%
Leto XV.
V Celju, dne 7. novembra 1905. 1.
Stev. 88.
DOMOVINA
		
Uredništvo je v Schillerjevi cesti Št. 3. —_ Dopise j blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo. j	[ Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek j [ ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol j F leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in droge j f dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na b leto 13 kron, pol leta 6 kjon 60 vin. Naročnina se J [ pošilja npravništvu, plačuje se vnaprej. ' '	f Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbino | ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za r večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Rojaki!
Za rano dve rani!
..Durch muss des Kieles Erz!'1, te impertinentne. izzivalne besede so izobesili celjski Nemci pred stavbišče nemške hiše v Celju. Železni rob germanske ladje mora prodreti skozi slovenske dežele do Adrije! Slovenski jez naj pade pod železno pestjo germansko! Znan nam je že izdavna ta namen, in zato se oborožujemo, da nikdar ne doseže tega cilja nemški zmaj! — Zato mora biti konec vsej naši nedelavnosti ali nedoslednosti, ki nas je privedla tako daleč, da smo danes politično in gospodarsko oslabeli in onemogli. Ali hočemo ostati vedno nakovalo, vedno naj nemška kladiva kujejo na naših glavah?
Celje je ena postojank vsenemškega gibanja; kakor ga oni krčevito branijo, ravno tako z vsemi močmi delajmo mi zoper nemško prodiranje! Tisočletna zgodovina plemenskega boja med Slovani in Nemci je zgodovina neprestanega prodiranja od nemške strani. V teku tisoč let smo izgubili Slovani na leto povprek po 98 kvadratnih kilometrov zemlje." To je strašna izguba in vedno naprej sega nemška pogrešil ost! ..Durch mn-ss df-s Kieles Erz!"
Vse Slovenstvo jiioia v dejanski boj zoper germanski naval! ALi, ki čuvamo Jugoslavijo proti severu, se moramo prvi zavedati, v kako nevarnem položaju smo. na kako važni postojanki . živimo. Ta boj postaja vedno resnejši, zato pa še S ne smemo vreči puške v koruzo, ampak sprejeti moramo vsiljeni nam boj na celi črti.
V življenje so bila poklicana sokolska društva, da vzgajajo narodn krepke, značajne in odločne bojevnike za pravice in svobodo slovenske domovine — da ustvarijo jez nemškemu prodiranju.
To nalogo je vedno v polni meri spolnoval ,,Celjski Sokol'1. Slovensko mladino je vzgajal v sokolskem duhu in je dosegel že tudi svojim močem primerne vspehe — a naprej ne more. Danes je „Celjski Sokol" brez strehe!
Dosedanja telovadnica je postala iz zdravstvenih ozirov tako slaba, da je obolelo več telovadcev, na kar je bil primoran „Celjski Sokol" ta lokal zapustiti, in ker drugega primernega prostora za telovadnico ni dobiti v Celju, niti v okolici, je prišlo društvo — na cesto.
A" tem kritičnem našem položaju si dovolimo opozoriti slovanske rodoljube na to, da ima „Celjski Sokol" poleg dela v svojem okrožju še drugo zadačo: ustanoviti v vseh mestih, trgih in tudi večjih vaseh po celem Spod. Štajerju sokolska društva, ki bodo prave narodne straže slovanske posesti, najmočnejši jez nemškemu prodiranju proti jugu.
Dosedaj je pripomogel ,.Celjski Sokol" k ustanovitvi društev v Ljutomeru, Brežicah in Žalcu, tudi ,.Mozirskega Sokola" je izvabil k novemu življenju. A zopet trkajo različna mesta (Maribor, Ptuj); pomagajte nam ustanoviti sokol-sko društvo, preskrbite nam načelnika itd. Umevno je, da tem zahtevam ,,Celjski Sokol" v današnjih svojih razmerah ne more ustreči.
Iz teh vzrokov smo sklenili stopiti pred slovensko in slovansko javnost z načrtom, postaviti
sokolski dom v Celju.
dela in tudi pravega rodoljubnega požrtvovanja. Zato bodemo storili od svfrje strani tudi vse, kar je sploh v naših močeh, jali za izpolnitev tega našega smotra so samo te moči prešibke.
Obračamo se torej do vseh rodoljubov s prošnjo, da pomagajo ,J-eljskemn Sokolu", kot bojevniku na najvažnejši[ postojanki s prispevki. — da se uresniči ta njegi"- načrt.
Podpora, ki jo naklonite s tem celjskim Slovencem, ni zavržena, f obrodila bo najlepših sadov. Zajedno pa nam jbo vaše zanimanje za našo sveto stvar dalo novega poguma in novega navdušenja, da ne odnelara^ dokler ne zmagamo.
Prispevke za Sokolski dom v Celju sprejema br. Jože Smertnik. Nazdar!
Za odbor ,,(' el j s t ega Sokola":1
Dr. Josip Karlovšek 1. r. y	■■■■"
starosta.
j i Dr. Gvidon Sernec 1. r.
podstarosta.
Jože Smertnik 1. r. blagajnik stavbenega odseka
v
te
na pokopališču jako ginljivo po edno žalostinko-Blagemu gospodu, ki je bil priden obiskovalec naših prireditev in se je še pri zadnji naši veselici (morda sluteč bližnjo smrt?) od vsakega posebej poslovil, kličemo v zadnji, pozdrav: ..Na svidenje nad zvezdami!"
— Na pritožbo tukajšnjega prebivalstva,
podpisano od 83 Slovencev iz Laškega trga in okolice na direkcijo južne železnice radi nemških uradnikov na tukajšnji postaji, nam je došel odgovor. v katerem ravnateljstvo obljubuje nastaviti v kratkem času nekaj slovensko govorečih uradnikov, ter prosi, naj se o tem obvestijo vsi. ki so se pritožili. V dotičnem odgovoru se povdarja, da se zaradi ,tega dosedaj ni moglo to zgoditi, ker silijo slovenski uradniki v nemške kraje- in j i h ( vsled tega p r i-m an j k uje. ^am >se zdi ta'izgovor sila ironičen, da ner ra'bimo .prljnernejšega izraza! Pričakujemo sedaj ižvrlitv^dahe obljube. — (Nam se zdi ta
odgovoribrezm.ejittS nesramnost, ko je vendar obče (znano, ..kako m slovenske uradnike zaradi naj-
poslancev R o š k a r j; in tov. na Njega e k s c e l e n c o c. k r. dež. namestnika.
Na razne v državnem zboru vložene interpelacije in pritožbe so posamezni resortni ministri odgovorili in jih rešili v tem smislu, da se vsaj v vseh onih slučajih, v katerih se gre za nova naročila uradnih kazal (izveskov) ali uradnih pečatov pri uradih, ki občujejo ali vedno ali vsaj deloma s slovenskim prebivalstvom, morajo v bodoče naročiti dvojezični.
Kljub vsem tem obljubam se pa oblastva na Štajerskem, posebej finančna oblastva, za to ne brigajo. Tako ima glavni carinski urad. finančno okrajno ravnateljstvo, c. kr. okrajno glavarstvo kot davčna oblast prve inštance, c. kr. glavni davčni in depositni urad, c. kr. finančnostražni oddelek in c. kr. meroizkusni urad v Mariboru samo nemške uradne izveske, čeravno so ti uradi v prvi vrsti za slov. prebivalstvo. Od navedenih uradov so dobili šele v najnovejšem času nove napise: novo sezidani glavni carinski urad. finančno okr. ravnateljstvo, c. kr. glavni davčni in sod-nijski depozitni urad, c. kr. okrajno glavarstvo kot davčna oblast "prve inštance; bila je že torej dana prilika, da se naroči za te urade dvojezične napise^
Ce se oziramo na to, da imajo drugi uradi, kakor c. kr. okrožna sodnija, dvojezične napise, je jasno, da se je zgodilo pri drugih namenoma nasprotno, vsekakor pa z vednostjo in izrecnim dovoljenjem višjih oblasti.
Podpisani poslanci prašajo Njega ekcelenco c. kr. namestnika:
1.	So njega ekscelenci g. namestniku te razmere poznane?
2.	Je-li voljan, sedanje napise, ozir. uradne izveske takoj dati odstraniti in jih nadomestiti z dvojezičnimi in v bodoče paziti, ca bodo vse cesarske oblastnije na Spodnjem Štajerskem imele dvojezične napise, uradne izveske in uradne pečate in se istih posluževale?
Gradec, dne 30. oktobra 1905.
Laške novice.
— Pogreb g. Andreja Elsbacherja se je
vršil nad vse veličastno. Nešteta množica je spremljala priljubljenega ranjkega k zadnjemu počitku. Prepeljan je bil z vozom celjskega pogrebnega društva na tukajšnje pokopališče. Venci so se nahajali na posebnem vozu. Pevci tukajšnega bralnega društva, pomnoženi s pevci celjskega pevskega društva so zapeli pred hišo žalosti in
manjše, ^.aricr poganja v pregnanstvo v nemške Kraje. Op. 'urfed.)
