90. številka Ljubljana, v četrtek 18. aprila. XXn. leto, 1889 Izhaja vsak dan iveCer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vat ro-og e r ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. T IJiibljani 18. aprila. Kakor se v navadnem življenji jako hitro širi kak nov sport, isto tako je tudi v življenj držav. Zaostajati neče nobena, vsaka bi rada v vsem tekmovala s srečnim sosedom, ne oziraje se na to, bo jej li na razpolaganj« vsa potrebna sredstva in vbi pogoji k dotičnemu podjetju. Tak sport v besede višjem pomenu je kolonijalna politika. Sijajni uspehi Velike Britanijo v vaeh delih sveta uplivali so na Francijo, še bolj pa na novopečeni velesili: Nemčijo in Italijo, da so začele v kolonizaciji iskati si novih lovorik. Mrzlična strast se jih je polotila, tropično, Evropcem sicer ne baš ugoduo podnebje, dobilo je hkratu nepremagljivo privlačno Hilo in beseda „kolonije" mamila j j državnike in narode in vzbujala skrajni optimizem. Francija nesla je svojo trobojnico v daljni Tonking ter ondu zakopala in investovala mnogo milijonov in mnogo hrabrih svojih sinov; vročekrvni Italijani razvili so svoj prapor v razbeljeni Masavi in sanjarili o velikanskih pridobitvah in prisvojitvah, dokler jih ni predramila krvava žaloigra Dogalska, vsled katere so mahoma postali toli raalodušni in oprezni, da niti sedaj, ko je nekda abesinski ueguš izginil s pozorišča, sami ne vedo, kaj bi počeli s pogubonosno Masav>. Nemčija, katpro so prevzeli nečuveni uspehi in prebogati plen na francoskih bojiščih, poskusila se je tudi v kolonijalni politiki na zapadni in vzhodni obali afriški in v Tihem oziroma avstralskem morji na SamoiBkih otocih. Nobena teh kolonij še ni do-nesla niti mrvice zaželjenega sadu, zahtevala pa mnogo žrtev in troškov in posebno ob vzhodni obali zavozljale so se razmere tako neugodno, da nemški državniki resno premišljujejo, kako bi se častno rešili iz prevroče te zagate. Najhuje pa preseda nemška naselbina na Sa-moiskih otocih. Po hudih bojih, v katerih so Nemci izgubili znatno število vojakov in mornarjev, za-vihrala je dne 18. marca grozna nevihta ter pometala vojne ladije na skalovje, da so se razbile in potopile v dno razburkanega valovja. Ta siloviti protest narave same streznil je poprej strastno nasproti si stoječe vlasti in sktenilo se je hitro, da bode vsaka vlada do izida konferencije Berolinske imela na Samoiskih otocih samo po jedno vojno ladijo v svojih podanikov varstvo. Konferencija glede Samoiskih otokov pa bode dne 1. maja v Berolinu in udeležili se je bodo zastopniki Nemčije, Anglije in Zjedinjenih držav. Poslednjih zastopniki so že na potu, a to so taki možje, ki nikakor neso po godu nemškim državnikom. Odposlanci ameriški bo pristni zastopniki Monroe ove doktrine: „Amerika Američanom!u s tem dodatkom, da hočejo to načelo uveljaviti za vsa morja in otoke, ki leže mej ameriško celino, mej Azijo in Avstralijo in da ni upanja, da bi Nemčiji priznali kakih pravic do rečenih otokov. Nemški listi so radi tega skrajno zlovoljni in ne morejo in nečejo umeti, zakaj da je Amerika odposlala baš take zastopnike, kakersna sta Bates in Sewall. Bates pisal je o Samoiskem vprašanji oster članek, v katerem je hudo napadal nemške vlade postopanje in dokazoval, da Zjedinjene države Nemčiji niti trohice od jenjati ne smejo, kajti Nemčija bode naposled z vsem morala biti zadovoljna, ker se ne more spuščati v morsko vojno, zato treba delati na to, da se Nemčija odreče vsacemu prevagujočemu uplivu na otocih. Sewall pa je bil poprej generalni konsul na Samoiskih otocih, kjer Nemc&m nasproti ni baš laskavo postopal. Da je ameriška vlada izbrala taka moža, je slabo znamenje za uspeh konference in nemški listi že sami priznavajo, da ugodnega gladkega uspeha pričakovati ni, kar sicer ne bode nesreča, vender pa »argerlich*, ker bode to za Nemčijo nov neuspeh na polji kolonijalne politike, kjer jim itak rožice ne cveto. SamoiBko vprašanje in konferenca v Berolinu po tem takem ne obeta lovorik nemški kolonijalui politiki, marveč končala bode s porazom. Američani so energičen rod, ne umaknejo se nobeni evropski sili in Bismarck bode se pri tej priliki prepričal, da so tudi drugod ljudje, ki se samo Boga boj6, sicer pa nikogar. Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani, 18. aprila. Na Ć'eakem se vedno bolj zanimajo za slovansko bogoslužje in to celo duhovniški krogi. „Čech", ki velja za organ duhovščine, je Še nedavno pisal zoper slovansko bogoslužje, a sedaj se je že premislil. Nek dopisnik priporoča namreč v tem listu, da bi Čehi mnogobrojno se udeležili občnega katoliškega shoda in teuaj »prožni vprašanje o slovanskem bogoslužji. Nov ogorki pravosodnji minister Szilagvi je proučaval balkanske dežele kaj skrbno na lici mesta. Ko je bil nedavno Kalnokv v Pešti, mu je S/ilagyi na dolgo razkladal, kaj je videl in slišal, in minister vnanjih zadev je priznal, da mu bode v korist v vnanji politiki, kar mu je razložil. V ii nuj dr žare. Srbski ministerski sovet je sklenil pomanjšati državne stroške, da napravi ravnotežje v bud-getu, ali vsaj pomanjša primankljaj, kateri je prejšnja vlada proračunila na 7 milijonov frankov. Radikalna vlada hoče pred vsem gledati na to, da zboljša finančno in narodnogospodarsko stanje dežele. llolgurtikl emigrantje vračajo se domov. Vrnili so se Že Madžarov, Hakanov, Jurikov, pesnik Vazov, kapitan Kardžijev in Grebenarov. Cankov je pa nekda še vedno v Belemgradu. Ali se hočejo emigrantje sporazumeti s sedanjo vlado, ali so se pa vrnili, da osuujejo kako ustajo, ne vemo. Bol garska vlada jim nič prav ne zaupa, policijski organi strogo pazijo na nje — Metropolit Konstantin v Vrači, kateri je bil velik nasprotnik knezov, je poslednji čas postal vladi prijaznejši. Zaukazal je duhovnikom svoje metropoli je, da naj omenjajo v molitvah kneza. Zaradi 9Iake«loiii|e je poslednja leta veliko nasprotje mej Srbi in Bolgari. Oboji bi radi to pokrajino, ko jo bodo Turki spustili iz rok. Srbski učenjaki dokazujejo, da slovansko prebivalstvo v Makedoniji je srbsko, bolgarski da je bolgarsko. Kdor ima v jezikovnem oziru bolj prav, ne bomo presojevali. Toliko se pa mora reči, da več pravice imajo Bolgari do te pokrajine nego Srbi že zatega-del, ker so se ves čas bolj brigali za njo. Srbi se do najnovejšega časa neso zmenili za Makedonce, Bolgari so pa v tej pokrajini snovali šole. Sedaj je v Makedoniji 360 bolgarskih šol, menda največ LISTEK Troje srečanj. (Ruski apisal J. S. Turgenev , preložil Ivan Gornik. I. (Dalje.) — Kako bi vam povedal .. Sosebnega takega, da bi . . . ničesar. Vedno bil je dolgočasen, tako sumljiv človek. Stokal, stokal je. Tesno, res, mi je bilo. In tudi leta njegova. Poslednji čas jel se je zamišljevati. Prišel je nekdaj k nam v vas; z nečakom sva ga spremila. „Veš kaj, brate, Vasja reče — pojdi, brat, prenočuj pri meni!" Zakaj kum? »Tako, strašno je, tesno samemu." No, greš k njemu. Pride na dvorišče, pogleda, pogleda dom, maje, maje z glavo in vzdihue . . . Pred ono nočjo, ko je končal življenje, prišel je tudi k nam in mene poklical. Šel sem ž njim. Prišla sva k njemu v krilo, posedel je malo na klopici, vstal in šel ven. Čakam, kaj da ga tako dolgo ni; grem na dvorišče, kričim: »striček! stric?" Ne odzove se striček. Mislim, kam neki je Šel, morda v dom,i.in grem v dom. Jelo se je že mračiti. Ko grem mimo shrambe, začujem, da ondu nekaj škrblja za vrati. Primem za dveri in odprem, glej. ondu sedi, žedeč pod oknom. „Kaj delate tu, striček?" vprašam ga. Obrne se k meni in zakriči, oči pa so mu tako bistre, bistre, tako mu goro kakor mačku. „Kaj ti je? Ali ne vidiš — sanjam?" In glas mu je tako hripav. Meni nasrše se lasje in sam ne vem od česa, bilo mi je tako strašno . . morda so ga v tistem hipu vragi obkolili. „Mede se mu", pravim in koleni se mi šibe. „No — reče -- dobro, idi." Šel sem in ostavil je shrambo ter zaklenil dveri. Prišla sva zopet v krilce, takoj ostavil me je strah. „Kaj si vender delal v shrambi, striček?" vprašal sem. Preplašil se je. „Molči, odgovoril mi je, molči!" in legel je na klop pri peči. „No — mislim 8i — bolje je, da ne govorim ž njim: Kakor se vidi, danes ni zdrav " Tudi jaz legel sem na klop. Ponočna luč gorela je v kotu. Ležim tako in, veste, zadremalo se mi je ... na-jedenkrat slišim, dveri so tiho zaškripale in se odprle . . . tako po malem. Striček ležal je s hrbtom proti dverim in bil je, kakor morebiti pomnite, nekoliko gluh. Zdaj pa kar najedenkrat skoči po konci . . . „Kdo me kliče, a? Kdo? po mene je prišel, po mene !" in brez Čepice odhiti na dvorišče . . . Mislil sem, kaj se godi ž njim ?" in grešen človek, zaspal sem mej tem . . . Drugo jutro se vzbudim . . . Lukjaniča ni. Šel sem iz sobe, jel ga klicati — nikjer ga ni. Vprašam stražnika: aali nisi videl, je-li šel striček ven?" „Ne — reče — nisem videl." „Kaj, brate — rečem — ali ne misliš, da bi se mu mogla kaj . . ." „Oj?" Oba sva se prestrašila. „Idiva — rečem — Fedoščjič, idiva — rečem — poglejva, če ga ni v hiši." „Idiva" — pravi — Vasilij Timofčjič! in bled je bil kakor glina. Šla sva v dom ... šel sem mimo shrambe in ko sem pogledal, videl sem, da ključanica visi na zapahu odprta; jel sem tolČi na dveri, a dveri so bile od znotraj zaprte . . . Fedosčjič je takoj letel na okrog in pogledal skozi okno. „Vasilij Ti-mofčjič! kriči — nogi visita, nogi ..." Hitim k oknu. In nogi bili sta njegovi, Lukjaničevi nogi. Sredi sobe se je obesil . . . Poslali so po sodnijo . . . Sneli so ga z vrvi: z dvanajstimi vozli bila je vrvica zavezana — In kaj je storila sodnija? — Kaj sodnija V Ničesar. Mislili so in mislili, kaj bi mogel biti uzrok. Nikakega uzroka ni. Sklenili so torej, da ni bil pri pameti. Poslednji čas ga ie večkrat bolela glava, vedno je tožil o glavobolu . . . Govoril sem še kake pol ure z malčkom in naposled odšel popolnoma potrt. Priznavam, da nisem mogel brez tajnega, vražnega