LETO XXIV
1984
JUNIJ	ŠT. 11
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
Jubilanti dela
26. aprila 1984 so bile podeljene jubilejne nagrade 277 jubilantom dela v Železarni Store. Od teh jih je 145 dobilo nagrado za 10-letno delo, 81 za20-letno delo in 36 za 30-letno delo v naši delovni organizaciji. Poleg teh so bile jubilejne nagrade podeljene tudi 15 jubilantom, ki so se že upokojili v lanskem letu. Vsem jubilantom iskreno čestitamo.
Prihod jubilantov
Razvoj požarnega varstva v ŽŠ
V tej številki Storskega železarja bomo pričeli z objavo daljšega zapisa o razvoju požarnega varstva v Štorah, ki ga je pripravil tov. Mackošek Anton. Ta zapis objavljamo v času priprav na 10. gasilski kongres, ki bo v drugi polovici junija v Mariboru. V nekaj nadaljevanjih bodo bralci Storskega železarja lahko spoznali razvoj gasilstva v Štorah od njegovih začetkov pa do danes, ko lahko ugotavljamo visoko pripravljenost in opremeljenost naših gasilcev.
(Nadaljevanje na 4. strani)
BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI
V blagajno vzajemne pomoči se je prijavil 801 delavec. Ustanovni odbor te blagajne je bil konec maja. Komisija za kadre pri konferenci sindikata je predlagala člane organov blagajne vzajemne pomoči, ki so bili potrjeni na skupščini blagajne vzajemne pomoči. Do začetka delovanja blagajne vzajemne pomoči bo potrebno urediti še preostala tehnično administrativna vprašanja. Blagajna naj bi začela delovati z 1. 9. 1984.
Naši jubilanti
ZAMENJAVA RAČUNALNIKA
Naložba v zamenjavo računalnika je za Železarno Store vitalnega pomena, saj bo novi računalnik z večjo zmogljivostjo in kvaliteto obdelav izrednega pomena za racionalizacijo oz. izboljšanje poslovanja, z večjo produktivnostijo pa bo mogoče povečati ekonomičnost in rentabilnost poslovanja posameznih TOZD, DS in DO kot celote.
V današnjih razmerah gospodarjenja so potrebe po pravočasnih, točnih ter razumljivih informacijah življenjska nuja za vsako delovno organizacijo in druge poslovne sisteme. Na novi računalnik, ki bo cenejši in kvalitetnejši, bo možno priključiti terminale, to so vhodno-izhodne enote z ekranom. Na podlagi terminalov bo možno v vsakem TOZD in DS, kjer bo inštaliran terminal, v zelo kratkem času dobiti želene informacije na ekran; po potrebi pa se lahko informaicja prevede v »pisno« obliko s tiskalnikom, kije sestavni del vhodno-izhodne enote računalnika.
Šele z zamenjavo računalnika z novim, sodobnejšim bo možno v doglednem času izgraditi integriran /povezan/ informacijski sistem v Železarni Štore.
Na koncu naj še poudarimo, da bodo letni stroški za novi računalnik isti, kot je letna najemnina za sedanji računalnik. Po štirih letih bo računalnik odplačan in bo postal last Železarne Štore.
Komisija /R. J./
Iz poročila o inovacijski dejavnosti v občini Celje za leto 1983
V	celjskih delovnih organizacijah je bilo v lanskem letu prijavljenih 578 inventivnih predlogov, od tega le dva izuma. Petina vseh inovacijskih predlogov je iz Železarne Štore.
Gospodarska korist od inventivne dejavnosti znaša 234.425.000 dih ali 0,75 % dohodka ustvarjenega v občini. V Železarni Štore znaša ta delež že 2,7 % in je najvišji v občini.
Izplačana nadomestila avtoijem so bila v povprečju 3,5 % od celotne gospodarske koristi. Najvišja so nadomestila v Libeli, in sicer 9,9 % od gospodarske koristi, najnižja pa v Železarni Štore (2,9 %).
V	Libeli je tudi največ inovatorjev glede na število vseh zaposlenih, in sicer 15,9 %, medtem ko je delež inovatorjev v občini 1,9 %, v Železarni pa 3,8 % od vseh zaposlenih.
Zanimiva je tudi ugotovitev, ki je razvidna iz priložene tabele: v prvih šestih OZD, kjer imajo organizirano službo oz. referente za inventivno dejavnost, je 86 % vseh inovatorjev in 96 % vse ustvarjene gospodarske koristi v občini.
PREGLED DOSEŽKOV MNOŽIČNE INVENTIVNE DEJAVNOSTI V OZD OBČINE CELJE V LETU 1983
OZD	Število	Število Gospodarska		Posebna na-
	inova-	inovac.	korist v	domestila v
	totjev predlogov		din	din
Železarna	136	m	88,941.284	2,567.979
Aero	113	115	81,227.797	2,473.824
Cinkarna	48	36	27,445.482	1,140.039
Emo	60	80	11,657.634	394.098
Libela	158	123	5,502.110	541.907
Ingrad	32	19	9,811.090	271.867
Klima	6	7	-	
LIK Savinja	37	37	-	
Žična	6	7	2,055.740	103.000
Etol	5	5	2,625.924	162.201
Opekama Ljubečna	3	3	1,156.671	57.8.34
Nivo	15	8	2,674.771	88.468
MERX - DO mlinsko predel, ind.	5	6	392.880	58.307
Komunala	2	2	80.000	25.000
PTT Celje	1	1	- » ■_	* —		
Obnova	2	10	HI	24.500
Srednja teh. šola	8	8	306.000	32.000
SKSMŠ Štore	-	1	-	-
Metka	1	1	468.800	30.000
Inovatorji Železarne Štore na RAST YU
Letošnja razstava RAST YU (Radničko stvaralaštvo Jugoslavije), ki je potekala od 31. maja do 8. junija na Reki, že dvanajsto leto zapored prikazuje pregled najboljših dosežkov inventivne dejavnosti v Jugoslaviji.
Železarna Štore sodeluje že 7. leto in je, kot ena izmed najuspešnejših delovnih organizacij na področju inventiv-
nosti, letos tudi njen sopokrovitelj.
Letos smo predstavili 16 najboljših inventivnih dosežkov preteklega leta, na Informativnem dnevu v okviru razstave pa smo predstavili naše rezultate in razvojne usmeritve.
Za člane DIATI je bila organizirana ekskurzija z ogledom razstave in ene od reških delovnih organizacij.
Sklepi 4. seje Izvršnega odbora pri Konferenci OOZS ŽŠ
V četrtek, dne 10. maja, je bila četrta redna seja izvršnega odbora pri Konferenci OO ZS Železarne Štore.
Osrednja točka dnevnega reda je bila namenjena obravnavi predloženega gradiva na temo nagrajevanje po delu, ki ga je strokovna služba pripravila za akcijsko konferenco ZK Železarna Štore. Izvršni odbor je ugotovil, da od javne razprave jeseni lansko leto na področju usklajevanja pripomb oz. izdelave ustreznega predloga ni bilo narejenega v strokovni službi ničesar, kar bi lahko služilo za nadaljnje usklajevanje na področju izpopolnitve sistema nagrajevanja, zato predloženo gradivo ni sprejemljivo za razprave v posameznih sredinah. Izvršni odbor je smatral, da je potrebno z aktivnostjo pri izpopolnitvi sistema nagrajevanja nadaljevati in predlagal, da strokovna služba gradivo čimprej dopolni v tem smislu, da se pripravi konkreten plan nalog na tem področju z usmeritvami in roki. Izvršni odbor je predlagal, da se gradivo dopolni z naslednjim:
-	vključiti dopolnitve samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov, ki jih zahteva zakonodaja;
i	-i pripraviti osnove za stimulativno nagrajevanje in jih vnesti v gradivo;
-	vključiti osnove za nagrajevanje minulega dela.
Obravnavan je bil tudi osnutek pravilnika o podeljevanju družbenih priznanj in odlikovanj, ki ga je predložila komisija za priznanja in odlikovanja pri Konferenci OO ZS Železarne Štore.
Izvršni odbor je ugotovil, daje osnutek dobra osnova za razprave v posameznih sredinah, s tem da strokovne službe podajo pripombe in predloge na posamezne člene, na osnovi le-teh pa se pripravijo teže s poudarki na posameznih členih in skupaj z osnutkom posredujejo v razpravo v posamezne sredihe.
Izvršni odbor je analiziral izvedbo prvomajskega srečanja na Tratni in ocenil, da je bilo le-to uspešno izvedeno in tudi obisk je bil zadovoljiv. V zvezi s tem je izvršni odbor podal javno priznanje vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da je srečanje uspelo.
Predlagali so, da se v mesecu juniju na Tratni organizira srečanje članov koordinacijskih odborov delovne organizacije, TOZD in delovnih skupnosti. Organizator srečanja naj bi bil izvršni odbor, izvajalec pa Ribiška družina. Prispevek po udeležencu naj bi bil 200- din.
