DNEVNIK Abb^rJ^+^i3113 T gotovim or l• J^p^e 1 eruroo1 - Cena 35 ln* Leto XVII. - St. 29 (4803) TRST, petek 3. februarja 1961 OFENZIVA ŠOVINIZMA skL?rSi Slll>iiiiiiiiiiii|l|ll|lllll,||||ll,lullll(l|llllllllll,lllllll||,llll„„|l,|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiinii Nove obtožbe proti Belgiji razpravo o Kongu v OZN Burme, Indije, ZAR in SZ zaradi belgijskih spletk v Ruandi Urundi ^onSorn^. da nai prepo- BelgrpS*'an*®Pa *n ^e' Sda ^rab>Ja Padale za svoje na- °bgu. 0Peracije proti me11-3® ie pozval iLlko do ?enjaiJ° svojo po- ip do Lu- la veljati, odkar jih je leta 1956 dobil tedanji predsednik vlade Mollet. De Gaulle se je danes raz-govarjal poldrugo uro z Mol-letom. S tem v zvezi se politični opazovalci sprašujejo, a-li ne bodo socialisti morda vstopili v Debrejevo vlado. Čeprav ni še nič znanega, o čem sta se de Gaulle in Mollet razgovarjala, domnevajo opazovalci, da že trajanje razgovora (poldrugo uro) dopušča številne domneve. Nekate-da je bil glavni S' A Namig JMajf nil le na mož- no • » Kot,-,1 Pmakne svoje boa1(iržuiemo • ln priPOmnil: K??0 akciG -Sl Popolno svo- ostalo tako V rici ,in če k ,iaKo» kakršno Lali SoSpodarf ° * kolonial^ti «;Zatem • J e dežele.)) Ea° ,bivš4a ?bsodil interven-služi fra"co^ega Kol,. arije DrJ?101 oporišče za emu Kongu VŠemU bel' ^r-kot oporišče za «?bsodii . ' )0 f^Pnvl^n « Boj C> Z!jala Mobutu in bivšr— Pno s Dreris.Hni- ga ^'''Sega s predsedni- NATo‘U,!ero te'"'0*?88 ?on-bel.;- Spaat„č5 tajnikom hior ^'lpi osebn drugimi OmtUmUmbe 23 U' imende*eRaeii0oSe^Post' s.° SPreko »?Vala Mnh. s^a i° t5*'3 vil*e iLSo PoslaP lnTBomb°-da iu.4°0 milu 1 v Leopold. fei so , izr°čijo toi°^ frankov. ‘butnh eli nalol morilcev, hibo togo umoriti Lu tbdii.u,, bm^ti ni je poudaril, žave i» i med velikin}i HajjJ naj se Pozval te dr- gle^ niš‘h polmčralUmejo <<0 n <^a, ukrepih ^btev °dkrit in m s.al izpustitXP T Belsije, lath.„ 1Canie v' v vLumumbe VSte'« v vseh ter vojaške- Ppivn; k°ngošwfu nevtralizacijc ia bne vokke S1- vStevši m°rala b?MUdari' kl«r R.VzdrŽB«-r?N Prevzeti Po«ta,Pe bo JaT1-la reda, do-r®jena disciPlinir80 vojska vladi. *akoniti a”- S1*a’ P°d- ln ustavni fe^SZ^A^ Hurmc, v OZN so S^raintri0» s li- +U s^uPščine sila n' ‘mr';.8 ka erim prote. °ze bfodvisn B®lgUa progla- 0^° P&s^a'. V pismu « ^.sssfs PHi en9}o' da i"6 OZN- ki . °st ozemr°ra °bra-Casn0 ’ ih da m Ruanda *ati na nw krali za- _^a_oblasti. razgovor p * •i«i||e-M»llet 'tuiieS 2. teVal ^SKlenu, d’ ne bo pa naj v ta namen pooblaščeno ali več socialističnih osebnosti. Toda znano je, da socialistična stranka nasprotuje sodelovanju v vladi in _ tudi sedanjemu sestavu skupščine. Končno ni izključeno, da spada današnji razgovor v okvir periodičnih posvetovanj de Gaulla z voditelji glavnih strank. Zunanji minister de Mur-ville je danes na tiskovni konferenci !zjavil, da je končni smoter francoske politike ustanovitev «velike evropske konfederacije)). Dej al je, da ima ustanovitev skupnega tržišča nujne posledice na političnem področju. Važna pripomba ministra je tudi, da so po njegovem mnenju ameriške vblitve povzročile temeljito spremembo, kar ri menijo, __ „ . predmet razgovorov položaj v S,,™, in m.,.«« g*J5S!B5.«S535rs« s. j” gajanj z alžirsko vlado, naj v ZDA kakor v arugin vstopi v Debrejevo vlado, ah I zavah. imiiiiiiiiiiiiiiiiimniimiimintiniiimmiiiiiiimmuii) Mac Millan 3. aprila v Washingtonu IONDON 2 — Danes sol Novo je pri tem, da se je uradno sporočili, da bo Mac obtožnica raztegnilaa zlom- vodile akcijo proti mednarodni pomiritvi, niso uveljavile statuta Trentinske-Gornjega Pcadižja; niso zajamčile nemški manjšini potrebnih avtonomij in priznanih pravic in niso znale prekiniti škodljivo in zločinsko fašistično politike raznarodovanja in zatiranja, pač pa so pospeševale prevladovanje najbolj nacionalističnih in konservativnih sil v nemški jezikovni skupnosti.. Omenjeni poslanci sma. trajo, da je v sedanjem resnem položaju potrebno: 1. popolno in prepričljivo spošto-)nje pravic nemške manjšine, skladno z določbami ustave in deželnega statuta; 2. pobuda Italije, ki naj stremi za tem, da se uveljavi načelo nedotakljivosti vseh meja po drugi svetovni vojni v korist miru in pomirjenja; 3. pobuda za obnovitev pogajanj i avstrijsko vlado, da bi se ognili nadaljnjim zaostritvam in da bi dosegli sporazumno rešitev spora; 4. politika, ki naj se ogne vsakršnemu nacionalističnemu spopadu in na j uresniči prijateljsko sodelovanje med različnimi narodnostnimi skupinami v Gornjem Poadižju in med avstrijskim in italijanskim narodom«. Monarhisti pa zahtevajo dra. stične ukrepe italijanske vlade. Medtem ko zatrjujejo, da je vprašanje Južne Tirolske italijansko notranje vprašanje in da je italijanska vlada uveljavila celo večjo^ avtonomijo bocenske pokrajine kot je predvidena v pariškem spo. razumu, poslanci PDI zahtevajo. da vlada «1. pozove Avstrijo pred mednarodno razsodišče v Haagu zaradi točnega tolmačenja sporazuma De Gasperi-Gruber; 2. sporoči tajništvu OZN nesmiselnost in jalovost nadaljnjega pogajanja z Avstrijo; 3. poišče z naj bolj energičnimi sredstvi vse naciste, ki so se kakor koli naselili v bocenski pokrajini in jim prepreči, da bi mogli škodovati; 4. prijavi varnostnemu svetu napade, ki jih Avstrija, na različne načine in na raznih mestih, z govori, hujskanjem, provokacijami časopisnimi članki, posegi zno. tiaj naših meja, podžiganjem k nasilju, vrši na naših me- 'hteV* skleniiredaSednik de tve al Od Pari. da ne bo ;;bfebnm a™ M‘a..?bn.0: H kt7>ipb poobiaat” ■* PooK, efieJ0 V letom. lai« bl*atila p. { ?' Boseb- • Alžiriji 'k; dal3e ve-* kJer so zače- Millan prišel 3. aprila v Wa-shington, kjer se bo sestal s Kennedvjem. Mac Millan bo odšel na počitnice s svojo soprogo v Zahodno Indijo od 24. marca do 3. aprila. V Wa-shington bo prispel 3. aprila in istega dne bo prišel iz Londona v Washmgton tudi angleški zunanji minister lord Home. Predstavnik Bele hiše Salin. ger je izjavil, da se bosta Kennedy in Mac Millan neuradno razgovarjala o medna, rodnem položaju, in da bo šlo za ((delovni obiski). Računajo, da bo Mac Millan ostal v ZDA več dni. Ni še znano, ali bo obiskal tudi Kanado. Njegov povratek v London je do. ločen za 11. aprila. V spodnji zbornici je Mac Millan izjavil, da nima namena prisostvovati zasedanju skupščine OZN, ki bo prihodnji mesec razpravljala o razorožitvi. , KOPENHAGEN, 2. — Uradno javljajo, da se bo danski ministrski predsednik Kamp-mann sestal s Kernedyjem 14 februarja v Washingtonu. Obtožnica proti Eichmannu JERUZALEM, 2. — Proces proti Eichmannu se bo začel 15. marca. Obtožnica našteva naslednje obtežbe: 1. Deportacija nad pol milijona Poljakov. 2. Deportacija sto civilistov, med katerimi mnogo otrok iz vasi Lidice. 3. Deportacija 14 tisoč Slovencev. 4. Interniranje ciganskih skupnosti v koncentracijskih taboriščih in njih uničevanje. Sledijo zločini proti Zidom: 1. Izvrševanje načrta za uničenje vsega židovskega prebivalstva; načrt je znan pod imenom ((dokončna rešitev židovskega vprašanja«. 2. Pokol milijonov Zidov v koncentracijskih taboriščih. 3. Sterilizacija nemških Zidov in Zidov na zasedenih ozemljih z namenom uničenja židovskega ljudstva. ne, ki niso bili izvršeni izrecno’ proti Zidom. Izrael je mnenja, da ima pravico sodno postopati proti Eichmannu tudi v imenu človeštva za zločine, izvršene proti nežidovskemu prebivalstvu poljske, češke in slovenske narodnosti ter proti ciganom. * Tiskovna konferenca obrambnega ministra ZDA Na svoji prvi tiskovni konferenci je ameriški obrambni minister McNrmara obravnaval naslednje argumente: razmestitev oboroženih sil; modernizacija vojaške opreme’ jedrski poskusi; reorganizacija obrambnega ministrstva; družine ameriških vojakov v tujini Glede prvega vprašanja je pojasnil, da gre predvsem za zmanjšanje števila oponsc na domačih tleh; vojaška o-prema zadeva raketne izstrelke vrste »Atlas«, «Titan» in ((Minutemani), ki jih bodo izročili vojski pred predvidenim rokom. Isto velja tudi za atomske podmornice vrste «Polaris#: izročili Jih bodo deset mesecev pred rokom. Glede jedrskih poskusov m dal nobene izjave; omejil se je le na Kennedyjev govor, ko Je dejal, da orel, ki t predstavlja uradni emblem ZDA, drživ krempljih strele in oljkovo vejico. 267.000 družinskih članov ameriških vojakov v tu-iini ne bodo odpoklicali, ampak bodo prištedih s tem, da j. j m bodo pošiljali ameriško potrošno blago. «»------- BONN, 2. — V zahodnem Berlinu so se začeli uradni trgovinski razgovori med predstavniki Poljske m Zahodne Nemčije. Namen razgovorov je vnesti nekatere spremembe v trgovinski sporazum med o-bema državama, ki je bil sklenjen lanskega aprila in ki se tiče letošnjega in prihodnjega leta. jah« Južnotirolski poslanci Ebner, Riz in Mitterdorfer so predlo, žili interpelacijo, v kateri zahtevajo, da predsednik vlade, notranji in pravosodni minister pojasnijo, kako opravičujejo hišno preiskavo 30. januarja letos na sedežu SVP Bocnu, glede katere niso navedli nobenega kaznivega dejanja, in kako opravičujejo okoliščino, da se je preiskava izvršila v prisotnosti štirih članov parlamenta, katerim sj preiskali tudi njihovo korespondenco, kar je »močno ogorčilo naše prebivalstvo«, ki smatra preiskavo za »hudo dejanje političnega preganjanja«. Preiskovalni organi so v zvezi z bombnima atentate-v bocenski pokrajini pi pri: do sedaj okrog 60 oseb, med temi tudi nekatere častnike južnotirolskih .brambovcev« (Schuetzen). V nekaterih stanovanjih so našli vojaški in eksplozivni material. Vse avstrijsko časopisje u-gotavlja soglasno, da se je položaj v bocenski pokrajini hudo zaostril. »Kronen Zei-tung« celo zatrjuje, da se v Južni Tirolski ne pripisuje več nobene vrednosti nadaljnjim pogajanjem in celo napoveduje nove atentate v bližnjih dneh. Zapadnonemški li-fceralci izjavljajo, da je »popolna avtonomija Južne Tirol-...ke absolutno nujna«. Tajnik skupine liberalnih poslancev Bocher pravi, da se nihče ne bo čudil, če se bo zahteva po lcčitvi Južne Tirolske od Italije postavljala z vedno večjo vztrajnostjo, če bo Italija odklanjala popolno avtonomijo te pokrajine Med tem se nadaljujejo ma. nifestacije študentov v Bocnu, Trentu in Trstu. V Rimu so fašistični elementi, med njimi tudi nekateri fašistični poslanci, uspeli dati študentovski manifestacji za Južno Tirolsko izrazito fašistični značaj. U-smerili so se proti avstrijskemu poslaništvu, ki ga je ščitila policija. Proti policiji so metali kamenje, nato pa so r.e, ob prepevanju fašističnih pesmi, napotili proti Monteci-toriu, kjer so prav tako s kamenjem napadli policijo. Štiri študente je policija priprla in jih bo, -skupno z bratoma Adalbertom in Romolom Ladalonijem prijavila sodišču pou obtožbo, da so organizirali fašistično manifestacijo. Sodni oblasti bo policija poročala tudi o zadržanju mi-sovskega poslanca Manca, ki se je udeležil manifestacije z Sponziellom in Delfinom, ki SJ jih študenti pozdravljali s fašističnim pozdravom in vzklikanjem fašističnih gesel. Skupina fašističnih študentov 'e s štirimi misovskimi poslanci »vdrla« v poslansko zbornico in podpredsedniku Bucciarelli Ducciju postavila zahtevo po razpustu SVP. Na današnji seji vlade je Segni poročal o poteku sestanka z avstrijsko delegacijo v Milanu, Scelba in Gonella pa o ukrepih v bocenski pokrajini, da bi izsledili avtorje obeh atentatov; Piccioni pa je poročal o dosedanjem uveljavljenju sporazuma De Gasperi-Giuber. Ministrski svet je naložil Segniju, da jutri v poslanski zbornici, ko bo odgovarjal na interpelacije in resolucije v zvezi z Južno Tirolsko, obrazloži stališče in politiko vlade do tega vprašanja. V senatni komisiji za zunanje zadeve je danes Segni obširno poročal o pogajanjih med avstrijsko in italijansko delegacijo v Milanu. V diskusijo o tem poročilu so posegli Lussu, Scoccimarro, Fer-letti in Greco. Lussu in Scoccimarro sta zlasti poudarila, da je treba uveljaviti čl. 13 in 14 deželnega statuta, da bi razširili pristojnost bocenske pokrajine, ker je to potrebno, da bi dosegli enakopravnost na področju jezika in javnih siužb. Lussu je tudi podčrtal, da je še vedno mnenja, da je bila po prvi svetovni vojni velika politična napaka vključitev v italijansko ozemlje tistega dela bocenske pokrajine, ki je bliže Innsbrucka. Na današnjem zasedanju vodstva PSI je Corona poročal o stanju pogajanj za sestavo občinskih in pokrajinskih odborov v nekaterih mestih. V Firencah je sporazum med KD, PSDI in PSI že zaključen, v Genovi pa se pogajanja še nadaljujejo, a se bodo v kiatkem zaključila tako, da bo PSI sodeloval v občinskem odboru, v pokrajinskem odboru pa bo nudil podporo od zunaj. Z namenom, da bi pogajanja v Genovi čim prej zaključili je vodstvo poslalo Co-rcno v Genovo, kjer je danes prisostvoval seji pokrajinskega odbora. Nato je vodstvo PSI proučilo vprašanje Južne Tirolske v zvezi z jutrišnjo debato v poslanski zbornici. Debata je bila zelo živahna, končno pa so prišli do sklepa, da bo PSI zahteval najširše uveljavljenje sporazuma Gru-ber-De Gasperi in zagovarjal upravno decentralizacijo dežele. PSI hkrati odklanja zahtevo Avstrije po avtonomiji bccenske pokrajine. Končno so obravnavali potek predkon. grešnih zborovanj sekcij PSI, pri čemer so ugotovili, da je avtonomistična struja napre. dovala v federacijah Agrigen-to, Caltanissetta, Enna, Gros-seto, Cremona in Ancona, v Riminiju pa je napredovala levica. Kljub optimističnemu poročilu Corone pa se zdi, da so se pogajanja v Firencah razbila. Pozno ponoči je prišla vest, da niso dosegli sporazuma. riotti in dr. Lagorio, predsed r.ik in podpredsednik fioren-tinske federacije PSI, odgovorila dobesedno: «V tem trenutku ni nobene možnosti za sporazum.