12. strnim. i iMimi. i mm. u. ivin mi. u. itto. .Stovensld Narod" T^lf« p« p«*tti za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: eeio leto skupaj naprej . K 40 — I ćelo leto naprej . . . . K 45 — Strtietoi Z 2 111 10- I M A™**1*0 ta ** *««« ***»*: oa meaec . „ ... 3-50 | ćelo leto naprej . . . . K 50- Vpraianjem glede Inscratov te naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opravnistvo (spodaj, dvortSće levo). Knaflov* allci M. 5, tolatoa **- 89. 1a*H* mk lu in6if Uv*«a« Mtolft la prualk«. Inserati te računa i 3 po porabljenem prostoru tn atear 1 nm visok, tcf 54 mm lirok prostor :enkrat po 12 vln., dvakrat po 11 vln., trtkrat po 10 v. Poslano {enak prostor) 39 vln., narte tn zahvale (eaak prostor) 20 vtn. Pit večjth inserrifati oo dogovora. l«fl w«£aft1 aa) *o*l)e)» ••ročimo »eJi« ^ »• a«ka**tel. ~3M Ma saao ttsaeae aartćfte »rez poslatte ieaarja sa ae asfsaa ailukor •lirati. „Narod*« tisj*raaM Mat« a *t. ti. .Slovenski Narod" vclja ▼ LlvUJu! dostavljen na dom ali te se hodi ponj t eeio leto n&prej . . . . K 36*— I cetrt teta „ . . ; . 9 9— poMeta .......18— I na mesec ,.....9 3'— Poiamuna itairitki valja 29 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. RokopisI se ne vračajo. OredalatTo: Saaflova alfoi st S (v I. nadstr. le/V. telsloa *L 34 Čehl sprejcmajo otl Cze^ nina ]im usiljeni Soj. Praga, 9. aprila. Ves češki narod se pripravlja k od-fočnemu boju proti sroiu Czernlnu in proti politiki, ki jo je zunanji minister naznanil s svojim govorom na Ui-niij-skem rotovžu. V sobo to se vrši v Praši že naznanjeno zborovanje zastopnikov vsega ćeškesa naroda in v čeiki javnosti so že danes razširjene vesii. Ja se bodo te?a zbcrovanja v znak bratske solidarnosti udeležili tuđi rnno^o-številni zastopniki Jngoslovanskega naroda: govori se nadalje, da pridejo Po-Liaki in Ukrajinci. Brzojavka, ki jo je poslal načelnik Jugoslovanskesa kluba dr. Korošec Češkemu Svazu. je napravila na ves češki narod globok utis, ker znova potrjuje neomajno zavezniiko zvestobo, ki vlada med obema naro-doma. Predsednik Češkega Svaza posla-fiec Stanek je poslal drju Korošeu sle-deči odgovor: Znova si nam v imenu Jugoslovanskega kluba potrdil neom^i-no bratsko zv-estobo v nadaljnjih bojih za neodvisno samostojno živlienie naših narodov. Sprejmi našo najiskrenej-šo zahvalo. Znova zatrjuemo. da je ce-lokupni češki narod trdno odložen v zvezi z Jugoslovani nadalje stremeti, da dosežemo ono veljavo. ki gre Slova-nom kot enakovrednim in samorsravnim narodom in ki jo bodemo navzlic vsej zavisti naših sovražnikov. kakor trdno udarno, tuđi dosegli. Vse sovražnostl proti našim prirodnim zakonitim rravi-cam do neodvisne^a vsakega ru?ega va-ništva in nadvlaclia prostega življenja med svobodnimi narodi in državimi, bodo nas Ćehe in Jugoslovane le še boli zvezale druge z tlrugimi. Naše edinosti in vzajemnosti ne more nikdo razbiti. V neomajni z\restobi in ukupnosti hoćemo roko v roki se boriti za boljšo bodocnost svojih rojakov. V so-boto priredimo v Pragi manifestacijo naše neomajne odločnosti in protest proti onemu vladnemu sistemu, ki vidi pred seboj vedno le Nemce in Madžare. Pricakujemo. da se nam bo vse pridružilo v boju proti zaslepljeni ošabno-sti, s katero se druži hudobni narnen. Zborovalci bi z radostjo pozdravili v svoji sredi odposlance jugoslovanskih roja kov. Ti odposlanci bi slišali v Pragi novo zaobljubo češkega naroda, da ho-čc v žalosti in veselju zvesto vztrajati na strani Jugoslovanov. Naklepi zadnjih dni nas ne motijo. Mi korakamo naprej pogumnega srca in krepi nas globoka vera, da je naša bojna vrsta neprodirna in da bo naša stvar ostala nepremag-ljiva. Iz vseh čeških dežel prihatajo izjave protesta proti Czsrnlnovemu govoru in češko ljudstvo obnavlja na shodih in sestankih neomajno voljo vztrajati v svojem boju do zmagovitega konca. Zlasti na Moravskem se pojavlja silno močno gibanje. V rx)sameznih okrajih se je vršilo v nedeljo 7. t. m. več shodpv. Na shodu poslanca Sta-n$ka je bila spreieta rezoluciia, ki pravi: Nezaslišna izjava zunanjega ministra nas sili, da znova proglasimo, da trdno vztrajamo na narodnem programu, pro-glašenem v trikralfevskem manifestu naših poslancev in da ne prenehamo z oštrim in nepomirljivim odporom proti vsem sovražnikom drža\Tie samostojnosti češko-slovaške. Zavračamo so-vražno izjavo voditelja državne zuna-nje politike. Vemo, da ne mcre škoditi veliki stvari narodne samoodločbe in preprečiti neobhodno ustanovitev češko-slovaške države. Ne čutimo se niti razžaljene. kajti sovraštvo renegata ne more doseči časti samozavestnega naroda. Trdni mednarodni pomen češke stvari je s tem napadom le se boli podprt in naša narodna samozavest je le se ojačena. Zavračamo pa napad zu-nanjega ministra iz ozirov na humani-teto, ki ne more brez protesta prenesti neodgovornega hujskanja odgovornega ministra v dobi, ko vsi narodi monarhije gmejo neizrecnega trpljenja in ko vsa srca, brez razlike narodnosti, išče-Jo poti in sredstev k poravnavi in miru ter k obnovitvi potlačenega človeštva. Vemo. kakor ve ves svet, kdo je po-vzročil vojno, kdo io podališuje in vemo, da se med krivci, obremenjenimi z najgroznejšo odgovornostjo, ne nahaja niti eden nesvoboden in zatiran narod. Ako bi bili zastoDniki češkega naroda, ▼rženi v ječe radi svojega odpora proti ' vojni, imeli vpliv na politiko države, bi ne bilo prišlo do vojne in ko bi imeli vpliv na državno politiko sedaj. bi bila vojna že končana in to za vedno. Tocia baš zato, ker to vsi vemo, se dobro za-vedamo tuđi tega, da je pot do miru le mirna poravnava narodov, ne pa ; vlad, poravnava na poulagi popolne na- | rodne samoodločbe. Odlo<:eni smo ?rt- { vovati vse, da dose.'erno suvereno «"e-ško-siovaško državo. To je naš edini cilj. ker nas stoletna izkušnja ući, da div sežemo narodno, politično. kulturno, socijalno, gospodarsko svobodo le v lasni državi. Ako je to naše prepriča- ! Tve. od katere^a za noben.i ceno ne od- ' nehamc, zločin, po tem se nonosnr> pri- i glasamo k temu zlolinu. Toda zioCin ne ; more biti, kar zahteva vsak zaveden in samozavestcti narod, kar go-nod grof i Czernin in odloćilni avstrijsko-neir^ki ; faktorii priznavajo Letom. Estoncem, ; Fincem in drugim neavstriiskim na- : rodom. i Milo se nas je dojmilo, da so n^m naši jugoslovanski brat je takoi izrazi!: svoje soglasje in izjavili, da so z nami \ solidarni. Trdno se nadejamo, da se j združijo v pravičnem boju z nami raz- j vtn Nemcev in Madžarov vsi ostali na- j roJi, kajti naši cilji so tuđi njihovi ciiii. j naša osvoboditev je njihova osvobodi- \ tev. Ta jednotna in trdna volja ie temelj j in zmisel vse češke politike tuđi vna-prc-j. Izražamo njenim vodite'i em, n;i-padenim od avstrijskega zunanjega mi-ni^rra. svole popnlno zau^arje ter po-polnorna soglašamo z dosedaniim vodstvom češke politike. Stojimo za Vami! Ne viiajte se! • Med tem ie dobi! grof Czernin tuđi že na parlamer.tarniii tleh prvi <~deo-vor. V torek se je vršila na Dun?.ju seja ćelegacijskcga odseka za voi^ške do-have. Pos'anec Zahradnik je v oštrih bese dah graia!, da se ne sestanejo delegacije k plenarni seji. v kateri bi bilo mogoče klicati grofa Czernina :ia odgovor. Zunanji minister se je skril za hrb-te duna^kih mestnih svetnikov. odko-der je huj*kal proti češkemu naro:Tu. Pred de!e^aci:e se ne a^d. — Preosed-nik c^seka timi svetnik E x n e r je vzel poslancu Zahrrdniku besedo, če^, da ne pusti kritizirati ministra v njegovi ne-navzocrosti. (Minister pa je smel obre-kovati Čehe v njihovi nenavzočnosti!) Ker je poshnec Zahradnik 'zjavil. da si ne da vzeti svobode po'itične kritike, ie predsednik sejo kratkomalo za-kljuCil! Na Dunaju iim postaja vsak dan tesneje pri srcu. Sedaj vidijo, kak^no juho je skuha! Czernin in prirravHajo ga-silsko akcijo. SciJler se rjosvetuie z gospodom grofom, kliče Ćehe k sebi ter obljubnje. da bo »popravi!« krivico. Izdati hoće izjavo, da govor grofa Czernina nikakor ne pomeni novela Ccliom sovražnega kurza in da vlada obsoia vsako gonjo proti kateremukoli narodu. Seidler naj napravi svoje račune s Czerninom. češkemu narodu ne bo mo-gel prikriti resnice. Czernin ie r?7oiel. kaj rrisliio na Dunaiu o stremlienMh Če-hov in I u gas1 ova nov in riz umoli smo ga vsi. Sladkim besedam ne nasećemo več. Mi dobro vemo, da pomema Czer-ninov govor zmago vsenemske in vojne stranke na Dunaiu, ^oraz onih zmernih stremlien?, ki so se n^kaj čnsa uveljavl^ala. f.lirro čaka^no katastrofe one politike, kateri se je vtfirnal zunanji minister, prepričani, da ie ne-izogibna. Za nas je samo eno geslo: Ne vda-mo se! Poliaki na Pruskem. Berlin 9. aprila. (Kor. nrad) Go-sposka zbornica se ie bavila danes s poroci lom finančne komisije o spomenici elede izvedbe zakona za pospeše-vanje nemških naselbin v Drovinciiah zapadne Pruske in Poznanjske. Komisija ie predlaerala. da naj se spomenica vzame na znanje in tako kratkomalo spravi zadeva 8 sveta. Zbornica nai izjavi svoie pričakovanje, da nai vlada zlasti z ozirom na stališče poljskih poslancev v poslanski zbornici pod vsa-kim pogojem vstraja na konsekventni izvedbi nemškeea naselievanjla ob vzhodnih obrne inih provinciiah in da naj z vsem naelasom zastopa stali§5e, da mora biti slede določitve bodocih meii polisketra kraliestva merodaien predvBem obzir na Toiaško savarovanje Pruske ter da nai vlada pod dnurimi pohoti splofa ne prične s kakimi pova-janji. Polesr te^a so predložili konser-vaHvni člani izpreminievalni predloc da nai se da komisijškemu predlo^u fte tale dostavek: Sredstva za to voiaško znvnrovanie bodo ravno* kn krhe^' sredstva za skrb vojnim poškodov»in-cera in za gospodarski in kulturni raz-voi pri vpoštevaniu davdne moči na razpolago samo takrat, če se bo ob koncu vojne določila primerna vojna odškodnina. Poljedelski minister Eisenhart je izvajal, da odccorarji predlagana reso-lurija komisije nmVloma naziranju državne vlade. Zavarovanje in utrditev vzhodnih mej je v prvi vrsti pruski interes, varstvo zunnniib mei pa zadeva države. Naseljevalna politika mora iz-hnlati od dei>iva da so Nemci in Po-ljaki prisiljeni živeti za istimi nieiami. Predvsem pa ffre nemski domovinski interes. Ka zlasti Ini paraerraf spada med ona sredstva, ki so izgubila svojo ve-1k-\ nost. Treba jra ie torej odpraviti. | Vzhodna Marka Pvi mora ostati na zno-trr. i in na zunai ner»??ka. Tuđi vemo. kako velika nevarnost preti, če ie ta obramb« Nemčiie trajno o^rožena. Knez Drockij-TAibeckii ie izražal svojo hvaležnost nemškim -vojakom in nemskim vojskovodjem za osvoboditev Poljake ter kritiziral nastop poliskih j poslancev v pruskem dr zovnem zboru, i Pravi 1 je da ie ogrorčen nad tem na-stopoin. Politika, ki io za<=ledujejo ti poslarri. ie sri^ioniorilna. Vršila se ie na to taina seta. v kateri ie prišel na razsrovor slučai Lich-nowske,7o. D^e 10. aprila ie srosposka zbornica nr.daljcvala pesvetovanje o sporne- . nici ter je iziavil l:n^z Radziwill. da i stoii poliata frakcija načeloma na sta- ! liš^-u. da ie smn trati vso naselje valno politiko za bistveni del iziemnih zako-eov, ki so noperjeni Droti obstoju poljske r.