Poštnina plačana v gotovini. 11.drž.gimn Ljubljana 66. V Ljubljani, dne 3. julija 1929. Letnik XI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. ljubljanske in mariborske oblasti Vsebina: Obvestilo o kraljevičevem rojstvu. iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». 284. Uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) in o delovnem času pomožnega osebja. 285. Naredba, s katero se deloma izpreminja zdraviliški red za letovišče Bled. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 286. Železniška ugodnost za obiralce hmelja. — Razne objave. Zapisnik o rojstvu. Podpisana, pozvana od Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev Aleksandra I. ob porodu Njenega Veličanstva kraljice Marije, sva se sestala v kraljevskem dvorcu na | Bledu danes, dne 29. junija 1929., ter sva se uverila, da je Njeno Veličanstvo kraljica Marija, soproga Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev Aleksandra 1., porodila moško živo dete dne osem in dvajsetega junija 1929. ob tri in dvajseti uri in štiridesetih minutah. V potrditev tega se je sestavil in podpisal ta akt v dvorcu Njegovega Veličanstva kralja. Na Bledu, dne devet in dvajsetega junija 1929. Predsefclnik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovi« s. r. Minister pravde: dr. Milan Srškić s. r. * Zdravniško izvestje. Njeno Veličanstvo kraljica Marija je Porodila danes, dne osem in dvajsetega iunija, ob tri in dvajseti uri in štiridesetih minutah v kraljevskem dvorcu zdravo moško dete. Porod je potekel normalno. Zdravstveno stanje vzvišene matere io detetovo je jako dobro. Na Bledu, dne 28. junija 1929. Dr. Ljubomir Zdravkovi« s. r. Gorenji obvestili sta priobčeni v izredni številki 149 A «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 29. junija 1929. ------—---------------- Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“, Številka 145 z dne 25. junija 1929.: Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 31. maja 1929.: Pomaknjen je iz 8. skupine I. kategorijo v 7. skupino I. kategorije B u 1 a j i 6 Nikola, uradnik pri glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani. Objave generalne direkcije davkov: Plačevanja takse iz tar. post. 1. taksno tarifo so oproščeni za vse vloge in prošnje, ki jili pošiljajo državnim oblastveni, razen v civilnih pravdah: 1.) «Kolo kasača za poboljšanje domaćeg zaprežnog konjarstva kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» v Beogradu; 2.) «Savez ju gos loven sik ih srednjoškolskih udruženja.» s sedežem v Beogradu; 3.) «Savez hrvatskih vinogradara, i voćara» v Zagrebu. Številka 147/LX1I z dne 27. junija 1929.: Zakoni z dne 31. maja 1929., s katerimi se odo-brujejo računi državnih dohodkov in razhodikov za leta 1924./1925., 1925./1926. in 1926./1927. Številka 148 z dne 28. junija 1929.: Objava generalne direkcije davkov: «Poljoprivredno društvo za. Banat» v Velikem Bečkareku je oproščeno plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah. Številka 149 z dne 29. junija 1929.: Odlok predsednika ministrskega sveta., ministra za notranje posle, z dne 11. junija 1929.: Pomaknjeni so iz 3. skupine 111. kategorije v 2. skupino III. kategorije okolišni nadzorniki policijskih agentov M a -carol Ljudevit pri policijskem komisariatu v Mariboru, M o k o 1 e Zdravko pri sreskem poglavarju v Ptuju in Smodej Jurij pri policijskem komisariatu v Mariboru. Odlok ministra za gradi ve z dne 3. junija 1929.: Premeščene so na prošnjo poštno in telegrafske uradnice Posti Marija iz Dobrovnika v Prekmurju v Beltince in Marušič Justina iz Podnarta v Kranj — obe v 3. skupini II. kategorije; V ernik Ana iz Maribora 2 v Ljubljano 1 in K o s Kristina iz Tržiča na Bohinjsko Bistrico — obe v 4. skupini II. kategorije. 'i 284. Na podstavi §§ 6. in 13. zakona o zaščiti delavcev in po zaslišanju trgovskih, industrijskih, obrtniških in delavskih zbornic predpisujeva to-le Uredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) in o delovnem času pomožnega osebja.* I. Odpiranje in zapiranje obratovalnic. A. Ob delavnikih. Člen 1. Vse trgovinske in obrtne obratovalnice (podjetja) na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne glede na to, ali pripadajo privatnim osebam ali javnim telesom, in ne glede na to, ali je v njih zaposleno pomožno osebje ali ne, morajo biti zaprte v času od 20. ure do 5. uro, kolikor niso določene s to uredbo od tega posebne izjeme. Okoli poldneva, t. j. od 12. do 15. ure, odnosno od 11. do 16. ure za frizerske in lasuljarske obratovalnice, morajo biti vse trgovinske in obrtne obratovalnice zaprte najmanj 1 uro, kolikor niso določene s to uredbo od tega posebne izjeme. Vse te obratovalnice, izvzemši obratovalnice, naštete v členu 5. te uredbe, smejo biti odprte največ 12 ur na dan. Člen 2. Vkljub odredbam prednjega člena sme predpisati pristojno oblastvo, določeno po tej uredbi, da so trgovinske obratovalnice v vaseh odprte prej in kesneje kakor tudi dljo nego v tem predpisanem času. Prednje odredbe tega člena se smejo uporabljati tudi na trgovinske in obrtne obratovalnice v trgih in mestih z največ 5000 prebivalci. Čez poldne smejo biti vse obrtne obratovalnice v teh krajih odprte; glede trgovinskih obratovalnic pa mora to določiti pristojno oblastvo po zaslišanju delodajalskih in delavskih zbornic. Obrtne obratovalnice v vaseh sinejo biti odprte neomejeno in zanje ne veljajo določila te uredbe glede odpiranja in zapiranja obratovalnic ob delavnikih. Člen 3. V primorskih krajinah, kjer klimatske razmere to izrečno zahtevajo, morajo biti vse obratovalnice, omenjene v členu 1. te uredbe, poleti in kolikor niso določene s to uredbo od tega posebne izjeme, zaprte najkesneje od 23. ure in najzgodneje do 4. ure; čez poldne pa se motrajo zapirati, kakor je določeno v členu 1. te uredbe. Prav to velja tudi za kopališča in letovišča, in sicer samo za čas, dokler traja uradna sezona. Člen 4. Pred časom, določenim za odpiranje trgovinskih in obrtnih obratovalnic v členih 1. in 3., smejo biti odprte največ 1 uro prej te-le obratovalnice: k,ru-harske in pekovske, mesarske in klobasarske, brivske in frizerske obratovalnice, samostalne male pro-dajailnice tobaka (trafike) kakor tudi kavarniške * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvate i Slovenaca» z dne 19. junija 1929., št. 141/LIX. (kaftuiske [krčmarske]), restavracijske in hotelske obratovalnice. Člen 5. Vkljub predpisom v členili 1. in 3. te uredbe smejo biti odprte čez poldne te-le obratovalnice: 1. ) Kavarniške (kafanske [krčmarske]), restavracijske in hotelske obratovalnice in vinotoči na drobno, javne kuhinje, ćevabdžijske* obratovalnice in obratovalnice, ki strežejo gostom z mrzlimi jedili v zvezi ali ne v zvozi z alkoholnimi ali brezalkoholnimi pijačami, mlekom, mlečnimi izdelki ih poslasticami (sladčicami, kolači, medičarskimi izdelki in alvo**), kakor tudi obratovalnice, ki se bavijo izključno s prodajanjem presnega sadja in presne zelenjave. Vse te obratovalnice, razen prodajalnic presnega sadja in presne zelenjave, no smejo prodajati v času, ko je prodajanje življenskih potrebščin prepovedano, mrzlih jedil in vobčo drugega blaga za porabo izven prodajalnice. 2. ) Samostalne male prodajalnice tobaka (trafike). 3. ) Kruharske, pekovske, kramarsko in sladči-čarske obratovalnice. 4. ) Podjetja za prevažanje, natovarjanje in raztovarjanje blaga pri železnicah ali v rečnih ali morskih pristaniščih. 5. ) Bančne in zavarovalne obratovalnice. 0. ) Podjetja za prevažanje blaga z vozovi ali čolni. 7. ) Prodajanje, in krošnjarjenje po ulicah. 