'V — Železni čili uradnik Ulčnik, ki pred Nekaterimi dnevi še ni „umel" popolnoma nič "•'slovenski,' hoče naenkrat slovensko znati; boji se, da jo bode moral iz Laškega ^popihati. Mi ne ^Verjamemo, da bi se g, riniik v par dneh slo-*V'-r?skem« jrvziJut priu/il; in če nosi še tako iu ne brale.' Zahtovhfno p^odločno^ da se td&ŠRmigt uradnika, ki se ob vsaki priliki norčuje iz. Slovencev, odstrani iz naše postaje!
— Zbesnel je dne 3. t. m. tukajšnji živino-zdravnik Rihard Janeschitz. Zaprl se je v svojo sobo ter potolkel in razbil vso svojo domačo lekarno in pohištvo ter metal reči na ulico. Svojo umetno nogo si je odvezal in jo metal iz kota v kot. Z velikim trudom so ga zvezali in odpeljali na opazovalnico v Feldhof.
ob 6
šiča
izdrl
Trboveljske novice.
Iz maščevanja je dne 31. oktobra zvečer uri domov idočega občinskega redarja Mi-napadel delavec imenom Cilinšek, kateri je redarju sabljo in ga ž njo toliko časa ob-
deloval, da se je redar zgrudil ves krvav. Zlomil mu je tudi piščal na nogi. Težko ranjenega stražnika so peljali domov, napadalca pa orožniki v Laško, premišljevat, kaj hasne prevelika bojevitost,
—	Umrla je na dan vseh Svetih mati no-nomašnika g.1 Šumra. Sin se ni mogel udeležiti pogreba, ker je tudi opasno bolan.
—: Trboveljski Slovenci nameravajo letos prirediti zabavni večer na Silvestrovo. Cisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, Ob takih prilikah se lahko precej nabere „domu na altar". Vredno posnemanja!
—	Tistih pet nemških uradnikov na Vodah
ima sedaj lepo predelano restavracijo, katero diči najbolj venec iz hrastovega listja. Zavedni delavci bodo svoje storili, in kmalu se bode tistih par posili-Nemcev samih senčilo pod hrastovim listjem, samo če bode gospod gostilničar s tem zadovoljen.
—	V nedeljo, t. j. 5. t, m. ob 4. uri po-poludne se je vršil velikanski shod delavcev in po shodu je delavstvo demonstriralo iz Vode v Trbovlje in nazaj z rudečimi zastavami. Nosili so s seboj rudeče okinčane deske, na katerih je bilo zapisano: Proč z Gavčom! Živela svoboda! Živela splošna volilna pravica! Živel generalni štrajk! Delavci, katerih je bilo približno okoli 2000, so prikorakali z godbo na čelu pred občinsko hišo, kjer so hoteli govoriti z občinskim predstojnikom. Namesto tega govoril je z vodjo delavstva namestnik obč. predstojnika g. G. Vo-dušek o splošni volilni pravici. Nato se je ljudstvo zadovoljno in mirno razšlo. Bati se je bilo hrupnih demonstracij, do katerih pa ni prišlo.
A
f '
Domače in druge vesti.
—	„Madame Mongodin". Prvo predstavo na slovenskem odru celjskem smo videli dne 5. t. m. „ Celjsko pevsko društvo" je dalo francosko igro , Madame Mongodin". Reči moramo, da je igra sama na sebi velik nesmisel, brez vsakega vzleta, brez vsake umetniške primesi. Kar se je dalo iz igre napraviti, to so storili naši vrli diletantje v polni meri. Videli smo, da je g. Salmič gledališka moč. kojo morajo Celjani pripeti na verige, da jim nekega dne ne ponudi roke v slovo. ILogo g. Mougodina je igral g. Salmič s tako poglobljenostjo in preciznostjo, kakršno kaže le najizurje-nejši igralec, Tudi ostale uloge so bile v dobrih rokah. Gospica Sernečeva je igrala gospo Mongodin prav dobro. Posebej je pa ugajala občinstvu tudi gospica Dolinarjeva s svojim živahnim temperamentom. Gospica Miklavčeva kot Lucija je rešila svojo nalogo zadovoljujoče. Tudi druge manjše uloge so bile dobro zastopane. Tuintam se je slišalo malo preveč šepetalca. pa drugikrat bo gotovo tudi v tem oziru bolje. Omeniti nam je še. da smo mimogrede slišali od dveh tujcev-gostov, kako sta se hudovala, da se je pričela igra uro pozneje, nego je bila napovedana. Vemo iz lastnega prepričanja, kako baš to slabo vpliva. — Začetek letošnje sezone je storjen, in upamo in prepričani smo, da bode prihodnja predstava nudila nekaj našega, slovenskega ali slovanskega, ampak v resnici nekaj, kar zabava, vzgaja in iz-obraža. V to svrho vrlemu ,,Celjskemu pevskemu društvu": naprej!
—	Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju vabi na koncert, ki se vrši v nedeljo, dne 12. listopada v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju o priliki občnega zborovanja društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju v korist podpornemu zakladu tega društva, s prijaznim sodelovanjem r('eljskega pevskega društva", ,.Slovenskega delavskega podpornega društva" in .,Orgljarske šole" v Celju ter polnoštevilne ,.Celjske narodne godbe". Na sporedu so glasbene točke in veseloigra ,.Putifarka". Po koncertu prosta zabava in ples. Vstopnina 1 K. Za dijake in vojake 50 vin. Začetek ob 8. uri zvečer. Z ozirom na dobrodelni namen koncerta se preplačila hvaležno sprejemajo. Slavno občinstvo1 opozarjamo, da bode mnogovrstni spored nudil v vsakem oziru mnogo zabave. Nastopit tudi kot solist gosp. dr. Gvidon Sernec. , '*'.
Skrb celjskih nemčurjev za slovenske obrtnike. V zadnji vahtarci smo na naše veliko začudenje čitali, da je eden naših najvažnejših -Obitajkovi p-išel v konkurz.i-Pobožna želja wi)htar-čina ostane seveda želja, ki se še ne spolni kmalu, kajti kamnoseška obrt gospoda Vinkota Čamer-nika se je ravno zadnji čas vsled' mnogobrojnih naročil začela tako lepo razcvitati. da o kakem konkurzu ne more biti govora. Nemški odvetniki pa, ki se jim menda cede sline po ,.konkurzu", si naj le iščejo zaslužka pri svojih somišljenikih ali pa v kakem trgu izven Celja a la Sevnica. Glede kamnoseške obrti g. Vinkota
Ča-
mernika pa opozarjamo na današnji inserat.
Štajerski deželni šolski svet je izrekel zahvalo in priznanje celjskemu županu Rakuschu in podžupanu dr. Jesenku, ker je mestni šolski svet zgradil poslopje za dekliško šolo, v kateri se rušijo stropi. Mar ni to ironija?
—	Trinajst dni je minilo od dne 13. oktobra, ko so se začeli rušiti stropi v nemški dekliški šoli celjski, pa do dne 26. oktobra, ko je izrekel dež. šolski svet priznanje za to stavbo županu in podžupanu celjskemu. Takoj po 13. oktobru smo pisali, da se rušijo stropi, da ne funkcijonira ne kurjava, ne vodovod, a gospodje v Gradcu tega niso izvedeli. Povemo jim pa danes, da bomo poskrbeli za to, da bodo slišali v bodoče tudi naš glas, kadar bomo govorili o javnih zadevah. Delati zapreke slovenskim šolam, to znajo vedno in vsekdar s tako sigurnostjo in zakulisnim hinavstvom, da se jim je čuditi; če oblati kaka nemška cunja a la vahtarca kakšno slovensko šolo ali katerega slovenskega učitelja, takoj slišijo njen glas in takoj se ,.odrede potrebni koraki". A kakor v zasmeh vsem našim pravičnim zahtevam dajo pohvalo za stavbo, ki
•se je takoj v prvih dneh izkazala kot nesolidna in življenju mladine nevarna, dajo pohvalo, ne da bi se poprej prepričali natančno, ali odgovarja stavba tudi vsem zahtevam. Tako daleč sega nemški šovinizem tudi že v deželnem šolskem svetu, — da dajejo v zaslepljenosti tudi samim sebi krepke zaušnice. A še enkrat izjavljamo, da bomo r bodoče o sličnih slučajih govorili glasno in jasno, in to na mestu, kjer nas morajo in kjer nas bodo slišali!
—	Celjske mavte. Pravica celjskih mavt mine s koncem tega leta. in mestni odbor celjski je v svoji seji dne 3. t. m. sklenil prošnjo, da se podaljša privilegij za mavte v. mestu za daljnih 6 let. Vnovič opominjamo vse občine in okrajne zastope, katerih promet gre v Celje, da vložijo nemudoma prošnje na c. kr. namestništvo v Gradec, da se odpravijo celjske mavte, ki tako občutno promet po mestu ovirajo, namreč, vozove silijo skoz ozke stare ulice, v tem ko so nove, široke ulice vozovom zapite.
—	»Narodna čitalnica" v Celju ima občni zbor v soboto, dne 11. t. m., ob 8. uri zvečer v svojih prostorih po navadnem sporedu. K obilni udeležbi vabi	odbor.