-s, nr.roda in njiia^ovih kulturnih potrob. Poljaci se irfavlirio nroti lesi-tiTrnoFti nrsenevnnia. protestirajo proti leran tor odklanir.io predlosre sDome-nfr-c. Dobro razmerie med pruskimi Poljski ir vlado se more doseči samo, če se do konca izvede od notranjegra ministra oMiub'ieTia odnrava administrativnih iziemnih določb in iziemnih zakonov. Glede sklepa mirn z Ukrajino in holrn^keua vprašfinia ^ knez naarla-Š3l zali*^ e Poliakov. Pro^estiral je proti lnmu. da se I^itevska razdeli na \ dva dela. od k.itorih no i bo eden izro- j ten boljševički anerhiii. druiri del pa ] je od nemških cei okupiran. Govornik želi. ria naj se ustvari moćna Poljska, knkoi sta io oMin.bila oba vladar ja av-strij^ki in tiptuSVj Notranii ipinister dr. Drew3 ie or>o-7f?rial, d:j ie iz grovorov nekaterih Po-h>koy slisati resro voljo o?tati pri Nemčiii Ta del Poljrtov mora vlada ! po možnosti oinfiti in nodtnrafi. To se ' pa more zerofii^i s°r^o. če z^P^eduie T>ro- j pka politiko, ki sku^n te želje kolikpr ; mo^oče uresnif-i*«. Treba je urediti i poljsko politiko trtko da bo kolikor mo- i £oče trajna in da bo trajno zajamčila ; pozitivno in mo^-no nocrkp?evr.-ni> nein- ' štva. Traino se ro doseglo, da Pruska ! tuđi v Vzhodnih Morkah. ki so za de- ■ žolo neobhodno potrebne, ne bo ustanovila narodnostne države, marveč enot-no in močno nemsko narodno državo. Višii župan v Thornu dr. Hasse ie tr-flil. da većina poljskih nrebivalcev v i Vzhodnih Marknh ne misli na to. odreci se veliko poljski nronnsrandi in rod-vreči pe pruski državi. Grof Galen se ie izjavi! nroti rppoluciii za vojno od-ŠkoHn^Tio. Ktipz Sn]m - For^m^i« io i^-erlasnl. da se mora storiti v varstvo r^mštva na vzliodu v=?e, ker je vsled n^tpnovitve samoptoine Poljske nevar-nnst -ilno narnp^a O^tro je nanadol re-soluciio veri ne državneea zbora in o^pbno tuđi ro<=lanca Krzbprereria. o katprein le rckel. da se mu edi never-ie+no. k^^o more pedeti čiovek. ki ima toliVo rrehov n« se^i 5e ved^o v zu-nn,Tiiem uradu. ^nez Sa lm - Horstmar ie se enkrat n^crl^.finl notrebo. nai bodo Tnpje bodove Poii^ke čim boli ozke ter je znhteval na vsak način vojno od-škodnino Nato je bila sprejeta sporne-nica Tinseljevalne komisiie. Po invni peji pe ie vršila tajna seja zopet o slučaju Lichnowskesra. Iz slPonsKeS'' sveto. >Glas Slovenaca, Hrvata 4 Srbac (št. 70) piše: >Znan mi je c. kr. Slove-nec. ki je ob začetku vojne tako znorel za nemsko kulturo, da je pisal za nem-ški list razpravo o tem, da bi ne bilo i končno nič nečuvene**, če se Slovenci ponemčimo, da smo le dobri Avstriici.« Urednik nemškeea lista pa je odklonil objavo te razprave! — Ptujski >8tA-jerec ima v svoji soeeščini lepeza brat-ta. Par ielezniških postai dali«, v Medjimunu izhaja list, madžarski In hrvatski urejevan. >Murak5z<; >hrvat-ski< tekst pa ni morda pisan v književni hrvaščini. ampak neka emes kajkavskih in madžarskih besed. V Trebinju v H^rcecovini He umri Jevto Đačić, ki ie pred vojno vne-to siril Sokolstvo. pa bil ca svoie delo obeoien om 12 let težke ječe; vsted Un- ske amnestije je dobil sicer svobodo, a je sedaj podlegel znani jetniški bolezni, tuberkolozi. — Svoj čas smo poročali. da so žensko jueroslovansko deklaracijo podpisovale tuđi o sr r s k e Slovenke; zdaj pa lahko dodamo, da se naše pibanje širi tuđi med Hrvate onstran Drave: 67 prebivalcev občine Zdale se je izjavilo za svobodo troimeneffa našega narodn.. — V Sarajevu so oficijelno PrevzviiLenosti. Presvetli erospodje, vitezi in prezidiialni šefi ter sploh Frankovci priredili neko zabavo, kate-re čisti dobićek ie 35.000 K. >Hvala le-pa zn dobiček v takih rnzmerah!c pravi >Hrv Država«. — V Oseku so praz-rovali tridesetletnico umetniškega delo van i a Nestorja tamošnje drame. M. D. Milovano vica. — Nova hrvatska opera >Minka< na libreto Milana O^rlzovića. Komponiral jo je Fran Lho'ika, rodom Čeh. seda! učitelj teoretskih prerltnocOv na hrv. konservatoriju in dirisren* pevskeera udruženja >Lisin-skegrac. Moderna cenzura je deloma zaplenila v >Xarodnih Listihc članek, ki era je i. 1848. priobčil Havliček v prvi stevilki svojih >Narodnih Novin«. — Za 400letnico Husove smrti so Cehi začeli zbirati za >ljudskovz2rojni sklad<: zbirka je sedai prekoračila prvih 100.000 K. — Pod naslovom >Hla.s Tatrv< je iz^la v Praši antologija slovaškeara pesništva. To bi bil vse-kakor za Madžare nevaren pojay. toda hvala Bo^u. >A7 Est< konstatira, da >za Madžare Češka sploh ne eksistira reč«. — >Č e r n i n« je starodavno če-pko ime in pradedi ter prababice teera rodu nišo umeli drugega jezika neeo če^ki. Bogastvo ir moč Černinov je za-SRoval sred Herman (*r 1651). plemič pobelosorske kariere. — Slovaško društvo >Musealna Slovenska Společnost< šteje sedaj 1400 članov (pred dqI letom sele 865). — Pred kakimi 80. leti se je na Slovaškem ustanovilo društvo >Uči-telisko bratstvo<. ki naj bi skrbelo za slovaške sole. Temu društvu je znani knjisroHubec in pisateli ČaploviČ osta-vil svojo veliko knjižnico, 60.000 zvez-kov. ki je sedaj shram'ena v posebnem poslopju v Dolnjem Kubinu — tođa knjižnice so za madžarsko kulturo ne-varna ?tvar in zato so jo Madžari zapečatili! Ukrajinska vlada je dovolila baje dva milijona kredita za odpošiljanje djjakov na visoke sole v Avstrijo in Nemčijo. — Kakor poročajo časopisi, so Nemci v Odesi zapeli izdajati dnevnik >Odes-paer Zeirunerc — Ob požaru graščine Pirogov so baje zgoreli dragoceni ro-kopisi Leva Tolstega, dopisi njegove-mu bratu^ Poljsko je priznala Amerika, a ne one Poljske, ki ima navidezno vlado v Varšavi. ampak >poljski narodni odbore v Parizu ii je zakonita vlada Poljske. — Poljska stranka >narodnih demokratove, ki ji načeluje dr. Glabin-ski in ki ie vsled glasovanja o proračunu izstopila. iz >Kola<. se v poljskih li-stih imenuje stranka >endekov< ali >endecija<. pač po začetnih črkah svojega imena: en. de •+■ k. V Varšavi se vršijo priprave za otvoritev katoliške fakultete na vseučiliščtL Nemški udarec pri Armentieresu. NEMSKO URADNO POROCILO. Berolin. 10. aprila. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Med Armentiere-som in kanalom La Đassće smo po močnem streljani u artiljerije in mino-metov napadH angleške in portugalske pozfcije ter vzell orve sovražne crte. Vjelt smo kaklh 5000 mož ter vplenili kakih 100 topv. Na bojni fronti so se iszvHi na obeh straneh Som me silni artiljerijski bofi in uspešni infanterijski napadi. Na južnent bregu Oise smo vrgli savražnika tuđi med Folembrayem in Brancourtom preko kanala med Oiso in Aisno. Finska. Naše čete, kl so se Izkr-cale t Hangoju. so po kratkem boju z oboroženlmi totpainl zasedle postajo Karis. Ukrajina. Dne S. aprila smo po boju zavzefi Harkov. — v. Ludendorff. NEMSKO VECERNO POROCn.O. Berolin. 10. aprila. (Kor. urad.) Se-verno od Armentieresa smo vdrli v angleSke crte na obeh straneh Warnetona. Med Ar-mentieresom in Estairesom smo na več točkah prekoračili Lyso. ________ Rottordas, 10. prila. »Morningpost« poroča: Seda] stojimo pred protinapadi za-vezniške armade na Francoskem. Prihodnji intvl morajo prinestl odločitev. V tem slu- i čaju bo leto 1918. zadnje leto evropske vejne. Dunaj, 10. aprila. Tretji Hindenbursov udarec je zadel Angleže. Na 20 km široki fronti Armentieres La Bassee so vrgli Nemci Angleže in Portugalce iz prvih po-; zicij. Veliko število vjetih in vplenjenlh to-1 pov da sklepati na pomen tega uspeha. Smer šunka gre proti crti Callais-Boulogne. Nemška fronta v odseku Arraentieres - La Bassee je že dosedaj molela preko sever-nih in južnih sosednih obrambnih črt. Nem-ški sunek je potisnil fronto še bolj naprej ter ogroža zlasti položaj Angležev v odseku pri Ypresu. Novi nemški napad je mnogo bolj nevaren, kakor napad ob Ailletti. Zelo dvomljivo je, ali bodo Angleži in Francozi mogli vzdržati v svojih pozicijah pri Arrasu in Amiensu. Naenkrat stoji general Foch pred novimi nalogamf, katerih rešitev je zelo težavna. Sele pred par dne-vi je moral postaviti v boj več divizij iz svoje rezerve v prostoru pri Soissonsu, da zadrži nemški sunek. Sedaj je prisiljen, braniti nasprotno krilo glavne bojne fronte, da prepreci večjo nesrećo. Popolnoma je izgubil inicijativo, se mora prilagoditi Hin-denburgovim nacrtom ter se mora omejiti na odbijanje napadov. V nedolgem času mu grozi kriza, če razpoložljive sile ne bodo več zadostovale trajno In povsod ustaviti mogočne sovražne šunke. Rezerve, s kate-rimi razpolaga Foch, nišo neizčrpne. Kakor kažejo dogodki zadnjih tednov, zadostuje-jo te rezerve komaj, da krijejo crto Arras-: Albert - Amiens - Montdidler. NemsTd na-; pad na krilih te fronte sili franeosko vod-I stvo, da uporabi dele teh rezerv na dmgih ! točkah. Vsle tega je obramba na ćeli fronti ; oslabljena, kar bo nemsko arraadno vod-I stvo v danem trenotku brez dvoma fzrabi-lo. Premikanie rezerv in njim pripadajočih formacij pa ima za posledico tuđi desorga-'Tilzacijo in negotovost, kar vpliva tuđi na moralo čet. Udarci Nemcev so zato vodno bolj nevarni fiaag, 10. aprila. Poročevalec »Dailv Chronicle« poroča iz zapadne fronte: So-vražno artiljerijsko delovanje se stopnjuje na vsem južnem delu fronte. Sovražne operacije imajo velik pomen za. zavzetje front-nih črt ob Ailletti in za zavojevanje Coucy les Chateau. Zdi se, da sovražnik posnema prejšnjo taktiko generala Hat ga In da izvr-šuje sunkoma napade. Močna artiljeria pod-pira pri tem sovražnika. Krajevni sovražni napadi, ki jih izvršujejo zdaj tu, zdaj tam, ne dajo spoznati resnične smeri namerava-nega glavnega šunka. Berolin, 10. aprila. (Koresp. urad.) Dne 7. in 8. aprila so dozoreli na južnem bregu Oise in na levem napadainem krilu armadne skupine nemškega prestolonasled-nika kljub neugodnemu vremenu in kliub neugodnostim terena dne 6. aprila doseženi uspehi. Nemci so si dne 6. aprila v šunku proti jugu izsilili prehod preko Oise ter za-vzeli v prvem navalu proti zapadu močno izgrajeni Amigny z okoliškimi holmi, nakar je poskusil sovražnik v obsežnem gozdu pri Coucvju in v vaseh južno od Oise namvo organizirati svoj odpor. Vsled nevzdržnega prodiranja nemških čet pa se je Francozom posrećilo le na malih točkah, da so se zopet ustavili. Pri vsakem novem napadu smo sovražnika vrgli nazaj. Dne 7. aprila zvečer je bil že ves gozd pri Coucyju v nemških rokah ter so nemške čete že dospele do crte Bichancourt - Pierreraonde - Folem-bray - Fresnes. Preko malo čest, kl gredo čez nasipe, preko v naglici zgrajenih mo-stov, preko rup, provzročenih od granat, so sledile nemške baterije in kolone prodira-jočim Četam. Dne 9. aprila zjutraj je bila kljub dežju, kl Je izpremenil pota v močvir-ja, dosežena crta kanala od Bichancourta do Brancourta. Kako je sovražnika sunek presenetil, kaže sestava onih 2000 vjetih Francozov: poleg bojnih čet so bili vjeti vojaki iz skladišč, pijonirji in konjenik!. Vsi so se čudili, da so se Nemci sploh upali izvršiti ta napad. Cutill so se na višliiah, ki obvladajo močvirje, v betoniranih kleteh vaši popolnoma varne. Neki vjet franeoski častnik je izjavil: »Nemcem ni nlč nerao-goče; to je naša nesreča. Hitrost, s katero se je vse to izvršilo, dviga pomen bojev ob Oisi.