Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan opoldne. «==»
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. =====
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto E 30*—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 760, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popast.
Stev. 28
V Ljubljani, pondeljek dne 4. februarja 1918.
Leto 11.
»Slovenskemu Narodu"
ih! 12. in 26. januarja 1918.
Povejte kakšen vrag vas je premotil,
da sli ste »repe miši se igrat.
Hamlet — Slovenec.
Tragičen konflikt podlaga »Slovenski Na-irod« 'Oficidalni social demokrat ioni stranki radi velikega gibanja slovenskega naroda za deklaracijo. Očita vodstvu, da je proti majniški deklaraciji ostalo nevtralno in hladno. To očitanje prihaja od onega lista, ki se leta 1909 niti ni ganil za jugoslovansko idejo in takrat, ko je o božiču 1917 socialdemokratična stranka obnovila resolucijo od leta 1909 ter sklenila z vso vnemo pričeti agitacijo na nje oživotvodtev po oni taktiki in metodi, ki je dana po načelih stranke. Vodeči krogi okoli »Slovenskega Naroda« nečejo videti tega dejstva ali pa so vsled njih malenkostne politike sploh nesposobni videti je. Oticijelna socialdemokratična stranka »vrgla bi bila svojo inteligenoo na cesto«, ker je hotela »voditelje stranke spraviti na pravo pot«. Pisač mrzkega članka se seveda ni maral infornErati, da je »tista na cesto vržena inteligenca« prišla kompaktno na strankarski zbor, da je njih besednik prosto zastopal njih nazore, a prišel po svobodni'in obširni debati do edino mogočega rezultata, da je načela stranke, resolucije in poročilo ne-le priznaval, ampak tudi izrecno odobraval. »Na cesto vrženi inteligenci« na strankarskem zboru sploh niso bili v stanu izraziti samostojnih misli in označiti druge taktike. Le ustregli bi bili stranki, ako bi bili razliko načel in taktike med Proletarijatam in seboj docela pojasnili.
Enako nelojalno »Slovenski Narod« kaže na češko socialno demokracijo. Češki tovariši so ,rnu izobraznejši in nadarjenejši, in vendar bi se od teh slovenski socialni demokrati ne bi mogli učiti drugega' nego šovinizma in one kon-fuznosti, katera vlada tudi člankarja »Slovenskega Naroda«. Dogodki poc že kažejo ali so češki socialisti krenili pravo pot ali pa utegnejo postati s češkimi narodnjaki vred grobokopi lastnega naroda!
Socialdemokratična stranka slovenska je v pribila in še enkrat pribije, da so majniške deklaracije oprte le na eventuetLno zmago entente ali pa na notranjo revolucijo. Ta, po lastni moči češkega in slovenskega naroda, pa je docela nemogoča. Politična zgodovina nas pa uči, da sta obe deklaraciji nastali dejanski izven naše države. Socialna demokracija vidi, da je češka in slovenska narodna stranka stavila vse na eno kocko in nič na lastne moči, radi tega vidi nevarnost za lastno ljudstvo, ako se pričakovanje narodnjakov ne uresniči. Socialna demokracija stoji le na realnih tleh samopomoči m Polna zmaga potem internacionalnega demokratičnega gibanja je ne-le mogoča, ampak gotova, zato iz cele duše obsoja češke socialdemokrate, ki so zapustili skupni boj združenega proletarijata in so s Poljaki vred razcepili njegove moči ter vsaj za sedaj onemogočili zmago demokracije. Ali ni morda zadnja stavka dokazala, kako so zašli češki im poljski socialdemokrati? Ali ne bi morda že 14. januar prinesel avstrijskemu ljudstvu svobodo, ako je bilo avstrijsko delavstvo združeno, ako je ves naniški in madjarski, češki, poljski in jugoslovanski Prodetarijat stopil kakor ona sama bojna četa z eno voljo in z enim dejanjem na plan? Ali niso ostali nemški in madjarski sodrugi saimi? Ali nl&o zamudili češki »tako inteligentni« sodrugi odločilni zgodovinski trenutek? Jugoslovanska socialna demokracija pa ima čisto vest in živo svest, da je le ena pot do svobode slovenskega ljudstva, to je pot k demokraciji ljudstva ter da je le ena četa, ki je v stanu doseči jo, to je združeni internacionalni revolucijonarni proletariat ! Od slovenskih in čeških inteligentov so jugoslovanska socialdemokracija nima drugega učiti nego nedoslednosti in pomanjkanje moškega poguma. Da tega nimajo, so dokazali slovenski in češki narodnjaki ob nastopu vojne 1914 pa do odločnega čina socialdemokrata Frica Adlerja.
Delavci in delavke! Izvrševalni odbor vaše stranke je izdaj vsled velikih zgodovinskih dogodkov od 14. t. m. manifest na vas, ki pozivlje slovenske delavce, naj strnejo svoje vrste in stopijo ob stran združenega delavstva, da izvojuje svobodo ljudstvu in narodom. V manifestu je moral iz vrševalni odbor z bolstjo povedati, zakaj veliko gibanje nemških in 'Ogrskih sodrugov ni moglo imeti uspeha, ker so češki in poljski delavci zašli na pot Racionalizma ter zrušili avstrijsko delavsko internacionalo.
Niste mogli drugače razumeti tega manifesta kot poziv za najodločnejši boj socialne demokracije, za svobodo poedincev in svobodo narodov. Poznate svoj jasen m lep socialdemo-kratični delavski program: Cilj vam je politična, gospodarska, socialna in kulturna svoboda vsakega pojedinca in vsakega naroda. P o t v dosego tega cilja vam je internacionalni, re-vRluoionami razredni boj združenega delavni' N o s d t e 1 j tega boja je socialdemokra-/9na stranka združena v internacionali. Vse J^e delo, vse vaše žrtve šle so dosedaj v do-£®o teh ciljev po tej poti! Vsak od vas še ta-k Prostega razuma in še ako neuk, razume ^ temeljne besede programa socialdemo-
kratične stranke in vsi ste se vedno strnili v boju za svoj program.