—	,.Dijaški kuhinji v Celju" so darovali: gospod Martin in gospa Celestina Frevc, posestnika in trgovca v Starivasi na Bizeljskem 10 K mesto venca na grob g. Franceta Frece, gospica Terezija Šketa v Braslovčah, na primiciji č. g. Žagarja v Št. Petru v Savinski dolini nabrano svoto K 24'53. Bog plati!
—	Včeraj, dne 6. t. m. je dežilo skoro cel dan. Savinja je proti večeru izstopila, poplavila mestni vrt in nekaj sosednih vrtov. Po noči se je zopet pomirila, Iz Braslovč se nam poroča, da je bila tam huda nevihta, ki je ruvala drevje in napravila baje ogromno škodo.
—	Pomaknitev šol v višje plačilne razrede. Kakor znano, se poteguje učiteljstvo že dolgo časa za izboljšanje mizernih plač; a ljudje, ki imajo dovolj denarja za vojašnice in kanone, imajo za to pravično zahtevo gluha ušesa. Lansko leto pa- je dež. zbor štajerski sklenil, da vsaj nekoliko odpomaga žalostnim razmeram, da se pomaknejo nekatere šole v višje plačilne razrede, in je naročil dež. šolskemu svetu, da prouči tozadevne razmere. Pravkar izvemo, da so bile nekatere šole pomaknjene v višji plačilni razred, in iz poročila seznamo, s kako „ljubeznijo" se je deželni šolski svet oziral na šole na Spodnjem Štajerskem. In drugega v prvi plačilni razred je bilo pomaknjenih na Gornjem in Srednjem Štajerskem 31 šol, na Spodnjem Štajerskem cele — 3 (Sv. Jernej pri Sluti, Razbor, Svetina); iz tretjega v drugi plač. razred na Gornjem in Srednjem Štajerskem 48. na Spodnjem Štajerskem 41. (Pripomnimo, da je v nemških delih Štajerske bilo itak že poprej prav malo šol.v III. plač. razredu!) Tako se v štajerskem dež. šolskem svetu in dež. odboru deli pravica!,
—	Šolska vest. G. Jože Kramar, učitelj v St. Vid6, je premeščen v Plešivec, Na njegovo mesto pride učitelj g. Fr. Pogačnik.
—	Ljudska kri teče drugod za splošno in enako volilno pravico. Gotovo toliko, če ne več interesa, kakor n. pr. Cehi, imamo mi spodnje-štajerski Slovenci na izvojevanju volilne reforme! Ali pa se ganemo ? Ali smo priredili že kak shod z izključno temo o volilni pravici? Če ne zahtevamo, kdo; bo tako neumen, da nam jo da? Ali pa se, kakor vedno, zanašamo na to, da nam jo izvojujejo drugi? Sedaj je čas: govori naj narod, v vsaki vasi, v vsakem večjem kraju naj se pri-rede shodi za splošno in enako volilno pravico! Voditelji naroda, tuJ*dJe polje vašega dela!
t Poslanecf^^ig je tožen radi razžaljenja časti, in-sodišče zahteva od deželnega zbora njegovo izročitev.
—	Št. Lenart v Slov. goricah. Bridka izguba je zadela dne 4. t. m. dež. sodn. svetnika g. dr. Kronvogla. Sporočali smo že, da se je njegova blaga soproga težko ranila s samokresom, ki se je slučajno sprožil. Umrla je v bolnišnici v Mariboru. Lenarčani in vsi, ki so blago in obče priljubljeno gospo poznali, čutimo globoko žalost, ki mora navdajati njenega soproga. Naše iskreno sožalje. ljubeznivej gospe pa blag spomin!
—	V Praprotnem nad Hrastnikom sta umrla tekom 4 tednov posestniku Janezu Urbajsu sin in hči na vročinski bolezni. Čuden slučaj je, da sta umrla oba na petek in oba natančno ob 6. uri zjutraj. Vrlega moža iskreno obžalujemo na preveliki nesreči.
—	Na Dolu pri Hrastniku je raztrgala mlatilnica sinu kmeta Ramšaka desno roko. da so mu v celjski bolnici isto v zapestju odrezali.
—	Zborovanje polit, društva „Sava" na Vidmu v nedeljo 5. novembra 1905 se je vršilo nepričakovano burno. Pri volitvi odbora so nastale hude kontroverze, iz katerih krajev naj bodo vzeti odborniki. Med govorom dr. Korošca je bilo tako hrupno, da je moral govornik svoj govor o polit, položaju skrajšati in da se je prekinilo zborovanje. Kje se bo občni zbor nadaljeval, odloči novoizvoljeni odbor.
—	Brežice. Občeznano trgovino pokojnega g. Franceta Varleca je prevzel na istem prostoru pod svojim imenom g. Josip Boecio. strokovno izobražen ter gmotno dobro stoječ mož.
—	Brežice. Splavičarji gornje Savinjske doline imajo letos težavno stališče; vedno so izpostavljeni nevarnostim, ki jim prete pri Brežicah. Veliko splavov je že ponesrečilo radi protipo-stavne zgradbe začasnega mosta pri Brežicah, in še nič se ne kaže, da bi hotela vlada svojo rnalo-
' marnost poravnati. V soboto so zopet 3 splavi gospoda Klančnika iz Mozirja ponesrečili pri odprtini, ki meri kakih 10 m, skoz katero bi morali plavati splavi tudi 15 m širokosti. Ako napravi kmet čez kako lužo brv, mora imeti „komisijo" in pozovejo se izvedenci na njegove stroške, magari iz Afrike. V Brežicah pa so napravili začasni most brez vprašanja izvedencev, in sedaj ovira ta most promet na Savi v škodo našemu itak ubogemu ljudstvu iz Savinjske doline. Namestnija v Gradcu ve o tem. da se krajša pravica slovenskih splavičarjev in nima toliko moči, da bi odstranila zapreko. Podjetje je baje židovsko. Slovenski poslanci, poprašajte namestnika, hoče-li ščititi splavičarje pred nezgodami?
—	Šoštanj. V nedeljo, dne 12. t. nt priredi ,.Šoštanjska narodna godba" veliki Martinov koncert na lok v veliki dvorani rhotela Avstrije". Na sporedu so jako lepi komadi slovanske glasbe. Začetek ob 8. uri zvečer.
—	Teharje. Krajni šolski svet teharski si je v svoji seji dne 22. oktobra t. 1. načelnikom izvolil g. Jožef Rebova, posestnika v Čretu in njega namestnikom g. Ignac Cajhna, gostilničarja v Teharjih. Krajnim šolskim nadzornikom je imenovan g. dr. Franjo Štor. graščak na Teharjih. Ta imena so porok, da se bode pač marsikaj na dobro ukrenilo v procvit teharske šole.
—	Sv. Anton v Slov. goricah. ..Štajerc,. ima tukaj prav pridne odjemalce. Trojiški pek Schiitz pošilja list z možakom. ki nam nosi žemlje, k nam. A jasni se. in se bo še bolj! — Na naši pošti je neka dama zahtevala 2 poštni spremnici. Gospod poštar jej da. a nemške, a dama jih noče sprejeti, poštar se opravičuje, da si je nakaznice pri sosedni pošti pri Trojici izposodil. Ali si ni mogel izposoditi dvojezičnih, od-nosno ali ni vsaka pošta dolžna, imeti dvojezične nakaznice? — Sneg je tudi pri nas veliko škode napravil, osobito pri sadnem drevju.
$ — Iz Dobrne se nam p.še: Ker so celjski nemškutarji — ne vemo. iz kakih vzrokov — že pred več časom raznesli vest, da so občinske volitve na Dobrni končale neugodno za slovensko stranko, naznanjamo vsem, ki se zanimajo za napredek dobrnskega Slovenstva, da še volitev letos sploh ni bilo. Kadar pa bodo. hočemo poskrbeti. da se nemčurji ne bodo imeli kaj veseliti.
—	Nadomestne volitve v trgovsko in obrtno zbornico v Gradcu. Volilni imeniki za te volitve so v svrho event. ugovorov od dne 6. novembra do inkl. 20. novembra za celi zbornični okraj v pisarni trg. in obrtne zbornice v Gradcu. Neutor-gasse 57, 1. nadstr., in za vsak davčni okraj (izvzeta sta mesto Gradec in graška okolica) pri c. kr. davčnih uradih na upogled. Ugovori se imajo izročiti pismeno in neposredno pri c. kr. volilni komisiji za trg. in obrtno zbornico v Gradcu, Neutorgasse 57, I. nadstr., v zgoraj navedenem roku, in sicer se imajo oddati najdalje do 20. novembra 1905 pred zaprtjem pošte na c. kr. pošti. V ostalem opozarjamo na tozadevni razglas j v inseratnem delu.
—	Ustanovitev privatne nemške šole na Pragerskem je deželni šolski svet odobril.
—	Na Dunaju je umrl bivši štajerski deželni poslanec vitez Kraus. predsednik nemškega ..Schulvereina".
—	Umrl je dne 5. t m. v Gradcu bivši deželni šolski nadzornik, dvarni svetnik Tv&n Aleksander Rožek v starosti 81 let.