Osnovnim organizacijam sindikata TOZD in delovnih skupnosti so predlagali, da takoj pristopijo k pripravam in izvedbi srečanj upokojencev. V zvezi s tem so posamezne OO ZS že prejele spiske upokojencev, prav tako so bila že nakazana finančna sredstva.
Ob ugotovitvi, da akcija organiziranja Blagajne vzajemne pomoči prehaja v zaključno fazo, so zadolžili komisijo, da čimprej pripravi gradivo za sklic delegatov na ustanovni zbor.
Osnovni šoli Štore so odobrili finančno pomoč v višini 5.000 - din za izvedbo končnega izleta. Sprejetje bil sklep, da se uokvirijo priznanja in odlikovanja, ki jih je prejela Konferenca OO ZS Železarna Štore. Srečanja folklornih skupin SOZD Slovenske železarne na Jesenicah se je s strani izvršnega odbora udeležila tov. Li-šanin Bronja. Podana je bila tudi informacija, da bo brigada Cvetke Jerin, katere pokrovitelj je Železarna Štore, pred odhodom na zvezno delovno akcijo opravila interno delovno akcijo na Svetini.
Prioritetna lista
d
Priimek in ime	Obrat
1. Kovačič Jože	KK	3	1	349
2. Paulič Alojz	Transport	4	-	282
3. Tratnik Albin	Valjarna II.	5	1	265
4. Trebovc Stane	Livarna II.	1	■ - ■	255
5. Koštomaj Peter	DS IR	4	2	254
6. Kuzma Franc	DS komerc.	3	1	253
7. Romih Franc	Jeklarna	4	1 _. g	237
8. Ptiček Ivan	Valjarna II.	1	-	236
9. Rožman Dušan	Energetika	4	11/2	225
10. Mastnak Lidija	El. plavž	3	-	213
11. Savič Milovan	Transport	4	1	211
12. Gjuran Elizabeta	DS finance	3	1	210
13. Mulej Bernarda	DS kadrovski	4	1 1/2	210
14. Hušič Okan	Jeklarna	7	S	208
15. Štrubej Avgust	Vzdrževanje	4	2	203
16. Zečiri Rizah	El. plavž	9	-	196
17. Korošec Boris	DS kadrovski	4	-	190
18. Senica Frido	Livarna II.	3	1	190
19. Klakočar Janez	DS kadrovski	3	1	190
20. Goleč Franc	Jeklovlek	3	1	190
21. Holcingar Karl	MO	4	-	189
22. Lišanin Mihajlo	DS IR	4	1	188
23. Strašek Dragica	Livarna II.	2	-	186
24. Kolar Slavko	KK	2	- .	185
25. Borovšak Zvone	Energetika	4	V --' '.¡b	185
26. Stalekar Franc	Vzdrževanje	3	- I	185
27. Kanjir Janko	Livarna I.	4	1	183
28. Vaijačič Zvonko	Livarna I.	1	-	181
29. Senica Martin	DS komerciala	4	-.	180
30. Barič Filip	DS EO	4	2	180
31. Kadenšek Ivan	Livarna I.	4	1	178
32. Mačestena Rustem	Valjarna I.	6		Í76
33. Mastnak Olga	DS kadri	1	2	176
34. Kropše Roman	KK	4	2	175
35. Rkman Dušan	Jeklarna	4	ti	174
36. Duspera Ivo	Jeklarna	1	1	174
37. Ogradi Janez	DS IR	4	-	174
38. Oset Franc	MO	3	1	173
39. Verk Marjan	Valjarna I.	4	-	171
40. Pavič Peter	Vzdrževanje	4	11/2	170
41. Tovornik Rudi	TT	3	1	170
42. Kolaržik Drago	Energetika	1	-	168
43. Alt Avguštin	El. plavž	4	1 1/2	168
44. Smaili Selim	El. plavž	3	1	168
45. Bercko Jože	Vzdrževanje	3	- .	167
46. Pavlovski Blagojev	Jeklarna	4	1	167
47. Burzič Redžo	Valjarna II.	3		167
48. Belej Drago	Valjarna I.	4	1	166
49. Slakan Milan	Vzdrževanje	4	1	166
50. Žaler Marjan	Transport	3	- .	165
51. Kocman Vojko	KK	3		165
52. Jošt Maijan	DS kadri	4		165
53. Simič Bogo	MO	3	1	165
54. Užmah Alojz	KK	3	1	165
55. Čavž Franc	Transport	1	G	165
56. Pejičič Bogdan	Transport	3	1	163
57. Križnik Ignac	Valjarna II.	4	2	163
58. Senica Marjan	Vzdrževanje	3	1	162
59. Korez Stanko	Livarna I.	3	1	161
60. Potočnik Drago	Energetika	4	2	161
61. Krumpak Miroslav	Vzdrževanje	1	-	160
62. Mulej Franc	TT	3	-	160
63. Pajk Srečko	MO	2		160
64. Pantner Franc	Vzdrževanje	4	1	160
65. Lapornik Zvonka	DS finance	4	1	160
66. Kovač Maijan	MO	3	1	160
67. Zidanški Rudolf	KK	3	1	160
68. Lukič Vojo	Energetika	4	1	160
69. Rozman Anton	DS kadri	4	1	160
70. Amejčič Martin	Valjarna II.	1	G	159
71. Prebreza Sandri	Livarna I.	5	1	158
72. Božiček Bojan	Valjarna II.	4	2	158
73. Kunstek Milan	Valjarna I.	2	3	158
74. Selimovič Ahmc^	El. plavž	1		157
75. Murič Šaban	Jeklarna	5	1	157
76. Jašhari Jusef	El. plavž	4	. -	156
77. Žujič Sava	TT	4	;• - ,	156
78. Kačičnik Drago	MO	1	-	155
79. Vidic Vinko	Livarna I.	1		155
80. Inkret Bojan	Valjarna I.	1		155
81. Ščurek Božidar	Vzdrževanje	1	-	155
82. Lipuš Jože	Jeklovlek	4		155
83. Muršič Miran	Vzdrževanje	3	-	155
84. Goijup Filip	DS kadri	3	. 4\ ■ ■	155
85. Sivka Božidar	KK	3	i	155
86. Kočar Maijan	MO	2	i	155
87. Klinar Božo	Vzdrževanje	3	i	155
88. Kovačič Jože	DS komerciala	4	2	155
89. Arzenšek Franc	TT	3	1	155
90. Šoba Stanislav	MO	4	1	155
91. Sivka Božidar	Valjarna II.	3	1	154
92. Leskovšek Branko	Jeklarna	4	2	154
93. Belej Maijan	TT	4	-	153
94. Maksimovič Mirko	Livarna I.	4	1	153
95. Marton Karolj	Livarna I.	4	1	153
96. Lukič Ljubo	Livarna I.	3	1	153
97. Mustič Aziz	Livarna II.	4	1	153
98. Voras Mihajlo	El. plavž	4	1	152
99. Jelovšek Franc	Vzdrževanje	1	-	152
100. Perčič Jani	DS komerciala	1	-	152
101. Matešič Nikola	Jeklarna	4	1 1/2	151
101. Petelinšek Stane	Transport	1		150
102. Kristan Roman	Vzdrževanje	2	V -	150
103. Bračun Srečko	Vzdrževanje	3	-	150
104. Babič Stevo	Jeklarna	3	-	150
105. Vokri Selim	Livarna I.	7	-	150
106. Skok Anton	Jeklovlek	3	1	150
107. Šeliga Zdravko	MO	3	1	150
108. Vrtovec Branko	Vzdrževnje	3	1	150
109. Simovič Dragan	KK	4	2	150
110. Šešerko Karl	Vzdrževanje	2	2	150
111. Lubej Zdravko	DS IR	4	1	150
112. Vengust Rajko	Vzdrževanje	3	1	150
113. Kajba Anton	DPG	3	2	150
114. Bezjak Jože	Livarna II.	1	-	148
115. Curi Avdulj	Livarna I.	1	-	148
116. Adžič Esad	Livarna II.	5	-	148
117. Doberšek Franc	MO	1	1	148
118. Iskrač Marija	GKSG	3	1	148
119. Prebreza Šef ki	Livarna I.	3	1	148
120. Vrban Nikola	Jeklarna	4	1	147
121. Čiverica Rajko	Transport	5	1	147
122. Zupanc Rajko	Vzdrževanje	1	-	146
123. Šaša Mirko	Livarna I.	4	' - ■	146
124. Djulič Azis	Livarna II.	5	1	146
125. Oset Zdenka	DS komerc.	3	G	146
126. Harambašič Hasan	Energetika	4	2	146
127. Prašiček Miran	Livarna II.	4	1	146
128. Bojanič Miroslav	Valjarna II.	1		145
129. Golež Martin	KK	1	-	145
130. Zavšek Branko	KK	1	-	145
131. Črepinšek Janko	KK	3	-	145
132. Manojlovič Milo ra d	Jeklarna	1	-	145
133. Mastnak Stanislav	Energetika	3	-	145
134. Krajčan Marjan	Jeklovlek	4	. i»	145
135. Denjiz Ratko	El. plavž	3	1	145
136. Durič Ibrahim	Valjarna I.	6	1	145
137. Mašera Franc	Vzdrževanje	4	1	145
138. Mravljak Irena	Jeklarna	3	1	145