No, slovenski inteligentje tega programa nečejo poznati, tega programa nečejo ra-zumetL
Vzemite v roke »Slovenski Narod« od 26. t. m.; pisec članka proti manifestu se dela, da ne razume vsebine — ako bi jo razumel, bi se moral skriti osramočen v zadnji kot svoje slovenske domovine — pisec se dela, kakor bi ne poznal delavskega socialdemokratičnega programa — ako bi ga poznal, bi moral pozvati lastne pristaše, naj neustrašeno sledč za vašo nudečo revolucionarno zastavo — in ko se je tako potvoril, očita delavstvu, kakor bi se od-tezalo boju za demokratizem m samoodJoče-vanje narodov ter po jezuitski vabi delavstvo: naj za božjo voljo vendar gre ž njimi, meščani in narodnjaki! — za demokracijo in samoodločbo narodov!!
Boj za demokracijo je bistvo delavske stranke. Za ta boj je delavstvo krvavelo in ždelo po ječah meščanskih držav desetletja od prvega postanka sooialdemokratičnih strank. Radi tega boja ste bili tudi vi slovenski delavci najbolj obsovraženi in preganjani od nemške in slovenske gospodske, od nemškega in slovenskega gospoda, zaničevaini kot proletarci in poniževani vsak v svojem kraju, gori na prižnicah in doli po občinskih pisarnah 1 Vi ste izbojevali po celem kulturnem svetu prve pogoje demokracije in svobode ljudstva, splošno volilno pravico. Avstrijski proletariat se je dvignil dne 14. januarja za zadnji boj za svobodo ljudstva
in narodov! In dne 26. istega meseca vam
je prišlo glasilo slovenskih inteligentov z vabilom: pomagajte nam, liberalni gospodi, v boju za demokracijo in samoodločbo narodov! Pač vedo, da brez delavcev v tem boju ne dosežejo ničesar, posebno pa ne jugoslovanske države s hrvatskim pravom in habsburško krono!!
Delavci in delavke Ali vas ne obide rdečica jeze nad takim brezvestnim počenjanjem? Ali pa gnus nad trivijakiim jezuiti-zmom in politično propalastjo ljudij, ki pišejo glasilo slovenske inteligence, slovenskega meščanstva? Iz tega počenjanja sklepajte, kakšna usoda čaka slovenskega delavca v tej bodoča jugoslovanski državi, katero hoče ustanoviti »Slovenski Narod«!
Že gub6 klerikalni in nacionalni šovinisti tla pod nogami, že jim gori streha nad glavo! Radi tega postajajo tudi oni demokratje in vabijo vas internacionalne revoluoijomanne zavedne delavce razrednega boja, da se postavite v njih vrste!
Odgovorite jim po latinski: pirnica fides
—	n ul la fiides; vaša zvestoba — vaše izda-jaistvo!
V	T r s t u, dne 30. januarja 1918.
Dr. H. Tuma.
Stavka v Nemčiji.
O početku stavke v Berlinu posnemamo iz 29. številke »Vorvvantsa« sledeče:
Med zahtevami, ki jih zastopajo sedaj delavske mase z naraščajočim poudarkom, ni niti ene. katera bi ne odobravala hkrati tudi ogromna večina nemškega naroda. S tem je damo tudi že načelno stališče sooijalne demokracije k sedanjemu gibanju, če bi hoteli zlorabljati delavci svojo neobhod.no potrebno delo v produkcijskem procesu zato, da bi oni sami, ki so manjšina, hoteli vsiliti svojo voljo večini, tedaj bi morali to zavračati. Ali tako ne stoje stvari. Kar hočejo nemški delavci, bo hoče z njimi ogromna večina vsega prebivalstva
Dalje apelira »Vonv&rts« na angleško in francosko deitvstvo, da naj pokaže v tem trenutku, da ima prav tako resno voljo za mir kakor nemško.
Stavkajoče delavstvo se je zbralo v ponedeljek 28. januarja na shod v »Domu strokovnih organizacij«. Na shod je prišel tudi zastopnik socialno demokratične stranke za Nemčijo, da nagovori .stavkajoče. Stavkajoče delavstvo mu je to dovolilo. Prav tako je dovolilo tudi nekemu članu neodvisne socialno demokratične stranke, da izpregovori nekaj besed. Nato je izvodil shod vodstvo za stavko, sesboječe iz delegatov stavkajočih in iz zastopnikov obeh socialno demokratičnih strank.
Shod je postavil sledeče zahteve:
1. Skarajšen mir brez aneksij, brez kon-tribucrj, na podlagi pravice samoodločevanja narodov, odgovarjajoč izvršilnim določbam, kakor so jih formulirali ruski ljudski zastopniki v Brestu Litovskem.
2. K mirovnim pogajanjem se pritegnejo delavski zastopniki iz vseh dežel.
Posebej za Nemčijo se zahteva:
3. Izdatnejša oskrba z živili s tem, da se ugotove zaloge živil po produkcijskih obratih in trgovskih skladiščih v svrho enakomerne razdelitve vsem krogom prebivalstva.
4. Izjemno stanje se odpravi takoj. Zbaro-valna pravica stopi takoj zopet popolnoma v valjavo, prav tako tudi pravica svobodnega izražanja v časopisju in na shodih. Varstveni zakoni za delavke m mladostno delavstvo se morajo takoj zopet uveljaviti. Vsi ukrepi vojaške uprave, s 'katerimi je ta posegla v delovanje strokovnih organizacij, se razveljavijo takoj in novi ukrepi se preprečijo.
5. Militarizacija obratov se razveljavi.
6. Vsi, ki so obsojeni ali aretirani zaradi političnih dejanj, se takoj izpuste na svobodo.
7. Vse j državne naprave v Nemčiji se morajo temeljito zdemckratizirati. Najprej se uvede splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica za pruski deželni zbor. Volilno pravico iimajo vsi moški in ženske, stari nad 20 let.
Shod je sprejel še sledečo resolucijo:
»Ker prinaša le brezpogojna solidarnost uspehe, obljubujeano, da nastopimo z vso silo proti vsakemu postopanju naprarn našim voditeljem, zastopnikom 'in pooblaščencem. Obenem pa nujno poživljamo vse proletarce Nemčije kakor tudi one iz ostalih vojskujočih se držav, da prično s stavkami mas, kakor so to že bili uspešno izvršili naši delavski tovariši v Avstro-Ogrskd, kajte šele skupni .mednarodni razredni bod naon prinese mir. svobodo in kruh.«
*
Isti večer bi morali biti v »Domu strokovnih organizacij« shod železničarjev, ki pa ni imel nobenega stika s stavko. Dnevni red tega shoda je bil: »Delovni čas železničarjev«. V zadnjem trenotku je pa policija prepovedala shod. Velika dvorana je bila prenapolnjena. Ko so izvedeli zborovalci za prepoved, so se mirno razšli. Železničarje z vzhodne železnice, ki so hoteli priti skupno na shod — bilo jih je več sto — je razgnala policija že prej, preden je bila znana prepoved v zborovalni dvorani
Sijajen rudarski shod v Idriji.
