Leto X, St. 29 ' ki L|ubl|ana9 sobota 1 februar)» 1929 lirohtna soala mesečno 16 Dia. sa inozemstvo 40 Din. Uredništva: LJubljana, Knaflova ulica b Telefon it 3122, 3123. 3124. 8128 in 312ft Mar i her: Aleksandrova cesta 1& Telet it 440. Celje: Kucenova nlica 1 it iso. Rokopisi m a« rrmteje. _Ogiaai f tarifa._ i k za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 ОГп Upravaiitve: Ljubljana, Preternora ulica 54 Telefon «. 8122, S12B, 8124 812Б ia 812& Inaaratai addelek: Ljubljana, Prelet nora ulica 4. Telefon M. 2482. Pedrntaica Mariber: AJekaandrova cesta TaMon it 4Њ fadrateica Celja; Kocenova oliea 1 Telefon it 180. taiuni pri poM. век. »vodih: ЦтЬ-Ijaua it Ц Mt, P raka «Ыо 78.1«J Wiaa Hr. M&ttL Ljubljana, 1. februarja. Kralj je danes podpisal ukaz o ustanovitvi vrhovnega zakonodajnega sveta, ki naj kot posvetovalni strokovni oigan ministrskega sveta, odnosno ministrskega predsednika s strokovne in pravne strani pregleduje in ocenjuje od posameznih ministrstev izdelane projekte zakonov, uredb in pravilnikov, preden bodo objavljeni. Kako bo novi vrhovni zakonodajni svet organiziran in kako bo posloval, o tem bo minister pravde v sporazumu s predsednikom viade izdelal še poseben pravilnik. Ustanovitev zakonodajnega sveta je gotovo vr'o važna in potrebna stvar. Vlada hoče pospešeno donašati dolgo vrsto zakonov, ki iih je mogoče na zunaj deliti v tri velike skupine: eni naj služijo izenačenju našega zakonodaj-stva, drugi naj revidirajo, reformirajo in tudi spopolnijo naše notranje pravne odnošaje. tretji bodo ustavnopravnega značaja in naj služijo v glavnem končni in deiinitivni novi ureditvi naše države. Obseg zakonodajnega dela, ki si ga je naložil novi režim, je torej ogromen, njegov pomen za dolgo dobo našega bodočega razvoja nič manjši. Vlada je praviino spoznala, cia takega dela ne zmorejo poedinci. ne da bi se pojavile organske in tehnične pogreške, ki lahko najbolje zamišljeni zakon napravijo nemogoč in neizvedljiv. Zakoni so v najtesnejši zvezi z vsem gospodarskim in socijalnim življenjem naroda in bodo le takrat imeli zdrav in koristen učinek, ako jih zakonodajalec zna prilagoditi duh'1 in potrebam naroda. Pomen in vrednost parlamentarne ali drugačne javne diskur-ije zakonskih projektov je v tem. da pridejo v taki razpravi do besede ne samo pravniki, temveč tudi interesni' zastopniki raznih stanov, zagovorniki raznih kulturnih in socijalnih struj in tudi — demagogi, ki sicer običajno prikažejo zakonski projekt v kaiikaturi, a ravno s tem ooo-zariajo na niegove slabosti in vrline. Naša bivša Narodna skupščina je bi'a žal tudi v fem oog'edu najslabša v Evropi. ker je diktatura režimskih šefOv pretvorila vsako stvarno debato v prazno igro z "besedami in ker ie bil že v naorei vsak argument obsojen na neuspeh. Tip;čen orimer. s kakšno stvarnostjo se je skhpaio. je ona božanska scena iz debate za proračun 1927.-28.. ko je opozicijonalni govorn'k v budže-tTi prosvete dnkazal večmilijonsko računsko oogreško. k' je bi'a za ravnotežje od'ocilna. a je večina na zahtevo vladp odločila, da je tako prav... Vrhovni zakonodajni svet je neke vrste nadomestilo za Narodno skupščino. ? njegovo ustanovitvijo prehaja za-konodaino delo iz ministrskih kabinetov v zborovalnico strokovnjakov. Njihova beseda sicer ne bo odločilna, toda njihova ocena, njihov nasvet, niihova kritika se bodo gotovo morale upoštevati. Seveda pa bo mogel vrhovni zakonodajni svet vršiti svojo nalogo le. če ne bo le korporacija juristov. temveč če bodo v nje-m zastopani tudi poznavalci socijalnih, kulturnih in gospodarskih prilik in struj v našem narodu, a tudi posebnih razmer v poedinih pokrajinah države. Od organizacije novega organa viade bo torej silno mnogo odvisno. Kot najnujnejše zakonodajne naoge se označujejo na polju izenačenja in modernizacije našega zakonodajstva: dovršitev kazenskih zakonov in kazenskega postopka, državljanski zakon in civilni proces z raznmi postranskimi zakoni, enotni prosvetni in gospodarski zakoni (obrtniški red) in mnogi drugi. Zlasti splošni državljanski zakon je še težak problem, ker se morajo v nje.n rešiti vprašanja bračnega in dednega prava, glede katerih vladajo še velika na * editev Jugoslavije. Sem spadajo u. ianja samouprave, volilne pravic . tave parlamenta in posebno tudi pr,- «щ teritorija'ne razdelitve države, .v .igurno smemo smatrati, da bo odlo v v padla za dvodomni sistem, za rev < jo dosedanje Volilne praVice in za d i er tralizaciio potom-širokih. teritorija velikih samoupravnih, edinic. Kake v: eč se bo šlo. o tem manjkajo danes Hatki in znaki. Ze iz tega kurzorje ' jsa' in povsem nepopolnega pregled? -g-omenga zakonodajnega dela. , .d Ые*Нп stoji vlada, je razvidno. :<н'"о \з':ка in važna naloga bo poverj - viiho^nentu zakonodajnemu svetu, к : r smo že uvodoma povdarili l ^ odvisno od tega. kako bo ta kor -ii .sestavljena in kako bo mogla.-1е1а!Л Novi predsednik češkoslovaške vlade Včeraj je ЬЗа sprejeta demisija dosedanjega predsednika Švehle - Za njegovega naslednika je imenovan minister Udržal Praga, 1. februarja g. V smislu sklepa zadnjega dolgotrajnega posvetova* nja agrarne stranke je pedal danes predsednik ,čsl. vlade Antonin Švehla ostavko na svoje mesto v vladi. Predsednik republike Masaryk je ostavko sprejel in imenoval na njegovo mesto vojnega ministra Františka Udržala, člana agrarne republikanske stranke. Z ostavko zaslužnega predsednika Svehle in z nastopom novega predsednika Udržah se konča kritično stanje v. vladi čsl. republike, ki ga je povzročila dve leti trajajoča bolezen predsednika Švehle. Z definitivno zasedbo predsedniškega mesta avtomatično preneha namestništvo mons. Šramka, ki je nadomestoval predsednika za čas njegove bolezni, in čegar poslovanje je dajalo povod za večno nezadovoljstvo ostalih strank in za ljute napade opozicije. Predsednik Udržal obdrži ministrstvo narodne obrane in ga bo v tem poslu zastopal general Podhaisky. dosedanji inšpektor čsl. oborožene sile. Predsednik Masaryk obišče v nedeljo bivšega ministrskega predsednika Sve-hlo na njegovem domu v Hostivaru. Novo imenovanje bo javljeno že v jutrišnjem uradnem listu. Drugih sprememb v vladi ne bo. (Glej članek na 2. strani!) Ostri izpadi Bavarcev proti Prusiji »Naš sovražnik je Prusija,« kliče bavarski ministrski predsednik — »Iz države hočejo napraviti Veliko Prusijo!«, pritrjuje finančni minister Berlin, 1. februarja, d. Na zborovanju bavarskega koalicijskega tiska se je izrazil bavarski ministrski predsednik dr. Held nenavadno ostro o neuspešnih pogajanjih za ustvaritev velike vladne koalicije. V zvezi s tem je vehementno napadal prusijo, ki zahteva za izgubljene pruske državne objekte v Sleziji odškodnino 3 in pol milijarde mark. bavarske zahteve po odškodnini za podržavljenje bavarskih pošt in železnic pa odklanja kot neumestne Obe zahtevi sla bistveno različni, kajti Bavarska je državi nekaj dala. Prusija pa v škodo države nekaj izigubila. pravnega čuta za kaj. takega v Ber- linu sploh nimajo več. Tako ne more ved iti dalje. Sovražnik Bavarske je Prusija, ki se hoče iz državnih sredstev obogateti, na drugi strani pa hoče ostale dežele gospodarsko uničiti. Prusija hoče z brutalno brezobzirnostjo utrditi svojo premoč napram ostalim deželam. Nič manj ostro ni za njim govoril finančni minister dr. Schmelzle- Po-vdarjal je, da hočejo Prusi iz države napravili Veliko Prusko in preko države (popolnoma potlačiti Bavarsko. Očital je politiki Prusije nesramnost, kakršne še ni bilo na svetu. Ameriški senat za pomorsko oboroževanje Senator Reed ne zauoa prijateljskim pogodbam — Anglija, Francija, Japonska in Poljska imajo izdelane načrte za potopitev ameriškega brodovja Washington, t. februarja 3. V debati senata o gradnji novih ameriških križark je imel senator Reed temperamenten govor, v katerem \€ zahteval, da se sprejme dosedanji gradbeni načrt m da vlada poskrbi Se za gradnjo nadaljnjih vojnih ladij. Živahno le opisoval grozečo nevarnost." ki preti Ameri-ki od izdajskega mednarodnega delavskega gibanja'in zavračal vse sanje zanesenjaSkih pacifistov, ki prorokujejo večni mir oi> vsestranskem sklepanju prijateljski?», razsodiščnih in protivojnih pogodb. Naglašal je velikansko pomorsko oboroževanje Anglije. Francije. Japonske ln Poljske. Vojni sveti vsake teh držav so izdelali sforbuo sestavljene načrte za potopitev ameriškega broäovla in za napad на ozemlje Zedrajenih držav. Amerika se ne more zanašati na po^godbe, ko vidi. da je v zgodovini človeštva redno došlo do preloma paktov. Govor senatorja Reeda je me! mogočen učinek na senat, kljub temu, da }e govornik tudi Poljsko prištel med največje pomorske sile, ki strežejo po življenju ameriškemu brodovju in samostojnosti Zedinjenih držav. Predlog bo brez dvoma sprejet. Predsednik Coolidge hoče izposlovati čim daljši gradbeni roJ. senator Hale pa Je izjavil, da n€ odstopi od zahteve» da se ladje z-grade čim preje. Pogajanja za nemško veliko vladno koalicijo Berlin, 1. febr. (be.) Sinoči so se vršila med cemtrumom in socijalistično stramko nogajanja o veliki vladni koaliciji, ki so pa končala* brez uspeha. Razjasnjenje po» ložaja se pričakuje od razgovorov držav» nega kancelarja z zastopniki ljudske stran» ke. Kakor poročajo poučeni krogi, bo dr» žavni predsednik Hindenburg po poročilu državnega kancelarja osebno prevzel vse korake, da se kriza čimpreje reši in najde pripravna podlaga za ustanovitev velike Koalicije. Protivojni pakt izzval diolomatsko vojno Moskva, 1. febr. (mo.) Današnja «Prav» da» se obširno bavi z zahtevo Poljske, naj Estonska, Latiška in Rumunija obenem ž nje podpišejo protiyojni pakt. To stališče poljske vlade je le predobro potrdilo mne* nje ruskega časopisi», da stremi Poljska za ustanovitvijo protisovietskega baltske» ga bloka. Vendar se ta namera poljske vla» de ni posrečila, ker je Finska odklonila poljsko zahtevo in se je Finski pridružila tudi Litva. Moskva, 1. febr. (mo.) V kratkem bo ob» javljeno poročilo o poteku pogajanj med Litvo in, poljskim poslanikom Patkom gle» de ruskega predloga za podpis Kelloggo» vega pakta. Poljski poslanik Patek je ob» vestil Litvinova. da se Estonska, Lotiška ;n Rumunija pfrivolile v podpis protivojnega pakta skupno s Poljsko. Litvinov je izja» vil Patku, da Poljska, nikakor ne more ute« meljrti svoje zahteve po istočasnem pod» pisu Kelloggovega protivojnega pakta s strani vseh držav, ki prihajajo pri tem vpra šanju v ooštev. Finska je izključena od podpisa, Litva pa je izjavila, da ga pod» piše le v primeru, ako ga preje podpišeta Rusija in Poljska. Zaradi tega predlaga sovjetska vlada, naj Poljska nemudoma podpiše protokol. Moskva, t. februarja, g. V moskovskih političnih kroeih. vlada veliko zanimanje, kakšne posledice bo imel na Poljskem, posebno r*i v Rumuniji predlog Litvinova nai bi роТ>кя. Rumunija. Estonska in Loliškn skupno s Sov'etsko Unijo rine 7. februarja v Moskvi podpisale proiokol. Konec honorarnih ©rofesorjev na univerzah? Beograd, 1. febnmja. r. Zaradi itednje je ministrstvo prosvete sklenilo, da na uni-vereali ne postavlja več honorarnih profesorjev s honorarnimi urami. Vseučiliške uprave bodo zaprosile redne profesorje in ostale nastavnike, naj sami prevzamejo potrebne honorarne ure, < Državni udar v Litvi Berlin, 1. februarja, g. Kakor poroča «Vorwärts» iz Rige. je bilo razen šefa generalnega štaba litovske armade polkovnika Plechavitiusa. ki je pred nekaj dnevi odstopil, aretiranih po nalogu ministrskega predsednika Woldemarasa še 16 višjih častnikov, ker so osumljeni, da so pripravljali upor. Baje je bil tudi predsednik republike Smetova in bo moral zaradi tega podati ostavko. Varšava. 1. februarja, g. Litva je na predvečeru vojaške diktature. Nad Kovnom je bilo baje že proglašeno obsedno stanje. Palača predsednika republike in ministrskega predsed. Woldemarasa. kakor tudi zgradba ministrskega predsedstva so zastražene z močnimi vojaškimi oddelki. Na Woldemarasa je bil baje izvršen atentat, ki pa ni uspel. Med litovskimi obmejnimi oddelki je popustila disciplina. Včeraj sta zbežala dva litovska častnika in 8 vojakov. Kralj Boris potuje v Rim k zaroki Sofija, 1. /ebr. č. Kralj Boris bo prihod» nji teden v spremstvu ministrskega pred* sednika Ljapčeva in zunanjega mini> stra Burova odšel na potovanje po Evropi, predvsem v Italijo, kjer je sedaj kot po* sfanik bivši vojni minister Vlkov in kjer se bo o tej priliki izvršila njegova zaroka z italijansko princezinjo Giovanno. Za pre stop italijanske princezinje Giovahne v Galantna dogodivščina pa-peškega nuncija v Madridu Madrid, 1. febr, s. Na tukajšnjega p*pe» skega nuncija je bil sinoči izvršen rajin* stven atentat. Ko se je nuncij peljal v bližini Madrida na sprehod v spremstvu mla« de deklice, je naenkrat skočil iz grmovja ob cesti moški m oddal na nuncija štiri strele. Stražniki, ki so sledili nunciju v drugem vozu, so napadalca prijeli. Pri tem je bil en stražnik ranjen. Po vsej priliki ne gre za politično dejanje, temveč za osebno zadevo med nuncijem in napadaj» с cm. ki je baje sorodnik dekleta, s kate» rim se je nuncij vozil. Dogodek so v me» stu skrbno skrivali. Doenati ni bilo mogo« če niti tega, ali sta bila morda tudi nuncij ali njegova spremljevalka ranjena. Finančne direkcHe začele poslovati Beegrad. 1- februarja- p. Z danalnjin» dnem se pričele po vsej državi uradno poslovati novooenovane finančne direkcije. žrtev ameriškega dvoboja v Beogradu № Ü '-•Iii t f Щ m m Щ ff" II И Zagoneten samomor 20- letnega fanta у hoteln Moskvi — Usodna črna krogla jetnosti za tako zvani ameriški dvoboj. Pri samomorilcu so namreč našli pismo. v katerem omenja med drugim, da Beograd. 1. februarja, p. Davi so našli v hotelu Moskvi mrtvega v svoji sobi okrog 20 letnega mladeniča, ki se je vpisal v tujsko knjigo za Andreja Smi-di, doma iz Bačkega Petrovca. po poklicu privatni nameščenec. Včeraj' je prišel v Beograd, je bil Zvečer delj časa v veseli družbi, nato pa je odšel spat. Ko zjutraj dolgo časa ni vstal, je sobarica pogledala v sobo in na svoje največje presenečenje opazila, da je mrtev. Policijski zdravnik je ugotovil, da je nastopila smrt vsled za^truplje-nja. Policija je takoj uvedla preiskavo, da pojasni to zagonetno zadevo. Koiikor se da sklepati iz dosedanjih rezultatov preiskave, gre po vsej ver- je potegnil črno kroglo in da mora zaradi tega v smrt, ker bi ga sicer utoh drugi. V žepu njegove obleke so našli tudi poštni recepis za pismo, ki ga je odposlal iz Sombora v Beograd nekemu Petroviču. Policija je,sedaj na eni strani zahtevala informacij iz Sombora, da ugotovi identiteto samomorilca, na drugi strani pa si prizadeva najti omenjenega Petroviča, ki bi morda lahko dal kaka pojasnila. Zagonetni samomor je vzbudil v Beogradu veliko senzacijo in vsi večerni listi obširno poročajo o njem. železniški promet v Južni Srbiji je za nedoločen čas popolnoma ustavljen Silni viharji na jugu — Očiščenje železniških prog je za enkrat nemogoče — Tudi liška proga je še vedno brez prometa ro popolnoma odrezani od sveta. Povsod se Zagreb, 1. februarja n. Danes je bilo v Zagrebu lepo vreme. V Liki ie vremenski položaj še vedno neugoden. Snežni viharji nanašajo novi ir. stari sneg v zaseke železniške proge ter povzročajo nove zapreke tako. da še vedno ni militi na obnovo železniškega prometa. Vlaki vozijo le na onih predelih proge, kjer ni žametov. Seveda je na vlakih zelo malo potnikov, кет se nihče ne upa izpostavljati raznim neprilikam. Iz Vrhovine poročajo, da je mešani vlak št. 1033, ki .ie snoči ob 23. krenil iz Vrhovine v Gračac, obtičal v snegu med Gospičem in Perušičem. бе le proti jutru so ga osvobodili. Težje je bilo z vlakom št. 1011. Na mesto, kjer je obtičal, sta odpeljala dva stroja iz Vrhovine na pomoč, ki pa sta isto-tako obtičala v snegu. Delavci so imeli mnogo truda, da so oprostili ta dva stroja, kakor tudi vlak iz snega. Na sušaški progi je položaj neizpremenjen ln promet ni ogrožen. Pada sicer sneg, bržkone pa zaradi tega ne bo treba prometa ustaviti. Mostar, 1. februarja п. V Hercegovini tra ja silen mraz dalje. V Mostarju in okolici je pihala tri dni strahovita burja z brzino 80 km na uro. Povzročila je mnogo škode, zlasti na električnih vodih. Nevesinje, Bile-če in Gacko so zaradi visokega snega sko- K spremembi v čsl. vladi H. — Praga, 1. februarja Današnja rešitev latentne krize je samo začasna. Kriza je nastala zaradi dolgotrajne bolezni predsednika vlade Švehle in ne preveč srečnega delovanja njegovega namestnika monsgr. Šra-meka, ki je zasedel to mesto po strankarskem ključu. Kakor rečeno je rešitev samo začasna, kajti novi kabinet je očividno samo izhod iz največje zadrege. Gotovo bo po tem kabinetu nastopila uradniška vlada. To se da sklepati iz tega, ker je ostal v vladi minister Cerny. ki bi moral biti že davno v Brnu kot deželni predsednik. Bolezen ministrskega predsednika Švehle je starejšega datuma. Še 1. 1926 je Švehla odpotoval na lečenje v inozemstvo in je izostal iz urada do pozne jeseni. Vse leto 1927 se ni vedelo, dali opusti predsednik stalno svoje mesto, na novo leto 1928 pa je bilo njegovo zdravje že resno ogroženo. V teku svečana istega leta pa se je njegovo stanje zbol:šalo toliko, da je predsednik vlade lahko 7. sušca osebno šel časti-tat predsedniku republike Masaryku k njegovemu rojstnemu dnevu, da bi na ta r.ačin pokazal v dobi polrtično-stran-karskih hujskanj in gonje, kako je treba spoštovati poglavarja države in naroda. Pot na Hradčane pa je Švehli silno škodila in morali so ga odpeljati domov v Hostivar skoro nezavestnega. Odslej ie visel Švehla dolge mesece med življenjem in smrtjo. Vse 1. 1928 je Švehla ostal v krogu svoje1 rodbine — soproge in hčere —, ki sta trat stregli požrtvovalno ter ga držali daleč od politike. Tako se mu je stanje v zadnjih mesecih popravilo, da že lahko sledi razvoju političnih dogodkov. Ves čas bolezni so se javljali glasovi nezadovoljstva z uradovanjem namestnika monsgr. Šramka in došlo je do nekoliko napadov, ki so hoteli zrušiti njega «n njegovo vlado. Vsi napori pa so se razbili nad stališčem agrarne republikanske stranke, ki ni dopuščala spremembe stanja, zato je bil položaj monsgr. Šramka trden. Agrarci, so po-vdarjali, da se brez pristanka predsed^-nika Švehle ne sme izvršiti nikaka sprememba in da je treba počakati, da se predsednik iz lastne, inicijative odloči za svojo demisijo. Letos je predsednk toliko ozdravel, da namerava odpotovati na jug, da si utrdi zdravje. Rodbina pravi, da je si-, cer popolnoma zdrav, da pa mora še nekoliko let ostati daleč od politike. S tem je postalo vprašanje demisije akutno in v ospredje je stopilo vprašanje njegovega naslednika. Njegova ostavka pomeni le, da se Švehla odmika iz političnega življenja le začasno. Medtem bo stal ob strani in čakal, da pride zopet megov čas. Vendar njegov vpliv v stranki ostane neokrnien. kajti stranka je napram niemu strogo lojalna in ne bo brez n'ega odločila nič važnejšega. marveč bo Švehli ostavlieno mesto za najvažnejše funkcije tudi v bodoče. Naslednik Švehle v predseJmštvu vlade je postal František Udržal, dosedanji mhrster Narodne obrane. Novi predsednik vlade izhaja iz siromašne pojavljajo tolpe volkov, ki povzročajo prebivalstvu mnogo škode. Dubrovnik, 1. februarja п. V pretekli noči je nad mestom in okolico kakor tudi nad Kotorom divjal silen vihar, ki ie povzročil mnogo škode. Vihar je razsajal od 7. zvečer do polnoči, nakar se je pretvoril v močan veter, ki se je šele proti jutru polegel. Temperatura je znatno padla. Beograd, 1. februarja p. Dočim Je mraz v zapadnih delih države že znatno popustil in so pojenjali tudi snežni zameti, prihajajo iz Južne Srbije poročila, da tam že osmi dan neprestano sneži. Snežna burja, ki traja že več dni, je docela zasula vse železnice in ceste, tako da počiva promet v Južni Srbiji docela. Železniška uprava je več dni skušala očistiti vsaj glavne proge, da bi lahko vzdrževala kolikor toliko redni promet, morala pa je delo ustaviti, ker obstoja nevarnost, da bo sneg zasul tudi delavce. Vojaške oblasti so stavile na razpolago močne vojaške oddelke, ki so pomagali železniškim delavcem pri čiščenju prog, vendar pa je bilo vse zaman. Od včeraj dalje je ustavljen sleherni želeeniški promet in vsi vlaki čakajo na večjih postajah, dokler r.e nastopi južno vreme jn se sneg ne stali. kmečke obitelji v Dolnji Rovni na vzhodnem Češkem. Rojen je bil 1.1866., študiral je v Nemčiji zemljedelstvo, toda posvetil se je zgodaj politiki. Najprej je bil pristaš in poslanec mlado-češk^,stranke, ko.pa sta Kubr jn' Švehla, osnovala agrarno stranko, je prestopil vanjo .in je bil nje poslanec v dunajskem državnem zboru. Po prevratu je bil v, vseh vladah minister in se ni vmešaval v notranje spore med strankami, zato je splošno priljubljen in spoštovan tudi pri političnih nasprotnikih. Mesto predsednika vlade je zasedel predvsem po želji predsednika Masa-ryka. Predsednik Udržal ohrani port-felj narodne obrane in mu je kot pomočnik prideljen general Podhaisky, miren in resen vojaški strokovnjak in delavec, ki si je med vojno stekel velike zasluge pri organizaciji čsl. dobro-voljske vojske v Rusiji. Tukovo državljanstvo je soorno Praga, 1. febr. d. Preiskava proti dr. Tu« ki, poslancu slovaške klerikalne stranke, ki je obtožen ro vari en j a proti državi, je sko» ro zaključena. Tekom zaslišavanja prič se je izkazalo, da je Tuka kot bivši profesor madžarske univerze v Bratislavi prejemal profesorsko plačo še par let po prevratu, ko je bila elizabetinska univerza že dav» no prenesena v Pečuh. Prejemal je tedaj plačo od madžarske vlade in je bil name» ščenec tuje sovražne državne. Po madžir» s-kem zakonu izgube državljanstvo osebe, ki so v službi tuje države. Ker madžarski zakoni veljajo še vedno na Slovaškem, je dr. Tuka tedaj izgubil čsl. državljanstvo. Preiskava se ho vršila v tem pravcu, na» кат bo proglašeno, da je Tuka izgubil dr» žavljanstvo čsl. republike, ako se izkaže, da so trditve prič resnične. Madžarski parlament se boji brezposelnih Budimpešta, 1. febr. d. Zadnja seja po» slanske zbornice se je zaključila o polno» či med viharnimi protesti socijalistov. Pred sednik vlade grof Bethlen je odredil, da seja ne sme trajati dalje, ker bi sicer pri» šlo na razgovor 34 socijalističnih interpe» lacij, ki so vladi zelo neprijetne. Galerije so bile zasedene po detektivih, ki so ime» li nalogo preprečiti morebitne demonstra» cije. Socijalistični poslanci so namreč raz« delili preko 200 vstopni; med brezposelne, da bi ti bili priče njih interpelacijam in vladnim odgovorom. Za to priliko je bil tudi parlament močno zastražen, zvečer pa so stražo pojačili še oddelki policije na konjih in oddelki polici«tov=kolesarjev. Te priprave so demonstracije bTerposelnih v kali zadušile. Debata o interpelacijah je bila samo odgodena m vlada je v skrbeh za potek te debate, ker je gotovo, da br>» do socijalisti skušaii izzvati demonstraci« je brezposelnih v parlamentu ali pa na uli» cah. Ureditev finančnih vprašanj ired Nemčijo in Rumunijo Berlin. 1. februarja, s. Državnemu zboru je bila predložena pogodba za ureditev finančnih spornih vprašani med Nemčijo in Rumunijo. Osnutek določa, da bi Nemč;ja takoj со izmen vi ratiTikacijskih listin plačala Rumiini.ii 30 milijonov in pol mark. nf,to 15 milijonov dne 1. aprila 192Я in enake zneske v letih 1930. in 1981. Rumunija bi se zato odpovedala svoji pravici likvidacije po versailleski pogodbi. Kipar Rudolf Valdec umrl I Težave nemške vlade Zagreb, L februarja č. Danes ob 5.45 pop. ]e umrl po daljši lo težki bolezni prof. Rudolf Valdec, znani kipar in pravi član jugo. slov. akademije znanosti in umetnosti. * Rojen je bil 8. marca leta 1872 v Krapinl. Najprej je študiral na Obrtni šoli v Zagrebu kjer je vzbudil pozornost s svojim talentom potem pa je bil na umetniških akademijah na Dunaju in v Miincheiru ter je nadaljeval svoje študije v Italiji, Rusiji in Parizu. Poldrugo leto je bival tudi v Ameriki. Glavna njegova dela so: Strossmayerjev epitafij v kripti stolne cerkve v Djakovu. izredno lepa spomenika dr. Franju Račkemu in Kuku-Ijeviču v arkadah zagrebškega pokopališča, nadalje spomenika Silviiu Strahimiru Kranjčeviču v Sarajevu ln Dositeju Obra-doviču na Kalimegdanu v Beogradu, kip našega narodnega guslarja na Colunibija Uni-verzity v Newyorku ter cela vrsta portretov, plaket in raznih dekorativnih del. Pred ieti je izdelal spomenik kralja Petra v Vel. Bečkereku, kj je eden najbolj reprezentativnih sipomenikov. Napravil je tudj spomenik kralja Petra v Beljini, te dni pa je pravkar dovršil spomenik Franja Bačkega. ki ga je baš včeraj odobril regulacijski odbor mestnega občinskega sveta in ki bi se imefl postaviti pred poslopje jugoslovenske akademije na Zrinjskega trgu. Izmed njegovih portretov so zlasti značilni portretj kralja Petra, črnogorskega kralja Nikolaja, kralja Aleksandra in kraljice Marije. Pokojnik spada med one hrvatske umetnike, ki so bilj odlikovani takoj po prihodu kra!do vršile prve razprave. Proračun beograjske občine Beograd, 1. februarja p. Te dni je b'I definitivno sestavljen proračun beogra'ske cb. čine, ki znaša 186 milijonov dinarjev. Prihodnji teden bo proračun predložen občinskemu svetu v nadalnje sklepanje. Zagrebški župan na potu v Beograd Zagreb, 1. febr. č. Današnji «Obzor» po» roča, da je s popoldanskim vlakom odpex toval v Beograd bivši župan dr. Stjepan Srkulj, zaradi rešitve vprašanja uprave mestne občin« in ostalih komunalnih pro» blemov. Odpotoval je v sporazumu z ve» likim županom generalom Maksimovidem, ki priporoča kot najboljšo rešitev doseda« nji občinski svet z dr. Srkuljem na čelu Dr. Srkulj potuje v Beograd tudi zaradi novega občinskega proračuna, ki še ni po» trjen in se šele proučuje v finančnem mi» nietrstvu. Dr. Srkulj bo posredoval v fin. ministrstvu za čim prejšnjo odobritev pro» računa, kakor tudi za rešitev ostalih ko» munalnih vprašanj, za katere je potrebno odobrenje finančnega ministra. Kontrola prodaje opija Beograd, 1. febr. p. Iz Ženeve poročajo, da je predsednik opijske konference, naš stalni delegat pri Društvu narodov g. F o» tič, izdal službno obvestilo o kulturi opi» ja pri nas in o novi opijski politiki. Jugo» slavija ni ratificirala ženevske opijske kon» v en cije v znak protesta, ker Društvo na» rodov ni imenovalo v centralni opijski od» bor tudi zastopnika Jugoslavije, ki spada med glavne producente opija v Evropi. Formalno je bila ratifikacija opijske konvencije torej odgodena, v praksi pa so bile osvojene vse določbe te konvencije. Jugoslavija je storila celo še mnogo več, kakor zahteva ženevska konvencija. Si» item izvoznic in uvoznic bo v kratkem uveden kot obvezen. Kultura maka je v rokah 30.000 malih posestnikov, ki imajo samo po 3 — 5 ha zemlje. Pač pa je tr» sovina opija v rokah nekaterih solunskih tvrdk. V teku je zato akcija, da se po» tom kooperacije trdi ta trgovina kolikor mogo5e osvoji in stavi pod najstrožjo kontrolo. Kontrolo bosta vršila minister poljedeljstva skupno ь Narodno banko. Ka ta način bo podana garancija, da se opij ne bo prodajal v nedovoljene svrhe. Ženeva, 1. februarja (ri.) Mednarodna komisija Društva narodov za rešitev vprašanja opija le pričela z razpravo' o ameriškem predlogu kontingentiranja vporabe mamil, ltali'anski delegat Cavazzoni le zahteval v svojih izvajalcih posebne mednarodne konvencije zoper tajno trgovino i mamili; Pri tem je izjavit, da bo iu-lijanska vlada mfjnoi>oIizira!a trgovino z mamili. Vlada, ki ji načeluje socijalni demokrat Müller-Franken, ni bila nikoli prav trdna. Sestavljena je sicer iz pripadnikov petih strank, ki imajo 301 poslanca izmed 491, kolikor znaša celokupno število članov Reichstaga. Ta večina bi bila impozantna, če bi sploh obstojala. Toda stranke se doslej niso hotele vezati na kak skupni vladni program, temveč so si ohranile proste roke. Ministri zastopajo v vladi same sebe. ne pa tudi svojih strank. Da je v takih razmerah težko vladati, leži na dlani. Miil.erjev kabinet životari iz dneva v dan. Kriza bi že davno izbruhnila, če bi bilo količkaj izgleda, da bi se potem položaj kaj izboljšal. Tako pa si vlada pomaga z nezanesljivo večino, kakršno pač more najti v Reichstagu. Da ni vlada podala ostavke niti tedaj, ko so socijalni demokratje kot njena glavna opora in celo sam državni kancelar z vsemi socijalisti čnrmi ministri glasovali proti kreditom za oklopno križar-ko, dočim so morali vojnega ministra reševati nemški nacijonalci, je dovolj značilno za nesolidne razmere v nemški državni vladi. Müller-Franken se je večkrat trudil, da bi odpravil to nezdravo stanje in postavil na noge tako zvano «veliko koalicijo» s široko zasnovanim delovnim programom. Toda vsi dosedanji poizkusi v tej smeri so se mu izjalovili vsled prehudega nasprotstva med strankami, ki naj bi stopile v veliko koalicijo, in njihovih pretiranih zahtev. Zadnje čase se v Nemčiji zopet mnogo piše in debatira o potrebi konso i-dacije vlade. Posebno fiančni minister Hilferding je v skrbeh za večino, ki naj sprejme njegov državni proračun za 1. 