—	Jadranska banka v Trstu. Pred dobrim letom se je raznesla vest, da se namerava ustanovili v Trstu velik narodno - gospodarski zavod pod zgornjim imenom, ki bi mogel v najkrajšem času konkurirati z vsemi drugimi denarnimi zavodi na vsakem polju. Združili so se Slovenci in Hrvatje. Nemško časopisje je dvignilo takrat tak krič, kakor da je nemški Belt v nevarnosti. Ideja . pa je dobila podlago — 2500 delničarjev po i 400 K. tako da znaša glavnica 1,000.000 K. Dne i 29. m. m. se je vršil ustanovni občni zbor. na katerem so bili v odbor voljeni možje, katerih imena nam jamčijo, da bode jadranska banka vspešno in vztrajno delovala. V upravni odbor so voljeni: predsednikom vit. pl. Vukovič, hrv. dež.
in državni poslanec, podpreds. dr. Gregorin. dalje so voljeni Ante Bogdanovič, veletržec v Trstu. Ivan Gorjup. veleposestnik. Ivan Hribar, ljubljanski župan, Tomo Kosovič, lastnik ladjevja v Trstu. dr. Radoslav Kvekič, odvetnik v Trstu. Ladislav Pečanka. ravnatelj ,. Ljubljanske kreditne banke". Gracijan Stepančič. trgovec v Trstu, Tomo Stipanovič, ravnatelj ,.Banke i štedione za Primorje", dr. Verbanič, vseučiliščni profesor in narodni zastopnik v Zagrebu. V bankino nadzorstvo so voljeni: Gj. Vukovič, trgovec v Trstu. Henrik vit. Bačič, predsednik ,.Banke i štedione za Primorje", Hektor Polič, zastopnik agenture Mate Poliča v Trstu. dr. Otokar Rybaf. odvetnik v Trstu in Jožef Ulčakar. ravnatelj ..Tržaške hranilnice in posolilnice". Ravnateljem banke je imenovan Makso Antič, knjigovodjem Milan Boffady, blagajnikom Jernej Pintar in dopisnikom Avgust Tosti. ..Jadranska banka" uraduje v ulici Nicolo Machiavelli št. 26, v I. nadstr. Da raste in pro-cvita ta naš gospodarski steber na jugu. da se uspešno upira prodirajočemu nemškemu zmaju, to je danes naša vroča želja.
—	„Slovenska Matica" izda za leto 1906 sledeče knjige: 1. Zbornik zal. 1906. Zvezek VII: 2. Letopis za 1. 1906; 3' Jos. Apih: Začetek osvo-jenja slov. kmeta; 4. dr. K. Štrekelj: Slov. narodne pesmi 10. snopič; 5. Tolstoj-Govekar: Moč teme (III. zvezek cikla: ..Iz svetovne književnosti"); 6. dr. Jos. Vošnjak: Spominj II. del; 7. Knezove knjižnice XIII. zvezek.	___
—	Demonstracije na dunajskem vseučilišču. Dne 4. novembra opoldne so bile velike demonstracije zaradi obletnice inomoških izgredov. Prišlo je do spopada med nemškimi in slovanskimi dijaki, ker so prvi zahtevali, naj se slo-
Spodnja Polskava. Spregovoriti nam je o občinskih volitvah. Poživljali smo zavedne kmete, da se udeležijo občinskih volitev na Spod. Polskavi, katere so se vršile 23. oktobra. Ali naš glas je bil glas vpijočega v puščavi. Zmagali smo sicer v I. razredu. Da smo propali v 2. in 3. razredu, smo krivi sami, ker se nismo prav nič brigali za volitve. Dan pred volitvijo smo spraševali zavednejše kmete, katere odbornike da bodemo volili; odgovarjali so nam, da ne vedo, in tako se je zasigurala nemčurska zmaga. Sramota je za nas kmete, ki puščamo in prodajamo občino našim „Nemcem'' in nemškutarjem, v tem, ko vse sosedne občine volijo vrlo narodno in so v poštenih slovenskih kmečkih rokah. Zgled agitacije naj bi nam bila nemčurska stranka. Župan Štefan Rudolf je čutil, da se mu županski stolec maje. zato je sestavljal teden pred volitvijo imenik novih odbornikov, njegovih ,,sužnjev'1. S tem imenikom je „Posilinemec'' in Steinklauberjev hlapec Anton Samastur agitiral po Polskavi in po Pra-gerskem. A v veliko presenečenje župana so volili Pragerčani večinoma po svojem okusu. Spravili so v občinski odbor čevljarja Sagadina. naročnika „Štajerca", kateri sovraži in zabavlja ob vsaki priliki čez vse, kar je slovenskega. Imamo pač dovolj poštenih in dostojnih slovenskih mož. V prihodnje volite še Pota in krojača Golaža; to bodo 3 junaki, ki bodo delali v obč. odboru „parado". V I. volilnem razredu je zmagala slovenska stranka. Hoteli so v odboru tudi Stein-klauberja, a mož je dobil cele 3 glasove. Odlikovali so se v agitaciji za ,,nemško" stranko tudi Prošek, žel. uslužbenec, mizar Pučnik in kovač Zeder, ki bo menda odslej podkaval konje edino ,.Nemcem", Mi pa smo mirno gledali in doma ostali, ker se ne zavedamo svojih pravic in smo tako primorani hlapčevati nasprotnikom in rediti gada na svojih prsih. A zagotavljamo vas, da je bila to poslednja nemškutarska zmaga na Sp. Polskavi.
Gospodarstvo.
Molj pri čebelah, kako ga /ubraniti!
vanski dijaki pri petju „Wacht am Rhein" odkrijejo. Sprva so nemški burši potisnili slovanske dijake iz avle, a pozneje so združeni slovanski in laški vseučiliščniki dobili premoč.
—	Znani italijanski kipar v Genovi, Ahil Ganetta, je umrl.
—	Nižjeavstrijski deželni šolski svet je sklenil, da se morajo nazivati vse učiteljice po Uižjeavstrijskih ljudskih in meščanskih šolah ,.gospe", ne glede na to. če so omožene ali ne.
—	Odvetnik tožen zarad oderuštva. Na Dunaju živi odvetnik dr. Nemeček, Ceh. Ta je posojeval mladim svojim rojakom, ki so nastopali državne službe na Dunaju, denar za toliko dobroto, da je iznesla dolžnikom po 138% do 277% na leto. Nazadnje ga je eden dolžnikov ovadil in prišlo je do javne kazenske razprave, ki je spravila na dan, da dr. Nemeček nima odvetniškega dela prav nič, nima nobenega uradnika, sam ne dela nič, kakor k večjemu zadolžnice, kedar komu sam kaj posodi! Živi pa od lepega poljedelskega zemljišča, katero ima na Češkem. To posestvo je dolgo sam in osebno obdeloval, pozneje pa si je pridobil pravico odvetništva, pa opravljal je poleg svoje pisarne obrt — klobasarja. Ta kmet-klo-basar-odvetnik je bil od tožbe zarad oderuštva oproščen, ker ni spravil nobenega dolžnika v gospodarsko, pogubo. Razprava pa je razkrila, da dr. Nemeček v obče ni duševno zmožen biti odvetnik. Vpisan je pa v imeniku dunajskih odvetnikov s pisarno v najbolj imenitni sredi Dunaja. Tak je torej eden dunajskih odvetnikov.
—	Za plesalke. Za letošnjo sezono niso obleke z vlečkami več v modi. V modi so kratke obleke z visokim pasom.
—	Dne 30. in 31. m. m. se je vršilo zborovanje avstrijske socijalne demokracije, na katerem je prišlo do ostrega spopada med nemškimi in češkimi sodrugi. Češki sodrugi so zahtevali ravnopravnost in enakoveljavnost čeških oogani-zacij. Ker pa nemški socijalisti ne morejo zatajiti svojega nemškega duha, ki hoče vse nadvladati, jim je dunajski češki delegat očital, da v vprašanju čeških šol na Nižje Avstrijskem ne spol-liujejo svoje dolžnosti. Odgovarjal mu je v ostrem, žaljivem tonu dr. Adler, ter jim zaklical naposled: Ne skušajte v tem trenutku naše potrpežljivosti! (Ugovor na češki strani). Ostro mu je odgovoril češki delegat Nemec, rekoč med drugim: Grožnje nas ne strašijo, iz teh smo vzrasli, teli se ne bojimo. Nismo prišli zahtevat česa, kar bi ne odgovarjalo načelom stranke, a kar zahtevamo, je upravičeno. Siti smo tega, da bi bili mi naklo in vi kladivo (burno pritrjevanje), in ne bojimo se groženj. Če se misli postopati tako, je izključena nadalje vsaka skupna diskusija, (Zopet burno pritrjevanje na češki strani). Ne zahtevamo nič več, kakor samo pravice, ki jih imate vi. In če pride do najskrajnejšega, s čemur se je grozilo, ostanemo vendar socijalni demokratje. A vaša dolžnost bi bila, da bi bili i vi to vedno! — Ta debata je karakteristična, ker kaže, da so češki socijalni demokratje prišli do uverjenja, da nemško vodstvo hoče terorizirati slovanske organizacije. Ali nimamo istega slučaja pri poljskih socijalnih demokratih v Nemčiji, ki istotako ne morejo skupno z nemškimi sodrugi, a so radi tega baš tako dobri, če ne boljši socijalisti? Kdaj pa bodo naše slovenske organizacije prišle povsod do tega, da bi se ne samo ne zadržavale pasivno pri upravičenih naših narodnih zahtevah, ampak bi se istih po njih časopisih celo ne napadalo? Kdaj bodo se socijalistična vodstva v Mariboru, Ptuju in drugod otresla nemške patronance?