« London, 10. aprila. Poročevalec »Daily Chronicle« na angleškl fronti poroča, da so Nemci izstrelili pred napadom na fronto La Bassee kakih 60.000 bomb. Berolin, 10. aprila. Wolffov nrad poroča: Kako zelo Je velika nemška zapadna ofenziva zahtevala tuđi že uporabo franco-skih rezerv. Je razvidetf iz dejstva, da so Nemci na fronti vjeti tud! že franeosko mo-štvo, ki pripada crni vojski, kl nikdar ni služila z orožjem. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 9. aprila p o p o 1 đ n e. Na mnogih točkah močno delovanje artiljerije, zlasti na fronti severno od Montdidiera proti Noyonu. Infanterijskih bojev ni bilo. Na levem bregu Oise časih prekinjen topovski ogenj. Izpostavljene franeoske čete so se na ukaz nmaknile v izgraiene pozicije. Jugo - zapadno od La Basseeja v gozdu Coucy in od Coucy le Chateau so imele nemške čete, ld so stale stalno pod fran-coskim artiljerijskim ojnjem, visoke Izgube. Severo - zapadno od Rebusa sta te poae- Stran 2.____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 11. aprila 1918.__________*________________ 82 Mtv Krečila dva nenadna napada. Drugi nemškf napadalni poskusi na manjše postojanke v smeri na Les Eparges v cdseku Reillon In severno od BonhonTrna nišo imeli uspeha. Ostala noč ]c potekla mirno. ANGLEŠKO URAD\O POROĆiLO. 9. aprila zjutraj. Po silnem obstreljevanju naših poztcij od kanala La Bassee tja v okolico Armenticresa so moćne sovraine sUe napadle angleike in portugalske ćete. Sovražniku se je posrečflo izsiliti si pot v zavezniške pozicije pri Neuve Chapelle, Fauquisart!i in Les Motes Ferrne. Po bitki, ki je trajala z veliko liu-tostjo ves dan. se je posrećilo sovražniku potisniti portugalske čete nazaj v centru-rau, angleške čete pa na krilih fronte ob Teki Lys med Estairesom in Bar St. Mau-rom. Mi držimo svoje pozicije na obeh kri-lih pri Givenhyu in Heurbauxu. Sovražnik Je zavzel Richebourg, St. Vaast in Laventie. Liojd C-eorg! g gnUšeg perzzo. London, 9. aprila. (Kr. urad,) LIoyd George je govonl v poslanski zbornici o položaju na zapadni fronti in o viadnih predložiti glede na-iomestitve raošiva. iz-vajal je: Stopili smo seđaj v najbolj kri-tično razdobje vojne. Usoda države, Hvro-pe in sveboda vsega sveta ie odvisna od tupeha, s katerim se bomo u^rli temu ?ad-njc^ia napadu. Govoril je nato o okolnostih, ki so privećle do sedanjtsa vojaškega položaja ter izvajai: ; Dasiravno so Nemci spravili še veliko ttertlo divizij od vzfanda na zapad in kljub avstrijski pomoči, so bili Nemci ob početku bitke na infant^riji malo slabotnejši, na ar-.tiljeriji slabotnejši. na konjenici precej slabotnejši in brez dvoma slabotnejši v zraku, kakor mi. Imeli pa so prednosti napadalca. Veđelf so, kie so hoteli napasti. Imeli so prednosti enetnega vrhovnega povcljnlštva in suhega meglenega vremena. Nekaj Časa Je bil položaj kritičen, zlasti takrat. ko je sovrainik predrl med 3. in 5. angleško ar-mado; sijajni nastop na^ih Oet pa je zvezo med obema armadama cbnovil. Vojni kabinet ie smatral za potrebno, da odpokliče poveljnlka 5. armade Guiga iz slufbe na bojišču za tako dolgo, da se izvrši preiska-va. LIoyd George je nato hvali! hitri nastop franeoskih rezerv. Glavni namen sovražni-ka, ločiti angleško in franeosko arrnado. se ie dosedaj nonesrečH. Zločinska zmota pa bi bila, če bi podcenjevali namene sovraž-nika. Kabinet ie stonl vse korake, da pri-pelje na boi i sca ojačenja. Kar se tiče an-gleških izgub, jih še ni mo^oče natančno dognati. Haig t)a Je izjavil, da so nemške trditve r^polncma nemogoče. Sovražnik se je odločil. da išče to leto vojaško odlnčftev. Vse je od vjsno od tega. da ententa vzdrži svoio moČ do konca, kar fe mojjoce do te-daj, da bo prišla ameriška pomoč. Govoril Je nato o vprašanju radomesčania moštva. Službena starost se mera zvišati r.a 50 let. na posebno kvalificirano moštvo pa do 55 let. Brambna dolžnost se mora ražmiriti tuđi na Irske. Vlada nam era va račvati nd parlamenta iicmadoma surefetje homemle. Obžaloval ie, da mora vlada pnseči po takih sredstvih ter fe končal: Če hoćemo Jsončati voino. če nočemo. da bi trajala še leta, potem moramo smagati v bitki in zato moramo postaviti v b^j vsa svoja sredstva. O ameriski pomoći je povedal Llovd George: V Ameriki se ve2ba silno mnogo vojakov. Zavezniki so bili pričakovali, da bodo imeli spomladi veliko ameriško amia-do. Izvežbanje te armade pa je tratilo delj, kakor se je domnevalo in če hoče Amerika dopolniti te divizije, bi bilo za te čete nernogoce udeležiti se v večiem številu te bitke ali te vojne, dasiravno je ta bitka morda odločilna bitka vojne. Zato smo stavili najprej Bakeriu in potem Wil>onu gotove predloge. Koncem svojega sovora je Tzfavil Llovd George: Ce bi izgubili to bitko, s tem vojna se ni končana. Dokler imamo vojno na morju, ne bomo sprejeli no-benega nemškega miru. Če pa. kakor mislim, zmagamc. je usoda prusaštva zapeča-tena. V u te melje van ju uveđbe brambne dclžnosti na Irskem je izjavil Llovd Geor-se: Boj. v katerem stojimo, je enako ali pa Se v večji meri irski boj, Irska je jjla'-ovala po svojih poslancih za vojno ter te podpi-rala vojno. Amerika ?toji v vojni in tam živi veČ Ircev. kaker na Angleškem in so obvezan? v voino službo. Tuđi Irci na An-jrle^kem in v Kanadi so podvržeri vojni 5iu2bi. Namerava se uvesti vojno ?luzbeno dolžnost rta T-skem pod fstimi pogeji, kalcor ! na Angleškem. Po Llovd Georgeu je izjavil Asquith, da stvar zaveznikov r.\ bila nikdar tako resno ogrožena. kakor sedaj. Le rtajvečje ■apenjanie sil more položaj resiti. Zbornica mora prinesti \-se žrtve, da obvaruje svet najtežje katastrofe, ki ga Je kdaf zadela. Jrsld nacijonalist Devlin je predlagal cdlo-žitev debate ter izjavil, da ie peskus An-slije, vsiliti Irski vojno službeno dolžnost blaznost Novi predsednik irske «tra«ke se je pridružil Devlinu ter vpra^al Llovd Ge-orgea. ali je vprašal za svet le enesa irske-ga poslanca. predno je storil svo} sklep. Po enotirnem razgovoru o predlosru Devlfna »e predlagala vlada konec debate, kar Je bilo sprejeto s 310 glasovi proti H5 glasovom. Devlinov predlog je bil odklonjen s 322 glasovi proti 60 glasovom in zakon sprejet x 299 glasovi proti 80 gla sovom. Amsterdam, 10. aprila. Parla-nentski poročevalec »Manchester Guardiana< poro-ča, da je imel ministrski predsednik uspeh samo s svojo pohvalo armade na Franco-skem, franeoskega tovarištva in velikodušnost! Wilsona. Sicer Je ostala zbornica rezervirana in je molčala. Ko je govoril o irski brambni dolžnosti. je del zbornice hrui>-no pritrjeval, drugi de! pa se Je pridmžil WUIaumu Of Brienu, ki je izjavil. da oo-meni to vojno napoved Irski. Nacijonalisti nišo hoteli več poslušati ministrskega pred-sednika, tuđi ne, ko je govoril o važnem vpraSanlu homerole. Neki poslanec Ie za-Vlical: Irsko ustavo si kar obdržlte. Asqu!th je poskusi? umiriti razburjene duhove, kar se mu je deloma posrećilo. Jasno pa Je, da hočejo irski racijonalfsti na^topit! proti zakonu. Glavni boj pa Je priSakovati Sele pri dmgem branju. Rotterdam, 10. aprfla. »Momfngpost« Izjavlja, da sedanji vladi ni več tnogoče po-verlti vodstva vojne. List zahteva, da vlada od stopi. Pottcrdam. 10. aprila. »Daily News« poročalo iz Dublina: Vse favne korporacije Ma Irskem nastopajo proti brambni dolžnosti £upan v Vaterfordu je izjavil. da po-meni uvedba brambne dclžnosti na Irskem približno Isto, kakor, če M Nemčija posta-tpia 7 jwofc> vojsko beUlJak« dEfc^HM». LORD CVRZOS O NEMdia OFENZIVI. .London. 9. aprila. (Kar. urad.) "v* svoji izjavi pred zljornico lordov ia fijo-voril lord Cnrzon o nemški ofensivi ter izjavi 1, da ie atoril kabinet t&koj korake, da je nadomestil izeube Tako i so i. bila poslana ojacenja Dreko Kanala iii \ Ficer na dan preko :>0.000 noož. Izdube ' topov in vojne^A materijala «o bile ve-; like, nikakor pa ne tako velike, kakor | trdi to sovražnik. Municijski minister i nam j<» zasrotoviL da more brez težave : lakoi nadomeFtiti vse te iza:ut>e. Storili i smo nadalnii korak Ter se takoj obrniii | do nioninionov in Indiie in dobili zado-i voljive odgovore. Obrniii smo se tuđi i do našefra velikesra za vezni ka onstran ■ oceana in Wilson je takoj odgovori 1 s plemenito pripravlienustio. ki preseera vse naše Dricakov*anie. Končno smo storili skupaj s svojimi zavezniki mo-KO€en korak naprei v emeri na enotno vodstvo zavezniških sil v operacijskem O7em!.iu. Sovražnik ie spozna), o^. i ravnotežje moei na zapadni fronti sedajl j za njre:a ugodnejše. kakor bo kdai ter ie pričel s ćelo vrsto bitk v namenu, da do.'^že odločilno zmaso. K temu s:a sili STO.^podarski položai Xemoiie in mnosro bolj se gospodarski položai Av.-tro-Ogrske. utrujenost glavnih zaveznikov in spoznanje. da bodo vsak nadalnji meser prihajale na boiiš?e izvežbane nineriške čete. Zato hoče sovražnik iz-rabiti trenutno ugodni položaj brez ozi-ra nn žrtve irj na olove^ka zivl.jen.ia. Kriza more trajati že mesece in meseee in t.ia v peto vojno leto, mi pa računamo v sv^ojih načrtih s tem, da bo trajala voin«i še tuđi leta 1919. Slabo bi bila vlada storila svoio dolžnost. če bi se bila zadovoljila s svojim i dot=edanii-rai koraki. Tako ie prišlo do zakona o nadoznc»£<čanju moštva. Z ostalih bojišč. NAŠE URADNO POROĆILO. Dunaj, 10. aprila. ^Kor. urad.) Ob tziivu Piave so se razbila pod-vzetja italitanskih čet, kj so Izvršile šunke. — $ef ^eneralnega štaba. Z I TALIJANSKE FRONTE. 11 a'! i j a n s k a domnevanja o novi ofenzivi. »Corriere della sera« izvaja, da ie avstro - ogrska ofenziva na italijanski fronti jako verjetna, kakor hitro io pripuste vremenske razmere. Priprave za ofenzivo so se pričele že pred tremi mesecf. zadnje tedne se je mrzlično delalo. Težišče napada bo najbrže gorsko ozemlje med Judikarjjo in Graopo. Tam je gibanje v planinskem svetu najživahnei5e. Nepre-staro dohaiajo nove baterije kakor tuđi vlaki z živili in municijo. Poseben cilj so-vražnika bo skoro gotovo prostor zapadno Gardskesa jezera. Ry^a se zo**et pripravila ? Bern. 10. aprili. >As:ence Havas< razširja celo VT?to poročil iz Petrosra-da in Moskve, glasom katerih se pri-pravlia v politiki boljšev'ikov važna izprememba. Trorkij in drnffi vplivni ■ voditelji so r>riceli s politiko, ki ima namen s sodelovaniem meščan=kih strank in do.