8. ) Avtomehanske obratovalnice, če jei treba izvršiti noodložno in nujno popravilo vozil in avionov ali jih oskrbeti s potrebnimi deli. !).) Vse trgovinske in obrtne obratovalnice na ozemlju Bosne in Hercegovine iu na Sušaku. 10.) Brivnice, frizerske in lasuljarske obratovalnice ob sobotah in na dan pred prazniki. Ostale trgovinske in obrtne obratovalnice smejo biti odprte čez poldne samo občasno, in sicer: 1. ) čo se mora dolo v obratovalnici neizogibno nadaljevati čez poldne, da se prepreči kvarjenje blaga, izpostavljenega atmosferskim vplivom; 2. ) ob dneh letnih in mesečnih sejmov; 3. ) ob dneh tedenskih sejmov, če ni teh več nego treh na teden; 4. ) če se obratovalnica seli; 5. ) v primorskih krajih, če prihajajo izletniške ladje. Dovolila za primere iz točk 1.) in 4.) tega, odstavka daje pristojno upravno oblastvo prve stopnje. Člen 6. Po času, določenem po členih 1. in 3. te uredbe za zapiranje trgovinskih in obrtnih obratovalnic zvečer, sme dovoliti pristojno oblastvo, določeno po tej uredbi, na zahtevo prizadetih delodajalskih organizacij v izvestnem kraju in po zaslišanju delavskih organizacij v dotičnom kraju, da so dlje odprte te-le obratovalnice, in sicer: 1. Najdlje za 1 uro: 1. ) samostalne male prodajalnice tobaka (trafike), brivske,, frizerske in lasuljarske obratovalnice, pekovske, kruhaVskc, mesarske in klobasarske, kramarske kolonialno, delikatesne, špecerijske in z živ-Ijenskimi potrebščinami kakor tudi mešane obratovalnice (prodajalnice drobnega blaga), kolikor ni v dotičnem kraju ene ali druge gorenjih specialnih obratovalnic; 2. ) vse ostale trgovinske in obrtne obratovalnice ob sobotah in na dan pred onim praznikom, ko morajo biti obratovalnice ves dan zaprte. 2. Najdlje z a 2 uri: 1. ) brivske, frizerske, lasuljarske in obrtne obratovalnice za negovanje telesa kakor tudi obratovalnice za likanje perila in čiščenje in barvanje obleke ob sobotah in na dan pred praznikom, ko so obratovalnice ves dan zaprte;* 2. ) vse trgovinske in obrtne obratovalnice: a) pred prvim božičnim dnem, velikonočnim dnem in sv. Rešnjega telesa dnem kakor tudi pred velikim petkom in obema bajramoma, in sicer samo v onih krajih, kjer pripada najmanj tretjina prebivalcev dotičnomu voroizpovodanju; b) ob dneh letnih in mesečnih sejmov; c) pred velikimi narodnimi shodi ob proslavah verskih, nacionalnih ali humanitarnih naprav, če se pokaže za to posebna potreba. * Obratovalnice, v katerih se peče meso na žerjavici. ** Sladčica iz moke, medu in masti. Op. ur. Za ta primer je treba, da izda odlok pristojno upravno oblastvo prve stopnje. 3. Najdlje d o 22. ur e: obratovalnice, ki strežejo gostom z mrzlimi jedili in alkoholnimi pijačami, poslasticami (sladčicami, kolači, medičarskimi izdelki in alvo), cvetičarske obratovalnice in obratovalnice, ki se bavijo izključno s prodajanjem presnega sadja in presno zelenjave, kakor tudi podjetja za prevažanje, natovarjanje in raztovarjanje blaga pri železnicah ali v rečnih ali morskih pristaniščih. To velja za kraje, v katerih je čas za odpiranje in zapiranje določen po členu 1. to uredbe. 4. Po predpisih pristojnega upravnega, odnosno policijskega obla,stva: kavarniške (kafanske [krčmarske]), restavracijske, gostilničarske in hotelske obratovalnice kakor tudi obratovalnice, ki se bavijo izključno s točenjem alkoholnih pijač, javne kuhinje, ćevabdžijske obratovalnice in obratovalnice, ki strežejo gostom z brezalkoholnimi pijačami, mlekom, mlečnimi izdelki in poslasticami (sladčicami, kolači, medičarskimi izdelki In alvo). To velja 'tudi za obratovalnice v krajih, ki so določeni v členu 3. te uredbe. Vse te obratovalnice ne smejo prodajati v času, ko jo prodajanje življenskih potrebščin prepovedano, mrzlih jedil in vobče drugega blaga za porabo izven prodajalnice. 5. N e o m c j e n o s m ejo biti odprte zvečer vse trgovinske in obrtne obratoval- 1. ) ob višji sili; 2. ) če je treba preprečiti iz vestno škodo, ki preti dotični obratovalnici; . 3.) ob inventariziranju obratovalnice; 4. ) če; se obratovalnica, seli; 5. ) za posle glede čiščenja obratovalnice in nameščanja izložb; G.) prevažanje blaga z vozovi ali čolni kakor tudi natovarjanje in raztovarjanje ladij in prevažanje blaga, ki se rado kvari, živih živali in žive perutnine na tržišča ali za nadaljnji transport po železnici ali z ladjo. Za primere pod točkama 3.) in 4.) je treba, da izda odlok pristojno upravno oblastvo prve stopnje. V vseh teh primerih ni dovoljeno, blaga prodajati. Ölen 7. Veliki župani, odnosno upravnik mosta Beograda za mesto Beograd, smejo dopustiti na obrazloženo vlogo delodajalskih in delavskih organizacij v izvestnem kraju ,še največ za 20 dni v letu, da so trgovinske in obrtne obratovalnice v dotičnem kraju odprte zvečer največ 2 uri dlje tudi po času, določenem s členoma 1. in 3. te uredbe, a, za največ 10 dni mi leto, da smejo biti te obratovalnice v dotičnem kraju odprte tudi dlje (n. pr. božični shodi, zlata nedelja itd.). Člen 8. Po 18. uri je prepovedano vsako opravljanje ambulantnega obrta (n. pr. dežnikarji, loncevezci, steklarji, brusači itd.) po ulicah in hišah, prodajanje in krošnjarjenje po ulicah in hišah, kjer je to po veljavnih zakonih dovoljeno, kolikor niso učinjene od tega izjeme v naslednjem členu. Člen 9. Po času, določenem v členu 1. te uredbe za zapiranje obratovalnic zvečer, se smejo prodajati po ulicah do 22. ure samo novine, revije in časopisi, pečeni kostanj, brezalkoholne pijače, alva in sladoled kakor tudi presno in posušeno sadje. Po javnih lokalih se smejo prodajati prav tako do 24. ure novine, revije in časopisi, a cvetice, kočevski predmeti, podelano sadje in presno sadje ves čas, dokler so javni lokali odprti. Veliki župani, odnosno upravnik mesta Beograda za mesto Beograd, smejo glede na krajevne razmere ta čas za poedine kraje skrajšati; prav tako pa smejo dovoliti prodajanje tudi drugega predmeta, ki ga je po zakonu dovoljeno prodajati. Člen 10. Odredbe iz členov 1. in 3. te uredbe ne veljajo: a) za lekarne; b) za prodajalnice novin i. dr., brivnice in frizor-nice na železniških postajah kakor tudi ne za prodajanje kolačev, čokolade i. dr. na postajnih peronih in izletniških ladjah; c) za prodajanje čokolade, kolačev, čaja i. dr. v bioskopih, koncertnih dvoranah, gledališčih, zabaviščih in temu podobnih, če se prodajajo ti predmeti v lokalih, v katere smejo prihajati samo osebe, ki so plačale vstopnico; č) za oskrbovanje prehajajočih ribiških čolnov in ladij z življenskimi potrebščinami, premogom, bencinom, petrolejem i. dr.; d) za popravljanje motornih koles in avionov ob nenadni pokvari in za njih oskrbovanje z mazivom, bencinom ali elektriko kakor tudi z rezervnimi deli; e) za obrtna podjetja za izgradnjo plovnih ob-jeiktov. B. Ob nedeljah in praznikih. Člen 11. Vse obratovalnice, določene v členu 1. te uredbe, morajo biti ob nedeljah ves dan zaprte, kolikor niso to obratovalnice in primeri, ki jih določa člen 10. te uredbe. Člen 12. Vkljub odredbi v prednjem členu smejo biti odprte; 1. Ob nedeljah največ 2 uri dopoldne: vse trgovinske in obrtno obratovalnice v krajih, ki imajo manj nego 10.000 prebivalcev, če je bilo te za dotične kraje dovoljeno po veljavnih predpisih, dokler ni stopil v veljavo zakon o zaščiti delavcev, in če prihajajo v te kraje ljudje samo ob nedeljah redno in v večjem številu iz oddaljenih krajev, kjer si ne morejo priskrbeli rednih potrebščin, kakor tudi če so najmanj 5 do 15 km oddaljeni od krajev s preko 10.000 prebivalci, v katerih bi bile obratovalnice po krajevnih iii oblastnih gospodarskih rar-merah ob nedeljah zaprte. V krajih, ki niso oddaljeni od državne meje nad 15 km in Id so bili ob času, ko je stopil v veljavo zakon o zaščiti delavcev, upravičeni, imeti obratovalnice odprto ob nedeljah, sipejo biti odprte ob nedeljah vse trgovinske in obrtne obratovalnice največ 2 uri dopoldne. Veliki župani morajo določiti vse take kraje, in sicer ko so zaslišali prizadete delodajalske kakor tudi delavske zbornice in občine prizadetih krajev. Obratovalnice v vseh teh krajih se morajo zapirati pozimi najkesneje ob 11. uri. poleti pa najkesneje ob 10. uri, kolikor ne gre za obratovalnice iz točk 2. in 3. tega člena.. Točni čas za odpiranje teh obratovalnic določi pristojno oblastvo po tej uredbi. Kar se tiče mesta Sušaka, določi čas za odpiranje in zapiranje obratovalnic ob nedeljah pristojni veliki župan, ko je zaslišal pristojno delodajalsko in delavsko zbornico. 