strahu pogledati slabotnega domu . . . Čez mesec dnij odpotoval sem iz vasi in polagoma izginili so mi vsi strahi, vsa tajinstvena srečanja iz glave. (Daljo prih.) jednorazrednic. in le dve srbski. Poslednja leta je v Srbiji neko društvo, ki ima namen podpirati srbsko šolstvo v Makedoniji, a u delovanji tega društva ni nič čuti. Nemci si vedno bolj prizadevajo, da bi raz-nurodili vse Poljake na Pruskem Pruska vlada na stavlja v poljskih pokrajinah največ nemške učitelje. Da dobi lože učiteljev za te kraje, jim daje do 800 mark ptiklade na leto. Potem ni čudno, da bodo v vzhodnih pruskih pokrajinah v kratkem samo nemški učitelji, šole bodo le ponemeevalnice. Poslednja leta pa tudi duhovščina mnogo Btori za ponemčevanje naroda. Duhovniki snujejo razua društva, uajveČ društva katoliških pomočnikov. V teh društvih veje pa navadno nemški duh. Vanje pa navadno vabijo mlade Poljake, kar je tem ložje, ker so načelniki tacim društvom duhovniki Prejšnja leu bila je duhovščina strogo narodna, a kar je v Poznanji Nemec za škofa, se je pa v tem oziru mnogo na slabše obrnilo. Konferenca samojska snide se v Berolinu dne 1. maja Njeno posvetovanje bode javaljne prav gladko. Američani baje ne bodo hoteli Nemcem nič prijenjati. Da bode Amerika svoje iuterese kaj odločno branila, se že vidi iz tega, da je h konferenci v Berolin odposlala Jurija Batesa, kateri je nedavno priobčil v nekem listu jako oster članek proti Nemčiji. Pisal je, da Zjedinjene države ne smejo nič Nemčiji prijenjati. Nemčija se bode morala udati, ker vojne na morji ne more začeti, kajti mora vedno biti pripravljena, kdaj jo napadejo Francozi ali Rusi. Batesa so Američani poslali v Berolin, da pokažejo že naprej, da neso pripravljeni nič od jenjati. Dopisi. Ijb Lošinju 14. aprila. [Izv. dop.] Prepir mej našim državnim poslancem Vitezič-em in na-Bprotnim Vergottinijem v državnem zboru uzbuja marsikatero miBel, ako pozorno pazimo na razvoj narodnega boja v našem Primorji. Italijani hočejo na vsak načiu dokazati ne le, da je laž vse, kar govorijo slovenski poslanci in Hrvat Vitezie o razmerah primorskih, ampak tudi, da so se načelno namenili obrekovati, ovajati in narod ščuvati k preganjanju italijanskega elementa na Primorskem. (Tako pišejo od vlade podpirani italijanski listi.) „"VVie der Schelm ist, so denkt er — Naši optimisti že sanjajo, da je naša stranka v državnem zboru že postala faktor, s katerim je računati. Zdi se pa, da se jako motijo, ako se oziramo na resnična fakta, ki se dogajajo pri nas. Res je, da imajo naši še prost govor na Dunaji, a ne vidijo pa, da bc v deželo poslani „husarji", ki imajo paziti, da vsak državljan pleše le po piščalki. Naš Vitezič hotel je razjasniti tudi Lošinjske razmere. On je hotel omeniti le stvari, ki so javne in objavljene po javnih glasilih. Marsikatera pa Be zgodi tudi za kulisami, katere na dan spraviti ne bi škodovalo. Zuano je že davno, da je Lošinj ko-vačnica pritožb za vsako malenkostno stvar. Dotič-nikom neljube osobe se v njih brez ovira imenujejo in dobro zasolijo. Največ pretrpeti morajo možje, ki hočejo stari hrvatski značaj mesta do zadnjega braniti. Posebno slovansko razumništvo je žrtva in trpin. ■- Povedal bi o tem marsikatero, a zdi se mi, da je bolje molčati in sicer le zategadel, da ne bi po takem načinu kakemu nedolžnemu po nepotrebnem škodoval. To velja namreč načelo, trpi in molči, če ne — pa dobiš, ako se kaka dlaka v jajci najde. Predlauskem ustanovljena čitalnica je nasprotnikom trn v peti. Postala je gnezdo, katerega se vsak uradnik tako strašuo boji, kakor..... Ta strah se je že preobrnil v strast. Vse sile se napenjajo, uničiti jo. Posebno politični gospodje si glavo belijo. Tako daleč je prišlo, da marsikoga strah obhaja, ako bi ga kdo nazval javno Hrvata ali Slovenca. Gotovo je v istem trenutku že zanjka nastavljena. „Creatore della Ćitavnica" je neki že kakor izdajstvo, pauslavizem, rusotilizem. Prvi udje bo že načelniki nacijonalne agitacije. Razumni narodnjaki so nevarne osobe. Ž njimi občevati ni spodobno. Marsikateri uradnik je bd že pozvan na odgovor. Da se le oglasi kak italijanski listič dobro znanega malega upliva, je že vse po konci. Kar tak listič reče, je že sveti evangelji. Ako on reče, to je prepovedano — velja že za prepovedano. Sedaj se bližajo razne volitve in to je povod, da nasprotniki delajo na to, da na vsak način ugonobijo konservativno stranko. Duhovniki so poglavitne žrtve, ker Italijani dobro vedo, da imajo oni š-> vedno upliva pri narodu. Da ta upliv izpodkop-Ijejo, izpostavili so dobro spletene mreže na vse strani. Da moralično ugonobijo pri narodu svečenike, so tukajšnjega kateheta M. Orsića, ki velja v italijanskih in nekih drugih krogih za voditelja narodnega gibanja, v pravdo zapletli. Okrajno glavarstvo je imelo tožbo v rokah. Predno jo je izročilo sodišču, je poslalo žandarmerijo po hišah, da izprašuje ljudi, otroke in roditelje. Vodil jo je nek učitelj (menim