139. Šlogar Josip	Vzdrževanje	3	1	145
140. Platovšek Božo	TT	3	1	145
141. Kraner Marjan	DS EO	4	2	145
142. Šket Branka	DS finance	3	G	145
143. Šepetave Marjan	GKSG	4	1	145
144. Veronovski Brigita	TT	4	1	145
145. Vrabec Marjan	GKSG	1		144
146. Vodušek Drago	Livarna II.	3	1	144
147. Dujič Marjan	Valjarna II.	4	1	144
148. Bajrami Helmi	Valjarna I.	1	- ••	143
149. Jošt Daniel	Vzdrževanje	1	-	143
150. Glavičič Berislav	Livarna II.	3	1	143
151. Antlej Vojko	MO	1	..	- .t_	140
152. Kopranovič Stan.	Livarna II.	1	-	140
153. Vodišek Franc	Jeklovlek	1	- '	140
154. Zalokar Franc	TT	1	- ...	140
155. Zorko Bogdan	Livarna I.	1	-	140
156. Novak Marko	MO	2	-	140
157. Antulič Zvonko	Valjarna I.	3	-	140
158. Arlič Srečko	DS kadri	3	-	140
159. Čretnik Stanko	Vzdrževanje	2	- |	140
160. Dordič Slaviša	Valjarna II.	3		140
161. Perpar Bojan	Valjarna II.	3	-	140
162. Videc Pavel	Vzdrževanje	3	-	140
163. Žagar Milan	TT	3	-	140
164. Maček Vinko	Vzdrževanje	3	-	140
165. Spolenak Stani	Energetika	1	-	140
166. Zagoričnik Gorazd	DS IR	1	-	140
167. Kolar Srečko	TT	3	1	140
168. Mirčič Zoran	TT	2	1	140
169. Bobek Marjan	Vzdrževanje	2	1	140
170. Konec Marija	GKSG	2	1	140
171. Ulaga Janko	DS PP	3	2	140
172. Vodišek Stanko	MO	3	1	140
173. Zec Ljubo	Valjarna I.	3	1	140
174. Krajnc Rudolf	TT	3	1	139
175. Horvat Milan	Transport	1	-	139
176. Stojnič Milorad	Livarna II.	1	-	138
177. Tepeš Jože	Valjarna II.	1	-	138
178. Mitrovič Radovan	Livarna II.	1	-	138
179. Pavelič Josip	Livarna II.	1	1	138
180. Bukovšek Milan	Valjarna II.	3	1	138
181. Radojkovič An tun	Livarna I.	3	1	138
182. Handič Halil	Livarna II.	4	2	138
183. Vogrinc Stanko	Jeklovlek	3	1	138
184. Kačičnik Maijan	Valjarna II.	1	-	137
185. Plahuta Janko	Valjarna II.	1	-	137
186. Žigerovič Stepan	Jeklarna	3		137
187. Gajšek Zdenko	TT	3	1	137
188. Tica Dragan	Livarna I.	2	- -	136
189. Grosek Rajko	DS PP	3	1	136
190. Vesenjak Maijan	Energetika	3	-	135
191. Boršič Vjekoslav	Jeklarna	1	—	135
192. Klinar Pavel	MO	1	-	135
193. Pavlič Božo	Vzdrževanje	1	-	135
194. Sajovic Vlado	Vzdrževanje	1	-	135
195. Šeško Drago	Vzdrževanje	1	-	135
196. Brečko Janko	Vzdrževanje	2		135
>N 5				rt
T3	>			JD ca
> <U	o e J«	U c <u rt	> M <u >o	S o D«
•55	>o	^ to	>CA 2	O
197. Jevšnik Marta	TT	2	-	135
198. Čuček Josip	Jeklarna	3	-	135
199. Jevšenak Andrej	DS finance	1	-	135
200. Lipovšek Franc	DS finance	1	-	135
201. Isakovič Rasim	Jeklarna	5	-	135
202. Košir Ervin	DS komerciala	3	-	135
203. Durakovič Jovan	MO	4	2	135
204. Zupanc Vida	KK	4	2	135
205. Drobnak Stanka	DPG	3	1	135
206. Blažim Niko	Energetika	3	G	135
207. Knez Zlatko	Energetika	3	1	135
208. Subotič Tomaž	DS komerciala	3	- 0	135
209. Vrečko Aleksander	Livarna II.	4	2	135
210. Kiseljak Jože	Livarna II.	1		134
211. Cokan Mirko	DS EO	3	-	134
212. Iskrač Alojz	El. plavž	1	- f	133
213. Cverlin Zinka	GKSG	2	-	133
214. Romih Anton	Valjarna I.	3	G	133
215. Majstorovič Dojč.	El. plavž	3	-	132
216. Mustič Nijaz	Valjarna I.	3	1	132
217. Varošanec Josip	Valjamal.	3	1	132
218. Ščurek Boris	Vzdrževanje	4	3	131
219. Grubin Cveto	KK	3	1	131
220. Sajovic Jože	El. plavž	3	1 1/2	131
221. Cmok Lada	DS finance	1	S -	130
222. Faller Viktor	Vzdrževanje	1	-	130
223. Mernik Slava	DS kadri	1	-	130
224. Pantelič Milovan	Valjarna II.	1	-	130
225. Zupanc Franc	TT	1	-	130
226. Klinar Zvone	Livarna II.	1	-	130
227. Korez Franc	Vzdrževanje	2	-	130
228. Simonič Peter	TT	3	-	130
229. Ferenčak Mladen	Energetika	3	-	130
230. Žibret Drago	Valjarna n.	1	' 1	130
231. Filipovič Muhamed	Jeklarna	2	l	130
232. Pižir Zdenka	GKSG	2	i	130
233. Cehner Stanislav	Energetika	3	l	130
234. Božič Olga	TT	3	i	130
235. Žohar Niko	TT	3	i	130
236. Ravnjak Janez	Vzdrževanje	3	i	130
237. Kregar Vesna	TT	1	-	128
238. Fišer Janez	DS komerciala	1		128
239. Novakovič Radenko	El. plavž	1	■ : -	128
240. Ver k Stanka	MO	1	; -	128
241. Stjepanovič Ljubo	MO	1	1	128
242. Vlajsevič Milan	Jeklarna	3	S	128
243. Šahman Šefik	Jeklarna	3	1	128
244. Bajunovič Radenko	El. plavž	3		127
245. Zdolšek Vlado	KK	3	i	127
246. Dizdarevič Čazim	Valjarna I.	4	_ .	126
247. Dečman Vili	Livarna I.	3	2	126
248. Verbič Ivan	DS komerciala	2	- .	125
249. Arsenič Andža	GKSG	1	||np H	125
250. Adžemovič Ibrahim	El. plavž	1	-	125
251. Del Fabro Milan	Energetika	1	- ¡¡II!!	125
252. Heric Sonja	DS EO	1	I ji m	125
253. Kneževič Ranko	Livarna I.	1	-	125
254. Tušek Stjepan	Livarna II.	1	-	125
255. Filipovič Sakib	Livarna I.	2	-	125
256. Mastnak Janko	MM	3	-	125
257. Zakonjšek Matjaž	Energetika	3	- ■"	125
258. Žaler Cvetko	Jeklarna	1		125
259. Mmjevica Sreto	Vzdrževanje	1	1	125
260. Dizdarevič Muhamed	Livarna II.	3	1	125
261. Jovič Zoran	MO	3	1	125
262. Stalekar Danilo	MO	3	1	125
263. Topič Mato	MO	3	1	125
264. Kavka Aleš	TT	3	1	125
265. Mirt Ivan	MO	3	1	125
266. Pustivšek Boris	Vzdrževanje	3	1	125
267. Korošec Silva	TT	4	1	125
268. Perpar Renata	Vzdrževanje	3	1	125
269. Ilič Stevan	Valjarna I.	3	1	124
270. Pavič Vlado	Vzdrževanje j	1	- -	123
271. Kopranovič Milomir	Jeklarna	2	' - i	123
272. Kendža Dušan	Livarna I.	2	1	123
273. Gaštarski Kiril	Valjarna I.	2	1	123
274. Planko Boris	TT	1	- i	121
276. Markovič Tereza	GKSG	2	G	121
277. Čoku Semsi	Valjarna I.	1	-	120
278. Jager Srečko	Energetika	1	- ’	120
279. Krajnc Milan	Vzdrževanje	1	-	120
280. Matešič An tun	Jeklarna	1	-	120
281. Mihaljevič Antun	Jeklarna	1	-	120
282. Mulej Nevenka	DS finance	1		120
283. Nudžič Ranko	Livarna I.	1	-	120
284. Priman Edita	DS finance	1	-	120
285. Seholi Isa	Valjarna I.	1	-	120
286. Strašek Jože	DS PP	1		120
287. Šlogar Alojz	Vzdrževanje	1	esfti	120
288. Hrib e rš ek Irena	DS IR	2	-	120
289. Vračun Branko	Livarna II.	2	-	120
290. Zapušek Damjan	DS PP	2		120
291. Sahbaz Suad	Valjarna I.	3	- i	120
292. Obodašič Suad	Valjarna I.	4	-	120
293. Šlatau Marija	DS EO	1	s	120
294. Kneževič Sava	Livarna II.	1	1	120
295. Rozman Anton	DS komerciala	1	1	120
296. Malič Savo	Jeklarna	2	1	120
297. Lazič Milko	El. plavž	3	1	120
298. Vetmič Vojko	El. plavž	3	1	120
299. Duspara Breda	GKSG	2	1	120
300. Stanič Rade	Livarna I.	3	1	120
301. Hodžič Sadik	Vzdrževanje	2	-	119