2. 'O 1) nedeljah dopoldne: podjetja za natovarjanje in raztovarjanje blaga pri železnicah ali v rečnih ali morskih pristaniščih; podjetja za prevažanje blaga z vozovi ali čolni; pekovske, mesarske in klobasarske obratovalnice, brivske, frizerske in obrtne obratovalnice za negovanje telesa, cvetičarske obratovalnice in obratovalnice z življenskimi potrebščinami. 3. Ob nedeljah do 14. ur e: obratovalnice, ki strežejo gostom z mrzlimi jedili in alkoholnimi pijačami, razen onih obratovalnic, ki prodajajo alkoholne pijače na debelo; vendar pa ne smejo prodajati mrzlih jedil in vobče drugega blaga za porabo izven prodajalnice. Obratovalnice, ki prodajajo poleg življenskih potrebščin drugo blago, morajo biti ob nedeljah brezpogojno zaprte. 4. Ob nedeljah vos delovni čas: 1. a) kavarniške (kafanske [krčmarske]), restavracijske, gostilničarske in hotelske obratovalnice^ javne kuhinje, ćevabdžijske obratovalnice kakor tudi obratovalnice, ki strežejo gostom z mlekom, mlečnimi izdelki, poslasticami (sladčicami, kolači, medičarskimi izdelki in alvo) v zvozi ali ne v zvezi s prodajanjem alkoholnih in brezalkoholnih pijač kakor tudi samostalne male prodajalnice tobaka (trafike); b) fotografske obratovalnice in obratovalnice za pogrebno opremo, ki se ne bavijo s prodajanjem drugega blaga. V krajih, kjer ni obratovalnice rx pogrebno opremo, se sme odpreti v sili izjemoma tudi .druga obratovalnica, če je treba oddati potrebno pogrebno opremo; c) obratovalnice, ki se bavijo izključno s prodajanjem novin. revij in časopisov; in č) obratovalnice, ki se bavijo izključno s 1° čenjem alkoholnih pijač. 2.) Vse trgovinske in obrtne obratovalnice: a,) če je ob teh dneh letni sejem; h) poslednjo nedeljo pred božičem in obema bajramoma, in sicer samo v onih krajih, kjer pripada najmanj tretjina prebivalstva dotičnernu veroizpove-danju; c) če jo praznik, ko morajo biti obratovalnice zaprte ves dan, na soboto ali ponedeljek; č) če se ob teh dneh obratovalnica seli; d) ob višji sili; e) prevažanje stvari z vozovi, če se po krajevnih običajih stanovalci selijo in je nedelja na poslednja dva dni ali na prve tri dni v mesecu. Ölen 17. Ob cerkvenih slavah, proščenjih in drugih verskih praznikih, ko se zbirajo ljudje iz daljne okolice, jo dovoljeno, prodajati ob nedeljah ves dan, in sicer samo na odprtem prostoru ali v začasno postavljenih barakah in šator ih, no pa v stalnih obratovalnicah: slike, knjige, igrače, alvo, sladoled in ostalo medičarske izdelke kakor tudi razne jedi in pijače. V vaseh in trgih, mestih z največ 51)00 prebivalci je dovoljeno, da so trgovinske in obrtne obratovalnice ob spredaj določenih dneh odprte. Člen 18. 5. O b n e d e 1 j a h n e o m e j e n o: natovarjanje in raztovarjanje ladij, prav tako pa tudi delo ob natovarjanju in raztovarjanju blaga pri Železnicah ali v rečnih ali morskih pristaniščih in prevažanje blaga z vozovi ali čolni, kolikor bi določali železniški in parniški predpisi tako delo ob izrednem 6asu ali bi ga odrejali kot izjemen ukrep. Ölen 13. Ob državnih praznikih: na rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja in na dan ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev morajo biti vse trgovinske in obrtne obratovalnice, kolikor no spadajo med obratovalnice, naštete v točkah 2., 3. in 4. prednjega člena, zaprte ves dan. Na Vidov dan in na dan vseslovanskih apostolov Cirila in Metoda, morajo biti spredaj naštete obratovalnice zaprte, dokler traja služba božja, a največ 2 uri. Točni čas za odpiranje, odnosno zapiranje obratovalnic mora določiti za. vsak kraj pristojno "pravno oblastvo prve stopnje, in sicer po času, ko se običajno opravlja, služba božja. Člen 14. V času, ko je ob nedeljah in ob dneh, določenih v členih 13. in 14. te uredbe, prodajanje dovoljeno, se smejo kruh in ostalo pecivo, meso, poslastice, mleko in mleiSni izdelki raznašati iz delavnic in prodajalnic pO hišah. Prav tako je dovoljeno, poleti ob nedeljah in ob dneh, navedenih v členih 13. in 14. te uredbe, kakor tudi v krajih, določenih v členu 3. te uredbe, ves dan dovažati pivo, lod, sodavico, rudninsko vodo in podobne proizvode. Ölen 19. Mesarskim mojstrom je prepovedano ob nedeljah in ob dneh, navedenih v členih 13. in 14. te uredbe, vsako klanje živali in perutnine v času, dokler so obratovalnice odprte, ra,zen če gre za zakol v sili. Ölen 20. Za vse trgovinske in obrtne obratovalnice, ki jim je dovoljeno, da so ob nedeljah odprte ves dan ali samo dopoldne,'veljajo glede odpiranja in zapiranja takih obratovalnic predpisi, določeni ® to uredbo za delavnike, kolikor ni določena izjema za odpiranje in zapiranje takih obratovalnic ob nedeljah v točki 1. člena 12. te uredbe. Vse trgovinske in obrtne obratovalnice, izvzemši obratovalnice, naštete v točkah 2., 3. in 4. člena 12. le uredbe, morajo biti zaprte ves dan, in sicer: a,) za pravoslavne: na prvi dan božiča, na bogojavljenje, na dan sv. Save, na veliki petek in na spasovdan; b) za katoličane: mi prvi božični dan, na novega leta dan in na sv. P e bijega, telesa dan; c) z a m u s 1 i m a n o: na prvi in drugi dan ramazan-bajrama, na prvi in dragi dan kurban-bajrama. Pristojni veliki župani smejo odrediti na predlog pristojnih zbornic, da se morajo zapirati te obratovalnice tudi ob drugih verskih praznikih, in sicer ali ves dan ali samo popoldne. V krajih s prebivalstvom različnih veroizpove-oanj morajo biti vse trgovinske in obrtne obrato-valnieo brez razlike, izvzemši obratovalnice iz točk 2., 3. in 4. člena 12. to uredbe, zaprte po predpisih te uredbe tudi ob spredaj navedenih praz-"ikih enega izmed omenjenih veroizpovedanj, če pripada večina prebivalstva, v dotičnem kraju dotič-"eum veroiizpovedanju. Pristojni veliki župani mo-rajo izdati, ko so zaslišali pristojno zbornice, v tem Pogledu potrebne odločbe. Ta odredba se ne nanaša Oa Bosno in Hercegovino, kjer morajo imeti po dosedanjih običajih lastniki obratovalnic svoje obratovalnice zaprte samo ob svojih verskih praznikih. Ölen 15. Med ramazanom je dovoljeno v Bosni in Herce-Kovlni in v Južni Srbiji, imeti trgovinske in obrtne obratovalnice odprte tudi ponoči; pomožno osebje snie biti po predpisih zakona o zaščiti delavcev zaposleno v teh obratovalnicah tudi v tem času. Ölen 16. . Vsako krošnjarjenje ob nedeljah in ob državnih ln verskih praznikih iz členov 13. in 14. te uredbe 1° prepovedano. Izjemoma se dovoljuje, tudi ob teh dneh ves dan 22. ure prodajati po ulicah in po javnih lokalih ovetice, kočevske predmete, pečeni kostanj, presno 'n Posušeno sadje, in sicer, če se omejuje to pro-najanje samo na te predmete, poleti pa ob istih Pogojih še brezalkoholne pijače, alvo, sladoled in ostale