« Po besedah pokrajinskega tajnika PSDI Majerja je baje prišlo do spoga, ko so razpravljali o različnem položaju, ki bi nastal med pokrajinskim odborom s predsednikom KPI in morebitnim občinskim odborom z županom KD. Poslanska zbornica je danes začela razpravo o tako imenovanem »zelenem načrtu«, ki stvu. Ne gre za organski na. či t, kakor priznavajo tudi vladni govorniki, ampak za »prvi korak«, ki naj mu v prihodnosti sledijo še drugi. Na popoldanskem zasedanju pa so nadaljevali razpravo o vladni gospodarski politiki na italijanskem Jugu. Jutri bo diskusija o vprašanju Južne Tirolske, z diskusijo o me-riclionalistični politiki vlade ; a bodo nadaljevali prihodnji teden. V senatu so odobrili posamezne člene zakonskega osnutka o reformi pokojnin vojnih invalidov, jutri pa bodo glasovali o celotnem osnutku. A. P. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE Avdo Humo o petletnem gospodarskem načrtu - Pomoč alžirskim beguncem - Zunanja trgovina FLRJ v letu 1960 (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. -- Clan jugoslovanske vlade Avdo Humo ugotavlja v «Mednarodni politiki«, glasilu Zveze novinarjev Jugoslavije, da sta glavni značilnosti petletnega gospodarskega načrta razvoja Jugoslavije visoka mera povečanja proizvodnje in odstranjevanje razlik v gospodarskih gibanjih. Vrednost skupne proizvodnje v letu 1965 se bo povečala za skoraj 75 odstotkov v odnosu na leto 1960. Narodni dohodek bo povečan od 138 tisoč na 222.000 na prebivalca. Jugoslavija se bo približala industrijsko ražvitim državam. Nadaljnji nagel napredek gospodarstva bo omogočen z doseženim gospodarskim uspehom in razvojem socialističnih odnosov. Znano je, da se je skupna proizvodnja zadnjih 15 let povečala za skoraj dva in polkrat. Na področju industrije bo v prihodnjih petih letih prišlo do strukturne spremembe; posebno se bo povečala proizvodnja surovin in industrijskega materiala. Tako se bo med drugim povečala pro- ______________________ ___________________ izvodnja jekla od 1.4 milijona j jar(je A.vstriia 6 milijard itd ton na 2.3 milijona ton. Drugi smoter petletnega načrta je I B. B. odstranjevanje deficita v z_u nanjetrgovinski bilanci. Težišče izvoza bo usmerjeno na industrijske proizvode, Jugoslavija bo stremela, da razvije svoje gospodarske odnose z i-nozemstvom na vseh področjih v duhu svoje miroljubne politike aktivne koeksistence. * * * Jugoslovanska vlada je danes na poziv OZN za pomoč alžirskim beguncem v Tuniziji in Maroku sklenila, da se alžirskim beguncem v omenjenih državah pošlje kot pomoč razno blago v vrednosti 50 milijonov dinarjev. * * * Blagovna izmenjava Jugoslavije z evropskimi državami se je lani povečala za 27 odstotkov, tako da se je udeležba evropskih držav v skupni blagovni izmenjavi Jugoslavije z inozemstvom povečala od 71 odstotkov v letu 1959 na 75 odstotkov v letu 1960. Največje povečanje blagovne izmenjave je bilo zabeleženo z Italijo za 14.4 milijarde; sledijo: Zahodna Nemčija 9.8 milijarde, Vzhodna Nemčija 8.4 mili- naj prispeva k rešitvi hude krize v italijanskem poljedel- imun u „„ umumu,umnimi m im,m, umu im Kennedyjeva poslanica o gospodarstvu ZDA pobija optimistično sliko Eisenhowerja Predsednik predlaga vrsto ukrepov za ozdravljenje gospodarske krize in očita prejšnji vladi, da ni izkoristila vseh gospodarskih zmogljivosti V ponedeljek bo Kennedy poslal kongresu poslanico o plačilni bilanci Januarja 5,4 milijona brezposelnih WASHINGTON, 2. — Predsednik Rennedy je poslal danes kongresu posebno poslanico, v kateri predlaga program 12 točk za olajšanje gospodarske krize ter predlaga ukrepe za pospešitev industrijskega razvoja. Program vsebuje med drugim: 1. Znižanje dolgoročne ob- Dopisniku ANSA, ki jima je pokazal poročilo o zasedanju na en dolar m 25. restne mere z namenom spodbujanja investicij. 2. Zvišanje federalnih in krajevnih izdatkov na področ ju gradbeništva ter zveznih izdatkov na področju o-brambe. 3. Vrsto ukrepov za pomoč brezposelnim in še posebno prizadetim področjem. 4. Zvišanje socialnih podpor za 4 milijone in pol vdov, starih in onemoglih ter zvišanje minimalnih" mezd. Kenneay napoveduje v 75 dneh nove ukrepe, če se bodo ti pokazali za nezadostne. Kar se tiče obrestne mere, pravi Kennedyjeva poslanica, da sta zaklad in sistem federalne rezerve že sprejela nekatere ukrepe za znižanje dol. goročne obrestne mere in za zvišanje količine razpoložljive, ga denarja, pri čemer bodo kratkoročne obresti ostale na sedanji višini, da se ne bi spodbujal nov beg kapitala v tujin8. S tem v zvezi pravi poslanica, da bo predsednik napovedal nove ukrepe za pritegovanje likvidnega mednarod. nega kapitala v ZDA v svoji poslanici, ki se bo tikala plačilne bilance, in ki bo predložena kongresu v ponedeljek. Kar se tiče minimalnih mezd, ki znašajo sedaj en dolar, zahteva jiredscdnik, naj se mezde takoj zvišajo na en dolar in 15, v dveh letih pa Predsednik je poslal brzojavke 97 občinskim upravam, katere poziva, naj pregledajo svoje urbanistične načrte. Nje. gov namen je tudi pospešiti razdeljevanje podpor za zidanje zavodov. Predsednik napoveduje, da bo pozneje predlagal reformo dohodninskega davka, ki naj spodbuja investicije, ne da bi zmanjšala državne dohodke. Kenneay poudarja važnost, ki jo imajo za gospodarski na. predek ukrepi, ki jih misli sprejeti na področju šolstva, zdravstva in znanstvenih razi. skovanj, ter za zaščito naravnih bogastev v državi. Poslanica napoveduje ustanovitev ((posvetovalnega odbo. ra delo-delodajalci«, v katerem bodo zastopani sindikati, delodajalci, vlada in javnost in ki se bo ukvarjal z avtomatizacijo, proizvodnostjo, cenami in socialnim mirom. V začetku pravi poslanica med drugim: «Amerika ima človeške in materialne vire, ki so potrebni za zadostitev potreb državne varnosti in ob. veznosti, ki izhajajo iz njene funkcije vodilne države in iz potrebe, da hkrati doseže več. jo notranjo blaginjo. Toda na. ša država se je vedno postavljala pod svoje gospodarske sposobnosti. V zadnjih sedmih letih se je ritem razvoja na zaskrbljujoč način manjšal. V zadnjih treh letih in pol je razlika med tem, kar lahko proizvajamo, in tem, kar dejansko proizvajamo, grozila, da postane kronična. Lansko leto se je naše gospodarsko I krepov se bo povečal dotok fon-stanje poslabšalo zaradi rece- dov z manjšimi obrestmi na ........................... imunimi.. Potniki ladje «Santa Maria» so se izkrcali v Re cife Ni še znana usoda ladje ■ K mednarodnih vodah čakata ena španska in ena portugalska vojna ladja RECIFE, 2. — Ob 16. uri po srednjeevropskem času se je začelo izkrcavanje potnikov s portugalske ladje »Santa Maria«. Ladja se je vsidrala 500 metrov od pomola in potnike so prevažali na kopno z re-norkerji. Pomol so zastražili brazilski mornarji. Navzoči so bili konzuli ZDA, Španije, Nizozemske in Portugalske. V skladu s pomorskimi določbami je portugalska ladja razobesila brazilsko zastavo. Kakor je sporočilo ministrstvo brazilske mornarice, so se izkrcali tudi člani posadke, ki želijo zapustiti ladjo. Ameriški admiral Allen Smith pravi v svojem zadnjem poročilu, da je bil admiral brazilske mornarice Fer. nandes obveščen, da se 85 odstotkov moštva z ladje »Santa Maria« namerava izkrcati. Admiral je dejal, da ladja s tako tonažo, kakršno ima portugalska ladja, ne more odpluti na odprto morje s 15 odstotki normalnega moštva. Zato je mogoče, da ladji ne bodo dovolili, da zapusti pristanišče. Na vsak način je usoda ladje še negotova. Pozno ponoči so prišle še nepotrjene novice, da je ladjo zasedlo brazilsko vojaštvo. Se prej so govorili, da Gal-vau ne bodo dovolili, da se i oskrbi z vodo in gorivom, če se bo odločil, da spet zapluje v mednarodne vode. Toda v mednarodnih vodah čakata ladjo španska križarka »Canarias« in portugalska tor-pedovka »Lima«, ki imata u-kaz ladjo napasti, General Delgado je izjavil nekemu časnikarju, da Galvao ng misli izročiti ladje njenim lastnikom in da bodo »sprejeli primerne izredne ukrepe«, če bo prišlo do spora. Delgado je izjavil, da je bil danes po-noči od 3.30 do 5.30 na^ ladji »Santa Maria« in da se je raz. govarjal z Galvaom. Galvao je poslal včeraj z ladje tisku poslanico, v kateri pravi: »Hoteli smo in pri tem smo uspeli pokazati, da Sala-zar ni neranljiv. Dejansko smo v vojni s portugalsko diktaturo in tudi proti španski diktaturi, ker smo se vključili v iberijski osvobodilni revolucionarni direktorij. Ne gre samo za to, da se re-Šimo Salazarja, temveč tudi da uresničimo pravo revolucijo v portugalski , družbi in da oapremo vrata napredku in neodvisnosti prekomorskih o-zemelj, Te besede izrekam v trenutku, ko se zmagovito za-kJjučuje prva vojaška akcija sil pod mojim poveljstvom, ki so jedro prihodnje osvobodilne vojske Španije in Portugalske*. Bonnski predlogi za finančno podporo BONN, 2. — Zvezni minister za gospodarstvo Erhard je izročil nocoj ameriškemu poslaniku nemške predloge za finančno podporo Washingto-nu. Takoj nato so se začeli razgovori v zvezi s temi predlogi. Sredstva, s katerimi predlaga bonnska vlada, naj bi zmanjšali primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci, so: 1. Predčasno vračilo nemških povojnih dolgov, ki znašajo 2 milijardi in pol mark. 2. Prispevek milijarde mark v ameriški sklad za pomoč nezadostno razvitim deželam. 3. Takojšnje plačilo naročil orožja pri ameriški industriji v znesku 600 milijonov mark in predujmi na prihodnja naročila. 4. Zvišanje nemškega deleža za stroške NATO. Kljub ameriški želji ni bonnska vlada sprejela možnosti, da bi prevzela stroške ameriške vojaške pomoči Grčiji in Turčiji. Bonnska vlada pred-iaga ustanovitev skupnega atlantskega sklada, ki bi moral ,skrbeti za to finansiranje. sije m zaradi izgube zlata.« Predsednik pravi dalje, da ni mogoče pričakovati, da se bodo v enem letu popravile pomanjkljivosti, ki so se nabrale v več letih. Realistični smotri za leto 1961 so: preobr. niti težnjo gospodarskega vpadanja, zmanjšati raven neizkoriščene zmogljivosti, zmanj. šati razsipnost in brezposelnost in hkrati ohraniti razum, no stabilnost cen. ((Zvišanje delovne sile in proizvodnosti daje podlago za letno zvišanje zmogljivosti za 3,5 odstotka v ritmu razvoja celotnega državnega proizvoda. To ni dovolj. Naš ritem razvojne sposobnosti se lahko zviša in se mora zvišati. Toda v zadnjih letih ni gospodarstvo doseglo niti tega. Po vrhuncu, ki ga je dosegel ciklus poslov v drugem trimesečju 1953, do anemične poživitve sedem let pozneje se je bruto državna proizvodnja zvišala samo za 2,5 odstotka letno. Izkoriščanje vseh naših zmogljivosti je današnje najnujnej. še gospodarsko vprašanje. Leta 1960 je celotna ameriška gospodarska proizvodnja znašala 503 milijarde dolarjev. V četrtem trimesečju 1960 bi proizvodnja lahko bila višja za 8 odstotkov od dejanske proizvodnje. Več kakor pol-drug milijon brezposelnih bi lahko dobil delo. Leta 1960 bi celotni dohodki posameznikov lahko bili višji za 20 milijard dolarjev. Dobički podjetij bi lahko bili višji za 5 milijard dolarjev. Vse to bi se lahko doseglo z delovno s.