302. Potočnik Kristina	GKSG	3	-	118
303. Marovt Ivan	DS kadri	4	1 1/2	118
304. Lakič Esad	Valjarna I.	3	1	117
305. Tržan Jože	MO	1	■ - '	115
306. Lazič Stjepan	GKSG	1	-	115
307. Požin Marjeta	DS finance	1	-	115
308. Sever Marko	Jeklarna	1		115
309. Lazič Goran	Jeklarna	3	-	115
310. Zidar Slavko	Vzdrževanje	1	g|j	115
311. Zukič Saud	Livarna II.	1		115
312. Žolger Rozika	DS finance	1		115
313. Bosnič Ale	Livarna II.	2	• - •	115
314. Arsenovič Miladin	Jeklarna	3		115
315. Dizdarevič Čamil	Livarna II.	2	1	115
316. Dobrijevič Miro	MO	2	1	115
317. Sušljak Mara	GKSG	2	1	115
318. Tadžič Andrija	Vzdrževanje	3	S	115
319. Božič Milena	DPG	2	G	115
320. Meze Robert	Valjarna II.	1	-	114
321. Gligorič Vlajko	Jeklarna	1	-	113
322. Marinkovič Mladen	Livarna I.	3	-	113
323. Mitrič Pero	Jeklarna	3	1	113
324. Vrečko Aleksander	DS komerciala	1	-	110
325. Talič Alija	Valjarna I.	2	-	110
326. Nežman Ljiljana	GKSG	2	S	110
327. Kodrič Fikret	Livarna n.	1	-•	108
328. Bubič Živko	Livarna I.	2	1	108
329. Čauševič Kasim	Jeklarna	3	1	108
330. Jazbec Matjana	Livarna II	1		105
331. Balič Senad	Livarna II.	1	-	105
332. Kačičnik Helena	Transport	1	-	105
333. Zajc Nada	Jeklovlek	1	1	105
334. Stokovnik Slava	DS komerciala	3	2	105
335. Štante Rudi	DS kadri	3	2	90
336. Bastič Edvard	DS EO	3	2	79
337. Škomik Vlado	DS EO	1	G	75
338. Ivačič Katja	MO	1	1	72
339. Kumperger Anton	Transport	1	G	59
340. Popovič Alenka DS IR Iz prioritetne liste sta pomotoma izpadla		1	G	35
79. Videc Ivan	MO	4	1 |	155
212. Solarevič Marjan	El. plavž	2	1	134
Vsem na prioritetni listi priporočamo namensko varčevanje pri LB - Splošni banki Celje - enoti za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo.
Le ž namenskim varčevanjem boste ob pridobitvi stanovanja lahko plačali soudeležbo, ki, kot veste, ni majhna!
Razvoj požarnega varstva v ŽŠ
V almanahu Železarne Štore, izdanem ob 130. letnici obstoja in obratovanja Železarne Štore, ni zaslediti nič o požarnem varstvu niti v železarni sami, niti na rudniku v Pečovju. Verjetno takrat niso kaj prida mislili na nevarnosti rdečega petelina.
Profesor Orožen Janko iz Celja v zgodovini »Zgodovina železarstva v Štorah« zelo natančno in kronološko opisuje razvoj železarstva v Štorah od leta 1845 do leta 1975 in navaja podatke, podkrepljene z arhivskim gradivom različnih zbirk. Pri tem je zanimivo, da lastnikom tovarne in rudnika ni povzročal rdeč petelin večjih preglavic, zato tudi niso posvečali požarnemu varstvu posebne skrbi, razen tiste, ki so jo takratne oblasti predpisovale. Delavci prav gotovo niso imeli posebne volje za proti-požarno organiziranot, saj so lastniki »trdi« Nemci, povsod dušili organiziranje delavstva. Slovenski delavec ni imel v tovarni nobene pravice, zato ni mogel in tudi ne smel ustanoviti gasilske organizacije, kot so jih pozneje ustanavljali drugod, npr. v Teharjah, Šentjurju in drugod. Tudi na takratne predpise in zahteve oblasti se niso dosti ozirali, saj je lastnik vedel, da se je to delo; moč kapitala je bila tako velika, daje tistega, ki je skušal kaj več brskati in vedeti, odneslo, četudi je bil Nemec ali nemško misleč. Vse to je trajalo do razsula Avstro-Ogrske monarhije; v predvojni Jugoslaviji ni bilo kaj prida bolje, saj so lastniki tovarne ostali isti in so za svoje ožje sodelavce zbirali nemško misleče ljudi.
Razvoj požarnega varstva v Železarni Štore in reševanje požarnega varstva na sploh se začenja z osvoboditvijo in nastankom nove Jugoslavije. Ljudska oblast je pometla staro in ustvarila pogoje za drugačno, boljše, svobodno življenje vseh delovnih ljudi - svobodnih ljudi, ki bodo gradili, vodili, upravljali in varovali vse pred vsemi nesrečami, poplavami, požari in drugimi nesrečami. V Štorah smo skromno začeli, pravzaprav iz nič, bila je le dobra volja, zavest in izkušnje tistih delavcev, ki so bili člani gasilskih društve iz okolice ali pa so prišli od drugod.
Nikjer ni nič zapisanega, ve se le iz pripovedovanja starih, bivših, že zdravih upokojenih delavcev, da je okupator formiral v tovarni skupino 12 oseb z nalogo požarnega varstva po nemškem vzorcu in to skupino tudi opremil po zahtevah protiletalske zaščite. V opremi je bila motoma brizgalna »Roseribauer 8001/min«, nekaj tlačnih in sesalnih cevi, šlemov, mask in delovnih oblek. Imenski sestav teh ljudi ni znan. Česar več pa .tudi ni bilo.
Osvoboditev je našla Železarno Štore močno upostošeno in razdejano, brez vsake gasilske službe, ki bi bila za začetek obnove še kako potrebna. Obnova in postopno obnavljanje proizvodnje v tovarni je narekovalo organiziranje požarnega varstva. Že 25. avgusta 1945. je bila na občnem zboru ustanovljena »Prostovoljna industrijska gasilska četa Železarne Štore« z nalogo, da poskrbi za požarno varstvo v Štorah in Železarni Štore še posebej. Ta prva organizacija, ki je bila podrejena Okrajnemu odboru OF Celje - okolica, pomeni začetek organizirane skrbi za požarno varstvo v Železarni Štore. S posebnim ponosom je takratni delegat mi-
Stara slika
Posnetek grobe proge v valjarni I, narejen zelo verjetno konec leta 1949, kaže leta 1948. obnovljeno in rekonstruirano grobo progo v valjarni I, takrat imenovano Omladinska proga. Ime je proga dobila po delavcih, posluževalcih proge, saj so bili vsi valjarji, razen predvaljarja tovariša Ignaca Zajberla, sami mladinci. V začetku je proga obratovala v eni izmeni menjaje tedensko dopoldan in popoldan. Pozneje, leta 1949, je začela obratovati v dveh in potem v treh izmenah. Ime je proga obdržala, čaprav se.je »posadka proge« dopolnila s starejšimi delavci, ki sb prišli v tovarno.
Progo je poganjal tandem parni stroj Andritz z močjo 500 KS, napravljen leta 1913, s kondenzacijo pare; preko pomočne sklopke je bil vezan na progo. Le-ta je imela grebenjak in eno ogrodje z dvema kalibriranima valjema za prevaljanje ingotov, odlitih v takratni Martinami. Grebenjak je imel doma napravljeno centralno mazanje s turbinskim oljem; ležaji valjev so se takrat mazali z oljem in hladili z vodo; enako sb se hladili valji.