da poturica). Drugi so bili pozvani v vojašnico k zaslišanju. Orsića so nemudoma službe ostavili. Kouečna obravnava vrši se pri okrožnem sodišči v Rovinji. In glej! Deca pri vsacem zaslišanji drugače govore. Konečne izjave neso bile tako črne, kakor prve. Videlo se je iz vsega, da je vsa stvar bila preti-ravana, umetno narejena. V dokaz temu bodi, da je O. bil oproščen zločina ter le kaznovan za-imdi prestopka. To jim še ni zadostovalo, ščuvali so še dalje proti njemu. Ni dolgo, ko je O za nekaj časa na otočići Sušaku namestil obolelega vikarja. Glej že drugi dan po odhodu pride žandarmerija, plazi po hišah ter povprašuje, ako je kaj govoril o političnem komisarji. — Strašenje in zalezovanje je v Lošinji na dnevnem redu. Sluge, žaudarmi in drugi vohajo sem ter tja, kakor da so tukaj kake zarote ustašev. Ne mine dan, da ni ta ali oni župnik aH kurat pred političnim uradnikom in zakaj ? — zaradi cerkvenih matic in našega pravopisa. Prej namreč se je upisalo v glagolici, odkar pa imamo novi pravopis, pa v tem. Sedaj pa je to zabranjeno, gotovo, ker je to starodavno in že ukoreninjeno. Skratka. Lošin ima sedaj pravi značaj suž-njosti, sramotenja, teptanja, ovaduhovanja ad infinitmi), solz in grenkih požirkov. Pošten miroljuben meščan je v kot potisnuo — o poštenem rodoljubu molčim. Ako ne pride kaka pomoč, Lošinj in okolica sta za vedno zgubljena za našo stvar. Zatorej pro simo g. Vitezica naj hrabro brani naše težnje. Hvaležne ljudi bode našel tudi v Lošinji. ©rt Muvliije 16. aprila. [Izv. dop] Ni na tem božjem svetu časnika, ki bi bil tako nesramen aroganten in lažnjiv, nego je Dunajska „Deutsche Zeitung". Uredovana do zadnjega inserata po nadutih Židih najpopačenejše vrste, sili čimdalje bolj v naše kraje, v katerih si je ulovila nekaj takih pristašev, ki izvestno ne razumijo, kaj bero v tem strupenem časniku, ki ne vedo, kolikokrati je bil ta zlodejski Ust že podmičen na škodo večine čita teljev samih. Nedavno razposlalo je upravništvo izraelske te svojati po vsem svetu imenik, v tem so po azbuki navedeni oni kraji, kamor dohaja ta časnik. Imenik razposlal se je občinam in drugim korporacijam s prošnjo (!), da naj časnik porabijo za razglaševalne iuserate. Dobil sem v roko tak imenik in radoveden, v katere kraje na Slovenskem uriva židovska svojat svoj monitor, pregledal sem ga. Mej kranjskimi mesti in trgi (seveda Kočevja ne primanjkuje) Ljubljana, Kamnik, Kranj, Škof]a Loka, Radovljica, Litija, Mokronog, Trebnje, Kranj-skagora, potem selišča Dob, Divača in pa seveda — Maverle (Maierle), to je na Kranjskem Bvet, kamor zahaja ta zloglasni list. V vsakem kraji je pač morda jeden, v Ljubljani jih je nekaj več in v Kočevji. Na Slovenskem Štajerji nas ne more izmna-diti, da beremo mesta Maribor, Celje (seveda!) Ptuj, čudno pa je, da je v imeniku Ormož. Da pa mej trgi beiemo Vransko, Rečico, Ljubno, tri tako narodne trge Savinjske doline , to bilo bi neverjr-tno, ali črno na belem stoji in človeka mora mikati, da bi izvedel, imajo li ti trgi res v svojem ozemlji takih kukavic, ali je pa imenik po židovski lagal!! Mej slovenskimi trgi bereš še: Sevnico, Ma-renbreg, Rogatec, Šmarije (znabiti tisti „pošteni" Pepo), Šoštanj, Laški trg. Maujši kraji so: Št. Ilj, Račje. Poljčune, Pra-garsko, Ribuica, Zidani most in kopališči Rimske toplice in Slatina. — Tudi Celovec, Trst in Gorica nahaja se v imeniku. Ker ta list piše vedno nezaslišauo surovo o Slovencih, smelo rečemo, da je tisti, kdor je naročnik temu časniku, ali ga dobiva „ubogajme" ljuti sovražnik narodu našemu, prijatelj pa požidovljenemu n e m š t v u. Iz Ajdovščine 16. aprila. [Izv. dop.] Bil sem danes pri pevski vaji. V resnici do duše bil sem uveseljen, videč s kakovo radostjo s kakim notranjim ognjem se ti prosti delavci utapljajo v prekrasne slovenske pesni! Prtd časom uesi slišal v našem trgu lepega ubranega petja, no, pravo indijansko upitje in razgrajanje ! Hvala Bogu! da nam je pravega moža dal, koji deluje, ne gledajoč ne na levo ne na desno, z vsemi svojimi močmi. In teh ima v obilici! Mirno in tiho si pridobi človeka, ne kriči ter se ne pridušuje, vsakemu da pravo — le jeden cilj ima pred očmi in — doseže ga, čo bi tudi človek mislil, da je to nemogoče. Dal Bog mu zdravje, da mu bode mogoče izvesti, kar se je namenil! — Bil sem tedaj danes pri pevski vaji, ter bilo mi je prijetno konštatovati, da je petje izborno. Kako bi neki ne bilo? So vsi pevci z dušo in telom, ne jednega ne manjka pri vajah; mesto v krčmo z največjim veseljem hite' v pevsko šolo: tu jim je prava zabava, tu se po trudapolnem delu oddahnejo. Gospodu učitelju v Šturiji — kjer se vrše vaje — gre v resnici velika hvala, da se je lotil tega težavnega a hvaležnega dola. Saj pevovodji ne more biti večje zadoščenje, nego da pevci redno k vajam zahajajo ter se z veseljem uče! Č. g. kurat Arko v Šturiji zbral je okrog sebe mešan zbor, koji bode gotovo napravil pri vsakem nastopu ve-likansk