-^i. Avstro-Ogrska je postala vsled ločitve Norveške od Švedske druga največja država evropska. Doslej je merila Rusija 5,427.590 km2, Švedsko-Norveška 772.828, Avstro-Ogrska z Bosno 676.648 km2. Sedaj stopi, kakor rečeno, naša država na drugo mesto, in za njo pridejo: Nemčija z 540.483 km2, nadalje Francosko, Špansko, Švedsko. Norveško, Veliko Britansko, Italija in Turčija (brez Bolgarske). Seveda so všteti tukaj samo evropski deli držav.
Iz Djakova v Slavoniji se nam piše: Pri vas imate že hudo zimo, tukaj pri nas pa je zrak še tako vroč, da se je dne 2. t. m. zgodilo sledeče: Sodnijska komisija se je peljala na vozu domov; doleti jih nevihta in treščilo je v voz. Nesreče ni bilo nobene. —- Dne 29. oktobra je padlo nekoliko snega, a sedaj je že zopet najlepše vreme.
—	V kateri starosti se največ čital To vprašanje je rešila javna knjižnica v Cambridgu z natančno statistiko. Štirinajstletni prečitajo povprečno na leto 43 knjig; z 20 leti čitajo na leto 59 knjig. V 30 letu se čita največ, namreč do 174 knjig na leto. V poznejših letih veselje do čitanja pojema. oOletni odjemalci prečitajo na leto po 27, 6oletni po 15, v poznejši starosti pa le po 14 knjig.
Znani ruski nihilist knez Krapotkin javlja svojim prijateljem, da se vrne vsled splošne amnestije na Rusko, da bo pa večkrat šel nazaj na Francosko in v inozemstvo.
Društveno gibanje.
—	Učiteljsko društvo za gornjegrajski pkraj ima svoje glavno zborovanje v nedeljo, dne 91. t. m. pri Sv. Frančišku Ksaveriju ob 11. uri dopoldne po sledečem sporedu: 1. Nagovor predsednikov. 2. Dopisi. 3. Poročilo o zborovanju „Lehrerbunda". Poroča g. Praprotnik. 4. Lepo-pisje po Levčevi Metodi. Razpravlja g. Kelc, 5. Poročilo o društvenem delovanju v minuli društveni dobi: a) tajnikovo, b) blagajnikovo. 6. Volitev novega odhora. 7. Slučajnosti. Gostje dobro došli! Glede skupnega kosila je javiti vsaj nekaj dni poprej g. Terčaku, nadnčitelju v Ksaveriju. K obilni udeležbi vabi	odbor.
—	Konjiško učiteljsko društvo ima svoje glavno letošnje zborovanje v nedeljo, dne 12. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v Konjicah. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Letno poročilo tajnika. 4. Letno poročilo blagajničarice. 5. Vpra-šalna skrinjica. 6. Volitev novega odbora. 7. Predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi uljudno
odbor.
—	Akad. društvo »Triglav'" v Gradcu si
je na' zadnjem občnem zboru izvolilo sledeči novi odbor: predsednik: stud. techn. V. Plehan, pod-predsedik: stud. iur. M. Kranjc, tajnik: stud. phil. Jos. Pirnat. blagajnik: stud. med. V. Fanjšek, knjižničar: stud. phil. R. Cimerman, gospodar: stud. iur. M. Hrašovec, odbor, namestnik: stud. phil. J. Kelemina,
—	Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu si je izvolilo na svojem I. rednem občnem zboru dne 25. vinotoka sledeči odbor: predsednik phil. Ivan Prekoršek, podpredsednik iur. Fran Lipold, tajnik iur. Josip Pučnik, blagajnik iur. Hugon Robič, knjižničar phil. Josip Glonar, gospodar phil. Janko Leskošek; namestnika: iur. Herbert Kartin in med. Mirko Černič; pregledniki: iur. Albert Kramer, phil. Bazilij Mirk in tehnik Anton Boječ.
—	Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu priredi svoj II. redni občni zbor v sredo dne 8. t. m. s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo od-borovo. 3. Razdelitev društvenih trakov. Poročilo klubov in odsekov: a) izobraževalnega, b) tehniškega, c) pevskega kluba, d) informacijskega, e) podpornega odseka. 5. Proračun za zimski tečaj. 6. Slučajnosti. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Lokal: Hotel Schim me 1. Slovanski gostje dobrodošli!
—	Slov. katol. akademično društvo »Danica" na Dunaju je na svojem rednem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: predsednik Ljud. Vagaja, stud. phil.; podpredsednik Ivan Dolenec, stud. phil.; tajnik Anton Skerbec, stud. iur.; blagajnik Josip Dular, sti^l.Teksp. akad.; knjižničar Fran Miklavčič, stud. eksp. akad.; gospodar Janko Vidic, stud. iur.
Dopisi.
V Šmarju pri Jelšah se že nekaj let sem ni število hiš pomnožilo. In kakor v sličnih razmerah drugod, mora tudi pri nas nastati potreba pomnožitve stanovanj. Sploh se pa ne more nobeden kraj razvijati, če se predvsem ne skrbi, da so prilična stanovanja ne le v ravno zadostnem, marveč nekoliko večjem številu na razpolago. S tem se najemnike, ki so vsled službe na kraj navezani, zadovolji, a^ se tudi druge privabi k naselitvi. V mičnem Šmarju so vse razmere dane, da bi tudi to zadnje lahko v zadovoljivem obsegu trgu koristilo, a stanovanj ni. Češče je že kak upokojenec šel drugam uživat mirovnino, čeprav bi bil rad tu ostal ali se tu naselil, tudi komaj došli letoviščarji so zopet morali trg ostaviti, ker nobenemu teh ni bilo mogoče s stanovanjem vstreči. Da bi se zidanje novih hiš pospešilo, je občinski odbor trga lani ali že prej sklenil, da se vsem novim stavbam s stanovanji na posebno prošnjo lastnikov odpuste občinske doklade k hišnim davkom za dobo 12 let.
Enak sklep je dosegel trški župan tudi glede okr. doklad pri okrajnem zastopu. Novim hišam se nudi torej velika ugodnost. In vendar se nič ne gane.
Govori se - še, da je domača posojilnica res nekdaj nekaj sklenila, kar je vzbuja.o up, da se odloči za novo stavbo. Ali sklep je ostal le sklep. Je že tako, in čuditi bi se morali, če bi sploh drugače bilo. Drugod kreditni zavodi tudi v tej smeri vrlo delajo.
Neumesten konzervatizem ali nekaj druzega pa pri nas gospoduje. Tržani iz prozornih vzrokov ne bodo novih stanovanj pripravljali, ker so zadovoljni. da imajo obstoječa brez skrbi vedno jako ugodno oddana.
Zato je namen tega dopisa nedomačine opozoriti na izvanredno ugodnost, ki se tukaj novim hišam nudi, ter s tem koga privabiti, da v Šmarju vsaj eno hišo s 4 ali 6 stanovanji zgraditi. Nikogar nočemo prizadeti, marveč sebi, trgu koristiti.
Stavišča so na razpolago, zidivo tu in obre-stovanje stavbene glavnice ni le zagotovljeno, marveč bo boljše kakor v mestu. Kaj pa, ko bi zadruga ,,Lastni dom" hotela pri hiteti na pomoč?
Največji škodljivec pri čebelah je gotovo molj. Od rane spomladi do pozne jeseni vidiš poletavati njega metulje ob večerih okoli ulnjaka, Samica se pa med tem ukrade v kakšen kot panja ter ondi znese množino drobnih jajčic. Iz teh se izleže kmalo nebrojno gosenic, katere se brzo podajo na delo v -— satovje. Kmalo pregrizejo steno iz voska in uničujejo vso zalogo. Navrh pa še prepredejo z svojo mrežo vse, tako da se čebele vsled tega ne morejo prosto gibati. Razume se, da pri slabih ulnjakih stori molj toliko, da čebele docela obnemorejo.
Tukaj je treba za časa pazljivosti, dokler se še sovražnik ni ugnjezdil. In sicer svetuje neki češki list sledeče sredstvo: V ulnjaku ali pred njim se na večer postavi mala posodica z oljem, kakor za luč. Na večer se ta luč prižge, nakar bodo moljevi metuljčki trumoma prileteli k luči in nato v posodici olja obležali. Na ta način se lahko za časa zabrani, da se ta zalega ne zaredi in razširja. Seveda se mora paziti, da luči veter ne ugasne in pa da je na varnem, vsaj glede požara, kateri se bi lahko zanetil.
Pomoček zoper strup od ose ali čebele.
Zoper strup od enakega mrčesa se priporoča takoj po vpičenju odrezati nekaj čebule in jo držati ali privezati na rano. Ta nato ne bode veliko skelela, tudi oteklina se ne bode znatno razširila.
Zoper znoj v obuvalih.