1929. Ta proračun predvideva blizu pol milijarde več izdatkov kot lanski — za kolikor so se zvišale reparacij-ske dajatve — in se bo dal kriti sa?mo z novimi davki. Stranke se boje prevzeti odgovornost za nova jako nepopularna bremena — podražitev piva! Tako je doslej usoda Hilferdingovega budžeta še negotova. Celo socijalni demokrati si hočejo ohraniti prostost napram lastemu ministru. Končno pa se bo vendarle morala najti večina v Reichstagu, ki bo odobrila letošnji proračun, bilo v taki obliki, kakor ga je izdela! Hilferding, bilo v popravljeni izdaji, ali pa bo morala Müllerjeva vlada demisi.ionirati. Ostavka kabineta pa bi bila v sedanjem trenutku za Nemčijo skrajno nevšečna, ko stoji pred rešitvijo velikih problemov, zlasti reparacijskega, ki bodo morda za desetletja od'očila o bodočnosti Nemčije in Evrope. In tudi. če bi vlada demisijonirala, ni nikakega izgleda za kako drugo življenja zmožno kombinacijo. Sedanji Reichstag, ki je bil izvoljen 20. maja lanskega leta, šteje 491 poslancev. Izmed teh je 153 socijalnih demokratov, 25 demokratov, 62 katoliških centru-mašev, 45 pristašev nemške ljudske stranke in 16 pripadnikov bavarske ljudske stranke. Te skupine, ki pridejo v poštev za sestavo «velike koalicije» in imajo že sedaj v vladi svoje člane, štejejo skupaj 301 mandat. Od opozicije pripada 73 poslancev nemškim nacijonalcem, 54 komunistom. 23 gospodarski stranki in 40 ostalim manjšim skupinam, skupaj 190. Pri taki sestavi parlamenta ni mogoča drugačna kombinacija kot «velika koalicija». Desničarska zveza, kakršna je zdrževala zadnji dr. Marxov kabinet — nacijo-na ci. klerikalci, ljudska stranka in Bavarci — spravi skupaj samo 196 glasov. Če jim prištejemo celo gospodarsko stranko, bi «meščanski koaliciji» manjkalo še 27 mandatov do absolutne večine, ki znaša 246 poslancev. Sicer je pa sploh ma'o verjetno, da bi se hoteli stresemannovci in celo klerikalci sploh še družiti z nacijonalci. ki jim sedaj pove'juje fašističi ekstremist Hu-genberg. Prav tako nemožna je vlaad srednjih strank in tudi vveimarski koaliciji — socijalisti, katoliki, demokrati — bi manjkalo 6 glasov do večine. Ne preostaja torej drugega kot velika koalicija aH pa razpust parlamenta. Nove volitve pa ne bi po vsej verjetnosti prinesle nobene izpremembe. Sedanja igra bi se zopet začela. Baš zato. ker ni drugega izhoda, je nadvse verjetno, da bo ostala sedanja vlada na krmilu še nekaj mesecev, četudi se Müllerju ne posreči formalno ustanoviti velike koalicije z enotnim delovnim programom. Odtmst uradništva bivše Narodne skupščine Beograd, 1. februarja, р. V smislu predloga komisije, ki ima izvesti likvidacijo Narodne skupščine, bo del dosedanjega skupščinskega uradništva dodeljen raznim ministrstvom. Vsi duevničarji in ostali honorarni uslužbenci pa so bili z današnjim dnem odpuščeni iz službe. Beograjski svetosavski odlikovane! pri kralju Beograd, 1. februarja, p. Opoldne je priredil kralj na dvoru kos;lo dijakom beograjske univerze, ki so bili odlikovani s sve-tosavsko nagrado. Kosila so se udeležili tudi rektor dekani in nekateri profesorji univerze. Iz oficirskega zbora Beograd. 1. februarja, p. Na predlog vojnega ministrstva sta bila med drugimi upokojena brigadni general FranjO Hercelid kapetan vodnega broda Mirko Cvitkovič slui be pa sta razrešena rez. oficirja Jakob Ber-gant in Viktor Mrljak V našo vojsko sta sprejeta rez. poročnik Feliks Jordan ter peš. podporočnika Rudolf Konrad in Milan Mikuž. Nezadovoljni izvozničarji Beograd, 1. febr. p. Pred par dnevi je prometno ministrstvo znižalo za 25 odst. prevozno tarifo za izvoz pšenice preko Ra« keka. To delno m samo na eno izvozno postajo omejeno znižanje je izzvalo neza* dovoljstvo med izvozniki, ki so zahtevali, naj bi se v svrho pospeševanja izvoza pšenice znižala prevozna tarifa za 50 odst. ob enem pa, naj bi se zabraml uvoz ino» zemske koruze, za domač pridelek pa ce« ne maksimirale. V prometnem ministrstvu se je vršila nocoj ponovna konferenca, ki so se je udeležili minister za poljedelstvo dr. Frangeš, finančni minister dr. Švrlju« ga, guverner Narodne banke Ignjat Baj« Ioni in generalni direktor državnih žeiez» nie ter predstavniki trgovinske zbornice v Beogadu kot zastopniki izvoznikov. O poteku in rezultatih te konference zaen» krat še niso znane podrobnosti. Beograjski trgovci proti nedeljskemu počitku Beograd, 1. febr. p. Beograjska trgovin» ska zbornica je pokrenila akcijo v zvezi z revizijo uredbe o zapiranju in odpiTa« nju trgovin in obratov, da bi se proglasila tudi nedelja in vsi prazniki za delovni dan. Zbornica se sklicuje pri tem na to, da pri« hajajo ljudje z dežele zlasti ob nedeljah in praznikih v mesta in da so trgovci za» radi tega, ker moiajo biti trgovine ob teb dneh zaprte, oškodovani. i Vremenska poročila Liubliana, 1. februarja Mraz je danes nekoliko pojenjal. Po poročilih. ki smo jih prejeli iz raznih krajev Slovenije o stanju temperature, ie najhujši mraz vlada! še vedno v Bohinju in v St. Janžu na Dolenjskem Splošno se ie danes zjutraj temperatura gibala od —f C do 16° C. Bilo je jasno in mrzlo Popoldne je nastopilo južno in talno vreme. Proti večeru je začelo zopet zmnzovati. Vremenska poročila navajajo sledeče stanje temperature: Bohinjska Bistrica —16° C. Kranjska gora —10° C. Jesenice —14" C. Trži? -IIе C. Kamnik —13° C. Ljubljana gl. kolodvor —12° C. Celje —6" C. Brežice —7" C. Dra-vograd-Meža —8° C. Maribor el. koiodvor —4" C. Ljutomer —12* C. Kotor ba —14е C Št. Janž -15° C. Novo mesto —4° C. Kočevje —7° C. Rakek —12° C. V Ljubljani je zjutraj vladala lahka megla. ki se je kmalu razpršila ter je nato nastopilo lepo in jasno, popoldne zelo južno in talno vreme Na strehah se ie začel sneg močno tajati ter so bilj ž'ebovi prenapolnjeni vode, ki je v curkih padala na pločnike. Mnogi krovci so imeij obilo posla s kidanjem snega s streh in s čiščenjem žlebov. Ponekod je bilo na strehah prav kritično, ker se ie sneg začel pomikati nizdol. Proti večeru je začelo naglo zmr.zavati ter so biLi nekateri hodniki po-po'noma zledeneli Železniški promet na vseh progah Slovenije je splošno normalen. Lokalni potni-šikj vlaki imajo prav male zamude. Večie zamude so bile registrirane pri OSE s ЗП0 rminutrimi in br^erajskem vlaku s 110 minutami. Kriza hmeljarstva in obvezno sipuraisie Letošnja hmeljska kampnnjn na savinjskem trgu je končana. Doma leži le š? dober 1 % pridelka v inozemskih skbrliščih pa i?eni,io zaloge našeea hmelja na 6000 met. stotov ali četrtino letine 1928. Toliko našega blara že davno ni bilo na prodaj na inozemskih tržiščih. Zaradi mrtvila v času prodaje so no-sil'ali hmeljarji, deloma iz lastnega nagiba, deloma na spodbudo po raznih domačih in inozemskih posredovalfih svoje bla^o. zanašajoč se na njegove priznane vrline, naravnost na svetovna tržišča v Žalec in Nürnberg. Spočetka se je blago še dobro prodajalo, vendar pa ?o se zaloge vedno boli kopičile. Tu se je odprlo brnel ja rje m novo upanje — Strasbourg. Izhajajoč iz povsem resničnega deistva, da naše blago dokaj nadkriliuje al-zaško nekvalitetno robo, so sklepali, da bo dosegel naš hmel'. kot najboljši na tamoS-njem trgu, vsai isto ceno kakor prvovrstni alzaški. In res se je prodalo v oktobru nekaj blaga po razmeroma lepih cenah (35—40 Din). Seveda je to povzročilo nemalo reklamo in je bila parola hmeljarjev — Strasbourg. Že takrat je neki izkušen trgovec dvomil, da bo moglo malo strasbourško tržišče porabiti vse to blago. In prav je imel. Nateplo se je tjakaj toliko blaga, da ga kljub skrajni popustljivosti hmeljarjev in prizadevanju trgovine ni mogoče vnovčiti, ker ni povpraševanja. Na vseh tržiščih se prodaiajo dnevno stotine stotov žateškega. nemškega, francoskega. belgiiskega in drugega hmelja le гл jn-goslorensko tranzitno blago ni povpraševanja. Ali ni to bojkot našega hmelja! Pivovarne, ki роглајо naše savinjsko blago. ne zaupajo besedam trgovca - kornisi iona rja in zahtevajo certifikat, če je to le desetina kupcev, je vendar dokaz, d: se naše blago ceni kajti kdor zahteva certifikat, zahteva kakovostno blago in ga tudi kot tako plača. Bodočnost našega hmelja je v tem, da dobi primerno mesto med kvalitetnim blagom. To mesto zasiTurati pa je pomen obveznega signiranja. Ds bi stalno prodajali naš produkt za petino cene kaVovostve-ga hmelja, je nemo^r-če. saj nam vrže krompir ve? in sigurne;5ih dohodkov Proizvniati in signirati pa moramo ree le kakovostno b1pj>o. pa se nam ne bo treba bati kriz v času. ko nesi^riranega blaga sploh ne bo mo еобё vnovčiti kajti signirano kakovostne blago bo vedno našlo odjemalce. Zato zahtevamo obvezno eigniranle in prifaknjemo. d« bo kmetijske ministrstva brrršilo š« lete« »veje namero. iti asi m Gospa Pavla Lovšetova v Ameriki Krasni uspehi na koncertni turneji — Laskave kritike ameriških listov — Koncert v naselbinah slovenskih delavcev — Internacionalni koncert v Chicagu — Dokazi priznanja in simpatije Kakor znano, se nahaja naša odlična operna in koncertna pevka, gospa Pavla Lovšetova že tretji mesec v Ameriki na koncertni turneji, ki po svojih uspehih postaja čedalje bolj sijajna. Koncem oktobra je gospa Lovšetova začela svojo turnejo z velikim koncertom v Clevelandu, ki jo je takorekoč za tamošnjo publiko uvedel. Potem Je priredila pred Božičem zelo uspešne koncerte v raznih mestnih okrajih obsež- nega Clevelanda in v njega bližnji in daljši okolici ter sodelovala na dobrodelnih in mladinskih koncertih. Po Božiču je med drugim imela 29. decembra koncert v Warrenu (Ohio), 5. januarja v Pitisburgu, 8. januarja v Nottinghamu, 13. januarja v Chicagu, 19. januarja v Sheboyganu, 20. januarja v Milwaukeeju, 26. jan. pa v Waukeganu. Zadnje dni se je vrnila zopet v Cleveland, kjer bo imela še par koncertov. Zaključila bo turnejo s koncerti v Newyorku in se bo predvidoma koncem februarja ukrcala na ladjo »Leviathan« za povratek v domovino, ako je ta-nošnii rojaki, ki se jim je izredno prikupila, ne za'lrže še nekaj časa v svoji sredi. Jugoslovjdski ameriški listi prinašajo obsežna poročila, polna laskavih ocen in izrazov simpatij za našo umetnico. Tako n. pr. pišejo o koncertu v Warrenu med drugim: »Naš narod se ie zavedal, da se nahaja v njega sredi ena največjih jugo-slovenskili opernih pevk, in posebno še, ker je hčerka slovenskega naroda. Že s prvim nastopom nas je očarala, kajti pela ie tako krasno, da je ljudstvo zadivljeno poslušalo«. In nadalje: »Pesmi so tako vplivale na publiko, da ni hotela na noben način prenehati z aplavzom. Ko pa ie pričela razvijati šopek narodnih pesmi, je prikipelo navdušenje do vrhunca. In ko je pela hrvatske na-■redne pesmi, so bili Hrvatje tako navdušeni, da so glasno klicali: »Živela naša pieva-čica«. Ko je pela naše narodne pesmi, se narod nikakor ni mogel pomiriti in aplavz za aplavzom je donel po dvorani. Na drugem mestu pišejo: »V dvorani je bilo par odličnih mož, ki so se izrazili, da če bi bila Lovšetova hčerka kakega velikega naroda, bi lahko vsled svoiega krasnega gkisu dobila par tisočakov za svoj nastop. Naš narod je lahko ponosen na svojo umetnico in ji ie lahko hvaležen, da nas je obiskala in prinesla s pesmijo pozdrave domovine.«. Zopet drug list pravi: »Nas prav iskreno veseli, da je bila gospa Lovšetova poklicana v toliko naših naselbin, kjer bo svoj zvonki glas podarila rojakom v Ameriki kot mogočen odmev iz roistne domovine, kot ga še nismo slišali, odkar sc nahajamo na ameriških tleli«. Kako je umetnica postala popularna, je dokaz, da jo ameriški Slovenci večinoma imenujejo »našo Pavlo«. V večini slovenskih naselbin, v okolici Clevelanda, pa v Warrenu in Sar-relu, kjer je nastopila gospa Lovšetova, so tvorili publiko, ki je napolnila dvorano, v pretežni večini sami delavski trpini, a zato hvaležna publika. Koncem koncertov niso hoteli iz dvorane. Aplavz se ie kopičil na aplavz, še in še je gospa Pavja povsod morala dodajati, posebno narodne pesmi. Vsak je po svoje dajal duška z medklici svojemu navdušenju. Imajo namreč navado, da kar •na glas povedo, kar mislijo. N. pr. »Celo noč bi take poslušal« Ali: »O ti ženska ti! Se eno«, »Bog vam daj zdravje!« In slično. Ko je gospa Lovšetova odhajala iz dvorana, so ji zastavljali pot, in vsak ji je hotel v znak priznanja in hvaležnosti stisniti roko. Povsod so se med koncertom in po njem odigravali ginljivi prizori, ko so naši rojaki, ki so nekateri že desetletja v Ameriki zopet slišali milo, domačo, narodno slovensko pesem iz srebrnega grla. Zanimiv jc bil internacionalni koncert dne 8. januarja v elevelandskem okraju Nottinghamu. Gospa Lovšetova je na tem koncertu pela v sedmih jezikih: slovenski,, srbo-hrvatski, francoski, angleški, nemški, italijanski, katere jezike vse obvlada, in Gounodovo »Ave Marija« latinski. Koncert se je vršil v gledališču La Salle ki ima 1400 sedežev in več stotin stojišč, ob veliki udeležbi in izvrstnem razpoloženju pred internacionalno publiko. Pred početkom koncerta je umetnico predstavil sam nottingliam. ski župan Ely. Toliko časti že dolgo ni doživela naša vrla solistka, kakor crikovac blizu Požarevca. Prijatelj našega lista nam ie iz Požarev« ca poslal sliko obeh zloglasnih hajdukov, kakor sta bila mrtva razstavljena v sva. rilo. Mod ljudstvom, ki si je mrtva hajdu« ka ogledovalo, so se širile fantastične go» vorice. Neki kavarnar je zatrieval, da ie eden od hajdukov, oblečen v orožniško uniformo, večkrat prihajal k niemu na ka* vo in rakijo. Brivec pa je vedel povedati, da je drugega še pred nekaj dnevi bril. V južnih krajih je bila javna varnost do ne» davna na slabih nogah. Močne akcije var« nostnih organov, med katerimi ie tudi zelo lepo število slovenskih fantovrorožnikov. pa trebijo tudi to zlo. ki je bilo doslej skoro največja ovira razvoju južnih po* krajin. za naročitev srečk drž. razredne loterije 17. kola. 5. t. m. se bo vršilo že 11 žrebanje in kmalu bo zopet milijonski (V.) razred pred durmi, ki bo razsipal milijone, stotisoče med srečne posestn.ke naših srečk. Zato naj nihče ne pusti današnje naročilnice, ki smo jo priložili vsakemu izvodil »Jutra«, neizpolnjene in neizrabljene. Izpolnite iit; iakoj in naroS te srečke, dn boste deležni bogastva, ki se Vam ponuja. Ce že imate srečke, odstopite naročilnico svojemu prijatelju. Zadružna hranilnica r. z. z o, z., Ljublana, Sv. Petra cesta 19. jejo ribar predpisi, da so na trgu na prodaj ribe v prepovedanem ribarskem času in pod zakonito mero. Glede zadnjega je bilo sklenjeno, da predsedstvo SRD obvesti tozadevno velikega župana in ukrene vse м-trebno, da zadene krivce primerna kazen. Inž Tavčar je omenil nujno potrebo upeija-ve manjših vališč pri posameznih zakupnikih in posestnikih ribolovov. Izreke! je željo da bi ribarsko društvo skušalo pridobiti ribarskim zakupnikom in posestnikom ribo-fovov pravico, da bi si ti mogli naloviti v bosanskih vodah večje količine rakov, ki bi jih vložili v naša vodovja in tako zbolj. šali naše vode tudi glede rakov. Predsednik je nato zaključil dobro uspcii občni zbor. Zadeve Slovenskega rit ar skega društva V torek zvjčer se je vršil občni zbor SRD v prostorih restavracije Ljubljanski dvor. Udeležili so se ga povečini sami ljubljanski ribiči. Z dežele jih ni bilo dosti Zbor je otvoril in vodi! predsednik dr. Mun-da, ki se je spornima! v preteklem etu umrlih članov blagajnika Jakopiča in Potočnika. Nadalje je predložil občnemu zboru pozdravno brzojavko n.išemu najvišjemu športnemu ribiču kralju Aleksandru, ki .ie bila z navdušenem sprejeta. Predsednik je nato poročal o zelo važnih dogodkih, iščočih se našega ribarstva. Leto 192je b:lo mejnik v zgodovini slovenskega ribarstva. Oblastna skupščina v Ljubljani je v svojem novemberskem nasedanju si lenih novo uredbo o ribarstvu. ki nadomešča c! >!očbe prejšnjega kranjskega ribarskega z: копа in ukinja ustanovo ribarskega okrajnega odbora, ki ie nad .>0 let urejeval ribarske zadeve. Vse te posle je vodil brezplačno, vsi dohodki ribarstva so se ucorabliaii izključno v namen ribars*\a. Sedaj pa bo te posle vodil plačan uradnik in vsi dohodki ribarstva se bodo uporabljali z drugimi dohodki vred za obče izdatke oblastPL ra odbora Uredba nalaga -ibičcjn nove visoke takse Revirno takso bosta p!a-čevala doslej zakupnik in lastnik. Uredba uvaja ribarske knližice tudi za lastnike in zakupnike za koledarso leto. Knjižice so uvedli celo za paznike. Novost so ribarske davščine, .И se plačujejo od zakupnine. Ta davščina ;:naša za zakupnika 20%, za lastnika pa 50 Ъ pre:ete ali verjetne zakupnine. Posebno težko breme je ta davščina za zakupnika. ker mora plačevati od izdatkov, dočim jo plača lastnik če ie dal revir v zakup, od rente. Ce pa revirja nima v zakupu. je tudi obremenjen ker jo plača, če tudi nima dohodkov od ribolova Vsa ta bremena bodo v bodoče vplivala na zakupnine, ki bodo gotovo znatno padle. V ostalem prinaša uredba nekaj sprememb, ki bo-d-o ugodno vplivale na razvoj našega ribarstva. 4 Ena najvažnejših določb nove uredbe je ^Jelni prenos kompetence državne ribarske administrative na oblastni odbor Ribarsko društvo bo imelo torej v bodoče več uradnih stikov z oblastnim odborom kakor z državnimi političnimi oblastvi. Uredba predvideva ustanovitev ribarskega sosveta, ki bo dejansko naslednik okrajnega odbora. Ne bo pa več izvršilni organ nego zgolj posvetovalni Njegova naloga bo med drugim pripraviti osnovo za bodoči ihtiološki in hi-drobiološki institut v Ljubllani. Predsednik je omenil nadalie snovanje edinstvenega ribarskega zakona, ki bi bil pa gotovo škodljiv in najbrže neuporaben. Poroča! je, da je bilo v preteklem letu izdanih 305 ribarskih knjižic, od ter ribičev pa je bilo včlanjenih 169 v SRD. Predsednikovemu poročilu je sledilo poročilo tajnika in blagajnika. nakar je bil odboru podan absolu-torij. Pred volitvami je g. Rasto Pustoslem-šek predlaga! ponovno izvolitev predsednika dr. Munde in podpredsednika Mladiča, povdarjaioč njuno neumorno delo v prid društva in splošnega ribarstva. Soglasno sprejeto. Z vzklikom so bili izvoljeni novi odborniki in sicer Filip Pristov. dr Ivo Tavčar, sodni oficijal Fr. Kuštrin, inž. Ciril Dimnik in železniški nadzornik Alojzij Šul-gaj, preglednika računov sta ostala še nadalje inž. Tuieč in g. Majcen. Članarina je ostala tudi v bodoče nespremenjena in znaša 72 Din letno. Pri slučajnostih je o-beleži! par zelo važnih aadev g. Rasto Pustoslemšek. Povdarjal ;e, zlasti potrebo, da društvo nastopi proti novim davščinam, ki nalagajo ribar.iem težka bremena, ter predlagal tozadevno resolucijo, ki je bila soglasno spreieta. Zbor ie naročil odboru, da resolucijo izroči g. vel županu Oraial ie kako zelo se omalovažu- Naval stanovanjskih odpovedi Ljubljana, 1. februarja. Mnoge stanovske organ zacije in strokovna društva so že začetkom leta začele na svojih zborovanjih temeljito razmotrivati sedaj že aktualno vprašanje. kako omiliti težke socijalne posledice. ki bodo nastale po I. maju. ko pride izven veljave lani v Narodni skupščini predrugačeni stanovanjski zakon, in ko obenem ugasneje vse zaščitne pravice stanovanjskih najemnikov. Med zaščitenimi najemniki se^ pojavlja akcija za podaljšanje stanovanjskega zakona. Ljubljanski pismonoše imajo te dni mnogo posla z dostavljanjem sodn h stanovanjskih odpovedi posameznim strankam, katerim so hišni posestniki stanovanja odpovedali za 1. maj. Ponavljajo se sedai isti prizori kot lani. ko so bile ob tem času še mnogošte-vilneiše odpoved? in srcer i;h ie bilo kar ^54. Nekateri h:šn? posetniki so iz previdnosti odpovedali stanovanja že začetkom ianuarja za 1. maj. Prva odpoved je bila na sodišču vložena 3. januarja in nato so ves mesec sukcesivno prihajale odpoved' v vedno večjem številu. Zadnje tri dneve oa je opažati nravi naval stanovanjskih odpovedi. Odpovedujejo stanovania isti gospodarji kot lani. Največ stanovanj ie odpovedani! v središču mesta, dočim so odpovedi na periferiji še prav maloštevilne. Soba št 40 na okrajnem sodišču kier se sprejemajo odpovedi. ie v teh dneli živahno torišče strank Mnoge stranke prihajajo na sodišče, da kar v tem oddelku vlože po predpisanem formularju svoje odpovedi Prvotno so stranke lahko dobile formularje v nekaterih tiskarnah. Ti formula rji so pa sedaj pošli in predstojništvo okrajneea sodišča ie ukrenilo, da se dajo strankam sod-nijski formularii na razpolago proti kompenzaciji na ta način, da stranke kupijo za vsako nolo eno poio pisarniškega papirja. Odoovedno vlogo morajo stranke koikovati s kolkom za S Din. Referent za stanovanjske zadeve sodnik g Rajko Lederhas ie že sedai preobložen z odpovednimi vlogami. Mnogo posla ima tud? pisarniški uradnik g. Jerše ki vodi točno evidenco o odpovedih. Pisarniški uradniki so splošno na ovilnih oddelkih preobremenjeni z delom. Velika ovira je nastala tudi v tem. da so nekateri oboleli na infiuenci. Z največjo težavo se zmaguie tekoče delo in g. Jerše se je dobesedno čez dan kar preselil v sobo št. 40. ki ie postala imenitneiša kakor pa znana soba št. 28. Mnogi hišni posestnih pa pošiljajo vloge po pošti ali iih pa izročaio oo svojih pravnih zastopnikih pri vložišču. Danes do 14. je bilo *>ri stanovanjskem oddelku registriranih že (84 od-i^orarif 'о ля'^н'^есэ na- vala šele v ponedeljek in torek. Vse odpovedi zahtevajo, da morajo stanovanjski najemniki izprazniti stanovanje do 1. maia opoldne. Naravno ie. da bodo mnogi stano-vaniski naiemniki skušali prenrečiti pretečo d^ožaciio г vsemi sredstvi in bodo podali nri sod:šču svoie ugovore. /?e seda' ie oodamh ugovorov prot; odpovpd'm ki so b;'e vložene prve dneve meseca nmiana Ugovor ie treba nodati v roku Я dni, ko p^eime stranka odpoved v slučaiu. dn ie bila odnnvedtt:« (Jiihn dogovnrena za n?;.i-mani 14 dni. V družil «lučaiih ie določen 3-dnevir rok za ugovor. V slučaju ugovorov se bo ponavljala ista procedura kot lani. Lansko leto ie b;!o v mesecu ianuar-fu podanih nad 1200 stanovanjskih odoovedi. V meiern letu Ю28 pa je b:lo vložemh 1379 odpovedi. Od teh ie bilo sn odstotkov odklonienih oziroma za-vrnjemb ker so imele stranke pravico do zašite in odpoved' niso bile utemeljene. Vel'av-ne stanovanjske odpovedi se morain vložiti nri sodišču pravočasno tako da dobi stanovanjski naiemnik nainozneie S. febmnria on^ldne sodno odpovej v roke dostavljeno. V pomilcvama P pri/, koncem ianuaria Pariz se io v zadnje,m času mnoeo bavil z za'ostnim vprašaniem■ ali bodo štiri žene končale pod giljot:no il ne Pole? treh domačink s^oii pred od'oč;tviio tudi usoda s'ovenske Репсе Kureševe Njeno življenje ie odvisno od sklepa posebne komisiie pravosodnega rmn'strstva. ki oroučuie nrošnie za DomiMščemie. nredvsem se predloži to predsedniku rennbr,ke Dis'ei ie ta komisija pri teških zloči-kah vedno brez diskusij^ predlagala ziržanie karni Tako ie bilo tudi leta 1Я7Я.. ko ie bila tn smrt obsoiena nrka žena, ki ie živega sežgala svojega moža in svojo mater Д kakor se zatriuie v parišk!Ii pravniških krogih, komisija pravosodnega ministrstva danes ni ve,* mnenia da zaslužno ženske večjo obzirnost kakor moški Nekateri člani komisije poudarjajo, da tudi ženske nosijo vso odgovornost za svoja dela in da morajo potemtakem tudi one okusiti vso strogost zakona Sedai. ko so št^ri žene obsojene na smrt se bo to vprašanje gotovo definitivno rešio. Ce bo sk'eo komisije za obsojenke neugoden in če se bo s trm sklepom strinial tudi predsedirk republ ke, bo v nekai dneh postavlien pred vratmi ženske ietnišnice Saint-Lazare strašni stroj. Od v.seh obsojenk čaka Репса Kureševa v največjem razburjenju na od;očitev. Ob vsakem šumu ali ropotu se ponoči v svoji celici zdrami, meneč, da io bodo odoravili na morišče. Svojo celico deli z Ano Davidovo. ki ie tudi obsojena na smrt. Obsojenki pa n:sta r.ikdar sami. Prideljena jima je usmiljenka ter neka kaznenka. k; oprav'ja v jetniširci hišne posle Ženska jetnišniea nima plinske ah električne luči V celici gori vso noč sveča Репса Kureševa jc prosila, naj ji te luči n:kdar ne ugasnejo Roji se mraka in teme. Pri vsaki novi sveč: mora razm:š'jati al; bo doča- Velika zaloda o^ov od najcencjše do najfinejše vrste. Pravkar došla nova velika izbira «o • i 1931 «Columbia», «Edison Bell», «Homocord». «Odeon» ter vse vrste IGEL — priporoča tvrdka Edi-ion Bell, London — Zagreb, lasio nik ijubi na Selenourgova u! ca 5 D Pazite na svojo zavarovalnino! Vsak naš naročnik je, kakor znano, zavarovan za primer smrti zaradi nezgode na 10.000 Din. V mesecu januarju ie zavarovalnica «Trigav». s katero smo sklenili tozadevno pogodbo, izplačala svojcem dveh naših Donesrečenih naročnike po 10.000 Din. skupno tore 20.000 Di.i Ugodnosti tega zavarovanja šo ogromne žrtev pa zanj ni treba drugi:; nego točno in vestno plačevanje naročnine za «Jutro». X primeru nezgode izplača zavarovalnica zavarovalnino le, ako je dokazano, da naročnik г naročnino ni v zastanku več Kakor za 1 i dni» Kdor je imel naročnino plačano na primer samo do konca januarja. jo mora za februar obnoviti najkasneje tako da bo tozadevno obvestilo najkasneje do 14. februarja v naših rokah Ako tega ne stori, zavarovanje za njega tako dolgo ne velja, dokler ne plačn naročnine. Iz tega je razvidno, kolikega pomena je. da imate svojo naročnino v redu. Vsak naš naročnik je v posesti posebne po'ice. na katere zadnji strani ie prostor da si beleži, kdaj ie plačal naročnino in kamor lahko tudi nalepi poštna potrdila, odnosno pobotnice naša uprave. Poglejte, do kdaj imate plačano naročnino! Ako Vam ie naročnina potekla z 31. januarjem ali morda celo že poprej, jo v svojem lastnem interesu nemudoma obnovite! Zavarovanje velja samoumevno tudi za one. ki se na «Jutro» na novo naroče. Zavarovanje stopi v veljavo z istim dnem. ko plačajo naročnino vsaj za en mesec. Uprava «Jutra». Velik del Slovenije dobiva „Slovenski Narod" že popoldne! «Slovenski Narod» ie kot popoldanski list dragoceno izpopolnilo «Jutra» ter prinaša vsak dan ne le najnovejša do prvih popoldanskih ur segajoča poročila z doma in iz tujine, temveč tudi zanimive in podučne članke, krasen roman, modne in športne vesti — skratka ie list. ki bi ga moral citati vsakdo. To je tem lažje, ker je uprava z novim letom znatno znižala naročnino od 20 Din na 12 Din mesečno. Povrh se je posrečilo redakciji tako pospešiti službo, upravi pa urediti ekspedicijo tako. da prihaja «Slovenski Narod» v velik del Slovenije že s prvimi popoldanskimi vlaki. Vsa Gorenjska ga dobi že okrog 4. ure. Kranj in Škojja Loka ob 4. Jesenice ob б. Kamnik ob 4. Tudi na Dolenjsko odide žc s prvim popoldanskim vlakom ter ga je dobiti v Noveni mestu ob pol 7., v Metliki ob S. Na notranjsko stran prispe «Slovenski Narod» istočasno kakor na Go ren.isko. v Logatec ob 4.. v Rakek ob po' S., na Vrhniko ob 5. Na Štajersko prispe «Slovenski Narca» isto popoldne do Celia. kjer se raznaša ob 5., v Z;danem mostu je ob 4.. v Litiji ga dobijo naročniki ob 6. Uprava se bo potrudila, da to omrežje še spopolni in uverjewi дата, da bo ta ureditev dostavljanja ki znači pridobitek na času za več kakor 12 ur. «Slovenskemu Narodu» pridobila obilo novih prijateljev in naročnikov. Naroča se «Slovenski Narod» v uprav: Ljubljana, Knaflova ulica 5. telefonska št. 3122 in 3123. Uprava «Slovenskega Naroda». 1 kala. da dosori ali jo bodo pa noprej odvedli iz ce'ice . Želi si. da bi se čim prej rešMo vprašanje njene usode, ker njeno živčevje ne more več prenašati trpljenja v mučni negotovosii. o Aeroplanska afera se razpleta Javnosti ie gotovo še dobro v spominu tako zvana »aeronlanska afera« v Novem Sadu. v kateri igra glavna vlogo bivši srbski častnik, liferant za naše vojno letalstvo. Dragotin Dinič. ki ie za mastne provizije prevzemal slab materija! ter zraven baje tudi špijoniral Mož je b:l dolga leta vojni liternt in ker se pri velikih liferaci-jah potrebuie dosti posrednikov, se ie v aferi znašlo še mnogo drugih oseb. ki so bile v poslovnih zvezali deloma z Dini-čem. deloma oa z raznimi tovarnami atro-»lanskega materija'a Par mesecev si že po raznih listih očitajo Diničevi znanci, pri-iatelji in nasprotniki vse mogoče in bilo je že dvonriivo. če bo velika in umazana afera sploh kdaj prišla ored sodišče Kakor sedai kaže. bo pa le prišlo do razprave in piše se celo o razora vi pred novim državnim sodiščem v Beogradu. Za enkrat je odigran prolog te afere, ker je beograjsko prvostoono sodišče dovršilo proces med Dobroslavom Tevdjevičem, ravnateljem »Vidovdana« i.n med preiskovalnim sodnikom Spasičem Sodnik Spasič ie bi! pred poldrug'm mesecem nenadoma odposlan v Novi Sad. da Prevzame od doteda-iiega preiskovanega sodnika dr Tonfsla-va Novaka, ki ie dobil nedavno enoletni bo! ezcn^ki domist. Din:čevo kazenso zadevo. Sodnik Spa. dolgo, oh, dolgo me že žge v mojem rodoljubnem srcu bridka misel in mi ne da pokoja. Ko beži v teh mrzlih nočeh spanec z mojih oč;. pre-vdarjam venomer: dBi aii ne bi?> Ker so take stvari povrhu še silno škodlive zdravju — apetit je že davno fuč — in se odpornost telesa proti raznim, posebno nalezljivim boleznim vedno manjša sem эе danes sflno preplašil, ko sem čital v . da je pričela pri nas gripa že kar razirati. Bog se usmili! Dosedaj smo bili navajeni celo od najstrašnejših morilk človeštva, kuge in kolere, da so samo žele. Pri žetvi ostane vsaj strnišče. pri raziranju pa gre ie za to ubogo strnišče tako. da ostane potemtakem orl celega naroda menda le velika pleša... Vendar bi se nemara le ne bil odločil k pisanju fe mi ne bi bil pomagal srečen slučaj. Slišal in čital si. da sem se bavil poleg drugih stvari tudi z vedeževanjem. Glej, ko zapenjam danes zjutraj ves obupan svoj ogu-ijeni telovnik nad trhlimi prsmi, sem se zamislil in povprašal orakel mojih gumbov: «Rj _ ae bi — bi _ ne bi — biii!» Bi! Bi! Bi! Ko bi ne bil oblečen, ko bi ne b'lo zu nai zime in ko bi ne bil napravil že davno nekdo s tistim Heureka Renzacre, nas bi bil tekel v Litibliano, takSro navdu5enie se me je polotilo Tako je priilo do dejstva da Ti piiem pismo, in sicer saviwsko. si muffle!: savinjsko! Vidim Te. da »e čudiš, čemu se tolikanj razburjam. Takoj Ti povem! Dan za dnem čitam у a ostane venda r pribito: da kdor hmelj proda ga več nima. Zadnje dni pošiljaš cele kolone hripe — seveda z-ienkrat le tiskane — med ubogi ^bupani narod. Ti pišeš gripa. Ravuokar pa mi je dokazal odličen pismouk da ie beseda gripa nd Francozov povzeta Prišla pa je k Francozom iz Rusije, kjer imenujet'o tako reč hripa. S tem -je tudi umFiva odločnost in srJitcsf te morilke. Boljševiška :e ?kn-inskoz predlagal bi. da io pričnemo pobijati s paziti nc pro?ibo':»eviško propagandi in Ca osnujemo v t,- ?