-lo, materialom in s stroji, ki so že na razpolago, ne da hi forsirali proizvodno zmogljivost in ne da bi povzročili inflacijo. Gospodarski rezultati v letu 1960, ne samo da so bili precej nižji od obstoječe zmogljivosti, temveč so bili tudi nižji od skromne ravni, ki jo je prejšnja uprava hotela doseči. Tudi ko bo recesija prenehala in se bo gospodarska dejavnost znova razmahnila, bo še vedno ostalo vprašanje neizkoriščenega potenciala. Če govorimo realistično, ne moremo izključiti možnosti nadaljnjega poslabšanja položaja, če ne bi nastopili.« «Zvezni proračun bi lahko postal orodje blaginje in stabilnosti. Če bi gospodarstvo delovalo z vsem svojim potencialom, bi sedanji sistem zveznih dohodkov zbral nad 90 milijard dolarjev v davčnem letu 1962 namesto 82 milijard n 300 milijonov, ki jih predvideva Eisenhowerjev proračun.« Poslanica pravi tudi, da bo vlada uporabila mogočno orodje davčne jn denarne politike, da zaustavi sleherno težnjo po inflaciji v prihodnosti. Knt rezultat napovedanih u- lltllltllllllltlllHIlill lllllllll tllllllltlllllllllt Ulil Bruce poslanik ZDA v Londonu VVASHINGTON, 2. — David Bruce je bil danes imenovan za ameriškega veleposlanika v Veliki Britaniji. Bruce, ki bo imel 12. februarja 63 let, je bil ameriški veleposlanik v Franciji in v Zahodni Nemčiji. Diplomatsko kariero je začel leta 1925. VVASHINGTON, 2, — Predsednik Kennedy je sporočil, da bo general Norstad še naprej ostal vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi. General Norstad se je razgovar-jal davi s Kennedyjem in je nato odpotoval v Pariz. Po razgovoru je Kennedy izjavil: »Zadovoljen sem, da se Norstad vrača v NATO.« dolg rok za finansiranje pro. duktivnih investicij. Ukrepe za okrepitev te sposobnosti države in za pritegnitev v mednarodnem merilu likvidnih fondov bo predsednik obrazložil v svoji poslanici o plačilni bilanci. Ameriški državni podtajnik za trgovino Gudeman je sporočil, da je primanjkljaj ameriške plačilne bilance znašal lani 3 milijarde 800 milijonov dolarjev. Leta 1959 je ta pri-manjkljaj dosegel rekordno šte-vilo 3 milijarde 900 milijonov dolarjev. V uradnih krogih sporočajo, da je bilo januarja v ZDA 5 milijonov 400 tisoč brezposelnih. Od decembra do januarja se je število brezposelnih zvišalo za 900.000. Jugoslavija-ZAR KAIRO, 2. — Prvo zasedanje mešanega gospodarskega odbora Jugoslavije in Združene arabske republike, ki bi se morsf!o začeti 4. februarja v Kairu, je bilo odloženo zaradi nepričakovane bolezni podpredsednika vlade Združene arabske republike Abdula La-tifa El Bogdadija, vodje delegacije ZAR. Zaradi odložitve zasedanja je odložen tudi obisk podpredsednika zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Mijalka Todoroviča in odhod jugoslovanske gospodarske delegacije v Kairo. Zasedanje donavske komisije BUDIMPEŠTA, 2. — Po dvotedenskem delu v Budimpešti se je končalo redno zasedanje donavske komisije. Na zasedanju je bil med drugim sprejet načrt enotnih carinskih predpisov na Donavi, kar bo prispevalo k poenostavljenju carinskega postopka in hi. trejši plovbi. Kitajska in Laos VIENTIAN, 2. — Uporniška vlada Bun Uma javlja, da so začeli ((veliko ofenzivo« da bi znova zasedli planoto Giare, in da so uporniške čete «že dosegle nekaj uspehov«. V Pekingu je kitajski zunanji minister izjavil, da je načrt ZDA intervenirati na vsem južnovzhodnem azijskem področju. Pripomnil je, da ZDA. nezakonito podpirajo uporniško vlado v Laosu in da j» sovjetska podpora zakoniti vla. di v skladu z mednarodnimi običaji, ker se pomoč daje na podlagi sporazuma z zakonito vlado. «Ce bi zakonita vlada princa Suvane Fume zahtevala pomoč od kitajske vlade, ji jo bo kitajska vlada dala.« Pripomnil je, da je kitajska vlada naklonjena predlogom za nov sestanek držav, ki so sodelovale na ženevski konferenci ali pa širši konferenci, kakor jo predlaga kamboški princ Sihanuk. Dalje je naklonjena obnovitvi mednarodne nadzorstvene komisije. Na koncu je minister izjavil, da je kitajska vlada vodila politiko nevmešavanja v Laosu, in poudaril, da gre za notranjo zadevo, ki jo mora rešiti samo laoško ljudstvo. VVASHINGTON, 2. — Sedem priletnih žensk je zgubilo živ ljenje med požarom, ki je nastal v nekem zavetišču za priletne in ki je deloma uničil zavetišče. Vreme včeraj: najvišja temperatura 10, najnižja 3.4, ob 19. url 7.3 stopinje, zračni tlak 996.2 pada, veter 4 km jugovzhodni k, vlage 58 odst., nebo poooiačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9.3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, februar)1 PETEK, Blaž _ Sonce vzide ob 7.25 in zatone ■ 17.13. Dolžina dneva 9.48. Djfl zatone ob vzide ob 20.02 in Jutri. SOBOTA Bojana 4. februarja Spreminjanje protitirolskih demonstracij v protislovenske Znana revanšistična organizacija «za Julijsko krajino in Dalmacijo« organizira za danes svojo prvo protislovensko demonstracijo! Nekaj stotin študentov pomorske šole (Istituto Nauti-co), trgovske (Carli) in industrijske (Volta) šole je včeraj zapustilo pouk in je manifestiralo po tržaških ulicah v zvezi z atentati v Južni Tirolski, študentje so se zbrali pred Rossettijevim spomenikom s katerega so gasilci v noči med sredo in četrtkom sneli italijansko zastavo. Toda tudi tokrat, kot vedno pri vseh dosedanjih podobnih protitirolskih demonstracijah, so vodilni — aktivisti — med demonstranti skušali tudi včerajšnje demonstracije spremeniti v protislovenske. Tudi včeraj so se namreč slišali v tem smislu klici zlasti proti dvojezičnosti in podobno. Hkrati pa je «Nacionalno združenje Julijska krajina in Dalmacija« (Dalmacija!) v videmskem fašističnem «Messaggero Veneto* objavile naslednji «uradni» poziv na javne protislovenske demonstracije in sicer proti dvojezičnosti. Poziv se glasi: #Na zahtevo deželnega predsedstva fiMbdinskih jadranskih skupin Nacionalnega zdru ženja Julijska krajina in Dalmacija« je za danes ob 18. uri sklican Mladinski odbor za budnost, ki so ga ustanovile Mladinske skupine delavcev, študentov in visoko-šolcev, da bi koordinirale pobude in protestne manifestacije proti uvedbi dvojezičnosti v Trstu. Študentska združenja so sklenila, da bodo prekinila vse manifestacije, ki so za danes na sporedu, vključno protestno stavko zaradi atentatov v Gornjem Pcadižju, da bi povezano organizirale manifestacijo, ki bi bila primerna za težino trenutka«. Gornji poziv je že sam po sebi dovolj zgovoren, saj gre za prvo akcijo pred kratkim ustanovljenega nič manj kot deželnega predsedstva vseh mladinskih skupin vključenih v znamenito iredentistično in šovinistično, revanšistično organizacijo »Associazione Naziona-le Venezia Giulia e Dalmazia«, ki je bila ustanovljena prav zaradi borbe proti dvojezičnosti, kot smo o tem v našem dnevniku pred tedni že pisali. Zlasti moramo poudariti, da gre predvsem za izrazito revan-sistično organizacijo, o čemer dovolj zgovorno priča že sam njen naziv. Ni dvoma, da gre tudi za prvi primer, ko ta organizacija povsem javno in odkrito izkorišča protitirolske demonstracije, da bi jih spremenila v protislovenske. Pozanimali smo se, kaj je «Mladinski odbor za budnost« sinoči na svojem sestanku ob 18. uri sklenil. Seveda nismo mogli zvedeti podrobnosti; rečeno nam je bilo samo, da je nekak »uradni« sklep proglasitev stavke v vseh italijanskih srednjih šolah in verjetno tudi na univerzi. Ne vemo pa, kaj so «neuradno» siklenili. Ce se spomnimo na dosedanji način izvajanja podobnih stavk, bomo danes verjetno priča, kako aktivisti omenjenega .Odbora za budnost* branijo učencem vstop v šolo in jih uvrščajo v povorko za izvedbo demonstracij. Iz besedila poziva ANVGD pa sledi, da bodo te demonstracije naperjene proti Slovencem in njihovim ustanovam in zakonitim ter mednarodnim priznanim pravicam. Seveda nam ni znano, kaj nameravajo ukreniti za šolo ter red in mir odgovorne oblasti, zlasti pa tiste oblasti, ki bi morale preprečiti to najnovejšo ofenzivo izrazito revan-šistične organizacije proti tržaškim Slovencem. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da se podobne zadeve izvajajo s tihim pristankom in blagoslovom šolskih oblasti ter da tudi organi javne varnosti skoro ved^ no dopuščajo, da »e podobne demonstracije izvedejo do kraja. O tem smo v naši kroniki tržaških dogodkov morali že večkrat poročati. Zato smo radovedni, kaj bodo te in take odgovorne oblasti ukrenile da. nes. Spričo vsega tega tudi slovenski študentje upravičeno pričakujejo in zahtevajo, da iste šolske oblasti popravijo krivico, ki so jo storile, ko so odredile, da se pišejo spisi o evropski skupnosti ^ Vstop izključno z vabafj Rezerviranje miz trtka 2. februarja a, od 19. do 21. ure »JU dežu PD «1. CaBLit! Ulica Montecchi št. C KINO Fenice 15.00 «Zivela Renzo Giovanna j RAZNA OBVRSTII,A m-ancolor Stoppa, Louise. .M-,: Excelsior 15.00 «Veli'kl Charles Chaplinov v jati Zgodba navadnega ze? »c j Filodrammatico 16.00 doto«, Lauretta Masier?^ berto Lionello. Film, povedan nikomur. jJk Grattacielo 16.00 «Velik3 J da«, eastmaneolor. ^ J predstava sveta. jrfj Arcobaleno 16.00 «StrO#JjS Marisa Merlini in J ri. Prepovedano Supercinema 16.00 »N®?®!.! pismo«, Tatiana SamoJ1 siiij Livanov. ffi Alabarda 15.30 «Prehod y Nagrajen v Benetkah vedano mladini. Aurora 16.30 «Veliki . Capitol 16.00 «Pisma safffjf) novinke», Pascale $ Paul Belmondo, Massifl*1 j ti. Prepovedano Garibaldi 16.00 «Sedmi O njenice«, technicolor, Scott, Barbara Hale. jd Cristallo 16.00 «Lepa, V f nedolžna išče se«, J kins. m' Impero 16.00 18.30 21.3® ribič«. . ' Itaiia 15,30 »Prehod ^e® grajen v Benetkah. Fr™ j no mladini. An Massimo 16.00 »Pleme va A. Welter, A. Salazar. j vedano mladini. .■J Moderno 16.30 «Lepa, P’ nedolžna se išče«, Anth<#' ; kins, Shirley Booth. ,|W Astra 16.30 «Požeruhi Astoria 16.00 «X9 agent la«, Peter Van Eyok ifl ne Krone I Vittorio Veneto 15.30 «™j;i čim soncem«, techn-icok>%t Delon. Prepovedano r®‘ A Marconi 16-00 »Viharni f technicolor, Ca.rroll BaK torio Gassman. f Ideale 16,00 «Tokio ponOC#1 mascope, technicolor. f Savona 16.00 »Pohujša®F v soncem«, technicolor, Dee in Richard Egan. ‘ ■ daro mladimi. Odeon 16.00 «SeksuaIni ri"* Magoli Noel, Robert Hos# Prosvetno društvo «Igo Gruden« v Nabrežini vabi Nabrežin-ce in okoličane na predpustno zabavo s plesom, ki bo v soboto 4. februarja tj. ob 21. uri v dvorani prosvetnega društva v Na-1 PODI )Z FURNIRJA P<> brežint. i?ral bo orkester. Za | kv. m — se prodajo v W||c prigrizek m pijačo poskrbljeno- bi-ni 3 ( MALI 001,»$!