-edanjih zaveznikov obno- j viti in reorsranizirati vojsko in mornar ! rico. Stockholm. 10. aprila. Ker ie nem-ška vlada v brezzični brzojavki zahte-vala. da mora nisko vzhodnomorsko brodov"^ do dnV'i'Ih T-.n^ .\].p. v Brr^tu i Litovskem do 12. aprila zapustiti finske teritorijalne vode. ie sovjet Iiud-^kih komikarjev ukazal poveliništvu brodovja. da naj se ukloni nemški za-htevi. TURSKO PRODIRANJE V KAVK4ZUI. Carigrad. 9. aprila. Včeraj pri Vanu poražene ćete zasledujemo. V Vanu smo vplenili 4 strojne puške, mnogo voz, municije in živi!. V novih nspe^nih boiih rrodi-rajo naSe čete proti Karsu. Nasproti Ratu-mu smo prekoračili koleno reke D^orok. Jz predD^zicii trdnjave smo pre^nali ruske oddelke.___________ J*r»onct v S^frift, Pekipir. 10. anrila. (Kor. nrad ) ?em ie dospelo iaponsko — vniaSkn od-poslanstvo. da se razeovori s kitaifki-rri voiaskimi kroari o sibirskem vpra-sanjn. Stockholm. 10. aprila. fKor. urnd.) -Dasren? Nvheterc piseio: Zdi se. da iz-krcanje iaponekih tet v Vladivosfoku ni naperi eno samo proti t*»mn me<3tu. Gre najbrže za vpad v Sibiriio. V tem slučaju ie ftodelovanie ansrlepTfih rpt samo formalna stvar. Ce se to podvzptje ne bo omriilo samo na za.sedeni*» Vla-divostoka. bo ćela »t^ar čisto inpon^ka za deva. Brezdvoma ima ententa nai-vpeji interes na tom. da ima v rokah Vladivostok. ker *e7e taro velike zalo-sre voinec^i mnterijala. ki iih ie ententa dobavila Rupiii na kredit, in ki iih more sedaj sam^ prav dobro uporabiti. Amcriške betonske tad je. Rotterdam, 10. aprila. AmeriŠki listi poročajo iz VVashin^tona: Sedai se vr§e prvi poskusi. zaraditi ladje iz železnepa betona. Če se bo poskus posrečil. bo zjera-jenih 200 takih ladij. gradba jeklenih ladij pa se ne bo prekinila. Politiine vesti. = Parlament Se le v na ju? Z Dn- naja poročajo: V četrtek 11. t m. se vr-šijo na Dunaju posvetovanja kršćanskih socijalcev in nemških nacijonalcev o re-fprmi ustave. Nemški krofci trdijo. da Cehi in Jugoslovani še nišo naravnost odpovedali svoje udeležbe pri pofraja-njih za reformo ustave v zmisln zadnjega Seidlerjevesa govora (!). Parlament se sestane najbrž šc le začetkom maja. = Vsepoffakf so definitivno izsto-pifi iz Poljskec:a kluba. = Nemci proti SeMferfcrt Mtavvf reformi G!asom poročila »Parlamerrts- Korrcspondenz* je ćela vrsta politikov že dobila vladno predlogo o ustavni re- BfonDL .V maovtm osini ncatikX pute-i metitfUTii krogl s to predlogo nišo zadovoljni in ji ne pritrjujejo. = Stroge policijske odredbe za javni mir la red v Zagreb«. Vsled demon-stracij katere smo opisali v zadnjih dvett številkah, je izdala zagrebška policija stroge odredbe, da se ne bi motil javni mir in red. Zabranjeno je vsako zbiranje in prisostvovanje manifestacijam in demonstracijam, krčme in ž^anjarne se imajo zapreti ob 8. zvečer. gostilne in kavarne ob 10. uri. hišna vrata imajo biti zaprta od S. zvečer do 6. zjutraj, osebe pod 18 leti ne smejo zvečer po 7. uri iz hiše, izvzemši po nujnem poslu ali pokliču, osebe pod 18 leti ne srnejo pohajati ne gledišč, ne kina in ne dru-kih zabav in rudi ne javnih lokalov, iz-vzemM v spremstvu staršev ali varuha. Policija pravi, da ako te odredbe ne bo-tlo pomagale, izda še hujše. ^-^ Osjeski »Jugu začasno ustavljen. Hrvatsl-ia. viada je ustavila osieški »Jug« za 14 dni, Češ, da način pisanja tega lista ogrožava državne interese. =~ Ncmško - madžarska gospodarska zveza in Hrvatska. V Budimpešti je bila te dni skupšćina nemško-mad-žarske gospodarske zveze, »ki ho:e učvrstiti gospodarske zveze med Nem-čijo in O^rsko in sodelovati pri bodoči ureditvi gospodarskih odnošajev med Ncmčijo in Ogrsko. V predsedstvenem svetu je 20 članov. med temi Hrvat grof T. Pejačević. od 26 mest v odboru so dobili Hrvatje štiri, ti so: grof Kulmer, S. D. Aleksiinder, V. pi. Reiner in R. Vrbanič. = »Češka aneksija v Požunu.« Pod tem naslovom piše budimpeštanski »A Nap«: Cehi se ne zadovoljni ej o samo s tem, da kriče, nego oni skrivaj tuđi marljivo delajo na dosego svojih ciljev. Češke banke so severne ogrske (slovaške) županije v pravem pomenu besede poplavile z denarjem, a dospele so že do Požuna. Tamkaj se je dogo-dil nastopni slučaj: Ogrska vlada se je dogovarjala o nakupu stavbišča za gradnjo »mensae academicae«, ker se tamkaj gradi sedaj vseučilišče. Cehi so doznali za tista pogajanja ter so čez nekaj dni ponudili za tisto stavbišče dvojno ceno, da je tako ogrska vlada morala odstopiti od kupa. List opozar-ja na opasnost, ki preti od invazije če-škega denarja, = O političnem položaju v Bosni in Hercegovini se je izjavil bosanski politik dr. D i m o v i ć, ki je vodil na Dunaj bosansko deputacijo, uredniku »Az Ujsaga« tako - le: Politika je sedaj v Bosni in Hercegovini docela izloče-na. Pri nas samo upravljajo. Narod in vodilna inteligenca s tem ništa zadovoljna, kar je dovedlo do odtujenja med narodom in upravo. Sedanja metoda razvitka državne misli ne more pospeševari. Mi Srbi, Hrvatje in Slovenci smo presrzjeni ideje enotnosti tren jugoslovanskih plemen. Jugoslo-vansko vprašanje je po našem mnenju moči resiti samo v celoti. Vsaka druga rešitev bi ogrožala bodoči mir. Umetno ni mogoče zadržati naravnega nagona po enotnosti. NeoporeČno Ie, da pri taki rešitvi stoje v ospredju etnopolitični vzroki, znemar pa ne moremo puščati tuđi ne geopolitičnih pomislekov, ako hoćemo misliti in delati trezno in realno. Oba momenta dajeta kot komponenti pravilno rezultanto. Samo na tej podlagi je iskati sporazumi]enja. Na tej podlagi rešitev jugoslovanskega vprašanja tuđi ne bo prizadevala inte-resov ogrskega ljudstva. = Jugoslovani in jadranski problem. V curiški reviji »VVissen und Le-ben« objavlja dr. M. Košić članek, v katerem pravi med drugim: Italijani za-htevajo: 1. popolno gospodstvo nad Jadranskim morjem. Zato naj bodo vse važnejše vojaške točke ob Adriji v ita-lijanskih rokah. Torej ne samo Valon^ temveč tuđi ćela Istra, skoro vsi otoki najvažnejši del Dalmacije in povrh še protektorat nad Albanijo. 2. Itahjansko narodno ujedinjenje naj se dovrši s tem, da pripadejo Italiji Gorica, Trst, Reka, Zader, seveda s potrebnim gospodarskim in strategičnim zaledjem. Svoji dve zahtevi podpirajo Italijani z zgodovinskimi. etnografskimi in strate-gičnimi razlogi. Kar se tiče zgodovine, se opirajo Italijani na dejstvo, da so jugoslovanske dežele pripadale rim-skemu orbis terrarum, ki je se^al od Mezopotamije pa do Britanije! Nadalje so bile te dežele dolgo kolonije bene-ške republike. Toda ravnotako nesporno je, da je bila Dalmacija zibel srednje veške neodvisne hrvatske države in da je v njej narodna hrvatsko - srbska kultura od 14.—18. stoletja doživela svoje najsijajnejše čaše in da so te dežele dale jugoslovanski misli ^narodne-%2l edinstva najboljše borce. Še slabse je z etnografskim! argumenti. Po urad-nem popiju je bilo leta 1910. v Dalmaciji 610.669 Hrvatov in Srbov, a samo 18.028 Italijannv. V Istri 224.400 Hrvatov in Slovencev. a 145.517 Italijanov, v Gorici in Gradišču 155.039 Slovencev in Hrvatov ter 90.119 Italiianov, v Trstu 59.974 Tusoslovanov ter 118.959 Italiianov. torei ie bilo t celem Primorju 1.052.082 Jus:oslovanov in le 372.623 Italiianov. Italijan! pravijo. da avstrijska narodna statistika, ki vpra-Šuje Ie po občevalnem jeziku, ne more biti zanesljivo merilo za etnografske prfHke. Dr. Košić temu ftaHianskemu mnenla poudarja, da smo bal Jucrosfo-varrl bili od nekda] prott narodnemu Stetfu na podla*) občevafnefra jezika, j Ako je ta statistika nezane*Hfya, potem je nezaneslihra v priloc Italtianom, ker ie ves vlatM anarat deloval proti Ju^oslovanoin. Zlasti v ?5?tri?f fe narod-nostna st?»t?«r?lca nov^ft^ ff^lf'a^^o no-barvana. k^r sr» tam ftalHar^kf ob??nsM sastopnlki fabriciraH \z naših ljudi na *šqč* ItaJUanor, i 1 = Mirovni poskusi med Avstrijo in Srbijo? Nemški listi poročajo po švi-carskem »Journal de Genevec: Ker Avstrija ni mogla pridobiti v Srbiji naroda za sebe, je poskusiia pritisni ti na gotove srbske politike. Velika većina srbskih narodnih zastopnikov se naha-ia z vlado in kraljem v izgnanstvu. Doma je ostalo le okrog 30 takozvanih »narodnjakov«, Pašičevih nasprotni-kov. Se pred vojno so bili narodnjaka (tj. stara konservati\Tia srbska stranka. Op. ured.), prijatelji Avstrije. Dejstvo, da so ostali doma, kaže, da svojega naziranja nišo spremenili. Za časa okupacije se obnašajo pošteno in dostojanstveno. Navzlic temu se je Avstri. nadejala, da bo med njimi našla poti-pornike. Na Dunaju so mislili, da bo ruska katastrofa in romunska kapitulacija prisilila to skupino k pogajanjem z dunajsko vlado. Pogajanja so se res tuđi pričela in nekateri srbski politiki so odšli na Dunaj. Cim pa je ljudstvo za te nacrte zaznalo, jih je obsodilo in pokazalo, da za nje ne mara. Pogajanja se zato nišo obnesla. — Nemški listi označujejo to poročilo za neres-nično. — Orlautiov maniiest Iz Chiassa 9. aprila; Ministrski predsednik Orlando je izdal iz italijanskega glavnega stana manifest, v katerem v zvezi z obletnico vstopa Zedinjenih držav v vojno proglasa zmago čveterozveze za gotovo in ž njo bo človeštvo končno svobojeno neznosnega jarma. Orlando gre iz glav-nega stana na Francosko. = Čehi in italijanski intervencljo- nisti. Iz Lugana poročajo, da je izjavil dr. Hlavaček, vod ja češke nacijonalne organizacije v Italiji, nekemu italijan-skemu časnikarju, da najnovejši govor grofa Czernina podaja jasen dokaz za nerazdružitcv med Avstro - Ogrsko in Nernčijo. Kongres zastopnikov podjarmljenih narodov Avstro - Ogrske je torej toliko važnejši in bo toliko bolj pospešil nacijonalno gibanje. Imenom društva »Dante Alighieri« je izrekel bivši ministrski predsednik Boselli naj-globlje simpatije za cilje kongresa. Ita-lijanska vlada pa se še ni odločila za oficijalno podporo tega gibanja, kar jej intervencijonisti hudo zamerijo. Ti trdijo, da obstoji v kabinetu struja, ki še misli, da bo mogoc* kompromisni mir z Avstro - Ogrsko. Sodi pa se, da ko priđe iz Londona v Italijo poročnik Se-bac, prejšnji organizator čeških po-možnih čet v Rusiji, bo on pripravil italijansko vlado do tega, da bo začela I podpirati omenjeno gibanje. i = Nesoglasja v jugoslovanski legiji. »Vossische Zeitung« poroča, da so se v jugoslovanski legiji, ki je bila sedaj prepeljana iz Rusije v Solun, po- | javila razna nesoglasja. Ministrski predsednik Pašić je zato izdal poseben manifest na legijonarje, v katerem pravi: Vsak jugoslovanski legijonar, ki se je boril proti sovražnikom, dobi po vojni 5 hektarjev rodovitne zemlje za naseli evan je. Ako pade, oziroma umre, prehaja pravica nasledništva na njegovo rodbino, oziroma na onega Slovenca, Hrvata ali Srba, ki ga legijonar označi za svojega dediča. General Živ-ković je ta manifest priobčil legijonar-jem s posebnim dnevnim poveljem, v katerem izraza pri čak ovan je, da se bodo sedaj še hrabrejše borili za ujedinjenje vseh Hrvatov, Srbov in Slovencev. Nesoglasja v jugoslovanski legiji so baje na ta način izravnana, srbske cpozicijonalne stranke pa očitajo Pašiću, da ni imel pravice že vnaprej razdeljevati zemlje. — »Pripravljalo si raženj, zajec pa je še v šumi,« zaključuje »Vossische Zeitung«. = Novo mirovno gibanje v Italijanski zbornici. Iz Milana poročajo, da se občuti v parlamentarnih krogih mirovno gibanje, ki zasleduje znane, vojni nasprotujoče cilje. Zastopniki tega gibanja hočejo Živahno nastopiti pri raz-pravi o zunanji politiki. Zbornična skupina narodne obrambe pa je sklenila, da bo z vsemi sredstvi delovala proti njim in hočejo uničiti vsako tako gibanje. = Đesarabija za Romansko. Buka r e š t a, 10. aprila. Olasom poročil iz Jassvja ie besarabski deželni zbor sklenil združitev Besarabije z Ro-munsko. = Nova obdolžftev Lfchnowskega. V »Kolnische Ztg.