\rhi belo gardo Pri nf.s и niti slo Ju o hripi! Kako bi se tudi ицпег •lib 'ak.i boljševiška ucisrnost nnvi zaeri-zenimi savin^knm rit? И sti Сеэта" де s kapi nI »m zn :n.ja leb sbbše. veš, • a >e i* vse tel) r rež'to ide> df smo роз*'н>р'>' noma imuni nel<> pro i hripi. temv -* pr:>* vsem hob/nim f',. imamo nnb.vl sie •»• «n .i kuhamo, pri kašUu pljuvamo, vendar ne polagamo na lake tna'erkosti rosebir o rt' Z? sled v nisem. rtfl zpodovimi tako ubortern пчго-d" PriVrhnil bom tainostiTi našf drv';Tie »n se bom о Г)»"'Ь'к? sil Dotlei Te lepo pozdravlis «tari T-.oi Blaž Pelinar "СМОГ V«WC „II IDI M vriherie»» ie < tel tega. Na razpravi ie sodnik Spasič zatrjeval .da ni mislil obtoževati Jevdieviča in da ni niti namigava'1. da bi bil on nekak Dil ničev nomočnik aH sokrivec. Sodišče je smatralo da ni dokazov za kleveto ter ie obtoženega sodnika Spasiča oprostilo. Naložilo mu je samo, da plača sodne stroške. Jevdjevič pa toži še nekatere druge, ki so v »Politiki« polemizirali o aeronianski aferi in tako bo pred glavno razpravo v aferi sami še nekai tožb med Jevdjevicem in nekaterimi beograjskimi osebnostmi ki se zavzemajo za neke francoske tovarne aero-pTanskega materijah Te predigre imajo to dobro stran, da umazana afera ne bo zaspala. Aretacija nevarnega sleparja Ljubljana, 1. februarja V torek s» je zglasil v stanovanju vdove Ane Lampretove v Vegovi uüci št. 8. srednje star moški čokate postave ter vprašal, če ga sprcj'me na stanovanje v sobo. ki jo ie imela na razpolago. Kmalu sta se sporazumela in že naslednjega dne se je neznanec, ki se ie predstavil za trgovca Antona Ludvicha iz Zagreba, vselil in izpolnil tudi prijavnico na to ime. Lampretovi pa se ie novi podnajemnik že po nekaj dnevih zazdel nekam sumljiv, kajti v njegovem stanovanju so ga t>o par dneh pričeli obiskovati razni liud'e. ki so, kadar ga niso dobili doma. spraševali gospodinjo. če ima res službe na razi>o!ago. Gospodinja seveda ni vedela o tem ničesar. Včeraj popoldne pa se ie v stanovanju Lampretove nenadoma zg'asil policijski agent g Maks Turin, k; je Ludvichu napovedal aretacijo Odvede) ga ie s seboj na policijo, kjer so ga takoj zasFšali. Vi torej oddajate službe slug in elektrotehnikov?. so ga vprašaji Aretiranec je nekaj časa molčal, slednjič pa povedal jg se ne piše Ludvich. da ni trgovec, marveč ključavničarski pomočnik po imenu Simon Radiu in doma iz seh Potinske v srezu Turška Kaniža v Bački Tekom nadaljnjega zaklišania se ie izka.zalo da ie prišel mož v Ljubljano, da si tu poišče službo. »■Takoj pa sem uvide*!., ie nadaMeval Radin. «da službe ne dobim tako hitro Prišel sem torei na idejo, da bom — čeprav sam trmam službe — oddajal službe drugim Sei! sem v uprave dnevnikov ter objavil. da iščeim za večie elektrotehniško oodietje shigo ter elektrotehnika k; oa iu sprejmem le. če založita primerno kavcijo.« »In skoro bi res viel i nekaj ptičev na 1'manice,« je pomežiknil zasliševalni uradnik. »Eh. da.« je odvrnil aretirancc klavrno, »a ste me brzo ufatili . !« »Pa da, kod nas ide brzo!« so menili gospodie na policiji in sestavili zapisnik. Rad:nu se ie oferira'o na podlagi oglasov več izučenih elektrotehnikov, ki so bili vsi prnravlien5 "lačat; kavcijo dnsi-ravno ie bila visok* Radin namreč nikakor ni b:l "Tcro.meri :n ie zahteval kavcijo v -neskn od S dn innon Hin Tedaii ko ie b4 aretiran ie ba« r»ri£a-VovaJ dve Žrtvi Radin b* seveda denar brzo OobasaJ in 5e 'steca večera leg'ftii. da ZOOet drugod nadaliuje s fakimi «'epa« rijaml. Policija meni. da ie prijela nevarnega lopova, k' ga bržkone zasledujeja tudi po Srbiji in na Hrvatskem. ===== aa rittNatiih щщштт ÜÜ Zapečatena usta (Tajnost slikarja Woodä) Velefilm očarljive in nepozabne vsebine, film, И presega po svoji lepoti »BELO SESTRO«. Svenska film! V glavnih vlogah: Fred Louis Lerch in Mona Martensson Deklica in mladi slikar. - V vlaku. - Prva ljubezen. - Skrivnost. -Grozna resnica. - Za starimi samostanskimi zidovi. - Zaobljtiba devištva. - Slovo od sveta. - Novo življenje. — Pretresljivo! — Predstave danes in jutri ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Najnižje cene! КIN О ID E A L. I Domače vesti * Promocija. V četrtek 31. ianuarja sta promovirala na zagrebški univerzi za doktorja vsesa zdravilstva gg. Joža Peček in Prance Pucelj. oba iz Ribnice. Čestitamo! * Odlikovanje. Predsednik Kreditne zadruge v Semiču Anton Simonič je odlikovan z zlato svetinjo za civilne zasluge. * Reorganizacija diplomatske službe. V ministrstvu za zunanje zadeve je sestavljena posebna komisija za redukcijo uradništva tegb ministrstva. Obsežna bo redukcija pri poslaništvih in konzulatih v inozemstvu! V Parizu je pri poslaništvu namešče-nih 35 oseb. Konzulati se bodo ukinili povsod tam, kier se nahaiajo poslaništva. Ukinili pa se bodo tudi tam. kjer niso potrebni. ustanovili pa novi v krajih, kjer se zato pokaže potreba. * Redukcija pri mariborskem velikem županstvu. Z odloki velikega župana mariborske oblast' so odpuščeni iz državne službe: Pavel Šešerko, varnostni stražnik - zvanič-nik pri oddelku varnostne straže v Mariboru; Olga Türk, zvaničnica pri policijskem koTTiisarijatu v Mariboru in Anton Petek, služitelj. prideljen v službovanje okrajnemu glavariu v Ptuiu. * Pravilnik za izvrševanje zakona o neposrednih davkih ln drugI predpisi izdani na podstavi tega zakona. V Ljubljani 1929. Založila Tiskovna zadruga strani 365. — K neposrednim davkom, ki so na novo uvedeni z letošnjim letom, te izdalo finančn-o ministrstvo obširen pravilnik, ki ga sedaj objavlja v priročni obliki Tiskovna zadruga v Ljubljani. Vsak kdor mora plačevati zgTs-darino. pridobnino, ali davek od delniških družb, rentnino. zemliarmo. bo pravilnik nujno potreboval za pravilno napoved davka. V knjigi so tudi uredbe o odpisu davka ob ele-ventarni škodi, uredba t, zavarovanju. prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov ter uredba o postopanju glede kaznivih davčnih dejani Pravilnik se naroča pri Tiskovni zadrugi v Liubljani (Prešernova ulica) ter stane 60 Din. Španska hripa? INFLUENCA Za ejsiaaje rekonvaleecen I a..jfprrjn> tov fe Izborne iredetvc ,L«CL.IICI I II» I 1707 a Viir»Sa)t» ««Iravaikm ea «Tet Dobiv» i» t i e k a r в a t> * Požrtvovalnost progovnlh nadzirate. Ijev. Z Gorenjskega nam pišejo: Ob priliki snežnih p'azov na progi Jesenice—Boh. Bistrica sta se požrtvovalno izkazala progov-na nadziratelja g. Gorup na Jesenicah in g. Ažman na Bohinjski Beli. Z velikim trudom sta vodila dela pri kidanju snežnih plazov, ki so prihrumeli z gora. G. Ažman je takoj, ko je izvede! o snežneih plazovih, gazil sneg proti Obrnam in dalje do prvega plazu. Tu je gazil in se udiral v sneg do pazduhe. Nad 100 m pa je jezdaril železno ograjo, ki je nekoliko momela iz snega, v nevarnosti, da se prekoricne v Savo. Ogledal si je tako situacijo proge in daljavo prvega snežnega plazu Ker so v Mokrem Logu zdrčali še štirje plazovi na progo in je vse prebrede! g. Ažman. je vsakemu umevno, da je b:l premočen do kože in ni čuda. da je zbolel in leži prehlajen v postelii, Najnevarnejša proga je zaradi plazov gotovo Bohinjska Bela—Soteska. * Stiridesetletnica društva .»Pravnik«. V sredo dne 30. januarja se je vršila glavna skupščina društva »Pravnika«. Pomembna je bila zato. ker je kakor je povdarjal dvorni svetnik Bežek, ki je vodil zborovanje mesto bolnega načelnika dr. Majarona, preteklo dne 26. januarja 40 let. odkar društvo obstoji. Tudi tajniško poročilo dr. Sa-jovica je omenjalo ta pomembni dogodek in ponalo na kratko pregled društvenega delovanja v preteklih štiridesetih letih. Pri tem ie kazalo zlasti na društvene publikacije (glasilo in izdaja zakonov), s katerimi se je Podal dflkaiz, da je tudi naš jezik za pravniško izražanje popolnoma uporaben in da ga je zato pripustiti v vsem obsegu v urade. Iz tega poročila je dalje posneti, da je v društvu še danes 17 članov, ki so bili pristopili leta 1889. k novoustanovljenemu društvu in s tem podali zgled požrtvovalnega in idealnega društvenega delovanja. Blagajniško poročilo (dr. Rutar) kaže. da ie društvo zaključilo leto z malenkostnim prebitkom. Najvažnejša točka pa je bilo posvetovanje o proslavi društvene štiridesetlet-nice. Skupščina je vzela na znanje, da па] se vrši v mesecu marcu slavnostno zborovanje in da naj izide za ta dan slavnostna številka »Pravnika«, ki bodi okrašena s sli- kami vseh 17 še živečih ustanoviteljev in ki naj prinese tudi osebne spomine teh članov. Poleg tega pa je skupščina izvolila na predlog univ. prof. dr. Dolenca zbog posebno velikih zaslug za društvo 3 ustanovitelje za častne člane, ki še danes aktivno sodelujejo: Ivana Okretiča podpredsednika stola sedmorice oddelek В v Zagrebu, ki je zvest sotrudnik »Slovenskega Pravnika« od prvega dne in ki je prirejal za list zlasti kazensko judikaturo. Dalie dr. Jura Hrašovca, odvetnika v Celiu. Ta je bil skoro skozi vsa leta odbornik, vedno zvest sotrudnik društvenega glasila in neustrašen borec za pravice slovenskega jezika pred uradi na Sp. Štajerskem, in končno Aleksandra Hudo-vernika. predsednika notarske zbornice v Ljubljani, dolgoletnega odbornika in sotrud-nika »Slov. Pravnika« zlasti v prvih letih. Hudovernik je tudi organizator slovenskega notarskega stanu in je ustanovitelj »Notarskega Vestnika«, ki izhaja kot priloga »Slov Pravnika«. Skupščina je ta predlog sprejela z odobravanjem. Pri volitvah ie bil izvoljen ves dosedanji odbor s preglednikoma vred, nakar je bilo zborovanje zaključeno. • Razvrščevanie pri finančni direkcij * LJubljani. Višji inšpektorji I. kategorije 5. skupine so: Ivan Ditz, dr. Liudevit Valja-vec, dr. Bogomil Pavlič in Ivan Volčič, vsi doslej finančni svetniki pri fin. okr. ravnateljstvu v Mariboru. — Višji Inšpektorji.finančne direkcije v I kategoriji 5. skupine: Josip Satler pri davčni upravi Ljublana-okolica in Fran Gabrijelčič pri davčni upravi v Krškem; davčni blagainik v II. kategoriji. 2. skupine: Janko'Stanič pri davčni upravi v Brežicah. Rudolf Prime, pri davčni upravi v Radovljici; Ivan Sch varz, pn davčni upravi v Škof ji Loki in Rudolf Jal-šnik, pri davčni upravi v Krškem: kontrolorji pa: Ivan Vodlak у Brežicah, Ivan Bo-nač v Krškem, Jernej Videnšek v Laškem, Ludvik Kline v Ljutomeru, Anton Dobrave v Mariboru, Ivan Rojko in Maks Merčun v Ptuju, Josip Golob je premeščen za davčnega kontrolorja k finančni direkciji v Pod-gorici. * Iz »Uradnega lista«. «Uradni list» ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 10. letošnji številki: Zakon o nujnem Izvajanju javnih del in pomoči v siromašnih krajih, oškodovanih po elementarnih nezgodah ter pravilnik o izvrševanju javnih del; nadalje pravilnik o dajanju brezplačnega lesa do-broVoljcem, navodila za poslovanje oddelkov za carine, finančnih direkcij ter razglas o novi emisni pivskih znamk. Tovarniška zaloga, samoprodaja za Slovenijo s wem* nin tovarn gramofonov in elektro-plošč po brezkonkurenč-nih cenah samo pri Elektrofonski družbi z o. z. Lju £>l jana, Alefc sandrova e.7. Plošče: Homocord, Columbia, Par-lophon, His Master's voice itd. Popravila najkulantneje. Piodaja se tud; na obroke. Na 2«.ljo pošljemo zastopnika na dom Gramofonskim tvrdkam dobavljamo po tovarn šHih etnah. Najnovejše plošče prispele! * Perutninarski odsek Kmetijske družbe. Ze svojčas pred vojno ie deloval ta odsek za pospeševanje reje kokoši, ki se bo sedaj obnovil. Sklicuje se v ta namen sestanek perutninarjev in rejcev malih živali v. nedeljo 3. februarja ob desetih dopoldne v dvo-rani Kmetijske družbe, Turjaški trg 3.-I. Spored sestanka: obnovitev samostojnega perutninarskega odseka v zvezi z rejo ma. Iih živali, razprava o pravilih, določitev članarine in glasila, slučajnosti. Vabijo se vsi interesenti, posebno pa stari člani, da se sestanka udeleže. * Prt okrajnem sodišču na Vrhniki se od. da mesto zvaničnika, pisarniškega pomočnika, odnosno pomožnega pisarja - dnevni-čarja. Prosilci morajo biti popolnoma vešči v strojepisju. Razpisano mesto se odda ali zvaničniinj po premestitvi ali pa dmevničar- hi .pomožnemu pisarju moškega ali ženskega spola. Prosilci za to mesto, ki še niso v državni službi, a imajo že vHže.io prošnjo pri predsedništvu višjega deželnega sodišča v LJubljani, naj se v prošnji poživljajo nanjo.__ »PLANINKA« zdravilni čaj čisti in osvežuje kri. Originalni paket 20 Din Proizvaja lekarna Mr. Bahovec. Ljubljana. ♦ Iz Zdravniške zbornice ca Slovenijo. V imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani je bil vpisan dr. Ljudevit Deže, sanitetni kapetan v Mariboru. ♦ Soba Alekse Šantlča v sarajevskem muzeju. V oblastnem muzeiu v Sarajevu je kustos dr. Čremošniik uredil sobo pokojnega pesnika Alekse Šantiča. Ta soba se nahaja zraven sobe pokojnega Silviia Kranj-čeviča in. v njej je nameščeno pohištvo one sobe, v kateri je pesnih delal in umrl. V sobi se nahajajo tudi pesnikova odlikovanja in venci, ki so mu bili poklonjeni. ♦ Poroka. Poročila sta se znani spjrtnik g: Valter Stuzzi. konc. zabatohnik v Kamniku, in gdč. Minka Bert on с Ije v a iz ugledne rodbine v Domžalah. Iskreno čestitamo. * Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je v četrtek zvečer po dolgotrajni bolezni umrl čevljarski mojster g. Josip č er« talič v starosti 54 let. Pogreb se bo vršil v nedeljo popoldne ob treh iz mrtvašnic* javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnik zapušča vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. — V Ljubljani ie preminula včeraj ga. Tončka Vran o v a. rojena Grmekova, soproga zvaničnika drž. železnic Pogreb bo 3. t. m. ob 16. iz javne bolnice. Pokojnica zapušča soproga, enega sina in hčerko. — V Sodražici je v starosti 42 let zatisnila oči ga. Marija O b e rs t a rje v a rojena Kožinova. soproga veleuglednega in-dustrijca v Sodražici. Pokojnica. ki Je bila agilna članica Sokola In kumica gasilskemu praporu, je bila splošno priljubljena sospv Pogreb blage pokojnice bo rutri ob 15. — V Mariboru je preminula v 64 letu staics;i ga. Frančiška Webrov a. roiena Skaz> va, soproga nadučitelja v p. g. Valentina Webra. Blaga pokojnica zapušča poleg soproga sedem otrok. —Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožalje! Danes velefilm s spretiljevan'em glasovnih efektov!!! Tliuaf tehnike! Triutr.f režije i Trlumf umetnosti. Kino »DVOR« Tel. 2730 * Hči poslanika Balugdžiča umrla zaradi zastrupljena. V bolnici sv. Roka v Budim, pešti je predvčerajšnjim umrla hči našega poslanika v ВетИпи g. Balugd-žiča v starosti 21 let Poročila se je nedavno s filmskim režiserjem Robertom Flieglom. ki je zaposlen pri Ufi v Berlinu, a se je nedavno nastanil začasno v Budimpešti. Ko ie bila go spa sama, si ie napravila guljaž in ga za-vžila. Kmalu nato Ji je postalo slabo. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je po težkem trpljenju umrla. Mlada gospa se je baje za-strupila z mesom. * Smrt našega roiaka v Ameriki. V Pitts-burghu v Zedinjenih državah Severne Amerike je 27. decembra lanskega leta umrl zdravnik jugoslovenske dobrodelne unije dr. Josip Grahek v starosti 44 let. Dr. Grahek Je bil rojen v Calumetu. Njegov oče Je bil eden naistarejših članov te stare slovenske naselbine, rojen v Črnomlju. Pokojni dr. Grahek je absolviral svoje študije v Chicagu, odkoder se je preselil v Rttsburgh. kjer je bil vsa leta aktiven v slovenskem in hrvatskem društvenem življenju. * Naša tobačna produkcija. Kakor objavlja uprava monopolov, je v naši državi osem tovarn za predlavo tobaka z letno kapaciteto 8.635.941 kg tobaka. Predelalo se je tobaka za smotke 217.691 kg. za cigarete 2687.832 kg v tobak za pušenje 5.573.185 kilogramov, v tobak za pipo 150.430 kg. v tobak za nosljan je 4037 kg hi za tobačni ekstrat 1046 kg. Dnevna kapaciteta znaša približno 165.000 cigaret. * Prijetno vreme v Dalmaciji. Po vesteh iz Dubrovnika ie v južni Dalmaciji zavladalo solnčno vreme s prijetno temperaturo in lahkim severnim vetrom. Promet na morju ie zopet normalen. * Novi paroh pravoslavne občine na Du-naju. Dolžnosti paroha pravoslavne cerkve, ne občine na Dunaju prevzame namesto prote Bogdana Petroviča dosedanji paroh v Novem Sadu Steva Popovič. * Izseljencem. k| so namenjeni v Belgijo, so nevarni brezvestni agenti, ki iih vabijo v nekatere rudnike z oblinbami dnevne mezde od 35 do 60 frankov. Delavci, ki so se dali pregovoriti, so bili v Belgiji silno razočarani. Mezde so tako nizke da ne m» Vedno -Je v svojem elementu, snaži In čisti vse in ne samo v kuhinji temveč po celi hiši: Lesene stene, pečnice, tla, posodo, jedilni pribor, okna, vse kovine itd. Sicer Vam ne prihrani vso čiščenje v stanovanju, vendar pa Vam neprimerno olajšuje delo. Malo Vima na vlažni krpi zadostuje — in Vaša kuhinja se blešči čistotc. VI M SNAŽI VSE!' Proizvod tovarne Lu*. rejo z njimi niti izhajati, kaj šele. da bi pomagali svojm rodbinam. To pa še ni vse. Nekateri podjetniki jemljejo najetim tujim delavcem celo potne liste, da bi iim tako onemogočili odhod iz težke, slabo plačane službe. Naše poslaništvo dobiva od jugoslovanskih delavcev v Belgiji mnogo pritožb zaradi krutega izkoriščanja in prošnje za pomoč. * Novi razredi slovenskih Uudskih šol. Po sklepu prosvetnega -ministrstva * se je otvorilo oar novih razredov na ljudskih šolah v Sloveniji. Ljudska šola v Mekinjah pri Kamniku dobi tretji, ona v Cezanjevcih pri Ljutomeru pa četrti razred. • Mojstrana na višku zimske sezlje! Ve-like priprave za jutrišnjo smuško tekmo Gorenjske sokolske župe so dokončane. Število tekmovalcev bo preko 50 članov in 30 naraščajnikov Udeležba občinstva bo najbrže ogromna, ker Je v splošnem mnogo zanimanja za to lepo prireditev._ Senzacija Ljubljane! • Nov slovenski list v Ameriki. V Mil-waukke v državi Wisconsin v Severni Ameriki je začel prošli mesec izhajati tednik » Jugoslovenski Obzor«. socijalno glasilo tamkajšnje jugoslovenske dobrodelne unije »Sloga«. Lastnik in urednik lista je rojak Frank Rado Staut, ki se ie priselil iz Clevelanda. Staut je rodom iz Rečice v Savinjski dolini, izšolal pa se je v Ljubljani, kjer je deloval dolgo časa pri »Slovenskem Narodu«. List se bo boril za napredne ideje in bo posvečal posebno pozornost delavskemu pokretu. • Vprašanie prehrane v primorsko-kraiiškl oblasti. Ker prehranitveno vprašanje v siromašnih krajih primorsko-krajiške oblasti zahteva nujno odpomoč, se Je veliki župan Kučič podaj- včeraj na informativno potovanje po vsej županiji, da se osebno prepriča, kje je hitra pomoč najbolj potrebna in v kaki obliki. Posebno težko je po došlih poročilih stanje v Liki, kjer je sneg prekinil skoro ves promet in je torej možnost zaslužka skoro izključena. • Kredit za asanaciiska dela v Sloveniji. Vsoto 1,700.000 dinarjev bo prejel Higijenski zavod v Ljubljani od ministrstva za narodno zdravje za asanačijska dela v letošnjem letu za one kraje, ki so bili prizadeti od suše. „ • Vodovodne naprave v Sloveniji. Letošnjo ponrlad se bo pričel gradKi s pomočjo Higijenskega zavoda v Ljubliani vodovod v Velikem Kalu na Dolenjskem. V povojnih letih sta se pojavili v tem kraju že dve epidemiii. griža in trebušni legar, čemur je vzrok slaba voda. Obe epidemiji sta zahtevali človeške žrtve zato Je že skraini čas. da se prebivalstvo preskrbi z dobro vodo. Lansko leto Je bilo vloženih pri Higiienskem zavodu štirideset prošenj za vodovodne naprave iz vseh krajev Slovenije. Najpotrebnejšim bo Higijenski zavod podelil pod-pore v materijalu, kolikor bo kreditov v te svrhe. * »Zdravje« v novem letu. Pravkar je izšla prva letošnja številka zdravstveno-po-učnega lista »Zdravje«, ki ga ureitije dr. Ivo Pire ilustrira pa slikar-grafik Justin. Na prvem mestu je objavljen članek »Naš list v letu 1929.«. v. katerem javlja uredništvo. da bo list prinašal, kar ie potrebno, da se čimbolj razširi nauk o zdravju in hi-gijeni. Obravnavalo bo »Zdravje« vse. kar bi utegnilo pomagati našemu ljudstvu k očuvanju njegovega zdravja in odvrni+vi neštetih bolezni, ki mu jemljejo kruh in zemljo ter ga tirajo v obup in uboštvo. »Zdravje« ima odslej še posebno prilogo »Glasnik higijenskih ustanov v Sloveniji« Iz bogate vsebine te številke omenjamo zlasti poljudno razpravo »Influenca ali gripa« iz peresa urednika dr. I. Pirca. »Ma. lo besed o velikih boleznih« (dr. B. Pire), »O zobnih nadomestilih« (dr. Lojze Bren-čič), »Blodnje umobolnih« (dr. Fr. Gosti), »Navodilo za uporabo patentiranih zdravil«. »Če boli uho?«, »Bolnišnica za revmatične« in »Ploščati podplat — nova ljudska bolezen«. »Zdravje« izhaja sredi vsakega meseca v Ljubljani (Higijenski zavod) in stane celoletno 30 Din. "i la vfledrama je posvečena mlad m orlom zraka katerh krila so za vedn omahnila in klonila I Velikanski uspeh včerajšnje pretrijere! Dane ob ■/. J. 4Ab„ 6, '/t ' Cene zvi anel I Telefon 2730. Kino »DVOR« * Zopet žepna tatvina v vlaku. V noči na 29. pr. m. je neznan žepar okradei v potniškem vlaku št. 628, med postajami >avsk! Marof—Zidani most Marijo Rozmanovo iz Rincetovega grabna. Rozmanova je v vlaku za hip zadremala, kar pa ie že izrabil spreten žepar ter H izmaknil denarnico z 250 Din gotovine ter raznjmi listinami. • Sokolsko društvo v Ormožu bo priredilo v soboto 9; februarja v prostorih hotela Rajh v Ormožu plesno zabavo, združeno z maškarado. Vstopnina za osebo 10 dinarjev, za družino 15 Din. Začetek ob 20. uri. Za obilen obisk se priporočamo. Starešinstvo. * Šentjakobski gledališki oder gostuje danes, v soboto v Škofji Loki z igro »Bun-buri«. ♦ Jugoslovenska pevska zveza (Ljubljanska župa). Včlanjene zbore obveščamo, da je preložen župni koncert na željo društev na 7. marca t. 1. Kdaj bo letni občni zbor. bomo sporočili v okrožnici. Odbor.. j 'Izpraznjeni sta mesti starešine pri poštah Trbovlje 2 (IV. r.) in Nova vas РП Rakeku (IV. r.) Prosilci naj predložijo s 5 Din kolkovano prošnjo direkciji pošte in telegrafa v Ljubliani. ♦ Silna pocenitev oblačilnih potrebščin. Tvrdka H. Šinkovec naši. K. Soss naznanja z današnjim oglasom svojo inventurno prodajo. za katero oriliko Je zmžala сеж) ne- 1111 Peci in odraslim nudijo najjačjo hrano in najsigumejši način za ohranitev zdrav* ja 2 — 3 žličice Ovomalt'ne za dopoldne to tužifio. T katerim predmetom do 50 odstotkov, čita-telie opozarjamo na današnji oglas, ki na-vaja nove, znižane cene raznim predmetom. ♦ Naročite se na hmnoristlčnl 14 dnevnik »Skovlr«, k! izhaja v LJubljani. Naročnina znižana od 15 na 10 Din četrtletno Posamezni izvod stane le 2 Din. Zamudniki se pozivajo, da poravnajo dolžno naročnino. V za losi so še vse številke, lanske in letošnje. Cel lanski letnik stane le 40 Din. 160 • Obleke kemično čisti, barva plisira ta lika tovarna Jos. Reich. • Darujte »Podpornemu društvu slepih« v Ljubljani. WoHova ulica 12. 186 * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri 1. Medved, manufaktur*. ♦ V času epidemije se priporoča za dezinfekcijo perila in rok Sanoform. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. • »MOULIN ROUGE« Rakek — pustni torek. 265 ♦ Naš potnik Daniel Cseregenii ni po-oblaščen za inkaso (spre:emanie denarja) ter se njemu izročeni dena ne bo priznal. Oddelek ALAADIN iirme Barzel. d. d., Su-botica. 270 zopet redno ordinira Telefon št. 3431 Za predpust! konfeti. serpentine krepoaipir in girlande za dekoriranje. papirnati krožniki in čepice, razslednice za šaliivo Doštn itd oriporoča M. TlCAR. LJUBLJANA. Društva oooust! Društva oootisf! ^□□□соппрапоррооопапсхтппапа pri slabokrvnosti po prestani težki bolezni uživajte samo Chinoferršn Dobi se v vsaki lekarni. 3-a Odv tn ч Dfe flKT0N цявдмс je otvoril svojo PiSAONO 25 g-J v lJUBLM nI Prešerni va ulica 5/1 Iz Ljubljane Adlerwerke, vorm. Heinrich Kleyer, A. G. Frankfurt a. M. ena najstarejših nemških tovarn avtomobilov, znana po svojih kvalitetnih 6 in 8 cilinderskih vozovih, se je odločila izdelovati cenejšo 4 cilinder-sko tipo. T' vozovi, ki se ne razlikujejo na zunaj od 6 cilinderske tipe, bodo stali franko Ljubljana, ocarinjeni s kompletno opremo. 70.000 Din za odprte in 80.000 Din za, zaprte 4 do 5 sedežne avtomobile. Prvi vozovi nove tipe prispejo koncem februarja v Ljubljano ter bodo promtno dobavljen! pri glavnem zastopstvu avtomobilov »ADLER« Ljubljana. Ahacljeva cesta Ю. 37 n— Slovensko zdravniško društvo v Ljub Ijani je prejelo na udanostno brzojavko i občnega zbora 26. januarja iz Beograda naslednjo pismeno zahvalo: »Prijatno diT-nut izrazima odanosti podnesenim sa zbora Slovenačkog Zdravniškog Društva u Ljubljani, Ni. Vel. kralj blagovoleo ie narediti, da se učesnicima tega zbora izjavi topla zahvalnost. Maršal dvora.« u— Loutkarsky odbor Českoslo venski Obce hraje v nedeli, 3. ttnora t. r. o 4. hod. odpoledni na Taboru »Vodnikovu Haničku« Sa! bude vytopen. u— Gostovanje slavnega ruskega umetnika Gajdarova v Ljubliani bo definitivno v četrtek 7. t. m. Gajdarov bo nastopil z go. Olgo Czovskajo v drami »Gospod Lamber-thie<. Uprava prosi vse gledališke interesente, ki so si rezervirali pri blagajni vstopnice za to gostovanje, da jih dvignejo sigurno do torka zvečer. Od tega dne dalje se vstopnice ne bodo nikomur več hranile. u— Gostovanje opernega pevca g. Ljubiše Hičiča v ljubljanski operi začenia koncem prihodnjega tedna. Natančni red predstav bomo javili v kratkem. Opere so že določene in sicer: Carmen, Tcsca, Manon. Vstopni ce so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. u— Društvo »Soča« vabi vse Soča ne. da se v obilnem številu udeležijo oog'eba pi kojne gdč. Mfre Pucove, sestre našega predsednika dr. Dinka Puca. ki bo Jan_*s v soboto ob 3. popoldne iz tukajšnje deželni» bolnice na pokopališče k Sv. Križu. u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon V ponedeljek po praznikih začno zooet redne pevske vaje z vajo mešanega zbora. Zbor naj pride polnoštevilno. — Odbor. u— Podporno društvo železniških uslužbencev v LJubljani sklicuje :a nedeljo 17. februarja svoj vsakoletni občni zbor v dvorano okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Zborovanje se bo začelo točno ob 8. zjutraj. K obilni udeležbi vabi odbor. 207 u— Dobrovoljcl! Ponovno opozarjamo, da je zadnzi rok za prošnje novih uverenj 24 marca t. 1., zaradi česar Jih bomo sprejemali samo do vštetega 28 februarja. Po-žurrte se in opozorite druge! Onim, ki jim po zakonu, oziroma pravilniku uverenja ne gredo, tozadevnih informacij sploh ne bomo pošiljali, in sicer: onim. ki so stopili iz do-brovoljskega korpusa v Odesi, raznim sibirskim in ruskim oddelkom, kotorskim upornikom, čsl. legionarjem. Kdor se je javil po 5. novembru 1918.. tudi ne dobi uve-renja. — Odbor. 275 POmLRÜ UC.UETIU 9. fEBKUHRin HR TRBORU Maškarada Ljubljanskega SOKOLA V NARODNEM DOMU se vrši na pustni torek, t2. februarja pod devizo »V deželi Mavrov« „v шмг Velika Slavčeva maškarada 10. II. 1929 v „Umoru" u— Pomlad v cvetju. Vso lepoto in prijetnosti na Taborskem gradu smo opisalt ter tudi izdali tajnosti mlade neveste .Milen-ke. S svojo lepoto bo očarala Milenka vse mlade in stare fante: nevarna bo tudi ože-njencem. Zato priporočamo mladim damam in gospem. da ne puste moških samih na to mašker&do. Dame same pa skrbite za primerno cvetno masko, da boste poleg graščakove Milenke tudi vzbujale pozornost na tem večeru in da boste tekmovale v lepoti in dobroti ter se vzliubile pri plesalcih v lepem gradiču med cvetjem in pri-rodo. Pred gradom v paviljonu bo svirala grajska muzika poskočne komade. V daljavi se bodo razprostirali parki cvetja, senčna sprehajališča, bogati srozdovi in livade ter se bodo oglašale ptičice s svolim milim petjem. Kolikor je sposobna človeška roka. vse je storila za to prireditev; zato tudi za. siuži upoštevanja Ljubljanskega občinstva in naj bo na Taborskem gradu zbrano vse in predvsem tisti, kateri ljubijo krasoto narave in prirode. Poklonite se na pustno soboto naši in Vaši krasoticl Milenki, ki ss bo poslavljala iz dekliške dobe ter ostala tudi v naprej Vaša, a spomin na ta večer bo ostal njej kakor tudi vsem posetnikom trajen in .lepi" zahl jen. 268 u— Sokola H. »Ples v maskah«. Kot običajno priredi tudi letos Sokol II. svojo pustno prireditev, ki kaže po svoji priljubljenosti, zlasti v južnem delu Ljubljane, da postaja že tradicija. Vsled tega se prireditveni odbor tudi trudi, vedno več zabave in razvedrila nuditi sokolski publiki Letos se je odločil prirediti maskerado pod geslom »Ples v maskah« ln s tem Izloči! vsako obveznost glede načina maskirania in podal možnost čimmanjših stroškov za nabavo mask. Cim pestrejše in slikovitejše bodo maske, tem lepši pogled bo .udi'a lepo dekorirana dvorana Kazine. Za razpoloženje mask in prijatno zabavo bo skrbel jazz-band. katerega zvoki te bodo zelo hitro v družbi veselih mask zvabili v krog oboževateljev plesa Odbor se bo potrudil nudit ves mogoči konfort posetnikom ter jim omogočiti prijeten spomin na prireditev. Ker se zavedamo vseh stroškov, k! so zvezani s posetom maskerade. smo nastavili zelo nizko vstopnino 15 Din na osebo Kdor se pa potrudi v predprodajo. dobi isto za 12.