/ A Pomemben razvoj je predviden za industrijo in za dvig življenjske ravni prebivalstva *4'V - * Na konferenci sta bila prisotna tudi predsednik glavnega odbora SZDL Miha Marink* in poslanec Marjan Brecelj Pred olkrog 300 delegati in gosti je bila včeraj v Kopru redna občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zborovalci so v svoji sredi toplo pozdravili visoka gosta predsednilka glavnega odbora SZDL Slovenije Miha Marinka in člana glavnega odbora dr. Marjana Breclja. Dopoldne je na plenarnem sestanku prebral svoje poročilo predsednik občinskega odbora SZDL Rado Pišot Sokol. Glavni poudarek je dal petletnemu razvoju Kopra. Tako je omenil velik razvoj Tomosa v naslednjih petih letih. Po predvidevanjih bo ta tovarna leta 1965 proizvajala že 50 tisoč mopedov, 8 tisoč motornih koles drugih vrst in več tisoč citroenov. Drugi važni objekt bo tovarna Iplas, ki bo prerasla v kombinat Ikemične industrije z letnim bruto proizvodom nad 11 milijard dinarjev. Glavni produkti razširjene tovarne bodo plastične smole in vlakna. Tretji večji objekt naslednje petletke pa bo pristanišče. Ope- bivalstva, ker morajo plačevati | je predsinočnjim umrla 71-let- rativna obala se bo namreč p na Francesca Lonza vdova večala na 800 metrov, skladišc- Botto iz Ul. Rivo 2, ki se je 1 ni prostor pa na 122 tisoč kva- v šolo. dratnih metrov, od tega 50.000 kvadratnih metrov zaprtih skladišč. Pristanišče bo čez pet let doseglo okrog pol milijona ton letnega prometa. Znaten napredek se obeta tudi kmetijstvu, kjer bodo kombinat in zadruge na novo obdelali 4 tisoč hektarov zemljišč. V referatu je bilo precej govora o vlaganju sredstev v družbeni standard. V prvem petletnem planu je bilo v tem pogledu nekaj nesorazmerij, ki jih bodo skušali zdaj odpraviti. V bodoče se bodo držah načela, da bodo dve tretjini sredstev vložili v gospodarstvo, eno tretjino pa v družbeni standard. Od večjih objektov predvidevajo izgradnjo nove šole na Bonifiki in verjetno tudi v Semedeli, dopolnilne šolske prostore pa bodo dobili v Kopru. Šmarjah, Marezigah in Božičih. Samo v’ Kopru bodo zgradili 1100 stanovanjskih c-not, ali 400 več kot v prvem petletnem planu. Nadalje omenja perspektivni plan še izgradnjo zdravstvenega doma, kulturnega doma, klavnice, dokončanje elektrifikacije ter u-reditev najbolj perečih kanali- zacijskih, vodovodnih in cestnih problemov. Na konferenci so naglasili odgovornost članstva Socialistične zveze pri uresničevanju teh načrtov. Predvsem se bodo morali prizadevati za čim bolj smotrno in racionalno koriščenje sredstev. Po referatu so delegati nadaljevali z delom v dveh komisijah. V komisiji za bodoči razvoj komune je govoril tudi član glavnega odbora SZDL Slovenije in zvezni ljudski po slanec za to področje dr. Marijan Brecelj. Najdlje se je pomudil pri novih deviznih in drugih ukrepih ter v zvezi s tem naglasil, da je njihov glavni namen doseči postopno vsklajevanje in stabilizacijo cen na domačem tržišču in tudi ekonomičnejše trgovanje s tujino. Govoril je tudi o vsestranski odgovornosti komune za dobro gospodarjenje. Predvsem morajo pristojni činitelji v komuni usmerjati slehernega proizvajalca in sleherno gospodarsko organizacijo v rentabilnost. Ob koncu je tudi c-menil, da bo potrebno na koprskem področju posvetiti več pozornosti skladnemu razvoju gospodarstva in družbenih služb, pri nekaterih tovarnah pa je potrebno odstraniti škodljivi monopolizem v cenah, saj to nasprotuje splošnim prizadevanjem za uveljavitev ekonomskih cen in za stabilizacijo trga. Konferenca se je zaključila plenarnim sestankom, na katerem so sprejeli sklepe in izvolili nov občinski odbor SZDL. IZLETI Smučarski izlet SPD v Trstu v Črni vrh Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 5. februarja smučarski izlet v Orni vrh. Informacije in vpisovanje v Ulici Geppa 9-II. nadstropje v dnevnih urah. Snežne razmere so u-podne, 40 cm snega pršita, 2 stopinji pod ničlo. predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 18. uri ob 18. uri film «Prostor V glavnih vlogah MONTGOMERY CLIFT in ELIZABETH TAYL0$ OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE limone ............... I«0 , mandarini........ Dne 2. februarja 1961 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umirlo pa je 12 oseb. RODILI SO SE: Moreno Rizzi, Ga.briella E rman is. Graziella Ar-bnl-l-a, VValter Mi,liich, Roberto Candusio, Franco lerman. Marina M-iot, Erio Canzi, Diana Pa-renza-n, Fabiana Pozzetti, Roberto Kyprianou, Paolo Arzioni, Maria Orlstln® Cupi-n, Fulvia Lo-ren-ZUitti. UMRLI SO: 86-1 etn,1 Luigi Ca-jardo, 57-letna Josipina Vovk por. Čorbah!, 81-letna Gemtna Rafaelo vd. firessan, 89-letna Amalija Košak vd. Cocea-ni, 78-letni Antonio Zupiin, 40-letn-i Alfredo Ze-p-per, 89-letn,a Maria Bonetti vd. Miloš, 72-letn-a Ana Škabar. 70-l-etna Francesca Lonzar vd. Bot-to, 86-letna Santa Mim-iussi vd. Schrei-ber, 66-letmi A-lfonso Bel-lot, 74-letna Teresa Cabaria por. RodeMa. NOČNA SLUŽBA LEKARN Blasoletto, Ul. Roma 15; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; De Col-le Ul. Revoltella 42; Rovis, Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul Com-bi 19. jabolka I. jabolka II. hruške I. . hruške II. pesa . . . artičoke . . zelje .... cvetača 2!; ?«‘t lisi 56 ti; 53 j 53 T- ' ohrovt................. 47 u j cikorija............... 1? ,i| j čebula................. 94 jj , % m VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene. v drugem najvišje. v 3. prevladujoče) pomaranče 65 176 ,71 razna solata . . . krompir............ rdeč; radič .... zeleni radič II . . zelena............. špinača ........... Večina blaga se prod®.^!' 21 S- 238 p prevlad, ceni (3. st0 Valute " u-------- 19 ‘Ji' 1753’jU 12*; 'P P 71«- dolar švicarski frank funt Sterlin-g francoski frank | marka šiling dinar marengo zlato Ustvarjalna koeksistenca in manjšine Položaj slovenske narodnostne skupine v Italij i Zaradi njegove aktualnosti ponatiskujemo v nekaj nadaljevanjih članek avtorjev dr. Janka Jeri ja in Draga Druškoviča, ki je izšel v prvi letošnji številki ljubljanske revije »Vprašanja naših dnin. Cu tivrdh t®uv?len element pozi-italijanske javno- sko-italii? >a-Y jogoslovan-Rimu (iu razgovorih v so bila d° 4' decembra senati i; Ponekod na • odkritostjo lih? biij, p.onekod s pre-na mneninodkritostjo zapisa-nalistian- .so se nacio- raznotere P?gledi in vse tiste tivne / ...^'"Ponente nega-nila £edlsFlne’ ki je breme-stike ileg?sl°vansiRo-italija,n&ke k no n- . vema vojnama in sama Preživeli in da ja ta • a s?dobnega starih1)?!.—..ad*kiiLno revizijo terj a razvo- ba toraiaZOr°V' NVtno ie tre-nova hLiuL Praksi uveljaviti šala m ®hsca’.. ki bod° olaj- J*dranskirnSpesi'a odnose med kjSf„ sosedama, sode- mnogih -^eda:i tvorno v »a samn aZrl Področjih. Pa šča ^°- Ta nova stali- medsehr,iraj0 ,sosede splošno viti stai^° zbiižati in odpra- talReto v preds?dke ir> “an- je zani™- m širšem okviru kanj teWV°i-.čePrav nekoli-!kega a“lcisticno mnenje rim. ("Nuova a? « “IL PUNTO« Št 49’ 3' loč b R1 Ie povezu- m tehnike®1, rtazvoj 2nanosti Vansko-itau- stanJem jugoslo-Sotovil 'banskih odnosov, u. na smetnn vse t0 skrčil° metZ, mero politiko ne-nalizen. Ji meje’ in ves nacio-°cwi «r P’- Sodeč Po tej dikalen \ za sorazmerno ra-tivnin® ?bracu« s konserva-t^lega n^?c?Pe^ami Polpre- naroXostnd0bia'.ko so žteli kakfee manjšine za ne- lesu i-, Pke» v državnem te. nevarno,fV11 ■ v n^ib skrito Benost riri razkraja homo-ka. v el2avne skupnosti. Ta-stališča f reme stopnjevana najbru. ttsaj je izva-če citiramo še ^airsca cn — obupujcvdiid m°čiu Tni .povzročila v ob-ialneiŠP JSke krajine najbru. ja i A* lzPa ’ vira 0T??en3e 12 itali Cembra locm?^1^’’ (2- de‘ eem in J «Proti Sloven- enenJVatom v tem območ-Urnnih ,;.*IZ?ned najbolj ne-tsaj, jja .mo« pritiska, ne-Čiltio ->,,T JJ. b.ito splošno zna-kretn0 tosjstični režim«. Kon. graciin a 3e t° pomenilo emi-jakov esettisočev naših ro-hrazDraviP0^0^0 narodnostno ^ )e. Ne bi obnavljali h na?!?!? ob°iestranskih prehodov za obdobje 1955 do 1959 teh trpkih spominov, če ne bi nekateri ekstremistični krogi zagnali tolikšnega hrupa, ko gre tudi za najskromnejši u-krep, ki naj bi bil vsaj delno nadomestilo za povzročeno moralno in materialno škodo. Sintezo jugoslovanske politike do manjšin vsebuje program ZKJ (sprejet na VH. kongresu), ko med drugim o-predeljuje, «da so lahko manjšine eden izmed močnih virov medsebojnega prijateljstva in meddržavnega sodelovanja, Če vodimo do njih pravilno politiko, če so jim zagotovljene demokratične pravice in omogočeno ustanavljanje institucij, ki jim lahko zagotovijo svoboden nacionalni, kulturni in gospodarski razvoj kot svobodnim in enakopravnim državljanom teh dežel. ZKJ je tuja sleherna misel, da bi urejala manjšinska vprašanja z nasilnim spreminjanjem meja. ZKJ se zavzema za enakopravne, demokratične, kulturne in ekonomske pravice manjšin v svoji deželi, kakor tudi jugoslovanskih manjšin v drugih deželah». Stališče Jugoslavije je torej tako, da je treba zagotoviti etničnim skupinam optimum pravic, ker je to organsko povezano s pospeševanjem socialističnih družbenih odnosov nasploh. To je moč označiti kot prvi — notranji vidik politike naše države do manjšin. Drugi — zunanji (kolikor to posega v mednarodne odnose) pa je ta, da morajo biti manjšine usmerjevalec vsestranskega zbliževanja dveh narodnosti na področju, kjer žive, in dveh sosednih držav; kar pomeni praktično uveljavitev načel ustvarjalne koeksi. stence. Skoraj 17 milijonov prehodov z obeh strani v obdobju štirih let (od sklenitve videmskih sporazumov leta 1955—59); vse to in še druge nekonformistične oblike vsakodnevnega sodelovanja so ne samo dokaz dejstva, da je med Jugoslavijo m Italijo ena izmed najblaže, če se tako izrazimo, začrtanih evropskih meja, ampak tudi tega, da je ta originalno metoda lahko v marsičem tudi pomembna izkušnja za pozitivno reševanje manjšinske problematike sploh. značilno za obdobje pred prvo svetovno vojno. Tedaj so si zamišljali Trst kot nekakšna icporta orientale«, se pravi kot izhodišče za splošno prodiranje proti Vzhodu, medtem ko si danes De Castro v spremenjenih razmerah in spremenjenem ravnovesju sil očitno prizadeva, da bi . zagotovil Trstu funkcijo nekakšnih »porta occidentales, se pravi politično vlogo {(idejnega opo. rišča zahodnega sveta proti balkanskemu vzhodu«. Vsa ta stvar pa ima, če smemo reči, tudi svojo «dcbro stran«, ker nalaga še vet'o odgovornost tako naši ka or italijanski dobronamerni javnosti, da si prizadevata na svojski način (razne vrste izmenjave in o-blik medsebojnega spoznavanja) ustvariti stvarno in nepopačeno podobo druga o dru. gi (na nekatere vidike tega vprašanja v obmejnem območju se bomo še povrnili). JANKO JERI DRAGO DRUSKOVIC (Nadaljevanje sledi) Klavdij Palčič: MREŽE ŠIVAJO Pred nacisti rešeno neizmerno bogastvo «Wawehhe nmetn!iie» razstavljene v Varšavi Pripeljali so jih pred dnevi iz Kanade, kjer so našle zatočišče med drugo svetovno vojno V državnem muzeju v Var_ šavi so 30. januarja odprli razstavo umetniških zakladov, ki jih je vrnila Kanada Poljski po več kot 20 letih. Zakladi, povečini iz gradu Wa-wel v Krakovu so prišli v Kanado po burnem potovanju skozi Romunijo, Marseille in London, da bi se izognili nacističnemu roparstvu. Razstavo, ki bo odprta nekaj dni, so si ogledali najvišji kulturni politični in civilni predstavniki glavnega mesta Poljske. Prikazanih je 63 umetnin neizmerne vrednosti, med katerimi nekatere slovite stenske preproge od 180, ki so sestavljale dragocen tovor motorne ladje «Krinice», ki je priplula iz Kanade in ga pred dnevi izkrcala v Gdinji. Ostali del zbirke je trenutno v restavra. ciji, nekatera veledela pa so bila že odpremljena v Krakov, kjer bodo razstavljana v gradu Wawel skupno s temi, ki so sedaj v Varšavi. Predmete največje umetniške umetnosti predstavlja da. nes brez dvoma 31 stenskih preprog iz XVI. stoletja, ki so bile last slavnega poljskega kralja Sigmunda Avgu. sta. Predstavljajo tri vsebinske skupine. Prva in najvažnejša so dela slavnega mojstra Mihaela Coxceyna (od 1529 do 1592), ki predstavljajo nekatere scene iz biblijskega življenja, med drugimi Adama in Evo (ogromna freska s površino 40 kvadratnih metrov) Kajna in Abela, zgodovino vesoljnega potopa in babilonskega stolpa. Ta poslednja dela so v Krakovskem kraljevskem gra. du že od leta 1553. Drugo skupino predstavljajo številne živali, ki so tedaj živele v Evropi in druga eksotična favna. V tretji sku. pini so preproge med katerimi nekatere izdelane na Nekaj podatkov o knjižnih razmerah v Italiji V primerjavi z raz je Italija v branju med Medtem ko pride v Belgiji po ena knjigarna na 5000 ljudi, pride v Italiji na 68.000 - «Izredne naklade» dosežejo komaj 10.000 izvodov naslednje; . Leto 1955 1956 1957 1958 1959 Drž FLRJ izstop 132.315 1,221.377 1.638.840 1.919.923 2,063.603 Drž. Italije vstop 118.376 774.834 1.252.374 1.181.899 1.387.547 ‘srno z-J: bdo vsaj fragmen. f^> da nekaj izho- Vi 2 njimi1 ? k° v primerja-ptd°žai stya.rno pregledali elnične ,i,,padniR0v slovenske b0 UveliavF-me’ ki i« ostala be z Ttoi ;Vl mirovne po-47) in « 0 septembra Fanduma F° sklenitvi Memo-bra 1954j F, soglasiu (5. okto-države c6n ckvira matič-feti še c:,„Sem je treba pri- Skupaj ‘ 250.691 1.996.211 2.941.214 3.101.822 3,451.150 11.741.C38 p°krajinj^!