medičarske izdelke. Prodajati po ulicah in po javnih lokalih novine, povije in časopise jo dovoljeno ob teh dneh do <£). uto. Veliki župani, odnosno upravnik mosta Beograda mesto Beograd, smejo, glede na krajevne razore, z naredbo ta čas za poedine kraje skrajšati; r‘lv tako pa smejo dovoliti tudi prodajanje drugega Predmeta, ki je z zakonom dovoljen. Člen 21. Oni lastniki trgovinskih in obrtnih obratovalnic, ki jim je po točki 1. člena 12. te uredbe dovoljeno, imeti ob nedeljah dopoldne obratovalnice odprte največ 2 uri, in sicer v krajih, kjer se opravlja samo ena služba božja, morajo imeti, dokler traja ta služba božja, obratovalnice zaprte. II. Delovni čas pomožnega osebja. A. Ob delavnikih. Člen 22. V vseh trgovinskih in obrtnih obratovalnicah (podjetjih) sme biti pomožno osebje zaposleno največ 10 ur na dan ali 60 ur na teden. Isti delovni čas velja tudi za delavce, zaposleno pri gradbenih delih. Ölen 23. Vkljub predpisoma v prednjem členu sme biti pomožno osebje zaposleno: 1. Največ 8 u r n a d a n ali 48 ur n a t e d e n v naslednjih obratovalni c a h: 1. ) v vseh bančnih in zavarovalnih in njim podobnih obratovalnicah, v katerih jo poslovanje organizirano kakor v bankah; 2. ) v podjetjih za. natovarjanje in raztovarjanje blaga pri železnicah ali v rečnih ali morskih pristaniščih; 3. ) v obrtnih livarnah kovin; 4. ) v livarnah za izdelovanje . predmetov iz svinca; 5. ) v delavnicah, ki delajo s svincem in živim srebrom ali njih spojinami in zlitinami; 6. ) za dela v tunelih in. caissonih; 7. ) v \*seh vrstah grafičnih obrtov; 8. ) pri delih črkolivcev; 9. ) pri izdelovanju zrcal in v brusilnicah stekla; 10. ) v zavodih za kemijsko čiščenje in barvanje obleke in perila; 11. ) v delavnicah za predelovanje kleja. 2. Največ 9 ur na d an a 1 i 54 ur na teden: 1. ) pri delih kovinostražcev; 2. ) pri delih pilarjev; 3. ) pri delih strojnih ključaničarjev; 4. ) pri delih za izdelovanje okrasnih predmetov iz pločevine (delavci za tiskanje na kovine); 5. ) pri delih galvanoplastikov; 6. ) pri ortopedskih delih; 7. ) pri delih zobnih tehnikov; 8. ) pri delih kamenolomcev in kamenosekov; 9. ) pri mizarskih delih za kovinske izdelke; 10. ) pri elektroakumulatorskih delih; 11. ) pri delih za vuikaniziranje gume. Ölen 24. Lastniki trgovinskih in obrtnih obratovalnic, v katerih dela pomožno osebje po členih 23. in 24. te uredbe 8, 9 ali 10 ur na dan, smejo uvesti, če hočejo dati svojemu pomožnemu osebju prosto soboto popoldne, t. j. prakticirati tako zvano «angleško soboto», tudi daljši delovni čas ob ostalih dneh med tednom; vendar pa ne sme znašati tako uvedeni delovni čas nikoli več nego 1 uro na dah preko normalnega dnevnega delovnega časa in tudi no sme presezati 48, 54, odnosno 60 ur tedenskega delovnega časa. ölen 25. Vkljub predpisom v členu 24. te uredbe se sme v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah podaljšati dnevni delovni čas pomožnega osebja, in sicer: 1. ) s pismenim sporazumom med delodajalci in delavci po predpisih zakona o zaščiti delavcev za največ 1, odnosno 2 uri na dan, kakor pač znaša normalni delovni čas 9 ali 8 ur na dan; to podalj-šavo je smatrati za prekočasno delo; 2. ) za poedine delavce v primerih, določenih v zakonu o zaščiti delavcev (čiščenje delavnic, čiščenje in pripravljanje strojev), in sicer največ za 2 uri na dan; to podaljšavo delovnega časa je smatrati za prekočasno delo; 3. ) v podjetjih, ki delajo z izmenami, toda z občasnimi prekinitvami dela, v katerih sme delati pomožno osebje tudi preko 8, 9, odnosno 10 ur na dan, odnosno 48, 54 ali 60 ur na teden; vendar pa ne sme presezati njegov povprečni delovni čas v treh ali manj tednih 8, 9, odnosno 10 ur na dan, odnosno 48, 54 ali 60 ur na teden; 4. ) če to izrečno zahtevajo razlogi višja sile ali nenadne potrebe, ki sc ne pojavljajo periodično, da se odvrnejo eventualne zapreke za normalno delovanje poedinih podjetij. V teh primerih morajo to lastniki podjetij najdlje v 24 urah od trenutka, ko je nastopila ta eventualnost, naznaniti pristojnemu oblastvu s pripombo, kdaj je dotična zapreka nastopila in kdaj je prestala. Člen 26. Vsako prekočasno delo po točkah 1.) in 2.) pred-njega člena morajo lastniki podjetij plačevati svojemu pomožnemu osebju po predpisih zakona o zaščiti delavcev. Pri akordantih so smatra za. normalno plačo 48., 54. ali 60. del povprečnega tedenskega zaslužka. Öe pa znaša skupni tedenski delovni čas pomožnega osebja v primerili členov 4. in 9. te uredbe več nego skupni tedenski delovni čas pomožnega osebja, ki je predpisan za dotično kategorijo obratovalnic, ga jo smatrati za prekočasnega in plačevati po spredaj navedenih odredbah. ölen 27. V delovni čas se ne šteje odmor med delom, ki jo določen z zakonom, pogodbo ali običajem za poedine obratovalnice (podjetja) ali za poedine kategorije podjetij. ölen 28. Dokler traja; delo, se mora dajati pomožnemu osebju čez vsakih 8 ur dela odmor vsaj 1 ure, razen če dela pomožno osebje v treh izmenah, öd se opravlja delo v odprtem prostoru, pod neposrednjim vplivom solnčnih žarkov, mora znašati ta odmor poleti najmanj 2 uri. B. Ob nedeljah in praznikih. ölen 29. Ob nedeljah je prepovedano pomožnemu osebju vsako delo v vseh obratovalnicah (podjetjih), določenih v členu 1. te uredbe. Vkljub tej odredbi smo določiti minister za socialno politiko in narodno zdravje drug dan odmora za poedine obratovalnice in poedina podjetja, če to zahtevajo tri četrtine pomožnega osebja v dotični obratovalnici (podjetju). Ob teh dneh, odnosno ol) praznikih, ko so obratovalnice zaprte, se mora. zagotoviti pomožnemu osebju odmor najmanj 36 ur; če pa sta dva praznika drug za drugim, ko morajo biti obratovalnice zaprte, se mu mora zagotoviti odmor najmanj! 60 ur. Za ostale praznike se prepušča svobodnemu sporazumu delodajalcev in delavcev, da določijo, kdaj naj se dela in koliko časa bodi ob teh dneh vsako delo prekinjeno. Ölen 30. Ob nedeljah je ves dan prepovedano, v pekarnah in pekovskih delavnicah izdelovati kruli in ostalo pecivo. Oblastvo, pristojno po tej uredbi, mora zagotoviti, ko je zaslišalo prizadete delavske, in delodajalske organizacije v dotične m kraju, pomožnemu osebju odmor najmanj 36 ur. Izjemoma se sme opravljati to delo v primerih iz točke 4. pod 2. a) in b) člena 12. te uredbo kakor tudi v bolniških, zdraviliških in sanatorij skih pekarnah; toda to proizvajanje mora služiti samo za potrebe dotičnih naprav in obratovalnic. Prav tako je izjemoma dovoljeno v Bosni in Hercegovini in v Južni Srbiji, izdelovati med ramazanskim postom somun* ob nedeljah ves dan. Člen 31. Vkljub odredbam v prvem odstavku člena 29. te uredbe se dovoljuje delo s pomožnim osebjem: 1. Ob nedeljah ves dan: 1. ) v obratovalnicah, v katerih je delo po naravi njih posla neprekinjeno. Katera so ta podjetja, odloči minister za socialno politiko in narodno zdravje, ko je zaslišal pristojno zbornice; 2. ) v obratovalnicah kakor tudi v primerih, določenih v točki 4. pod 1.) in 2.) člena 12. te uredbe. 2. Ob nedeljah dopoldne ali v tam določenem času: v obratovalnicah, določenih v točki 3. in 5. člena 12. te uredbe, razen v podjetjih, določenih v členu 30. te uredbe, kakor tudi v samostalnih malih prodajalnicah tobaka (trafikah). 