— Din. Več še objavimo. — Zdravo! Odbor. III. REPREZENTANČNI PLES SLUŠATELJEV LJUBLJANSKE UNIVERZE o. I 29 So«»la II. 589 a PLES V M9SK9H v Kaz' ii na pu, zTaven Ljubljanske kreditne banke se priporoča. 276 u Drevi vsi v Mes'nl dom na čevljarski ples. Maske dobro došle. Vstopnina 10 Din. 255 u— Danes vesela predpustna zabava pri Jerne'u. Sv. Petra cesta 55. Godba, ples. 269 u— Plesni tečaji Jenkove šole se od I. do 16. t m. ne vršijo. Prihodnji zapet v ne. deljo 17. L m. u— Plesr.l venček maturantov obeh uč'- teljišč bo danes ob 8. uri v areni Narodnega doma. # 276 Iz Maribora a— Občinski svet mariborski. Na prvi redni seji nove' občinske uprave, ki m bi a javna, so se na novo konstituirali vsi prejšnji odseki. Z malimi izjemami so vsi sestavljeni kakor v prejšnjem občinskem svetu. Posebni upravni odbor tvorijo: župan dr. Juvan. podžupan dr Lipoid, dr. Jprovšek. Grčar. Kejžar in dr Mühleisen. V novi občinski upravi so torei vsi bivši občinski svetniki, razen dr Leskovarja. čigar naslednik še ni imenovan. a— Nove stavbene občnske doklade. Mariborski občinski svet ie že svoječasno sklenil, da se pospešuje gradba novih stanovanjskih poslopij in je zato oprosti! vse nove stavbe pačevan.ia občinsk h dokiad. Na Z2dn.ii občinski seji je, novi ob'inski svet ta sklep izpopolnil v toliko, da so v novih stavbah plačevanja občinskih dokbd oproščeni samo stanovanjski, ne pa tudi poslovni prostori. a— Nafemnlne v mestn'h h'Sah. Odbor za regulacijo najemnin v novih hi«ah mariborske mestne občine ie na zadnji seji občinske uprave poroča!, da ie potrebno znižanje najemn\ne v mestni šofer^k- h;ši. Nato ie bilo sklepe«») da se znižajo najemnine za 300 Din me«ečno Najemnne v ostalih mestnih hišah bodo regwirali na prihodnj; seji občinskega svet-» ki «e ho vršila v četrtek dn° 7 t m ob fi zvexer a— Svečnica v Mariborskem eleda! §č?i. Danes popo'dne prirede me'odi:oznio one reto iz orientalskega m;,iHa z g. Neratom kot gostom. Predstava je namenjena mredvsem oko'ičanom in veüaio zarilo zni?ar e cene. Drevi in v n'del'o popoldne velezabavm burka s netiem hi godbo »Lmmpacij-vacabund«. V nedeljo zvečer srčkana in zelo zabavna opereta »Na ce-saričino povelje«. a— Olicirski dom v Mariboru iavlja gg rezervnim of:ciriem, da bo občni zbor Doma v ponet'e'jek. 4. t. m ob 17. v radio-dvoran« hotela »Zamorec« Oficirski dom vabi gg. rez oficirje, da se tega zibora pol-noštev.ilno udeleže. a— О ruski revo'ucllskt fraped'jl bo predaval v ponede'jek in torek ob Я r\e-*er v Ljudski univer?; univ prof dr. A'e-ksander le!ač!č }» SVoo'ja ki ip sam doživel veliko revouci'o na msk'h tleh 'n spisal znano кпИрп »Ru«kp revolucija» a— Vesele otroške prizore bo priredilo v prid otroške bolvce Mariborsko žemsko društvo s sodelovanjem razn'h šo' v torek 5 t m. ob 15 v veliki dvorani Urvona. Ker Je imela lanska pustna prireditev izreden uspeh, vlada za letošnje otroške prizore veliko zatffimajrje. a— Potreb tragično oremlnuleca zavlra- fia. Pozreb Antona Valenta. ki Se ie v Brežicah tako tragično ponesrečil, se je vršil včeraj popoldne v Brežicah Valenta ie bil Mariborčan »n zapušča samo ženo. a— Pomanjkanje kuriva. V mesta občutijo veliko pomanjkanje kuriva. Glavni vzrok temu so predvsem prometne nered-nosti. Železnica ne razpolaga z dovoljnim številom vagonov. Ljudstvo pa mora zaradi tega zmrzavati v nezakurjenih stanovanjih. Veliko ie pomanjkanje kuriva tudi v šolah, ki pa izvira, kakor se zdi. iz pretirane štednfie. ker ni mogoče misliti, da se šole niso pravočasno preskrbele s premogom. a— Danes planinski ples v dvorani pivovarne »Unčon« v Mariboru! 272 Zadovoljstvo v hiši le le tedai, ako uporabljate prežene kave tvrdke ANTON F474RINC - CFI.JP Iz Celja e— Glasbena Matica v Celjn. Prvo polletje na šoli Glasbene Matice v Celju se je pravkar zaključilo. Šolska naznanila se bodo razdelila 11. t. m. V II. polletju se bodo sprejemali zopet novi gojenci. za katere se bo vršilo vpisovanje do 15. t. m Pouk bo v vseh instrumentih in pripadajočih teoretskih predmetih e— Davčne Drijave. V svrho odmere pri-dobnine za I 19?9 se morajo vložiti davčne priiave za dohodek od oodüetij. obratov in samostojnih poklicov tekom meseca februarja Podrobnejši podatki so nabiti na razglasni deski mestnega magistrata. Iz Kranja r— Sokol ske smuike tekme, ki bodo ju» tri v Mojstrani pod okriljem GS2. vlada tudi v Kranju precejšnje zanimanje. Sa» mo iz Kranja se je prijavilo 15 tekmoval» cev iz vrst članstva in naraščaja. Dovolje» na je polovična vožnja. r — Gramoz za ceste. Kranjska sekcija gradbene direkcije je razpisala prvo javno licitacijo za dobavo gramoza, ki se bo uporabrl za posipanje državnih cest, m si» cer ljubeljske od km 15 ro 32 5 te>r ko» renske od km 0 do 58.5. V to ie pred vi» dena v proračun vsota skoro 300000 Din. r— Hripa Je ni odnehala. Kakor smo že poročali, je hripa med gimnazijsko mladi« no ponehala, le med mladino obeh osnov» nih mestnih šol se trdovratno drži. Dekli« ška osnovna šola je morala zaradi hripe ;„,-.. p poö;*n-'ce podaljšati do ponedeljka. Na deški šoli so sicer že v sredo pričeli z rednim poukom v drugem poi» ietju, toda so morali zaradi odsotnosti nad polovico dečkov zapreti 1. in 3. raz* red. Oanes GASILSKI PLE§ in j VINSKI SEJEM" KRANJ, NARODNI DOM Pričetek ob 4. uri popoldne ies r— Občinski komisarji. Ljubljanski ve» liki župan je že imenoval v vseh občinah kranjskega sreza namesto razrešenih žu» panov vladne komisarje. Imenovani so bi» И povsod dosedanji župani s sosveti iz do» sedanjih občinskih odborov. Le. v občini Križe pri Tržiču je bil namesto enega od» bornika*komunista imenovan nov član so» sveta. r— «rSlovenski Narod» prihaja sedaj v Kranj že s popoldanskim vlakom ob pol štirih. r— Gostovanje Škofjeločanov. Pretekli četrtek so nas v Narodnem domu prvikrat posetili sokolski igralci iz Škofje Loke. Vprizorili so znano Verneuilovo burko «Sestrična iz Varšave», ki ima samo štiri vloge. Igralsko so bile vse vloge dobro iz« vedene, le glasovna tehnika je bila neko» liko pomanjkljiva. Glede na zadnji dan v mesecu je bila dvorana precej prazna. r— Na današnjem gasilskem plesu v Narodnem domu bo atrakcija vinski se» jem, ki bo razpolagaj z več kakor 100 vr« stami najboljšega vina. r— Kresna noč, maškerad« kranjskega So-kola. ki se bo vršila 9. februaria v Na» rodnem domu. obeta postati izreden dogo» dek. Dvorana z vsemi prostori bo bajno dekorirana. napovedan je prihod vseh prav« I LIPTON-čaj apomniie sc, po eno zlicc na vsako skodelico čats 24' I ljičnih bitij kresne пой. Zaradi reda bo vhod v kavarni. Sedeži na balkonu naj se od torka dalje rezervirajo pri br. Antonu Adamiču. I LIPTON-čaj lajboljš) oa najboijšib svetovni* plantaž čaja 24 I Iz Novega mesta n— Gasilno društvo v Novem mestu bo priredilo drevi svojo običajno zimsko prireditev. Na sporedu bodo burka v enem dejanju »Damoklejev meč«, balet m dva kuplcta. Pri plesu bo sviral sokolski orke» ster. n— Za komisarja novomeške občine je bil imenovan dosedanji župan dr. Reže k, za sosvet pa dosedanji občinski odbor. n— Za častne člane gasilnega društva v Novem mestu so bili izvoljeni gg. dr. Jo» sip Režek, Josip Ogoreutz in Jos Berg» man stM za ustanovnega člana zoboteh» nik g. Filip Ogrič. n— Akcijski odbor za ustanovitev s aru kaškega kluba je izposkrval, da se je na» pravila na Grmu in na Marofu dvorna pot s plugom, da se na ta način omogoči zimski šport. Poleg sankačev se sedaj po* javljajo tudi smučarji. Naprava drsališča se je morala iz tehničnih razlogov prelo« žiti na prihodnje leto. n— Davčni uradnik kot defravdant pod ključen-i. Preiskava v zadevi poneverb pri davčnem uradu v Novem mestu je v glav» nem končana. Na zahtevo preiskovalnega sodnika je bil te dni aretiran bivši davčni uradnik Fr. B. LIPTON-čaj naših «namenitih plantaž na Ce; Ionu direktno v Va* čajnik E Iz Litije i— Zaradi hudega mraza ustavljeno delo. Zadnja čas so pričeli г izmenjavo električne napeljave po Gradcu. Zaradi hudega mraza pa je vodstvo prekinilo delo. ki ga bodo nadaljevali ob ugodnejšem vremenu. Ob tej priliki se bo napeljal električni vod tudi na Grbin in na Dobravo. Za časa' popravil na električnem vodu ne bo svetila elektrika čez dan. i— Preložena licitarlla poštne vožnje, pri občinskem uradu v Moravčah bi se morala vršiti licitacija za poštno vožnjo Sv. Križ-Litiia. Zaradi visokega sne^a in hripe, ki razsaja po tamkajšnji okolioi, pa je preložena licitacija na nedeljo S. februarja. i— Lep napredek limskega športa. Do lanskega leta ni poznala Litija smučarjev. Prvi naši smučarski apostoli so izšli iz ian-skoletnoga smučarskega tečaja na Sv. planini. Zdaj pa število smučarjev prav lepo napreduje. Po novo zapadlem snegu so pričeli gojiti tudi Skijöring. Do pil proti Sv. Križu ali pa do Javorja čredo s konii. nazaj pa gre. kakor bi snal Elija vso fastito dražbo. Okoličani prav z zanimanjem opazujejo podjetne športnike. I LIPTON-čaj ahtevajte da se Vam da poznal žolti paket 241 Iz Trbovelj t— Hripa. Zadnje čase se je začela tudi pri nas nevarno razširjati. Ponekod so obolele cele družine Najbolj se pozna to v šoli, kjer po nekaterih razredih manj» ka kar tretjina učencev. Tudi nekaj učnih moči je že obolelo. Ker mraz noče prav nič odjenjati, je nevarnost, da se bo bo« lezen še bolj razširila. t— Še enkrat posipanje pešpotov. Nuj« no je potrebno, da se posujejo peš pota s peskom in to posebno v bližini vodenske šole, kjer so napravili otroci drsalice kar po trotoarjti. posebno nevarne so te drsa» lice v temi. ko človek ne vidi. kam stopi. Poklicani faktorji naj napravijo v tem po« g!edu red. Revmatizem. trganje v kosteh giht, išiias. zdravi naj» uspešneje REUSANAL PASTA. Dobi se » vseh lekarnah Proiz» vaja lekarna ARKO. Zagreb, Ilica št 12 vremfnsko poročilo Meteorološki tavod v ünhttanl 1. februarja 1929. Viima bacorne+rs 30S.8 m. Kr», CM Barom Tem per. h -i ► C 83 ?0 70 t m in век. in briitia Smer vetra o s в « T Padavin* oo»»ov»nj» Iх Vret» v mm do 7. ure Ljubljana Maribo« Zagreb Beograd Sarajevo 8 774 1 774 b 773 5 773 4 88 60 - 80 - 10 0 80 NNE 1 • SE 2 P 1 SE 1 0 0 1 9 sneg « Skopi J« >uhr l*/\ti/ v nekaterih zaprtih eorskih kotlinah 20—30 stopinj mkJ ničlo. . Ali mačilno je, da je bilo na visokih gorah mani mraz nego spoda] v dolinah. V sredo zjn-! tral na pr. Je bilo na Obirju le 9 stopinj C pod i ničlo, istočasno pa v Celovcu 23 stopmj C pod 1 ničlo n v Beljaku 21 stopinj. V Thamswe«u ob Gornji Muri 1025 m visoko le bilo 30 stopinj C pod ničlo, na SotiT.blicku 3106 m visoko pa le 12 stopinj Razmeroma visoka temperatura na gorah Je bržkone že v zvez: z novo veliko atlantsko de-_ iresiio. ki se le pojavila na morju zapadno od Irske. Doslej Je samo zapadna Evropa s Spanik pi. Iz življenja in sveta Zimska žetev. Ponekod led ni stvar brez veljave. Na sliki vidimo, kako sekajo na Danskem velike plošče ledu U zamrznjenih voda, da j№ potem shranijo v hladilnic« za poletni čas. Smrt ni nespremenljiv zakon? Stara tradicija veli. da traja človeško življenje 70 let. Moderna znanost je drugačnega naziranja in pravi, da živi današnii človek iahko nemoteno do 80. leta. V doglednem času se bo tudi ta številka povečala. Sir Ronald Ross, znani ang eski raziskovalec. je pred kratkim izjavil, da je znanost v zadnjih 80 letih podarila človeku 20 let življenja. Pred 80 leti je trajalo povprečno (povdariamo: povprečno) človeško živijenje 34 let 9 mesecev, danes pa 53 Jet 9 mesecev. To je v prvi vrsti zasluga neumornega raziskovalnega dela in skrbnejšega zdravljenja ter zabra-njevan.ia bolezni. Pomlajevalni poskusi ne igrajo pri tem velike vloge. Uspehi Voronova in prof. Steinacha so le epizoda v splošnem napredovanju znanosti. Samd zase povprečnega živ-Ijenskega števila ne bi dosti spremenili. Neki ameriški zdravnik je dejal Ro-naldu Rossu, da bi morali biti ljudie prav za prav neumrljivi. Nihče ne more vedeti, kakšna presenečenja nas čakajo, kako dolgo bomo lahko živeli, ko se osvobodimo smrtonosnih bacilov. Bacili povzročajo večino smrti. Malo ljudi umre na starostnem oslab-ijeniu, takšne bolezni prav za prav ni. Tudi starost povzročajo le zunanji vplivi. ki jih vseh še niti ne poznamo. Pod temi vplivi odmirajo stanice našega telesa. Dr. Carrell, najboljši francoski kirurg in vodja RockefeKerjevega zavoda, je proučeval vprašanje stanic. Prijel je do zaključka, da ni njihova smrt prav nič nujna. Stanice se obnavljajo neprestano, vsak človek se vsakih 7 tet tako rekoč prerodi. Toda v neki sta-rostni dobi. pri 30 letih in Dri nekaterih šele v 60. letu, se ta proces začenja ustavljati. Telo polagoma razpada. Končnega vzroka temu razpadu ne vemo. Vemo samo, da nekaj neznanega ustvarja v njih strupene snovi, ki jih zamorijo ali vsaj oslabijo. Telo podleže potem z lahkoto različnim, zlasti pa in-fekcijoznim boleznim. Vemo pa tudi to, da je razpadanje mogoče omejiti ali celo zadržati. S pomočjo nekega določenega življen-Säcega reda ali pa z raznimi zdravilnimi, ohranjevalnimi in pomlajevalnimi procesi, ki so jih odkrili v zadnjih časih. Prof. Carrell je izreza! kos organskega tkaničja in ga je ohranil v določeni solni raztopini pri življenju. To tkanič-ie živi še danes v njegovem laboratoriju, kakor da je še vedno v celotnem organizmu. Vzel je srce petelina in ga zvezal s tem živim odrezkom. Srce, izrezano srce, je oživelo in živi še da- nes ter oddaja in sprejema vase umetno kri s pomočjo umetnega žilnega sistema. To traja že nekoliko let. Gre samo za to. da bi te umetne laboratorijske uspehe prenesli v prakso samo in da bi jih izkoristili predvsem na človeku samem. Dr. Doppler na Dunaju ie pred kratkim naznanil, da je naš^l metodo za obnovo krvnih vodov. Človeku vbrizgne neko tekočino, ki deluje proti razpadanju celic in človek se obnovi. Toda vsi ti in nešteti uspehi so še premladi, da bi mogli o njih povedati končno besedo. Ne vemo, če smo že doseeii pravo metodo, ki bo v svojem nadaljnjem razvoju zapovedala smrti umik. Vemo le to. da živi človek dandanes po zaslugi znanosti lahko 80— 83 let in da bo v sto letih starost 150 let nekaj normalnega. Tega ne pravi kakšen fantastičen sanjač, temveč vodja Pasteurjevega zavoda v Parizu. »Nadvojvoda« Oton, sin pokojnega avstrijskega cesarja Karla bo baje окПсал za madžarskega kralja. Tako trdijo vsaj madžarski legitimisti. 6 gr radija za švedske znanstvene in medicinske zavode Ko je švedsko ljudstvo lansko leto poklonilo svojemu kralju Gustavu V. ob njegovi 70 letnici 5 milijonov švedskih kron kot narodni dar. so listi poročali, da ie visoki obdarovanec to vsoto namenil znanstvenim in dobrodelnim svr-liam. Sedai poročajo, da je za 1,130.000 kron kupil 6 g radija. Strokovnjaki so v štokholmskem radijskem zavodu baš zaposleni z merjenjem in tehtanjem dragocene snovi v obliki 9 g radijevega sulfata, ki vsebuje tistih б g čistega radija in ki je najboljša in najpraktičnejša mešanica v radijski trgovini. Ta sulfat je razdeljen na veliko število hermetič-no zaprtih steklenih cevk. ki vsebujejo vsaka po 50 mg čistega radija, po več cevk skupaj je zaprtih v svinčene skrinjice, a vse te skrinjice spet 'v večjo skrinjo. Ves tovor tehta približno 1000 kilogramov. Ta razdelitev in način shrambe sta potrebna za to, da se obvarujejo manipulanti pred nevarnimi izžarevanji najdražje snovi na svetu. Po Cooganovem vzgledu Evropska turneja JackleJa Coogana le opogumila (o, v Ameriki zelo znano skupino filmajočili otrok, da bo obiskala najprvo angleško ln potem evropski kontinent. P okončanem tehtanju razdelile vso zalogo na razne znanstvene in medicinske zavode po švedski deželi, k.er bo služila v prvi vrsti boju proti raku. Ali sme nositi frančiškan platneno spodnjo obleko? Pred okrožnim sodiščem duna skega Josefstadta se vrši zanimiv proces, ki se ne bavi nič manj nego z vprašanjem, ali smejo člani frančiškanskega reda nositi in kupovati platneno perilo ali ne. Neki В.. kaplan v Bihaču v Bosni, je sklenil z agentom dunajske tvrdke Schipper pogodbo, po kateri bi prejel od tvrdke za 9000 Din platnenega perila po meri. Ccz nekaj časa pa je naročilo preklical in izjavil, da mu je vseeno, če obdrži tvrdka nap!ači'o 1000 dinarjev. Tvrdka pa mu je naročeno spodnjo obleko poslala in ko je ni hotel prevzeti, ga ie tožila za izplačilo vseh 9000 Din. Na razpravi je zastopal kaplana bivši predsednik okrožnega sod'šča v Bihaču Karel Schön, ki je navedei. da kaplan ne sme nositi takšega perila, ker je frančiškanec. Menihi tega reda so primorani po svojih statutih nositi perilo iz najdebe-lejše žakijevine. razen če nimajo posebnega dovoljenja za p'atneno perilo — ki ga kaplan ni imel: razen tega pa ne smejo isto tako po Statutih imeti nobenega imetja in zato ne morejo prevzemati civilnopravnih obveznosti, z drugimi besedami: ne moreio sklepati veljavnih kupčijskili pogodb. Zastopnik tožeče tvrdke pa je ugovarjal. da štatuti zasebne družbe, kakršna ie frančiškanski red. pravno ne morejo omejevati akcijske svobode njenih članov Tudi menih si lahko naroči kakršnokoli blago. n. pr. že s to motivacijo, da se preskrbi za eventualni izstop ali izključitev iz svojega reda. Ce pa sam ne sme nositi platnenega blaga, ga lahko podari komurko'i. Naročila so seveda v vseh slučajih veljavna. Trgovska svoboda bi bila ogražena, če bi moral trgovec pred sklepom pogodbe študirati šele Statute kakšnega meniškega reda. Sodišče je dalo zastopniku tvrdke prav! _ Žena usmrtila svojega moža zaradi brkov Madame Godin. žena znanega odvetnika v Clermont-Ferrandu, je mora a pred porotnike, ker je ustrelila svoiega moža. Odvetnik si je bil obril brke. ne da bi jo vprašal za dovol:enje. Baš je vstal od kosila, da bi se odpravil v pisarno. ko je stopila v sobo žena s samokresom v roki in zavpila: «Ne smeš ven!» — «Streljaj, če ti je všeč.» je mirno odvrnil monsieur Godin. In žena ga je nemudoma usmrtila s kroglo v glavo. Enokrovnik »Tajnos-i« Na Angleškem so dovršili nov orjaški monoplan (30 m krilne razpetosti), čigar konstrukcijske ln druge podrobnosti so tako prikrivali, da nosi s polno pravico ime »Tajnost«. Baje Ibhko vztraja 3 dni v zraku in preleti progo London—Kapsko mesto brex pristanka. Na sliki sprednji del orjaka, spodaj pilot Arthur Jones-Williams (na levi) in navigator Victor Eric (na desni). Smrt graditelja simplonskega predora V Monakovem je povozil avto 73-letnega inženjerja prof. dr. h. c. Konra-rada Pressla. Bil je znan že ezniški in-ženjer in strokovnjaK za gradbo predorov. Kot takšen je zavzemal vodimo mesto pri gradbi simplonskega predora in je edini preživel vodilne osebnosti, ki so izvršile to velikansko delo. Razmere v poljski poboljševal-nici Pred varšavskim sodiščem se je pričela razprava proti ravnatelju in drugim nastavliencem mladm-ke ix>hon*e valnice v Stuzienicah Obtoženi so. da so zaprto mladino na strahovit način mučili, tako da je 20 fantov na ranah umrlo, številni drugi pa so odnesli težke telesne poškodbe, ki se jim bodo jjoznale vse življenje. Nov požar v Carigradu. Stari carlgrajskl predeli so radi svojih ozkih ulic in deloma lesenih hiš v večni nevarnosti pred katastrofalnimi požari: Te diri je zgorel velik del grškega predmestja Ta:avla. ki je naseljen večinoma z ubožnim ljudstvom. Slika nam kaže ostanke tega predmestja. Mati prodala svojo hčer iz ljubosumnosti Orožniki v madžarskem kraju Ujsza-gu so. aretirali kmetovalca Pavla He-gediisa. neko Pavlo Tothovo. ki je živela ž njim v divjem zakonu, in kmečkega fanta Turoczyja. Hegedüs je lazil za 13 letno hčerjo Tothove. Njegovi pri-Iežnici to ni bilo všeč in da se iznebi svoie konkurentke. io je prodala za stot pšenice Turoczyju. Cez leto dni je dekletce zaradi umetnega splava, katerega ii je povzročila nie lastna mati, umrlo. Anonimno pismo je razkrilo oblastim ta strašni slučaj moralne jx>-kvarjenosti in podivjanosti. Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo na-„ ravno barvo. /aR. z?St. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20. kot za. zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeti siguren in trajen Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA Г. OREL, Zagreb Duga ulica 32. Lekarnam, dragerijam, parfumerijam. brivnicam in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo. - Fantastična rešitev letalca iz gorečega aeroplana Poročnik Haddon ie preizkušal novo letalo nad letališčem VVright Field Day-tonom v Ohiu. V visočinr 9600 m. kjer je vladala temperatura 60 stopinj pod ničlo, je izgubil zavest Letalo ie začelo padati. V višini 6600 m se je vnelo zaradi motornega defekta, baš ko se je letalec prebudil iz nevarne omedlevice. Padlo je na 1000 m. Ko je videl, da ni drugačne rešitve, je skočil Haddon s padialoim iz njega Prispel ie na tla in odnesel le neznatne praske. Še vedno Konnersreuth Na Tirolskem so organizirali romarska potovanja v Konnersreuth. domovinsko občino Terezije Neumannove. Z odločilne cerkvene strani pa so se tem romanjem uprli, češ da ni Konnersreuth noben romarski kraj in Neuman-nova nobena cerkveno priznana svetnica. Za koliko se človek v starosti skrči Belgijski učenjak dr. Quetelet je iz« dal publikacijo, v kateri obravnava svoja dolgoletna izkustva o krčenju človeške postave na stara leta. Nje* gove ugotovitve pravijo: Od 30. do 40. leta ostane človek v dolžini neizpremenjen. Potem se telo začne krči-ti. Ta proces traja od 40. do 50. leta. V tem času se človek skrči za 10 mm. Od 50. do 60. leta se proces nadaljuje v hitrejšem tempu. Člove* ško telo se skrči za novih 35 mm. Od 60. do 70. leta se postava skrči zopet za 16 mm. od 70. do 80. pa še za novih 10 mm, samo med 80. in 90. letom osta= ne človek tako velik kakor je bil. ali pa se skrči za čisto neznatno mero. Povprečno se torei človek na svoja stara leta skrči za 71 mm. Kačji struo proti oadavici Iz Južne Afrike poročajo, da s» ie posrečilo vodji kačjega gojišča v Portu Elizabethu pridelati iz kačjega strupa učinkovito sredstvo proti padavici (epi-lepsiji). V kratkem času bodo uvedli novo leči'o v splošno zdravilno prakso. Šahovski turnir na 2000 km razdalje Med Londonom in Newyorkom se vi ši tačas mednarodni šahovski turnir, čigar udeleženci sedijo deloma v prvem, de:oma v drugem mestu. Vsako potezo si medsebojno sporočijo no podmorskem brzojavnem vodu. Vodilna šahovska kluba obeh mest sta se domenila, da bosta odslej vsako leto priredila takšen turnir. Cestna železnica in avtobus Med divjim snežnim viharjem se jfc pripetila v ameriškem mestu Pittsbur* gu strašna nesreča. Na nekem križišču je zavozil stroj cestne železnice v neki avtobus. Sunek je bil tako silen, da je vrglo avtobus v jarek, a cestna želez* niča je skočila s tira in padla na av» tobus. Tega je popolnoma razbilo. Iz» pod razvalin so potegnili nad 20 m rt» vih oseb, več jih jc bilo ranjenih Voz* nik avtobusa, ki je ostal po čudnem naključju živ, ie izjavil, da ga je bil sneg oslepil, tako da ni videl električ» nega voza. 45-a kot TT LJ T I * A mLrJm «Cw J. ЈЕГ A izpodjedajo življenjsko telesno moč. Tudi pri najboljši negi in največji pažnjj je še vedno potrebno dajati bolniku in rekonvalescentu lahko prebavljivo, osobito dobro hrano, ki dviga odpornost telesa, obnavlja izgubljeno moč ter je v stanu, da znova okrepi oslabljeni organizem. To se najlažje doseže z Dajte bolnikom 2—3 žličice Ovomaltine za dopoldne in južino in povrnili jim boste v kratkem času zdravje in svežost. Dobiva se povsod! Zahtevajte brezplačni vzorec, pozivajoč se na ta list, pri Dr. A. WANDER-U D. D„ ZAGREB Urejuje dr. Milan Vidmar Capablanca, prejšnji prvak sveta, je po katastrofi jeseni leta 1927 postal filozof. Se» veda išče pred vsem vzroke, ki so doveli do zmage Aljchina. V sebi krivde ne naj» de, v Aijehinu je videti neče, torej je kriv — šah sam. Capablanca pravi, da je šah preenosta» ven, da med mojstri prvega reda ne more biti druge odločitve kot remis. On bi rad povečal šahovnico ia ICO polj in pomnožil zato tudi figure. Seveda je vse to humbug. Smešno je ša.-hu očitati preveliko enostavnost. Čitatelji te šahovske rubrike so imeli že prilike Jo« volj, ■ občudovati globoko vsebino tudi zelo enostavn:h pozicij z majhnim številom fi» gur. Saj ni res, da vodilni mojstri svoje partije popolnoma obvladujejo. Kolikokrat pride v važnih igrah do absolutno nepre» g'ednih zapletljajev, kolikokrat partija obe» ma igralcema, kakor pravimo, uide. Saj ni res, da je vse, kar se igra točno preraču» njeno. Baš veliki mojstri zaupajo svojemu .finemu smislu za pozicije in zato sploh ne računajo. Med partijami božičnega dvoboja Bogo» ljubovsEuvte, ki je bil odigran po raznih holandskih mestih, sem našel sledečo ja» ko interesantno igro, ki je končala z remi» jer.i. Ali ima torei Capablanca vseeno prav? Prav gotovo ne. Baš ta partija kaže jasno, kako niha tehtnica boia nesigurno sem in tja. Tako Bogoljubov kakor Euwe prideta do napada. Oba se nadejata zmage. Oba z vso pravico, najprej Bogoljubov, kasneje Euwe. NTa konci, v zelo mučni poziciji naj» de Bogoljubov rešitev. Partija, igrana med dvema zelo znanima velmoistroma, pobija s svojo živo vsebino energ'fno Capablancine teze. Kaže nam prav lepo, da je šahovska partija resen in pristen boj, da je skoz in skoz nesigurna, kakor vsak pravi bo i in da je šahovnica prav zadosti velika. Poglejmo! Beli: Čmi: M. Euwe E. Bo^oliubov Igrano 3. januarja 1929. 1. d2—d4 d"—d5 Hipermoderna obramba 1.)... Sg8—f6 se zadnji čas boli iri bolj umika stari potezi, ki vedi do damskega gambita. 2.) c2—c4 e7—еб 3.) Sbl—c3 SgS—f6 4.1 Lrl—g5 SbS—d7 5.) e?—e3 --- Teh prvih 5 potez najdemo v neštetih igrah klasične dobe. 5. )------c7—сб Pillsburv, najinteresantnejši igralec kla» sične dobe je s to potezo pripravljal izpad črne dame na a5. Kasneje je njegova vari» janta dobila svoje definitivno ime po ko» pališču Cambridge Springs, kjer je leta 1904 bil velik turnir. 6.) a2—a3 ---- Beli bi se rad izognil finesam Pillsburv» jevega napada na skakača c3. Seveda na» me-rava sedai na 6.)---Dd8—a5 od» govoriti takoi Ь2—b4. Kakor pa je šesta poteza belega učinkovita proti znanemu na» padu črne dame. tako slabotna je v dni» gern pravcu. Sploh šahisti, posebno slabši igralci, veliko pTeveč igrajo s kmeti na krajnih vrstah. 6. )------Lf8—e7 7.) Sgl—f3 Sf6—e4! 8.") Lg5Xe7 Dd*Xe7 9.) Ddl—c2 f7—f5 Čmi je utrdil svoiega skakača na važnem polju e4 in stoji zato zelo dobro 10.-) Lft—e2 O—O 11.) O—O Tf8—f6 S to potezo pričenja napad črnega na ro» sadno pozicijo belega kralja 12.) Sf3—e5 Sd7Xe5 13.) d4Xe5 Tf6—h6 14.) g2—g3 --- H .15 ne sme čakati na potezo De7—h4. Im t! bi potem samo odgovor 15.) h2—h3. nakar bi čmi z velikim uspehom iurišal s svoiim g— kmetom. Dokler kraini kmet ne potegne, je tak baionetni napad nasprotni» ka brez moči. Ni odveč, če tudi pri tej pri» liki svarim pred nepotrbnimi potezami s krajnimi kmeti. 14.1------Lc8—d7 15. f2—f3 Se4Xg3!? Prva kriza partije. Brez računa, samo po svojem pozicijskem čutu žrtvuje Bogoliu» bov skakača. Res je sicer da dobi 3 kmete zani. Toda navadno je to premalo, če pro» tivnik napad odbije. 16.i h2Xg3 De7—g5 Na 16.)----Th6—h3 pride 17.) Kgl —f2! ТЪЗХбЗ 18.) Tfl—gl! in beli kralj sc reši 17.) Kgl—g2 Th6—g6 18.) g3—g4 Dg5Xe3 19.) f3—f4! --- S to fino potezo pride beli do protinapada. 19. )------f5Xg4 20.) Dc2—d3 De3—b6 Čmi čuti, da materijalna kompozicija za izgubljenega skakača ni dovoljna, zato tudi ne menia. 21.) Ь2—b4 TaS—f8 22.) с4—c5 Db6—dS 23.) Dd3—g3 h7—h5 Črni se mora oklepati svojih treh kmetov. 24.) Tfl—hI Tg6—h6 25.) Tal—fl b7—bo! Jasno jc, da črni ne more čakati prekri» žanih rok na napad nasprotnika, ki bo oči» vidno prodiral z f»kmetom. Akcija na da» minem krilu je edina šaлsa črnega. 26.) Dg3—h4 Dd8—a8 27.) Le2—d3 a7—a5! 28.) Dh4—g5 Ld7—e8 Zopet mora črni držati svoje kmete. 29.) Tfl—al --- Akcija črnega na daminem krilu že izsi« lju je protiukrepe. 29. )-----DaS—b8 30.) Ь4Ха5 --- Tu bi bil Euwe moral igrati Thl—bi in s tem definitivno zapreti pozicijo na tem kri» lu. Šele potem bi mogel mirno prodirati proti črnemu kralju. Sedaj pa Bogoljubov spretno pripravi rešilni udar. 30. )______Ь6—b5! 31.) Sc3—e2 Db8—a7 32.) Se2—g3 Da7Xc5 33.) f4—f5 --- Zadnje tri poteze sta oba nasprotnika odigrala, ne brigajoč se drug za drugega. Euwe ima sedaj napad, ki izgleda silno jak. Bogoljubov pa je baš s svojimi potezami skrbel za rešitev. d e f e h 5 7 6 5 4 3 2 1 H§ g§§ A ш ty/fäb •J/'Z/' ш тш шр Ш i WM к WM Ш 1ЩЛШ ;! i wm & ш ■ >W/» wM <Ш к Vtff* \Ш "mm л я n^m, ж шш ШЉ 7SS/'////, Г//",''//. _ r/S/y wM yy/m ж mm s h5—h4! 33)___ 34.) ThlXh4! Bli na žalost ne sme igrati, kakor name» ravano. 34.) f5—f6. Sledilo bi namreč 34.)---h4—h3+ 35.) Kg2—fl Th6 Xf6!! in črni pride do zmagovitega napade, črna dama opazuje pa ne samo polje f2, temveč tudi polje e3 34. )------Th6Xh4 35.) f5—f6 --- Se en poskus. Na 35.) Dg5Xh4 vdcrc črna dama na e3 35. )------Th4—h2+ü 36.) Kg2xh2 Dc5—f2+ in dama šahira večno na poljih f2 in f3. Rcmis. adio Izvleček и programov LJUBLJANA 1577 m 4 kv) ČAUKEb 1309 m 0.7 PRAGA (340 m 5 kw) BRNO («Im 3kw). VARŠAVA (IUI m I0kw). BERLIN (484 m lkw), FRANKFURT («8 m 4 kw). LANGEN-BERO (460 m 30 kv). STUTTQAR1 (380 kw » kw) OHNAI 'Я? n 15 kw) LONDON (Dav«n-try 1604 m 35 kw). R1M (448 m 12 kw) BU Ol.V.PKS IA (55« m >0kw) STOCKHOLM (Monis HSfltr «lkw) Nedelja 3. februaria. LJUBLJANA. 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10.30: Osnovanje in delovanje zadružnih elektraren. (Ing. Ditrich). — Ц: Koncert radio - kvarteta. — 12: Napoved časa. — 15: Šege in običaji koroških Slovencev. — 15.30: Kvartet «Ljubljana-» poje koroške narodne pesmi. — 16: Moji planinski spomini. (Prof. Mlakar). — 16.30: «Slovensko dekle» v narodni pesmi; ('2 trompeti s klavirjem). — 20: Operni dvospevi ge. Ribičeve in gesp. Ba-novca. — Koncert radio - orkestra. — 22: Poročila in napoved časa. — ZAGREB. 