« očita neki nemški vjetnik, ki se je vrnil iz Anglije, knezu Lichnow5skemu, da je bil on kriv. da je bilo 120.000 Nemcev na Angleškem za-nrtih. Prve dni voine. ko je obstojalo že vojno stanje s Francosko in Rusijo, jim namreč ni hotel dati potnih listov. = Nem^ko voino brodovie. Bero-! i n, 10. anrila. Kljub svetovni vojni se je pomnožilo nemško brodovje za tri oklonne krizarke z imenf: Hindenburg, .Alackensen in Orof Stee. V službo sta stopila tuđi dva dreadnouarhta: Baver in Baden. Sodelovala sta žc pri obstrel^e-vanju Đavola. Sledila iima bosta dread-noughta Sachsen in Wurttemberg. = Strašne števlike o vojfni žrtvah. »Berner Tagblatt« poroča, da znašajo ententne žrt\'e. vštev^i Rom unijo. Srbijo in Italijo, mrtvih okoli 11 miJiionov. Angliia je izgubila en milijon mož. Franci ja 2 milijona, Rusov je padlo šest mi-Hjonov. 2a fellaradii ii za polio Jigo-imtitim Hola. Oerentstvo občme Orehovica pri Št. Jerneju se navduSeno pridružuje izjavi Jugoslovanskega kluba z dge 30. maja 1917. Izreka zahvalo pre-vzvišenemu jr. knezoškofu dr. A. Bona-venturi za njegov odločen nastop in vsem voditeljem slovenskega naroda, I kfttdi 90 podpiimli T"aini^ki> ^*>Harof>|j^ | za našo srečno bodočnost. Obenem izreka jugoslovanskim poslancem svpje popolno zaupanje. Slovensko ženstvo za deklaracijo. Slovenske žene In dekleta Iz občine Iška Loka pri Igu navdušeno pozdravljamo maj nisko deklaracijo. No-bena sila nas ne bo razdružila, trdno kot skala, kot hrast bomo stale in jezik slovenski varovale. — Sledi 300 pod-pisov. Žene in dekleta odSv. Križapri LItiji se pridružujeio majniški deklaraciji s 131 podpisi. 2ene in dekleta župnije Sv. Trojica nad Cirknico se z navduše-njem pridružujemo majniški deklaraciji z vročo željo, da se nam skoraj ures-niči svobodna jugoslovanska država pod slavnim habsburškim žezlom. Izra-žamo visoko spoštovanje in neomajno zaupanje Jugoslovanskemu klubu. Naj nam kmalu zasije solnee svobode. —• Sledi 52 podpisov. Slovenske žene, dekleta in rudarice iz Crne na Koroškem z navduše-njem pozdravljamo deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 19J7, iz dna srca obsojamo uskoško gonjo bivšega načelnika »S. L. S.«, z veseljem odobravamo odločen nastop naših po-slancev za versko, narodno in patri-otično prepričanje ter jih pozivljarno v zaupanju, da se vojskujejo za pravično stvar, da ne odnehajo in zastavijo vse svoje moči, da se prej ko slej združimo vsi avstrijski Jugoslovani v samostoi-ni jugoslovanski državi pod žezlom staroslavne habsburške vladarske hiše, pod žezlom Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Karola L. ki hoče biti vsem narodom pravičen vladar. — Sledi 437 podpisov. ~ V etapi. 28. marca 1918 Po lepo Izpeljanl serpentinasti cesti v Južnotirolskih gorah se je preraikal marš' bataljon. Pozna noč je že bila, roolk le vla-dal v vrstah, samo trdi in od utrujenosti že neenakomerni koraki so se sli Šali. Dol ga, Crna kaca na beli crti. Po vaseh so se odpirala okna in po-kazovale so se radovedne glave — ženske, seveda, ker so te bolj radovedne, pa moških tuđi ni veliko, saj tičijo vsi v vo-jaških uniformah in se nahajajo kdo ve kje. Morda se je marsikateri ženi, ki je gledala skozi okno, na našo dolgo kolono, milo storilo, ker se je spomnila, da njen mož, njen sin morda ravno tako utrulen in izmučen koraka skozi kako rujo vas in misli na svoj tihi mirni dom. Tuđi naše misli so blodile kdo ve kod — vsekakor daleč od teh tirolskih gora, tuđi nam so uhajale želje na naše tihe, mirne domovine, kjer so trkale na vrata, ki se nišo hotela odpreti, ker so pad razmere močnejše od naših želja. Ti nočni marši! Kako Čisto drugače vplivajo na človeka kot marši po dnevu! Mchki, melanholični postanemo, usta utlh-nejov ker so duše prenapolnjene in samo srca govorijo. Ali se nam še kdaj odprelo vrata naših tihih, mirnih domov? Ali še priđe čas, ko ne bomo trkali na domača vrata samo z želja mi, temveč z rokami? Kdo more to vedeti? Bodočnost Je zaprta našim ocem in to Je dobro: nam vsaj ostane tipanje. ta največji tolažilnik vojakov, ki vedo, da jim preti tisoč in več nevar-nosti in vendar upalo — upalo do zadnjega ... Tiho smo prišli v vas in tiho, brez hrupa smo se podali — oddelefc za oem tem. Pa se zaćae poroćnik ft krohotati: »Poglejte. poglejte. gospođje, prizor ta bogove! Zumzlisi z rdečini svinćcikimle fn krobotati se je začela ćela družba — ne izvzemSi meće. Ampak opravičil sem se pa vseeno: »Dobro, prizna vam, stvar je gjozo-*ftr> »mesna In prav imate, gospodie, ako se hoćete malo ponorčevat! iz mene. Am-pak eno mi morate priznati: da ie moj rće-či svfnčnik zelo iiberaJen — vsekakor veliko tfberalneiši od rdečega svinčnlka. ki sa Ie sukaT državni pravdnik, kadar ie čital moje članke. Poglejte vendar. v cera se-•tota moja cenzura? Na vsako pismo in na vsako karto napijem črko »Z« (zensuriert) in mol pođpisJCaj pa pišefo vojakl? Hden vpraJa, akp je svinja breja (resnično), drngi zatrjaje svojemu dekleru večno lju-bezen, tretjl dela svoji ženi poStem pridlgo te ji date nauke kako na} se vede v n]eg->vf odsoteosti — na j več jih pa prosi za porr-đflo, 4i so neobfaodno potrebni za poljska deTa in da se proM ra dopust Tuđi kot cenzor je žurnal ist Hberalea. drači moji vnjni tovariši«. P. nm i sriinl feft »Svoi Dorn^ ▼ GoricL >Odbor sa obnovitev Goriske« vab* vse zz. člape stavben« zadruge >Svoj Dom< v Gorici na nuini do=vpt dne ls. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni >Zlatorog« v Izubijani. Gosposka ulica in sicer radi ob-novitre njihovih poelopij. Tržaški name?tnik baron Fries-Skene se ie mndil te dni v Gorici, kjer ie imel konference srlede obnovirre de- žele, kAterih sta se udeležila mdi dr-žarna Do^lanca Fon in B turat to. Odobritev pravil >Zvez© ^lovenskik šppanstev^ v Gorico ie zarotovljena. Ustanovni občni zbor se bo vršil v eetr-tek. dne 18. t. m. ob 9. uri predpolđne. Zbirališče pri Jelenu, Dnevni red: Vo-litev društvenih funkcijoiiariev in sla-čaino€ti. Pričaknie se do Ine stevilna udeležba županov, podžnpanov in tai-nikov. Vojaški dopnstL >Osrednii odbor« na Dunavu ie preiei doslei čez 500 pro-šeni za spomladanske dopuste. — Vsi tišti, ki ?o ?e o?!"^!? ro 7. r~ri1n. rai s© prijavijo ie enkrat pri svojem žn-pan?tvn. kajti sedai moraio ta predlagan glavarstvozn sezname vojakov. ki so potrebni dopusta. — Žtrpanstva nal pridno predlasajo glavarstvom sezna-me z vsemi porrebnimi podatki. n. pr.: Kodrin Ivan. rojen IS88 v BukovicL občina Vrtojba. okrai Gorica, — vpo-klican 27. iuKia 1914 — zda? pri pe&-polku št. 97, 33. Marškomp. Voinapošta 646. — Kdor ne ve. kie se nahaja žu-panstvo. nat se obrne na > Županjo zvezoc v Gorici Gofrno?ka nlica 14 I. Besuncem iz Solkana se ponovno najmanja, nai nikar ne siliio domov 8 ćelo gvojo družino, ker stanovanja fo popolnoma porušena. \"sak gospodar ali goepodinja, ki želi priti « svoio družino domov, nai priđe prej sam si totanovanie osledat. le-li sploh moeroee vsai za silo bivati v njem. Potne Liste 8 fotografijo nai si detičnik preskrbi t>ri okrajnem frlavarstvu, kier biva sedaj. Z družino na slepo nai torej nikdo se hodi domov. posebno tišti ne. ki nimalo zemlusča sa obaelovanie. Barak ni tu se ni kaki h. — Žuranstvo Solkan. Priinori# t beronski oekrbi. Ker ie ožie vojno Gzemlie načeloma izključeno iz besran.~ke oskrbe. zlasti za oskrbo-vanie z obleko itd.. ie >0=rednii odbor« pq?redotal v?led nuinih prošeni z Go-ridkesra pri osrednii vladi in namestni-5Xvu- da bi se p^r^elo ćelo Primorie v be^unsko o=krbo. To ae ie končno zgodilo z naredbo 1S. marca it. 14.612. — Be^unci. ki žive na Primorskem, naj takoi namanilo svoie potrebe erl^de obieke in obuvala pri županstvih. ki n»i po§lieio te izkaze elavarstvu. Ta si poiem za zdal preekrbe blaeo iz dežel-t» zalocre Dri r. kr deželni vladi v Ljubljani. — S tem ie rešeno iako nui-Bo načelno vr-rašanje in veseli nae. da »oremo sporoeiti našim besnin-^m to usodno rešitev. tlomdena oporoka. La^rnika bro-dov Radića ^o v Tr«tu pokopali. Nieeo-va žena ie takrat na kolodvoru v Tr«m CKidaln kovčeare nekenm po«?tre?čku. Ko 3« priila v svoje stanovanie. ie opazila, da fei ie izffinil mal ro?ni korfesr. v ka-terem ie imela drazulie. več tisoč kron v gotovini in pa oporoko Tjokoineira. Priieli 50 T>osrreš?ka. ki pa rrdi. da ie nedolžen. Račić ie imel premoženja kar kih 20 TT.iliionov. Poaiv! Maturantice hrvatske ženske učiteljske ikole u Pazinu priređuju u proslavri mature u subutu dne 13. travnja o. z. u dvorani >Narodneca doma« koncerat s predstavom na koii se Vaše p. n. gospods:vo s cijenjenom obi-Teiii najuliudnije poziva. Cisti prihod ide u kor*.«t pripomogne zaklade učiteljske škole i u korist udova i siročadi palih istarskih vojnika. Ulazne cijene: I. red 5 K, II. red 4 K. III. red 3 K. Stajanje 2 K. Diaci i vojnici na galeriji 1 K. Početak tačno u 8 sati na večer. P.asDored: 1. Proslov . . . eovori ffospoiica Marija Fleffo. 2. V. Zsanec: >Zrasla mi je ruža< (Narodna popiicv-ka iz Međimurja). Pjeva troglasni žen-dki zbor uz pratnju elasovira. 3. B. ometana: Potpouri i« opere >Prodana nevjesta« — Izvodi diažki eudalački orkestar. 4. I>r A. Harambašić: >Hr-▼•taka pjeoii-ca Nikica Matanif 5. S. šaniel: >Jugoslavenska besedac — Izvode maturantice uz pratnju orkestr*. — Odmor. — 6. Fr. Ehuran: >Troie prolieće<. — Pjeva ženski zbor uz prarniu elaaovira. 7. V. Rosenberp-Ruiić: Finale (Saltarel; Io) iz elasovirske sonata op. 10. Izrodi eo-spoiica Marija Trampuž. 