3. Ob nedeljah največ 6 ur čez dan za grafične delavce, ki so zaposleni pri tiskanju dnevnih listov. Člen 32. Prav tako sme biti: pomožno osebje vkljub odredbam v prvem odstavku člena 29. te uredbe zaposleno tudi: 1. ) če je to zbog nenadne potrebe (višje sile) neizogibno potrebno ali če se morajo izvestni posli v javni prid vršiti in izvršiti; 2. ) če se mora izvršiti na, enem teh dni* inven-tariziranje obratovalnice, predpisano z zakonom; 3. ) če gre za čiščenje in vobče za vzdrževanje delavnic in prostorov v obratovalnicah v dobrem stanju kakor tudi za vse one posle, od katerih sta zavisni redno delo in varnost v obratovalnici, kolikor je te posle nemogoče izvršiti ob delavnikih; 4. ) če gre za neizogibno potrebne posle, da se prepreči kvarjenje sirovin ali predelkov v podjetjih, kolikor se to ne bi moglo izvršiti ob delavnikih; 5. ) če je neizogibno potrebno, da se spravijo instalacije obratovalnic v pravilno stanje. Člen 33. Lastniki obratovalnic, katerih osebje je zaposleno v oddelku pod 1., točko 1.), člena 31. te uredbe, morajo zagotoviti temu osebju vsaj vsak tretji teden odmor v nedeljo ter mu dati poleg tega vsako leto zaradi odmora dopust najmanj toliko dni, kolikor jih jo bilo osebje v minulem lotu zaposleno ob nedeljah. Lastniki obratovalnic, katerih pomožno osebje je bilo deloma ali popolnoma zaposleno v primerih, določenih v oddelku 1. pod točko 2.), v oddelku 2. člena 31. in v členu 32. te uredbo, morajo dajati svojemu pomožnemu osebju primeren odmor med tednom, in sicer prvi dan po tednu, v katerem je bilo zaposleno — če ta dan ni praznik, ko morajo biti obratovalnice zaprte, ali seananji tedenski dan ali dan, ko mora biti osebje zaposleno — drugače pa naslednji dan za tem dnem. Primere, določene v prednjem členu, morajo lastniki obratovalnic še prihodnji dan naznaniti pristojni inspekciji dela. C. Ponoči. Člen 34. Ženske brez razlike starosti in mladostni delavci pod 18 leti starosti se ne smejo zaposlovati ponoči v podjetjih, določenih v členu 1. te uredbe, če niso pomočniki (kalfe). Člen 35. Od odredb v prednjem členu je dopustno odstopati za odrasle ženske in mladostne delavce od 16. do 18. lota samo: a) ob višji sili, ko je neizogibno treba, podjetje oteti nenadne nevarnosti ali večje Škode; * Pšenični kruh boljše vrste. Op. ur. b) če se vrši delo s sirovinaini, ki se rado kvarijo, ako jih je neizogibno treba obvarovati neizbežne pokvare, in sicer največ 30krat na leto; c) ob višji državni potrebi. V primerih pod a) in b) morajo lastniki podjetij najdlje v 24 urah, ko nastopi ta eventualnost, to naznaniti pristojni inspekciji dela; primere pod c) pa ugotavlja samo minister za socialno politiko in narodno zdravje. Člen 36. Izraz «noč» pomeni razdobje najmanj 11 neprekinjenih ur, v katero mora spadati čas od 22. ure do 5. ure. V pekarnah, v katerih se ponoči ne bi delalo, se smatra izjemoma, da mine noč ob 4. uri. III. Zaščita mladostnih delavcev in pomožnega oseb)a. Člen 37. Odredbe členov 24. in 25. te uredbo ne veljajo za mladostne delavce pod 16 leti starosti, ki ne smejo biti nikakor in nikoli zaposleni dlje nego 8 ur na dan. Člen 38. Prav tako ne veljajo odredbe iz členov 31. in 32. te uredbe za mladostne delavce pod 18 leti starosti, ki se jim mora dajati ob nedeljah brezizjemno popoln odmor po členu 29. te uredbe, če niso pomočniki (kalfe). Člen 39. Vse pomožno osebje, ki hodi v nadaljevalno strokovno šolo ali v drug tečaj, da si izpopolni profesionalno i/x>brazbo, ne sme biti zaposleno v času, ko se vrši pouk v tej šoli ali tem tečaju. IV. Obče odredbe. Člen 40. V času, predpisanem po tej uredbi za zapiranje obratovalnic, morajo biti zaprti vsi vhodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami. Stranke, ki se zatečejo v tem času v prodajal-nih prostorih, morajo biti postrežene. Lastniku obratovalnice in njegovim rodbinskim članom je dovoljeno, bivati in delati v obratovalnici (lokalu) tudi v času, ko je za promet s strankami zaprta. V obrtnih obratovalnicah, v katerih po naravi proizvajanja ali iz higienskih razlogov ni mogoče delati ob zaprti obratovalnici, se opravljajo posli ob odprti obratovalnici, toda brez pomočnika ali vajenca. Prav to velja tudi za obrtne posle, ki se opravljajo na odprtem prostoru. Člen 41. Krošnjarjenje po tej uredbi se sme opravljati izključno po odločbi ministra za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1925., št. 12.018, razglašeni v «Službenih Kovinah» z dne 18. januarja 1926., št. 12/IV.* Člen 42. Če se opravlja v enem lokalu ali v dveh ali več lokalih, ki so med seboj v zvezi, dvoje ali več vrst dela, za katere je določen s to uredbo različen delovni čas, velja za ta, lokal, odnosno za vse te lokale, delovni čas one vrste dela, ki se opravlja v njem, odnosno v njih, za katero je predpisan s to uredbo krajši delovni čas. Stranske prodajalnice tobaka (trafike) se morajo ravnati po oni grani poslovanja, ki je njih glavna. Če imajo za prodajanje tobaka popolnoma oddeljene prostore, tako da ni med temi prostori in ostalimi prostori nobene zveze, veljajo zanje isto odredbe kakor za samostalne male prodajalnice tobaka (trafike). Člen 43. Podjetja za prevažanje oseb z vozovi, avtomobili ali drugimi prevoznimi sredstvi, javno postrežništvo, kakor: čistilci, nosači itd., ne spadajo pod določila te uredbe. Za prodajanje na trgih (tržiščih) in ob tržnem času veljajo predpisi, izdani od pristojnih oblastev za ureditev tržnega prometa. Člen 44. 1.) Za obratovalnico z ži vij enakimi potrebščinami po tej uredbi se smatrajo one obratovalnice, ki se bavijo izključno s prodajanjem lahko pokvamih viktualij, kakor: presne zelenjave, presnega sadja, * Uradni list z dne 27. januarja 1926., št. 36/8. jajc, presnega mesa, presnih rib, zaklano perutnine in divjačine. 2. ) Za obratovalnice, ki strežejo gostom z mlekom in mlečnimi izdelki se smatrajo one prodajalnice. ki prodajajo polog mlečnega blaga kruli, malo pecivo, kekse, jajca, med in kolače. 3. ) Za obratovalnice, ki strežejo gostom z mrzlimi jedili in alkoholnimi ali brezalkoholnimi pijačami, se smatrajo samo one obratovalnice, ki prodajajo mrzla jedila ter obenem točijo pijače, in sicer samo one obratovalnice, ki prodajajo izključno blago za porabo v lokalu. Med te obratovalnice spadajo tudi obratovalnice, ki se bavijo samo s točenjem pijač; ne spadajo pa mednje kolonialne obratovalnice, kramarske in špecerijske, prav tako ne delikatesne obratovalnice, poslujoče tudi z blagom, ki se ne porablja v lokalu. 4. ) Za trgovinske obratovalnice se smatrajo p° tej uredbi tudi zadružne, obrtne in industrijske prodajalnice. 5. ) Za samostalne male prodajalnice tobaka, (trafike) se smatrajo one obratovalnice, ki prodajajo iobačne izdelke, cigaretni' papir, vžigalice, kolke in taksne papirje, poštne znamke, dopisnico in razglednice, srečke razredne loterije, novine, revije in časopise in kadilne potrebščine. 