11.30: Dopoldanski koncert — 17: Koncert plesne glasbe. — 20.35: Violinski koncert Alberti-ne Ferrari. — 22: Koncert lahke večerne glasbe. — PRAGA. 16.30: Prenos iz Bratislave: koncert tamburaškega zbora. — 18: Vesele pesmi. — 19.30: Simfoničen Koncert orkestra. _ 21-30: Stari češki plesi__22.20: Prenos iz Bratislave: ciganska godba. — BRNO: 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 18: pevski koncert — 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22.20: Ciganska godba iz Bratislave. — VARŠAVA. 12.10: Prenos koncerta iz filharmonije. — 15.15: Simfonični koncert. — 18.20: Polju- den koncert orkestra. — 20.30: Prenos večernega koncerta iz K rakova. — 22.30: Lahka godba. — DUNAJ. 10.20: Koncert na orgle. — 11: Prenos h stolnice v St. pölte- nu: Lisztova «Missa Chornlis» — 12: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 15.30: Koncert ženskega simfoničnega orkestra. _ 19.05: Komorna glasba. — 20.05: Dramski večer. - Lahka glasba. — BERLIN. 16.3«): Lahka glasba. — 20: Zabaven večer _ Lahka glasba. — FRANKFURT. 17.11: Prenos iz Mainza: «Karneval». — Koncert lahke glasbe. — LANGENBERG. 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Corneliusova komična opera «Bagdadski brivec:?. — Lnhka godba. _ STUTTGART. 13.30: Odlomki iz nemških oper. — 17.11: Program iz Frankfurt;;. — 20: Koncert orkestra in solistov. '22 30: Zabaven koncert. — 24 Prenos športne prireditve. _ TOULOUSE. 21.30: Večerni koncert orkestra in solistov. — BUDIMPEŠTA. 12.15: Simfoničen koncert orkestra. — 17.25: Orkestralen koncert lahke glasbe. — IV': Pevski koncert s cigansko godbo. — 20: Oikestralen koncert vojaške kapele. — 21.30: Izbrane gramofonske plošče. — 22 30: Ciganska godba. — LONDON. 18.-15: Bachova kantata. — 9 30: Prenos v^cemic. — 22.05: Orkestralen koncert. — RIM. 172 Popoldanski koncert. — 20.45: Koncert instrumentalne in lirične glasbe. — STOCKHOLM. 20.40: Webreva klavirska sonata. _ 12.40: Koncert orkestra in solistov. Ponedeljek. 4. februarja. LJUBLJANA. 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13 30: Stanie vode in borzr» vesti. — 17: Koncert radio - orkestra. — 18.30: češčina. — 19: Francoščina. — 19.30: Zdravstveno predavanje. — 20: Orkestralen koncert blejskega letoviškega orkestri iz leta 1927. — 22: Naroved časa in poročila. ZAGREB. 13.15: Rerro^ucirani gbisba. — 17.30-Popoldanski koncert. — 20 30: Prosto za rrenos iz Berlina. — PRAGA. 19<>5: Slovaški program :z Bratislave- — 20 30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — BRNO 19.05: Prenos slovaškega programa iz Bratislave. _ 19.55: Koncert veselih pesmi in duetov. — 20 39: Prenos т^плто^пе^а koncerta iz Berlina. — VARŠAVA. 17.55: Popoldanski koncert lahke godbe. — 20 30-Prenos mfdnardonega koncerta iz Berlina. — Godba za ples. — DUNAJ. 11: Koncert kvarteta. — 16: popoldanski koncert. — 20.05: Pevski večer. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta 'z Berlina. — Orkestralen koncert lahke glasbe. — BEKLN. 10 30: Orkestralen koncert lahke glasbe. — 20.31: Mednaroden orkestralni koncert. (Skladatelji: Flotow, Volkmann, Humoerdinck Mendelssohn - B*rt'-ol 20-Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 21: Glasba mladih skladateljev. — LANGENBERG. 17.45: Večerni koncert. — 20: Simfoničen koncert. — STUTTGART. 16.35: Ргетюз koncerta iz Frankfurta. — 18.45: Večerni koncert. — 20: Koncert vojske godbe- — 21.30: Komorna glasba. _ BUDIMPEŠTA. 9.15: Dopoldanski koncert tria. — 12.20: Koncert voja- ške godbe. — 17-30: Koncert orkestra kr. opere. — 19.45: Dramski večer. — 23: Ciganska godba za ples. — LONDON. 19.45: Debussv eve klavirske skladbe. — 20.45: Koncert vojaške godbe. — 22.40: Pevski in violinski koncert. _ 23.30: Godba za ples. — RIM. 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Prenos opere iz «Teatro Reale». _ STOK HOLM. 18.30: Orkestralen koncert la'-ke godbe. — 1.40: Koncert godalnega orkestra. Kino Intervju z Greto Garbo V Hollywood u, v januarju 1929. Ne bom vam pripovedoval, kako sem prišel v Hollywood. Prav tako vam ne bom pripovedoval" o krasnih hollywoodskih dre» voredih. o sijaju, ki obdaja fiJmske igralce, in o revščini, ki je večinoma ne opazijo. Tudi vam ne bom pripovedoval o tein, ko» Iiko težav in neprilik sem imel, preden sern prišel do tega, da sem mogel govoriti pol ure z Greto Garbo. Ob napovedani uri sem jo čakal v njeni garderobi. Miss Garbo se je nekoliko zakasnila. Prišel je uradnik in me prosil, naj gospodični oprostim, ker pravkar snemajo prizor, ki ga nc smejo prekiniti. Minilo je nadaljnih deset minut, nakar se je vendar pojavila na vratih sama Greta Garbo, igralka, ki je s filmi «Pod jarmom strasti» in «Žena demon» osvojila vse moške in lahko rečem tudi vse ženske. Podajanje rok in običajne formalnosti. Njena izredna, роэеЬпа lepota me je ta» ko osupnila, da nisem našel besede. «Iz Evrope prihajate?» me je nagovorila Greta Garbo. «O, ko bi vedeli, kako rada bi šla tja. Kakor hitro mi bo mogoče, bom odpotovala, čeprav samo za nekaj dni, da posetim svojo domovino Švedsko in naj» večja evropska mesta. Bojim pa se, da to ne bo tako kmalu, ker imam mnogo dela in mora biti film, v katerem pravkar igram, čimprej gotov.» V tem sem se že zavel m sem jo vprašal: «V katerem filmu igrate sedaj, gospodič» na?» «V filmu «Grešna strast», ki ga režira Fred Niblo, oni režiser, ki je insceniral tu» di «Ženo demon». V tem filmu igram ru» sko vonunko, ki ima dobiti v roke tajne spise, ki mora zamamiti avstrijskega oficir» j ja in v katerega se naposled sama zaljubi. Film se odigrava v Rusiji in Varšavi. V njem igra mnogo ruskih aristokratov, ki skrbe za «atmosfero». Tako na primer na* stopata knez Albert Trubeckoj in kneginja Natalija Galicinova.* «Čemu se imate zahvaliti za svoj uspeh, gospodična?» «1'reveč ste me vprašali, tega niti sama ne vem. Eni mi pravijo, da sem zaslovela zaradi svoje lepote in igranja, drugi trde, da so mi največ pomagale oči. ki ž njimi na poseben način gledam svoje partnerje, tretji pa zagotavljajo spet kaj drugega. Jaz sama si s tem nikdaT ne ubijam glave. Pra» vijo, da sem slavna, in proti temu ne mo» rem ničesar. Če se v resnici sme meriti po» pularnost po številu pisem, ki jih prejmete, potem sem v resnici popularna, ker jih prejmem toliko, da potrebujem dva tajni» ka samo za čitanie.» «Ali ste kot mlado dekle kdaj sanjarili o filmu?» , «Ko sem bila maihna, nisem mislila na film. ampak sem želela postati gledališka igralka. Starši niso imeli ničesar proti te» mu in tako sem šla v svojem rojstnem me» stu Stockholmu v dramatsko šolo. Ko sem io dovršila, so me angažirali pri gledališču. Sanjarila sem samo o tem, kako bi postala slavna igTalka. Nekega dne mi je rekel gle» dališki ravnatelj, da išče filmski režiser Mauritz Stiller mlado dekletce za majhno vlogo in da želi, da bi jaz prevzela to vlo» go. Sestala sem se s Stilierjcm, ki me je povabil v atelje, kjer so me za poskušnjo fotografirali. To poskusno fotografiranje mi bo ostalo v vednem spominu, imela sem igrati prizor, ko je mlado dekletce prišlo premočeno domov, leglo bolno na posteljo ter premišljevalo, kaj bo ž njo. Spočetka sem vse skupaj smatrala za šalo ter sem se neprestano smejala. Ko pa sem videla, da je stvar resna, sem zaigrala tako, kakor ^em znala, in Sriller je bil z menoj zado» »■oljen. Dal mi je majhno vlogo, nakar mi je poveril glavno vlogo v iiimu «Goesti Berling». Potem sem igrala še v nekaj manj pomembnih filmih. V Nemčiji mi- je dal Pabst vlogo Grete v filmu «Ulica bede in greha». Med tem so Stillcrja angažirali v Ameriki in kmalu sem prejela od njega pismo, da mi je preskrbel mesto pri tvrdki Metro=Go!dwyn Maver, obenem pa mi je poslal tudi denar za pot. Nisem dolgo mišljala, ampak sem hitro opravila svoje posle ter odpotovala v Ameriko. Sprejeli so me z nezaupanjem, teda po prvem fi!» mu «Valovi strasti» se je vse izpremenilc. Dobila sem večjo plačo in ko je Fred Ni» blo dovršil film «Žena demon», je bilo ko da bi Američani pozabili, da sem Švedinja, ter so me sprejemali kot svojo rojakinjo. Znano vam bo, da sem pozneje igrala v filmih «Pod jarmom strasti», «Žena» in «Ana Karenina», ter mislim, da mi * »лп ni treba govoriti.» «Ali ste zadovoljni z vl^-o v «Ani Kare» nini»?» «Lahko vam rečem, da sem s to vlogo zelo zadovoljna. Morda nisem nikdar bila tako srečna kakor takrat, ko so mi pove» dali, da jo bom igrala. Tolstoj mi je bil že od nekdaj drag. Prečitala sem vsa nje» gova dela in sem z navdušenjem sprejela vest. da bom nastopila v filmu, ki ga bodo priredili po slavnem delu tega pisatelja. Sodim, da ie bilo tudi ob'instvo zadovolj» no s tem filmom, ker prejemam po рте» mijeri v Newyorku in nekaterih drugih ameriški mestih vsak dan čestitke od naj» bolj znanih ameriških umetnikov in oseb» nosti. Če pa so ti zadovoljni, potem mo» ram biti seveda tudi jaz.» «Ali bi hoteli še kdaj igrati z Johnom Gilbertom?» «Na to vprašanje je težko odgovoriti, ker ni odvisno od mene, ampak od režiserjev in prcducentov. Sicer pa igra z menoj v filmu «Grešna strast», ki sem vam prej govorila o njem. Conrad Nagel, ki bo najbr* že tudi v bodoče ostai moj partner. Pa tu» di Johnu Giilbertu so že našli druge part» neriee. V «Kozakih» je igral z Renče Ado» rčeievo in v filmu «Človek, žena in greh» z Jeanno Eagelsovo, z novo zvezdo, ki ji prerokujejo veliko bodočnost.» Tistikrat sem jo hotel nekaj vprašati, to» da Greta Garbo me je, kakor da bi bila vedela, kaj, prehitela in rekla: «Vem, kaj hočete vprašati. O mojem razmerju do Johna Gilberta, ki sj o njem vedeli toliko povedati. Časopisje je že pri» našalo vesti o najini zaroki, da. celo o po» roki, toda vse skupaj je neresnično. Jaz se ne maram poroditi, ker bi mi zakon ovi» ■1 umetniško delovanje. Kadar bi se po» ročila, bi razen tega opustila filmsko kari» jero ter bi se posvetila samo domačemu ognjišču in možu. Ali bom vedno teh misli, seveda ne vem.» Pogovor se je približal koncu. Greta je tnorala iti v atelje in mi je ob slovesu re* kla: «Ne pozabite pozdraviti mojih pri ia» teljev v Evropi in recite jim, da jih kmalu posetim.» Ko pišem ta intervju, premišljujem o Greti Garbo, o igralki, ki je na platnu cela «itemtpress» — «ženardemon». fatalp.a že» na ali какот se že hočete izraziti, v resnici pa majhno in skromno dekletce, ki vas ča» s-ih s svojimi velikimi očmi pogleda tako naivno, da si težko predstavljate, da bi bili Greta Garbo na platnu in Greta Garbo v zasebnem življenju ista oseba. To ja najboljši dokaz igralskega talenta. Teodor Roberts, ki je igral vlogo Moj-« zesa v «Desetih božjih zapovedih», je te dni umrl. Emil Jannings bo nastopi! v svojem ro» vem ameriškem filmu z Esther Ralstonovo. Po drugi verziji bo Jannings v Ameriki od» igral samo še en komičen film pod režijo Ernsta Lubitscha, nakar se vrne v Nem» čijo. Dou^lzsa Fcirbanksa najnovejši film «Že-> lezna krinka» je dovršen. Florer.ce Vidorjeva in Adolphe Menjou pripravljata govoreči film «Koncert». Lillian Gisheva igra v svojem novem fi!» mu pod režiio Маха Reinhardta, Eric von Stroheini je začel snemati film «Queen Kelly» z Glorijo Swansonovo, \Va!» trom BvroTiom in Sseno Owenovo. Rudolf Klein Rog ge sc bo poročil z Ma« ry Johnsonovo. V Nemčiji pripravljajo film Hadži Мм rat po Tolstovem romanu. Režiser Ozep pripravlja v Rusiji film« sko adaptacijo Tolstega «Živi mrtvec». Romnnonisec U"e//s piše več filmskih scenarijev. Lak 79 nohte na dkg samo v drogeriji A. Kane sinova. Ljubljana, Židovska ulica. 15574 Frigid: Starci Sedimo vsak na svojem starem mestu in imamo vsak svoj četrt pred seboj. Dokler smo bili mladi, smo tako radi pili skupaj in smo vsi natakali iz litra; takrat se je še vsak zanesel nase, vsak je mislil samo na svojo pot pred seboj; takrat se še nihče ni bal, da bi kar tako sredi ljudi lahko utrnil v nič, in zato smo lahko bili tesno drug z drugim. Potem smo osiveli, ogledali smo se in nas je bilo groza: nič se ni bilo zgodilo, le naša srca so se izgubila v eno samo sivino,zdavnaj nekoč smo že utonili v nič — stari ljudje smo, kakor da nas ni. Toda, sai človek vam nikoli ne prizna, kako hudo je ž njim. Vsak popoldan prihajamo in sedamo na svoie prostore, natakarica nam nosi vsakemu po četrt, s starimi, blazina-stimi rokami grejemo svoje kozarce, P:-jemo. polagoma, čisto po malem sre^-ljemo in na koncu plačujemo vsak za^e — o. še smo tu, še zmerom smo tu. Skozi okna pod obokanim stropo -sijejo p'ameni solnca r.a pogimjem mize. na stole, na tla. In mimogred, ga neka i pade tudi na nas. Ves prostor se zdi, kakor da nekoga čaka, pa najbrže ne čaka nas. Vsaj ko smo prišli, se ni nič zganilo, vse je ostalo v svojem kameni tem, na stežaj od prtem ■molku. O, mi smo že stari, mnogo izkušenj imamo in vemo, kako brezumna so taka-le pričakovanja. Ne rečem, zvečer se že razma'je nekaj življenja, pogosto so zgoraj plesi, kaki mladi ljudje pridejo vsi razgreti in duškoma izpijejo par kozarcev — toda saj vse to ni nič. Da, pravim sam pri sebi, zaman, mladim ljudem ničesar ne dopo-: veš. In gledam, kako pada luč na mize. i ki čakajo, in mislim: pa vso večnost ničesar ne bodo pričakali, ne ta pro-i stor ne to soln.ee. In tedaj se narahlo ! spomnim še samega sebe: Zame je pa prav z>a prav vse eno, ali pridem ali ne pridem, solnce sije. In potem si ne upam misliti ničesar več. In tako sedimo zaviti vsak v svoi molk. Daleč narazen smo — mize so tu tako nerodno široke — in straft nas je ^raznega prostora med nami. Ne to ie čisto vse eno. le nai prisede, če ' do želi. izvolite, prosim r-ravimo — "ч1.s skoraj ne more nihče več motiti, ''ocla zmerom ie vsak čisto cam zase •rav nič skupne ca nimamo med seboj '-večjamu to da nftče izmed nas z no-eni,m človekom in t nobeno stvarjo nima ničesar več skupnega. Mlad Človek ' se zmerom z rokami in z mislijo doti- ka predmetov in ljudi, vse mu je dobro ali pa hudo, zmerom koga ljubi ali pa ga ne mara in naj ie za3el še tako daleč, vse gre ž njim, vse vesele in žalostne reči. Mi pa smo vse izgubili, ne v nas ne okrog nas ni ničesar več. Huš. pravimo in si man сто roke, to je mraz. In se razgledujemo okrog sebe, večkrat pozabi kdo vrata zapreti, morda bi bilo treba v peč še malo naložiti — razburjamo se in si važno dajemo opraviti kaj malega. Toda ra koncu se nič ne izpremeni. v tej samoti nam je zmerom mraz. Naši otroci so zrastli, svoja pota in svoje misli imajo.mi se nimamo ničesar več pomeniti ž njimi; naše žene so skoraj še bolj stare kakor mi. Živeli smo, dan na dan smo roke pokiadali na papirje in smo reševali zadeve, nisali in mislili smo. akti so šli z oddelka na oddelek ;n nazadnje v arhiv, mi smo avansi-rali polagoma iti smo se izpraznili čisto do dna in zdai чпо tu. Razmišljam camega seJie in mi ni Prav nič težko Nu. da. samo to mi je moHa hudo d? zdai ni nič več teže v meni. da tako печр' 'ahko ntf ie. O časih me je rep "tano bolelo v rrsih. gledal sem v tlak pod seboj in sem šel, šel. prizel sem si ustnice in sem si nenehoma prigovarjal: ne umaknem se, pa se ne umaknem. Marsikaj sem izkusil, pa ne vem, če je kakšna bolj tesna vez na življenje in na ljudi, kakor je bolest. Samo podleči ji ne srne človek, da, samo podleči ji ne sme. Sicer pa, to so čisto brezplodne misli. Saj si je nehče ne meri sam in na marsikoga je pade toliko, da ne vzdrži. Jaz na primer, z menoj je bilo približno tako-le: Ne vem. kolikokrat sem prehodil na-ro ulico, gotovo sem jo tisoč in tisočkrat. V službo, domov, na izprehod, v gostilno in še marsikam, zdaj-le se ne morem vsega spomniti, saj človek zmerom kam gre, pa se vrne in spet gre. Hodil sem po ulici in nikoli mi ni nič posebnega prišlo na misel. Bila je. kakor so pač ulice pri nas: tlak malo zanemarjen in smeten. hiše nekam črno-sive z zamolklo temnim« okni in ljudje — kaj hočemo, vsak mora živeti, kolikor mu je bilo naloženega. Mnogokdaj sem se ozrl. če ne gre kak znanec za menoi morda bi bila šla skupa; do prvega vor'a: ali pa šel a da. gotovo se mi je pripetilo kaj malega. Nekdo zraven mene je segel po ča- opis in je začel brati na zadnji strani. — Cajte, piravi, profesor Merah je umrl. — Profesor Merala? Eja! SoKote 2. II. 1929 Kraljestvo Za poroko V tako ostri zimi, kakor je letos. Je v resnici težko izbrati primerno poročno obleko, ker je vprašanje zadostne toplote težje rešiti, kakor si mislimo. Ce si ogrnemo plašč, se pač izgubi ves učinek poročne obleke zato je najboljše, če se v vozu zavijemo v bel šal. Nova moda, ki ima že Po svojih volanih, vogalih, podaljških, krilih, zvoncih itd. sama яа sebi mnogo pompoznega, je torej kakor nalašč za poročne obleke, ker pri njih nikdar ne obsojamo bogate fantazije. Prav tako tudi nikdar ne zadenemo na težkoče pri izbiri materijalij, ker moda nudi tako množino svilenih tkanin, da lahko kar na slepo zagrabimo in že zadenemo pravo. Večkrat tudi kombiniramo različne tkanine, kar pa še ne pomeni varčnosti, ker tako dosežemo najbolj živahne in kontrastne učinke. Bistveno je tudi vprašanje pajčolana, k! ni samo glavni del poročne obieke. temveč prav za prav okvir vse postave. Zato rabimo najrazličnejše tipe: kratek pajčoian, ki je kakor španska mantilja in je prikladen zlasti za stilne obieke, nadalje dolga oblika pajčolana, ki je večkrat podaijšan v vlečko, in končno taki pajčolani, ki so tako dolgi, da se skoraj dotikajo tal, a nimajo vlečke. Za to fazono se odločimo, če imamo pristne čipke v hiši in želimo, da se ne pokvarijo na tleh, če bi bile predelane za vlečko. Splošno se držimo pravila, da pajčoian kontrasira od obleke in ni vsa oprava monotona. Kako različna je lahko tvarma za poročno obleko in kljub temu ne deluie neelegant-no, vidimo najlepše na naši prvi skici. Pri njej je zgornji del, ki je visoko zaprt in ima dolge ozke rokave, mišljen iz svilenega baržuna, med tem ko je krilo, ki je zadaj zelo podaljšano, iz mehkega muselina; v nasprotju s tem si napravimo pajčoian iz tila, ki se končuje v vlečko. Zanimiv je tudi pas iz svilenega žameta, ki zaključuje zgornji del in ima ob strani vozel s pentljo, okrašeno z mirtovim šopkom. Pozornosti vreden je tudi način, kako je pajčoian pripet na glavi, kar je posneto po novomodnem turbanu. Iz velurnega šifona ali krep-satina pa tudi iz sedaj zopet modernega atlasa, ki je po-sebno priporočljiv za poročne obleke, je skrojena obleka na srednji skici. Zgornji del je popolnoma skromen, se tesno^prilega in napravlja vtis princesine oblike. Čez krilo, ki je zadaj podaljšano in zvončasto. pada z žimo ali organdljem podstavljena volana, ki deluje zelo originalno in napravlja poročno obleko izredno stilizirano. Če pozneje to obleko pobarvamo, jo lahko pcra. bimo za najrazličnejše večerne prilike, ker ni težko odstraniti to podloženo partijo, da — _---na Toda take-le stvari nas nikoli ne ganejo, nikoli nam ne pride na misel, da bi se poglabljali sami vase in bi se iz-praševali s pridušenim glasom: Kdo neki zdaj pride na vrsto? Ej, daleč msm je še smrt, čvrste se še čutimo, na dnu naših teles še skoraj zmerom dremlje nekaj mlade sle. Ali je to kaj, če umre človek? Jaz, na primer, sem nekoč imel tiho, drobno upanje, pa mi je umrlo, to je nekaj čisto drugega. Potem molčimo, samo kai malega še rečemo tu pa tam. — Mraz je. pravim, pa step im do peči in pogledam. Čuden lokal, ne segreje se, pa se ne segreje. Potem sedem nazaj in si mislim: Moi Bog, saj bi se našlo še kam drugam. Kaj bomo zdaj kar do konca ždeli tu? Včasih sem zmerom tako sedel, da sem gledal skozi okno. Vse je zaman, Človek ne neha upati, pa ne neha. Potem sem se presedel, da gledam v zid. Saj tako je še lepše, zdaj bi me lahko iznemadilo, čisto na tihem bi prišlo in bi me potrep'jalo po rami Sicer pa. zdaj je to vseeno. Vsa okna so zastrle ledene rože. obleko lahko boljše izrabimo. K tej obleki se najboljše prilega pajčoian iz gaze ali tila, ki je pripet na glavi v podobi avbice, okrašene z mirtovim vencem. Nenavadno aparten.......v' svoji kombinaciji raznih tkanin ie zadnji model, ki združuje krepsatin z gazo, pri čemer .ie uporabljen prozoren mnselin za rokave in polovico zgornjega dela, med tem ko .ie druga polovica in ob strani podaljšana, zvončasto pa-dajoča partija krila iz satir.a. Šopek mirte se tudi tu kaj lepo poda. Pri takem samo na linijo računanem poročnem oblačilu pride seveda v poštev pajco'an iz pristnih čipk. Diadem iz mirt je prav tako učinkovit kakor originalen. V splošnem slede poročne obleke, kakor vidimo, popolnoma zadnji večerni modi, tako da jih lahko pozneje, če jih pobarvamo z dobro večerno barvo, porabimo za večerne obleke. Intarzirane pentlje Kakor nam je znano, se je pričela moda pentelj že pred meseci, vendar se pa ne smemo čuditi, če se bodo pentlje obdržale tudi še spomladi. Zlasti v pleteninski modi, ki. v takih stvareh gre pred vsemi, imajo industrijci pripravliene zelo apartne novosti. Učinek pentlje je dosežen na ta način da so dotične oblike pletene v intarzijski tehniki tako, da se ena barva odbija ju d;uge. Naše skice nam ilustrirajo zadnje tvorbe volnene mode. Na levi vidimo uličen plamteče rdeč žemper. z intarzirano pentljo, ki deluje tako, kakor beigebarvna rdeče pretkana vrvica. Kra.ii pentlje so okrašeni z beige in rdečimi kvastami, ki pa niso intarzirane, temveč plastične. Na drugI sliki si mislimo temno-zeleno ali kobaltna višnjevo pentljo na podlagi v barvi peska. priporoča Uadležni kašelj odpravi se najhitreje s Kresival-om To že neštetokrat pre-iskušeno sredstvo o-mehča brzo in gotovo vsako zasluzenje. Pazite na originalni, zavoj „;te se preiskati po kakem specijalistu za ž vene bolezni. — »Slovenka«. Z zdravili se v vašem primeru ne bo dalo nič oprr.viti. Odločiti so boste morali bržčas za primerno operacl'o. V to svrlio se posvetujte s kakim kirurgom, in se odločite, če vam bo to svetoval, za bolnico. _ G. A. A. v L. _ V. — Ad 1. Ali ne prihaja to a tudi ena od druge povsem nexavisna in da je nakralrii pojav ob"!i samo slučajen. — G. t. p. v L. Posvetovalnica nikdar in pod nobenim pogojem ne moro nadomestiti zdravnika, njegove preiskave in njegovih nasvetov.' Mislimo pa, čisto neobvezno, — da bi kazalo odločiti se lt ponovni operaciji. Sicer bi vas pa itak vsak zdravnik pred operacijo pregledal. — G. A. Š. v G. Bolezen ni, vsaj direktno ne, v nobeni zvezi s prestane špansko. Včasih jo povzročajo bolezni v prebavilih, časih endokrina na sekrecija ali sploh motnje v preiskavi. Skrbite za lahko prebavilih, časih endokrina sckrecija ali za previdno solnčenie in za kopeli. Tudi s hkakim žveplenim mazilom lahko poskusite srečo. — G. Ž. T. v Č. Med lahko prebavljive jedi ne prištevamo ne žgancev ne cmokov, osobito ne dobro zabeljenih. Za njihovo lahkotno prebavo je že treba mladega in zdravega želodca. Sprijazniti se morate z mislijo, da niste več 20 let stari in da vam ni vse dovoljeno, kar vam je bilo dovoljeno nekoč. — G. L. P. v N. M. Progno^i ledvičnih obolenj: je vedno resna, bolezni same sr< jako trdovratne. Zdravil zanje, ki bi špeei-lično vplivala, ne poznamo, predvsem je treba bolniku uravnati dijelo m odvračati od obolelega organa vse, kar ga utegne 'Vražiti. Tudi mleko davno ni tako nedolžno, kot se to vobče misli. V poznejših stadijih se je zdravniku boriti z vodo, ki se nabira v raznih tkaninah in votlinah telesa bolnikovega in paziti na oslabelo, ali vsaj težko preobremenjeno srce. — Nasvetov glede vaše bolnice vam ne moremo dati nobenih. Zaupajte se i izbranemu zdravniku. V takem primeru lah- čas razkošnih zabav in veselic, katerih krona so lepe žene. Lepota ni naključje pač pa uspeh doslednega in pravega negovanja kože z Elido. Zelo važno osobito v timskem času, ki ie naj-jevarneiši za nežno dam--,ko kožo. — Elida dnevna krema se v koJo popolnoma %'srka in da polti alabastru podobno, svežo barv o ter se ne sveti. Elida puder-ia dopolnile toalete — ie nežen kot dih, diskretno in vendar dovoli močno partimiran. Nepogrešljiv za harmonično pojavo dame. Zvečer preden se gre k počitku nai se uporablja Elida nočno kremo za čiščenje in рге!.гап;г\лп;е kože. Zjutraj se bodete zbudili lepi. NEG 0VANJEKoic 2 ELI DA V gledališču in na koncertu varujejo Vas nalezljivih klic okusne ANACOT - PASTILE dra Wandera i ko škoduje tudi najbolj nedolžen nasvet. — G. F. T. Vaše bolečine so verjetno periosti-' ličnega ali revmatičnega izvora. Vsekakor j vam ne bo škodilo, če jemljete ую par dni t po par aspirinov in se mažete z jodovim mazilom. _ G. G. S. v R. Kar zahtevate, ni veliko, namreč, da uganemo vaše cobčutke% katerih vi sami ne morete «opisati>. — Priznamo. da niti tega ne moremo. — G. G. ; v К. V starosti se ne redko pojavljajo srbe-! eice živčnega izvora, seveda pa tudi kožne bolezni, ki jih povzročajo, ali pa so slednje tudi posledice prvih, odnosno praskanja, infekcij, zamočevanja itd. Posamezni primeri so tako hudi. da tirajo bolnika do obupa. la. do samomora. V prejšnjih stoletjih je zaradi navadnih garij, katerih niso znali zdraviti, mnogo ljudi ne le končalo s samomorom, ampak umrlo zaradi njih, deloaia zaradi telesne oslabelosti, deloma zaradi težkega in obširnega obolenja kože. pa ludi mnogo drugih srbečic je časih vodilo do smrti. Vsekakor peljite vašega bolnika h kakemu strokovnemu zdravniku za kožne bolezni. Slovanski svet Slovanski kongresi Letos spomladi prirede v Poznanju r.a Poljskem veliko razstavo, ki naj pokaže napredek Poljske v vseh strokah javnega življenja, pred \scm pa na kulturnem iu gospodarskem polju. Da se dvigne zanimanje za to izložbo, se bo ob tej priliki vršilo v Poznanju in v Varšavi več občeslovanskih prireditev in kongresov. Projektiran jc kongres slovadskih pevskih organizacij, ki naj poda nekako revijo vsega slovanskega pev-stva. Nameravan je skupen koncert vstli kongresa se udeležujočih pevskih društev. Ker bo udeležjja poljskih pevskih društev takorekcč polnoštcviina in ker se je .-ude-jati, da bodo v Poznanj prispela tudi številna češka pevska društva. računajo, da bo ta koncert glede števila daleč prekosil lanski koncert v proslavo Schuberta na Dunaju m da se bo tudi v umetniškem oziru z илре-liorn lahko kosal s to prireditvijo. Najzanimivejši bo kongres slovanskih umetnikov, ki bo oivorjen mesecu avgusta v Varšavi, zaključen pa v Poznanju. Kongres bo združen z umetniško razstavo in s cikloni predavanj o slovanski umetnosti. Misli se tudi na izložbo slovanskega tiska in slovanske lepe knjige. V Po-znanju se bo poleti vršil velik zlet Poljskega Sokolstva. katerega se. po velikih odposlanstvih udeleže: Češkoslov. Obec Sokolska. Jugosbv. sokolski Save? in Bolgarsko gimnastičeskoto družestvo »Junak«. Kakor zatrjujejo, se zlasti Bolgari nameravajo udeležiti tega zleta v prav velikem številu. Tak:sto se namerava prirediti kongres J slovanskih podoficirjev, kar bi pa seveda morale dovoliti vlade posameznih slovanskih držav. Sprožila sc je tudi misel, da b! se letos v Poznani sklical tudi kongres slovanskih novinarjev, ki bj bil prvi po svetovni vojni. Bogato darilo. Bolgarski listi poročajo, da sta podarila brata Haritov svojo vclepo-sestvo pri Agostu poljedelski fakulteti vseučilišča v Sofiji. Posestvo je vredno okros 40 milijonov levov. Brata Haritov sta pred desetletji kupila pri Agostu ogromno zemljišče, ki je bila pravcata pustinja. Preskrbela sta si najmodernejše kmetijsko orodje, poljedelske stroje in se lotila dela. Z neumornim delom sta v kratkem času pretvorila pustinjo v raj. Danes je posestvo eno največjih, najlepših iu najvzornejsih v celi Bolgariji. Nemci in Bolgari. Med vojno so v Berlinu ustanovili netnško-bolgarsko društvo, ki si ie nadelo nalogo gojiti prijateljske stike med nemškim in bolgarskim narodom. To društvo .ie koncem vojne prenehalo s svojim delovanjem in razpadlo. Leros je bilo društvo zopet oživljeno in je pred kratkim imelo v Berlinu svoj občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen znani general von Seckt. Pristopili so k društvu večinoma nemški nacijonalisti. Bolgarska turistovska organizacija. Bolgari imajo celo vrsto turistovskih društev, ki so vsa živahno delavna. Društva so združena v »Bolgarsko turističesko federacijo', ki je imela nedavno svojo glavno skupščino v Sofiji. Za predsednika ie bil izvoljen E.Tianuel Ivanov, za podpredsednika dr. Paratndžulov in Iv. Antonov, za tajnika P. Račev in J. Sinakov. za blagajnika pa K. Čol: kov. Federacija izdaja svoje glasilo Priroda in turizem«, ki ga urejuje Hr. Konstantinov. Pameten zakon! Bolgarski parlament — narodno sobranje — je 25. januarja sprejel zakon, ki določa: Gostilničarjem in kavar-narjem je zabranjeno prodajati alkohol, pijače mladini pod IS leti. Mladi ljudje pod IS leti ne smeio biti nameščeni v gostilnah in kavarnah. Stražnikom, železničarjem, sprevodnikom i>n šoierjem je prepovedan vstop v gostilno, če se nahajajo v službi. Tako jim je tudi prepovedano prodajati alkohol izven gostilne. Sto let poljskega slikarstva. »Towafzy- stwo • przyaciolsztuk piek ni h« v Krakovu namerava meseca marca prirediti retrospektivno razstavo poljskega slikarstva od leta 1800.