V	nedeljo 27. t. m. se je že ob 9. dopoldne zhralo v veliki dvorani pri »Črnem orlu« 530 moških delavcev in 179 žensk. To število je med shodom narastlo na okroglo 1000 oseb. Shodu sta predsedovala za podružnice rudarske * »Unije« sodruga Bajt in Vidmar. Kot glavni poročevalec k dnevnem uredu je poročal sodrug Štraus. Obrazložil je obširno uspehe in neuspehe, ki jih je imela na zadnjem shodu izvoljena deputacija pri raznih oblastih. Prečkal je resolucije z dne 30. septembra 1917 in z dne 6. januarja 1918 ter pismen odgovor, ki ga je dala c. kr. dež. vlada po c. kr. okrajnem glavarstvu v Logatcu na delavske zahteve od 6. januarja t. !. Nato je podal obširno poročilo za krajevni del. odbor rudarske zadruge glede razprave in odgovorov c. kr. rudarskega ravnateljstva na delavske zahteve sodr. Jazber. Delavstvo je bilo z neuspehi svojih zahtev zlasti glede prehrane in regulacije temeljnih plač skrajno nezadovoljno. Klicalo je ogorčeno, da se z obljubami ne da več tolažiti. Mir in to kar zahtevamo hočemo imeti, prej ne gremo na delo, nosili bomo odgovornost sami .i. t. d. Le z veliko težavo se je posrečilo sodr. Štrausu razburjene zborovalce prepričati, da za stavko sedaj, ko se je drugod končala ,-na primeren čas in jo je treba, če se hoče imeti uspeh, temeljito organizirati. Zato naj se od tega skrajnega boja za sedaj odstopi, pripravi pa za takrat, ko bo primorano nastopiti zopet drugo organizirano delavstvo. Za enkrat pa nai sprejme resolucijo, ki se glasi:
Resolucija
Rudniško delavstvo, zbrano na javnem shodu, dne 27. januarja 1918 v pivarni pri »črnem orlu« v Idriji je sklenilo soglasno sledeče:
1. Delavstvo odločno izjavlja, da vztraja pri zahtevah, sklenjenih v resoluciji z dne 30. septembra 1917 v »Jožefovi čakalnici«, z dne 6. januarja 1918 pri »črnem orlu« osobito glede prehrane in regulacije temeljnih plač in današnjih zahtevah ter je odločeno, da se p»osluži, če bi se rešitev zavlačevala ali če bi bila neugodna, najskrajnejših, zakonito dovoljenih sredstev.
2. C. 'kr. vlada se poživlja, da takoj odpravi brezpravnost delavstva, ki je nastalo vsled mili tar iziranja industrijskih podjetij.
3. Rudniške in gozdne vpokojenoe, kakor tud i družine vpoklicanih, se je iz rudniške apro-vizacije izločilo ter proti njih volji izročilo za prehrano občinam. Zato se c. kr. vlada pozvlja, da takoj dovoli vsem, ki so bili pred 15. avgustom 1917 v rudniški aprovizaciji prosta izbira za prehrano v zadružnih oddajaiiščih« Vojne zveze« v Idriji.
4. Rudniško aprovizacijo v Idriji vodi rudniško predstojništvo, občinsko pa mestno ge-renitstvo popolnoma absolutno brez sodelovanja ljudskih zastopnikov. Takim proti postavnim in nedemokratičnim upravam ni delavstvo nikdar zaupalo, posebno pa ne zaupa danes. Zato se c. kr. vlada poživlja, da. uredi organizacije 'ljudske prehrane v Idriji tako, da bodo pri rudniška aprovizaciji sodelovali od delavstva, pri občinski pa od vseh slojev občine izvoljeni zastopniki.
5. V rudniški aprovizaciji sprejeto blago, ki se plačuje proti odtegnitvi pri rudniški blagajni, naj se zapišejo vsakokrat v množini in četni na plačilne listke, da bo vsakemu razvidno, koliko hlaga je prejel in po kateri ceni.
6. Občinski odbor v Idriji je bil razpuščen brez utemeljenih povodov in proti volji občanov. Postavljeni so bili gerent in svetovalci, ld so vsi pristaši ene same stranke v Idriji, kar se ne' strinja s § 9. občinskega reda, glasom katerega morajo biti vsi občani deležni enakih ob-
činskih pravic in koristi, kar se mora posebno poudarjati sedaj glede prehrane. Zato se c. kr. vlada poživlja, da nemudoma odredi razpis občinskih volitev v Idriji ter tako vzpostavi zopet ustavnost mestne uprave.
7.	C. kr. vlada se poživlja, da odstrani vse ovire za sklep miru s tem, da prizna nepotvarjeno demokratično pravico samoodločevanja narodov v vseh deželah.
Ta resolucija se je po 'kratki debati z dodatkom predsednika Bajta navdušeno sprejela. Ravnotako se je sprejel tudi predlog M. Klemenčiča, da se delo na drž. cesti opravlja v. času od pod 12. dopoldne do 7. zvečer, namesto od 7. zjutraj do 3. popoldne. Končno so govorili' še Pivk, Štraus in Bajt, nakar je bil lepi shod zaključen, zborovalci pa so se popolnoma mimo •razšli.
Politični pregled.