Ta valjarska proga še danes odlično dela. Res pa je bila rekonstruirana tako, daje dobila elektro pogon, drugi grebenjak in namesto enega dvoje valjarskih ogrodij s po tremi valji.
Kolikor se spominjam, so leta 1948 in 1949 delali na tej progi strojniki: Ožek Franci, Ocvirk Mirko in Mackošek Anton ter valjarji: Šeliga Vinko, Amon, Zajc Jože, Palir Vid, Jerovšek, Horvat Stane, Šmid Franc, brata Gračner in dmgi. Obratovodja je bil takrat tovariš Stegu, ki je pozneje odšel na Jesenice.
Mackošek Anton
(Nadaljevanje s 4. strani)
nistarstva za industrijo (direktor) tov. dr. Boris Menard obvestil Okrajni odbor OF Celje-okolica, Odsek za gasilstvo, daje tudi v Železarni Store organizirana prostovoljna gasilska četa skladno z zahtevo po organizirani požarni zaščiti tovarne. Kronika navaja, da je vodstvo tovarne imenovalo vodstvo te čete. Poveljujoči je bil dipl. ing. Heric Alojz, sicer tehnični vodja tovarne, njegov namestnik Hajnšek Erih in Doberšek Leopold. Med člani so med drugimi omenjeni Rozman Miha, kije ostal edini še aktivni član društva, in Hrastnik Filip, Kocjančič Jože, Kumer Karl, Žoharja Jurij in Fric ter Čehovin Jurij. Leta 1948. je poveljniške posle prevzel Rezar Jakob, vodstvene dolžnosti pa Hajnšek Erih.
V	času od ustanovitve čete do 25. 4. 1950., ko je bila izvršena prva reorganizacija požarnega varstva v Štorah, pri čemer je požarno varstvo prešlo v resor hi-giensko-tehnične zaščite pri delu, katerega je organiziral tov. Mežek Franc, je bilo mnogo narejenega, posebno na področju izobraževanja gasilcev ter delavcev, nabave orodja, opreme za gašenje in reševanje ter ustvarjanja požarnega reda v tovarni.
Na občnem zboru 25. 4. 1950. so ugotovili, da je četa že prerasla svojo organiziranost, da jo bo potrebno reorganizirati ter izvoliti strokovno močno in organizacijsko sposobno vodstvo, ki bo kos novim nalogam in zahtevam pri graditvi tovarne in posodobitvi ter uvajanju nove proizvodnje in tehnologije, kar vse bo zahtevalo še večje požarno varstvo. Na tem občnem zboru je bilo ustanovljeno »Industrijsko gasilsko društvo Železarne Store« z demokratično izvoljenim vodstvom. Predsednik je postal tov. Mežek Franc, varnostni tehnik, vodja HTV službe, izkušen gasilski strokovnjak in organizator. Za poveljnika so imenovali Rezarja Jakoba, podpoveljnika Mlakarja Franca in Hemena Mirka, za tajnika je bil izvoljen Andrej Srebotnjak, za blagajnika Mauer Jože, za adjutanta Vodeb Karl in za orodjarja Zdešar Mirko. Takrat je imelo društvo v upravljanju precej opreme, med drugim gasilski avtomobil, dve motorni brizgalni in odgovarjajoče število cevi ter drugega orodja in opreme.
V	tem času je bilo v tovarni že dograjeno hidrantno omrežje, kije izredno potrebno za uspešno gašenje. Nabavili so še nekaj drugega orodja in opreme, med drugim zidne ročne gasilske aparate za gašenje. Številčno stanje članstva se je povečalo, ustanovljena sta bila ženski in mladinski oddelek. Društvo je štelo 56 aktivnih članov. Z delom so začeli prvi šolani gasilski kadri, med njimi še danes aktivni Kandušer Ivan, Dečman Miha, Krumpak Stefan, kije pozneje prevzel poveljniške dolžnosti. Že julija 1951. leta je tovarna zaposlila prvega poklicnega gasilca za vzdrževanje orodja in opreme ter skrbi za odkrivanje požarno nevarnih mest
Nastop folklorne skupine iz Kompol
Kompolski folklorniki, letos že drugič, priredili (brezplačen) nastop za varovance Doma - zavoda NINE POKORN v Grmovju pri Pirešici. S seboj je ansambel, sestoječ se iz osemnajst plesalcev narodnih plesov ter njihovega vodje Metke Grmek ter dveh »lastnih« harmonikarjev, povedel še dva stara narodna godca (»frajtonarica« in violina), recitatorko Vesno in igralko na citre Pepco iz Laške vasi.
Prikaz narodnih plesov iz različnih slovenskih pokrajin je naletel na vsesplošno odobravanje približno 100 gledalcev, ki so se že med izvajanjem programa navdušeno vključevali v dogajanje, po več kot eno uro trajajočem programu pa jih je mnogo zaplesalo s postavnimi fanti in brhkimi dekleti v lepih narodnih nošah. V nizu plesov - iger, pesmi iz dekliških grl: »Vse je veselo, kar živi«, in drugih, so se kompolski folkloristi res odrezali. S starimi vižami, kot sta npr. Najlepši sen, Stari prijatelji itd., sta nas harmonikar Žani s kolegom violinistom popeljala nazaj v mladost, saj danes je tudi že narodna glasba tako umetelno dovršena, da si človek prav zaželi kaj enostavnega. Štirih pesmi, ki jih je na citrah, glasbilu, ki ga že prav redko kdo obvlada, zaigrala upokojenka Pepca Ulaga, pa tako več ni slišati, le v redkih starejših ljudeh še »počivajo« kot del na izginotje obsojenega narodnega zaklada, so kot odmev mladosti, so mili zvoki domačih gajev in odraz hrepenenj tak-ratnosti in sedanjosti.
Ansamblu iz Kompol je tudi s to prireditvijo uspelo ustvariti domačnost in edinstven stik z gledalci ustanove, ki obstoja štiri leta in so njeni gostje ostareli, oslabeli ljudje in tisti, ki so rahlo psihično prizadeti.
V programu za predvečer praznika so imeli Kompolčani še nastop ob kresu na Lipi v Štorah, ki je zaradi dežja odpadel. Ni veliko tako številčnih skupin, kot je kompolska, daje notranje tako skladna in vztrajna v svoji dejavnosti. Vsi ti smeli mladi ljudje si zaslužijo, da jih ožja in širša družba podpre v še večji meri kot doslej.
Jok
Poučni primerki gasilskih naprav kot opozorilo kako ravnati
v proizvodnji. Prvi izolirni dihalni aparat in prevozna naprava za gašenje s CO2 plinom in nekaj drugih sredstev za gašenje je prišlo v tovarno leta 1952.
Na občnem zboru društva 17. januarja je bil sprejet sklep, ki gaje predlagalo vodstvo tovarne in orgahi samoupravljanja, da se takoj prične z izgradnjo gasilskega doma. Novo izvoljeno vodstvo društva v sestavi Klinar Anton, predsednik društva, poveljnik Zdešar Mirko, podpoveljnik Krumpak Štefan, tajnik Mackošek Anton, Mauer Jože, Vidic Anton, Jazbinšek Franc in drugi so imeli res veliko in odgovorno nalogo. Dela je bilo za vse članstvo na pretek, saj je bilo potrebno s prostovoljnim delom znižati stroške gradnje na najnižjo možno raven: Upravni odbor je imel polne roke dela, da bi bil dom dograjen do pričetka obratovanja novega elektro plavža 28. 7.1954. in odprt teden dni pozneje. Gasilci so opravili svojo dolžnost. S 6424 prostovoljnimi delovnimi urami pri gradnji doma so omogočili pravočasno izgradnjo doma in tudi pomembno znižali stroške gradnje. Gasilski dom v Štorah je bil slavnostno odprt 5.9. 1954. ob navzočnosti najvišjih predstavnikov političnega in kulturnega življenja okraja Celje, predsednika Gasilske Zveze Slovenije Matevža Haceta, predstavnikov okrajnih gasilskih zvez Slovenije, predsednika
1 (Nadaljevanje na 6. strani)
Izlet Celje-Titov most-Krk-Rab-Celje
V okviru programa mladih Železarne Store smo organizirali dvodnevni izlet na otok Krk in Rab. Izlet je bil v času 19. in 20. maja in je sovpadal v praznovanje in počastitev »Meseca mladosti«.
Kmalu po odhodu z avtobusom, smo pričeli, za boljše razpoloženje udeležencev, s predvajanjem glasbe - »potujoči disko« in raznimi družabnimi igrami. Zvezde zabavnega programa so bili: »sprevodnik in glasbeni urednik« Vojko, »natakar« Branko, »frajer« Rudi, »pevec šansonov« Branko ...