°Vence v videmski Ptavo že ie pod i *~ 0šni 1868. Sedanj italnans^'0 !ku,Pine ;- a' naše etnične .e,n znašli. Pan?reč v marsi-v^ienih " °?sev b°ja prej » 1 in reii? b prizade- li taj ak(nonairne dedišči-?aj«loblie , i1 šovinizem tod J;8a Pa so a oren'njen, razen ?J.0cni Ai... l.u tudi še danes lo1 vSorazme^]i (med drugi-ia„-be6uncev v- veliko števi-?.9Jdih oLVl.kl so jih v ob- je«, kakor meni eden izmed eksponentov iredentistične mi. selnosti, bivši tržaški župan G. Bartoli. Realističnejša, presajena v sedanje razmere, vendar pa podobna je teza, ki jo zagovarja Diego De Castro, ko v zadnji številki revije «TRIESTE» («Trieste e Berli-no», št. 40. november-decem-ber’ 1960) primerja položaj Tr. sta in zahodnega Berlina. Pri tem zaključuje, «da obe mesti predstavljata dva skrajna mej. nika zahodnega sveta, ki segata najgloblje v vzhodni svet, skrajna mejnika med krščanskim svetom in nekr~ ščanskim, med demokratičnim in komunističnim svetom.» Ze samo fiziognomija teh mental. nih rezervacij vsiljuje primer, javo s stališčem, ki je bilo času zadovoljni nad prometom, kajti v decembru na pr. je šla knjiga mnogo bolj v promet, tako da so ta mesec zabeležili promet, ki je bil za 150 ali celo za 200 odst. višji kot v ostalih mesecih minulega leta. Temu je vzrok pozitivna iniciativa, ki traja že več let, da se o božiču in novem letu dajo znancem in prijateljem v dar knjige. Rekli smo, da je ta iniciativ,a„ pozitivna, hkrati smemo reči, da je tudi žalostna. Veliko lepše bi namreč bilo, če bi bila knjiga skozi vse leto prijetno darilo. Iz istih podatkov smo zvedeli, da je bilo v decembru prodanih v vsej Italiji za milijardo lir knjig. To je vsekakor čedna vsoia. Toda italijanski narod šteje nad 50 mi. lijonov ljudi. In če to milijardo lir razdelimo na posamezne italijanske družine, vidimo, da pride na štiričlansko družino v izredno uspelem decembrskem vzdušju komaj 80 lir, plati, bomo dejansko prišli : ki so iz družinskega prora-do zaključka, zakaj so knji- | čuna šle za knjige. Ce pa iz-garnarji nad sedanjim knjiž- 1 vajamo logičen sklep, da je nim trgom upravičeno zado-| bil v decembru promet za 150 voljni in zakaj sta Soldati in | do 200 odst. večji kot v osta-Zavattini hkrati mogla reči, Rh mesecih, vidimo, da poda se v Italiji zelo malo bere. Predvsem opravimo s knjigarnarji. Knjigarnarji so v zadnjem Pred kratkim smo v dokaj uspeli televizijski rubriki «Kdo bere?« zvedeli, da se v Italiji zelo malo bere. Z druge strani pa vemo, da so knjigar. narji nad prodajo knjig v zad. njem času presenetljivo zadovoljni. Obe ti generični ugotovitvi sta med seboj protislovni. Kaj je, torej, na stvari? Ce si hočemo ti dve protislovni ugotovitvi raztolmačiti, se moramo lotiti sistenaatičnp, seveda v kolikor imamo u-streznih podatkov, ki jih žal ni v izobilju. Predvsem moramo za primerjavo, če beremo, koliko beremo in kaj beremo, vzeti neko deželo «iz istega sveta«, ki šteje približno enako ljudi. To poudar. jamo iz enostavnega razloga, ker je znano, da se v socialističnem svetu veliko več bere kot na pr. na Zahodu. Poleg tega moramo jemati v primerjavi z Italijo neko državo, ki šteje približno enako število prebivalstva. Ce se bo. mo tega problema lotili s te troši povprečna štiričlanska italijanska družina za čtivo komaj 50 lir na mesec. Ta številka je hudo hudo nizka, Zad«h miselili po' t0' da broVklJlm Sre za t0st- Prav » ’ Qa bi rvu gre za *Petost p nov^i nekdanjo eU *sni0 vnn^ V za(*nJem ča- otju^ttiiatičnih zapisal,i nekai hit (dea manifestacij: S?* D'Angrarskega apome-terH <30 ok,® v®2‘U pri Ron' gae kjive E*1®, 19S0)- neka' denv tržišk»F?a!kega. Soriške-to hti rovIlsJi6l>ih''It zupana na ire-ht! ftlih (be6unskih) zbo- tacii6 naoionalisf°-^’-i.da^e za stav ki so iit !Cnib organi-*»l^i\(mad niim editelji raz. sle? ne Ur i 1 30 tudi po-tiajh1? spreadpe . osebnosti) »iir„ 1 bilo ’ t.n smer da gosiaVpi PogodV0^6’ ki po aviii 7"Sodbi prinadln .Tu- osebnosti) s k 'st^Pabo“‘ftaceid Balmačija (i> Oa -------- tdrn-°b stolB(g0dovinski raz- W ve v n mei italijanske SekZa Počasi , mu- Ce bi šlo ki ?°sti, ki 1 nekaterih 8r\ s*' ’ bit glrnenta k- ltalijanskega KerP m'sleki ne ko1?800 razvidno -Pa gre (t0 k tev? e * i U jejn tega' ka' cijei Paoiouf.,1. . omenjeno- za-lje t Za Povsem* “rganiza. 'ittha Pe recm ugačne ci' skrb V2buiailf1Ve mallsima- 1881 Zgolj 3n^?m t6m veči° Mili' na and l grttle: leta « p^ poni/azstavi v ra ižki4 biU fz „zdruzitvi Ita- ie, kz^iuče,,a Tr ?nega okvi- iihik?, sta bih i1 ,ln Poadiž-strii. at seo= pokra- Ual ’ razen f 1 del Av’ takrat®ska dinin3 pa se Je kiju tl ^Pravlft^fi8 Prav •Etn * k (iTrniv* da se pri-Atti tolario di P* fvezi» »S1-i tpiav^torie t , mbi*' k°PlDar gre ža' itr J31- 332)-bl,hiv i° je zgodovmsko tapje . Freeeden<, ar to za- s°diio aPjecn za vredno-<1^1 gtaakroaV"a®ia- Sem I»etek, 3. februarja 19B1 Radio Trst A teze°'°fki pr '?^u imenovani riantah jih v°dki». kot so k.waa nL. ,v raznih v=. ki- Ha Op; " Ponavii«-raznib va-- i “led d J«?° . nekateri »ua L “ea dn.„- “enaten m°Čjm treba v aTl .na pr-graditi obmemih ob-ki nPz°ti slovll ,nePrehoden re en pr.J^mu svetu, -er«2®10, da h na naSo n° »nameni '^»ind “me njg civilizaci_ 7.00; Koledar; 7.30; Jutranja glasna in koledar; 11.30; Glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po'željah; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Italijanščina po radau; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve: 18.30: Dukas: La peri — poeme dan-ce; Hačaturjan: Maškerada-sui-ta; 19.00- Sola in vzgoja; 19.20: Glasbeni kalejdoskop; 20.00: Šport- 20.30. Pevci, kitare in ritmi;' 21.00: Gospodarstvo in delo; 21.20: Koncert operne glasbe; 22.00: Obletnica tedna; 22.15: Srečanja v slavnimi glasbeniki: «Arthur Ru-binstein«; 22,45: Poje «Duo sa Kvarnera«; 23.00: Moistri Be-Bopa. Trst 12.25- ((Tretja stran«; 14.20: Premiere v Trstu: Giacosa: «Tristi amori«; 15.05: Živa glasba. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 7.45: Tečaj italijanščine; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 13.40: Les Baxter s svojim orkestrom; 14.00: Operetne melodije; 14.30; Domače aktualnosti; 14,40; Medjimurske pesmi in' pesmi gradiščanskih Hrvatov; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Godba LM iz Ljubljane; 16.00: Parada orkestrov; 16.30: Današnje teme; 16.40: Masca-gni: «.L'amico Fritz«; 17.40: Plesna glasba: 18.00: Prenos RL- 19.00: Marcel Peijo in Umberto Tuicci; 19.30; Prenos RL; 22.15: Skladbe Bele Bartoka; 22.35: Francoski orkestri, 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30. Vreme na Ital. morjih; 9.00: Glasbeni sejem; 9.30: Dopoldanski koncert; 11.00: Radijska šola; 1130: Pojo Fier- ro, Togliani, Colombo; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Carla Boni, Gino Latilla itd.; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00. Piogram za najmlajše; 16.30: Česana in njegov orkester; 17.20: Operni svet; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za deiavce; 19.30; Filmske novosti; 21.00: Simfonični koncert p. 'v. Maria Rossija; 22.40: Orkestri Count, Basie in Peres Prado. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Rc-ijski program; 11.00; Glasba za vas, »i delate; 13.45: Moda; 14 00: Plesni motivi; 14.40: Silcanje v Madridu; 15.00: Italijanski sprehodi; 15.40: Franco Russo in njegov orkester; 16 00: Program ob štirih; 17.00: Pentagram; 17.30: Oder za mlade talente; 20.40: Gran gala; 21.55: Elektronski center RAI; 22.25; JazzovsK-e skladbe. III. program 17 00: Skladbe Sergeja Pro- kofjeva; 18.00: Literarni rokoko- 18 30: Španska glasba Ri-pjscimenta; 19.30: Skladbe F. Ma gole in B. Bettinellija, 20.00: Vsakovečerni koncert; 2L30: Radijska zgodba A. Bris-son.ja: «Cyranojeva potovanja v dežele Sonca«; 22.45: Schu-ma.iove in Lisztove skladbe, 23.45: Debuss-: «Fetes galan- tes«. Slovenija 8.05: Jules MasSenet: Le Cid, baletna suita; 8.30; Radi bi vas zabavati; 9.00: Naš podlistek; 9.20: W F. Norbisrath: Roma-nia; 9.35: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe: 10.15: Majhen koncert pianistke Magde Ru-sy; 10.35: Glasbena ruleta; 1’ 00: Arije iz oper Meyerbee-ra in Webra; 11.30: Človek in zdravje; lt.40: Vrtimo ploščo za plošče; 12.00: Partizanske pes v.,1 Karla Pahorja; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.25: Dunajski valčki; 12.40: Pisani zvok. z Dravskega polja; 13.30: Crno In belo; 13.45: imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializirani tehniki tvrdke «Radio TREViSAN» Vonj zagotavljajo takojšnjo 'ntervencijo Kvintet bratov Avsenikov; 14.05: Frai-c Zupan: Za Prešernovo ipodobo; 14.35: Dva prizora iz opere Othello; 15.45: Dr. Stoja- Plesničar: Zaščita pri delu z radioaktivnimi izotopi; 16.00: Glasbeno popoldne; 17.lt': Razgovor z volivci; 17.25: Zvočna panorama; 18.00: Zabavni orkester; 18.30: V dvoranah Svobod in prosvetnih diuštev; 20.00: Zabavni orkester Franck Pourcel; 20.15: Zunanjepolitični pregled; 20.30: Veliki skladatelji: Franz Schubert; 22.15. Godala v noči; 22.35: Moderna plesna glasba; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Nočni komorni koncert. Ital. televizija 10.00; Mednarodne smučarske tekme v Badgasteinu; 13.00: TV šola; 17.00: -TV za najmlajše; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Osebnost; 19.30: TV pošta; 20.30- TV dnevnik; 21.15: Alfred De Musset: eSvečnik«; ob koncu TV dnevnik. Jug. televizija Graz 10.55: Mednarodno smučarsko tekmovanje — prenos iz Badgasiteina. Italija 17.00: TV za otroke Beograd 20.00: TV dnevnik; 20.15: TV o filmu. Ljubljana 20.45: Tam na vzhodu — film Iz jug kinoteke. posebno če vemo, da so knjige pri nas strahovito drage, ker pod tisoč lir dobiš v knjigarni kaj malo. Pa še nekaj v zvezi z omenjeno milijardo lir iz minule-ge decembra. Po povprečnih računih se v Italiji proda na leto knjig znanstvenega, be-letrističnega, in drugega značaja za vsega šest milijard lir. To pa je toliko, kolikor italijanske zsložbe prodajo i-štega čtiva na leto v tujino. To se pravi, da deset milijonov Italijanov, kolikor jih živi v tujini, in ono nedoločeno število neitalijanov, ki kupujejo italijanske znanstvene ali beletristične knjige v tujini, berejo toliko italijanskega č!i. va, kolikor ga prebere vseh 50 milijonov Italijanov doma. Se nekaj podatkov. Na 50 milijonov ljudi bi mogli pričakovati primerne naklade. Toda le redka knjiga v Italiji doseže naklado, ki je kolikor toliko primerna v svetovnem merilu. Nekaj številk: Joyceov «Ulisses» je bila najbolj iskana knjiga. V decembru so je prodali 40.0C0 izvodov. Prav toliko so prodali iz. vodov «La noia« Alberta Mo-ravie, To sta dva «vrhunca» v lanskem letu. Cassolova «La ragazza di Bube« je izšla v 10.000 izvodih. Prav v tolikšni nakladi so izšli Tecchievi «Gli egoisti«, v isti nakladi so izšli Calvinovi «1 nostri ante-nati« ter Blixenovi «1 raccon-ti d’inverno». Esejistična dela, kot na pr. «Storia e miti del 900» Achilleja Saitte, «Roma, Firenze e Napoli« Stendhala ter «Perche non sono cri-stiano« Bertranda Russella so izšli v nakladi 5000 izvodov ali kaj več. To so pa že porazne številke. In kako morejo pri tem biti knjigarnarji nad prodajo knjig zadovoljni? Odgovor dobimo v sledečih podatkih; Vtem ko pride v Franciji po ena knjigarna na vsakih 12.800 prebivalcev, vtem ko pride po ena knjigarna v Zahodni Nemčiji na 15.700 prebivalcev, v Belgiji celo na 4300 prebivalcev, pride po ena knjigarna v Italiji na 68.000 prebivalcev. To se pravi, da je knjigarn malo in da je zato tudi ona milijarda iz decembra veliko pomenila. Pa še nekaj o nakladah. Povprečna literarna izdaja ali izdaja znanstvenega značaja znaša v Italiji od dva do tri tisoč izvodov, razen v primerih, ko gre za kako literarno delo, po katerem je bil posnet film. One prejšnje številke o 10.000 ali celo 40.000 izvodov spadajo pa v «bestsellerje», to se pravi med «knjige dneva«. Normalne izdaje so pa skrajno skromne. Spet nekaj primerjalnih šte. vilk; Brž ko doseže v Italiji neki roman prodajo 10.000 izvodov, je to že velik uspeh. Pisatelj se je vsestransko uve. ljavil. V Franciji, ki šteje prav tako 50 milijonov prebivalcev ali v približno enaki Angliji, doseže avtor uspeh, če njegovo delo doseže 200.000 prodanih izvodov. Kar se ese- treba tu dodati pet milijonov analfabetov, nedoločeno število milijonov polanalfabetov, kajti sposobnost podpisati se še ne pomeni, da se je nekdo že potegnil iz vrste analfabetov Končno pa je tu še problem nezanimanja šole in oblasti, ki bi morale poskrbeti, da bi se državljan s knjigo spoznal že v svojih mladih letih, jo vzljubil in negoval Poljskem in posvečene kronanju Sigmunda Avgusta. Najstarejša med razstavljenimi stenskimi preprogami je edina obstoječa na svetu, ki ponazoruje zgodbo Lohen-grina in laboda in ki jo je izdelal slavni francoski umet. nik Pasquier Grenier l. 1462 v Tournaiu po naročilu Filipa uDobregau. Celotna zbirka stenskih preprog — gre za izdelke iz niti iz čistega zlata in živahnih barv, ki jim zob čar, ne more do živega — predstavlja po izjavah znanega umetnostnega zgodovinarja Wailtskega eno izmed štirih obstoječih zbirk na svetu. Druge tri so na Dunaju, v Madridu in v Sovjetski zvezi. Med ostalimi razstavljenimi predmeti v državnem muzeju so tudi nekateri zgodovinski predmeti izredne zgodovinske vrednosti kot na pr. meč in klokuk «Reda svetega duha,» ki ga je papež Inocent XI. podelil poljskemu princu Sobjeskemu, nekateri stari o. klepi poljskih vitezov iz leta 1600, turški prapor zaplenjen leta 1683 pred Dunajem, dragoceni zlati in srebrni krožniki iz XVII. stoletja, borbeni šlemi in čelade princa Radziioila iz leta 1506 itd. Ko se bodo vsi ti zakladi vrnili v Wawel, bo že sedaj slavni krakovski grad postal eden najvažnejših zgodovinskih in umetnostnih muzejev na svetu. Ze sedaj se predvideva, da bo Krakov letos središče izrednega turističnega zanimanja. Najavljene so že skupine obiskovalcev iz ZDA, Kanade, skandinavskih dežel in drugod, ki bodo imele prvič po dvajsetih letih možnost videti vse te dragocenosti. V Kanadi so bile namreč vse stenske preproge in drugi predmeti zaprti v skri. njah, katere je Poljakom u-spelo rešiti pred nacistično izvozijo v daljnem letu 1939. # # * V Muzeju ljudske revolucije v Zagrebu je te dni kot prva v znamenju proslav ob dvajsetletnici ljudske vstaje odprta razstava plakatov, nastalih v letih osvobodilne vojne in po njej. Avtorji teh lepakov so večkrat neznani kot znani. Prvi po vrsti je plakat, izdan za 27. marec 1941 z napisom ((Bolje grob nego rob!«, IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Lucilla Cordi in bi mu tako postala neob-j‘ev tiče, ki so pri nas uspe- ll0(jna> kAt” mu je rreobhoden li z naklado 5000 izvodov, se kos kruha v Franciji ali na Angleškem | uveljavijo s 50 000 izvodi Se i|",’|||,|||mi||ll|,,|,,|,||||||,,,i,,"|||||i|||,|m|limil|||,millimmimlillllMmilll,,m,ml,l,,l,n konkretnejši primer; švedski pisatelj Par Lagerkvist je leta 1951 dobil Nobelovo nagrado za svojega «Barabbo». Ko je svojega italijanskega založnika vprašal, koliko izvodov njegovega v italijanščino prevedenega dela bi moglo iti na j italijanskem, trgu, mu je ta odgovoril, da bi jih šlo okoli 5000. Povsem razumljivo, da Lagerkvist s tem ni bil kdo ve kako zadovoljen, ker je njegovo delo na Švedskem izšlo v milijon izvodih. Sedaj pa še nekaj o kakovosti del in izdaj. O estetski plati izdaj ne bomo govorili na dolgo. Založbe med seboj kar tekmujejo v lepih izdajah. Zal pa to veliko stane. Vse bolj vazno je to, kaj beremo. Izbira je v Italiji zares velika. Qd leta do leta izide v Italiji pri vseh založbah okoli 15.000 literarnih, esejističnih ali znanstvenih del. Toliko na pr., kolikor jih izide v ZDA, le nekaj manj kot v Zahodni Nemčiji, za 3000 manj kot na Angleškem. Izbira je torej velika in glede tega gre založbam vsa hvala. Vse kaj drugega pa je treba reči glede razširjendsti knjige: Previsoka cena marsikomu o-nemogoča, da bi prišel do lepe in dobre knjige. Manj razkošja v opremi in cena bi bila dostopnejša. Poleg tega pa je Prejeli smo PARAGONE. Rivista di arte fi-gurativa e letteratura. Arte. Anno XI. Namero 132 — bi-mestrale — novembre 196<). Šansoni Editore. Firenze. RINASCIMENTO. Rivista dello Istituto Nazionale di Studi sul Rinasoimento. Anno decimo. Numero 1. Giugno MCMI,IX Firenze. Casa Edltrice Šansoni. MATERNITA’ E INFANZIA Rivista mensile delPOpera nazionale per la protezione detla maternitž e infanzia. Anno XXXIII. N. 1. Gennaio 1961. Roma. V dvorani aAlla Loggias razstavlja tokrat kot prva izmed tržaških slikaric še prav mlada Lucilla Cordi. Razobesila je enajst olj in pet temper. Slike .o nas prijetno presenetile po svoji močni barvitosti, ki je nismo videli v njenih delih ob zadnji razstavi v galeriji Lonza. Tedaj je pozoren opazovalec koj občutil, da so ta dela naslikana z neko drzno gotovostjo koncepcije, ki ni prav prepogosta lastnost likovnic. Ta drznost zasnove se na tej razstavi stopnjuje tudi v barvnem smislu. Z izjemo temper, kjer je še zaznaven vpliv Psakaropu-love, so vsa olja barvno silno močno občutena, vendar pa kljub svoji pestrosti ne izpadajo kričeče, ker so njih barvni kontrasti skladno u-ravnoteženi. Težišče slik je v barvni zasnovi, kateri se podreja oblikovna komponenta, ki le tu pa tam močneje izstopa kot na pr. v «Tihi prošnjh, kjer je z ekspresionističnim prejemom risbe glave ponazorjena vsa prvobitnost ženskega hotenja, ki jo je civilizacija potisnila za zaveso podzavesti. V «Ribah» je posrečeno uporabila neobičajno rešitev stabilizacije pokončne slike z žolto-oranžno progo vzdolž gornjega roba. Dobri sta tudi obe ekon-poziciji«, kjer z mozaičnim sestavljanjem ozadja doseza naravno prostornost, ki jo pa gradi tudi arhitektonsko kot pri slikah s tempeljskim sižejem. Videz pa je, da do teh in podobnih rešitev slikarskih problemov Cordijeva ne prihaja razum- sko, temveč le pod gonom njene močne slikarske intuicije, kar je vsekako dobro jamstvo za njen bodoči umetniški razvoj. Ta je že menda prešel več faz, kajti iz velike slike »gozda«, ki je tehnično mojstrsko izdelana, prosevajo znatni infor-malni elementi v nanašanju barv ter obdelavi površine s hrapavinami in neštetimi podshkanji za dosego učinka gozdne globine. Dejstvo, da je prešla iz tovrstnega zamudnega slikanja v nov lagodnejši način pač jasno očituje njeno stremljenje izluščiti iz sebe lastno slikarsko osebnost, ki se je drže še sledovi raznih vplivov pod katerimi je tako posrečeno zbrstela do trenutne umetniške višine MILKO BAMBIČ Ameriška uporabna umetnost V sedaj največji zagrebški razstavni dvorani, v prostorih Umetniškega paviljona na Zrmjevcu, je te dni odprta zelo zanimiva razstava sodobne ameriške uporabne umetnosti. Razstavljenih del je čez dve sto, so pa de-del sto petinštiridesetih umetnikov. Razstavo je priredila informativna služba ZDA ■pod pokroviteljstvom zagreb. škega Muzeja za umetnost in obrt. Dela za to razstavo pa je izbrala Galerija oziroma Umetniška šola v Saint Paulu. Ameriška uporabna umetnost je danes doma zelo cenjena m se z njo peča izjemno veliko profesionalnih umetnikov in ljubiteljev. Illllllllli 1 mil IMUII.....................Illll.....III..milil.................................UUUHHIUIHHUIIIUIUHIHHIIHIHIUHHIHHHIHHHHUHHHHIUII stih boste imeli za oporo globoko prijateljstvo osebe, ki jo imate radi. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pazite, da bo sporazum, ki ste ga komaj sklenili, držal. Ce bi ga prekinili, bi glavno škodo utrpeli vi. Ne trošite v ne-mar svojih čustev. BIK (°d 21. 4. do 20. 5.) novega uspeha, zato velja tudi 611 Vse obljube, ki ste jih dobili ne bodo zalegle, ker bodo ob tičale. Računajte raje s pomoč, jo tistih, ki ne obljubljajo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ponudba za širše sodelovanje, ki P3 ni preveč poglob. ljena in nima veliko možnosti za realizacijo. Kljub temu jo temeljito proučite. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Srečno soglasje poslovnega značaja vas bo privedlo do za soglasje v družini, ki bo zelo plodno. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Mirno in gotovo pričakujte uresničenje vaših načrtov. Bo. dite prepričani, da boste naleteli na razumevanje pri vseh sodelavcih. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prevzeli boste novo delo, ki se bo izkazalo kot zelo plodno in vam prineslo večji dobiček. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Stopite ponovno v stik z ljudmi, s katerimi ste bili poslovno povezani pa so vas razmere od njih odtujile. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Preden se lotite novih opravkov, jih dobro proučite in temeljito premislite, če se vam večja investicija iz. plača. Nervoza. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nekdo bo vse vaše napore sabotiral Y teh nevšečno- KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne zaupajte preveč v one, ki se vam dobrikajo, pač pa se držite trdnih vezi, ki vas vežejo z ljubljeno osebo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Počasi se boste opomogli in poslovno uspeli. V čustvenih zadevah pa bo šlo nekaj napak. Na srečo bo spor le prehodnega značaja. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zaman razmetavate čas, ki ga ne boste mogli nikoli več nadomestiti. Ne velja pa to za vaše ljubezenske odnose, ki se krasno razvijajo. v svelu Mehanizacija ribiškega ladjevja v Jugoslaviji “ Po podatkih Združenja jugoslovanskega pomorskega ri-bistva na Reki bodo v kratkem opremili večje število jugoslovanskih ribiških ladij z najsodobnejšimi napravami z-j ugotavljanje ribjih jat. To bodo ultrazvočni detektorji, premični in uporabni za razdalje do tisoč metrov. Iz Norveške bodo uvozili 97 takih naprav s posredovanjem reškega podjetja «Bro-doservis« in norveškega podjetja «Simrad» v Oslu. Težave okrog finančnega sporazuma ZDA-Zah. Nemčija Hamburški list «Die Welt» izraža mnenje, da ni mogoče v kratkem pričakovati ameriško - zahodnonemškega finančnega sporazuma v razgovorih, ki potekajo sedaj med zastopniki obeh dežel v Bonnu. Dopisnik lista poroča, da bo Zahodna Nemčija predložila med razgovori svoj zadnji predlog o enkratnem izplačilu 3700 milijonov mark, medtem ko pričakujejo ZDA od vlade v Bonnu, da bo poleg tega^ prevzela tudi določene večletne finančne obveznosti za zmanjšanje ameriškega primanjkljaja. Izvoz orodnih strojev iz ZDA Lani je ameriška industrija orodnih strojev dobila iz i-nozemstva naročila v vrednosti 151,3 milijona dolarjev, izvozila pa je strojev za 113,2 milijona. V primerjavi s prejšnjim letom so bila naročila večja za 127 odst., dejanski izvoz pa za 138 odst. Skupna vrednost vseh naročil na tem ameriškem industrijskem področju je v letu 1960 znašala 503,2 milijona dolarjev. Kitajska kupuje pšenico Veliko pomanjkanje je prisililo republiko Kitajsko k nakupu velikih količin žita v inozemstvu. V tej zvezi je zanimivo, da so pekinške oblasti zaprosile avstralski žitni urad, naj ne objavi številk o dobavah, ki so bile sklenjene med obema deželama. Kljub temu pa je znano, da je za predvideno razdobje 1960-1961 Avstralija že dobavila Kitajski 300.000 ton žita in 40.000 ton moke. Peking hoče prikriti obseg uvoza žitaric, da bi tako ne prišla do očitnega izrava popolnoma zgrešena kmetijska politika v državi. Stalno manjšanje naročil ameriškim ladjedelnicam Kot že v letih 1958 in 1959 se je tudi lani aktivnost a-meriških ladjedelnic ponovno zmanjšala zaradi zmanjšanja naročil. V začetku letošnjega leta je bilo v ameriških ladjedelnicah v gradnji ali pa naročenih samo 58 ladij v skupni tonaži 835.000 ton v primerjavi s 60 ladjami v skupni tonaži 968.000 ton v začetku lanskega leta, 75 ladjami v skupni tonaži 1.536.000 ton v začetku leta 1959 in 93 ladjami v skupni tonaži 2.172.000 ton v začetku leta 1958. 1. januarja 1961 so ameriške ladjedelnice gradile 9 motornih cistern, 45 ladij za suhi tovor, tri mešane potniško-to-vome ladje in ladjo ((Savanah)) na atomski pogon. Notranji italijanski dolg Po podatkih finančno-eko-nomske agencije se je 31. decembra 1960 notranji italijanski javni dolg zmanjšal na 5.731 milijard in 627 milijonov lir, kar je za 222 milijard in 615 milijonov lir manj v primerjavi s 30. novembrom 1960. V istem mesecu 1959 pa se je povečal za 70 milijard in 170 milijonov lir. V primerjavi z 31. decembrom 1959, to je za razdobje enega leta, pa se je notranji italijanski javni dolg povečal za 84 milijard in 272 milijonov lir. Turizem v Jugoslaviji Do decembra lani se je v raznih krajih Jugoslavije mudilo kakih 3 970.000 domačin ir. okrog 850.000 tujih turistov. Celo’ii promet turistu je bil za 12 odst. večji cd p-ome a v istem obdobju p.';dl?.n kega rekordnega ie-r. Najbolj je narastlo število domačih turistov v Srbiji in Hrvaški. Največ tujih turistov ir- sicer nad 200.000 jih je tud: lani prispelo iz Zahodne Nemčije. Na drugem mestu sla sosedni deželi Avst-iia in Italija. Število turistov iz ZDA je na-ra^tlo na 37.000. Mnogo jih je pr šlo tudi iz Skandinavije, zlasti iz Švedske in Norveške. Stevi.o turistov iz vzhod, noevrupskih dižav pa je na-rast.o na 53.800 oziroma za 10.000 več kot predlanskim. 1840 milijonov za bonifikacijo na Jugu Italije Ministe, za kmetijstvo in gozd irstvo italijanske vlade j odobril program, k: predvideva 1840 milijonov lir za javna bomfikacijska dela na italijanskem jugu. Program predvideva pretežno hidravlična ii. cestna dela s katerimi bo mogoče povečati produktivnost tudi na tistih področji.