efekt, kajti v naših krajih ho mešani zbori z malimi izjemami popolnoma neznani. Dalje se tudi pod vodstvom č. g. Arko tako pojo, da se morajo vsakemu poštenemu človeku omiliti, kjer so take izborne moči, kjer vlada tako veselje do petja, tam moralo bi se napraviti pevsko društvo ! Tudi za to je preskrbel početkom mojega dopisa omenjeni gospod. Pravila so že predložena visoki c. kr. vladi v Ljubljani in v kratkem imamo v Ajdovščini-Šturiji pevsko društvo. Se ve pričakovati je, da bo vsak, kdor ljubi pravo domače petje, to društvo podpiral bodisi kot izvršujoč bodisi kot podpirajoč član. Bodi Ajdovec bodi Šturt'c bodi kar hočeš, to društvo podpiraj, da bode moglo cvesti ter ljudstvu koristiti. In kdo noče ljudstvu koristiti ? Gotovo vsak! Upajmo, da ne samo z besedo. Pevcem pa in brdkim pevkinjam treba dati poguma, da jih ne omaja kak mali vetrič, ter ne razdere zgradbe, koja se je s tolikim trudom dozidala. Imejmo zaupanje jeden do druzega, čutimo se kot bi bili jedna družina ter ne odpirajmo vrat pogubo-nosnemu prepiru in neslogi. Star pregovor pravi: Sloga jači, nesloga tlači! Belo nedeljo prirede naši pevci in pevkinje vodico v korist podružnici sv. Cirila in Metoda. To je pravo! Treba delati na to, da i prosto ljudstvo spozna korist in potrebo tega društva: kadar se to zgodi, jamčena nam je prihodnjost. Domače stvari. — Imenovanje.) Svetnikoma deželnega sodišča v Trstu sta imenovana: Peter vitez M a f i e i, okrajui sodnik v Gradišk, in Teodor Doljak, državnega pravdnika namestnik v Gorici. Avskultant Anton Teutor imenovan je pristavom pri okrajnem sodišči v Sežani. — (Pogled na zlato Prago.) Ta velikanska slika, o kateri smo že včeraj obširneje poročali in bodemo še v jedni prihodnjihgjštevilk natančneje izrekli oceno, razstavljena je od danes slav. obiinstvu na o«led. Želeti bi bilo, da bi nikdo ne zamudil ogledati tega mojstftrsko dovršenega dela stolice češke kraljevine. Videti je vsaki dan od 10. ure dopoludne do 5. ure popoludne. Ustopnina 30 kr. za osobo. — Jutri obišče umetnik g. A ntou Chit-tussi sam Ljubljano. — (Vojaška godba — odpovedala!) Javili smo že bili, da bode pri predstavi v korist podpornemu društvu velikošolcev na Dunaji sodeloval iz posebne prijaznosti oddelek c. kr. vojaške godbe. Namen predstavi je v obče blac in dobrodelen, kajti tu se gre samo zato, da s kako svotico priskočimo tudi mi v pomoč podpornemu društvu. Iu vender, ravnokar čujemo, da je vojaška godba odpovedana in da po takem ne bode sodelovala pri našem blagem namenu. Kaki so nagibi, ne vemo še; mi jih ne nahajamo nikjer v programu. Plakati so že tiskani in zato je nemogoče prirediti drugo izdajo plakatov, ker je namen predstavi dobrodelen Plakati torej ostanejo, kakor so bili prvotni, le občinstvo naj vzame na znanje, da obečani oddelek naše c. kr. vojaške godbe ne sodeluje pri predstavi na velikonočni ponedeljek in da se bode za to skrbelo, da se (lobodo kaka privatna godba, kar se pa do zdaj Še ni moglo zgo diti, ker je odpoved prišla tako nepričakovano. — (Odbor „Glasbeue Matice") razposlal je raznim pevskim društvom in čitalnicam nastopno vabilo: Slavno društvo! Narod slovenski stavi prvi spomenik. V kratkem bode v beli Ljubljani stal kip prvega pesnika „Ilirije oživljene", Valentina Vodnika. Trideseti junij t. 1. zjedini ob njegovem odkritji v naši stolici vse Slovence od deroče Drave do sinje Adrije, in ta dan bode nam pravi narodni praznik, o kojem pokažemo, kako cenimo svoje može. Tedaj se „mojstru pevcev" mej druzimi pokloni tudi glasbena vila slovenska. „Glas-bena Matica" povšde slavce ožje domovine k spomeniku, da počaste brata pevca. Vabi Vas torej, da se tega poklona udeležite, zajedno Vas proseč, da se podvizate odzvati se temu vabilu in priglasiti se pri tem podpisanem odboru, ki Vam takoj pošlje kolikor tn-ba izvodov slavnostne kantate. Dan in uro zadnje skušnje naznanijo slovenski dnevniki. .Glasbena Matica" se nadeja mnogoštevilnega odzivanja zavednih sinov slovenskih in jih prisrčno vsprejme v svojo sredino. Bog in Narod! — (Društvo „Pravnik" v Ljubljani) imelo je včeraj svoj shod, katerega se je udeležilo 22 članov. Načelnik gosp. dr. Papež je v svojem nagovoru dokazoval in naglašal, da se je društvo že dobro ukoreninilo in tudi že začelo razvijati svojo delavnost na vse določene strani svojega smotra. Izrazil je tudi društveno sožalost zaradi ravnokar umršega nekdanjega predsednika odvetniški zbornici, dr. F. S u pa n Čiča, kar je bilo po mislih vsakemu navzočniku Pogreba se danes udo-leži društvena deputacija. Gosp. dr. Maj ar o u je predaval o novem „črnogorskem imovinskem zako niku". Podal je pregled tvarine v tej prezanimivi kodifikaciji ter mimogredoč opozoril na pravne institute, ki jih ne nahajamo v modernih zakonikih, na ustanovila starega črnogorskega običaja, slovan-sko-narodnega značaja. Tudi je čital iz zakonika nekatere članke, da se je spoznal krasni in jasni jezik. Več iz tega predavanja utegne