Popotnik in mnogi, ki mora v letnem času potovati, ve. koliko nezgod mu je prestati posebno radi vročine v obuvalu. Da se temu vsaj nekoliko odpomore, svetuje se v nogovice ali „obujke" v jutru pred obuvanjem vsuti nekoliko zdrobljenega galuna. Ta ima lastnost, da suši znoj in tako prepreči morebitno vnetje kože.
Glavobol kot nasledek vročine.
Glavobol je v sedanjem času nekaj navadnega. Brani se ga človek z različnimi hladili, tako s pijačami, jedmi in obkladki. Ker kmet tega ne more po volji storiti, svetujemo mu vsaj nekaj domačega: Za pijačo si oskrbi, če mogoče, kislo vodo, katero pij (če tudi samo, z naravnim vinom seveda je boljša). Slaba voda in mleko v tem slučaju ne dela dobro.
Jed naj bode bolj lahko prebavljiva, najboljša je rastlinska. Človeku takrat itak ne diši, razun kaj hladilnega. Najboljše je vzeti nekoliko špinače, kolerabe, zelja ali kaj enakega in to k trohi mesa pridružiti, ker le tako more bolnik zavživati meso.
Kadar pa je morebitno vnetje želodca in čev že minulo, treba dati bolniku kaj bolj kre-pilnega. Velja za to v pravej meri — naravno vino in bolj kisle jedi. Po teh se bode želodec izboljšal in v par dneh popravil.
Pač pa je svariti - - kakor vselej — dajati bolnikom kakoršnegakoli — žganj?.! To zapre ves život, da vse obleži v njem. In kaj je t?mu nasledek? Huda bolezen gotovo, če ne nagla smrt! Toraj bodimo previdni pri takih bolnikih!
Veliko pomorejo tudi obkladki. Ti naj bodo od raznovrstnega listja, najboljše je gotovo bez-govo listje. Ko <:e v vročnici obkladek ugreje, vzame se drugi, dokler se bolezen ne potolaži. Tega nasveta nam gotovo nobeden zdravnik ne bode odsvetoval.	Pohorski.
Politični pregled.
—	Državni zbor bo sklican, kakor poročajo listi, na dan 28. t. m.
—	V štajerskem deželnem zboru je predložil deželni odbor poročilo o predlogu poslanca Roša, naj se ustanovi v Trbovljah slov. meščanska šola. Dež. odbor odklanja predlog s svojega principijelnega stališča, da se ne dovoli na Štajerskem nobena meščanska šola več, dokler se te vrste šole popolnoma ne reorganizirajo. Seveda sedaj, ko so nemški naši sodeželani že nasičeni, sedaj se postavi dež. odbor na to principijelno stališče. — Posl. Stiger predlaga zidanje železniške proge Maribor - Zeleni travnik (Wies). — V vinorejski odsek so voljeni izmed slovenskih poslancev dr. Jurtela. Kočevar in Roškar. — Posl. Resel in Schacherl predlagata strogi zakon glede olajšave pri šolskem obisku. — Poslanec Wastian in Stieg predlagata večjo podporo kmetijski družbi za povzdigo reje perutnine. — Posl. Lenko predlaga ustanovitev dež. bolnišnice v Slov. Bistrici.
—	V kranjskem deželnem zboru se vrši debata o splošni' in enaki volilni pravici. Slovenski poslanci obeh strank glasujejo zanjo, zastopnik veleposestva, Nemec grof Barbo pa govori proti nje razširjenju.
—	V češkem deželnem zboru so združeni nemški poslanci in veleposestniki zavrgli predlog o splošni volilni pravici. Tukaj se je končno pokazalo, kako „čuti" češko veleposestvo s svojim narodom!
Krvava sobota v Pragi. Dne 4. t. m.
se je vršila velika demonstraciia delavstva za volilno pravico. Prišlo je do krvavih spopadov z redarstvom, ki je potegnilo sablje. Nad 19 oseb je težko ranjenih. Ves srd delavstva se obrača v prvi vrsti proti Nemcem, ki so v zvezi z vele-posestvom odklonili v deželnem zboru predlog o splošni volilni pravicj.
—	V Pragi so se dne 5. t. m. demonstracije ponovile. Nad 10.000 oseb se je zbralo na ulicah. Napadli so redarje. Ti so streljali. Nato se je množica razkropila v predmestja. Zvečer je moralo, priti vojaštvo, ki je razdrlo barikade, katere si je zgradila množica. Demonstrante so napadli nemško gimnazijo v Kralj. Vinogradih. Govori se, da bo proglašeno obsedno stanje. •
—	Dne 5. t. ni. so se vršile velike demonstracije za volilno pravico v Gradcu, Celovcu, Lvovu, Brnu in drugod. Izvršile so se povsod mirno, razun v Pragi.
—	Češki poslanec Klofač je pisal dr. He-roldu pismo, v katerem zahteva, naj se takoj .skliče češki narodni svet, da se organizira ves češki narod za splošno in enako volilno pravico.
—	Splošna volilna pravica. Kakor poročajo listi, se je odločil cesar, da se uvede za Avstrijo splošna in enaka volilna pravica. V ministrstvu baje že izdelujejo tozadevno predlogo za državni zbor.
—	Dne 3. t. m. se je vršil na Dunaju
shod za splošno volilno pravico, katerega se je udeležilo nad 15.000 oseb. Po shodu so šli ude-ležniki pred parlament. Na ulicah so govorili razni govorniki, med drugimi posl. Daszynski. Hoteli so pred cesarski dvorec, a policija je zastavila pot, in prišlo je do spopada. Nad 50 oseb je bilo težko ranjenih. Krvavi spopadi med množico in policijo so trajali čez polnoč.
—	Revolucijonarno gibanje- na Ruskem vkljub izdanemu carjevemu manifestu ni ponehalo. Še vedno se poroča o krvavih nemirih in bojih. Srd ruskega naroda se obrača v prvi vrsti proti Židom.
—	Diktator Witte. Razni listi pišejo, da ima grof Witte neomejen vpliv na carja, in da se mu morajo pokoriti celo veliki knezi, Da je prišlo do manifesta, je glavna zasluga Witteja, ki je carju predložil poročilo o položaju, v katerem je priporočal ravnopravnost vseh Rusov brez razlike vere in narodnosti, in je formuliral svoje predloge v 5 točk: 1. da se iskreno in pošteno izvede načelo državljanske svobode, 2. da se prekliče izjemno stanje, 3. da bodi delovanje vladnih organov jedinstveno, 4. da se ustavijo vse represalije proti delom, ki očitno niso nevarna za državo, 5. da se proti delom, ki so nevarna za državo, postopa na temelju zakona in moralnega sporazuma z razumno večino družbe. — Govori se tucfi splošno, da je posledica Witteje-vega reformnega dela odpust Pobjedonovceva, koji korak je ruska družba z veseljem pozdravila. Baje bo na zahtevo Wittejevo odpuščen tudi Trepov.
i — Izšel je carski manifest o amnestiji,
ki dovoljuje popolno pomiloščenje vsem političnim zločincem, tudi takim, ki so se pregrešili proti carju in osebam carske hiše.
—	Knez Obolenski je imenovan za višjega prokuratorja sv. sinode.
—	Veliki knez Aleksander Mihajlovič je odstavljen od predsedstva v upravi trgovinske mornarice.
V Kišenevu, znanem nam že po izgredih proti Židom, se je uvedla zopet grozovlada proti njim. Množica je razjarjena do skrajnosti, železnica je v njenih rokah, da ne more nihče ubežati. Žide vlačijo iz skrivališč in jih mečejo v plamen hiš, ki jih zažigajo. Revolucijonarji so se polastili pušk in kanonov ter streljajo v hiše Židov.
—	Radi spopadov med dijaštvom na dunajskem vseučilišču je senat sklenil, na nedoločen čas zapreti univerzo.
__— Knez Nikola je s posebnim razglasom dal Črni gori ustavo.
—	Francoski senat je določil razpravo o ločitvi države in cerkve na dan 9. t. m.
—	Na Kitajskem so umorili dne 28. okt. 5 amerikanskih misijonarjev, dalje dva moža, dve ženski in eno dete.
—	Vprašanje, ali bodi Norveška kraljevina ali ljudovlada, še vedno ni odločeno. Mnogo oklicev je izdanih, ki se izjavljajo za kraljestvo. Izdan je pa tudi oklic za ljudovlado, podpisan od 200 oseb. Ljudstvo se izjavlja za ljudovlado.
—	V koprivniškem okraju na Hrvatskem se imajo dne 9. t. m. vršiti volitve v hrvatski sabor. Združena hrvatsko-srbska opozicija kandidira vrlega narodnega borca dr. Potočnjaka, znanega nam izza časa Kkuenovega banovanja. Madjaroni si niso upali postaviti enega svojih kandidatov; ponudili so zato kandidaturo zagrebškemu županu dr. Amrušu, ki ga je dvignila na županski stol hrvatska opozicija in ki je zastopal mesto Zagreb pri odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani. Dr. A m r u š je k a n d i d a-turoizmadjaronskih rok sprejel. Kaj naj si mislimo še po takih dejstvih o hrvatskih razmerah in o Hrvatih-rodoljubih a la Amruš?