8. I. pL Zajc: Potuouri iz oi>ere > Zrinski«. — Irvdi djački cudalaćki orkestar. 9. I. «£p*l»ev: Kukavica- (Vesela iirra u 4 km). — Obiironi na plemenitu svrhu darovi 34 primani sa zahvalnošću. Đeftitaaka družina Pri*tičera ii Kozane v soriđkih Đrđih se ob povratku v svoj domaći kraj lepo zahvaljuje dobri družini Skaletovi v Ljubljani, ki jei ie storila obilo dobr^ffa, pooeboo ab rojstvu mkaj rujeuega sinčka. Primičeva družina jej ohrani nai hvale ine i «i spomin. Dnevne vesti. — PokJouitvena kajic* artiHerii« Nj. e. ii ap .kr. VeličaastvM. Ni. ces. in apofit. kr. Veličanstvo ie najmiiostijive^ ie izvoiilo dovolitL da se nameravani spis artiljerije srne imenovati Poklo-nitveno deio Nj. ce« in apo»t. kr. Veli-čanat\ii; prvi eks^mplar spreime Nj. Veličanstvo. Vpra^anja itd. na upravo *Artilleriewerk Dunaj 3,1 Obere Bahngasse 23. — Dnurič odlikovana. Desetnik Alojzij Pezdirc iz Pernica in Ljubljan-čan Jože Gorianc oba pri 27. crno volu. po. tta bila odlikovana z železnim za-služiiiiii kHžcem na traku hrabroetne svetinje. — Odlikovani* na Južni železnid. Ce-^ar je icdelil nadre\-iden;u in pu.-tar jenačelniku Alojiziju V e h o v c u zlati zaslužni krizee s kr9no na traku hra-brosine svetinje: adjunkum Božidarju Defraoceschiju in Leopoldu Grudnu zla* zaslužni križec na traku hrabro^tne svetinje. Vsi trije v Ilirski Bifi trici. — Setveni doDo-ri. V imenu Ceške-*ra Svaza ?:a prišla 10. aprila poslenec Stanek in Tusar k ministr^kemu ored-sedniku. da se razirovnrita o vprasanju prehrane v čeških pokrajinah. Ob iei priliki sta izročila stomenieo, ki jo ie za Jufiroslovanski klub podfisal tuđi poslanec Korosec. Pro3ila sta ministr-skeffa pred^ednika, da nai izrooi sdo-menico cesarju. kar ie ta rudi obliuhil. Spomenica zadeva oprostitev poliedel-oev za čas 5*etve. — -Kam s tim?^ Družba sv. Cirila in Metoda ima v omizju vrlih Čehov v kavanu e. Krapša dične prijatelje. Zbrali so zopet t>o0 K ter iih izročilf naži šolaki družbi. Do danes je nabralo to slavno^ omizje v krav kratkem čažu •3-*"J K. Ses;nair;i diolom s podobo sv. Jurja krasi to častno omizie ter prira o rodoliubni darežliivosti ia bratski po žrtvo valnosti naših bratov Cehov. Junak Jurij ie DreiD?sal filnegra zmaja, nai bi tuđi siovanstea vzaiemno-t in po žrtvo vaInost prema sala našega skupne^a sovrasra! — Seia firo?podarskeea odseka »Slovenske Madre- se vrši danes 11. t m. ob 6. uri popoldne v društvenih pro-storih. — Drušuo za otrosko var>tvo in mladinsko skrb v sodnem okraja Liub^ ljana razela^a, da se \ts'i redni letošnji občni zbor dne 24. aprila t. 1. poooldne ob 6. uri v ?odni dvorani štev. 82 fju-stiena palaca. I. nad^trorje) s tern-le dnevnim redom: l. Pcročilo odbora in računekih preglednikov. 2. volitev dveh računskih Dreelednikov in 3, elučajno-sti. Ako ta društveni zbor ne bi bi! sklepčen. vr=i se eno tito pozneje drucri občni zbor, ki je pa sklepčen ob vsa-kem številu navzofih dmštvenikov. — Informaeiie pri trffovski bi obrtniški zbornici. Interesente dobe pri ttxovski in obrtniski zbornici v Liubljani pojasnila: o minis*rski odredbi z dne 31 marca 1918. drž. zak. št. 125 zadevaioči promet z nađonestnimi živi li: o neki tvrdki v Berlinu, ki po anoncah v avsrriiskih c?»-oni?ih ponuja po3oiila fsvari!o!>. Informacije j«1 Ie pri kraiših poročiiih moči dati tuđi pismeno — Kazpis dobave orodia. C. in kr. vojno mini=trstvo 00 meseca aprila 1. 1. nabavilo većie množine orod'a. Kolko-vane ponndbe ie t>o?lati na voino mini- str>tvo (Zentrale\idenz I. fiir Annee-lieferuritren) najkasneie do 25, aprila t. L Oziralo se bo Ie na tuzemske izdel-ke: v i>onudV.i ie navesti katere množine vsake vrste se bodo mozle doba\iti tpkom prihodniih 6 mese^ev po dode-litvi naročila. Seznam vrst orodia ie v pisarni tr2ovf=ke in obrtniske zbornice v Ljubb'ani na vpoeled. — Po«tni promet z avo^tne karte po razemski tarifi pošiliati v Avstriio. — Umri je vćeral ob 7. uri zverer v 65. letu c. kr eimnazii^ki profesor v pokofu. vitez Fran^ Tožefoveea reda Ludovik Lederha?. Pojrreb se vrši v petek ob 4. popoldne a Sv Petra ceste št 14. k Sv. Križu. Pokornik ie bil skoz in skoz naroden znadai ter se fe do zadinefira zanimal klinb težki boler-nt ki ea ie izrr^ala že vec kot pred enim letom iz družbe, za V3e na^e narodne borbe. Bil ie v širokih krosih ne saino pri svoiih učencih. marveć tuđi sdIoštio zelo priliuMjen in F!^n5tovan. Nai v miru počiva! Preostalim naše sožalje! — Vceraj je preminula v LivbMaai vo kratki, mučni bol ^zni edč. Hani j L# a m p e. >Glasbena Matica« izeubi v ! njei iako načnrleno članico. ki se ie * nadeiala na glaćbenem poliu se lepih uspehov. Naj t mira počiva! Težko ! prizadeti rodbini naže sožalie! — Razpis astanov. Na c. in tr. mornarički akademiji je oddati v sol- : skem letu 1915/19 štiri od dežele ; Kranjske ustanovljene, po velikem ad- | miraln Antonn Hansu imenovane ustanove za sinove neimovitih eloiev ure- ! bivalsrra Kraniske deiele. Splošni po- . ifoii za sorejem v I. letnik c. in kr. j comariške akademije so: 1. domovin- . stvo na Kraniskem; 2. teleana st>o«ob- j no&t za mornariško v^eoio in bodočo vojno službo na moriu: to sposobnost ie dokazati po >PrediniFa za idraTni-sko preiskavo Domorskili asr>trantov in prosilcev za spreiem kot roj#nce* c i in kr. mornaričke akad-vode c. in kr. vojske iaonaria leta 4. izpolnjeno 14. iu Aeprekoračeno 16. leu> starooii; 5. s naimanj zadovolji v i m (dobrim) ospehom dovršeno doaedanje šolanje in sicer: 6Urje uižie razredi kake javne tuzem&ke srednje šoie ali ravno toliko letnikov kake voiaške ni2je realke z nadaljnjim j pogojem, da je prosilec dobil v ma te- i matiki najmanj red >d o b r oc. Pro-žnie za eno ćori on*enjenih uetaaov v ^vrho eprejema v c. in kr. mornaričko akačemijo je poslati deželnemu i odboru vojvodine Kranjske in to najkasnejedo 1. junija t. 1. Pozneje došle prošnje se ne bodo vpostevale. Izkliučujeio se proeilci. ki imaio v prvi vrsti pravico do kakesra eraričnega mesta. Prošnji je priložiti: 1. Krsmi li?t; 2. domovinski list (mla-deničev); 3. izpričevalo voia^keea zdravnika: 4. izpri^evalo o cenlienia koz, če eenljenje ni potrjeno v zdravni-Škem izDrioevalu; 5. vsa izpričevala Frednie zole in sicer tuđi zadnje izpri-oevaio od prve«a semestra: *S. izpričevalo o premoženiu. Dotrieno od Dristoi-neza županstva in župnesa urada in ravno tako nravstveao eprirevalo. Prošnie ie kolkovati 9 kolkom 2 K. vsako prilo^o pa s kolkom 50 v. če ni že itak kolkovana. Proinie smeio vložiti samo starši (oče. ali če m*e?a ni, mari ali varuhV — Deželni odbor vojvodine EranUke. S oetroleje« ie polila drva 151etna Ana Županova, ki stanui^ pri Fran-M-ški Godcevi na Dunaj:kj cesti, ker nišo Lo:ela iror^ti. Po.-ods a petroleiem ie prišla y stik z oerniem. eksplodirala in petrolei se ie razlil po deklici. Težko poškodovana leži v d^žeini bolnišnici. Na lokomotivo ie hotel skoriti v Zalogu l"!f-mi premikač Ivan Kos ali pri tem mu ie spodrsnilo. da ie z ^fVo no*?o prišel pod lokomotivo, ki mu ie strla nos^ Samokres ie dobil v roke 141etni posestnikov sin Fran Košenina v Spod. Senici in se »eveda ieral ž m'im. Izstre-lek ie zadcl dečka na levi roki. Z drevesa je padla Oletna Rozaliia Vatovec v Kočevin. in si pri padcu zlo-mila desno nosro. Poeorelci iz Hru^evja pri Postofni se niTtop!e'> 'ahvaliuiemo vsem daro-valcem podnor. ki š=mo iih Drejeli pri s. Petru Del - Linzu in sicer v dv«?h obrokih. kar nam je prinomGfflo. da emo si vsaj đeloroa nopravili rp.zdejana poslopia ter na ta način uMažili Tarike trDljeniav sedan^ih že itak kritičnih da-sih V prvi vrsti «e zahvalfujeino eo-stoltubnosti in prizadevam'u srospoca slavaria Pilshoferia, po žrtvo valnosti in prijaznosti s. župana Kaučiča. g. žunnika Zurana in drucrih odbornikov ter eo=p. Petru Del - Linzu za na raz-polasro dani prostor, kler so se razde-lile podpore. V=i omenieni eosDodie ~o — videč — naše obupno stanje, pfi-«kočili na pomoč. rer ilm v zaključku, kakor vsiru darovalcem nakazanih pod-por izrekamo tem potom našo hvalež-nost in udanost. — PozorelcL \adarjena papura. Priiatelj nam piše: Te dri sem bil v £\ Petm v Sav. dolini. Ko ffrem mimo iilse tamkaur.ie-ara trgovca čuiem klic: 5 Zuz halt, Sau-banda< — >Zacr h«H,^chweine<. Ozi-raie se od kod kn> do nai a. zap? ziin papi eto na oknu. Poizveđel sem. da ie ta ■ntpisra ze'o velik Driinteli voias^tva. da z vsakim, ki se pri niei us"f\vi kleneče. ter se ie poprijela rudi zadniih klicev. ki iih ie Čula od predkratkira na cesd vežbaiočeea voiaškesa oddelka . . . Zastrnplieni po starem svini^kem mesu. Učiteljska kandidatima Muršec v Mariboru ie bila ?la za velikonočne praznike k svojcem v Osiek. Ko se ie vračala v Maribor, iei ie prišlo slabo in v mariborski bolnišnici ie umrla. -\ien oce. podr>olkovnik. ki ie bas hotel oditi zopet na fronto, ie rudi umri. Nadalje poročaio izOsieka. da ie umri tuđi Mnrsece\ tast in služkinia. Podi>o!kov-nikova sorroea ie bila kuDila enjaJL ki se iei pa zdela premalo svrh. zato ie napravila iz nie znatno klobaso. T«i. kl so iedli to meso. so bili zastruplieni in 50 umrii Rocarski umor y Grade«. V Eeidi-jevi ulici - Gradcu je dos'ej se neznan voif»k z iprmenoin zr»da\^' p^r:-!-:'"<■» Barbaro Gratzer v nienem stanovaniu zvečer okoli 9. ure. Jennen imi še svež natisk >F. R.< Odnesel ie 300 K cotovine, naibrže hrinilno kniižico. manika radi zlata vratna veri žica. Maščevanie 6 ruskih vjetnikoT. Graški listi poročaio: Pri Wildonu na ^tajerpkem ie pilo 6 Eusov v neki krčmi. Kn ?o se skresrali. iih ie kmet. ki ie vodil krčmo v odsotnosti krčmaria, za-podi! ven Zvp«"er -o ruski vierniki za-deli na kmeta na cesti in ea pretepli tako. da je obležal mrtev. Rusi se naha-iajo aeda^ v sramiziiekern zaporu v Gradcu. Izeubil ?e ie psiček s črnobelimi li-sami. Kdor «*a ima. nai sa. odda v hiši š:. 18. v Knaflovi ulici. Aorovizacija. f AH se 1k> tud] pri mms odprarUo? Pred kratkim je obiskal cesar na sever-nem Ceškem kraje, ki posebno trpe radi iakote. Prebivalsno mu je brez ovinkov naslikalo položaj tak, kakršen ie v resnici. Med drugim je ljudstvo izrazilo cesarju prošnjo, da bi se od-pravile po deželskih kolodvorih krute rekvizicije. Povedalo se je cesarju, s kako brezobziraostjo nastopa orožni-šrvo proti ubogermi, Lačnemu in sestra-danemu ljudstvu, zlasti proti ženskam, ki si v skrajnem pomanjkanju ne more drugace pomagati kakor da se peljejo t sorodnikom in drugim Ijudem daleč iz\en mesta. Srce se pretresa, ko joka-io ženske in prosija, naj se jim pusti ti-?rih par Hlosramov krompirja ali dru-Iih deielnih pridelkov, ki so iih morale kupiti ali za drag: denar, ali pa žanje 5leči ćelo zadnje oblačilo. Cesar Ia aa ko odsovorfl: »To }• stniao, to se bo tako) odpravilo!