—1900. Posebnost te razstave bi bila, da bi se izložile izključno samo slike, ki so v privatni lasti, ne pa slike iz umetniških galerij in velikih privatnih zbirk, ki so pristopne javnosti. Prireditelji razstave se nadejajo, da bodo na izložbi zbrali bogat umetniški materijal, ki je nakopičen zlasti pri poljskem plemstvu in ki doslej javnosti ni bil dostopen. Polhi in trgovina s polšjo kožuhovino Polšja godba, ki so jo prodali na letošnjem sejmu га kožuhovino. Slovenci mi am o zmisel za romantiko j i« si želimo dogodkov. To je gotovo poglaviten vzrok, oa smo v naših krajin dobri lovci. Najstarejše lovstvo med Slovenci pa je gotovo polharstvo au lov na polhe. V davnih časih, ko so med našim narodom gospodovali tujci m. lovili po naših gozdovih jeiene in drugo divjad, je smela slovenska para gospo di samo pomagati v viogi gonjača, la-ko je bilo po dnevu. Ponoči, ko m biio gospode blizu, pa so prirejali nasi pradedje love na svojo pest m sicer na najmanjšo divjačino, za katero gospodi ni bilo posebno mar, na polhe. Ua je biio polhov pri nas dosti že v davmn časih i a kako radi so jih naši dedje o-vili, o tem piše slavni kranjski zgodovinar Val vazo r. Polharstvo je prišlo našemu ljudstvu, rekel bi, v kri in meso, in je ostalo do danes ena najprimitivnejših zabav. Posebno Dolenjci in Notranja, kjer je največ polhov, kaj težko pričakujejo leta, ko bukev bogato obrodi in se izplača polšji lov. Kako zelo naši ljudje cenijo lov na poilie, pričajo tudi mnoge pripovedke, med temi že zelo stara o vragu, ki goni polhe. Tudi ta prizor najdemo naslikan v Valvazorjevi knjigi. 1 ol-harstvo so opisali razni slovenski pisci, kakor Dolenc, Jurčič. Trdina in drugi. Polharstvo je poseglo tudi v našo narodno nošo, kjer je bistveni del Dolenjske noše polhovka, kučma iz polhovih kožic. Domovina in življenje pclha. Prava domovina polha je južna in vzhodna i: v ropa. Imajo ga v Španiji, Grški, Italiji, sega pa do južne in srednje Nemčije. Precej polhov je v Avstriji, na Češkem in Bavarskem in v južni Rusiji. V severni Evropi jih pa ni. Najbogatejši na polhih pa so naši kraji, zlasti Notranjska in Dolenjska, lista leta. kadar bukev dobro obrodi, se pojavilo velikanske množine poihov po naših bukovih gozdih in to je navadno vsako peto leto, včasih pa se zgodi tudi park rat po vrsti. Pridejo pa časi, ko obrodi bukev v nekaterih krajih še le vsakih 15 let in tedaj pridejo z bukovim . sadežem tudi polhi. Nekaj jih je pa vedno najti in vsako leto jih tudi nekaj ralove. Da je za polhe žira bogato leto najbolj ugodno, je samo ob sebi razumljivo, če pa se polhov zarod v takih letih kar postoteri, si pa prirodoslovci, ki se bavijo s tem vprašanjem, še vedno niso na jasnem. Je pač zanimiv pojav prirode, ki prav dobro ve, kako ohraniti svoja bitja. Polhi prebivajo najrajši v sredogorju; najljubše so jim suhe hrastove in bukove šume. Podnevi so skriti v drevesnih duplinah, žlamborjih, v razpokah in skalovju, včasih po luknjah v zemlji, pod drevesnimi koreninami; pa tudi v opuščenih gnezdih vran in srak jih najdemo. Ko se prične temniti, za-fpuste skrivališča, da prebavijo zavžitek, nato pa odidejo zopet na pašo. Večer jih da, jutro jih vzame. Polhi so ponoči zelo živahni. Skačejo z veje na vejo, neprestano objedajo in glodajo, pa kiliajo in godrnjajo, da potnika, ki ga je prehitela v gozdu jesenska noč in ne ye, kdo so ti godci, včasih kar groza obide. Ko pritisne mraz, so polhi že debeli in mastni, imajo pa tudi nabrane nekaj hrane za skrajno rezervo v hudih dneh. Zlezejo v dupla, se zvijejo v svitek, z а яре in otrpnejo. Dogodilo se je že večkrat, da so drvarji požagali drevo, kjer so spali polhi. Dozdevno mrtve polhe so položili k ognju, kjer so na veliko začudenje kar naenkrat oživeli. Taki pojavi so bili dali povod za mnoge pripovedke. Med najzanimivejše pojave iz polšjega življenja pa spadajo polšje selitve. Zbere se velika množica polhov, ki povzamejo po več kilometrov dolge pohode v kraje, kjer je dosti žira. Ti pohodi so menda delni povod, da se v nekaterih, žira bogatih krajih, polšji rod zelo pomnoži. Ogromna škoda, ki jo povzročajo polhi. V gozdovih imamo večkrat priliko videti ogromno škodo, ki jo povzroča ta, sicer majhen giodavee. kadar se pojavi v veliki množini. Kakor znano, se polh najjaje hrani z žirom. Preden pa žir dozori, se loteva polh vršičev raznega drevja in jih objeda. Kadar polhi čutijo, da ne bo žira. ker je bukov cvet pomrznil, se seliio. Taki pohodi pa ostavljajo' vidne znake. Med selitvijo spotoma obgrizejo in skoro v podobi kolobarju oglodajo vršičke drevja, da pridejo do sladkega soka. Na oglodanem drevju se pozna smer. v kateri sc polhi potovali. Navadno pas njihoveg; pohoda ni širok. Redko presega kn .širine. Po dolžini pa se vidi selilna po povsod, kamor segajo drevesa, ki jin gredo v slast. Polhi objedajo listnat« drevje, pa tudi .igiato. Posebno rac1, imajo sladek sok javorja, ki ga objeda jo tudi takrat, kadar obrodi žir. Smri ke oglojejo na krajih, kjer so debele d< 20 cm. Nekatera drevesa poškodujejo tako močno, da se posuše. Zelo škodljivi pa so 'polhi tudi pticam pevkam. Znano je več slučajev, da so polhi izpili jajčeca in uničili mladiče. Lov na polhe. Ljudje prično loviti polhe že sredi poletja. Pravi polharji pa čakajo z lovom do srede septembra in love do Simona in. Jude, ki imata svoj god 28. ohtobra. Že davno prej začno s pripravami. V zimskih večerih delajo skrinji- Po polhih ogrizeno smrekovo deblo v zbirki šumske direkcije v Ljubljani ce in Sklope ter druge naprave za lovljenje polhov. Stare popravijo, obnove peresa in jih temeljito osnažijo. Težko pričakujejo lepih jesenskih noči, ki so izredno vabljive. V gozdu zakurijo ogenj, potem pa gredo nastavljat. Za vabo uporabljajo kos hruške, češplje, lešnike, košček slanine ali v tropinovec namočeno cunjico. Pasti obesijo na drevesa. Polharji se navadno vrnejo k ognju in- se veselo zabavajo. Čez nekaj časa gredo pogledat šklope in skrinjice ter jih vnovič nastavijo, plen pa spe-čejo. S posebno slastjo uživajo mastno poljšo pečenko, ki so jo zelo čislali že süa-ri Rimljani. Ta lov se ponavlja skozi vso noč. Drugi love polhe zopet pred poišino in sicer pri izhodu. Trdijo, da so polhi v zemlji debelejši, kakor o posušene. Slabo prikrojene polšje kožice so brez vrednosti. Cena polšji kožuhovirci se je dvigala od leta do leta. Posebno v zadniih letih, odkar je ustanovljena divja koža, ki zbere velike količine kožuhovine in privabi kupce iz vse Evrope, so cene polhom zelo narastle. Še lansko jesen so plačevali lepe polhove kožce po 10 in celo po 12 Din za komad. Okoli božiča pa je nastal v polšji kožuhovini prevrat, ki bo marsi-kaktga Prekupčevalca in trgovca kožuhovine unričil gospodarsko, ako se pra-vočasno cene ne dvignejo. Tuji trgovci, ki so polhove kožice v jeseni drago plačevali in cene dvignili, so jih kar naenkrat jeli odklanjati in iih ne vzamejo niti za najnižjo ceno. Tako je ostalo zaenkrat neprodanih na stotiso-če polšjih kožic, ki so jih p rek upe i plačevali do 10 Din. Škoda gre v milijone dinarjev in to vse na račun naših ljudi. Ni pa še popolnoma jasno, kai je prav za pnav temu povod. Trgovci, židje, trdijo, da polhi ne no ti rajo na svetovnem trgu in da se za n.ie ne zanimajo Američani, ki so glavni konsumenti kožuhovine. Domači trg pa je baje prenapolnjen s polšjo kožuhovino. V Lipskem je — tako pravijo — še mnogo neprodanih polšjih kožic. Ako bode te prodane, menijo trgovci, se bo cena morda zopet nekoliko dvignila. Mogoče je to res delni povod. Ali najbrže pa se za vsem tem krije grda špekulacija. Tujci sku'ajo priti na cenen način do naše kožuhovine. Baš zaradi tega je treba velike previdnosti in čakati, kaj bo na drugem, pomladanskem kožuhovinar-skem sejmu. Kočevski satirik, kjer ie skoraj najbolj razvito polharstvo, si je dovolil šalo in poosebil čudno zgodbo, ki so jo letos zagodli polhi prekupčevalcem polšjih kožic. Iz manjših in večjih naga č en i h polhov je sestavil celo kanelo in jo opremil z raznimi godali. Upajmo. da bodo spomladi zagodli polhi prijetnejšo vižo. kakor smo jo slišali pred nedavnim časom. Človekov najzvestejši tovariš Grozodejstva gozdnih banditov. njegov gospodar — Pes berač — O tem imenitnem psu Brdavsu sem slišal pripovedovati v gorenjskem vlaku, baš one dni ie bilo, ko smo imeli takšen mraz. In so se ljudje menili samo o mrožu, o tem, kar časopisi pišejo, in kar se tako sliši. Mraz! Vrag naj ga vzame. Jaz ga sovražim kot ne vem kaj. Treba se mi je samo zmisliti na grozodejstva, kj jih zdaj počenjajo volkovi, na uboge srne. oslabljene od stradanja in zmrzovanja, s krvavečimi no-nožicami. razrezanimi od ostre snežne skorje, ki v nepopisnem smrtnem strahu begajo po šumi, a ne najdejo rešitve pred strašnimi, tulečimi smrdljivimi žreli. V Bosni sem nekoč videl tak krvavi po-kolj, ki sta ga napravila dva volka. Po dveli sledov'h sem dognal, da sta bila na delu samo dva volka stara bandita. Poklala sta trop srn, ki sta jih zajela v gorski soteski, v globokem snežnem zametu. Nič ne rečem, tudi volk mora živeti in ie sromak, če gla-duie, — ampak najti žrtve tako brezmejne krvoločnosti in požrešnostf; kakor sem jih takrat našel jaz! Grozovitost te volčje pojedine se sploh ne da popisati, kakor tudi groznejšega nikoli videl nisem. Srce mi je zastalo pri pogledu, na ta gnusni kup mesa. krvi, dlake, črev in kr.sti. ki so še pred malo urami predstavljale živa bitja, polna vit-kosti in lepote. Vsaka teh ubogih 14 glavic, ki sem jih dvignil iz snega, me ie žalostno gledala z očmi, v katerih je bila zapisann bolestna tožba: »Poglej nas človek in povej, kako se sme pod božjim solncem kaj takega zgoditi? Kje je pravičnost?« Ah, narava je kruta, volk pa najpodleiši isjhulši tolovaj kar iih zemlja nosi. In пггаг e njegov pajdaš V času. ko morajo vse fozdne živali stradati, je volku naibolj bo-"•to pogrnjena miza. Ali je to pravica? Zato imam tako rad psa: pes ie volkov ikleti sovražnik. Res. boji se ga. ker je 'olk močnejši ampak zato ga tudi sovraži z vse duše Bil sem nekoč priča ftakeg? Vezmeinega sovraštva Na lovu na divji-prašiče ie nekdo iz naše družbe težko odstrelil volka, s katerim so potem končni .... Drugi dan, so pravili, je pa jokal in objemal svojega psa. Brdavs ti si mi rešil življenje. Zdaj sem jaz iztegnil roko tia čez: — Stojte, prijatelj, vaša cigara vam je ugasnila. Nate, moje so bolj suhe. In — dovolite — ali je bilo vse res tako? — Menda ja, da je bilo! se je zasmejal — saj pravim, da sem jaz sam Cafa naložil na sani in ga zapeljal do Rajžerjevih, ki so tam najbližje pri cesti. — In kdaj je to bilo? — No, saj pravim, ono sredo, ko je pritisnil tak mraz. Prekleto je rezalo! — Ta gospod najbrže ni vsega slišal, ko si pravil, je posegel vmes sopotnik — pa saj žiher še enkrat poveš. Takšno se da poslušati. — Ja, res, le povej še, je spodbujal tretji. — kako ga ic premetaval pes tam po snegu. Človek bi nekaj dal, da bi to gledal. — Veste. — ie pojasnil pripovedovalec meni, — o našem mesarju sem pravil, ki !>1 bil zadnjič gotovo zmrznil gori v lnibih, da ga ni obvaroval njegov pes. Veste, Caf. ta se ga rad nabere in večkrat je že kje obležal, pes pa ga je lepo čakal, da se spet pobere. Ampak to pot, kakor da bi žival vedela: ni ga pustil pes leči v sneg. ne, in ne. Saj vsega ne vem, kako je bilo, ampak je — Volk in oes — Pes Brdavs in Ahmet in Žuljo, dva poštenjaka obračun napravili psi. Ta obračun je bil tako temeljit, da ko smo prišli mi bi zu, ni bila več na volku nobena dlaka cela Tako so ga razmesarili, raztrgali, razceirali na atome. Ne da bi ga žrli — pes ne mara volčjega mesa, — ampak kjer je bil še kak kos kože ali mesa, da sta mogla zagrabiti dva psa, tam sta trgala in vlekla dokler ni šlo še tisto v franže .. To je bilo linčanie, da si strašnejšega ne morem predstavljati. A da povem tisto o psu Brdavsu. Vagon je bil poln pomenki vse križem živahni. Zato nisem mogel prav razbrati kaj neki ima tisti le simpatični gorenjski hrust tam zadaj tako interesantnega pove. dati, da ga okol; sedeči kar z odprtimi tisti poslušajo. Slednjič sem vjel nekaj besed. menda sam Bog dal. da sem se tisti večci zamudil v mlinu in prišel baš takrat čez klanec, ko je gori v rebri — čakajte da po-vem. — Takrat zaslišim gori v rebri lajati psa. Strašno laja Ustavim in spoznam po glasu, to ie Brdavs In se tudi prec koj dorajtam. kaj bi meglo biti. Zapeljem še malo naprej, kjer se bolje vidi s ceste. In res. Gori pod gmajno se ravsata po snsgu Gas in \ir-davs. da se vse kadi. Vidim. Cai se ie spet zavalil, pes pa — kakor bi zaiokal, tako je zalajal Zgrabi ga za prsa in ga stresa, kakor kakšen snop. Vidim, rad bi ga spravil na noge. a ne zmore. Veste. Caf je hrust, še neka.i močnejši od mene, pas pa nemara že upehan, zato ga samo trese in 'a.ia. ia;a — Kličem, vpijem. gor, no na vse zadnje me je pes le slišal: Priskakljal ie doli na cesto, zalajal, pa se spet pognal nazaj. A nato, veste kaj ie žival naredila? Naj bom grd, če lažem: pograbil ie moža za suknjo in ga privlekel do ceste kakor butaro drv — Videl sem, Caf je bil že skoro trd. samo nekaj je še gedio v njem. zdramiti se pa ni dal. Pa sem ga brž naložil, kakor sem že povedal A da ste videli pri tem psa, kako se ie obnašal! Kakor človek! Snesti me je liotel od veselja, dasi drugače ni preveč prijazen pes. Vse v vagonu je z zanimanjem poslušalo moževo pripovedovanje in nekdo je zda; rekel: — To ie pes, kj je vreden, da se mu vsak odkrije Tako je prišel pogovor na pse. njih zvestobo in inteligentnost. Pa ie neka gospa vedela povedati o starem beraču, ki je imel psa, ki je hodil zanj prosit po hišah, kadar je ležal bolan v svoji koči In najbolj interesantno je to, da so tega psa drugi psi vedno na miru pustili, kadar ie hodil s секанет okoli..... Mene ie to spomnilo, na Ahmeda Turčina. tam za Črnim vrhom in njegovega ps^ Žuljo.. Ne vem, kdo od njiju ie bil večji falot. Ampak bila sta lovca, da malo takih. Za svojega najtežjega merjasca se imam zahvaliti njima. Tiste čase se je po sarajevski čaršiji nekaj govorilo o psu, ki krade denar. Da se takole ob pazarnili dneh. ko se po čaršiji vse tare naroda, smuka okoli bakalov tuj neznan seliaški pes. grda kocasta mrha, ki, če je le prilika, šavsne z gobcem v leseno skledico za drobiž in zbeži. Prežali so na tega četveronožnega pomagača. kake skrivne klape že kon'ederci in policaji, ampak takrat ga nikoli ni bilo na spregled.... Tiste jeseni sem bil spet enkrat pri Ah-medu gori v kolibi. Sporočil mi ie bil. da ve za silnega jarca. srnjaka. Medtem, ko *e šel Ahmed po vodo, da speče kavo. sem se jaz udomačil v kolibi Žuljo mi je pa delal družbo Svoj klobuk sem bil položil v kot, noter pa strese! drobiž, kar sem ga imel po žepih. In tu vidim, kako se Žuljo priplazi k mojemu klobuku, ga povoha noter in leže v drug kot. Vse za moiim hrbtom, ko sem kuril ogenj. Pila sva z Ahmedom kavo. pušila in kramljala Pa se je primaknil Žuljo k ognju in položil glavo v naročje svojega gospodarja. — Ahmete' sem rekel — meni se zdi dp "tca iti tri ne bomo dobili. — Za što ne. 'gospodine? — Zato, ker si je tvoj Žulio nagrado f. naprej vzel Daj dvigni se malo Ahmete. Ahmet je vstal in s hlač se mu je zako- talil petkronski tolar ... Oba sva se smejala in tudi Žuljo je par. krat veselo bevsknil. Ampak potem sem Ahmeta resno posvaril. — Ahmete, sem rekel — pusti take neumnosti. Škoda tvojega Žulje. Takega psa ne boš več dobil. Ne tiraj ga v nesrečo Ahmete! Prav kmalu po tistem se i; zgodilo, da je Žuljo spet napravil — tak-le majhen izlet doli v Sarajevo, s katerega se ni vrnil več... In Ahmeta sta zalotila dva Srbina, živa vatra. ko jima je pobral lisico iz nastavljenega železa, pa sta mu polomila vse kosti, tako, da še danes hodi ves kriv. Svaka sila do vremena. Ahmete! Josip Fr. Knaflič 190» St gradite lastno stavbo ? Preskrbite si, predno oddaste zgrad' bo stavbeniku, načrte in proračune od nas, na podlagi česar razpišete dela in jih oddasie najcenejšemu po= nudniku. Da se bo stavba res solid' no gradila, nadzorujemo mi strokovi njaško vsa dela Vaše stavbe. Informacije dobite v Tehnični pisar. ni «TEHNA», družba z o. z., Ljub* Ijana, Mestni trg 25! 1. Telefon 25-80. Miški uastn Ii Seme za setev Podlaga dobremu pridelku je seme. Kakršna setev, takšna žetev. Lanska kmetijska razstava je dovolj nazorno pokazala, kakšen pridelek ее da doseči z dobrini semenom. Na malih stekleničicah, napolnjenih s kleno pšenico so bili zanimivi napisi: 85 q na 5 ha; 30—25 q. Ta pšenica pa ni tujega izvora, marveč doma vzgojeno in pridelano blago. V poizkus nem iu vzgojnem zavodu v Beltincih vzgajajo žitarice in druge poljedelske rastline z natančno odbiro in dosegajo s tem zgoraj navedene uspehe, ki človeka naravnost zadivijo. Ce bi se v Sloveniji n. pr. za setev žita u|>orabljalo le prvovrstno seme, bi se znatno zvišala prodi kcija domače prehrane. In to ni samo pri žitaricah, temveč pri vseh poljedelskih in vrtnarskih rastlinah. Ni potrebno, da kupujemo vsako leto seme drugod. Glavno je, da si nabavimo za začetek prvovrstno бете, ki v naši zemltfi in podnebju dobro uspeva ter donaša primeren pridelek. To seme potoni pravilne izbire še izboljšujemo in si tako zagotovimo vsakoleten dober pridelek, predpogoj za pravilno izbiro semenskih rastlin pa je, da zasledujemo razvoj rastlin od kličenja do zorenja. A to ne samo glede celoletne rašžt, temveč tudi glede odpornosti napram belli nim, času, zorenja itd. Seveda moramo p-aziti, da nam ostane gotov tip (n. pr. kašel^sko zelje, blatensko korenje), da ne zaidemo v kaos bastardov, ki nam dado zmiraj matfši dohodek. Rastline, katere se nam zde, da bocl« dale dober pridelek, moramo zaznamovali in poseoej spraviti. Kdor nima za bližnjo pomladno setev dobrega semena, bodisi žitaric, krompirja ali zelenjadi, naj si sedaj, ko je še čas. oskrbi seme — ker kakršna je selev. takšna bo žetev. S tem, da si zagotovimo dobro seme, naše delo pred setvijo še ni končano. Gotova $tvar je. da se večina bolezni zanese v kulture s semenom. Povzročevalci bolezni, rje, razne glivice, bakterije napadajo tako; ob kalitvi mlad organizem, ga trajno slabe ali celo uničijo. Prepozno je škodljivce v času razvoja preganjati. Radi tega moramo te bolezni pred setvijo preprečiti. Zato mora biti vsakemu poljedelcu in vrtnarju geslo: Vsako seme, ki pride v hišo, se mora desiiiiici-rali ali razkužiti. Razkuževalnih sredstev imamo mnogo. Najprimernejše bo še Uspulun. To je vijoličast prah, ki vsebuje \2% živega srebra. Uporaba je enostavna, tudi ne predraga. Z razkuženjem uničimo vsa živa bitja na semenu, obenem pa zvišamo energijo kaljivosti. Za razkuževanje uporabljamo 0.3% raztopino, v katero stresemo seme, ga dobro premešamo in pustimo seme v njej eno uro. Grah in fižol namakamo samo pol ure. Seme nalo v tankih plasteh na solncu posušimo in o priliki uporabimo. Da zvišamo naše gospodarsko stanje in sebi dohodek, se-mo najboljše, izbrano ter razkuženo seme. L. Kosti, pridaiet kokošji piči. Da zv:šamo nesnost pri kokoših, je zelo priporočljivo krmiti jih pozimi s toplo hrano. Ne smemo pa pozabiti, da zahteva perutnina neko količino apna. ki tvori jajčno lupino. V gospodinjstvu imamo v to svrho vsak dan na razpolago kosti. katere, zdrobljene v prah. primešamo pripravljeni hrani, če se kosti ne dado raz-tolči. jih položimo na ogenj, n?kar se lažie 7/irnbe. S tem zvišamo nesnost kokoši za 50 odstotkov. pepel od cigar je izvrstno sredstvo za čiščenje finih kovin, n. pr. zlata, srebra itd. Pepel natresemo na košček flanele, z njim naflrT^mo kovino in io tnremo toliko časa, da zadobi lesk. Za večje madeže dodamo pepelu par kapljic petroleja, zdrgnemo madež, nato kovino v mlačni vodi umijemo in z mehko krpo-dobro osušimo. Zeleniad je bila pri starih Slovanih zelo priljubi iena. Prve vesti o uporabi zelenjadi imamo od Fadlana ki piše. da so ruski kupci darovali svojim bogovom čebulo in česen. Sv Feodozij v XI. stoletju ie jedel samo ne-7.аЬеГепо zelenjad, ravno tako tudi njegovi samostanski bratje, ko jim je zmanjkalo le če. Gotovo je. da so zelenjad od pradavna uporabljali stari Slovani. Nekaj vrst so poznali sami. nekaj so iih pa prejeli od sosedov: od Germanov čebulo, korenje, redkev; od Bizautincev kur.iare. Največ se ie uporabljalo česna, čebule boba. graha, leče, buč in kumar ter repe. — Danes prihajamo zopet v isto dobo zdravja in moči, ko se priporoča za hrano predvsem zelenjad. če le mogoče pred obedom nekuhana — tudi kot najboljše zdravilo proti debelosti. V Nemfiiii «o celo ustanovili v novejšem času zdravilišča, v katerih zdravijo izključno s surovo in kuhano zelenjadjo. S tem dosegajo zelo lepe uspehe. GCytomo Januarski zvezek „Ljubljanskega Zvona" Jamarska številka »Ljubljanskega Zvona« nam je predstavila 49. letnik te naše najzaslužnejše revije v novi. enostavni, a okusni vnanji opremi. Vsebinsko prinaša več zanimivih novosti Globoka pesem Frana Albrecbta »Meditacija o življenju in smrti« je posvečena Otokarju Brezini, dočim je Tone Seiiškar v pesmi »Moj oče« -ajlepše v naši literaturi orisal železničarja - strojnika, ki mu »— milijon kilometrov je šlo v njegovo mladost. — tisoče ton premoga je žgalo njegovo kri — in osem otrok Je poljaboval« Roman Jožeta Pahorja »Serenissicna se nadal'uje. V tej številki se začenja tretji del: na beneških galejah pred aZdrom. Juš Kozak se zopet oglaša v »Ljubljanskem Zvonu« z daljšo povestjo »Tuja žena«. Lahko se nadejamo, da ta povest ne bo značilna samo za pisateliev razvoj, ampak sploh za namovejšo slovensok prozo. Jubileju Leva Tolstega se oddolžuje »Ljubljanski Zvon« s člankom N. Preobra-ženskega. ki je spisan razgibano in vsebuje mnogo anekdotičnih detajlov iz raznih spominov, osvetljujočih tajno osebnosti jasno-polianskega umetnika in moralista. h svetovno znanega romana »Kmetje« poliskega pisatelja VI. St. Revmonta, ki ga prevaja v slovenščino J. A. Glcnar. je ob-javPen odlnmek »Nedelja na kmetih«. .Med kniiževnimi pomočili čitamo naslednje ocene: VII. letnika »Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino« (M. Rupel). ' »Del novoborcev« (.1. Vidmar), »Sa strana zamegljenih« (B. Borko) in S. Sa-vinška povesti »Milica, otrok bolesti« (J. Vidmar). Kronika prinaša poročila o Osterčevi eno-dejanki »Iz komične opere« (A. Lajovic). o umetnostni razstavi IV. generacvie (K. Do-bida) in o mariborski drami (M. Snuderl). Umetniška prilega je tokrat iz tehničnih razlogov izostala, v nadaljnjih številkah pa bo zopet redna, Podjetni izdajatelj nam celo obeta večbarvne prilose v globokem tisku _ torej novost v slovenski grafični industriji. »Ljubljanski Zvon« stane na lato 120 Din Jn se naroča pri upravi, Ljubljana, Prešernova ulica 54. Dve nervozi v zagrebškem v cu Shakespeare na obiskih. — Velik u«peh Gajdarova. — Jubileji- — Aiere. — Izpremembe. Zagreh, 1. februarja. V zagrebškem gledališču vlada nervoza. Ali vidite v &em kaj nenavadnega? Mar niso vsi teatri m sveta napolnjeni z nervozo? In zagrebško #'ЫаИ5се, tako impozantno ia žolto prepleskano, v katerem rivalski tekmujeta opera in drama, — aH ima lahko kakšne druge osnovne katakteristike kot je __ nervoza ? Dve nervozi sta završili v poslednjem času v našem teaferskem svetu. Ena — umetniška — je srečno likvidirana. Druga, neumetniška. ki se je razvila v veliko afero ter do sodišča in do obsodbe, je prišla iz gledališča v bližnjo kazal išno kavarno; od teaterskega sveta je prešla na lilerate. Kar čez noč je bil ves zagrebški umetniški svet okužen z nervoznim interesom. Umetniška nervoza: Po dveh dokai jalovih dramskih sezonah nas je zopet prišel obiskat Shakespeare. Po repertoarju kiča in konjunkture — «Romeo in Julija». Ta ljubezenski Shakespeare sicer ni bil prvič na našem odru. Pred nekaj leti. ko ie bil klasični repertoar v našem gledališču še normalen poinv so dajali tudi «Romea in Julijo». To pot oa je prinesel senzacijo, in sicer iz dveh razlogov: Nanovo ga je bil postavil na naš oder režiser Ivo Raič v okviru enostavne in praktične inseenacije prof. Ljube Babiča. Ivo Raič je znan kot vesten analizator komadov, ki jih režira, zato je tudi -Romeo in Julijo» izdelal do minucioznosti in niansirnno. Druga senzacija je nastop naših najmlajših sil iz dramskega ansambla v glavnih ulogah. Mladi in zelo talentirani Nikla Štefani-ni (ki je vrhu tega edini «doktor» med našimi igralci), je kreiral ulogo Romea. МЫ, navdušen, temperamenten in inteligenten, je imel Stefanini zelo velik uspeh. V ulogi Julije nastopata dve mladi igralki v alternaciji: Božena Kraljeva in Ervi-na D r a g m a n o v a. To sta dve Juliji raz- ' Naša memoarna literatura Memoarna literatura, ki tvori pri vsakem narodu glavni vir njegove kulturne in H» terarne zgodovine, je pri nas zelo zane» mairiena. Skoraj nobeden naših starejših vodilnih mož nam ni zapustil svojih spo» minov. Za silo jih skušamo nadomestiti s korespondencami, ki so tudi le deloma ohranjene. Prvi naš politik, ki je izdal spo» mine. je bil dr. Jos. V o š n j a k, žal da večina njegovih sobojevnikov ni utegnila nam podati svojih izpovedi iz burnih ta» borskrh let. V naibližiem času se nam obe» tajo spomini dveh važnejših borcev v trasi javnosti: Franja Šukljeta in Ivana Hribarja. Iz teh spominov bomo spo»' znavali borbe naše predvojne generacije. Žalihog da tudi spomini na vojna leta ob desetletnici miru še niso napisani in bo tudi v tem оэт-u ostala velika vrzel v naši književnosti. Morebiti ie res, da ie za te vrste dela nri nas premalo zmisfa. Knjiga dr. Rirtumih Vošniaka »LI borbi za uiedinienu držnvu«, ki je za nas veKkan» ske važnosti, ie morala iziti v srb^hrva» ščini in v treh založniških. S-'cer ii je s tem boli odprta pot v jugoslovenski svet, a se bo manj črtala pri nas Zdi se tc-ei, da pi-satelji spominov le težko dobe zalo?» nlka. zato =mo na spominih tako revni. Tn vendar ie Škoda, da bo dosti zanimivih voini h dogodkov na ta način ostalo po» rabi i enih. Čebi «vo si o tem ustvaril i celo literaturo in v »Pametniku odboja* pri» pravili potomcem neizčrpen zaklad podat» ko7, kako se je rodila narodna svoboda. nih temperamentov, a obe imata enako lep uspeh. ¥ V tem ozračju nrevoze sta nastopila v Zagrebu v dveh večerih kot prava atrakcija Olga Genovska j a in Vladimir G a j d a- r o v. ' Že prvi večer, ko se je dajal «Živi mrtvec» L. Tolstega, je vladalo v avditoriju gledališča slovesno nastrojenje. Bilo pa nas je nekaj, ki smo prišli z merico prikrite skeffce. Vedeli smo: Gajdarov je filmski igralec, lep mož ženski ljubljenec, na, kako neki bo igral Fedjo? — Toda: prav kot se je vrstila sTika za sliko «Živega mrtveca», tako se je tajal čedalje bolj led naše ske pse in na njegovem mestu se je razbohotilo proti koncu veliko in iskreno navdušenje za nesporno velikega odrskega umetnika Vladimira Gaj-darova. Njegova ga. Olga Gerzovskaja je igrala cigansko Mašo: dobro in plemenito bitje, ki ni demonska žena, marveč ljubi srčno in žlahtno in nesebično Tudi ciganske pesmi nam je pela ta dobra Maša! Kolikor blagih tonov in zopet koliko ognja je bilo v teh ciganskih pesmih Olge Gzovske! Ta dvojica nista samo velika in prepričevalna umetnika, marveč sta dala tudi psihološko na moč zanimive tipe. Zlasti preseneča Fedja v interpretaciji Gajdarova. Drugi večer sta nastopila v drami Tx>uisa Verneuila; »Gospod Lamberthier«. Samo ta dvojica skozi vso dramo, skozi tri dejania _ vsa zapletena v psihološki metež! Toda gledalec ne občuti niti za hip dolgočasja in odvišnosti. zakaj ta par ves еле mika zanimanje avditorija s svojo sugestivno in ubrano umetnostjo, ki je nezmanjšano silna od začetka do konca. Od nas sta odšla v Beograd, prideta pa tudi v Ljubljano; obljubila sta nam. da se vrneta ponovno v Zagreb in üdaj ju pričakujemo. V umetniški del nervoze našega gledališča spadajo še jubileji. Cankarjev, ko se je igralo «pohujšanje» v slovenskem jeziku in v režiji Hinka N u б i č a, je bil že tako zdavnaj. da ne morem več pisati o njem. Beležim ga samo zbog kronologije v vrsti .jubilejev, zlasti pa zato. ker je pomenil dogodek za kulturno in scensko življenje Zagreba. Izmed igralskih -'ubile «v smo nedavno slavili petindvajsetletnico popularnega komika, buffo - tenorja in režiserja Aleksandra В i-n i čk e g a. Zdai je še na vrsti jubilej dramske salonske prvakinje Vere H r ž i č e v e, ki bo nastopila kot «Madame sans Gene». Nato pride na vrsto proslava 251etnega dela v gledališču Josipa M a r i č i č a, ki bo igral Arciba-ševega «Sanjina» v dramatizaciji pisateljice in bivše članice ljubljanske drame Ive S e-t i n s k e. Toliko o umetniški nervozi. • Neumetniška nervoza je afera, ki je nastala, ko je vršilec dolžnosti direktorja drame Milan В e g o v i 6 razžalil pisatelja in kritika Ahmeda M u r a d b e g o v i ča v «Sa-vremniku». Nazval ga je namreč «ignorante. Ta majhna besedica je izzvala veliko afero, ker jie Muradbegovič tožil Begoviča. Sam proces še je vlekel dokaj časa, a razprava pred nekaj dnevi je bila zelo zanimiva: Begovič je poklical na pomoč gledališkega administrativnega ravnatelja Josipa Bacha, ki je imel pričati, da je Muradbegovič ignorant. Bach je izjavil, da je v gledališčih zmerom tako: nepovoljne kritike se smatrajo ignorantske, a ugodne so — kajpak — genialne. Zaslišali so tudi druge priče iz igralskih krogov; na koncu je sodišče ostalo pri prepričanju. da je «ignorant» žalitev in je obsodilo M. Begoviča na 14 dni zapora, pogojno na leto dni, na neko globo in na plačilo stroškov. Nervoza zaradi te afere je sicer polegla, vendar je afera samo pogojno likvidirana. V teatru se sploh vse rešuje samo — pogojno. __K. Mesarij Karel Čapek o Masaryku V založbi praškega »Aventinuma« in »Čina« je izšla nova knjiga o T. G. Masaryku: »Hovory s T. G. Masarykem«. Njen avtor je znani češki pisatelj in dramatik Karel Capek. V dolgi vrsti biografij in študij o Masaryku trna ta knjiga posebno mesto. 