Pot nas je vodila mimo Ljubljane, Postojne in preko Reke do Titovega mostu. Kljub temu, da smo plačali mostnino za avtobus, smo se odločili, da gremo peš in v vsej svoji veličini občutimo lepoto loka mostu, ki se vije visoko nad morjem in veže kopno z otokom Krkom. Most pa ima poleg svoje veličastnosti in prometne povezave še funkcije energetske povezave, kot so: vodovod, elektrovod, naftovod, telefonska povezava itd. Pobudo, gradnjo in otvoritev mostu je vseskozi spremljal naš predsednik tovariš TITO.
Se fotoposnetek in že smo se vozili po otoku, mimo letališča Krk, do Malinske. V hotelu Tamaris smo imeli kosilo in prvič dobili kremno juho in kot prilogo špinačo. Teža seje poznala tudi pri vleki avtobusa, ki je težko speljal čez znani greben na Krku. Spustili smo se v dolino zaliva, kjer leži mesto Baška z izredno morsko klimo. V prostem popoldnevu smo se nekateri rekreirali na bližnjem igrišču, drugi so odšli v mesto ali ob morju na sprehod, tretji pa so odšli v bližnji disco-lokal »rezervirat« prostor za družabni večer. Po večerji v hotelu Korinthia smo se dobili v lokalu »Oaza«. Lokal smo napolnili do zadnjega kotička, kljub temu pa seje znašel
Skupinski posnetek na Krku
Trenutek pred spominskim obeležjem iz druge svetovne vojne
prostor za ples. Imeli smo tudi izbor, za najboljšega plesalca in plesalko, ter »plesalca začetnika«. Tako smo se zabavali pozno v noč.
Naslednji dan zjutraj smo se takoj po zajtrku odpravili na trajekt in odpluli proti majhnemu ribiškemu naselju Lopar na Rabu. Otok Rab spada med najbolj sončna območja v Evropi. Iz Loparja nas je pot vodila mimo Supetarske Drage in vasi Mundanije do Kamporja, kjer smo so ogledali koncentracijsko taborišče. Spominsko pokopališče budi spomin na 4500 rodoljubov, ki so našli smrt v tem taborišču, med njimi tudi veliko Slovencev. Zatem smo odšli proti mestu Rab, najpomembnejšem in najbolj obiskanem naselju na otoku. Po kratkem ogledu mesta, smo se hoteli vrniti do Loparja, kjer nas je čakal trajekt, vendar je naš »frajer« s kompanijo zamujal na avtobus. Skoraj smo že krenili, ko jih vidimo v obupnem teku. Kazen, kijih je doletela zaradi našega čakanja je bila, da so morali za vsako minuto čakanja plačati 10 din. Zamudili pa so 15 minut. Denar smo pozneje porabili za gostinske usluge. In končno smo se odpeljali v Lopar ter nato s trajektom nazaj na otok Krk. Med vožnjo š trajektom smo imeli proglasitev najboljših plesalcev. Nagradi leseni osliček - simbol morja, sta prejela Ivanka in Boban, komplet miniaturnih kuharskih pripomočkov pa Branko. Vmes nas je vseskozi spremljala pesem in dobro razpoloženje. Po prihodu v Baško nas je pot vodila do Punata, prijetnega letovišča ob obali Košljunske drage, kjer smo imeli v hotelu Park kosilo. Spet smo dobili krem juho, pri prilogi pa špinačo. Verjetno so nas hoteli ojačati,; ali pa je kremna juha in špinača njihova specialiteta. Po kosilu smo imeli prosto. Nekateri so se odpravili na sprehode ob obali, drugi so se odpeljali z ladjico ria križarjenje, nekaj še jih je pa celo kopalo. Tudi namizni tenis smo igrali. Tako smo združili prijetno s koristnim. Pozno popoldan smo se odpravili proti domu. Vmes smo imeli nekaj kratkih postankov, kjer smo se lahko »okrepili«. Za dobro vzdušje so spet poskrbele naše »zvezde« z raznimi družabnimi igrami; vsi pa smo jim pomagali pri petju. Zaključek z večerjo smo imeli v gostišču na Trojanah. Po večerji pa smo nadaljevali vožnjo proti domu. Vsi smo si zaželeli, da bi bilo takih izletov še več.
Grosek Rajko
(Nadaljevanje s 5. strani)
Gasilske zveze BiH in 548 uniformiranih gasilcev z enajstimi prapori iz Slovenije ter 21 gasilci iz Železarne Zenica Ob tej priliki je društvo razvilo svoj gasilski prapor. To je bila do tedaj največja gasilska manifestacija ne samo v Štorah, ampak verjetno v Sloveniji; bila pa je tudi v ponos delavcem Železarne Štore in priznanje vsem gasilcem ter zadoščenje vsem gasilcem Železarne Štore za njihov trud pri delu. Priznanja in pohvale navzočih na tej proslavi so bile enotno izražene v misli tov. Štalekaija Franca, predsednika upravnega odbora Železarne Štore, ko je pri predaji gasilskega prapora v imenu organov samoupravljanja dejal: »POD TEM PRAPOROM NAJ SE ZBIRAJO VSI ČUVAJI LJUDSKE LASTNINE, KI NAJ BODO PREDANI SOCIALISTIČNI MISLI!«
Z dograditvijo gasilskega doma se je začelo še eno novo obdobje v razvoju požarnega varstva v Štorah in v delovanju gasilskega društva; prihajalo je tudi do nekaterih kvalitetnih kadrovskih premikov na področju požarnega varstva. Leta 1955 je tov. Krumpak Štefan prevzel poveljniško mesto v gasilskem društvu in začel s počasnim organiziranjem poklicne gasilske enote. Društvo seje s svojim delom in izkušnjami pri organiziranju požarnega varstva vedno bolj uveljavljalo v slovenskem prostoru. Posamezni člani, med njimi Mackošek Anton, Klinar Anton in Krumpak Štefan, so prevzemali odgovorne naloge v gasilskih forumih občine, okraja in republike. V letu 1956 je bil zgrajen vodni rezervar s 14.000 litri vode za najnujnejše potrebe eventuelnega gašenja na področju starih Štor. Pri tej gradnji so člani društva opravili 900 ur prostovoljnega dela. V tem letu je bilo v tovarni 24 začetnih požarov, imeli smo že tri dobre motorne brizgalne z vso pripadajočo opremo in gasilsko prodno vozilo TAM Luka.
Na občnem zboru gasilskega društva leta 1957 so ugotovili, daje društvo s svojimi 65 člani nosilec požarnega varstva v Železarni Štore ter naseljih Lipa in Laška vas. Svoje delo je društvo usmerilo predvsem v preventivno delovanje, zato je začelo razvijati preventivno in reševalno dejavnost, ki je pozneje prerasla v službi varstva pri delu v posebno področje. V tovarni je bilo takrat usposobljenih poleg 15 gasilcev še 25 delavcev za reševalce, največ jih je bilo na elektro plavžu. Začetnih požarov je bilo v tovarni 9, nobeden pa ni pustil posledic. Leta 1957 je bilo v tovarni 20 majnših požarov in en večji. Vzroki nastanka požarov so bili naslednji: 4-krat iskra iz lokomotiv, 5-krat neodgovorno in malomarno ravnanje z ognjem in kar enajst gradbenih napak. Takratni direktor Železarne Store je ocenil, daje le dobro organizirana in sposobna gasilska organizacija poskrbela za nemoteno in varno delo in da društvo pri vzgoji delavcev za dvig požamo-varnostne zaščite pravilno ravna. Enako oceno je dalo tudi tajništvo za notranje zadeve takratnega okraja Celje.
Mladinska enota IGD železarne Štore na državnem prvenstvu gasilskih enot v Banjaluki leta 1965 z vodstvom
Leta 1958 je društvo organiziralo v obratih gasilske trojke, ki so jih sestavljali člani društva in tisti delavci, ki so bili člani v gasilskih društvih v krajih, kjer so prebivali. Naloga teh trojk je bila, da v svojem delovnem okolju preprečijo vsako nevarnost nastanka požara in da vplivajo na sodelavce glede požarno-vamega dela. V tem letu je bilo 20 začetnih požarov in 6 večjih, od tega kar trije izven tovarne. Zaradi pravočasnega posredovanja v tovarni ni bilo večje škode. Izven naše tovarne, kjer so gasili naši gasilci, je pogorela štolama na Teharjah, in sicer zaradi eksplozije hlapov nitrolaka. Gasilcem je uspelo rešiti vso strojno opremo in velik del tovarne, katero so pozneje prenesli v Celje (današnji LIK Savinja).