6. ) Za poletje se smatra čas od dne 1. aprila do dne 30. septembra, za zimo pa čas od dne 1. oktobra do dne 31. marca. V. Kazenske odredbe. Člen 45. Oni lastniki obratovalnic, ki imajo zoper predpise te uredbe svoje obratovalnice odprte izven časa, določenega za odpiranje Ln zapiranje obratovalnic, se kaznujejo v denarju od 50 do 3000 dinarjev sorazmerno z velikostjo dotične obratovalnice. Vse prekrške teh predpisov preiskujejo in kaznujejo pristojna upravna oblastva prve stopnje, odnosno uprava mesta. Beograda za mesto Beograd; zoper njih obsodbe se smejo pritožiti interesenti v 15 dneh od dne priobčitve na pristojne velike župane, odnosno za mesto Beograd na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Vse prekrškei predpisov te uredbe o delovnem času pomožnega osebja preiskujejo in kaznujejo pristojne oblastne inšpekcije dela po predpisih zakona o zaščiti delavcev. Ostali prekrški predpisov te uredbe se preiskujejo in kaznujejo po predpisih, ki veljajo za poedina pravna območja. Pravica, naznaniti pr (kršitev predpisov to uredbe, gre vsakemu državljanu kakor tudi prizadetim organizacijam in zbornicam. Člen 46. Z denarnimi kaznimi, ki se izrekajo za prekrške te uredbe o odpiranju in zapiranju obratovalnic, je ravnati tako, kakor je to predpisano z zakonskimi odredbami, veljavnimi za poedina pravna območja. Kolikor ne bi bilo o tem nikakršnih zakonskih predpisov, se stekajo denarne kazni v korist državne blagajne. Glede zaporne kazni, če se denarna kazen, na katero je obdolžena oseba obsojena, ne dd izterjati iz njene imovine, je postopati po predpisih zakona, ki velja za poedina pravna območja. VI. Končne odredbe. Člen 47. Pristojno oblastvo po tej uredbi je, kolikor id to določeno drugače, veliki župan, vsak za svoje območje, odnosno upravnik mesta Beograda za mesto Beograd. Veliki župan, odnosno upravnik mesta Beograda za mesto Beograd, predpišeta s posebno naredbo čas, ko morajo biti trgovinske in obrtne obratovalnice v poedinih krajih zjutraj odprte, čez poldne zaprto in odprte in zvečer zaprte, in sicer v mejah, določenih v členu 1. in naslednjih členih te uredbe- Osnutke te svoje naredbe morajo poslati naj dl jo v dveh mesecih od dne, ko se razglasi ta uredba «Službenih Kovinah», v izjavo pristojni delodajalski in delavski zbornici v svojem območju kakor tudi ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje in ministrstvu za trgovino in industrijo. Če zahtevajo gospodarske razmere v izvestnem kraju ali izvestni krajini drugačno ureditev od one, ki bi morala veljati za ostale kraje ali krajine, sw0 odrediti veliki župan pristojnega sreskega pogl;lr varja ali mestno poglavarstvo (magistrat) ali mestno upravo, da določijo čas za odpiranje in zapiranje obratovalnic v dotičnom kraju ali dotični krajini, in sicer ko so zaslišali prizadeto pristojno de o- dajalsko in delavsko zbornico. Tako določeni čas mora postaviti veliki župan v osnutek svojo naredbe, kar sporoči ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje in ministrstvu za trgovino in industrijo, ko mu priobči osnutek. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in ministrstvo za trgovino in industrijo morata pregledati osnutek to naredbe najdlje v enem mesecu od dne, ko ga prejmeta, ga spraviti v sklad z zakonom in s predpisi te uredbe ter ga vrniti pristojnemu oblastvu v razglasitev. Člen 48. Od dne, ko stopi ta uredba v veljavo, prestanejo veljati vsi predpisi, ki nasprotujejo tej uredbi. Člen 49. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne IG. aprila 1929.: Z. R. br. 4201/IV. Minister za socialno politiko in narodno zdravje: dr. M. Drinkovič s. r. Minister za trgovino in industrijo: Želimir Mažuranić s. r. Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti. 285. Naredba _ velikega župana ljubljanske oblasti, s katero se deloma izpreminja zdraviliški red za letovišče Bled. Na podstavi zakona z dne 4. maja 1914., dež. zak. 6t. 11, izpreminjam z odobritvijo gospoda ministra za finance z dne 11. junija 1929., D. R. br. 89.861, §§ 15. In 16. naredbe velikega župana ljubljanske oblasti z dne 9. junija 1928., U. br. 9T3/3—II, Uradni list z dne 14. junija 1928., št. 196/57, ki se glasita odslej tako-le: § 15. Vsak tujec, ki prenoči v zdraviliškem okraju v dobi od dne 1. junija do dne 31. avgusta, mora plačati zdraviliško takso. Tujcem je prištevati tudi one Posestnike vil, ki ne stanujejo stalno na Bledu. Za Čas pred dnem 1. junija in po dnevu 31. avgusta se zdraviliška taksa ne plačuje. Zdraviliške takse so duevne in znašajo: A. V hotelih, gostilnah in penzijah ih v vseh tilah in hišah, ki jih oddajajo ti obrati na čigarkoli račun, od dne 1. do dne 30. junija brez razlike 5 Din za osebo in dan; od dne 1. julija do dne 31. avgusta 6 Din za osebo in dan, izvzemši Parkhotel in depandanso Kazino, hotel Toplice in depandanso To-plioe-Belvedere, kjer znaša v mesecih juliju in avgustu zdraviliška taksa 8 Din za osebo in dan. B. V vilah in hišah, ki ne pripadajo obratom, na-vedenim pod A. in jih ti tudi ne oddajajo: od dne 1 • do dne 30. junija 5 Din za osebo in dan, v mesecih Juliju in avgustu 6 Din za osebo in dan do največ 140 Din skupaj za osebo in sezono (sezonska taksa). primerih takse primerno znižati ali tudi popolnoma odpisati. Izpreminjati višino zdraviliške takse je pristojen na predlog občine veliki župan. V Ljubljani, dne 17. aprila 1929.; U. br. 1710/4—H. Veliki župan ljubljanske oblasti; dr. Vodopivec s. r. Razglasi osrednje vlade. Lista, ki ju je prepovedano uvažati in razširjati.’*1 Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 17.759 z dne 18. junija 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej bolgarski list «Prazdnični Vesti» zaradi pisave zoper našo državo. ^ Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 17.758 z dne 18. junija 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej bolgarski list «Poslednja pošta» zaradi pisave zoper našo državo. Časopis, ki ga je prepovedano uvažati in razširjati.** Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 17.5(78 z dne 21. maja 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej časopis «Schönere Zukunft», ki izhaja na Dunaju, kor piše zoper našo državo. Razglas o kurzih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za čas od dne 1. do vštetega dne 31. julija 1929.*** Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je določil gospod minister za finance z odločbo D. R. br. 105.042 z dne 22. junija 1929., ker se menjava vrednost listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, proti dinarju, nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki slovejo na zlato ali inozemsko valuto: 1 napoleondor 1 zlata turška lira . . . . 247— 1 angleški funt 276-20 1 dolar 56-85 1 kanadski dolar . . . . 56-60 1 zlata nemška marka . . . » 13-60 1 zlati zlot 6-40 1 avstrijski šiling . . . . 8-— 1 belg 7-91 1 pengö 9-92 100 francoskih frankov . . . • » 223— 100 švicarskih frankov . . . » 1095-70 100 italijanskih lir 298-50 100 nizozemskih goldinarjev . » 2286— 100 romunskih lejev . . . . 34— 100 bolgarskih levov . . . . 41-— 100 danskih kron 1516— 100 švedskih kron 1525— 100 norveških kron . . . . 1516— 100 pezet 800— 100 drahem 74— 100 češkoslovaških kron . . » 168-50 Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. U. br. 6237/2—L Seznamek oseb, ki jim je veliki župan ljubljanske oblasti priznal državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po § 53. zakona o državljanstva v mesecu maju 1929. Avstrijski državljani: Ebenspanger Albert, trgovec v Ljubljani, z ženo Ružo Terezijo. Hrovat Franc, strojnik tvornice «Titana» v Kamniku, z ženo Gabrielo in maloletno hčerko Bro-nislavo. J ö ir r i Iva n, podpreglednik finančno kontrole v Ljubljani, z ženo Frančiško in maloletnim sinom Ivanom. Češkoslovaški državljani: Globočnik Olaf, profesor risanja v Ljubljani. Ing. H on zaik Franc, uradnik direkcije državnih železnic v Ljubljani, z ženo Marijo in malo-letnhna sinovoma Milenkom in Draganom. P a t i k Klavdij, železniški uradnik v Ljubljani, z ženo Pavlo in maloletno hčerko Marijo. Pokorny Josip, član opernega gledališča v Ljubljani, z ženo Marijo. Ing. S e d 1 d k Franc, šef progovne sekcije na Zidanem mostu, z ženo Ano in maloletnima otrokoma Dušanom in Ruženo. Tuma Viljem, delovodja v papirnici pri Goričanih. Italijanski državljani: B a 11 o g h Irm a, uradnica poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani. Barbič Franc, mizar v Duplici, občina Šmarca, z ženo Marijo. Brajnik Ivan, podpreglednik finančne kontrole na Ježici, z ženo