2e uvodna slika jo dovolj karakterizi-ra: Masaryk in Capek stojita v travi in pripravljata piquenique. Oba sta brez suknje, naravna, človeška: prezident republike in pisatelj. Danes je malo primerov takega prijateljstva kot se je razvilo med tema možema dveh različnih generacii. Mladost spoštuje v starosti dovršeno delo. izkušnje in zadnjo, do kraja dozorelo življensko modrost; starost uživa v mladostnem, moškem elami, v vnemi, s katero zastopa nove ideje in nove nazore o svetu. Spominja- Lansko leto je hotelo naše sokolstvo zbi= rati podatke, a tudi njegova akcija je ostala brez pravega uspeha. Tako nam preti nevarnost, da bodo spomini z nami pomrli. Tudi od strani vlade je že izšel poziv za zbiranje spominov, ker pa je ostalo samo pri »pozivu«, najbrže tudi tam nimajo zbranega gTadiva. Srbski listi so letos stalno prinašali spomine častnikov in poü'tikov o pohodu vojske po solunskem p/robo ju in tudi sicer je njih slovstvo v tem oziru bogatejše. Žal da je tudi vse to razmetano in razguMjeno po listih in da nam še vedno manjka zbirke, ki bi poda» jnla velike dogodke v posameznih knjigah. Bila bi dolžnost vlade, da bi omogočila izdajo take zbirke rn skrbela za razširje» nje popularnih del. iz katerih bi narod spoznal gigantsko borbo za osvobojeni c. Iz slov. dobrovol.icev je _ doslej edini dr. Pivko podal svoje zanimive spomine v večiem delu. drugi so se zadovoljili z drobnimi prispevki no časopisih, Cehi so v ta namen ustanovili posebno revijo »Do' kirmentv« tn mislimo, da bi tudi pri nas taka skupna revija, namenjena samo zbi» raniu spominov, dosegla svoj namen. Tu pridejo tudi drobni dogodki do veljave. Tsto vel i a glede slik. Danes nam še manj« kajo fotografske slike mnogih važnih do» godkov iz prevrata, iz časa deklaracije, iz z«ledia, iz taborov: morda so kje, a kdo iih naj zbira. č>hi so ravnokar začeli iz» delati novo veliko ilustrirano delo pod naslovom: »Domov za valkv« (Dom« ob ča®u vojne.) Namen del« jc podati pTed» vsem domače dogodke. Naj navedem mo se Sokrata ali Platona in njunih učencev. Vsekakor je to presrčno razmerje med prezidentom in pisateljem, med dvema tipoma dveh generacij, prepričevalen doka*, da mladi lahko delajo s starimi in da ni nepremostljivih razlik med »avtoritetami« in idejnimi borci. To je prva misel, ki nam Jo vsiljuje ta knjiga. Drugo, kar nas zanima, je njena originalna oblika. V obliki razgovorov med Čapkom in Masarykom se razvija pred či-tateljem živa slika Masarykove mladosti. Skozi pisatelja, ki pravi v uvodu, da skuša kolikor le moči zatajiti samega sebe. pripoveduje Masaryk svoie intimne spomine na mladost, t.a šolska leta, na prve duševne boje. In iz cele knjige veje to. kar vidimo na sliki: naraven pogled na svet, ne-prisilienost, srčna gorkota. Ca p ko ve »Razgovore z Masarykom« uvršča kritika med eno najznačilnejših čeških knjig, kar jih je izšlo v poslednjem času. „Slavische Rundschau" Ze lansko jesen so praški listi napovedovali prvo številko nove revije za slovanska vprašanja «Slavische Rundschau», ki sta jo ustanovila slavista praške nemške univerze Franc Spina (sedanji minister) in Gerhard Gesemann. Tehnične priprave pa so se za-vlekle preko novega leta, tako da bo izšla prva številka šele začetkom tega meseca. Iz obsežnega prospekta posnamemo, da bo nova revija največja in najširša slovanska tribuna, informativen časopis za zunanji svet in hkrati vez med samimi slovanskimi narodi. Program «Slavische Rundschau» je povedan v j>odnaslovu: «Berichtende und kritische Zeitschrift für das geistige Leben der slavischen Völker». Uredništvo tvorijo razen uvodoma omenjenih ustanoviteljev slovenski pisatelj in znanstvenik dr. Ježa Glcnar, Roman Jakobsen, A. St. Mägr, Eugen Rippl. Edmund Sc'nnee-weis in Izza Saunova. Sotrudniški krog bo zelo širok: razna znana imena iz vsega slovanskega sveta od Prage preko Varšave do Leningrada, od Sofije preko Beograda do Prage. Skrajni konci pa segajo v Poznanj, Minsk, Vladivostok Ljubljano, Cetinje, Skop-1 je. Izmed Slovencev so navedeni med so-trudniki: Fr. Albrecht. V. Bohinc. B. Borko, Iz. Cankar, Fr. Koblar, M. Kos. Fr. Lukman. J. prijatelj, B. Saria, St. V urnik in N. Žu-panič ter — seveda — naš rojak, praški slavist M. Murko. »Slavische Rundschau« obeta v programu, da bo smotreno seznanjala čitateljc z vsemi pojavi slovanskega duhovnega življenja; prinašala bo v vsaki številki daljše članke, kritične referate o knjigah, aktualno bibliografijo in kulturno kroniko; imela bo stalne dopisnike v vseh slovanskih kulturnih in regionalnih središčih. Literarne priloge bodo nudile v vzornih nemških prevodih značilne primere iz slovansirih slovstev. Revija bo tudi ilustrirana.'"' Izmed razprav, ki jih obeta »Si. Rundschau« o jugoslovenskem kulturnem življenju. naj omenimo zgolj najvažnejše: Razvoj jugeelovenskih vseučilišč (Pavle Popovič). — Jugoslovenske kulturne perspektive (VI. Dvornikovič). — Slovani in za-padneevropske filozofije (prejšnji). — »Zgodovinski čut« srbskega naroda (prejšnji). — Problematika moderne glasbe v Jugoslaviji (Dobrtnič). — Izsledki jugoslov. moderne antropologije (Rus Nikolajevič). _ Izkopavanje v Jugoslaviji od 1. 1918 (Saria). — Mig'l.'nji za sentimentalno postopanje po slovanskem jugu. (Gesfmann). Novejša srbohrvaška literararna kritika (Schmaus). — Kosovo kot prirodni in zgodovinski zaščitni park (Gesemann). »Slavische Rundschau« izpolnjuje važno vrzel v slovanskih kulturnih stikih, zato jo toplo pozdravljamo. (Interesentje jo lahko naročajo pri pr.iški upravi, Praga I 606 ali pri založniku Berlin \V 10, Genthinerslrasse 38. Naročnina 24 mark na leto. Praška uprava daie izjemo7n-> popust, tako da stane za priglašence letno 20 M. Naroča se tudi preko Tiskovne zadruge v Ljubljani). Nove muzikalije »Zbori«. IV. 1.. št. 6. Urejuje Z. Prelovec. Literarni del »Zborov« priobčuje iz peresa dr. Ma.n;uam'a zelo zanimiv članek »Franc Peter Schubert in Kramska«. v katerem na podlagi avtentičnih dokumentov ugotavlja, da dvorni kapelnik Antonio Salier.! ni bil kriv in ni zahrbtno postopal, da Schubert 1. 1816. ni bil imenovan za uiitelja glasbe v Liubliano. Po Mantuanijevem prepričanju .ie b:l Salicri vseskozi korekten, plemenit in dobrosrčen mož. Mi bi z bivnnjoin Schu-berta v Ljubljani scd?.i pridobili. Schubert sam oa bi najbrž dosti izgubil. Zdi se. da se usoda nj zmotila, ko ie preprečila njogo- načrt tega dela, ker bi se po njem dalo sestaviti nekaj podobnega tudi za nas. Delo izide v petih zvezkih, ki bodo obse» gali pet vojnih let z naslednjimi glavnimi dogodki: L. 1914.: Predvojno ozračje. — Cesar Viljem na Konopišču. — Nadvojvoda Ferdinand. — Sarajevo. — Sokolski zlet v Brnu. — Pri» prave-na vojno. — Mobilizacija. — Odhod vojakov. — Vojaški upori. — Preganjanje narodnih ljudi. — Intcrniranje. — Veleiz» dajalski» procesi. — Smrtne obsodbe —■ (Kratochvil, Kotek, ustreljena r.a Morav» skem). — Divjanje avstrijske vojske v Sr» biji im v Galiciji. — Glavni stan. — Nad» vojvoda Friderik. — Narodne izjave. — Začetki mafije. L. 1915.: Begiinci iz Galicije. — Rastoča draginja. _ Vojaški pregledi. — Vojna posojila. — Pešpolka št. 28 in 36 — (sta orešla na dru» go stran.) — Aretacija dr. Kramafa, Raši» na in dT. — (Jos. Kudrna, ustreljen reški vojak.) — Husov praznik 1. 1915. (odkritje spomenika v Pragi), — Cenzura v litera» turi in v šolah. — Tajno paročanje. — Vojmi dovtipi. L. 1916.: Voješke rekvizicije. — Juntfschützi rn vojna v Soli — Preganjanje družine prof. Masarvka. — Pritisk na češke Mete. — Čenrufa. — Življenje v mestih m пя knie- t-h. _ Potrreb ffnofa Lützow — Skrivni Glasnik rn vesti iz tujine. — Friderik Adler in grof Stürgkh. — Ustanovitev češkega vo namestitev v LJubljani. — H. Svetel raz-moiriva novj način zlozovanja besedila pri zapisovanju istega pod note in stavlja v tem oziru zelo umestne predloge. Dalje sledi člančiž »Lajovic — petdesletetnik«. »Iz organizacij in društev«, »Novosti«. »List«, »Opera in koncerti«. »Razno«. »Iz uredništva in upravništva«. Glasbeni del prinaša štiri skladbe komponistov Ocvirka (preprosto. zlasti mani izvežbanim zborom priporočljiva »Igra kolo«). Mirka (lepo harmo-nizirano narodno »-Dunave. nosi me! za mešani zbor ter dokai težko, harmonično pestro »Pesem o mlinskih kamnih« za moški zbor) ter.Premrla »Marijino« za mešani zbor in orgle. S tem 6. zvezkom zaključujejo »Zbori« svoj 4. letnik, kar dokazuie njihovo vitali-teto in eksistenčno upravičenost. Vsem zborom in zborovskim pevcem »Zbore« toplo priporočamo. Dosti gradiva prinašajo in dobrega za vse naše zbore in neupravičena ie to?,ba nekaterih zborovodij, da jim nia-terijala mania Zdi se mi. da se le ne po-trudiio pregledati in preštudirati vseea. kar pri nas izide. —č. 0 sodobnem evropskem duhu V naši dobi je malo vprašanj, ki bi se tako često ki toli nujno vsdijevala misleče» mu človeku, kot se vsiljuje vprašanje: Kaj hoče današnji čas? Vsaka doba je morala tako razglabljati o sebi; vsak narod je imel odgovoriti za se m vsa Evrc»pa zopet skup» no za se. Gre za ogromen kompleks social» nih, gospodarskih, političnih, civilizacijskih, duhovno= kulturnih problemov. Med vojno je bila Evropa razdeljena v dve velika ta» bora, ki sta imela tudi svoje posebne kul» turne fronte. Po vojni se je pokazalo, da so poglavitni, osnovni problemi tu in tam isti in da gre za obča vprašanja evropske kul» ture. Prebujenje ostalih kontinentov, kakor ga nekoč niti shitili nismo, prodiranje ame» riške civilizacije v Evropo (dotihmal je pro» diral evropski vpliv v Ameriko, Azijo, Afri» ko) in današnja zmeda v sami Evropi, — vse to je pripravilo docela nov položaj in drugačno duševno ozračje. Prej se je trdilo, da evropski duh obeležujejo intelek» tualizem in racionalizem, tehnika, stremlje» nje po razvoju nacionalnih posebnosti in iskanje socidnih preosnov, zdaj se vprašu« jemo, kakšen je današnji evropski duh? Ali: Kaj hoče današnji čas? Francoz Daniel Rops je v svojem spisu «Carte d* Europe» (Pariz 1918) izvršil zani» miv prerez — da se tako izrazimo — po vojni nastalega položaja in pokazal, kje so sedanje bolezni in kje viri evropske kul» turne obnove. Rops ugotavlja predvsem, da je nova doba zožila Evropo. Geografsko je Evropa s svojimi deset milijoni kv. km majhen kos sveta. Razvoj človeštva pa gre v to smer, da bodo vse danes na videz pa» sivne in «inferiorne» rase stopile v tekmo narodov in ras. Zato bodo evropska vp-ra» šanja — še nedavno svetovna — dobivala čedalje bolj lokalni pomen. Stari Grki so bil' sila kulturen narod, a razcepljeni v ce» lo vrsto med seboj siprtih pokrajin in ob» čin. Današnja Evropa je stara Helada v ve» likem in v smislu novih razmer. Ali se ne bo zgodovinarju čez tisoč let videla sve» tovna vojna 1914 — 1918 taka, kot se danes vidi nam peloponeška vojna? Evropa izgublja mimo političnega tudi duho- i pomen, saj začenja spreiemati par» venijski amerikanizem. ker ne najde v sa» mem sebi ničesar več, kar bi lahko proželo vse njene narode in jim dalo zavest duhov» ne enote. Govori se o gospodarskem edin» stvu, toda s širšega vidika je tudi to neiz» vedljivo, dokler ni zavesti o duhovni soli» darnosti. Torej in t ernac ion al i zem? Ta obli» ka se je preživela: narodi so tu in nič več ne more za tre t i njihove raznoličnosti. A bot» no bi bilo misliti, da bi se danes dali na» rodi ali narodne kulture stlačiti v en kotel in pomešati kot kaša. Kaj naj jih torej ve» že, kakšne ideje naj ustvari jo duhovno edin« stvo, ki naj bi ga imela Evropa nasproti Ameriki in ostalim kontinentom? Prostor nam ne dopušča, da bi si natanč» ticie ogledali Ropsov.. izvajanja. V eni svo» jih prejšnjih knjig («Naš nemir») je Rope predstavil sedem duhovnih velikanov, ki imajo v sebi vse elemente novega evrop» skega duha in ki kažejo pota k solidarno» sti, ki naj bi se razvila iz tega duha. Njih imena so: Strindberg, Conrad. Čehov, Uma» muno, Pirandello, Rilke in Duhamel. Nji» hovi spisi očitujejo. kaj hoče naša doba. Njena osnovna karakteristika je nemir, iskanje. Ta nemir sili človeka, da čim bolj sr»ozna samega sebe. Nova literatura opu» šča odrevenele klasične vzore m natural i» ^em ter se poglablja v človekovo dušev» nobražencu. Slovenska kultura je danes na usodnem križišču zapadnoevrop» skih in vzhodnoevropskih kulturnih vpli» vov. Pisatelji drugih narodov odgovarjajo na velika vprašanja sedanje dobe in izža» revajo iz sebe žarke, ki bodo svetili novim rodovom. Naši? V kakšnem odnosu je na» še dirhovno ustvarjanje s težnjami zapadne Evrope? Kakšne formalizme posnemamo od drugih in koliko bistvenega prezremo? Če to premislimo, postanemo Slovenci bolj kri« tični nasproti sebi. In tega nam je treba. Prevodna književnost pod boljše viki V moskovskih listih so bili objavljeni zanimivi podatki o prevodni književnosti ▼ sovjetski Rusiji. Lani v ruščino prevedena dela se dele tako-le: francoskih je 30 ameriških 24 angleških 18. nemških 13. skandinavskih 5 odstotkov. Ostalih 10 % se deli med druge narode. Po priljubljenosti sta na prvem mestu Američana Jack London in Upton Sinclair. Tzmed Francozov se po največ prevajajo: ClauHe Farr^re, Anatole France. Henry de Rögnier. Guv de Maupassanl. Emile Zola. Pierre Hamoe. Georges Duhamel. Pierre Benoit. Jules Romain. Victor Margueritte. Panait Isfrati. Na predzadnjem mestu >e kljub svojim sovjetskim simpatijam Romain Rolland in na zadn'em Paul Morand, ki se je zameril boliševikom s svojim «Živim Bud Jbo, (Bouddba vivant). Med Angleži je na prvem mestu Herbert George Wells; posebni uspeh je doživel njegov čSen> (A dream), ki slika sedanjost z očmi naših yotomcev po 2000 letih. Sle-J i jo mu William Lock z deteklivnimi romani Ra-bindranath Tagore, Joseph Conrad in John Galsworthy. M'vi Nf>mci srečamo Bernarda Kellermana. H. Manna. Schnitzlerja, Wassermana S. Zweiga. G. Hauptmana. Leonarda Francka in Klaro Fiebichovo. Nordijsko slovstvo zastopajo samo K. Hamsun. Karin Mic'iaelis in zabavni, a površni Franck Heller. Letos odlikovana Undsetova je baje preveč staroko-pitna. da bi navduševala večje število prevajalcev. Nato se vrsti poljska kniiževnost z več deli Že romskega. Struea. Danilovske-ga in Revmonta. Spanci in Lahi so maloda-ne pozablieni. Omeriti je samo L. pirnnd~li-Ja na B. Iba пега. Cehe zastopa samo Haško* Sveik. Madžare Matč Zälka in Bela Ilesri.^ Slovenci smo dali Rusom lani samo eno delo: Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Izmed Židov se še vedno čita starejši ftolom Aleih^m. Slabo pa se prodaja k» prevodi klasikov: Ari-stofana. Aishila, Homerja. Ovida in dr., ki jih je natisnila državna založba, da dvigne vrednost ljudskega čtiva. Repertoarji LJUBLJANSKA OpERA Sobota, 2.: ob 15. Pri treh mladenkah. Opereta. Ljudska predstava po znižanih ^e-nah. Izvem. — Ob pol 20. Trubadur. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja. 3.: ob 15. Jonny svira. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek 4.: Zaprto. LJUBLJANSKA DBA M A Sobota 2.: ob 15. Krog s kredo. Liudska predstava po znižanih e^enah. Izven. — Ob 20. Volpone- Tzven. Nedelja. 3.: ob 13 Peterčkove poslednje sanje. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. Utopljenca. Izven^ Ponedeljek. 4.: Volpone. C. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sobota, 2. ob 3. popoldne: «Bajadera». Znižane cene. Kuponi. Gostovanje g. Nerata. — Ob 8. zveč.: «Lumpacij — vagabund». Prvič. Gostovanje gdč. Luhejeve v Zagrebu. V zagrebškem tuškanaškem gledališču je nastopila v Kalmanovi «Grofici Marici» slovenska operetna pevka gdč. Marica Lubejeva, bivša članica mariborskega gledališča. Pela je naslovno ulogo. Kritika se izraža pohvalno in predlaga angažnian v Zagrebu. omisli vsaka boljša hiša. Knjigo piše tako» rekoč narod sam in njena cena je tem več« ja, ker se ozira na vse sloje in vse kraje. Za naše razmere bi bilo treba gorenji na» črt izpremenili 1. 1914. predvsem z imeni: Trst. — Gorica — Ljubljanski grad. — Suhi bajer. — Denuncijacije. — Razpolö» ženje med narodom. — Odmevi srbskih zma« — Preporodovski proces. — Hribar. — lie&č. — L. 1915. Napad Italije. — Beg iz Prmoria. — Regunci. — Taborišča. — L. 1°16. Vtisi iz trpeče Srbije. — Dogodki na Balkanu. — Soške bitke. — Razkol v SLS. — L. 1917. Priprave za parlament. — 1 "stamovitev «Jugo3lov. kluba». — Mami« ška deklaracija. — Tabori. — Smrt dr Kre» ka. — Kobarid. — L. 1918. Domače raz» mere. — Rastoči odpor. — Judenburški upor. — Trumbičevi letaki. — Boji v Rad» rtrmi. — Slovanski dnevi v Ljubljani.. — Manifestacij« v Sent Janžu. — Prvi pojavi prevrata na Pisavi. — Prevrat. — Beti vol» ske. — 29. oktober. — Maribor. — Trst. — Gorica. — Koroška. — Ženeva. — 1. de* cer'ber. Vsak, ki je preživel vojno, doma ati n« fronti bi mogel pnVmevati s svoiimi po» datki k tei ai oni točki tega načrta. Še ie čas, da si Slovenci napišemo svojo kn '"'go o svetovni vojni, ki bo pokazala naše Ž"v« Men je in delo v velikih zgodovinskih letih. Danes leži Še mrnoflo nepozabli^nega med narodom; tudi sük bi se Se našlo, eko pO» sametnik napiše svoje spomine, vidimo le ее dei vojne, teko skupno delo- na- плт bi moglo podati celokupno sliko teh petih let. Veaj pogovoriti bi se bilo treba o tem. Heinrich Seidel: Škrat in ječmenov klas Imovit kmet je stal na svojem sked* nju in zadovoljno ogledoval bogato žetev. Skedenj je bil do vrha napol» njen s klasjem, dolgim in težkim kot še nikoli. Tedajci pa je nekaj zašume» lo v slami, ki je ležala tik pred njego* vimi nogami. Mislec, da je miška je zgrabil za palico, ki je tičala v senu. A kolikšno je bilo njegovo začudenje, ko je zapazil, da stoji pred njim škrat z rdečo čepico na glavi. Škrat se je vljudno odkril: «O, gospodar, z veli« ko prošnjo prihajam do vas!» «Nu, kje vas boli, mladi mož!» je vprašal gospodar. «Bogato žetev ste imeli letos in vse» ga imate v obilju. Ali bi mi hoteli po» dariti vsak dan klas ječmena? Zago* tavljam vas. da vam ne bo v škodo!» Tako je govoril škrat s svojim tenkim glaskom. Kmet, ki je vedel, da je boljše, če se škratu ne zameriš, je prijazno odvr* nil: «Drage volje ti podarim vsak dan klas ječmena. Kar oglasi se opoldne in dobil boš, kar želiš!» Tako govoreč je vzel klas ječmena in ga ponudil škra» tu. A ta se je žalostno obrnil k nako* pičenemu senu in dejal: «Položili ste to seno prav pred vrata mojega stanovanja in zdaj ne morem domov.» «Nu, to se lahko popravi!» je odgo» voril gospodar ter odmetal seno, ki je ležalo ob steni. Pokazala se je majh* na odprtina. Škrat se je vljudno za» hvalil, pokril se z rdečo čepico in iz» ginil. Odslej je prihajal gospodar vsako opoldne na skedenj in podaril škratu klas ječmena. In glej, njegova živina se je jela rediti, ne da bi potrebovala mnogo hrane. Prašički so bili okrogli, da so se jim komaj videle oči. In ni» kdar popreje ni bilo v h'ši toliko mle» ka in v hlevu tako zdravih krav. Kmet in kmetica sta kmalu spozna» la, da je ves ta blagor samo zasluga malega škrata. A nekega dne. pozimi, je sedel go» spodar za mizo in čakal obeda. Tako lačen je bil in iz kuhinje se je širil mamljiv vonj po pečenki. Zunaj je bil mraz, drevesa so bila pokrita z ivjem in pod nogami je škripal sneg. Gospo» dar se je spomnil škrata, a ni se mu dalo vstati. Poklical je hlapca Matevža ter mu naročil, naj gre na skedenj in naj da škratu klas ječmena. Matevž, ki si je že mnogokrat želel videti škrata, je veselo odhitel na skedenj. Tu ie ča* kal mali možiček. Ko mu je Matevž ponudil klas. si ni mogel kaj, da ga ne bi z njim malo poščegetal po obrazu. Škrat je kihal in pihal in skremžil svoj obraz in hlapec se je smejal, da je kar odmevalo. Naposled mu je izročil klas in ko je opazoval škrata, s kakšnim trudom je vlekel klas skozi odprtino v zidu, se mu je jel rogati: «Klas vle» če, pa stoka, kakor da bi vlekel h!od!» Škrat je od jeze zardel, zaničljivo pre» meril hlapca in izginil. Ko je drugi dan prišel gospodar na skedenj, je zaman čakal škrata. Klical in vabil ga je s prijaznimi besedami — a škrat se ni pokazal. Tako je bilo tu» di vse naslednje dni. Lkrat je bil iz» ginil za vedno. Joj. kolikokrat je obžaloval gospo» dar svojo lenobo in svoie zaupanje do hudobnega Matevža. Krave so mu shujšale, prašički in konji so pojedli cele grmade sena, a so bile vendar su» he, da nikoli tega. In ko je gospodar videl, kako mu propada posestvo, ga je nekega dne prodal in se izselil v Ameriko. Ptičkom v uteho Zgradimo hiške drobnim pticam, nasujmo zrnja in drobtin nedolžnim tem prijateljicam, ki v mrazu jim preti pogin. Hvaležne bodo ptičke male, ki zdaj jih muči zimski glad: to bo žgolenja in zahvale, ko zopet vzcvete nam pomlad! di ta raztopi, je naša barva gotova. Z njo pobarvamo nebo in barva je sedaj svetlo rdeča. Ko pa se posuši — po» stane čisto višnjeva! Ta barva ima namreč lastnost, da se spreminja ka» kor vreme. Če se pripravlja k dežju, postane rdeča — če pa je lepo, se sveti višnjevo. Če obesiš to sliko na odprto verando ali vežo, ti bo vestno in toč» no napovedovala vreme. Poskusi! Brodorje iz orehovih lupin Prijetno se je poleti v potoku igrati s čolni in ladjami. Čolnom nalagamo težka bremena, na ladje tovorimo za» boje in potok nosi ponosne brodove jadrno na svojih naglih valčkih. Pozi» mi to ni mogoče. Vendar pa si lahko pomagamo sami! Napravimo si lahko celo brodovje iz samih orehovih lupin. Seveda bodo naši čolni in ladje majh» ne — pa bodo zato lahko plavale v ve» dru, v skledi! Najrazličnejše ladie si lahko napravimo na ta način: čolne, jadrnice, parnike, vojne ladje. Slika nam kaže štiri vrste naš^ brodov. Pr» va je čoln z veslačem. Na dno oreho» ve lupine prilepimo s pečatnim vo» skom zamašek, na katerega prilepimo manjši zamašek, ki ga preje pobarva» mo kakor možaka. Na trebuh mu z bu* V rokotvornem pouku na osnovnih šolah so fantje in dekleta letos kaj pridni z izgotavljanjm ptičjih hišic. Pošteno in lepo! Že dolga leta ni bil ptičji rod v tako hudih stiskah kakor letošnjo zimo. Sneg je z debelo odejo pregrnil naravo, da se drobni kljunčki ne morejo prebiti do zmrzlih tal. Ptice stradajo neusmiljeno, mnogo jih je že umrlo v strupeno mrzlih zimskih no» čeh. Priobčujemo dve sliki, ki razodevata blago otroško veselje z izgotavljanjem ptičjih hišic. Naj služita za zgled vsem meščanom in deželanom. Za spretne roke Vremenski prerok Z majhnimi sredstvi si lahko sami napravite lično napravo, ki vam bo pre» rokovala vreme. Ne bo vam žal majh» nega truda in veliko veselje boste ime» li s tem prerokom. Na navadni risalni papir narišemo pokrajino tako, da bo nebo zavzelo največji del risbe. Razen neba pobar» vamo vse z vodnimi barvami, za nebo I)a si bomo barvo sami napravili. Tak» e je recept: 4 g bele želatine razreze» mo s škarjami na drobne kosce, ki jih damo v posodico, v kateri je 50 g mrz» Ie vode. V mrzli vodi jo pustimo nekaj ur. Nato položimo posodico v drugo, malo večjo v kateri je tudi voda, in vse skupaj segrevamo toliko časa, da se želatina raztopi. Ko se je to zgo» dilo, pridenemo tej raztopini 1 g ko» baltnega klora, ki ga dobimo v vsaki drogeriji in je zelo poceni. Ko se tu« ciko pripnemo zobotrebec — veslo. Na sprednji del lupine pritrdimo zo» pet s pečatnim voskom žebelj — kar velja za vse ostale ladje. Ta žebelj je namreč velike važnosti. Z majhnim magnetom, ki ga za majhen denar ku* pimo v trgovini, se približamo žeblju — in magnet vleče čoln za seboj. Ka» mor naša roka z magnetom, tja ladje! Druga slika nam kaže orehovo jadrnico. Na dno lupine malo pečatnega voska, v vosek daljšo iglo, na katero natak» nemo jadro iz lepenke. Tretja slika nam kaže, kako je napraviti vojno la» djo. Na zamašek pritrdimo z buciko votli spodnji del gosjega peresa in top je gotov. Zastavica: bucika v pečat» nem vosku in košček barvanega plat* na. Parnik, kakršnega nam kaže četr* ta slika, napravimo tako, da pritrdimo zamašek po dolgem na dno. v zama» ško votlo gosje pero*dimnik, v dimnik malo vate — dim. V zamašek, ki nam služi tu za parni kotel, pritrdimo že« belj. Lahko pa napravimo še drugačne ladje, kakor jih kaže slika. Jadrnico na dva jadra, parnik z dvema dimni* koma, vojno ladjo z več topovi, celo podmornico lahko zgradimo. Za pod* mornico рл rabimo dve lupini. Obe lu* pini obtežimo s svincem, jih s pečat* rlim voskom zalepimo, na vrh zgornje lupine pritrdimo lep zamašek — opa* zovalni stolp, v zamašek iglo za peri* skop. Vse pa moramo povsod lepiti le s pečatnim voskom, ki se ne raztopi v vodi! Poskusite! Napravite veselje svojim malim bratcem! Mali kapetani bodo ra* dostno krmarili svoje junaško brodov* je po širnem Oceanu v kuhinjski skle* di!__ Turški Pavliha Nasredin Hodža, turški Pavliha, je nekoč dejal svojim poslušalcem: «Uga* nete li, kaj vam bom sedajle povedal?» Vsi so odgovorili: «Ne!» Pa jim je dejal Pavliha: «Jaz tudi ne.» Poslušalci so jo odkurili. Ko so se drugega dne zopet zbrali okoli nje» ga, jim je zadal isto vprašanje. Občin* stvo, meneč, da že pozna njegov od« govor, je soglasno vzkliknilo: «Da!» Pa jim je zabrusil Pavliha: «Če že veste, potem mi ni treba praviti!» Pa se je množica razšla in se drugi dan zopet zbrala okoli njega in spet jim je zadal isto vprašanje. Tedaj so neka» teri zaklicali «da», drugi «ne». Pavliha se je zvito nasmejal in dejal: Če je pa tako, da nekateri že veste, potem naj le»ti povedo onim, ki še ne vedo!» Hišica V davnih, davnih časih, ko so vse hišice živele še same zase. skoro ravno tako kakor ljudje, se je neka hišica naselila doli v velikem gozdu. Z nogami se je zarila globoko v zemljo, tako da je gledala iz nje samo z glavo in rokami. kakor vse majhne hišice. Hišica je bila majhna in žo'ta in ob straneh so ji zrasle namestu las ljubke plezavke, za klobuk pa je dobila prekrasno s!amnato streho in v njei sta tičala dva dimnika. Potlej si je postavila v sobo stolčke in mize. v gostinsko sobo pa postelje in drugo pohištvo, tako da je bilo res prav udobno. Nato si je hišica priskrbela nekoliko prsti, ki uredila vrt in ga obdelala. Iz- tegnila je roke ok-og vrta in ga zavarovala. potlej pa ie sk enila prste, da je nastala lesa. če bi kdo hotel priti v hišo. In nato je čakala. Čakala je do go, tako dolgo, da je iz setve vzklilo lepo cvetje — a vendar ni hotelo biti nikogar. Hišica je bila otožna, ker ni bilo nikogar; gledala je skozi okenca-očesca, da bi videla, kdaj bo kdo prišel. In zgodilo se je, da sta tisti dan potovali skozi veliki gozd Manica in njena teta Mana. iščoč novega doma. in sta slučajno prišli na pot. ki je vodila k hišici. «Glej. glej,* je vzkliknila Manica. «kako srčkan prostorček in kako ljubke cvetice!» Hišica se je tako razveselila, da je razklenila prste, in Manica in njena teta «ta naglo planili noter. «Čudno,» je rekla Manica. «nisem mislila, da bi kdo tu prebival!» «Tukaj hočeva ostati. Manica,» je odvrnila teta Mana. Tako sta šli v hišico; mnogo bolj pri- jetno se jima je zdelo v njej kakor v duplini, kjer sta prebivali dotlej. Hišica je bila vesela, da nikoli tega; tlesnila je v ročicami-vratci od veseija in je vsakogar pehnila stran, ki ga ni marala gledati, ter .ie tako trdno . kleni-la prste, da vobče nihče ni mogel v hišico. Ko so njuni prijate'ji in prijateljice videli, kako prijetno je Manici in nem teti Mani, so si tudi oni sami sezidali hišice in prebivali v njih namestu v votlinah. Toda nobena izmed teh hišic ni bila tako prijazna kakor naša znanka ki je bila kakor da se smehlja in kliče vsakomur dobrodošlico. Nekatere hišice so videti vesele, druge žalostne, a vse je na tem. kdo prebiva v njih. Nekatere se zde. da mežikajo — kadar ugasne luč v spalnici: kadar pa ugasnejo vse luči in otroci že spe, tedaj tudi hišica zapre svoja očešca. Taka je zgodbica o prvi hišici, ki so v njej prebivali ljudje. Križanka „Vrč za pomen besed. Vodoravno: 1. beličnik; 4. gozd; 5. mesto v Tirolih; 7. romanski veznik, 9. humoristič-ni list; 12. reka v Jugoslaviji; i3. v letu Gospodovem (lat., kratica); 15. nikalnica; 16. osebni zaimek; 17. veznik; 18. akademski naslov; 19. grm; 20. osebni zaimek; 21. trgovska kratica; 22. turški akt; 25. predlog; 26. predlog; 28. medmet: 30. del voza; 32. basist; 34. Noe tov sin; 36. ploskovna mera; 37. števnik; 38. vihar; 39. matematični izraz. Navpično: 1. verz; 2. doba; 3. svinec (sbh.) 6. mesto v Egiptu; 8. otok; 10. naslovna kratica; 11. ime; 14. poklon; 17. bližnji sorodnik; 20. strupenjača; 23. paradiž; 24. pesnitev; 27. grška črka; 29. naloga; 31. žensko ime; 32. hijat; 33. števnik; 34. veznik; 35. mačica; 38. pomožni glagol. Rešitev križanke «Kukalo». Vodoravno: 1. Al (= Aluminij); 3. ko; 5. netopir; 7- Asr (= živo srebro); 8. le; 9. ti; 10. oh; 11. oj; 12. Mo (= Molibden); 13. molitev; 14. sin; 15. tip; 17. rjav; 19. vena; 20. Bari; 21. Drač. — Navpično: 1. anatomija, 2. legijonar; 3. kilometer; 4. oreho vina; 6. okoli; 14. Srb; 16. pač: 18 vi; 19. vd. A. F. Jackson: Najin prvi lov na tigre Tiger je bil podrl lepega mladega bivola in »gvale« (pastirji) so bili po» slali v naš tabor prosit »sahibe« (bele gospode) naj pridejo in ustrelijo zver. Midva sva vsa ponorela od razbur» jenja, zlasti Vincent, strasten lovec, čeprav mu je bilo šele štirinajst let. Stric Sam je taboril z g. Baigreejem in g. Ratcliffeom v nekem izvrstnem lovišču v hribih; bil je tako dober, da me je za božične praznike povabil v svoj tabor ter mi dovolil, da vzamem tudi kakega prjatelja s seboj. Seveda sem si izbral Vincenta; in od tistega dne sva govorila samo o tigrih, tako da se nama je naposled že kar mešalo od njih. Vin je bil odličen strelec; v teku treh dni, ki sva jih prebila v taboru, je nastrelil veliko črnih in sivih pre» pelic in tudi nekaj zajcev, ki jih je tam okoli mrgolelo. »Imenitno!« ga ie hvalil g. RatcWe »Vrlo. dečko!