(Nadaljevanje prihodnjič)
H
»Veseli berači« so navdušili
V eni izmed prejšnjih številk našega časopisa smo poročali o pripravah in nastajanju gledališkega dela »Veseli berači«. Premiera je bila v štorskem kulturnem domu dobro obiskana. Trud gledališčnikov in režiserja Bogomirja VERASA se je izkazal ob predstavitvi. Enourna komedija s plesom in pesmimi ter nastopi posameznih solistov v »songih« ter z odlično kolektivno igro je gledalce navdušila in lahko smo zadovoljni, da uspeh našega dela delimo tudi s simpatizerji našega Že-lezarja in z vsemi, ki so si ali si bodo predstavo ogledali.
Za člane AG ŽELEZAR tudi vnaprej ne bo nobenega počitka. Takoj po premieri smo imeli prvo ponovitev za ŠKIMC Štore, 23. 5.1984 pa smo se predstavili na Področnem srečanju gledaliških skupin Slovenije. Zaradi aplavza na odprti sceni, skandiranja ob zaključku predstave in po pogovoru s strokovnimi sodelavci področnega združenja smo z zadovoljstvom ugotovili, da štorski gledališčniki v svojih hotenjih in v iskanju novih oblik gledališke umetnosti uspevamo.
Z »Veselimi berači« smo odpotovali 24. maja k našim pobratimom v Gradsko amatersko pozorište Paračin, š katerimi imamo izmenjalna srečanja že 12 let.
Po vrnitvi iz Paračina nas čakajo gostovanja, najprej v Dobrni in Slovenskih Konjicah. Nove naloge in dolžnosti so pred nami, saj nas čaka v jeseni študij enega mladinskega in novega gledališkega dela za odrasle: ' ,
Če se morda komu ob tem branju zaiskri iskrica želje, da bi z nami soustvarjal, vam moramo povedati, da so naša vrata odprta, da si želimo več novih članov, saj je dela veliko. Oglasite se nam, saj veste, kje smo!
EDEN DRUGEMU OGENJ DAJMO!
Za AG ŽELEZAR Ana T.
Predstavljamo dobitnika srebrnega znaka ZSMS
VOJKO KOCMAN - Srebrni znak podeljuje OK ZSMS Celje vsako leto v okviru prireditev v mesecu mladosti. Praviloma se podeli petim najzaslužnejšim članom ZSMS, trem mentorjem in dvema organizacijama, za njihovo aktivno in uspešno delo v ZSMS.
Današnjega, sogovornika, mladega delavca samoupravljalca, mladinca s številnih področij družbeno-politične-ga angažiranja, tako v vrstah ZSM kakor tudi v ostalih družbeno-političnih dejavnikih, najbrž ni potrebno posebej predstavljati. Njegovo ime je nekako tesno, nerazdružljivo povezano z utripom mladih v železarni, z njihovo dejavnostjo, uspehi pa tudi problemi. Ko govorimo o mladih, o KS ZSMS v Železarni, potem vidimo, da ima Vojko kot aktivni mladinec pomembno vlogo in mesto ter nenazadnje tudi odgovornost v tem prostoru. Med funkcijami, ki jih je opravljal, so: predsednik 00 ZSMS TOZD kontrola kakovosti, predsednik KS ZSMS DO Železarna Štore, bil je tudi delegat sveta ZSMS SOZD Slovenske železarne. Sedaj je delegat v DPZ Skupščine občine Celje, je namestnik sekretarja 00 ZK TOZD, vodja samoupravne delovne skupine, namest-
nik predsednika OO sindikata, je član 10 konference OOS DO Železarne Štore ter član uredniškega odbora glasila Štorski železar. V krajevni skupnosti Štore je sekretar Krajevne konference SZDL.
O delu in problemih mladih je povedal, da mora biti še naprej poudarek na delu 00 ZSMS in širšega kroga mladih. Nasploh pa bi bilo potrebno v praksi manj besed in ponavljajočega pisnega gradiva. Večjo skrb in energijo bi morali vložiti v izvrševanje nalog na vseh področjih, kakor nam to nalaga sedanji čas in stabilizacijski program.
Prav to priznanje, srebrni znak ZSMS (kakor tudi druga priznanja, ki jih je prejel), daje Vojku nove vzpodbude za še bolj zavzeto delo na družbeno-poli-tičnem področju, hkrati pa mu nalaga nove naloge in odgovornosti.
Nerad govori z načinom, iz katerega veje hvala; temveč je človek, ki z delom pokaže in izraža tisto, kar načrtuje. To je tudi odraz njegove osebnosti, ki venomer stremi po nečem še boljšem, kvalitetnejšem, kot je bilo prejšnje. Zato ni čudno, da ima Vojko v svoji sredini ugled, ki si ga je pridobil s svojim delom in poštenjem, g
GROSEK RAJKO
Razmišljanja o mladosti
-	V mladosti bi si želela čimveč prostosti in veselja.
-	Moja mladost je lepa, čeprav včasih nimam vsega, kar bi želela.
-	Mladost je brezskrbno življenje.
-	Mladost je sreča ljudi, čeprav so jim rosna leta že minila.
-	Mislim, da sp mladi, ki živijo v svobodi, najsrečnejši na svetu.
-	Mnogo nas je, ki imamo lepo mladost, a se sami tega ne zavedamo.
RAZMIŠLJALI IN ZAPISALI ČLANI DOPISNIŠKEGA KROŽKA COŠ ŠTORE, 5., 6. razred

Gostilna pri Črni mački je gostila 13 beračev in psa Luko
Kdor riše ne misli zlo
V	dneh od 14. do 19. maja so likovniki, ljubitelji čopičev, barv, avtorji oljnih slik, akvarelov, dela s svinčnikom in tušem, Slovenskih železarn imeli slikovno kolonijo na Štajerskem.
Gostiteljica je bila naša Železarna Štore.
Likovniki iz Jesenic, Raven, Tovila, Verige v Lescah in naše železarne so obiskali Železarno Štore, Slivniško jezero in zdraviliški kraj Dobrno, kjer so v razni tehniki slikanja ustvarili okoli 30 slik.
V	koloniji so sodelovali tudi učenci osemletke in njihova dela bo prav tako možno videti v času razstave, ki bo jeseni v avli Kulturnega doma v Štorah.
Pod vodstvom Franca Ocvirka in pod strokovnim vodstvom akademskega slikarja Štefana Potočnika je kolonija uspešno delovala, zahvaljujoč tudi lepemu vremenu in dobremu razpoloženju vseh navzočih.
Predzadnji dan, ko so likovniki risali v Dobrni, smo jih obiskali in se z njimi zapletli v pogovor.
Takole so posamezniki menili:
LEOPOLD GROS je iz Lesc na Gorenjskem, rojen 1937. leta in zaposlen v TOZD TIO v Verigi Lesce kot skladiščnik gotovih izdelkov.
»Z risanjem se ukvarjam že vrsto let, vendar resneje zadnjih pet let. Vzornikov, po katerih bi se vzgledoval, pravzaprav nimam. Rišem svoja hotenja, kar mi duša veli in ko rišem, pozabim na vse, ves se posvetim delu, čas mi hitro, prehitro mine.«
Gros večinoma ustvaija z akvarelno tehniko, občasno tudi z olji. Razstavljal je skupinsko doma in drugod na Gorenjskem.
Grosovi akvareli so izrazito slikoviti in pri izbiri pravih tonov, pri melodičnosti obrisov podprti s svetlobnimi kontrasti v posameznih detajlih, nudijo opazovalcu tisto mehkobo, prozornost in tudi razgibanost slike, ki jo avtor hoče podati.
VLADA GERŠAKA dobro poznamo; je star Štorovčan, varilec, zaposlen v TOZD vzdrževanje naše DO. S slikanjem se ukvarja že vrsto let, resneje od leta 1970.
Vlado riše z oljnimi barvami, dela hitro, kar preveč naglo. »Vrag si ga vedi,« mi pravi, »koliko sem do sedaj narisal slik.«
»Mislim, da imam svojega vzornika, to je že pokojni Lojze Perko. Ljubim žive, razgibane barve; v sliko, na platno hočem vnesti življenje, pestrost, živahnost. Vseeno mislim, da imam svoj način ustvarjanja, saj se na delih vidi, da me zanese k realnosti, k starim antvverpskim mojstrom, katerih dela močno občudujem.«
Vlado je plodovit član likovne sekcije naše železarne. Vesel je kritičnosti kolegov, ki ocenjujejo njegova dela, še posebej pa napotkov mentorja, akademskega slikarja Štefana Potočnika.
PAVEL LUŽNIK je iz Železarne Jesenice, rojen 1938. leta, po poklicu črkoslikar. Je član likoyne sekcije DOLIK in je že imel vrsto samostojnih in skupinskih razstav.