■= Avstrijski Slovani in mirovna pogajanja. Jugoslovanski klub, Česky svaz in Ukrajinska zveza so predsedniku avstrijske delegacije poslali dopis, v katerem z oziram na predlog njihovih delegatov glede udeležbe avstro-ogr-skih narodov na mirovnih pogajanjih zahtevajo, naj se Čim prej skliče plenarna seja delegacij, da se zamare pravočasno rešiti omenjeni predlog.	1
= Bog nas varui stanovskih prepirov ali razrednega boja, v katerem hoče en sam živeti na stroške drugega. Ta stavek je med drugimi napisala najnovejša »Domovina«, nekako glasilo novo ustanovljene Jugoslovanske demokratske stranke »v Mariboru«. Stranka sl je nadela Ime demokratske, v svojem program-nem članku pravi, da se morajo demokratizirati javne korporacije in javno življenje, ki boda podlaga novi jugoslovanski državi, na drugi strani pa trdi, da je razredni boj največja nevarnost, ki nas je varuj bog. V tem nasprotju tiči pravo konjsko kopito. Na Slovenskem kakor povsod drugod imamo brezpravne ljudi, delavce, učitelje, uradnike, občinske in državne, zasebne, ki imajo le malo pravic ali pa nič ali vsaj omejene so njih pravice. Po načelih demokratske stranke torej bog ne daj, da bi vsi ti sloji, ki so v večini, zavzemali za svoje enakopravnost. Ta nova dem. stranka sicer pravi, da ni prav, če hoče en sam živeti na stroške drugega, popolnoma pa zamolči, kako naj slovensko ljudstvo doseže enakopravnost. Ali naj čaka ljudstvo na milost privilegireamih stanov ? Ali naj čaka vse slovensko in jugoslovansko delavstvo, da se meščanske stranke zabarikadirajo po »Stiirgkhovetn« sistemu še z novimi privilegiji? To vendar ni prava pot k svobodi ljudstva! Prav nasprotno načelo 'mora 'obveljati? Tudi mi smo mnenja, da mora v novi družabni organizaciji, naj bo že kakršnakoli, zmagati demokratizem, a to je le tedaj mogoče, če tudi sodeluje pri novi tvorbi kot enakopraven faktor ter prislH merodajne politične faktorje, da se demokratizira vse javno in tudii socialno življenje, to gre pa le z bojam brezpravnih slojev s privilegiranci, ker ti ne priznavajo načelo demokratizma. Mi ne maramo milosti, mi hočemo samo pravice, in dokler sami ne pridejo z enakimi predlogi, jim ne moremo ničesar verovati. Geslo demokratizma se mara izvesti: skrajno neodkratosrčno pa je, če nagla-šajo na eni strani demokratizem, na drugi pa pravijo najnovejši demokrati: bog ne daj, da bi se hoteli porezati za svoje pravice, za enakopravnost. Da, res, če akceptiramo tako politiko, simo pa res politično popolnoma nezrela!
= Iz poslanske zbornice. Na zadnji seji poslanske zbornice so poslanec Friedmann ta tovariši vložili interpelacijo na trgovskega ministra v zadevi porabe usnja za civilno prebivalstvo.
= Pritožbe nenemških agrarcev. Pri ministrskem predsedniku dr. pl. Seadlrju se je vršila v četrtek konferenca nenemških agrarcev — Jugoslovanov, Čehov, Ukrajincev ta Italijanov'
—	v navzočnosti ministra za ljudsko prebiramo. Agrarsko 'odposlanstvo je opozarjalo, da Ogrska ni dobavila armadi za februar določeno množino moke, kar bo imelo neugodne posledice za obstoj naše živinoreje; zahtevalo je semenskega žita za. spomlad ter opozarjalo na posledice vpoklica 18 do 24 let starih oproščencev. Ministrski predsednik ta minasteir za ljudska prehrano sta obljubila da se bodo pritožbe po možnosti upoštevale.
= Ogiskt državni zbor. V ogrski poslanski zbornici je ministrski predsednik dr. We k er le označil kot prvi čin velike politične izravnave razširjenje volilne pravice na podlagi primerni zgodovinskemu razvoju Ogrske. Vlada hoče nadalje inavghati napredujoči dobi odgovarjajočo socialno politiko, razviti vzgojo ljudstva in upravo izjednostavti. Glede posestne politike, izjavlja Wekerle, da je prva zahteva narodnih interesov, da ostane zemlja v »naših* rokah. Glede mirovnih pogajanj je rekel dr. Wekerle: Ali bodo sedanja mirovna pogajanja dovedla do splošnega, trajnega miru, tega sedaj ne morem reči za gotovo. To pa vem, da smo odkrito in resno pripravljeni za mir M. nečemo ničesar zavojevati, mi smo pripravljeni, iskati pravo in dostojno sporazum-ljenje, ki vodi do trajnega miru Edini naš pogoj je nedotakljivost našega teritorija in naše pravice, da si sami uredimo naše notranje zadeve, ne dovolimo, da bi se pri nas razvile kali razkroja in
da bi razdirajoč način dvignile glavo ljudske skupine, ki se tvorijo sedaj pod geslom miru. Zvezo z Nemčijo smatramo za najuspešnejše zavarovanje miru ter jo želimo ohraniti in okrepiti. Naš cill je tudi samostojna ogiska armada kot del skupne armade; vodstvo in notranja oiganl-zacija ostane skupno. Na tej podlagi je cesar našo zahtevo odobril. Reforma pa se seveda izvede šele po vojni. Na to je govoril g<of Štefan Ti sz a in izjavil, da odobrava We-kerlejevo agrarno reformo. Nasproti Avstriji si mora Ogrska na vsak način zavarovati svojo gospodarsko svobodo in samostojnost. V vprašanju volilne reforme upa, da se doseže kompromis. Delovna stranka bo vlado podpirala. Seja se je potem zaključila. Prihodnja seja v torek. — k Budapeste se z dne 1. februarja brzojavno poroča; ustavna stranka se je sestala danes na konferenco, v kateri je bilo sklenjeno, da se stranka razpusti, njeni čiani pa prestopijo k novi vladni stranki. Tudi združena neodvisna stranka ni stranka leta 1848 se razdružita ni pristopila vladni stranki.
= Vojni cilj Bolgarije. V bolgarskem narodnem sobranju je ministrski predsednik Radoslavov govoril o vojmli ciljih bolgairije. Na-giašal je«'da Bolgarija hoče časten imr, ki jej zagotovi narodno -enotnost. »Narodna enotnost je naš edini vojni cilj. Pridruženje DoOruuže, moravske dolili e in Macedonije ttolgariji nikakor ni v protislovju z mirovno formulo: nobenih nasilnih aneksti in san<KXKMočevanje narodov.« botigarska delegacija v brestu Litovskem
—	je izjavil ministrski predseumk — ima braniti to načelo in ga brani uspešno.
= Rusi in Romuni, (ilasiio bolgarskega štaba, »V'0yna izvestija«, poroča iz bauauaga, da so Rusi romunske čete pregnali iz bolgraaa, ilagula m drugih besarabskih mest. V donskem ozemlju je izbruhnita resna ustaja; 23. kozaški potk se je pridružil boljševikom ter je pričel bitko S Kadedinovima četami.