« Kar velja za severso H«sTco, to mora veljati radi za oaie mje, LfnbUtna danes že hndo strada. Vemogoče je, da bi ljudje mosli živeti ?d malena hlebčka koruznesa otepnika, *etudi ie te2ak bclj kakor kamen, itr xl 25 dkr mesa na teden. pri katerem ie še 15 đkz kosti. Porobila dtmajskih Očinskih zastopniker? zatrjujejo, da lobhrajo PwaK£aaf€ redw krompir !■ da so z njim najmanj do junija meseca pre^krbljem. Ne zadovoliujejo se z 1 kg krompirja na teden in na osebo ter zahtevajo V,t k*. Ljobijančani dobivamo na mesec 1 kg krorapirja in v bodo-čc bo še ta odpadeL Speha je zm2r.jka-! lo že decembra meseca, masti pa ne dobi Ljubljana od vlade sploh nobene, če pa kako dobi, je pokvarjena in ne i zadostuje niti za najvećjo potrebo ne-! koliko dni. Fižola letos žitni zavod Ljubljani spioh nobene^a ni nakazal. V ta kih razmerah ni nobenega drusega izhoda, kakor da se Ijudem dovoli, da si smejo sami pomagati in da se jih ne ovira pri nakupu malih grižljajev živil, ki so za njihovo preživljanje neobhod-no potrebni. Ljudje uimajo avtomobi-lov, da bi ž njimi vozili v mesto živila, v ka>:ršnem srečnem položaju je Ie malo LjiibljanČanov. Ljudje tuđi nimajo moći, da bi pritiskali na posamezne župane, da bi jim ti pošiljali v Ljubljano kar po 25 kz surovega masla, Zahteva-mo od dežeine vlade, da nekaj ukrene, kaj ti pomanjkanje in lako ta nastaja v našem mestu od dne do dne bolj nesnosna. Opozarjamo deželno vlado na besede cesarja, ki jih je izpre^ovoril pred kratkim na sevemem Ceškem v enakem položaju- Najmanj, kar smemo zahtevati. je, da se tud: pri nas takoj odpravi brezobzirno postopanje orga-nov po kolodvorih in dmgih krajih po deželi. Tuđi pri nas fe postalo »strašno*. t Meso na rumene izkaznice C ŠL 1 do 1300. Stranke z rumenim! iz-kaznicami C št 1 do 1300 dobe meso po normalni ceni v pstek, dne 12, aprila popoldne v cerk\i Sv. Tožefa. Določen je ta - Ie red: Od 1. do T*2. št. 1—1.30. od vt2. do 2. št. 131—2^0. od 2. do !i3. 261—390. od ir*3. do .*?. št 391—520, od 3. do ^4. št 521—6=0, od l/z4. do 4. št. 651—7S0, od 4. do *'*??. št. 7S1—910. od J/25. do 5. št. 911—1040. od 5. do lt6. št 1041—1179, od ^6. do 6 št 1171—1.-00. f Prodaja praških klobas do znl- žaTii ceni. Mestna apro\izacija bo rro-cajala praške klob^se v vcjr.i preda-jalni v Gosposki ulici po sledečem redu: V petek. dne 12. aprila strankam z zeleno izkazhico A in strankam z ze!e-r:o izkaznico B št. 1—400: v soboto, dne 13. aprila strankam z zeleno izkazni-co B št. 400—800. — Vsaka oseba dobi \'\ kg: kilogram stane 4 K. * Petrolej Z2l U. in m. okraj se dobi in sicer na izkaznice: za II. okraj št. 1200—1500 v konzumu, Sodna ulica; za III. okraj št. 90CV—1100 pri Holzerju, Dunajska cesta; na št. 1100—1300 pri Morassiniju, Gradiiče in ae pri Zorčiču v Kolodvorski ulici. f Vest, da se bodo vršile rekvizicije tuđi v privatnih gospodarstvih, je prebivalstvo silno razburila. Znacilno je, da poklicane oblasti do danes nišo smatrale za svojo dolžnost, da ljudi pomiri jo ter povedo. da se ne bo sku-šalo nasiloma vzeti. če si je kdo prište-dil in nabral par kilogramov moke ali masti. Informirali smo se ter izvedeli, da je vest v onem obsegu, kakor je bila sporočena z Dunaj a, netočna. Če priđe do novih splošnih rekvizicij, se bodo Ie - te izvršile pri producentih, ne pa pri konzumentih. ^ Na Viču se bo oddajalo meso pri vseh treh mesarjih in sicer dne 13. aprila, t. j. v soboto, na tište izkaznice, ki so se tekom tedna med stranke raz-delile v sledečem redu: Od št. I—100 cd 6. do 7. zjutraj, št 101—200 od 7. do e., št. 201—300 od 8. do 9„ št. 301 do konca od 9. ure naprej. Za nadaljne tedne bo spored delitve mesa pribit na obcir?sko desko in pri mesarjih. + Pri oadrobnJ prodaji kroaipirja avstrijske letine 1917, to je, kadar se prodaja v množinah pod enim metr-skim stotom porabnikom. se do prekli-ca ne srne preseči za en kilogram zdra-vega, primerno suhega krompirja brez prsti in kali. izvzemši rogljičarje, etna 32 vin. — Prehranievafna vprašania. Z I>i-naja poročaio: Odposl?.ns:vu čeških že-lezničarjev je rekel ministrski predsed-nik: V Ukrajini ie okoli .30.000 glav živine za izvoz pripravljene. Krompirja se bo izvozilo okoli 12.000 vagonov. Ali treba ie počakati na pridelek še dalie časa. Pomanjkanje krompirja pri nas ie nastalo radi te?:a. ker je država sprejeia namesto 20 milijenov meterskih stotov samo 91/* milijona meterskih stotov. Proti samopomoči raestnega prebi valstva nima nič; on je odredit da nabavi živil na kmetih po mestnem prebiva 1 s t v u orožniki nimajo dc-lati nikakih težko č. -J- Kruh v Praši samo za oepre-raožne. Izdana je bila naredba, ki ome-juje čajatev kruha samo na nepremož-ne, dočim so osebe z dohodki nad 4000 kron izključene. Sedaj se ta naredba prekliče. + Ogrsln brez belega kruha. Naredba z dne 6. t m. prepoveduie peko in prodajo belega kruha, katerega se tuđi v javnih lokalih ne bo dobilo več. Prekršitelje te naredbe caka zapor dveh mesecev in globa 600 kron. Prepričani smo, da kljub te| prepoveđi bodo O^ri še nadalje jedli bel kruh, o katerem se nam samo še sanja. 4- Cetrta prisnu* rekrizicila na Ofrskem. Minister za prehrano knez Winđischgraetz je odredil novo splošno rekvi2icijo z voiaško asistenco po vsej deželi od hiSe do hiše. od posestva do posestva. Najdena ffvila se zaplenijo, pusti se potrebna množina do nove žetve do 1. oziroma 15. avgusta. Pusti se za kmetijske delavce nad 15 let stare po 13 kfc žita aB 12 kg koruze za osebo na mesec Oblastveno preskrbljevane osebe smeio dobiti kvečjemn po 6-6 k£. I Vlada pričaknje ugodnega rezultata te I prione nkvtaftciie, i Prosveta. — Slovensko srledalisče v Trstu. V. nedeiio 14. t. m. &e vprizori ood vodstvom režiserja M. S^ štiridejanska komedija >U£rrabliene Sabinke<. — V. Talick Kot uvod k jubilej ni siav-nosti Narodnega divadla v Praši priredi mesto Praga ciklus Dvofakovih del v me-secu aprilu in maju t. 1. Pri teh reprezen- i tančnih kc-ncertih sodeluje orkester »Narodnega divadla*, pomnožen s člani »Češke Fil-harn-.ocije«. ćasuio nalogo dirigentov pa ie češki glasbeni svet poveril mojstru K. Ko-varo\iču in V. Talichu. bivšemu dirigentu »Slov. Filharmoniiec v Ljubljani. Prvi koncert je cfasegai skladbe: Simfonične varijacije, Slovansko rapsodijo in Češko suito, vodil ga ie z velikim uspehom g. V. Ta« Iich, o katerem piše kritik v >Narodnih LJ-stih«: Umetniški vod ja prvega koncerta jo bil g. V. Talich. ki se ie s svojimi diri^ent-skimi uspehi povspel na prvo mesto med našim dirigentskim naraščajem. Pri zadnjem koncertu je vsa Dvofakova dela iz-delal najskrbneje do najmanjše podrobnosti, ter pokazai reprodukcijo s samostalnim slogom in idejami. Bil je to Dvorak, ki je živel v ostrem ritmu, pel v krasu melodije in blestel v zvoku. Nedavno smo čitali, da je Talich nz< mož bodočnosti, s tem koncertom, v katerem je našel v orkestra »Narodnega divadla< umetniškega sodelavca izbornih k\*a!itet in polnegi unje-vanja njesovih intencij, pa je to mnenje sam popravil in dokazal. da Je mož — dneva. V Interesu našega glasbenega življenja želimo, da se je v njegovem slučaju izpolni geslo: najsposobnejšim — rrr esto! Bazne stusri. * BrooisJav Cfalebowskif odličen poljski literarni historik, profesor varšavskega vseučiliiča in član krakovske akadeinije znanoso, je v 71. leta starosti v VarSavi umri. * Samomor anarhistinje. V Monakovu se je v jeci obesila anarhistinja Lora Lerch roj. Rabinović iz Varšave, ki je sodelovala kot asitatorica pri zadnji stavki v Alcma-kovem. Njen mož, privatni docent dr. Ev-gen Lerch, je še pred stavko zaprosil za lo-čitev zakona. * Roparski umor. Na Dunaj u v četr-iem okraju je napađel 21 letni krznarski pomoćnik Prasan* ki se klati okoli v ooleki o^njičarja. 19 Ietno Alojzijo Skliva, ki je biia kletarica konsninnega društva državnih uradnikov, in jo je zadušil. Iz^inila je hn-niina knjižica, glaseča se na 60.0i)0 K. * N'adomestek ia milo iz zemlje. V ob-čini Gyulato na Ogrskem so našli zemljo. ki vsebuje precej masti in se da tipcrabitl kot nadoraestek za milo. Str okovu jaki pra-vijo. da je take zemlje na Ogrskem dovolj na več krajih. Ogri imaio vso srečo: dosti belega kruha in mesa in sedaj jim bo zemlja dajala še milo. * Takesa tobaka ne pali Htađesburs-Nemški list v Hebu poroča: Pri zadnji raz-delini tobaka so dobivali vojaki po protekciji tuđi tobaČEf nadomestek Hlnden-burg. Nwkiio je poslal nato zavoj tesca to-bzčne^a nadomestka Hindenburgti, zavol pa je prilel nazaj z opazko: »takega tobaka ne puši Hindenbur^. imenujte ga rajli Brttsilova tobačni nadomestek^. * SleiHU-ije pri voiaskem prebiranja. Na Dunaja so bili obsojeni 20 letni talmu-dist Pinkas Frankl, 25 letni rabinatski kandidat Jakob Mendl Fčrster, 2Sletn! rabinatski kandidat Mozes Alker in 25 letni tr-govski pomoćnik Ignac Valeh na 5 mesecev težke ječe in 1000 K globe vsak. S posredovanjem trgovca Jakoba Weissa pri polkov-nera zdra\Tiiku dr. Netimanu so bili vs! štirje spoznani za nesposobne za vojno službo. Sedaf pa so vsi štirje potrienl za frontno službo. * Pridelek Ukrajine ▼ mtrnUi časih. Ukrajina pridela v mirnih časih žita 150—• 200 milijonov merrskih stotov. od teh 55 odstotkov pSenice. 25 odstotkov .iečmena, 20 odstotkov rži, potem 30—40 nđlijonov prosa. Iz prosa napravlja jedilnQ olje in je takesa olja dospelo v obmejno srališko vn-stajo Podwoloczysko 22 vagonov. Slad-korne pese pridelajo 100 milijonov metr-skih stotov. Na okoli 50.000 hektarjih raste tobak. Vina pridelaio rad milijon hektoli-trov. Krompirja sadijo manj. ker ima}o drugih živi! v izobilju. Svojo živino, okoli 30 milijonov konj. troved in ovac gonifo na pašo in !e tako Izdatna. da ni treba velike na-saditve krmi!. Jajec izvozi LTcrajina na Ieto do 600.0THO metrskih stotov. Da bi Ie ?e skoro prišlo do nas kaj teh ukrajinskih đobrot! Gospodarstvo. — C. fer. priv. splošna iJro^c^?a banka, podružnica v Liubliani. Sranje denaxnih vlog 31. marca 1918 kron 259,075.675*—. Darila. .Mesečna darila v marcu ia aprila t. L: mornar, nadkomisar Ivan Ooliaš v Pulju po 20 K, konzis tori jalni svetnik dr. Fran Perne po 10 K, okrajni komisar v p. Anton Klein po 2 K. Đaiila Rdečenra križ«. Marija Sevar 10 K. Cecilija Blaž i na v Kamniku 5 K, Fr. Gliha 6 K, Ivana Jakiitsch 4 K, Henrik Loč-nikar 10 K, Anton Gregorovič 10 K, Wen-cel Fanst 10 K, Antonija Hnngeriander 20 kron, VV'alter fiabal 2 K, Štetan Szalay 20 kron 30 vin- Gerhard Galle 2 K, Danilo Šapi ja 4 K, Katinka Zapfe 20 K, Anton Walter4 K. XXm. Ufc«z prispevkov a Tdorski ia sirotinskl sklad c. kr. črnovoj. okraj. poveli-st\a št 27 v Ljubljani v meseca marcu 1918: Oton Seydl. zobotehnik, Lfnbfjana, 20 K in 255 K, Franc Smole, osnUčar v Ljubljani 10 K, Tovarišinsld večer častni-kov 14 K 64 vfau c kr. črnovoj. pe$o. št 27 za marec 2276 K 83 vin. Došle] se je Izdalo podpor sknpaj 9600 K. Vslcd zdrn-2en]a vdovskega in sirotninskega sklada c. kr. črnovoj. pe§p. št 27 s tem skladom je naraslo premoženje, kl fe znašalo koncer-decembra 1917 29.826 K 36 vin^, $ konce marca na 44^54 K 25 v. Izdaiateli hi odgovorni urednik Valentin Kopitar. litWn ki ttjk »Narod— ttofcara Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, ćm U. aprila 1918. 