»S slikanjem se ukvarjam že od mladih let.' Ustvarjam dela v olju, ljubim tudi pastel,' s katerim se da izredno čudovito delati.-Na štorsko slikarsko kolonijo bom imel lepe spomine. Lepa je okolica Celja, zanimiva štorska železarna, še posebej stari del, poln motivov in navdihov za slikarja. Spoznal sem nove prijatelje, izmenjali smo izkušnje, pridobil sem nove prijeme in navdihe za nadaljnje delo.«
Lužnika ne zanimajo umetnostne teorije, čeprav jim sledi; je samonikel, izrazit čustven slikar, ki pri svojem ustvarjanju išče motive neposredno v življenju in okolici. Poskušal se je v različnih tehnikah, a ostal zvest olju, akvarelu in pastelu, s katerim je najbolje izrazil svoja notranja razpoloženja. Za zaključek navajamo še misli mentorja, akademskega slikarja Štefana Potočnika:
»Slikarska kolonija SOZD Slovenskih železarn je redka akcija, kijih posamezni OZD omogočajo. Prav in lepo je, da se tako omogoča kulturno izražanje tudi na slikarskem področju, česar nam zelo manjka. Kultura je lepa in kot tako jo moramo ohranjevati, vzpodbujati in prav slikarji, člani likovnih sekcij, lahko na tem področju store še veliko.
Avtorji, slikarji ustvarjenih del letošnje slikovne kolonije, niso začetniki. Imajo svoj poklic in redne obveznosti; zato se vidi, da imajo za slikanje premalo časa; kar ga pa imajo, ga znajo res lepo izkoristiti.
Slikanje je kulturna dejavnost, ki žal ni dana mnogim ljudem.
Kdor riše, ne misli zlo, ima veliko in je lahko resnično srečen!«
VER
Ranjene srne tožba
(ali: lovci v boju za varstvo okolja)
Naslov se mi je utrnil, ko Sem se spomnil znanega verza našega pesnika (Ujetega ptiča tožba). Zdi se mi, da se najbolj ujema z vsebino tega pisanja, nad katerim bo verjetno nekaj bralcev zatarnalo: »Kaj bi le rad tale Jok?« (Moram reči, da bi prav tem ljudem bilo najbolj potrebno, da stvar preberejo do konca.) »Drugi mi bodo dali prav, tretji bodo ostali brez mnenja in tako dalje do ...
Kako je lepa ta naša mila ožja domovina Slovenija in tudi naš kraj Store s svojimi hribi v okolju! Slikajmo kraj v črno - beli tehniki ali v barvah, na primer z vrha Kresnikov z Gorice ali »Mandikukule«, pa bodo še tovarniške hale s spomladansko zelenim ozadjem izgledale skoraj romantično. Gozdovi, da, gozdovi! Pljuča človeškega in živalskega življa. Vendar - kako dolgo še?!
Sredi aprila sem z vlakom potoval v Ljubljano. Grmovje ob vodi še ni bilo zeleno, zato pa slika tembolj klavrna. Obalna dela Savinje do Zidanega mosta in naprej Save do glavnega mesta sta bila (verjetno sta še) dobesedno oblepljena s plastiko in drugo navlako. Grozna slika! Vendar - ostanimo v Štorah. Majhni, drobni detajli tvorijo mozaik ali podobo neke stvari. Sam kraj Štore (tako desni kot levi breg) je dokaj čist in urejen, kar je najboljša legitimacija prebivalcev. Mislim, da so temu videzu mnogo pripomogle očiščevale akcije, ki jih je organizirala krajevna skupnost. Toda, sprehodimo se malo ob potokih in gozdovih tod okoli. Odpadki, plastika, ropotija!
Avtomobilske dele smo še navadili odmetavati kar v skrit gozd. Nevarno steklo in zarjavela pločevina sta vse prevečkrat vzrok poškodbam gozdnih živali. V gozdu težko najdeš lepše doživetje, kot je pogled na smo z mladiči. Vendar, če to družino srečaš slučajno ob delih narave, kjer je človek s svojim nekulturnim ravnanjem nagomilil odpadke in umazanijo, blato in ropotijo, tedaj se ti mora srce stisniti v boli in obupu nad brezdušnostjo ljudi - kvarilcev narave.
UREJENO, SNAŽNO IN VZDRŽEVANO OKOLJE JE TEMELJNI SESTAVNI DEL
kulture Človeka in njegovega življenjskega prostora.
Splošni vtis ob pogledu na vso svinjarijo po hostah in grapah okoli Štor pa je: nedoumljiva zanemarjenost, ki je očiten izraz prevladujoče kalne človeške mentalitete. Imamo komisijo za varstvo okolja pri KS, delegate po območjih, Zakon o varstvu okolja - vsemu temu v brk pa še naprej rastejo kupi odpadkov, pločevine, stekla po hostah Pečovja (pod Strgarjem), Laške vasi (ob potokih, ob cesti Ober-žan - Bukovšek, odlagališče pred igriščem Žlajfa), desnega brega Štor (pod Kres-nikami in streliščem) in tako naprej, pp v^eh naših območjih, kjer sicer nimamo na razpolago kontejnerjev, vendar nam to NE DAJE PRAVICE SKRUNITI NARAVE! Take skrunitve so kot neumiti zobje, umazanija za nohti in v ušesih sicer postavnega in celo lepo oblečenega človeka. V vrsto odgovornih za čisto naravo v bodoče se vključuje LD Bojansko - Štore, kiji v prvi vrsti ne more biti vseeno, kako se spreminja (na slabše) podoba njenih revirjev, iz dneva v dan veča tožba živali po gozdovih nad neusmiljenostjo ljudi! Zanimiv (v žalostnem smislu) bo fotografski zapis odpadkov po gozdovih vseh območjih KS Štore in Svetina, ki ga bo družina sčasoma priskrbela, kajti sedaj je zelenje že prekrilo vse opisane žalostno -črne slike.
Preobrazba miselnosti ljudi brez vsakršnega odnosa do okolja in narave je ključnega pomena za prihodnost. Toda ura je že pet minut pred dvanajsto! Vsi dozdajšnji ukrepi, temelječi na individualni zavesti, so dali pičel rezultat. Tozadevna samozaščitna akcija danes ni več le potreba, temveč nuja!
Sanjam o času, ko bo človek ob sprehodu po gozdovih, uživajoč le ob zelenju, miru in recimo ob srečanju s srnjo družino čutil s pesnikom: » ... hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti...«
Jok
Upokojeni
URBANCEK Zvonimir, rojen 28. 3. 1930, stanujoč Dramlje 5, p. Svetelka. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1952. Vso delovno dobo je delal v TOZD valjarna n. Najprej je opravljal dela in naloge zabijača, nato predzabijača in nazadnje skupinovodje.
30.4.1984 je bil predčasno upokojen,
GOBEC Anton, rojen 9. L 1926, stanujoč Cmereška gorca 2, p. Pristava. V naši organizaciji združenega dela je bil zaposlen preko 34 let. Najprej je opravljal dela in naloge nakladalca železa v jeklarni. Leta 1951 je bil premeščen v; TOZD GKSG na lažja dela. V komunalnem oddelku je opravljali vratarska dela.
30.4.1984 je bil predčasno upokojen.
Okrogla miza
Na pobudo Kluba samoupravljalcev občine Celje je bila v Soboto, 21.4.1984, v Gasilskem domu organizirana okrogla miza, na katero so bili vabljeni predsedniki in namestniki delavskih svetov temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, vodje konferenc delegacij, predstavniki DPO in KPO in področja za samoupravna razmeija in informiranje. Okrogle mize so se udeležili tudi predsednik skupščine občine Celje tov. Stepišnik in predstavnik Občinskega sindikalnega sveta tov. Medved ter predstavniki Kluba samoupravljalcev.
BRGLEZ Matija, rojen 18. 2. 1924, stanujoč Stopče 20, p. Grobelno. V železarni je bi! zaposlen preko 25 let. Vso delovno dobo je delal v Valjarni I. Najprej je opravljal dela in naloge posluže-valca plamenske peči, nato nakladalca ingotov, ravnalča fine proge, zakladalca ingotov in nazadnje je opravljal zahtevna valjarska dela,
30. 4: 1984 je bil redno upokojen.
LORGER Karl, rojen 14. 6. 1932; stanujoč Babna gora 13, p. Vinski vrh. V naši DO se je zaposlil leta 1964 kot pomožni delavec na ekspeditu. Leta 1967 je bil premeščen v TOZD jeklarna na dela in naloge brusača ingotov. V istem TOZD je opravljal še dela odpremnika gredic.
18,4.1984 je bil invalidsko upokojen.
ČADEJ Franc, rojen 20.10.1924, stanujoč Večje brdo 10 a, p. Dobje. V železarni je bil zaposeln preko 24 let. Vso delovno dobo je delal v TOZD valjarna L Najprej je opravljal dela posluževalca Demaga, nato vlagalca gredic, pečarja in nazadnje zahtevna valjarska dela 30. 4. 1984 je bil redno upokojen.
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Andrenšek Franc, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko - odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1 /72 z dne 20.2. 1974) - tisk Aero Celje — TOZD Grafika — rokopisov ne vračamo.