= Položaj na t inskem. Petrograška agentura poroča: lrocktj je poslal preuseuniku tinskega senata dopis, v katerem izjavlja, da ruska vlada obžaluje nasilno postopanje ruskih čet glede notranjih tinskih zadev. Kuska viaua pa je izvedela, ua finski šovinistična eiementi, hi so pristaša protrevolucije, napauajo ruske vojake in jilt silijo k odporu. Kuska viada smatra za potrebno, da se ruske čete Cim prej uimiak-netjo iz finske. Posebna komisija pa naj odloči o nastalih sporih med Rusijo in r insko. — Petrograška agentura javlja nadalje, da je v Hel-singiorsu vsa oblast v rokah delavcev. Senat se je umaknil v Nikolajevsk. V belsingforsu je bila proglašena vlada delavcev Ln kmetov. Ruske čete se gibanja niso udeležile.
= Delavska stavka na Francoskem. Pariški listi poročajo, da so v mnogiii industrijskih krajih Franooske izbruhnile delavske stavke. Prišlo je d oresnih nemirov. Stavkajoči delavci so baje napadli vojaštvo, ki je moralo rabiti orožje. V mnogih krajih so se vojaki bratili s stavkajočimi. Več voditeljev sindikalistov je bilo aretiranih. Lionski »Progres« poroča, da so se zadnje dni v južni Franciji vršili mirovni shodi.
= Finska vojska. Ruski tisti poročajo, da izdeluje tinski senat zakonsko osnovo glede organizacije finske vojske. Finska vojska bo štela vsaj 80.000 mož. Državni tajnik Finske, Engel, je dospel v Petrograd z nalogo, da pri sovjetu ljudskih komisarjev izposluje, da se ruske čete ne bodo vmešavale v notranje zadeve finske republike.
=*> Japonci v Vladivostoku. V vladi vosto-škem pristali« se nahajajoče japonske vojne ladje so izkrcale čete, ki so zasedle konzulat in več japonskih naselbin.
,	iil-jtrfUMn	■	*<■—ii-»tfl i	■■!■■■	 .-
Mirovna pogajanja z
Dunaj, 1. februarja.
Korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega dne 31. januarja: Danes se* je vr-ŠHa pod predsedstvom grofa Czernma seja avstro-memške-ruske komisije za ureditev političnih in teritorialnih vprašanj. Grof C z e r -n in je opozarjal na to, da je razpravljala komisija dosedasj vprašanja ozemelj, ki so zasedena od nemških čet. Sedaj predlaga, naj se poizkusi ustvariti jasnost glede onih ozemelj, ki so zasedena od avstro-ogrskiih čet. Pred razpravljanjem posameznosti tega vprašanja pripominja, da stoje gospodje ukrajinske delegacije na stališču, da imajo le oni sami in samostojno razpravljati m sklepati o tem vprašanju. Zato prosi predsednika ruske delegacije, da pojasni svoje stališče o pristojnostnem vprašanju.
Trocki j je odgovoril, da imenom svoje delegacije in ruske vlade z vso odločnostjo protestira proti temu, da se postavlja delegaciža kijevske vlade na stališče, da zamore enostransko in samostojno reševati toritorijalna vprašanja.
Grof Czernin ije izvajal nato sledeče: Menim, da obstoja v teh nazorih med ukrajinsko in petrograjsko delegacijo odločno nasprotje. Gospodje ruske delegacije mi bodo gotovo dali prav, ako pravim, da je potrebno, da se stvar pojasni. Zato bi predlagal, da naj se vrši kmalu plenarna seja, ki naj reši v prvi vrsti odločilna vprašanja med petrograjsko in kijevsko vlado.
T r o c k i j je odgovoril, da je samoobsebi umljivo, da bi za slučaj, ako bi Ukrajina obstojala ko* samostojna, svobodna, od Rusije neodvisna republika, zamogla po izvršeni omejitvi reševai vsa vprašanja svojega državnega obstoja, torej tudi teritorialna vprašanja samostojno. Toda ona ukrajinska vlada, ki je zastopana v zvezi ruske delegacije, je na stališču, da vari Ukrajina del federativne ruske republike in »ato je potrebno, da se izvrši ta odločitev natrenotni dejanski podlagi, izhajajoč iz sklepa, da se zgradi ruska republika-
Na predlog predsednika je bilo nato sklenjeno, da se bo o pristojnosti ukrajinske delegacije za teritorialna vprašanja razpravljalo na jutri se vršeči plenarni seji v navzočnosti ukrajinske delegacije.
Državni tajnik dr. Kiihlmann je opozarjal na neko vprašanje Trockega glede sprejema zastopnika poljskega ministra k mirovnim pogajanjem in na njegove ponovne izjave o tem vprašanju, ki je v zvezi z vprašanjem priznanja državne osebnosti zasedenih ozemelj potom ruske delegacije. Izraža nado, da pride vprašanje v kratkem na dnevni red.
Grof Czernin je pristavil, da bi s svoje strani odposlanje zastopnikov poljske vlade na mirovna pogajanja pod pogojem priznanja potom ruske delegacije zamogel priporocevati kar najtopleje.
Nato je bila seja zaključena.
Dnevne beležke.
-	— Najemnikom stanovanj. S februarjem so mnogi hišni pos< s‘niki znatno podražili stanovanja. Tiste stranke, ki se jim godi krivica, naj se pritožijo pri naj rnntm uradu. Z išanje je v smislu zakona v var>tvo najemnikov le malokje dopustno ali pa znaša !e r.sr odstotkov.