priobčiti društveno glasilo „Slov. Pravnik". Kot 3. točka bilo je posvetovanje, kako naj društvo priredi slovensko izdajo zakonov in pravno terminologijo. Pričel je razgovor g. dr. Fe r j a n či č in povedali so tudi svoje misli gg. dr. Škofič, dr. Tavčar, Gogala, dr. Maj ar on, dr. Hudnik, Leveč in dr. Krisper. Odbor je tako čul, da je pravo pogodil, ko je sklenil, da društvo čim preje tem bolje začne izdavati priročno zbirko zakonov v posameznih zvezkih iu da se v to naročajo pregledani in popravljeni prevodi od posameznih pravnikov. (Glej kroniko društva v „Slov. Pravniku" z dne 15. t. m.) Če bi se prevodi delali po odsekih, stvar bi se tako zavlekla za nekaj let, da si priročnih slovenskih prevodov živo pogrešamo vsaki dan. Tudi s terminologijo ni več dolgo odlašati, prevelika natančnost zavira in ne niško-slovenski slovar za pravnike bi jako veliko pomagal v praksi, Če bi tudi ne bil na vse strani dovršen. To in podobno se je naglašalo v razpravi, ki je bila jako živa. Mej posameznimi nasveti bil je ta, da bi društveni shodi bili bolj pogosti. Za umestuost tega nasveta je bil najboljši argument včerajšnji shod sam in gotovo ga bode uvaževal tudi odbor. Prijateljska zabava je shod završila. _ — (Za vodovod Ljublj anski) jeli bo pokladati cevi že po mestu. Kmalu budemo imeli dosti in dobre vode ter ne bode več godrnjanja, da so vodnjaki suhi. — („Kmetovalec") ima v 7 številki nastopno vsebino: Perutuinstvo. Spisuje Josip Lenarčič. Paduanke ali Brabantke. — Deželni me-lijoraciJBki zaklad iu dežela Kranjska. — Metelika, lucerna, nemška ali večna detelja. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijsko družbe kranjske. — (Izredno lepe pitane vole) klali so danes v klavnici nekateri mesarji za velikonočne praznike. Tu je pač viden veliki napredek umne živinoreje na Kranjskem. Najlepšega vola pobil je mesar gosp. Janez Kopač, vola, ki ga je sam vzredil in kateri je tehtal dvajset stoto v. — (V Konjicah) zmagali so pri občinskih volitvah neraškutarji. Voiitev trajala je v tretjem razredu pozno v noč. Narodna stranka bila je sprva za 40 glasov na boljem, a naposled je nemškutar-ski nežni spol po noči dirjal po okoličnih vaseh in zbobnal in premamil toliko kmetskih volilcev, da je nasprotna nam stranka imela naposled 10 glasov večine. — („Podružnica družbe s v. C i r i I a i n Metoda Šaleške doline v Šoštanj i") ima v sredo dne 24. t. m. popoludan ob 3. uri v prostorih g. Fr. Rajšterja v Šoštanji svoj občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo društvenega delovanja, predlaganje računov, volitev novega načelništva, pobiranje lotnine ob jednem in razni predlogi. Častiti udje se uljudno vabijo k obilnej udeležitvi. — (Strajk Llovdovih delavcev v Trstu) še vedno ni poravnan. V torek prišlo je zjutraj do 1000 delavcev na delo, ki so pa proti poludne ostavili delarnice, da ne bi škodovali odsotnim delavcem. Samo 30 delalo jih je ves dau. Včeraj jih je prišlo 550 v arzenal, ki so mirno delali ves dan. Nedostaje jih torej še vedno do 1000. Ker je židovski upravni odbor tako trdovraten, ni prčakovati popolne poravnave in govori se že, da pojdejo boljši delavci v Benetke, kjer v tamošnjem arzenalu baš eedaj nujno potrebujejo dobrih delavskih sil. V tej zadevi piše „Edinost" v poslednji številki mej drugim: „V ponedeljek 15. t. m. so šli razni odposlaniki k ravnateljstvu, kjer jih je vsprejel predsednik baron M. Morpurgo v pričo raznih svetnikov, ter izjavili svoje težnje. Baron Morpurgo je odposlanikom raztolmačil, da „Lloyd" pri-štedi s podaljenjem dela 32.000 gld. na leto ter da je uprava določila potrošiti 15.000 gld. na leto za one delavce, kateri služijo manj kakor 1 gld. na dan. Ta prebitek bi se pa razdelil mej vse delavce, da se odškoduje one, kateri sprejmejo novi delavni red. Lloyd je zatorej nekoliko imel z delavci ozira, nasprotno pa so tudi oni sami sprevideli, da je borba za vsakdanji kruh jako težka ter je prišlo včeraj okolu 600 delavcev o navadnej dobi na svoja mesta. S tem so priznali, da se udajo novemu delavnemu redu. Proti 11. uri pa so zopet odšli in tudi danes je delo ustavljeno, kajti prišlo je le okolu 200 delavcev na svoje mesto, kateri bodo izvestno zapustili delo, ko vidijo, da sami ne morejo nadaljevati. — Ni zatorej še nadeje, da se strajk skoro reši — Lloyd bode imel vsled strogega postopanja malo koristi, nasprotno pa ne vemo, kaj bode s tako množico ljudi, ki ostanejo brez kruha". — (S Huma pri Ormož i) piše se nam dne 17. t. m., da je po lepem toplem dnevu po uoči od 16. na 17. dan t. m. padel 1 dm debel sneg. Zrak se je zelo ohladil. Nekatera drevesa, kakor črešnje in breskve, ki so bila blizu cveta bodo nekoliko poškodovana. — (Mariborska čitalnica) preselila se je dne 15. t. m. v hišo g. Alojzija VVeissa na Grajskem trgu (Burgplatz „Zur Bierquelle"). Narodnjaki, prišedši v Maribor, se vabijo, da obiščejo čitalnico, kjer jim je ob jednem tudi izvrstna gostilna na razpolaganje. — (Pri okrajnem sodišči v Brežicah) razpisano je mesto zemljiškega knjigovodje, eventu-valuo kanceiista. Prošnje do 18. maja. — (Razpisano) je mesto nadučitelja na ljudski šoli v Šturiji (plača 500 gl., doklada 50 gl. in stanovanje) in služba 2. učitelja (plača 400 gl. in prosto stanovanje.) Prošnje do 15. maja. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburg 17. aprila. Carska obitelj preseli so po velikonočnih praznikih zopet semkaj. — Veleposlanik grof Suvalov vrnil se je zopet v Berolin. Njegovo desetdnevno bivanje tukaj ni imelo druzega namena, nego določiti čas pohodu carjevemu pri cesarji Viljemu II. — Metropolit Mihael pride tekom tega tedna semkaj. Rim 17. aprila. (Pol. Corr.) Obravnave mej Italijo in Turčijo zaradi nove trgovinske pogodbe vrše se povoljno in nadejati se jo skornega sklepa. — Bivši francoski minister -ski predsednik Floquet prišel semkaj obiskat francoskega veleposlanika pri Kvirinalu, Ma-rianija, ki je njegov bližnji sorodnik. Obisk nema političnega pomena. Rim 17. aprila. Vojno ministerstvo je sklenilo opustiti puško Vetterlijeva in uvesti ali puško Mannlicherjevo, ali pa Tua-vo. Dunaj 18. aprila. Nemško - avstrijski srednješolski shod odklonil predlog, da se upelje obligatni pouk francoščine, a izjavil se za obligatni pouk telovadbe na srednjih šolah. Beligrad 18. aprila. Iz srbskega uradnega vira se javlja, da so se obravnave o trgovinski pogodbi z Bolgarsko zavlekle zaradi novih zahtev vlade bolgarske. Razne vesti. * (Brzojavni promet meseca febru-varija t. 1.) Po deželah v državnem zboru zastopanih izročilo se je državnim brzojavnim in želez-ničnim poBtajam meseca februvarija t 1. 495.927 brzojavk nasproti 477.953 istega meseca lanskega leta. Pristojbine za napominane brzojavke vrgle so državnim brzojavnim blagajnam letos 269.006, lani pa le 264.359 goldinarjev. * (Potres.) V petek 12. t. m. imeli so v Baumgartenu pri Potonil prav močan potres. * (Aprila meseca zmrznila.) V Akastu v Peštanskem komitatu zmrznila je v noči na 6. t. m. Ivana Judak. Nesrečno ženo našli so drugo jutro pod milim nebom mrtvo. * (Dragi konji.) Preteklo Boboto prodali so na Dunaji na javni dražbi 10 konj kneza Maksa Flirstenberga za 42.050 gld. Najdražja bila sta 51etna kobila „Cintra", katero je kupil knez Fran Auersperg za 16.000 gld., in pa 3letni žrebec „Sz. Gellert", za kojega je plačal grof Anton Appony 14.000 gld. * ( Po n e v e r j e n j e.) Iz Arada se 15. t. ra. javlja. Pri tukajšnji trgovski in obrtni banki zasledili so primanjkljaj 335.000 gld. Velikemu po-neverjenju, katero je zakrivil umrli generalni tajnik, prišel je na sled novoimenovani tajnik, ko je pregledoval vrednostne papirje. Da ne bi občinstvo trpelo škode, poravnali so ravnatelji škodo ter uložili v banko 220.000 gld. * (Potresi.) Vesti došle iz Port-le-Paixa na Haiti poročajo o strašnem potresu, kateri je dne 28. marcija t. I. tamkaj razrušil obilo hiš in mnogo osob usmrtil ali pa teško ranil. — Isto tako se javlja iz Aten 12. t. m.: Iz Janine dohajajo žalostna poročila o izrednem potresu po pokrajinah Paramythi in Margareti v Epiru Koliko škode je napravila grozna podzemeljska prikazen, še ni do gnano, ker je pretrgana vsakeršna zveza z uapomi-nanima pokrajinama. Poslano. Odprto pismo prečast. gosp. uredniku ,,Slovenca" a d p e r s o n a m ! Pri shodu volilcev II razreda in pozneje v Svojem poročilu v „Slovenci" blagovolili Ste me natolcevati, da sem govoril iz „animoznoBti proti duhovniškemu stanu v obče". Gotovo mi boste pritrdili, da si uaobražen človek animozuosti proti kacemu stanu v obče ne more prilastiti hipoma, da se more na to lastnost sklepati le iz vednega obnašanja dotičuika v javnem ali pa zasobnem življenji, predno se javno izreče tako označujoča stigmacija. Moje delovanje v javnosti je odprta knjiga in ta šteje, — preč g. urednik, dokaj več stranij — nego Vaša; a zagotavljam Vas, da v njej ne najdete ničesar, kar bi Vas — ki morate resnico pred vsem ljubiti, — opravičevalo očitati meni ani-moznost proti duhovništvu! Nesem vzgojen v semenišči; bore življenje delavca zaneslo me je v letih, ko Vi še skrbi poznali ueste, — mej svet, prišel sem v središče onega protikatoliškega gibanja, katero sta mej delavci propagovala Byron in Zimerman; preživel sera tudi jaz mladostne „Drang und Flegeljabre", iu tem preč g. urednik n e i z o g n e s e n i h če, kojega, rekel bi — nemila osoda vrže v politično življenje; a niti takrat, niti pozneje kot voditelj delavcev se nesem zagrešil s tem, da bi sovražil duhovniški stan ! Pač pa sem delavce vedno odvračal od verskega prepira; zavračal one tovariše, ki so hujskali proti katoliški duhovščini ter se po svojem prepričanji protivil verskim novotarijam, s katerimi je delavce begal dr. Tauschinsky Temu stališču: spoštovanje vere in duhovščine ostal sem vedno zvest; moje postopanje pri delavski enketi na Dunaji, katero ste morebiti iz posebne ljubezni do mene - v Svojem listu