-. k jih ne zajema načrt in*ervencije Blagajne za Jug, Zahounonemška trgovinska mornarica Zal odnoremška trgovinska morrarica je imela v začetku tega leta 1143 ladij z okrog 4,4 milijona brutore-gistrskin ton. V primerjavi s prejšnjim letom se je število ladij zmanjšalo za 41, medtem ko se je tonaža povečala Takšen razvoj je izraz stalnega propadanja manjšimi ladjami kot tudi manjših ladijskih podjetij z krepitve velikih družb ki gradijo čedalje večje in ren-tabilnejše trgovinske ladje. PRIMORSKI DNEVNIK _ 4 — 6. tebruarja i’'1 Caori§ko-bene§ki dnevnik Seja pokrajinskega sveta Odbor še ni zavzel stališča do prefektove okrožnice članom Dvanajst milijonov za vzdrževanje cest proti Steverjanu in Doberdobu Sinoči je imel pokrajinski svet svojo redno sejo, na kateri so svetovalci obravnavali najprej nove točke dnevnega reda in nato prešli k točkam, ki so ostale od prejšnje seje nerešene. Na začetku je svetovalec Bergomas (KPI) stavil predsedniku nekaj vprašanj, med drugim tudi kaj namerava pokrajinski odbor ukreniti v zvezi z znanim prefeikturnim odlokom, s katerim hoče prefektura omejiti možnost razpravljanja občinskih svetov in s tem njihovo avtonomijo. Predsednik Polesi je odgovoril, da pokrajinski odbor o tem argumentu še ni razpravljal in da zato ni mogel zavzeti svojega stališča. Na vprašanje istega interpelanta glede nove pokrajinske sejne dvorane pa je dejal, da bo ta kmalu gotova in je današnja seja zadnja na tem mestu, ker se bo prihodnja, predvidoma še ta mesec vršila v novem sedežu. Po tem uvodu so svetovalci soglasno odobrili najetje posojila v višini 124 milijonov lir pri državni blagajni v Rimu za kritje primanjkljaja iz leta 1958. Prav tako so odobrili posebne družinske doklade tistim pokrajinskim uslužbencem in upokojencem, ki prejemajo mesečno manj kot 50.000 plače. Za normalno vzdrževanje pokrajinskih cest v obdobju od i. marca 1961 do 28. februarja 1962 so odobrili 36,633.000 lir izdatkov, od tega 12,010.000 za cesto proti Steverjanu in ono v Doberdob. Po odobritvi teh postavik se je pričela debata o številnih resolucijah, 'ki so jih predložili svetovalci levice, počenši z vprašanjem o prehodu tržiške-ga okraja pod Trst. Debata o teh resolucijah se je zavlekla precej pozno in bomo o tem poročali prihodnjič. Podporno društvo za naše šole Potrebno bi bilo tudi večje sodelovanje od strani naših šolnikov V sredo zvečer je imel u pravni odbor podpornega društva za Goriško svojo redno sejo na sedežu društva v U'l. Montesanto 24. Po čitanju zapisnika zadnje seje in njegovi odobritvi so odborniki pod predsedstvom g. Bogatajeve prešli na tekoča poslovna poročila. Pri tem so ugotovili, da je društvo izdalo za podpore in prispevke v lanskem letu celo nekaj več, kot pa je bilo med letom na- m miiiii i n iiiiiiii ................................. S seje odbora trgovinske zbornice Predlagana te otvoritev dveh veleblagovnic na Goriškem Posebna nagrada v znesku 100 tisoč lir za študijo o goriškem kmetijstvu V torek popoldne je imel upravni odbor trgovinske zbornice v Gorici pod predsedstvom cav. Finettija svojo običajno sejo. Odborniki so najprej proučili vprašanje uvoznega dovoljenja inozemski sladkor, nato pa so odobrili 100.000 lir kot nagrado za esej ali dok-■■■inuiHimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimtii imunimi, m inniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii m iiiiiiii iiiiiiii Volitve v kmečke bolniške blagajne V nedeljo bodo goriški kmetje volili za napredno listo št. 2 V nedeljo 5. t. m. bodo tudi | listo št. 2, ki se bori v goriški občini, pod katero slednji program; spadajo številne slovenske va- za na- ši, volitve novega občinskega odbora kmečke bolniške blagajne. Vsedržavna kmečka zveza je izdala s tem v zvezi proglas, ki ga je poslala vsem volilnim upravičencem goriške občine. V tem proglasu jih poziva, naj se zavedajo, ko bodo oddali svoj glas, da je mogoče doseči zdravo in avtonomno vodstvo bolniške blagajne samo z glasovanjem za iiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiihiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiihiii OD VČCRAJ DO DANCS 1 [ KINO CORSO. 16.30; «S ploščadi«, P. Newmann in J. Booward. Ci-nemascope v barvah. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00; «2ivela Italia«, R. Ricci, P. Stoppa, G. Ralli; barvni film o italijanskem preporodu. Zadnja predstava ob 22. uri. ViTTORIA. 17.30: «Upor sužnjev«, Lang Jeffreys in E. Manni. Cinemascope v barvah. CENTRALE. 17.00: «Gospa s samokresoma«, P. Castle in W. Talman. Film western. MODERNO. 17.00: «Možje in volkovi«, S. Mangano in Y. Montand. Cinemascope v barvah. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imel; v Gorici najvišjo temperaturo 8,2 stopinje nad ničlo ob 14.10 in najnižjo 3,2 stopinje ob 5,10. Vlage je bilo 84 odst. Dežja je padlo 3,8 mm. c«------ DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51. 1. Razširitev zdravniške pomoči z brezplačno razdelitvijo zdravil. 2. Povečanje državnega prispevka na dve tretjini vseh stroškov. 3. Manjšinsko zastopstvo v bolniških odborih. 4. Zagotovi naj se zadostna splošna zdravniška pomoč s svobodnS izbiro zdravnika. 5. Prispevki kmetovalcev se ne smejo povišati. V proglasu se priporoča, naj nihče ne podpisuje kakšnih pooblastil, ampak naj vsak glasuje sam. Jutri bomo objavili tudi imena kandidatov na tej listi. torsko disertacijo o kmetijskem gospodarstvu goriške po. krajine. Ta nagrada je določena v počastitev spomina pok. dr. Gina Cosola, Proučili so tudi dve prošnji, ki sta bili predloženi prefektu in v katerih se prosi dovoljenje za otvoritev dveh novih veleblagovnic na Goriškem. Ena od ieh naj bi bila v Gorici, druga pa v Ronkah. Upravni odbor je s tem v zvezi povedal svoje mnenje. Odborniki so imenovali svo. jega zastopnika v tehničnem odboru za integralno bonifikacijo in določili nagrade za predsednike in skrutinatorje pri volitvah pokrajinskega odbora obrtnikov. Vzeli so na znanje tudi poročilo dr. Can-duttija o poteku del za sestavo seznama trgovcev naše pokrajine. Na predlog goriške občine so nato določili kot nova člana v posvetovalni komisiji goriške proste cone občinska svetovalca Candussija in Bru. mata. Odborniki so nato proučili še številne druge argumente, ki so v zvezi z upravo proste cone in ki so bili že predloženi posvetovalni komisiji na sestanku dne 25. januarja; med temi je tudi predujem za leto 1961 na kontingente, ki so določeni za industrijo, za potrošnjo prebivalstva in za petrolejske proizvode. IllllllllllllllllllIIIIIIIIII111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,11111111111111111111111 Izpred okrajnega sodišča Ukradeni in zopet vrnjeni klobuki Pred goriškim okrajnim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati 23-letni knjigovez Franco Venturini iz Gorice, Ulica Morelli 23, ki sedaj vrši svojo vojaško obveznost. Obtožen je bil, da je 25. aprila 1959 odnesel iz trgovine klobučarja Danila Gorkiča, Ul. Rastello, enajst klobukov ter pri tem svojem dejanju s silo odprl omaro, v kateri so bili klobuki shranjeni. Okradenec je tatvino takoj opazil, vendar ni mogel osumiti nikogar, ker ni pač nihče videl tatu. Nekaj mesecev pozneje, in sicer 12. novembra pa je prišla h Gorkiču Magdalena Loren-zon ter mu ponudila, da bi odkupil od nje dva klobuka, katera je Gorkič takoj spoznal kot svoja, in sicer izmed tistih, ki so mu bili ukradeni aprila meseca. Klobučar je za. to takoj obvestil o stvari po- licijo, kateri je Lorenzonova povedala, da je klobuka prinesel domov njen sin Franco, ni pa povedala, kje ju je sin dobil, Goriška policija je zato zaprosila policijske stražnike v Veroni, kjer Venturini opravlja svojo vojaško obveznost, naj mladeniča zaslišijo. Med zasliševanjem je obtoženec priznal, da je res on prinesel domov klobuka, ni pa vedel, kako je prišel do njiju, ker, kot je rekel, ima zelo ’ slab spomin. Dodal je pa še, da ju je kupil od nekega neznanca v kavarni «Principe», kjer mu jih je bil ta ponudil po zelo nizki ceni in ker sta mu bila klobuka zelo všeč. Sodišče je obtožbo kraje spremenilo v nepreviden nakup in ;e Venturinija obsodilo na 15.000 lir globe. Branil ga je odv. Devetag, sodnik dr. Fabiani, zapisnikar Smet. Sindikalno zborovanje pred SAFOG Delavci pri goriški livarni SAFOG se zopet pripravljajo na mezdno gibanje, ker vodstvo doslej še ni ugodilo nekaterim njihovim zahtevam, ki so v skladu z delovno pogodbo. Zato bo danes od 11.30 do 12.30 FIOM-Delavska zbornica organizirala pred vhodom v tovarno v Stražicah sindikalno zborovanje. Na tem zborovanju se bo razpravljalo o proizvodni nagradi in o drugih vprašanjih in zahtevah, ki se tičejo delavstva tega podjetja. Umrl je Jožef Moc iz Štandreža V torek popoldne smo v Standrežu pokopali 80-lelnega Jožefa Moča, železničarja v pokoju. Bil je že dalj časa bo. lan in od božiča v goriški bol. nišnici, kjer je tudi umrl. Pokojnik je bil med domačini dobro poznan in zato se je tudi pogreba udeležilo precej ljudi, ki so ga spremili k zadnjemu počitku na štandre-ško pokopališče. Znanci in pri. jatelji izrekajo družini ob tej izgubi svoje sožalje. Njim se pridružuje tudi naše uredništvo. Danilo Nanut zmagovalec turnirja V nedeljo popoldne je bilo v kavarni Garibaldi v Gorici, kjer je sedež šahovsikega klu- ba, odločilno srečanje med pr-voplasiranima Danilom Nanutom in Pietrom Greatijem. Oba šahista sta zasedla prvo mesto na turnirju v kavarni Posta. Po dolgi in napeti igri je zmagal Danilo Nanut in tako zasedel prvo mestc. Ker je goriški šahovski klub zelo aktiven in ima v svojih vrstah nekaj dobrih šahistov, bi se moglo organizirati srečanje s šahisti jz Nove Gorice, kjer šahovski igri posvečajo veliko važnost in imajo tudi svoj krožek. Takšno srečanje bi bilo povsem v skladu s prizadevanji goriških šahistov, k; so že lansko leto organizirali srečanje s tržaškimi šahisti, da bi se za ta šport vzbudilo zanimanje vedno večjega števila ljudi; obenem bi se navezali stiki med šahisti tukajšnjih obmejnih področij, kar pomaga razvijati medsebojno razumevanje tukajšnjih narodov. branega denarja. Razlika je bila krita iz preostanka od prejšnjega leta. Tudi letos ima po podatkih blagajničarke društvo še vedno zadovoljivo pre. moženjsko stanje. Odborniki so nato prešli na obravnavanje prošenj, ki so bile od zhdnje seje dalje pred. ložene za dosego podpore. Tokrat je ~lo predvsem za podpore slovenskim šolskim usta. novam. Odobrili so prispevek 15.000 lir slovenskemu otroške, mu vrtcu v Ul. Randaccio, ki iz občinskih sredstev ne prejema dovolj podpore za nabavo igrač in raznih šolskih pri. pomočkov. Nadalje je bila o-dobrena podpora po 20.000 lir za nižjo srednjo šolo in strokovno šolo v Ul. Randaccio, s čimer bo vodstvo šole lahko pomagalo revnejšim dijakom pri nakupu šolskih potrebščin. Tako je odbor odobril skupno 55.000 lir izdatkov za podporo našim šolam. Nadaljnjih 12.000 lir pa je bilo odobrenih za razne druge pod. pore. S tem v zvezi je bilo ugotovljeno, da je med našim učiteljstvom vse premalo zani. manja za to našo ustanovo, ki je vsako leto pokazala z dejanji veliko razumevanje za potrebe naše šole. Zat* bi upravičeno pričakovali, da bi se tudi naši čitatelji in profesorji v večjem številu prija, vili kot podporni ali vsaj redni člani, saj bodo s tem pomagali svoji šoli in indirektno tudi sebi. Pred zaključkom je bilo določeno, da bo občni zbor društva v drugi polovici meseca marca, še prej pa bo še ena seja, na kateri se bodo odborniki pogovorili o pripravah v ta namen, «#------- vz n Italijansko smučarsko prvenstvo v nordijskih disciplinah Giulio De Florian prvak v teku na 30 km Med članicami je zmagala sedanja prvakinja Astegianova, med juniorkami pa Nella Perro ASIAGO, 2. — Danes se je začelo italijansko državno prvenstvo v nordijskih disciplinah za člane in članice ter za juniorje in juniorke. Prva točka današnjega sporeda je bil tek na 30 km za člane. Zmagal je mladi Giulio De Florian, ki je tako obdržal naslov prvaka. Praktično si je De Florian r ---------------------- zagotovil zmago že pri 15. km, Italijanski dijaki manifestirali za Južno Tirolsko Dijaki italijanskih srednjih šol so včeraj opoldne zapustili šole in se s transparenti in zastavo odpravili po Korzu proti parku Rimembranza. Na transparentih so bili