82. štev. Potrte ga ta vdanega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, đa je naš preljubi papa Ludovik Lederhas i. fcr. gtmn. profesor v p„ vftez Fr. Jožffovega redi ▼Seraj, v sredo 10. aprila ob 7. uri rvečer, po dolgi in muCni bolezni, večkrat previđen s sv. rakramenti, v 65. letu mirno in vdano v Gospođu zatpal. Pogreb nepoz$fenega pokojnika se vrSi v petek ob 4 uri popoldne iz hi Se žalosti Sv. Petra cesta štev. 14 na pokopa« ime k Sv. Križu. Sv. maše zaduiniee se bodo brale v več cerkvah Pred r a gega pokojnika priporočamo v pobožno molitev rn blag spomin. Lfsalfssa, dne 11. aprila 1913 taana Laderkas roj. r«r|aa, soproga. ladorlk, ftafko, LJadarila, Saalea, otro a ----------^—----------------------------- Potrti neizraerne žalosti javljamo vsem sorodnUcom, piija-teljem in znancem prežal^stno vest, da je Bog Vsegamogočni pokliča! naSo ljubljeno, pridno hčerko, OTtroma sestro, gospodično Hani Lampe utiteljlco gtastoe po kratki, te2M bolezni previđeno s svetotajstvi za umira.oče, danes ob 12. opotdne v cvetni mladosti 23 let v boljSe življenje. Truplo predrage, nepozabne rajnke se prepeljs dne 12. aprila ob 2. uri popoldne iz hiSe žalosti. Prisojna ul'ca št. 1. ba pokopališče k Sv. Križu, kjer se po blagoslovljeniu položi k večnemu cočitku. Sv. maSe zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, dne 10. aprila 1918. Ida, MartU in Mari!« Lani*. Vliibaid, sestra. starš«. brat. r^a Srbeiico, hraste, lišaje «—T odstrani prav naglo dr. Fiesch-a izvir. postav, varovano lVSZABa\* FORM" rujavo mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni !onček K 230 vel ki K 4—, porcija za rodbino K 11-—. == Dr. L Fleschs' Kronen-Jlpottiefce (5y5r), Raab Osrsfco. —2 Zaloga za Ljubljano in okolico: Lckarna „pri »totem Jala«*", Ljubljana, Marifta trg. 880 I 9V Pozor na varstveno znamko „S7ASAF0SM" "TP> Kapajte 1« doaać lxđel«k! to J« — Dobiva te rsek prodnfalnsta I i i Torama praiiifc ii čistiliib Izđettsv lan Kn, i Mm, mm ništi ii i MM tnlUmi. /$* Zaupno blago! ^Bpiyy V pari prano bi brezkalno Ss* posteljno perje in puh prtporota trgovina a postoljfttfii psrlssi In Nfcoai C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg Jtev. 8 Pst—»ff—s 1866.__________________Usts»s«/I|c»a tS66. W "f1**1** kosksrtnca prtmUa aa trg i« "taka ssno aafiol an si« oćiMmo blago. Tega naru se drla po g isto oslaakl aiaaa taBoanasa, U **i*mj« taft« tar bistvaaa nrlpoaaora, da mm rasviiajs llćimke la molfL aa»]nHiiwiiiiIiiHimiiM^^ bTJ ■ VuekovUew I POZOR I V^Kovl^eva ■ ■I f9KubakaVai# nadomestilo II li mmr- „milka" -mm il II MMIUCA-SOPUUNM snežno beli lua il 11 MHiUCAM Kristal vanHki-sladkor II ■I „MIUCA44 pralek sa peko. II I i P*yv^cri.>ray& ggž agi.c?gj&rg-»agg: i| |i S^^^£^^^sss3^3«sv^Sa || |l ^.?^ Si°^.f, .vySŽ?^l!5 "i^f II ■ | dow a skJatfllčotR »a aloa>olo |l aaaiBaa ^BaaaaaaWa)aWaalBa^Baa a^BaaaaaaaaWaai ff 11 š\ A Baa^^a^aaaa^aa^Bi B^ah aaaaaaaaB^BBaak 0 aaaaV ^^^^| a^aa^Pa^aaajwa^aj*J^Bp ajpa^paa^aa»a^ B JI a 01 sb^b^bW^BbT ^*av av^aia^BV^^PaV • ^^^B ^m a»«rfiWiin»miHti i»mH(HiH»tnmiiiwiirowimmmmtMi—limu......i!wiwmi:iii«inmmn— —» •"• atanovanlo ■ aaaa aaH ataaaaa Sa§MBaB iBl Baaaaaiat za družino bres Otrok. Ponudbc pod MftaalaaVtttt*1 aa upr. »Slov Nar.« U____a •■ v pokoju, prost ¥©ja- llnBiiii Kif>« •••• •»■«»• ■aga. Govori slovensko, srbsko, hnrsško, nemfko in ital-jar ska. — Naslov povc upravnifttvo *Slovenskega Naroda«. 1621 Sluikinia, ki zna kuhati, se itče za dobro, pla"o *n hrano v dobro meščansko htio. — Poizve se natan*neje v prodajalni 9raaik aa Baasjrssaiaai trg« v MaMfasU. 1614 Knjigovodja (tajnik) i ve£!e:no praksa, samn-stojna moč, aa sa atalaa anrajaie. Plača po dogovotu Pismene ponudDe na aprava aotol tSloa< v l^aalfaai. MT Sprejmejo se "VI tapiiški valeod pri tvrtfhi J. J. MAGLU S v Ljubljani. 15&4 Limonin sok (Zitronensoiire) •O ilirav, Telo dobro blago, se ceno proda. — Kje, pove upravniStvo »Slov. Naroda«. 1611 ievliarski pomoinik s# spr«|mo na Sv. Patra cati it¥. 7 w UiibUatii, Delavce UfJIalVBtJ sfu2bo strojilna tova ma lamsa 4 U. t LtaMfaađf Hatalkova allea 4. Zglaševanje od 4. do 5. ure popoldne. 1530 hišo f Uililiai sa 1OO da 3OO.OOO fci*n. Ponudbe pod „Bita", Mal>-Ijm, paitai pratol itw. T4, Pm vrsto fotografski atolls os Meki lUs operaterja. Stalaa alasaa. — Ponudbe na 1597 AtaHar Aadrlaal * te. Saks (Tlasma). a VeEfo rnneSim zmletega I žvepla 701 ■ M !• ML — Vpraša se ■ UubOam, JMtM tni* HL- Razno blago specerijsko kakor tuđi nadomestke imam veđno v ta log i. Poštni zavHCek sortiran za poskujnjo ■ SS.— PoSf-liam po povzetju ali proti predplačilu. Ne ugajajoče se sprejme nazaj. 1610 •$mW Bamaoalllalaiea "M •van Urekt Uubljana^ [RazprsdafiiD 1 svoio trgovino z vafikim sktaaH- I Um aasofaktunM in mtlaM I stroke za lako Hootfne cenc I Pismene pondbe na: WBa I Mek, ZairOB, Sarska c 68. I m% sm ! Bi nifirndn' U isislijofc pjfavi|o protin, ravata, ladilaa* Pojasnila in prospekti zastonj. Dobi • prehrana zagotovljena. 1421 Kuharica poStena in pridna ao sprajaia pri boU« MU Mtea UaajilaMO. Plače mesečno 50 K. Ponudbe pod ,tEaha-riaa 1041" na uprav. »Slov. (Naioda^ SprslBis ss prsti dsorl plaći sluškinja 1S WSS đSOISiS tfSlS. 1635 Naslov pove uprav. „Slov. Nar". Iflopec uli hočljaž k ksafsas, ssasslflvi isM stslaa slatka w hsisl« .Slsa1 ▼ L|ald|sal. 1603 SBSB^aSSB K a p I SJt 2^H=^= posestvo v Tttoaatt 4o SOS.000 krču. Pogoji: dobra, globoka zemlja, deloma polje in travniki 2 ^ozdi, v dobrem stanju, v blizini železnlce, z živim in mitvim inventarjem. Natančni popis posestva z navedenjem cene sprejema upravniStvo . Slovenskei?a Naroda c pod „Asraroc 1001' 1601 __-------------------------------------— Cebulček Mtmw tt 9«— priporoCa Sever & Urbanii, Ljubljana« i583 Sodi za vino I in zelje vsake množine, se kupijo. Ponudbe na ^^Fssttaoai 4*"t Brsiss.J IsT Rabljene ~Wm STEKLENICE mineralne vode, vina, konjaka in Šampanjca (tud! od TSrle/a) od s s 1 do l*/io litra kupuje na vagone od 10.000 Icosov napi ej 1517 A. KO MM, Pra^a, Karlin. KafalovS il. S. MP* Nakupovaki se sprejmejo. ^sK J^ z*---"^k, MAUNE rdeče in (me UHtmmMU I — se 2eltjo napraviti sklepl. — ^ i Cenjene ponudbe na I VKonsenfenfabrlk ALTBACH/ ^^^m ^Baa^saiBaola v&v aaslaHB^Pa^^BvS^aal^BaBaaav^P aaav* ^s^^k P* VeKkaizbira *^ pskrajiaskib, umet- I "XI«SbV * J *Ev raznJeML IhnlN UttDM U Pralamu riki 7. %f ■ar IM^a m "«B| ivo atokllraal sotol s porabo kuhinje. Ponudbe pod tfDr« S/1S43* na uprav. »Sloven. Naroda« WtT Prstests ss IH dvaplaSča za moSko kolo Poizve se na Blaiwalaovf cesti v go- stiini Save 1639 0đ4a 80 takol 1652 meblovana soba s posebnim uhodom v biižini kolod ora in sodniie. Kje, pove upr. »Slov Nar.« 4aT" Ove deiavki ~?SS iščeta sobo z dvema posteljama in Če mogoCe z ognjištem kje v blizini fran-c'*kanske cerkve Ponudbe Dod SUmrifa Škarakot. Sl-m*kOT» nL6v(vo1na delamfe*). 1647 »•r BoauOa alvllla IMa -fjp« maihno sobico v s;edi5*u mesta Po" > -šl- vUia 1041" na upr. - .:•■ N .1«. :"W Bvnl aa ^PS mafkno posestvo v ljubljinski okolici ali kje drugod. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 1644 f^" Prođaai cono ^Wt dve mali hiii v blizini mesta. — Poizve se v Možni dolini štev. 233. 1649 Ma! tAga pia in oble aa grodi v aoboto, 13. aprila od 4. do 6. ore popoldne na Ora-baiievem nabretfn Atv. 14. 1645 Vsaka dama maj čita mojo velezanimivo navodilo o moderasan negOTanJn gmdlf. iskušen s--t pri vpidlostl In poman)« kflSia budnosti. — Pišite zaupno na [do Krause, Požun, Pressburg Ogrsko Schanaatraaaa 2. edd. 41. IM V • ter drugo zgodnje goriško sadje raz-I I HAflHIH P°ši]iaI° se bode to^no P° naročilu B I ||J%|||U?0 Revnih cenah. Cenjeni naročniki K II fj||I||^ morajo oglasiti se pravočasno na ■ VI UMIIJ mš nasiov M# b 333 poštno iežeče Gorica Lesna trgovina na Spodnjem Stajerskem sprejme URADNIKA ki bi kot nakupovalec potoval in izvrševal tuđi drugovrstne posle. Le ponudbe v stroki popolnoma Izurjenih vestnih reflektantov z zahtevo plače je poslati pod šifro: „Potovalni uradnlk" na upravništvo „Slovenskega Naroda". 1640 :: Sijajno lepo lioe ai ■ in mladostno svezo, rožnato polt do pozne starosti ohranijo žene In H dekleta, če vporabljajo moj* tisočkrat pref skuše ni in od zdravnikov-stro- a kovnjakov dobro priporočeni recept (po dr. Idelsonu). Tisoči zahvalnih J| pišem. Mozoli, pege, ogrci, lišaji, gubt, rdečica obraza garantirano H sigurno izginejo. PoSljem prepis recepta vsakomur zastonj. PiSitc H ==s=^= takoj na ^==s===e |H ftr. MsvscUlc, Dna| 62., prsdsl 1. oddslsk T. ■ Želi se znomke za odgovor. '20 ^M jMtabakounM rsr-JTS Pridatek k tobaku. mm- PeiHia ss po poilf na trafika In dstaljn* trgovca« "■*■ 120 kartonov a ca. 8 dkg. (zrezek za cigarete) K SO.« 120 » a»6» » » pipe) K 7S.* .. Grosistom in zastopnikom Specijalne oferte. ■ Cotttratna prodaja sa Avstro - Ogrsko i Indust tovarna in razpošiljalnica „Urax" v Gradcu. Petnikl In saatopnlkl ao aprojmojo. 1598 5 r" r RAZGLAS. Podoisan! mestni magistrat razpisaja napravo laasaa trssa lont aa Potaćarjaresi trfv. Tozadevni nacrt, proračun, pogoj! in drugi pripomočki se lahko Ogle-dajo t aB#«ta.«am atevtniaai vrate ob navadnih uradnih urah. V ponudbi je navesti jednotne cene in na podtagi teh izračunjene zneske, dalje da se ponudnik podvrže vsem stavljenim pogojem. Ponudbe je vložiti v stastnam stavanom orada do 20. aprila 1918 do !>. vrt •paldne. 1652 Mestni magistrat ljubljanski, te« S. aprila 1918. II OBVESTILO. II I Vljudno naznanjam cenjenim damam v Postojni in Okolici, da je Odprt I iaT^MODNI fALON-^t |p v Postojni, Majlartd 201, ^| I vsake prve dni vtednu, t. j. Badalfa. ponadeljak, torak. — Zaloga I ■ najnovejših dvaa$sktli modelOT in svlla&lk ćealo. Sprejemajo se I ■ vsa popravila in prekrojenje slamnikov. S točno postrežbo se priporoča I I »647_________wT P. RECKNAGEl, nasl. | ■■ansŠSSSSBaalB«SSSSSSSMBS| !| ■#* Proda se "•■ |! * ^* Jal B ■ ™WV|W |f%fvW^P&lf laf £ ■ (oekdai Strckljevo rosesivo) w Sorlaaskem pri Komnn, blizo tB ■ MlezniSkih postaj Kabraitna, oziroma Stanfal, obstoječe iz m ■ •vas asMmsdstropnlh liti m gospodarskih p jsloplj ter iz E okroglo SS oralOT vrta, afl/, travniko -9 vašn^a in goxda. W ■I Natančni pogoji se izvedo v Mostat nranilrrtol lfnviMnskl SJ ■_______________________» Wat>?.?a1. 1648 m