— Varstvo najemnikov. Naredba v varstvo najemnikov se je nanašala le na nekatere kraje. Na predlog sov. dem. poslancev v državnem zboru je izšla 23. januarja nova naredba, ki velja za vse kraje v Avstriji- in iima veljavo do 31. decembra t. 1. Prejšnja naredba je veljala le za stanovanja in obrtne prodore. Nova naredba gre nekoliko dalje ki izrečno prepoveduje zvišanje najemnine tudi za podnajemnike in pripadajoče stvari, če ni opravičeno. Podnajemniki plačajo le pripadajoči odstotek na del najetega sttnovanja. V § 5. se izrečno določa, da se najemnina osebam, ki dobivajo državno preskrbnino, podporo ali stanannski prispevek, dalje begunsko preskrbo, za njih stanovanja ne sme zvišati najemnina niti ne tedaj, če je bila ob početku vojne znižana, na prvotno višino, če se s tem ogroža njih preskrba. Odpoved je dopustna le iz važnih razlogov. Ce ni navedenih vzrokov, je torej, sploh neveljavna. Prej je zadoščalo, da je bila nl-poved dopustna, če je gospodar potreboval zase najete prostore, sedaj tak izgovor ne velja; gospodar mora tudi dokazati, da najete prostore nujno potrebuje. Če dobi najemnik odpoved, ker noče plačati poviška a med tem najemni urad prizna povišek stanarine, se mora kljub tem« odpoved razveljaviti. Za kraje, ki niso spadali v področje prejšnje naredbe, pa so bile stanarine med tam znatno zvišane, se smejo izdati nove določbe, ki veljajo tudi za nazaj. — Nova naredba ni popolna, a ipak bo vsaa nekoliko omejila grozoviti terorizem hišnih posestnikov, ki smo ga vedno opažali tudi pri obravnavah najemnih uradov.
— Obsojen navijalec cen. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani je obsodilo ljubljanskega trgovca s čevlji Franca S z a n t n e r j a na 1000 kron globe. Ce ne plača bo pa en teden zaprt. Szantner je zahteval 14. julija. 1917 za delo enega para damskih čevljev 72 K 80 vin., čeprav je dala stranka vse potrebno sama. O lanski Veliki noči je pa zahteval za rjave čevlje, ki so veljali njega 45 K 60 vin. 68 in 60 kron.
— Državne podpore za svojce v Ameriki pridržanih avstrijskih državljanov. Ker so Združene države v Severni Ameriki od 7. decembra 1917 tudi z Avstro Ogrsko v vojnem stanju, imajo od tega dne tudi svojci v Združenih državah severnoameriških pridržanih avstrijskih državljanov pravico do državne podpore po zakonu z dne 17. avgusta 1917, St. 876 drž. zak., če so seveda ostali zakoniti pogoji podani. Prošnje je vlagati pri političnem okrajnem oblastvu (c. kr. okrajnem glavarstvu, mestnem m- gistralu) prosilčevega bivališča : vlagajo jih lahko razen svojcev samih zaDje tudi njihovi zastopniki, županstva, pomožne pisarne in občekoristna društva.
— Vse ni za Javnost. Na znanem shodu poslanca Gostinčarja v hotelu »Dtdič« v Idriji je bila sprejeta velikanska rcr r Iz t? ie priobčil »Slovenec« samo odlomek, ki se tiče pouka nemščine na rud. ljudski šoli. O vsem drugem molči. Se celo o izjavi za majniško deklaracijo. Kaj neki pomeni vse to, se vprašujejo ljudje po Idriji. Za nekaj gre tu. Najbrže za kake posamezne osebnosti, ne pa za tiste, ki so te sklepe navdušeno sprejeli. No, to sirno mi že takrat slutili.
— Stavka v Trstu končana. Delavski svet je sklenil: Delavski svet tržaškega delavstva izjavlja, da se ne more zadovoljiti z vladnim odgovorom, ki ga je podal namestnik na zahteve delavstva, podane v proglasu Delavskega sveta 31. januarja 1918, odobrenega po zaupnikih stavkovcev, kor ne more v tem odgovoru najti dovelj določne in obvezne zagotovitve, da sc zahtevam delavstva ugodi tako hitro in tako popolno, kot delavstvo zahteva. Kljub temu pa je Delavski svet, priznavajoč, da je stavka dosegla sedaj svoj smoter, da odločno protestira proti vojni in proti neznosnim živi jenskim razmeram, ki jih je povzročila vojna, in da odločn ougotovi najnujnejše zahteve delavstva tor vsega prebivalstva toh pokrajin, ki trpi in hrepeni po osvoboditvi in dolge muke, ki mu jo nalaga ostudna vojna, in pri-poznavajoč nadalje, da bi nadaljevanje stavke ne moglo podfci š evečje važnosti in učinkovitosti resnemu opominu, naslovljenemu vladi in vladajočim krogom, temveč bi le še z vsakim dnevom povečalo neznosno trpljenje delavcev in njihovih družin, sklenil, da pozove stavkajočo maso, da se povrne na delo v soboto, 2. febru-irji, ter opozarja delavstvo, da prenehanje stavke ne pomenja. prenehanje boja za dosego popolne zadovoljitve podanih zahtev, zlasti pa one po čim skorajšnjem splošnem in demokratičnem miru ter One po boljši aprovizaciji, za kateri se bo nadaljeval boj z vsemi sredstvi, ki so dostopna proietarijatu; in opozarja nadalje, da bo moralo obenem s tem bojem delavstvo bojevati še dru# boj. ki je tudi življen
skega pomena zanje, to je boj v dosego primernega zboljšanja mezde, ker mezde, ki se plačujejo dandane stržaškemu delavstvu, ne zaslužijo drugega imena kot imena sestradalnih in izkoriščevalnih mezd. Delavstva naj se torej za sedaj vrne na delo, s pridržkom, da poprime iznova še enrgičnejša bojna sredstva, če vlada ne izpolni svojih obljub. (Konec sklepa je v »Sporočilu« konfisciran.)
Vojna.
Dunaj 1. februarja. (Kor. urad) Uradno se razglaša: Vzhodno Asiaga so Italijani včeraj šti-rikiat naskočili naše pozicije. Vsak naskok se je izjalovil že v,našem rgnju s težkimi izgubami za sovražnika. V bojih 28 in 29 'anuarja so se posebno odlikovali: hebski strtIski polk št 6, črno-vojni<kt pešpolk št 7. moravski črnovo niški polk št 25, tretji bataljon II. polka tiri Iških cesarskih lovcev in tirolska črnovojniška bataljona št. 168 in 171.
Berlin 1. februarja. Wo ffov urad poroča iz gi-vnega stana: Noši poizvedovalni odde ki so d< vtdh iz angleških pozicij na fianderskem večje število uj trnkov ter zaplenili mko iko stiomih pušk. Pri gosti megli je ostalo artnjc r j'ko deo-vanje ntzuatno. — Italijanska fouta: N-i asiaški planoti živahen art Ijerijski ogenj Z M >nte t)i Val btlla in Cul de! Russo so izvršiti Italijani štiri napade z močnimi si!ami, ko So se v-i razbili prtd avstrijskimi črtami. — Z drug h b^išč nič novtga.