H- „Zveza ogrskih železničarjev" je na željo hrvatskih železničarjev sklenila, da se ima glasiti naslov: „Zveza železničarjev dežel krone sv. Štefana".
Raznoterosti.
—	Grozovita zakonska drama. 21 letna Antonija Krvatin iz Valmale pri Pulju se je omožila pred sedmimi .ifcii z zidarjem Ivanom Celičem. Zakon je pa bil "nesrečen. Takoj od začetka je pričel mož svojo 14 letno ženo trpinčiti neprestano in je zahteval vedno denarja od nje. Pred nekaj meseci je izginil z doma in zapustil ženo z dvema otrokoma brez vseh sredstev. 30. julija 1.1. je pa zopet prišel in prvo, kar je storil, je bilo, da je ženo tako pretepel, da je moralo orožništvo intervenirati in bi ga bili gotovo zaprli, da se ga ni usmilila žena in prosila zanj. 2. avgusta je pa Celič prišel v hišo svojega tasta, kjer je iskala zapuščena in zametavana žena zavetja, in zahteval med grožnjami od žene 300 K. Ko se je vsled tega razvnel prepir, potegnil je Celič samokres in ustrelil na ženo, katero pa ni zadel. Žena je skočila vanj in ga razorožila, namerila na moža in ustrelila. Zadela je dobro. Ker je še dihal, zavlekla ga je v kuhinjo in ga tam toliko časa tolkla, dokler ni bil mrtev. In ko je videla žena, da je izginil in moža vsak sled življenja, pokleknila je pred njega, pomočila roki v še gorko kri svojega moža in se med groznimi kletvami omočila z njo trikrat svoje ustnice. Zaradi tega je stala v petek Antonija Celič pred porotniki v Rovinju. Z njo sta obtožena njena dva brata, češ, da sta s svojo sestro zavratno napadla svojega svaka in ga pomagala ubiti. Vendar nesrečna žena vzame vso krivdo nase in trdi, da sta brata docela nekriva. Strahoto obuja njeno pripovedovanje o času, ko je ubijala svojega moža. Ona pravi: „Vem, da sem storila krivico, toda v onem trenotku je bila moja notranjost kakor spremenjena; bila sem tako močna, da bi bila ubila gotedo in ko sem trpinčila nezavestno telo in potem truplo svojega moža, občutila sem sladko zadovoljnost, kot še nikdar v življenju. Zdelo se mi je, kot bi vsi pritrjevali mojemu dejanju. Kri mojega moža me je opijanila in to stanje me je obvladovalo dva dni..." Obravnava o tej stvari se je pričela v petek v Rovinju in se je v soboto nadaljevala. Sodniki so obravnavo odgodili in se obtoženka Antonija Celič izroči v psihiatrično opazovalnico.
—	Kralj petroleja John D. Rockefeller je daroval deset milijonov dolarjev šolskim oblastvom. To orjaško svoto je plačal s šest čeki, vsak po 1 milijon dolarjev, in z dvema čekoma po 2 milijona.
—	Nehvaležen lev. Skozi londonske ulice se je selila menežarija. Neka žena se približa levji kletki in proži levu pol hleba kruha. Levu pa ni dišal kruh, ampak roka, in on zgrabi za darežljivo roko ter jo odgrizne. Ženo so prenesli v bolnišnico, in najbrž ne bo ozdravela.
—	994 let star časopis je vsekakor naj starejši list na celem svetu, ime mu je Kin-Pan in izhaja na Kitajskem. Izprva je izšel le redkokdaj, od leta 1361 vsak teden enkrat, leta 1800 je postal dnevnik, zdaj pa izhaja že po trikrat na dan. Jutranja izdaja javlja le trgovske vesti, opoldanska izdaja je napolnjena s službenimi objavami, a večerna ima oglase in dnevne vesti. Kakor so sicer Kitajci trdovratni vsaki moderni napravi, tako trdovratno se drže tudi svojih novin, kajti le tako je mogoče, da izhaja „Kin-Pan" že skoro tisoč let!
—	Rože, ki menjajo bojo (barva), Najlepše rože sveta cveto na iztoku na Kitajskem. Japonskem in v Sijamu. Iztočno razplojevanje rož je najdivniši proizvod, kar si ga more človek misliti. Te rože menjajo bojo. V hladu je roža bela ko sneg, in ko padejo nanjo solnčni žarki, zardi. Če preneseš rožo iz hlada na solnčno svetlobo, lahko opazuješ, kako se počasi in lepo spreminja boja. To menjanje traje uro in je odvisno od krepkejih ali slabših solnčnih žarkov. Najprej spremeni roža belo barvo v pepeljnato. nato v belo-modro, roza in naposled postane temno-rdeča. Če jo preneseš nazaj v hlad, zopet menja počasi bojo v snežno belo.
Cesar in mizar. Ko je bil nekdaj cesar na Ogrskem, je dovolil, da sme vsakdo k njemu. Tega dovoljenju se posluži tudi neki mizar. Ko pride k cesarja, ga zaprosi, da bi svoje ime podpisal na slike, katere je prinesel seboj. ..Ne morem ustreči", reče cesar. „ker nimam pri roki ne svinčnika ne črnila". „Nič ne de", — reče mizar —■' saj imam jaz tukaj svinčnik", ter potegne iz žepa debel tesarski svinčnik. Cesar podpiše na podano mu sliko svoje ime, ter reče: ,.No. kaj pa še želite?" ,,Prosim, dajte mi svinčnik nazaj", reče mizar. — Cesar je namreč pozabivši vtaknil svinčnik v žep.
—	Čudna, a pametna odredba. Okrožna oblast v Gladbachu na Nemškem je izdala odredbo, ki najstrožje babicam prepoveduje z novo-krščenimi otroki obiskovati gostilne. Ob spodnjem Renu je namreč ta navada že do skrajnosti pretirana. Babica nese otroka h krstu, z njo pa gre otrokov oče in oba botra. Po krstu obiskujejo vsakovrstne gostilne, praznujoč velikanski praznik. nosijo novokrščenca seboj, pijejo toliko časa, da so prav pošteno nadelani in da pridejo domov včasih — brez novokrščenca. Tudi pri nas je v nekaterih krajih taka navada, da se mora z vlivanjem velike množine opojne pijače slovesno zaključiti velepomemben dan. Otroka sicer ne zgube na svojem potovanju, a da ga niso, so se večkrat čudili domači, ko so videli prihajati gu-gajočo .se botrco in botrčka.
Ljubezniv mož. OdličeiTirngTež se"je"~ peljal s svojo ženo po železnici. ,.Draga ženka" je začel, ..se pač počutiš popolnoma ugodno v svojem kotu?" — ,.Da, dragec, prav ugodno mi je." — „Prostora za noge imaš pač dovolj ?" — „Popolnoma dovolj, dobri moj!" — „In prepiha ne čutiš od okna?" — ,,Niti najmanj, moj skrbni možek!" — „Potem, draga moja", je mirno zaključil svoja izpraševanja, „hočem prostor menjati s teboj!"
—	Prva ženitna ponudba v ruskem časopisju. Dosedaj je ruska cenzura brezobzirno črtala vsako ženitno ponudbo, ki jo je skušal prinesti kateri časopis kot inserat. Ustava je prinesla tudi v tem pogledu rešitev. Prvo ženitno ponudbo je prinesel sedaj časopis „Petersburskija Vjedomosti" z izrecnim privoljenjem cenzure, kar je zbudilo naravnost senzacijo.
Loterijske številke.
Gradec, dne 4. novembra 1905: 7. 58, 25. 63. 42? Diiuaj, r „ „	„ 25, 1,42,16,79.
in eden učenec
se takoj sprejmeta pri (B5B) 3-3 FR. KS. PETKU na Ljubnem v sav. doi.
V lnanulakturni trgovini Ferd. Sajovic v Kranju W se sprejme
trgovski vajenec.
Prednost imajo dečki, ki so dovršili nekaj razredov gimnazije ali meščanske šole in niso stari pod 14 let. Učni čas po dogovoru.
Vstopi se lahko takoj. (570) 1
a5ESgSE5H5S5H555H5H5H5H5H5H5H5gSB5H5
Inteligentni okrajni
zastopniki
7. malo kavcijo proti stalni plači in proviziji se za svetovno tvrdko takoj sprejmejo.
Ponudbe blagovoli se pošiljati pod svetovna (566) tvrdka na upravništvo tega lista. 2—2
Kupujte narodni kolek!
s kožo po 1 gld., brez kosti 1 gld. 10 kr., pleča brez kosti 90 kr.. slanina in suho meso po 80 kr.. prešičevi in goveji jeziki 1 gld.. glavina brez kosti 45 kr. kilo. Salame dunajske 80 kr., Ia Krakovske fine po 1 gld.. iz šunke zelo priljubljene 1 gld. 20 kr., Ia ogrske trde 1 gld. 50 kr., fine ogrske 1 gld. 80 kr. kilo. velike kranjske fine klobase po 20 kr.