zamolčali, bila je le dosledna izpeljava mojega stališča. Če pa zmatrato nekdanjo mojo izjavo proti ustanovitvi katoliške knjigarne iu tiskarne, — mojo zavrnitev razžaljivega napada na delavske stanove v „Slovenci", — ali celo opazke v „Obrtniku", da se mali obrtniki na nikogar ne smejo zanašati, ker sta celo oba preč. gospoda duhovnika, ki sedita v mestnem zboru, proti njim glasovala, — če zmatrate tedaj t<> potegovanje moje za obrtniške interese, katero mi nalaga stanovska dolžnost — za a-iimoznost proti duhovščini — svot-odno Vam ! To dolžnost spolnjeval sem in bodem vedno, ne oziraje se na stan, v katerem imamo protivnike; ne glede na osobno korist, — in kar sem morebiti kedaj zagrešil, — hinavščine ni bilo vmes! Upanje pa imam, da ne bodem zavržen zaradi tega. če ne verjamem vsega, kar v politični bo-parici prihaja iz Vaših ust! Ljubljana 17. aprila 1889. Urednik „Obrtnika". Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrali iu stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (lGi-8) BfW----ScTS =SBM „LJUBLJANSKI Z70N" MtOJl za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. T ii j t; i : 17. aprila. Pri Malici: Krof Lanthieri iz Vipave. — Schwickert iz Vipave. — Obergfoll, Komeljanc iz Kočevja. — Solerti iz Sušaka. — Booksltff iz Gorice. — Vockel, Kochlor z Dunaja. — Winckler iz Frankobroda na M. Pri Slonu: Jo alla iz Trsta. — Dorn, Leclmer, Gramlik, Lowi, Lmvith z Dunaja. — Nordin iz Montebella. — Berthi iz Inomosta. — Baron Apfaltrern iz Celovca. — Gesch iz Pouersama. — Mauerhofer iz Tržiča. — Klein iz Toplic. — Ber^marin z Dunaja. Pri A \ ri jslicin ciMir j i: Pollak „ iz Tržiča. — Rozman iz Bubinja. — Kichar iz Brica. — (Jerne iz Gorenjih Gorjan. Pri Južnem ltolotlvoru: Bein iz Gorice. — Erjavc iz Gradca. — Oražem iz Lesec. Pri BavarNkcui dvoru: Cach z Dunaja. Umrli so v IjiilHiani: 18. aprila: Josip Jurbardt, kondukterjev sin, 1 */i mcs., Sv. Petra cesta št. 68, za oslabljenjem. Meteorologično poročilo. 4% državne sreJko it 1. 185t 260 «ld. 139 gbi Državne srečke iz 1. IH«4 10U , 181 „ Ogerska zlata renta 4"/0 . . ... 102 Ogerska papirna renta 5°/0 • ... 95 ,, f>°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 125 „ Zemlj. oW. avstr. 4V,°/0 zlati zaat. listi . 121 „ Kreditne srečke.....100 gld. 192 „ Rodolfove srečke..... 10 ., 21 ,', Aicije anglo-avstr. banke 120 „ 128 „ Trammway-dnižt volj. 17<> pld. a v. 284 „ 25 50 90 75 25 76 kr. Kovačnica, in gostilni z vrtom in njivo daje so v podkovstvu skuSeneinu, oženj.ineniu kovaču pod ugodnimi pogoji m ve« let takoj v najem. Natančneje pove lastnik Fran Šustcrsi«-. gostilničar, Župuže, postit S t. Vid pri IJ ubijani. 283—2) Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 17. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7249 mm. 725*7 mm. 728-7 mm. —0-4" C 4 G15 C 1-4° C si. vzh. si. jvz. si. svz. snež. obl. jas. 14 60mm. Bnega. Srednja temperatura 19°, za 7'4° pod normalom. ^)\a-2^.aosi3:a, borza dne 18 aprila t. L (Izvirno telegraficnn poročilo.) včeraj — .... gld. Papirna renta Srebrna renta Zlata renta . . 6" marčna renta . Akcije narodne banke Kreditne akcije . London..... Srebro ..... Napol...... C. kr. cekini . . . Nemške marke . 85-10 85 70 110 95 10030 903-— 29750 12030 9-51«/. 5-118 58-7.> - gld danes 85-05 85-70 110-95 100-25 906-29775 120-25 9-51 V. 5G8 58 75 Proti ognja varne železne kasete, ki se dajo z vijaki pritrditi, kakor tudi rabljene in nove, proti ognju varne prodaja ceno 8. BERGER, Wien, Brlnnenlr. 10. velikonočno dobivajo ae v pekarni Jak. Zalaznika na Starem trgu hiš. štev. 19 Jako okusni kolači in potvice, kakor tudi vsakovrstni fini kruh na vago, pince in različne nasladne pe-karije. Za mnogobrojni obisk se udano priporoča Jukob Zalaznik, (279—3) pekovski mojster. Poštna upraviteljica, službujoča žc v tem poslu in popolnoma zmožna v vseh poštnih zadevah, z izvrstnimi spričevali, Idčo službe. — Ponudbe na K. W. poste restanto Vrhnika. (284-2) CIRKUS RICHTER. ip^"" T7"©a,ls dan velika gala-predstava. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Kasa se odpre ob '/a7. uri. (258—7) Fatentovane Strakosch-Boner jevo stroje za pranje in murge priporoča (57-13) ALEXANDER HERZOG Dunaj, flrabrn, Rrfiiincrslrass« 6. Katalogi zastonj in franko. c Brnsko sukno za elegantne pomladanske in poletne oblete v oilreskllm po 3*10 m, to je po 4 Dunajske vatle vsak odrezek, kateri stane PF «lirni ceniki. (261—2) Št. 588G. (286—2) Volitreni razpis. V zmislu §. 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo letošnje dopolnitvene volitve občinskega sveta vršile kakor običajno T llftCfBtlll olli Srceko. E*etrićle Va»o, l>r. Si ai-e .losi|». Dr. lavrur Ivan, Tomek .losip. Tomšič Ivan, V;i leni i uri«- Igiiaeij, Velkovrk Ivan, Zitterer «1 i časa Cavaleiiiua IHat. vitez, Žagai* Karol, Zeleznikar Ivan. V Ljubljani, dn<§ 8. aprila 1889. Župan: Grasselli. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*. ^93161