Dunaj 2. februarja. (Kr. urad) Uradno se razglaša: Na visoki planuti asušKt iu vzhodno Br.nte živahno aitljenjsku delovanje
Dunaj 3. februarja. (Kor. urad,) U adno se lazglasa: Na pianon Sedmih občin traia artilje-3 i j >R: buj ddje. — Št f generaln ga štaba
Berlin 2 f bruarj«. Wulff >v u ad poroča iz glavnega stana: Z b 'jišč nič novega.
Berlin 3. februarja. W ff v urad poroča iz gluvnega sia* a: Zap«dno bopšie: Na f ander-Ski fio di mtd g izdurn Houthouister m Lyso po-po dne ijut t< p »vhki boj. Tudi v pokra) m Lens, na obeh stramh Scaipe in zap^duo Cimbuia od ča*a do časa živahno aitiljtrij^ko delovanje. — Pri Monchy m j zavrnili nu.čan ang ešk napad. Pn p' n srecenem francoskem pod^eiju ob kanalu O se • A sne smo ujcu par sto mož Vzdolž A lette, pn Rcimsu in na višm^h ob M zi topovski ogenj. •— Italijanska f onta: Na visoki planoti asiaski artiijerijski boji. — Z ostalih bojišč nič novega.
—	Vi n Ludendoiff.
Aprovizac ja.
Premog na rujave iznaznice (za peč ) se
bode oddajni po sitdecem redu: N* vsak udte-Zt k št 2 rujeve izKadHice se dobi 50 kg premoga kt stane K 350 Nd prvi odrez k iujavih izkaznic se ne sme več oddajati premog z slučaj da bi kakemu piodaja cu zmanjkal p emog se ima zglasili ukoj v mestni posvttovain Ci Stran ke iu tigjvci se opožarjajo, da se suogj diže doh čenega reda. Na izkaznice za I. okraj pri g Strupiju R^deckega Ce.-ta štev 14 tn sicei; na štev. 1 5. februarja, št. 2 6., Št 3 7., št 4 8., štev. 5 9., stev. b 11. f^brua^a. — Na izkaznice m II okrai se dobi premog «) pri Pieškotu, Hrenova ul ca 12 m sice< : na stev. I
5	feoiuorjd, štev. 2 6. št 3 7., Si. 4 8 št. 5 9 fibiua j«; t) pn g. K1 m->r,u, Kiakova ul c<i 13 m s.Cci: na št 6 5. f biu<-.rja, št. 7 6, st. 8 7, stev. 9 8. fcbruoija. — Na izkaznice za lil. okraj pri g R hterju, Trnovska u ica in sc r: na st. 1 5 feduarja, št 2 6. St. 3 7., št. 4 8. št. 5 9., si 6 11, št. 7 12, št 8 m 9 13 koru arja. — Na izkaznice z« IV okraj v me Sinem skl. d š u pn Narddnem duinu, in a Cer onega dne, ki b,/ zaznamovan na plačanem Ust u Uieaim ga m g stiat i. P emog Za ta okraj se > la-Ča na iiicSttKm uiagistiaiu srednja ti.ša pritličje m sio r dne 4. f t b uarja oO 8 do 12. uie dop. m od 3 do 6 pt poldne. Na izkaznice za V. okraj u) pri g. Unsiju, Slomškova u ica 12, tn sCer ia št. 1 5 ftDiuaija, sl. 2 6, št. 3 7, št. 4 8, štev. 5 9. f orUurja; o) pn ich.fierju na st. 6 5 feiuarja, si. 9 6, št. 13 7., st. 8 14, 15 dne 8. fcOiuaija. — Na lazmce za VI. okraj aj pn g. Suupiju, Rod<.Cne«a cesia 14 m sic^r na št 1 dne 12. februarjo ; i ) pri g Pužie-pu, K', Ul e sk> ga uiiCa in s Cci: na st 2 5 fcbiu-ar a, st. 3 b.. št. 4 7. febiuaija. c) pri g. 1 rami, SiomShova u Ca 21 in s.or: na st 7 in 8 dne
5.	fei)>uarja; o) pri g Lampretu, Kolodvora
tiča 24 in sioi: na st. 9 5 K b
i uaija
Sit v. 10
6	st lx., 14 m 17 one 7. febiuoi.a. — Na izkaznice za Vil okraj i) pu g. Ta v Carju, Du ajSKa Cesia, B žgr. d in sicei: na št. 1 dne 5 ftDiUiija, št 2 6., st. 3 7. fibiuarja; b) pri g. fnotu, Cesta na Rudo f^vo ŽeiezmCu Iu SiCei: ::ia št. 4 5, st 5 6. kbruarja.— Na izkaznice za Vlil, okraj a) pri g Zdravje, Alucjeva c 10 m sicer: n.i št. .1 5., st. 2 6 febiu^rja; b) pri g. HriboTju, B<hončtVa u c<> št 33. in sic r: na :>t. 4 5.. šl 7 6., št. 9 7, šl. 6, 8 in 10 8 febiu-Uja; c) pri g Kc.it5.nu, S Jo m sicer: na št. 11 m 13 5., št. l5 t3. I mu.ija. — Na izkaznice z a IX. okraj pri g. Pieškotu Hreno\a uuca 12 in sicer: na st. 1 11, st. 2 12. fcbtiiaija. — Na izkaznice za X okiaj pri g Utu.ju, Kianj-:.ka stavbinska omiba na St. 1 5., st 2 b, št. 3, 7., št 4 8, si 5 9., št 7 m 8 dne 11. Loiuarja.
—	Po končani piouaji morajo UgovCi takoj pred-uložiti magistiat vse udiezke lil spuročm »1011K.0 unajo še v zalogi premoga.
K‘8io zelje na zelene izkaznice A dobe stranke v Iokk 5 f.biuaija pri Mtibicisnu na D. najski cesti. D^iočen je taic rtd: od 8. do pol 9. dopotuue štev. 1 do 100, od poi 9. do
9. štev. 100 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg, kiLgiam atoiie 80 vinarjev.
Kislo zelje na zelene Izkaznice B dobe Stranke v toiek 5 Kb uaija pri MUnieisnu na Dunajski cesti. Uolucen je tale red: od 9. do pol 10 dopoldne šnv. 1 oo 100, od pol 10. do
10. Stev. 1UI do 2u0,	od	10.	do	p l 11 štev.
2ul uo 3U0, od poi tl	11*	štev.	301 d 1 400,
popoldne od 2 do poi 3. štev. 401 uo 5U0, od poi 3 do 3. štev. 5ul	do	600,	od	3 do pol 4.