Slivovka. brinovec pravi 1 gld. 20 kr., 2. vrste po 1 gld.. 3. vrste po 70 kr. liter, brinov cvet (Essenz) naturni, liter 2 gld. Kisla repa kila 7 ki'., od 50 ki. naprej; to pripoznamo dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej
JANKO EV. SIR C, prekajevalec in razpošiljalec živil v KRANJU.
(55) 11—10
(550) 52—8
Kdor- hoče prodati proti gotovini vsakršno število friz (deščic), oglje bukovega lesa, potem borove, mecesnove, bukove, jelkove, smrekove in hrastove — ===== naj se obrne na:
UlVVVOllU » Vj KJ LI
hlode
Nova industrija za lesne izdelke
1 § I ■■•Miotii cesta na Rudolfovo V LJUUlJdlll, železnico štev. 47.
I
Sprejme se
s 1. decembrom ali tudi poprej
prodajalka
ki zna obenem tudi šivati, v trgovino v večjem trgu. Plača po dogovoru. Kje ? pove uprav-(553) 3-3	ništvo tega lista.

sprejmem
dobro gostilno ali manjšo trgovino takoj. Pisma pod: A. O. poste rest. Ortenek, Dolenjsko.
(576) 2—1
Sprejmeta se
takoj spreten trgovski pomočnik in učenec z dobrimi spričevali, -slov. in nem. jezika ter pisave popolnoma zmožna, v trgovino (534) '3—2 mešanega blaga pri
Franju Osetu na Vranskem.
(511/a) 104—8 ^ Priprave za valjanje perila (valjarje), - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše konstrukcije daje ===== tvrdka -
Dunaj, I. Wipplingerstrasse 29.
. ^ Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto
Prodajalka
izurjena v špecerijski stroki, katera bi bila prva v veliui špecerijski trgovini, se takoj pod lepo plačo po 40 kron na mesec in vsem oskrbovalstvom' t. j. živež in stanovanjem i. dr. sprejme; ponudbe naj se dopošljejo pod številko 500 JB. C., (560) 3—3 poste restante Celje.
Oddaja staVbe
enonadstropnega šolskega poslopja na Polzeli z 2 učnima sobama, eno sobo za učila in konference in dvoje učiteljskih stanovanj vsako z 2 sobama in kuhinjo in s kletmi. Ustmena zniževalna dražba se bo vršila 13. novembra 1905 ob 10. uri predp. v šoli na Polzeli. Stavba se bo oddala le enemu glavnemu podjetniku.
Izklicna cena znaša 39387 K 14 v. Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stavbenega dovoljenja, stroškovnika in stavbenih pogojev je v upogled razpoložen v šoli na Polzeli in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju.
Ysak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti 3939 K varščine.
Krajni šolski svet na Polzeli
dne 29. oktobra 190o.
. (559) 4—3
Načelnik: Franc Turnšek.
S

i I,
I
m
Z neizmerno žalostjo javlja dr. Josip Kronvogel, dež. sodni svetnik v Št. Lenartu v Slov. gor., v lastnem in v imenu vseh sorodnikov, da je njegova preblaga in čez vse dobra soproga, gospa
Karoltaa KronVogel, roj. £ewohI
dne 4. t. 111. zvečer brez bolečin, Bogu vdana po sprejemu sv. zakramentov za umirajoče preminula. Zemeljski ostanki predrage rajnke se bodo v torek 7. t. m., ob 8.V4-uri v jutru blagoslovili v javni bolnišnici v Mariboru in od ondot prepeljali k Sv Bolfenku v Slov. gor. k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo brale dne 8. t. m. v Gradcu v cerkvi srca Jezusovega, v Št. Lenartu v Slov. gor. in pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. ob osmih zjutraj.
Posebna naznanila se ne bodo razpošiljala. Prosi se tihega sožalja.
ŠT. LENART V SLOV. GOR., dne 4. novembra 1905.
(571) 1
f

Man beachte die Fabrikmarke.
^jfajpasd/iDeD
Singer Ca. Nahniaschinen Act.Ges.
Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko.
Najprimernejša darila za godoVe, = tirno itd. so =====
JfagerjeVi siValni stroji
za domačo porabo in obrtne sVrhe Vsalfe Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje ========== tvornosti ter so vsakomur v uporabo. ========
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih = modernega in umetnega vezenja =
Singer»jevl šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -63

Dobra gostilna
pri ,APATU' Velenje
se takoj odda na račun.
Potrebno je da se kavcija položi; visokost po dogovoru.
Sprejmem oženjenega
hišnika
v svojo pristavo v Celju.
(56D2-2 Dr. Jos* Sernec.
(516) 20-5
tla se sloveče testenine iz novo-- • zgrajene tovarne testenin • ■ Žnideršič & Valenčič iz Ilirske Bistrice dobe v vseh boljših prodajalnicah jestvin po mestih === in po deželi. =====
ova
hiša
moderna, visokopritlična, s petimi pritličnimi in tremi podstrešnimi sobami, dvema kuhinjama in velikima kletima, zelo porabna za vsak namen, tedaj tudi za trgovino, in ki stoji v sredini večjega trga v savinjski dolini,
se takoj proda
s sadnim in velikim zelenjadnim vrtom vred.
Ponudbe naj se naslovijo na uredništvo „DOMOVINE" pod štev. 33. ccsoc^
(568) 2—2

r pred ognjem in
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S.Berger
Dunaj, I. VVipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v :: vseh slovenskih pokrajinah. :: ::
VINCENC ČAMERNIK
kamnoseški mojster v CELJU, Nova ulica štev. 11
i *
naznanja prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu, da je opremil vsled mnogobrojnih naraščajočih naročil svojo delavnico špecijelno za proizvode cerkvenih kamnoseških del, kakor aJLtarjev, prižnic, obhajilnih miz i. dr., sploh za monu-- mentalna dela, s sedaj h konkurenci potrebnimi stroji z modernim obratom, ter bo v nadalje mogel ustreči tudi največjim zahtevam gori imenovanih del. — Kot lastnik večih kamnolomov zapeščenec, belimramor in temni granit, more ustreči slav. občinstvu sploh po konkurenčnih cenah ter se zahvaljujoč za dosedaj izkazano zaupanje, priporoča i v bodoče.
,(572) 3—1
Lastni podobarski atelije za sohe in ornament
D
Štev. 4/v. k.
(569) 1
Razglas.
Z ozirom na razglas c. kr. štajerskega namestništva z dne 18. avgusta 1905, št. 38.272, o vršitvi dopolnilne volitve trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu, kateri je bil razglašen v „Grazer Zeitung" z dne 20. avgusta 1905, štev. 190, se s tem na znanje daje, da je podpisana c. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu sestavila imenike upravičenih volilcev, vrejene po davčnih okrajih.
V svrho vlaganja morebitnih vgovorov bodo ti volilski imeniki javno razgrnjeni od 6. novembra do vštetega 20. novembra 1905 za celi zbornični okraj v pisarnici trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu, Neuthorgasse štev. 57, I. nadstropje, in za vsak davčni okraj (izvzemši davčna okraja Gradec mesto in Gradec okolica) pri c. kr. davčnih uradih med navadnimi uradnimi urami.	■ M
Te vgovore je vložiti pismeno in neposredno pri c. kr. vuliHrf'XdmMjf za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu, Neuthorgasse štev. 57, I. nadstropje, v zgoraj omenjenem roku, in sicer tako, da se isti izročijo najpozneje dne 20. novembra 1905 pred poštnim sklepom c. kr. pošti.
Volilcem, kateri imajo v več volilnih razredih volilno pravico, je dano na voljo, se izreči vsak čas, najpozneje pa neposredno pred izvršbo volilne pravice pri c. kr. volilni komisiji v katerem volilnem razredu hočejo vršiti volilno pravico, ker drugače ostanejo isti uvrščeni v tistem volilnem razredu, v katerem plačujejo najvišji davek.
Vse vloge upravičenih volilcev pošiljajo se c. kr. volilni komisiji po pošti poštnine proste, če se v nadpisu pristavi: .,V volilnih zadevah trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu
Na podlagi popravljalnih volilskih imenikov bode c. kr. volilna komisija izdala izkaznice in glasovnice za volitev ter jih razposlala z razpisom volitve upravičenim volilcem potom c. kr. pošte.
Končno se opozarja, da se je volilni red za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu, katerega je potrdilo c. kr. trgovinsko ministrstvo z ukazom z dne 18. decembra 1901, štev. 4999 trg. m., razglasil v „deželnem zakoniku in ukaznem listu za vojvodino Štajersko", XXIX. kos letnika 1901, pod štev. 89.
GRADEC, dne 31. vinotoka 1905.
C. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu.
Nova tovarna za lesne izdelke v Ljubljani kupuje skozi celo leto proti gotovini sledeče hlode na kubični čevelj franko državni kolodvor Ljubljana:	vrsta I II
Smrekove, jelkove in borove od 24 cm naprej, dolgosti 4, 5, 6, 7 in 8 metrov .	K —'54 —'52
Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 2'20 in m 4'40........„ —'48 —44
Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej........,, 1'— —'80
Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na	(534) 100-6
tovarno za lesne izdelke
cesta na Rudolfovo železnico št. 47. Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
WM.mmMM
^jmMMMMimMMMMmmm
mMJ^MM