Marijo in maloletnimi otroki Ivanom, Emo in Miroslavom. Eržen Stanislav, učitelj v Starem trgu, z ženo Marijo in maloletnima otrokoma Marijo in Janezom. Gabrijelčič Franc, posestnik v Ljubljani, z ženo Justino in maloletnimi otroki Frančiško, Francetom in Stanislavom. Dr. Kambič Mirko, zobni zdravnik v Ljubljani, z ženo Franjo in maloletno hčerko Tatjano. R i j a v e c A 1 o j z i j, mizarski pomočnik v Brodskom Varošu. R y b d f Dušan, bančni uradnik v Beogradu. Semič Bogomir, privatni uradnik v Zagrebu. Simčič Vekoslav, podpreglednik finančne kontrole v Ljubljani. Šinigoj Rozalija, učiteljica, bivajoča v Beogradu. Urbančič Alojzij, učitelj v Novi vasi, občina Bloke, z ženo Zofijo. Venturini Oskar, učitelj v Trebelnem. Vidov Josip, preglednik finančne kontrolo na Jezerskem, z ženo Ano in maloletno hčerko Hildo Marijo. Volk Marija, šivilja na Selu, občina Moste pri Ljubljani. Poljski državljan: § 16- Glede plačevanja zdraviliških taks veljajo nastopne izjeme in olajšave: Najvišji kraljevski dvor z vsem osebjem je izvzet vsake takse. Plačevanja zdraviliških taks so oproščeni posla-niki in pooblaščeni ministri tujih držav in njih urad-^ki, in sicer v hotelih, penzijah in privatnih stanovanjih. Takse proste so nadalje zdravniki, otroci pod . • letom in služinčad, in sicer v hotelih, penzijah *'1 Privatnih stanovanjih. Do polovice takse so prosti . zdravnikove rodbino, in sicer v hotelih in penzija h in jugoslovanski državni uradniki in njih rod->lrie v privatnih stanovanjih. Zdraviliško takso je plačati do dne, ko se od-JSvd predloži županstvu. Občinskemu odboru je prepuščeno, na predlog zdraviliškega odseka v tehtnih Ti kurzi veljajo za čas od dne 1. do dno 31. julija 1929. Po teh kurzih smejo sprejemati državne blagajne kovano zlato — napoleondore in zlate turške lire —, ko se plačujejo davki in drugi državni dohodki. Po teh kurzih se pobirajo tudi luške takse. Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 22. junija 1929.; D. R. br. 105.042. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 25. junija 1929., št. 145. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 29. junija 1929., št. 149. *** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 27. junija 1929., št. 147. Romaniuk Ivan, bančni sluga, stanujoč v Ljubljani, z ženo Jerico in maloletnima sinovoma Jankom in Mirkom. Ruski državljani: Kruševski Nikolaj, geometer v Ljubljani, z ženo Ekaterino. t L a, z e b n i j P' j o d o r, dnevničar pri poštnem uradu v Ljubljani 1, z ženo Ano in maloletno hčerko Valentino. Platkovski Nikolaj, uradnik - kemik pri upravi smoduiščnice v Kamniku, z ženo Ljudmilo in maloletnima hčerkama Jeleno in Vero. Popov Georgi j, dnevničar pri pošti, bivajoč v občini Šmiholu-Stopičah, z ženo Angelo in maloletno hčerko Zofijo. R a d o j č i č Milan, artiljerijski polkovnik v Ljubljani, z ženo Zinaido in maloletnima otrokoma Arkadijem in Raiso. V o r o n o v M ih a e 1, uradnik pri komandi dravsko divizijske oblasti v Ljubljani. V Ljubljani, dne 21. junija 1929. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r. O. br. 99/4. 1220 Razglas. Na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 13. marca 1929., VI. št. 1070, potrjujem izpremembo § 5. pravil za firmo: «Petovia», usnjarska industrija, d. d. v Ljubljani, po sklepu IV. rednega občnega zbora z dne 16. maja 1925., odnosno Vlil. rednega občnega zbora z dne 29. aprila 1929. Izprememba § 5. pravil se nanaša na to, da se je delniška glavnica od 600.000 Din zvišala na 2,000.000 Din z izdajo nadaljnjih 14.000 delnic po 100 Din. V Ljubljani, dne 23.junija 1929. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r. Vet. br. 388. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 17. do dne 23. junija 1929. O pa z k a: Imena sedežev »reskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. G a r j e. Ljubljana, okolica: Dolsko (Dolsko 4 dvorci). Svinjska kuga. Brežice: Zakot (Sv. Lenart 1 dvorec), Mostec (Mostec 2 dvorca). Kamnik; Zalog (Zalog 1 dvorec). Kočevje: Dolenja vas (Nemška vas 1 dvorec), Jurjeviča (Brinje 1 dvorec), Velike Lašče (Velike Lašče 2 dvorca), Ribnica (Breg 1 dvorec). Litija: Križka vas (Nova vas 1 dvorec),. Št. Vid (Metnaj 1 dvorec). Ljubljana, okolica; Lipljene (Male Lipljeno 1 dvorec). Logatec: Stari trg (Bloška polica, Nadlesk, Podcer-kev, Viševk in Iga vas po 1 dvorec), Cerknica (Žirovnica 1 dvorec). Novo mesto: Trebnje (Lukovek 1 dvorec), Žužemberk (Žužemberk 1 dvorec in Ratje 3 dvorci). Svinjska rdečica. Brežice; Sevnica (Orehovo in Orešje po 1 dvorec), Loč (Loč 1 dvorec), Sromlje (Zgornja Pohanca 1 dvorec). Kamnik: Mengeš (Mengeš 1 dvorec). Kočevje: Velike Lašče (Podlog 1 dvorec). Kranj: Predoslje (Predoslje 1 dvorec). Krško: Kostanjevica (Črneča vas 7 dvorcev in Osterc 4 dvorci), Št. Rupert (Št. Rupert 3 dvorci). Litija: Št. Lampret (Tirna 1 dvorec), Št. Vidf (Pristavlja vas 1 dvorec), Gradiše (Solno 1 dvorec). Ljubljana, okolica; Moste (Predo-vičevo selo 1 dvorec). Logatec: Dolenji Logatec (Cevca 1 dvorec), Rovte (Petkovec 1 dvorec). Novo mesto; Šmihel - Stopiče (Vrh pri Dolžu 1 dvorec). Prečna (Gornja Straža 1 dvorec). Radovljica: Ovsiše (Otoče 1 dvorec), Ribno (Bohinjska Bola 1 dvorec). Č e b e 1 n a kuga. Ljubljana, mesto; 1 dvorec. V Ljubljani, dne 26. junija, 1929. Za velikega župana ljubljanske oblasti; vet. Zajc s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. L. št. 23/29. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 15. do dne 21. junija 1929. Srez Ostalih Na novo j obolelih I Ozdravelih I Umrlih Ostalih v oskrbi Norice. — Variccllae. Murska Sobota . . 1 ■ 1 1 Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidemica. Konjice 1 . 1 1 Murska Sobota . . 4 i 3 Ptuj 20 14 15 . 19 Skupaj . 25 14 16 . 1 23 Skupina tiiumih bolezni. Celje 1 1 Celje, mesto . . . . 3 3 Gornji grad . , . 1 1 Konjice . 2 2 Maribor, levi breg . 1 . 1 Murska Sobota . . 1 1 Prelog 2 . 2 Ptu] 2 , 2 Ptuj, mesto . . . 1 1 1 Šmarje pri Jelšah . 1 1 Skupaj . 9 6 • 15 Škrlatinka. — Scarlatina. Celje 7 , • 1 7 Celje, mesto . . . 3 2 1 • 1 4 1 Dolnja Lendava. . 6 1 3 • 4 Gornji grad . . . 16 . . 1 16 Konjice .... 1 1 Ljutomer. .... 1 i i 1 Maribor, desni breg 5 , 5 Maribor, levi breg . 1 . 1 Maribor, mesto . . 8 i 3 6 Murska Sobota . . 2 1 • 1 Prevalje 2 i 2 1 Ptuj 1 . 1 Slovenjgradec. . . 4 i • 1 4 1 Skupaj . 57 7 11 1 52 Ošpice. — Morbilli. Celje 3 • # • 1 3 Ptuj 4 2 ■ 1 2 Skupaj . 7 • 2 5 Davica. — Diphteria et Croup. Maribor, desni breg , 1 • 1 Maribor, levi breg. 1 1 , j Maribor, mesto . . i 1 Murska Sobota . . i i Ptuj i . i . Slovenjgradec, . . 3 • 3 Šmarje pri Jelšah . i . 1 Skupaj . 4 5 3 6 Dušljivi kašelj. — Pertussis. Konjice 1 • • • 1 1 Šen. — Erysipelas. Celje 1 1 . 1 2 Čakovec 1 1 Maribor, desni breg i , 1 Maribor, levi breg . i 1 Maribor, mesto . . i , i # Murska Sobota . . i 1 • Šmarje pri Jelšah . i 1 Skupaj . 6 2 i 7 Krčevita odrevenelost - - Tetanus. Prelog 1 , 1 Ptuj • 1 i . Skupaj . 1 1 • i 1 Vranični prisad. — Anthrax. Čakovec 1 , 1 Maribor, desni breg 4 • . . 4 Prelog 1 • . 1 I Skupaj . 6 • • • 6 ! V Mariboru, dne 25. junija 1929. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. Vet. br. 201/25. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 24. jnnija 1929. Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov sp natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad. Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci 1 dvorec). Konjice: Konjice, okolica (Breg 1 dvorec), Loče (Breg 1 dvorec). Prelog: Dekanovec (Dekanovec in Novakovec po 1 dvorec), Goričan (Goričan 1 dvorec), Lograd (Legrad 1 pašnik), Mala Subotica (Drži-murec 4 dvorci). Ptuj: Sv. Trojica v Halozah (Gorca 1 dvorec). Steklina. Prelog: Goričan (Goričan 3 dvorci). Mehurčasti izpuščaj. Maribor, levi breg; Sv. Peter pri Mariboru (Sveti Peter 3 dvorci). Svinjska kuga. Celje: Petrovče (Petrovče 1 dvorec). Dolnja Lendava; Beltinci (Beltinci 4 dvorci). Ljutomer: Ključarovci (Ključarovci 1 dvorec), Ljutomer (Ljutomer 2 dvorca). Maribor, desni breg: Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica 3 dvorci), Orehova vas (Orehova vas 1 dvorec), Ruše (Ruše 2 dvorca). Maribor, levi breg: Dobrenje (Dobrenje 1 dvorec). Prelog: Draškovec (Oporovec 2 dvorca), Goričan (Goričan 1 dvorec), Hodoša,n (Hodošan 4 dvorci), Mala Subotica (Držimurec 2 dvorca, Mala Subotica 1 dvorec). Prevalje: Zgornja Vižinga (Zgornja Vižinga 1 dvorec). Ptuj: Trgovič (Trgovič 2 dvorca), Zaniu-šani (Zamušani 1 dvorec). Slovenjgradec: Šoštanj (Šoštanj 5 dvorcev). Šmarje pri Jelšah: Šmarje pri Jelšah 1 dvorec). Celje, mesto: 1 dvorec. Svinjska rdečica. Gornji grad: Kokarje (Lačja vas 1 dvorec), Luče (Podvolovljek 2 dvorca), Šmartno ob Paki (Veliki vrh 1 dvorec). Maribor, desni breg: Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc 1 dvorec), Račje (Račje 1 dvorec). Maribor, levi breg: Zgornja Voličina (Hrastovec 1 dvorec). Murska Sobota: Rakičan (Rakičan 1 dvorec). Prelog: Draškovec (Oporovec 10 dvorcev). Ptuj: Hajdina (Spodnja Hajdina l dvorec). Šmarje pri Jelšah; Kostrivnica (Čača vas 1 dvorec), Rogatec (Rogatec 1 dvorec), Sv. Ema (Dol l dvorec), Sv. Katarina (Sv. Katarina 1 dvorec), (Šmarje pri Jelšah (Gaj 1 dvorec), Šmarje, okolica (Cerovec, Mala Pristava in Zastranje po 1 dvorec). Zibika (Strtenica 1 dvorec). Čebelna gniloba. Dolnja Lendava: Lipa (Lipa 1 dvorec). V Mariboru, dne 24. junija 1929. Za, velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblaste». Preds. 617/13/29—1. Razglas. Višje deželno sodišče v Ljubljani jo sprejelo notarskega kandidata drja. Dobaja Maksa na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 25. junija 1929. U 163/29. ~~ 1223 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 19. junija 1929.. U 163/29—8, da je Golob Rajmund, »tar 33 let, po poklicu pek pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah h. št. 51, kriv prestopka p° členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je pekel meseca marca 4929. pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah črni kruh, ki mu je določena cena 4 Din 50 p za kilogram, pod to težo, torej zmanjševal porcije življenskih potrebščin pri prodaji. Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. navedenega zakona na 24 ur zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 nr zapora. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek III., dne 19. junija 1929. S 2/27—127. Odprava konkurza. Prezadoi ženka: Jugoslovanska tovarna kartonaže in papirnih izdelkov Josip Krmpotič, Vir-Domžaie. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom 0i,r' S 2/27—2 o imovini te prezadolženke, je po § 1 ' k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek UL, dne 7. junija 1929. 1218 Proglasitve za mrtve. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z., odnosno po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Pogresance pozivlje navedeno sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali pa naj mu dado to kako drugače na znanje. Pogrešančevo ime, njega rojstni dan, stan in zadnje bivališče Bistvene okolnosti na katere se opira predlog Uvedbo postopanja predlaga Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče dne Plber Anton, , rojen dne 11. junija 1855., kočar na Milnem št. 18. Prešel dne 28. septembra 1925. na Selski planini nad Babjim zobom ali pa postal žrtev zločina. Plber Terezija, hišarica v Milnem št. 18. 3. 6. 1929.; T 35/29. 31. decembra 1930. Čokart Leopold, rojen dne 20. novembra 1897., knjlgoveški vajenec v Ljubljani, Rimska cesta št. 2. Odšel s 17. pehotnim polkom koncem meseca decembra 1915. na soško fronto; baje na Kalvariji takoj padel. Državno zastopništvo v Ljubljani. 27. 5. 1929.; T 33/29. 31. decembra 1929. Sušnik Anton, rojen dne 14. oktobra 1880., posestnik v Vrhpolju št. 4. Odšel leta 1906. v Ameriko; od leta 1914. ni več glasu o njem. Frančiška Sušnik, posestnica v Vrhpolju št. 4. 30. 4. 1929.; T 29/29. 1. junija 1930. Ramovž Franc, rojen dne 22. marca 1874., posestnik v Zaprevalah št. 8. Odšel leta 1914. k vojakom v Trst, potem pa s 154. črnovojniškim bataljonom neznano kam na fronto. Ramovž Marija v Zaprevalah št. 8. 21. 5. 1929.; T 36/29. Vodnjov Franc, 1 rojen dne 26. oktobra 1872., posestnik v Križah št. 21. Odšel leta 1914. s 27. domobranskim pehotnim polkom na gališko bojišče; od meseca novembra ni več glasu o njem. Vodnjov Katarina v Križah št. 21. 11. 6. 1929.; T 43/29. Jerman Josip, rojen dne 19. marca 1883., posestnikov sin v Sneber-jin št. 11. Odšel leta 1914. s 17. pehotnim polkom na gališko bojišče, kjer baje padel. Jerman Janez, posestnik v Sneberjih št. 11. 18. 6. 1929.; T 44/29. 31. decembra Jerman Alojzij, rojen dne 22. junija 1896., posestnikov sin v Sneber-jih št. 11. Odšel leta 1914. s 17. pehotnim polkom na gališko bojišče ter baje prišel v rusko ujetništvo; od takrat ni več glasu o njem. 18. 6. 1929.; T 45/29. ;i929. Mervar Jože, rojen dne 17. oktobra 1886., strojnik v Ljubljani, Grajska planota st. 1. Pibernik Janez, rojen dne 24. decembra 1873., posestnik V Suhem dolu št. 25. Odšel leta 1914. s 17. pehotnim polkom na gališko bojišče, kjer dne 20. decembra 1914. baje padel. Mervar Franja, Ljubljana, Grajska planota št. 1. 20. 6. 1929.; T 46/29. Odšel s 17. pehotnim polkom na srbsko bojišče; od dne 25. novembra 1914. ni več glasu o njem. Pibernik Ivana v Suhem dolu št. 25. 25. 6. 1929.; T 47/29. Grobelno-Rogatec; Celje^Dravograd. Zaradi uživanja ugodnosti morajo biti potniki opremljeni z legitimacijo občinskega oblastva, v kateri sta označeni odhodna in namembna postaja,. Ob odhodu je treba kupiti celotno vozovnico, ki velja tudi za brezplačni povratek. Legitimacija se mora žigosati s postajnim žigom ob odhodu in ob povratku. Prekiniti vožnjo ni dopustno. Po končani vožnji mora predati potnik ob povratku izstopni postaji vozovnico in legitimacijo. Od komercialnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 17. junija 1929.; G. D. br. 3G.322/29. Št. 1101/29. 1225 Objava. Gospod dr. Novak Janže, advokat v Beogradu, se je preselil dne 23. junija 1929. s svojo pisarno v Ljubljano. Z istim dnem je bil tudi vpisan v imenik advokatov advokatske zbornice v Ljubljani. V Ljubljani, dne 1. julija 1929. Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: podpredsednik dr. Žirovnik Janko s. r. Št. 376—proz—29. Razpis. Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje zd rudarski institut m o s t o za asistenta s pravicami uradnika I. kategorije. Kandidat mora, biti poleg splošnih pogojev diplomiran rudarski inženjer z vsaj kratko rudniško prakso ali pa s prakso v visokošolskem laboratoriju. Prošnji je treba priložiti dokumente, naštete v členu 12. uradniškega zakona, in sicer v dveh izvodih. Kompetenti naj pošljejo prošnje do dne P 12/29. 1093 Oklic. G o r š i č Jakob, posestnik v Kotu št, 16 pri Novi Štifti, je zaradi zapravljivosti omejeno preklican. Pomočnica mu jo njegova žena, Goršič Ivana, v Kotu št. 16. Okrajno sodišče v Ribnici, dne 6. junija 1929. E 747/29—10. 1071 Dražbeni oklic. Na predlog Arnška Alojzija, posestnika in gostilničarja v Prožibski vasi, bo dne 10. juli,, a 1 9 2 9. ob devetih pri tem so