napisi, s katerimi so zahtevali, naj se zatrejo teroristična dejanja. Dijaki niso nosili protislovenskih napisov in tudi proti slovenski manjšin; niso vzklikali. ko je zabeležil najboljši čas. V tem delu proge je De Florian samo za 6” boljši od njegovega najresnejšega tekmeca Di Bona, ki je sicer sprožil napad proti lanskemu prvaku, toda zaman. Tudi Giuseppe Steiner se je hotel vmešati v borbo za prvo mesto, vendar ni mogel nikoli, resno ogrožati obeh vodečih ter se je moral zadovoljiti s častnim tretjim stolom državne razpredelnice. V drugem delu prcge se položaj praktično ni spremenil. Di Bona in tudi Steiner sta hotela zmanjšati razdaljo med njima in De Flo-rianom, kar pa se jima ni posrečilo. Med članicami je naslov šel ponovno Elisabetti Astigia-novi, kateri ni nobena tekmo, valka mogla v nobenem trenutku ogrožati zmage. Presenetila pa je Lorenzina Guala, ki je zaostala za zmagovalko 1’31” in zasedla nadvse častno drugo mesto. V tej skupini, ki je tekmovala na 10 km, ;e nastopilo 12 smučark, od katerih je ena odstopila. Med juniorKanii, ki so tekle na 5 km, je zmagala zelo mlada Nella Perro, medtem ko sta ostali mesti pripadli Neri-ni Romaninovi in Silvani Piz-zijevi. Jutri se bo tekmovanje nadaljevalo z žensko štafeto 3x5 km, popoldne pa bodo zaceli s tekmovanjem v skokih za nordijsko kombinacijo. Tehnični rezultati današnjih tekmovanj so naslednji: MOŠKI —.30 KM 1. De Florian Giulio (Fiam-me Gialle Predazzo) 1 ura in 42’50”6; 2. Di Bona Alfredo (Sci Club Cortina Rex) 1.42’57”2; 3. Steiner Giuseppe (Sci Club Cortina Rex) 1.43’0”3; 4. Stuf-fer Livio (Centro Sportivo Esercito Courmayeur) 1. in 44’45”4; 5. Schenatti Antonio (G.S. Fiamme d’Oro) 1.46’0”2; 6. Ossi Antonio (Fiamme Gial. le Predazzo) 1.47’5”6; 7. Dal Masso Andrea (G.S, Fiamme uOro) 1.47’43”6; 8. Bernardi Bidbo (G.S. Fiamme d’Oro) i.49’33”6; 9. Leso Domenico (Fiamme Gialle Predazzo) 1. 50’22”5; 10, Tosello Luigi (G.S. Fiamme d’Oro) 1.50’51”; 11 Pasero Lorenzo; 12. Bette-ga Francesco; 13. Imbonde Franco; 14. Macor Umberto; 15. Falconi Virgilio itd. iiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiii.iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Smučarsko tekmovanje «3-Tre» 78 smučarjev danes v Favoriti med prvimi na startu . Proga je dolga 3.500 m z 810 m višinske razlike TRIDENT, 2. — Jutri se bo začelo smučarsko tekmovanje v okviru «3 — Tre«, za katero se je prijavilo 84 udeležencev. Verjetno pa jih bo nastopilo samo 78, ker do danes še ni bilo v Canazei pet vzhodnonemških tekmovalcev, medtem ko se je Kanadčan Marsh poškodoval. Starti se bodo odvijali se D odo odvijali od 11.01 v presledku 1 minute. Proga za spust, ki je na sporedu prvega dne tekmovanja, je dolga 3.500 m z 810 m višinske razlike. Danes so izžrebali startne številke in lahko se reče, da so najboljši prav v prvi skupini. Tekmovalci se bodo spuščali po naslednjem vrstnem redu: 1. Riedel Eberhard (Vzh. Nem.), 2. Beranger Jean (Fr.), 3. Wurner Pepi (Zah. Nem.), 4. Mahlknecht Ivo (It.), 5. Gaiddon George (Fr.), 6. Anderson Vern (Kan.), 7. Schaf- finger Gottfried (Avst.), 8. Zimmerman Egon II. (Avst.), 9. Perrot Gaston (Fr.), 10. De Nicolo Felice (It.). 11. Nen-ning Gerhard (Avst.), 12. Se-noner Carlo (It.), 13. Alberti Bruno (It.), 14. Schaller Hel-muth (Avst.), 15. Drunet Jean Guy (Kan.), 16. Fill Martino (It.), 17. De Florian Francesco (It.), 18, Grahn Benga Terik (Šved), 19. Oster Ried Adi (Zah. Nem.), 20. Hebron Rod (Kan.). Sledijo ostali, med ka. terim: je princ Karim Aga Khan, ki ima startno številko 34. 2ENSKE — 10 KM 1 Astegiano Elisabetta (Sci Club Limone) 42’24”8; 2. Guala Lorenzina (Sci Club St. Earthelemy) 43’55”6; 3. Rebou-laz Alina (S.C. St. Barthele-my) 45’12”6; 4. Mennis Ennia («. CAI montelussari): 5. Ca-dringher Maria (Sci Club Pi-rovano); 6. Astegiano Marghe-rita (Sci Club Limone); 7. Ra. mella-Bagneri Anna (Sci Club Pietro Micca); 8. Barrel Fer-randa (Sci Club Campoluc); 9. Rosso Rita (Sci Club Valle Gesso); 10. Zeni Pierina (U.S. Cornaggi); 11. Sandi Elena (Sci 8 Febbraio Padova) itd. JUNIORKE — 10 KM Perro Nella (Sci Club Ala-gna) 22’23”; 2. Romanin Neri-na (C.E.A. Videm) 22’57”9: 3. Pizzi Silvana (Sci Club Fobello) 23’0”6; 4. Gilardone Ro. berta (Sci Club Champor-scher); 5. Duclair Maria Te-resa (S.C. Champorscher); 5. Giacobino Maria Rosa (Sci Club Fobello); 7. Pizzi Ro-saugela (Sci Club Fobello); 8. Grandi Maria Teresa (Sci Club Annapelago); 9. Piller Hcffer Daniela (Sci Club Sap-pada); 10. De Tomasi Maria (Sci Club Alagna) itd. Poziv Borovim namiznoteniškim igralcem m igralka« V ponedeljek se bo z1 v prostorih društva Ul. delle Zudecche, P0^* jinsko namiznoteniško .JI venstvo za posame: ‘Zi# dvojice, mešane dvojice r ženske vseh kategorij. | Člane športnega združ*^ Bor vabimo, da se P*** j stva polnoštevilno udelP Tekmovalci naj se referentom za namizni t 9 nor*6 DANES zvečer pa bi ®' prijave poslati na sta®* »Prvi maj« in sicer Lucij**! Kovačiču. Udeležence tekmovanji vabimo, da se ves ta te*l vestno pripravijo za 1,3 'J; ker se bo najboljša osH>e„| ude Is" ca'V vsaki skupini udel*5 la deželnega turnirja, velja še posebno za de* j ki bodo tako lahkO' Pfjjj nastopila na turnirju HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii111111 V nedeljo na skakalnicah v Logatcu in v Ljubljani 70 tekmovalcev iz v borbi za lovoriko Kongsbetl i Med člani bo verjetno nastopilo pet zmagovalcev preteklih tekmovanj LJUBLJANA, 2. — Letos je Jugoslaviji pripadla naloga organizacije skakalnih tekem za pokal Kongsberg. To je že drugič v zgodovini te tradicionalne mednarodne prireditve, katero so po dvakrat organiziral; še Švicarji in Italijani, medtem ko so jo po enkrat priredili Francozi, Avstrijci ;n Nemci. Prireditev je razdjeljena na dva dela: v Logatcu bodo nastopili mladinci, v Ljubljan; pa člani. V obeh kategorijah se borijo za ekipni plasma in tudi za posameznikov. Za končno raz-vrstitev štejejo trije najbolje uvrščeni tekmovalci štiričlanskih ekip. Pri članih so bili do sedaj najboljši Avstrijci, ki ?o zabeležili osem ekipnih zmag. Med posamezniki prav tako vodijo Avstrijci s tremi zmagami in ker nameravajo tudi letos ponoviti uspehe, so poslali na tekmovanje v Ljubljano izredno borbeno ekipo. Nedeljsko tekmovanje v skokih bo tudi privlačno predvsem zarad; prisotnosti petih bivših zmagovalcev Kongsberga in sicer Avstrijcev Habersatterja, Leodolterja in Planka, dalje Nemca Bolkarta in Italijana Nila Zandanela. Med mladinci pa je bil v preteklih letih najhujši boj med Jugoslovan; in Avstrijci. Jugoslovani so v vodstvu pred Avstrijci s štirimi prvimi mesti med posamezniki ter dvema ekipnima uspehoma. Zelo verjetno, da bodo vsi bivši mladinski prvaki Kongsberga, med katerimi sta tudi zlata kolajna v 'klasični kombinaciji zimske olimpiads Nemec Thoma in Avstrijec Leodolter, na startu v Ljubljani. Čeprav predvidevajo, da bo letošnje tekmovanje tako med člani kot med mladinci zelo izenačeno, pa so nekateri mnenja, da so Avstrijci favoriti v prvj kategoriji Italijani pa v drugi. Jugoslovanske skakalce pa omenjajo kot najresnejše outsiderje. Čeprav je neugodno vreme delalo precej preglavic prirediteljem, so slednji vseeno precejšnji optimisti. Prepričani so, da jim bo kljub dežju uspelo izpeljati prireditvi v Logatcu in v Ljubljani. Da ne bo presenečenj, so si prireditelji pripravili ob obeh skakalnicah zaloge snega, katerega pa verjetno, sodeč po predvidevanih viemenoslovcev, ne bodo uporabili. Tekmovalci so že začeli prihajati v Ljubljano. Prvi so prišli Vzhodni Nemci, med katerimi sta najbolj znana brata Harry in Lothar Glass. Posebno prv; se je izkazal s tretjim mestom na olimpijskih igrah v Cortini, medtem ko je bil dve leti kasneje, t. j. 1958. leta, na svetovnem prvenstvu v Lah-liju četrti. Lani se je sicer hudo poškodoval, vendar si je v zadnjih časih zelo opomogel m se bo tovno elito. Z njima so prišli tudi zmagovalec v Zaikopanih Paschold in mladinci Pilz, Kampf in Polimer. Vsi ostali prijavljenci pa bodo prišli v Ljubljano najikasneje do jutri. Za petek in soboto sta v načrtu uradna treninga na obeh skakalnicah v nedeljo pa se bo začelo zares. m _______________. , . bodo v juniorski skup'®1 jf\ moval; Cecon Mario, De j do Agostino, Olivotti Al® ! Pinzani Giuseppe. A II llltltl Ulil IIIIIIII II Hill IIIIIIIIII lllllllllll Hill IIIIIIII IIIIIIII HIIUIII lil IIIIIIII II UIIHIHlH®® Tudi okoli skakalnic poteka- jo zadnje priprave in P*?; v Ljubljani so priredite*! p koliko podaljšali zaleti^jp; premaknili tudi odskoč® ,,, sto, zaradi česar predvib « da bo mogoče skočiti t“ ali celo 70 m daleč. * * * LJUBLJANA, 2. — Da®ei, prispeli v Ljubljano tek®1 p ci Poljske, Švice, Francije^; strije in Italije. V itah] jjt članski ekipni so Aim0®1 (t como, De Zordo Zordo Dino, Pennacchio "'ji Zandanel Nilo, medte®1^ Uspešen trening Triestine Mlajši igralci premagali starejŠ£ Proti Pro Patrii bo Triestina nastopil® s postavo, ki je premagala Genoo Lepo vreme je pripomoglo, da so se igralci Triestine tel" pet pripravili za nedeljsko tekmo s Pro Patrio na travn®1 , igrišču. Od šestnajstih povabljenih sta samo Bernard >® JL geri nekoliko počivala, drugi pa so se udeležili trening tek®, Na en; strani je bila skoraj celotna titulama obramba, medtem ko so biii v napadu rezervni igralci, na drugi struni pa je bilo ravno obratno, samo s to razliko, da so bili v prvem moštvu v glavnem starejši nogometaši. Kljub temu je bila igra ži- vahna in prav mlajši igralci ,‘“cu svetovnim p*-so pokazali večji smisei na m- P™£®sl?nalcev Maspeso® sŠ.,; A ...___________n.ui__ 'j.*«) kalo, ko da se norčuje iz pomanjkljive svetlobe, .ji?1 ustvarjajo ljudje. Lepo je bilo in vsenaokoli je bil® i r» m idila com • . i v in mislila sem nate intenzivno in z občutkom sreče-^/j LIL Ko je metro zapustil pločnik in zdrvel v žrelo naslednjega predora, je sedčl z zadovoljstvom. Na postaji Odčon ne bo treba izstopiti zaradi zveze. In domisli se vožnje takrat, ko je prodajal škornje. Tako zanič, tako ubit, in vnaprej se je bal, da bi obstala ob njegovem sedežu priletna gospa in ne bi mogel storiti drugače, ko da bi se vzdignil. Sram bi ga bilo priznati, da se s težavo drži pokonci. Zdaj ne, rad sedi, a brez težave bi tudi stal. Vendar pa rad sedi. In ozre se po potnikih in skuša vključiti podobo samega sebe, ki leži vznak dan za dnem v življenje zaposlenih, zaskrbljenih ljudi. Tam se takd živo ne Njen listek. «Piha močan veter, ki drdra med drevjem kakor vlak. Pravi tržaški veter (kako mu je že ime?). Pravkar sem zaprla okno, potem ko sem zadelala velikansko luknjo na nogavici in zlomila iglo v ti svoji gospodinjski vnemi. Zunaj dežni kanci nagosto švrkajo šipe in zid. O, rada bi bila s tabo v mehkem ugodju tistega popoldneva, ko si odšel. Res je, midva sva lahko popolnoma srečna, ker nama to večkrat uspč na takč sijajen način kljub nesporazumom. tipanjem in mojim nerodnostim. Ne dvomim, Igor, in nikdar nisem dvomila, da nočeš drugega, kakor da bi se jaz spet našla, in bi rad vzel z mene kakor luskine z ribe, ki jo čistimo, ponižujoče lise, nejasna zadržania. Zato s! mi bil kdaj uzda, medtem ko sem se jaz počutila kot konj, ki udarja s kopiti v tla, a mora stati na mestu. Nn. zdaj jc vse samo gotovost in svetloba. Lahko noč, dragi.# se mi je. da imava celo življenje razgrnjeno pfe^.. r kakor preprogo, za sabo pa že pravo... preteklost. A1 kako zelo sem tvoja? Tvoje pismo me je čakalo na mizi. Kasno se®1 ^ k večerji, druge so bile že za mizo. Položila na kolena in medtem ko sem jedla svoj pirč, se®1 sem y J, dlan na njem, da bi bilo potrpežljivo in bi sebe Pref la, da s1 nekoliko tudi moj, čeprav si daleč. Ribau je šla za nekaj dni na dopust. Njena ®aVj'L polnijo zdaj ozračje ambulante kakor nemški ukazi * ,(* mojega mesta v vojnih dneh. Da bi mogla uiti r zbežati iz tega ozračja, kjer sem zmedena in b°Je^ t* nisem jaz. Morala bi živeti prosta, s tabo, brez vSi£ij*f, jjm ljudi, ki so glas vesti, božja volja, 'načela.’ O. Potre n>* te, Igor, in skoraj da bi želela, da bi bil tudi tl J sirota brez mene. Viš, v enem od prvih pisem si * J stavljal kot zale primemo osamljeno, zapuščeno, $ no žensko. In jaz sem vse to, ker sem neboglje®®'ui ^ za močvirje, po katerem sem bredla. Obdrži me za®* ga, obdrž. me zaradi moje ljubezni, obdrži me bfe ljavnega razloga, ljubi. ( Se na d®«1