šiev. 601 do 700, od	poi	4. do 4.	stev. 701 do
Konca. Vsaka Ostba dobi 1 kg, kilogram staue 80 vinarjev.
Uradniške skupine prejmejo marmelado v torek, 5. februarja in v sredo, 6. februarja na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: I. uradniška skupina: v torek, 5. februarja od 8. do 9. štev. 1 do 100, od 9. do 10. štev. 101 do 200, od 10. do 11. štev. ‘201 do 300, popoldne od 2. do 3. štev. 301 do konca. II. uradniška skupina: v torek, 5. februarja popoldne od 3. do 4. III. uradniška skupina: v torek, 5. februarja popoldne od 4. do 5. štev. 1 do 100, od 5. do pol 6. štev. 10l do konca. IV. uradniška kategorija: v sredo, dae
6.	februarja dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 100, od 9. do 10. štev. 101 do konca. Vsaka osetia dobi 1 kg, kilogram stane 2 K, Prinesite s seboj dovolj velike posode.
Zadnje vesti.
Izgredi v Beriinu.
Berlin, 31. januarja. Danes zjutraj se K zbraia v Chariottenburgu veoja množica, ki P je razgnala policija. Faoio je nakaj strelov. Neki SLrazffnOijsier je bil zadet smrtno. Množica je oušia proti Moaoatu, kjer je poncija zotpel razgiiaia množico, izmed množice je nuKdO usu-em na nekega stražnika in ga precej nevarno ranil, kazen tega so bili ranjeni še neki stražmojster, ki. je pa oatje upravljal sv# siuzoo m še trije stražniki. Od stavkajočih buo šesit oseb ramenih. Več voz cestne žeie#* mce je n možica prevrnila. Aretiranki je 30 moških, 9 žensk in trije mladoletni. V tref tovskeim parku je bil shod, ki ga je pa polici!1 razgnala.
JtSerlin, 31. januarja. \Volffov ui-ad p^ roča iz Koiua-nja: V Londonu so sprejeli vest0 stavki v Nemčiji z velikim veseljem, b ta v ko so naznanili časopisi s posebnimi zaaiami z napisi3 Podojil v centralnih aržavali.
Berlin, i. tebruarja. Večerni listi poro-čajo, da je prišlo daaies le do posameznih, poV' sem brezpoimambnili izgredov. prevladuj« vtisk, aa je stavka že preko viška. Vsi časop/ so aanes izšli. Na ladjedelnicah v Hamburgu® Daiizigu zopet delajo. V porensko westiaiskelf premogovnem revirjju ni bila stavka zelo P0" membna. Kruppo ve tovarne so v polnem obr^' to vanju.
Nemški državni kancler se noče pogajati * deiavcL
Berlin, 2. februarja. AVolffov urad P°' roča:.. Pri včerajšnjem razgovor 11 rajhskanC' lerja s poslancem Bauerjem in Schmidtom očrtal rajtiskamcler načela vlade napra^ stavki v Oross-Berlinu.. Dejal je, da je zasto-pata vlada od vsega začetka stališče, da se vl^ da ne nnoire pogajati glede poiiitionib vprašanj,^ delavskim svetom, izvoljenim od stavkajoči brez vsako zakonite podlage; nasprotoo je ^ vedno pripravljena, da razmotriva položaj 5 poilitičnlmi in strokovnimi voditelji delavstV* Ker ne soglaša brzojavno izročena pnošnja P°' slancev haascin, Ledebonria, Eberta te demanna, da bi jih sprejel rajhskancler skupi10 s petimi funkcionarji strokovnih organizacij, * •načel iviade, je predlagal rajhskancler, da se udeleže razgovorov po dva zastopnika obe« državnozborskih socialno demokratičnih frake# in generalne komsiije strokovnih organizacij' Grof Hertiing je nadalje dovolil, da se pridrli žijo voditeljem strokovnih organizacij Se trijf nadaljnji zastopniški strokovnih organizacij Zastopniki delavstva mso sprejeli predlog1® rajhskanclerjevih in so stavili nove jjredlo^ ki jih pa grof Hertiing ni sprejel. Zato so se 1$ stopniki delavstva odrekli termi, da bi bil spr6' jel grgf Hertiing odposlanstvo. Iz navedene^ se razvidi, da je bila vlada pripravljena sprd^ poklicane zastopnike delavstva, a je mora13 odkloniti pogtjanja s takimi zastopniki šepati tističnih skupin, ki so dokazali s savko v £2$ ko je dcimevraa v stiski, da ne spoznavajo r25’ nos ti svoje težke odgovornosti kot člani skuP' n os ti nemškega naroda.
Izdajatelj in odgovorni uredaik: Josip P e t c j. a n.
Tisk .Učiteljske tiskarne" v Liubijani.
il§ ea m
‘^i" "lii n d «a«č u *	v / ji ijiru m *	»u.«'1
KajbolJ sanimSv Iks najboljši iStastr&vsni tednik so:
ki priobčujejo vsak teden Itissogo *aIti* mivih sžSk * bojišč in o drugih važ-nih aktualnih domačih ia tujih dogodkih' ter obilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti' jako zaa$$«iiu, fiejp «lQtektivslki rO' luasii,. poučne članke in črtice iz gosp0' dinjsiva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnik0 in sploh vseh strok poljudnega znanstvi „TEDENSlU<] SI,IKE“ so nepolitič®11 in nestrankarski ilustrovan tednik, ki jd posvečen le zabava in pouku.
^TEDENSKE SLIKE* bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostiln«-kavarna, vsako društvo itd. Zahtevaj1.0 „Tiii>l']NSKE SLIKE* povsod in jiridoh1' vajte naročnikov.
»TEDENSKE SLIKE" slanejo četrj leta K 3'8o pol leta K 7*50 in celo 1®*» 15 — K. Naročite si „TEDENSKE SLH^ takoj!
Pošljite nam svoj naslov in pošlje”10 Vam 1 številko »TEDENSKE SL1KE“ za' slonj in poštnine prosto na ogled.
li|>ravmštvo hsta „ltDENSKE SlH^ Ljubljuun, hraocišUan.sLa utica 10/L
p * • 1* ■ ■ »•» v v m m m ■ «■« »e * *«'»o •»«*> * a w ai^v ■ ur ■ « * • ■'* • * m«..—.	-.»....i.«......