« Ob takih besedah je Vlncentov obraz zažarel kakor mak. »To je samo vaja za večjo zverjad,« se je branil. A meni je tiho šepnil na uho: »Tigra se mi hoče, Tom.« Toda do tistega dne še ni bilo nič slišati o tigrih. Četrto popoldne se je gospod Rat* cliffe dokaj pozno namenil, da pojaše na slonu iz tabora. »Rad bi ubil kakega jelena,« je de* jal. »Ali pojdeš z mano, Sam?« Toda stric Sam, ki je bil že ves dan na nogah, in g. Baigree, ki si je bil do* poldne obtolkd nogo, sta rekla, da raj* ša ostaneta doma in kuhata kavo. Oči g. Ratcliffa so se ustavile na Vincentu; ta je zardel kakor po na* vadi. »Ali je na slonu prostora zame?« je vprašal. »Hm,« se je namuznil g. Ratcliffe. »Če vzamem vas s seboj, moram vzeti tudi Toma, ki je vaša senca.« »Seveda, gospod,« sem dostojan* stveno odvrnil. »Vincent mi je zaupan v varstvo.« »Res? Nu, tedaj ne odlašajmo. Pozno je že. Pripravita se, dečka.« Vsak s svojo puško v rokah in s pa* som Dolnim nabojev smo sedli v »hav* do« (košaro, ki jo nos; s'on na hrb+u). tival — sam:ca — ni bMa posrbrio ve« ,;ka in »mahavt« (goniač) nam je re» kel, da je бе čisto mlada. Ime ji je bilo Moti, kar pomeni v hindustanščini Bi« ser. Dolina, v katero smo bili namenje» ni, je ležala kake tri milje od tabora. Bila je prelep kotiček z nizkim gozd» natim gričem ob vsaki strani; toda o jelenih na žalost ni bilo sledu. »Morda bomo imeli drugič več sre» če,« je dejal naposled g. Ratcliffe. In v najino veliko razočaranje je dodal: »Čas je, da krenemo domov. Kmalu se bo s' mnilo in Bog ne daj, da bi nas noč zasačila zunaj od tabora.« Ni še bil izrekel teh besed, ko se je zcml'i stresla od tako strahovitega rjovenja, da nas je mahoma oblila kurja polt. Tega glasu ni bilo moči napak razumeti. Bil je rjovenje kralja džungle in prihajal je z griča na naši desnici. »Tiger!« je z zastajajočim glasom jeknil Vincent. »Prav gotovo je tiger!« Preden smo se utegnili osvestiti, je odgovorilo rjovenju drugo rjovenje, to pot z griča na levi. M'ada slonica se je obrnila, misleč ši; »Nikjer nj tako varno kakor domaf« in se spustila v dir proti taboru. : ■" »G. Ratclrffe.« je z zamiraiočim som r^kel V'ncent. »ali ne bo prilike, da izprožimo kak strel?« Toda slonica je pretekla do sto sel» njev, preden jo fe mogel »mahavt« ustaviti Nato se je spet razleglo rjo« £ venje, bližje od prvega, in spet se mu je odzval isti glas z nasprotnega griča. »O, Prijatelj siromakov,« je zavekal »mahavt« v jeziku domačinov, »dovoli svojemu sužnju, da se vrne domov.« »Ne še,« ga je zavrnil g. Ratcliffe in dodal, kažoč na veliko drevo sredi do» linice: »Tjale vodi.« Gonjač je ubogal. Brez sape smo >s!ušalj strašni razgovor obeh zveri, i sta se nam bližali vse bolj in bolj, dokler se ni vsa dolina tresla od nju* nega rjovenja. »Tema se dela!« je tarnal »mahavt.« »Počakaj,« je velel g. Ratcliffe in se obrnil k nama: »Če bo kateri izmed tigrov prekoračil dolino, da pride k drugemu, utegnemo imeti priliko za strel.« Tako smo sedeli s puškami v rokah ter prežali v mrak in vlekli na uho. Razgovor gospodarjev džungle je strašna bučal do nas. A tisti večer očividno nismo imeli sreče. Čez pet minut je postala tema tako Gosta, da se je tudi g. Ratcliffe odločb za do* "rat^k. Moti ie Ы'я tega povrb'a zelo veseb in fe г navdušenjem ubrala pot pod noge Ko smo dospeli v tabor, nam je stric Sam povedal, da so »gvale* pri« nesli novico o tigru, ki jim je šele vče- raj podrl enega najlepših bivolov, in da prosijo »sahibe«, naj bi prišli ustre» lit krvoloka. »Sijajno!« je vzkliknil g. Ratcliffe. »Mi smo ga pravkar slišali, kako je va» bil svojega tovariša na gostijo. Kazno je, da bomo res streljali, dečka.« Bivol je bil menda napaden na robu džungle tik ob hribu na desni. Ver* jetno je bilo, da se prideta tigra tudi jutri zvečer mastit s svojim plenom. Zato je g. Ratcliffe naročil domači* nom. naj zgrade nedaleč od tistega kraja vzvišen oder. s katerega bomo mosli streljati na tigre. »Visok naj bo do dvanajst črev* ljev.« je velel, »in stoji naj kakih dvajset sežnjev od mrhovine.« »Tako bodi,« se je priklonil doma» čin, s katerim je govoril. Slišali smo g. Ratcliffa in strička Sa» ma, kako sta tisto noč mirno smrčala. Todr. bog spania je pustil Vina in me* ne na cedilu. Vso noč nisva mogla za« tisni i oči. Misel na tigre nama je pre« več vznemiriala mladi srci. KaVo Ho'« jp bil drugi dan! Mis'ila sva, da vobče ne bo imel večera. In lov na prepelice nama je bil danes ta« ko • malo! (Dalje prihodnjič.) Nekdanja Svečnica Na deželi še, v mestu pa še malokdo loči lojevo in voščeno svečo od starinske. Tudi ne bi bilo treba dosti truda, da bi v Ljubljani našel otroka, ki še ni videl druge sveče, kakor one na bož.č-nem drevescu — pa še te že krase z malimi žarnicami. Smo pač v dobi elektrike. _ v Pred desetletji je bila pa ravno Svečnica praznik, ko se je hiša lahko pokazala. da je premožna. Cim težja in dališa je bila sveča, tem trdnejša je bila h.ša ali pa bolj bahata. Funtna svtča je bila že znamenje dobre hiše. premožnejši so nesli okrog oltarja sveče po dva funta, bahači pa še težje. Otroci so imeli veliko veselje s pisanimi in umetno zvitimi al: spletenimi voščenicami. ki so jim rekli »'ookšte-kslci«. Mali so bili enobarvni, ru-meni, rožni ali rdeči, večji pisani, ker so bi i zviti iz dveh stremen, največji so bili pa še okrašeni s plastičnimi cvetlicami in pušeljci s pozlačenimi cvetkami, da se je vse bleščalo, ko ie gorelo v cerkvi več sto bokštekelcov na enkrat. Najimenitnejše so bile take voščenice, ki so bile zvite kakor knjiga pravokotno in z lepim z'aiim križem na vrhu. Take so'dobivale zlasti Micike za ve- Stavnica brez sveč iz Pevna pri Škofji Loki iz XVIII. stol. žilo. ki so bile ta dan godove. Kako so bile ponosne, ko so hodile k prvi maši in je tja do velike noči poleg njih na klopi stal tako ofertni bokštekelc prižgan, da je bilo mogoče brati iz molit-venika s koščenimi ali žametnimi, srebrno okovanimi platnicami. Okrog roke ovit srebrn paternošter z jagodami iz biserne matice in s srebrnmi svetinj-cami, biagoslovl'enimi v Rimu. v Lore-tu ali vsaj na Trsatu, se je spreminjal v drh^sči razsvetljavi v. vseh mavričnih barvah, kakor Ы bil iz samih biserov in opalov. Kako lepe so bile mlade mestne gospodinje v svoji ceremonijai-ni pobožnosti. z vseh strani obsijane s plamenci voščenic. šumeče in šelesteče v naškrobljenih in nakohnanlh spod-niih k;kljah pod težko črnožido. Resno počivajo naše matere v grobu, z mašno knjigo in srebrnim paternoštrom v rokah. Otroci prižgo zadnjikrat svečke pri jaslicah in jih začno podirati. Otožno skladajo pastirce in ovčice v veiiko škatijo, da jo mati spravi pod streho v skrinjo, kjer je shranjen tudi ko ačnik , in potičnice. Manica Komanova piše. da | v ljubljanski oko'ici zbriše o z vrat zna- 1 menja Treh kraljev 19 + G + M + B29, i češ. da to znamenje čez leto pomeni zanikrno gospodinjo, ki ne po«na svojih dolžnosti in površno pregleda malenkosti. Pri nas pa ni tako, ker morajo biti križi na vratih vse leto za hišni že-gen. ki ga je že pred več kot sto leti vreza! v les tudi neznan umetnik s podobo Treh kraljev in lepo molitvico ter ga natisnil na močan papir, da ga lahko še danes najdemo v kaki hiši. ki kaj drži na stare žegne. Zdi se mi, da tudi koledujejo ne več pred Svečnico. vendar se je pa ohranilo dosti takih pesmi, zlasti na Štajerskem v Slovenskih goricah. Gotovo so pa pred praznikom Marijinega darovanja koledovali po vsej Sloveniji,; ali pesmi se niso ohranile. Ker .ie najlepša, naj sledi samo ona koroška iz Podjun-ske dolipe: Na same jutro svečnico ie Marija v cerkev šla. 3h Marija, oh Marija, Ki si nam rodi a Jezusa. Na cerkovni prag ie pokleknila, je svoje molitve ofraia. Marija je okoli oltarja šla, ofraia je dva golobica. Marija je dol po cerkvi Sla,, lepo so jej pele tičice.4 Marija je možem talala lepi zeleni rožmarin. To ni nobeden rožmarin, to je le Jezus. Marijin sin. Marija je pobom ta;ala lepe rudeče nageliče. To niso nobeni nageliči, ki so le nebeški angelči. Marija je ženam ta'ala lepe be'e lilije. To niso nobene lilije*, je le roža Mari ina. Da pa ne bo zamere pri Štajercih, naj bo še njihova, saj je kratka: Lepa je roža 1еШа, svečnja divica Marija. Le veselte se. dečica, zdaj skoro bo svečeoica: * kaj de Marija v cirkvo ^a, kaj de tam Jezošeka ofraia. »Ja bi rajši šla v križem svet, kak bi ga dala Judom prek! Ja sem šla po globokoj vodi. po globokoj vodi, visokoj gori. Tam sem našla cimrmane tri. kaj so nam ltramek. povali. Ruštek so nam napravili, late so polopatili. Le veselte se, de5ica, zdaj skoraj bo svečenča: kaj de Marija v cirkov šla. kaj de nam Jezošeka ofrati. Mi smo štirje bratci, od Velke Nedle pajbeci. Ti pajbeci "pa niso bili vedno tako krotki in pobožni, ka'kor se~ delajo. Ze Valvasor jih ima za hude pretepače. šlo je namreč za čast. katera partija ko'ednlkov zbere več klobas in drugih posvetnih dobrin.. Šlo je pa tudi za čast božjo, saj so za nabrani denar ko-jedniki kupili voska in dali vliti voščenice in sveče za domačo cerkev. Pa bi človek ne udaril, če gre za božjo čast in se sreča s koledniki iz druge fare! Valvasor piše. da je bila pred 250 leti navada tako-le: Od sv. Miklavža do Svečnice so te vsake fare oženjeni in fantje, oboroženi s sablami, sekirami, sekiricami na gor-jačah in podobnim orožjem, hodili v skupinah po 6—15 mož, kakor je bila pač fara velika, po soseski koledovat. Hodijo po vsej deželi in, kar nabero, zamenjajo za vosek, da napravijo voščenice, ki po tri skupaj sp eto v kite. Take voščenice obesijo na gosto na rob velikega kolesa iž desk. ki ima v sredini luknjo, da gre skozi njo močan drog. Nad visečimi voščenicami napravijo vence, da je nastavek podoben ier-basu. V ta jerbas pa pritrdijo še stolpič, lepo pletene voščenice aH še kako drugo podobo. Tako »stavnico« okrase še z loščem (Rauschgod). slabo svilo, zastavicami. zvezdami in ž raznim nakitom, ki ga izrežejo iz kuhane brezove gobe. iz kakor papir bele gobe izrežejo zastavice, petelinčke. tičke, zvezde ih druge oblike, ki jih obesijo na niti, da »letajo« okrog stavnice ali jih pa primae na vrh Stavnice. Valvasor pa nikjer ne pöve, da so naši kmečki umetniki rezali iz brezove gobe V prvi vrsti go-lobčke. ki plavajo s stropai kot sv. Duh nad javorjevo mizo, vezilje so pa z iz brezove gobe izrezovale srčke, nageljne in gosenice, da so z njimi ppdlagale plastične ornamente na zlatih zobah. Take stavnice so bile z drogom vred visoke do44 m. kolo Z voščenicami je bilo pa tako veliko, da Sta ga komaj obsegi a dva moža. Junak je moral biti, kdor je nosil stavnico. voha suhega plečeta, ki so ga pretepači ] izgubili. Tako so se torej v Valvasorjevem času pretepali za večjo čast božjo naši pobožni predniki, ki so delali stavnice do srede minulega stoletja. j Ko sem pred pičlimi 25 leti iskal starino okrog Škofje Loke, sem v Pevnu med mestom in Crngrobom našel na cerkvenem podstrešju prvo in dosedaj edino stavnico, ki jo ima ljubljanski muzej. Okrog močnega, rdeče in belo pobarvanega, do 3 m visokega droga je šest okroglih etaž razvrščenih v enakih presledkih tako, da meri srednji kolobar največ, v premeru, skrajna dva sta pa najmanjša. Ob robu vežejo spodnji dve etaži lepo struženi leseni stebrički, ki so nepobarvani. pač imajo pa spodaj gtrmb aH jabolko na sredi pobarvano rdeče, zgornji pa zeleno. Zgornje etaže imajo po več lukenj, da so vanje zataknili sveče. Že prazna stavnica je težka, polna sveč je pa tehtala nad stari cent in v cerkev jo je nesei najmočnejši fant iz vasi. Seveda so mu po poti. kjer ni bilo hiš, morali pomagati tovariši, ker bi tako težo zmagal le redko kdo. Valvasorjeva stavnica se torej zelo razlikuje od naše in tudi od one, ki jo je opisal Andrej Me.lač in narisal Josip Dostal 1. 1S95. v Domu in. svetu. Nai-brže je Valvasor narisal in opisal dolenjsko stavnico, nam znane so bile pa V navadi po Gorenjskem, kjer so tudi kmetje premožnejši in so bile stavnice lahko bogatejše in težje. Pred Svečnico so koledniki in nabiralci darov sploh pod vodstvom izkušenega moža stavnico vezali. Ze »vezanje« je bil praznik, kakor če postavljajo mlaje in delajo slavoloke za Rešnje telo ali novo mašo. Z voščenicami so zvezali najprej najtežje sveče po dva do poltretjega funta in jih pritrdili na spodnji odde.ek, manjše na višji in tako dalje. da so bile pri vrhu najmanjše sveče. nad njimi se je pa košatil pisan pu-šeljc iz umetnih cvetlic, umetnih jabolk ter srebrnih in zlatih kroglic in miga-lic. Vsako vrsto sveč so še ovili z venci, okrasili s trakovi in verigami iz pisanega papirja, kakor butare na Cvetno nedeljo. Posamezne sveče v enakomernih presledkih so morale biti rdeče, pozlačene ali pa celo okrašene s cvetjem in figurami iz pozlačenega in pobarvanega voska, kakor ve ikonočna sveča pri velikem oltarju pri fari. Na Novega leta zjutraj so stavnico nesli k fari k veliki maši. Stavničar je bil čez ramo in hrbet opasan s širokim jermenom, kakor so še sedaj zastavonoše, da je na pasu lažje nositi stavnico. Pred vrati je parada obstala, da je prišel iz cerkve župnik in stavnico blagoslovil. Po blagoslovu so jo nesli pred veliki oltar in postavili v priprav-jeno stojalo, čim več podružnic, tem več je bilö stavnic pred oltarjem, o, pevniška. ki je v muzeju, je imela kar enajst nallšpanih družic. Med svetim opravilom jih je vsa soseska občudovala in pretehtovala. katera podružnica se je najbolj odrezala. Baharija in zavist sta cvetele kakor pušeljci na stavnicah, pa je bil pretep, ko so stavnico zapili, kakor so dejali pijači po maši. Še predno so bili ponosni fantje doma. je mežnar že odvil prvo stavnico, zataknil sveče na svečnike, rože pa spravil v žagrad za majnik. Danes stavnic ni več. ker so jih nadomestili z darovanji, pa tudi ta za cerkveno gospodo koristna navada hudo peša. Lepi narodni običaji pač izumirajo. Ja, je že čas tak .... A. G. Komar ie kaj znanega o stavnicah in kje se Se kaka naha-la. ga prosimo, da sporoči uredništvu in opiše običaje. Trbovlje - naša Westfalica Stavnica XVII. stol. (spredaj) in stavnica iz komendske fare iz začetka XIX. stol. V drugih krajih kranjske dežele pa pošljejo cerkveni' k'jučarji okrog sv. Miklavža po enega ali dva fantiča po deželi pobirat za sVeče. Na Silvestrov dan se zopet snidejo s ključarji in možmi ter gredo oboroženi koledovat po gradovih in vaseh. Na novega leta dan gredo ko'edniki z godci v cerkev in okrog oltarja k darovanju. Tudi zvečer pred Tremi kralji koledujejo in gredo na praznik k darovanju. Pred Svečnico delaio stavnico, plešejo in se vesele. Ka Svečnico neso stavnico z godbo v zupno cerkev k blagoslovu, potem pa v svojo podružnico. Vendar pa ni prtö'a vsaka podružnica vsako leto na vrsto, zlasti če ie bila slaba letina. In nato konstatira Va'vasor da se ti ko'edniki niso vedno zadržali kakor sinovi uči Koledn ki iz raznih fara so se stepli in zmagovalci so premaganim pobrali nabrane darove Marsikdo je dobil s pestjo ali gorjačo tako oo buti-ci, da je bil ves črn in bi se bil zarad svoje temne barve lahko pomešal med spremstvo sv. kralja Boltežarja, pravi Valvasor ter nadaljuje, da še pes ne po- Trbovlje, J. februarja. Kar so westfallski rudniki za veliko industrijsko Nemčijo, to so trboveljski rudniški revirji za agrarno Jugoslavijo. Ta primera je do"bra za gospodarsko življenje, za naše nerodno življeme na pomenijo Trbovlje še veliko več. Tip pravega manuelnega delavca brez vsakih produkcijskih sredstev je zastopan najbolj v Trbovljah. Ta tip je nastal te kmečke emigracije. Še dandanes se med jokom in kletvijo čuje po kmetskih hišah: — Med «knape» pojdem, doma nimam obstanka! — Kmečki dom je preitesen. Mlajšemu sinu ni dovoli, če ga domačija preredi. Gospodariti hoče. ;Ker ne more biti gospodar domaČe hiše in grude, hoče biti gospodar svoje delovne moči. Za svoje delo hoče denä'r,: da bo ž njim razpolagal in gospodaril. Že'je po samosvojem gospodarstvu in samostojnosti pa vodijo žal le premnogokrat v suženjstvo ... Ko pride ob nedeljah kmečki fant v dolino, vidi v rudarju samo samostoj-neda človeka, kj je za toliko in toliko dni dela toliko in toliko zaslužil ter si lahko za fta denar prv"či. kar hoče. «Ne bom več poslušal očeta in matere, starejšega brata in še njegove žene — mlade gospodinje, med rudarje grem, sam svoj bom.» je njegov sklep. In gre. Potem šele vidi. da ima življenje samostojnega delavca-rudarja, ki no ovratnico, gosposke cevi i e. malo go-no vratnico. gosposke čevlje, malo go-štfniške zabave afi karkoli, še svojo posebno stran. Svogo temno stran globoko pod zemljo. Veseli rudar Francelj. katerega ie tolikokrat zavidljivo ogledoval pred cerkvijo in v gosti'ni, je pri delu v rovu drug, popolnoma .tuj človek — mrk in osoren. «Aha. črnega kruha se ie preobjedel, pa se je v črno zemljo zaril! Pretesna mu je bila bajta in solnce mu je žgalo v oči! Prema'o je imel zemlje, pa je šel pod njo! Boš videl fant. kako se ti bo stožilo po latvici k:slega mleka, ko boš prvič srečal «bergmande'jca»!» Take in podobne so dobrodoš'ice novemu rudarju — kmečkemu emigrantu. Začetni dnevi službe, pa naj si bo jutranja, popoldanska ali nočna, so strašni. Mladi rudar zavida «hunte» — vozičke za premog — ki iih trdno sklenjene požirajo temni rovi. On pa mora sam capljati in tavati za drugimi ter se loviti po rovih sem in tja. po opolzkih lestvah navzgor, navzdol, se tresti v temni škatlji vzpenjače butati ob tramove, ko izgine leščerba starega rudarja pred njim izza ovinka, da ootem ne I ve, kaj bi zgrabil in kai bi počel, ko ga kopač iz enega od brezkrajnih rovov potegne na stran med črne s tramov-jem podprte skale. Dolgo časa se mu zdi. da je kos lesa v ustroju čudnega strašnega podzemnega stroja. To orimi to vzdigni, se mu kaže boli s sunk: in znamenji kakor z besedami. Vsi so mrki, vse je mrko in kruto... Ce'o stari kopač Matija, dobrodušni možak, ki je tolikokrat prišel v vas med vesele fante, je tak. Ko mine nekai dni, potreplje novinca zunaj zadnjega rova po rami ter -mu pravi: — Fant. nič ne maraj! Tako mora b' ti! Vživeti se moraš ix»d $emFo. T mi smo se tako vživeli in navadili. Tn vživi se. V par -esecih ie n-kakor se snodobi. - mu kooač dober oomo5n!k. nič б ne vnra< sam prebodi in tudi ve. kje je treba grabiti. Podzemlje se mu ie ndkri'o sprejelo ga je v svoj krog Po «51ht je tovariš med tovariši. V «kasarn stanuje, kjer ima toliko samcev svojo gospodinjo, navadno kako rudarsko • vdovo, ki hodi * knjižicami svojih «fan- tov» v konzum po živež ter opravi vse. kar spada med vsakdanje potrebe mladih rudarjev. Lahko gre tudi h kaki rudarski družini za podnajemnika ali kakor pravijo «purša». Po starem običaju se domeni, da se na mesec za gotovi znesek obremeni njegova nabav-ljalna knjižica, za to pa dobi posteljo, hrano in perilo. • Ob priliki in vedno redkeje hodi domov v Retje. Praprotno, Loko. pod Sv. Planino, v Knezdol ali pa tja v savinjske hribe, v kranjsko stran, ali kjerkoli je že njegov kmečki dom. Ob teh Obiskih ie med domačini in sovrstniki kakor človek z drugega sveta. Dosti govori, a ne črhne niti besedice o težavah. ki jih je že prestal in ki ga še tarejo. Za vsem, kar pove, je nekako opozorilo ali vsaj namigavanje: Praznik sv. Barbare 4. decembra se proslavlja med rudarji s čustveno iskrenostjo. za katero so lahko vsi drugi svetniki in priprošniki o vseh mogočih boleznih in nezgodah zavidni. Rudarju je sv. Barbara samo rme a i obeležje za en dan v letu, ko si temeljito pred- — Mi izpod zemlje smo nekaj drugega! Skrbna mati vprašuje to. vprašuje Ono. Fant pa na vse malomarno odgovarja: «To ni nič!» — «Sveta Barbara naj te varuje,» je vzdih matere ob slovesu. Ni tovarne, ni obrata, kjer bi vladala tolika vzajemnost, kakor v rudniških rovih. Pri Forteju. v Delavskem domu in še kje drugje so lahko razne rudarske skupine, ki tekmujejo in se kregajo. a vse to je samo od danes do jutri. Rudarji so vendarle tesno strnjena solidarna skupina. Delo pod zemljo, kjer preži ob vsakem čas« ma slehernega toliko nevarnosti, je dalo vsem posebno obeležje in posebne življen?ke nazore. Bili so časi. ko se je mislilo, da bo kak posebno vnet misijonski pridigar z močjo svoje sugestivne besede spreobrnil čudne trboveljske farane. In najeli so kakega vnetega redovnika, ki je besnel na prižnici: — Bog te je dal in hudič te bo vzel! Odgovor nato je bil sarkastičen neh. časih celo v cerkvi sami, češ, ijdi ti enkrat v Anin rov. tam boš vi-' hudiča. Dokler ga nisi videl, ne gori o njem. 'erkvica na v:soki Sv. P anini je pri-ljena izletna točka trboveljskih ruskih družin. Motiv teh izletov se ne popolnoma označiti г besedo «tx>-žnost». v polni meri pa zasluži ozna-o «bogočastja» — vere in zaupanja v šjo moč, ki bd: tudi nad življenjem •>ednega delavca, ki si služi svoj kruh z najtežavnejšim delom med stoterimi nevarnostmi. očuje vse težke nevarnosti svojega stanu ter si za slučaj neizbežne usode želi vsai lahko smrt. Kmečki emigrant se pod zemljo in med svojimi tovariši oživi, poroči navadno hčerko kakega tovariša in ko mu doraščajo sinovi, da gredo s «hunti» v jamo, se le malo briga za to, da se vgrezuje zemlja pod njegovim nekdanjim kmečkim domom v Retju, kjer mu je bilo pred tolikimi leti tako tesno, da je moral v rove. Rudar ima svoje nazore, svojo mistiko. V tem pogledu je dobro založen, ve- lik revež pa je zaradi tega, ker je slabo plačan za silno naporno, nevarno delo in ker po strašnem vzgledu rudniških starih upokojencev nima nobene nade. da bo vsaj za silo preskrbljen, če mu usoda skozi vse nevarnosti nakloni starost. Trbovlje nekdati in danes — to je velika razlika. Nekdaj je rudar malo maral za višje smotre .in. cilje, nedelja у gostilni mu je bila . vse. Danes je po> vsem drugače: na vseh,poljih .stremljenja za višjimi cilji so Trbovlje danes in današnja rudarska mladina postavlja svojega moža ne!e v športu, temveč tudi na kulturni njivi ter se zaveda-, da je delavec važen faktor narodnega napredka in razvoja. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani PriObčuje knjižničar Matija Rod d. Rothman G. Th. - VI. Levstik: Princeska Zvezdana. 43SS. Zbašnik Fr.: Solnčna roža. 43S9. Gradnik Al.: Narodne zagonetke Po zbirki Vuka Karadžiča. 4391 p. Savinšek Slavko: Izpod Golice. Povest t gorenjskih planin. 4392—93. Vrbnjakov Nande: Iz starih časov. Zgodovinske povesti. 4366. Historie de France, Jeanne d" Adc. 649! Paris. Versailles. 650 f. L* avitation. Les chemins de fer. 653f. La rčvolu-tion ffancaise. Napoleon. 655f. Le ciel. La mer. 657 i. Histoire de I' art. Histoire du costume. 658f. Harbou Т.: Frau im Mond. Ronia.n. 10341n Pöllnitz K. L.: Das galante Sachsen. 10342z. Unger H.: Eisland. Roman einer Expedition. 10.344n.' Schmid Noerr F. A.: Frau Perchtas Aus-zug. Ein mytischer Roman. 10345n. Zweig Stef.: Drei Meister. Balzac - Dickens - Dostojevski. 10331z. Siwertz S.: Zurück aus Babylon. Romain. Iö346n. — Seelambs. Roman. 10347л. Zerkaulen H.: Die Welt im Winkel. Roman. 1034вп. Hasenclever W.: Ehen werden im Him-mei geschlossen. Komödie. 10350n. Land H : Mayas Traum und. Erwacheir. Roman. 10351 n. Saundeirs J. M.: Wings. Roman. 10353m Sinclair Lewis: Der Erwerb. Roman. 10356n. Hedin Sven: Auf grosser Fahrt. Meine Expedition mit Schweden, Deutschen und Chinesen durch die Wüste Gobi. 1927—28. 10367n. Roger M. du Gard: Die Thibaults. Die Geschichte einer Familie. 10358/61n. Hennig R.: Von rätselhaften Ländern; Versunkene Stätten der Geschichte. 10362z. Redžich C.- Das grosse Buch der Erfindungen und deren Erfindet. 10363/64z. Die Märchen der Weltliteratur: Afrika-^ nische Märchen. Ю294п. — Indianermädchen aus Nordamerika. 10295n. — Isländisch« Volksmärchen 10296n. Patrlsen R.: Das verwirklichte Bild. 10Э05П. !ro - Strassenfülwer für Auto- und Kraftfahrer Dalrnatlen. Istrien. S!ovenien, Kroi? atien usw. 10300z. Ojefemp K.; Die Weltwanderer. Roman-d&btmtg. 10301a, V Za mestnim drsališčem ima Ljubljana irvojo vrtnarijo, ki ima nalogo vzgojiti vse rastline za mestne parke in nasade cd ko-stanjev za Zvezdo pa do najmanie rastline okrog Prešernovega spomenika. Za to ogromno delo ima na razpolago do 2 ha velik vrt, dva večja rastlinjaka za prezimo-vanje, en manjši rastlinjak za množarno m gorke grede, ki obsegajo sedaj okrog 140 oken. Taka je bila mestna vrtnarija že pred 34 leti po potresu. Sedaj prezimujejo rastline tudi v Souvanovem rastlinjaku, lo-vorji delajo napoto v klavniški strojnici, drevesnica se je pa za četrt hektara morala vsiliti v sosedno drevesnico mestnega gozdarstva. Kdor primerja to vrtnarijo, ki se po velikosti in napravah komaj more meriti » srednjim ljubljanskim vrtnarjem, z obsegom današnje Velike Ljubljane z novimi drevo, redi in nasadi v Tivolskem in Trubarjevem parku, na Hrvatskem trgu. na Bleiweisovl in Cojzovi cesti, na Kralja Petra trgu, na trgu sv. Jakoba, ter na Vodnikovem trgu, na Taboru in na Gradu, okrog spomenikov in drugod mora z začudenjem priznati, da g Vaclav Hejnic, inšpektor mestnih nasadov dela, čudeže. Na vrsti so Masarykov» cesta, zid okrog vrta šentpeterskega župni-šča. Muzejski trg in še mnogo drugih nujnih načrtov. Okrog mestnih hiš za Bežigradom je že zasajeno, urejeni pa morajo biti tudi vrtovi in parki ob drugih mestnih hišah, kakor v Koleziji in drugod. Vedno živahnejša akcija za tujski promet zahteva okrasitev vseh mestnih poslopij s cvetlicami, saj n. pr. je licej tako zidan, da morajo biti rastline pred okni, da stavba pride do veljave. Tudi na kandelabre morajo zopet košare s pestrimi rastlinami, ki iih pogrešamo zlasti na sivem Kongresnem trgu. Šiška in drugi novi deli mesta morajo dobiti svoje nasade, bogate in bujne parke ter barvite grede, vendar to še ni nič če pomislimo, kaj bo, ko bo gotova regulacija Ljubljanice. Njen načrt je tak, da bi bila Ljubljanica zelen pas z bajno pisanim robom cvetja na obeh straneh. Poglejte, da so povsod že pripravljene gredice, kjer je sedaj še samo pusto iti golo trdnjavsko zidovje. se ђо čez nekaj let vse ovijalo in plezalo, da bcxfe padali slapovi rož proti vodi, iz vaz na ba-lustradi bo pa namesto mrzlih kipov dufcte-lo in žarelo najbuinejše življenje in se ogledovalo v Ljubljanici. Pod globokim snegom počiva vrt, da nizko lepotično grmičje komaj gleda iz njegb in trepetajo v mrazu stotine tankih divjih kostanjev, rdeče—, rumeno — in pisanoli-stih javorjev ter najraznovrstnejšega igli-čevja. V dolgih vrstah se stiskajo lipe, ki so namenjene za nove drevorede. Toliko J» mladih drevesc, da se ne morejo razviti iti napraviti lepih kron. Za zametviavo dreves v drevoredih bi morali saditi že velika drevesa, a ta bi morala biti v drevesnici nasajena po 3 m narazen, da bi imela lepo obliko Pod snegom pa je tudi na tisoče najlepših trajnic in mačeh, ki že komaj čakajo, da jih nasade okrog spomenikov in po parkih. Mnogo jih je, vendar pa Še vedno ne moremo računati z zadostno pomladansko floro, ki pripelje v mesto pomlad in razvedri vsakega, ko na komaj odtajani zemlji v prvem solncu pričaia množino belega, rumenega in modrega cvetja, ker ie še najcenejših mačeh mnogo, mnogo premalo, na zvončke, žafrane, tulipane, hiiacinte. narcise in na druge prekrasne čebulnice, ki bi z njimi morali biti nasajeni gozdni robovi, zelene livade in skupine, pa niti pomisliti ne smemo. Naročili bi lahko čebulnice iz inozemstva, a kdo bo dal denar. Mestna vrtnarija mora delati namreč tako ekonomično, da sadike prav za prav nič ne stanejo. Kupi k večjemu malo semena какь nove vrste ter ga poseie. da dobi seme za ponovno setev, dokler nima dosti sadik. Tu pa ne mislimo samo enoletnih rastlin, saj vrtnarija vzgaja iz domačega semena celo tropične palme n. pr. velike pahljačaste c1;amaeropse, po naših stanovaniih splošno Tazširjene arelije in podobne drage deko-rrcijske rastline, ki jih importiramo iz iuž-n h krajev. Palme domačega zaroda vzbujajo v mestnih nasadih občudovanje tujih strokovnjakov, ki znajo take uspehe pravilno ceniti, domačinom pa naj bodo te domače palme za dokaz, kako se vodstvo mestnih vrtov trudi, da olepša Ljubljano, ker pač vsakdo ve, da palme zahtevajo drugo postrežbo kakor leske. Na zgornjem delu vrta ob rastlinjakih pa sneg pokriva gnojne grede. Ce bi ne bilo snežne odeje, bi moralo biti na oknih, slamnatih odejah in deskah še 30 cm listja, zakaj pod snegom v gnojnih gredah je na-bnsanih na tisoče rastlin, ki jih snežna odeja varuje, da ne zmrznejo. Gnoj te rastline greje, sneg pa toploto zadržuje kakor tudi v prosti naravi. Ko bo nehalo zmrzovatl, bodo pa gnojne grede odprli ter prezračili in sobice bc v nekaj dnefc privabilo cvetje na dan. Kdor še ne ve, kaj je gneča, naj gre ? mestne rastlinjake. Čudno, da se ne polomijo in zmečkajo vse dragocene palme, ki se tišče druga druge, da komaj porineš roko V to zeleno goščavo. Drugače pač biti ne more. če ni prostora. Ljubljančani pa vendar zabavljajo, da so pariri preredko zasajeni. Za največjo silo ima vrtnarija napol-itien tudi Souvanov rastlinjak na Muzejskem trgu, ali kam naj da vse palme čez zimo. ko ta rastlinjak v kratkem podro. Med njimi so velikanski chamaeropsi in do 4 m visoke latanije, ki ena popije do 20 litrov vode na dan in je treba 12 krepkih mož, da jo vzdignejo. Polno je različnih feniksov. muz. dracen in cikasov. Zadnji so doma na vročem Madagaskarju, pa se v oskrbi naših vrtnarjev počutijo tako dobro, da cveto in obrode tako. da imamo tudi že ljubljanske cikase. Poleg pa'm hi tropskih praproti prezimujejo v rastlinjakih tudi najrazličnejše bego- nije, klivije, pelargonije in primule. ki so v najlepšem cvetju. Po policah se tišče drug drugega lončki z raznimi rdečkastimi rastlinami za preproge v skupinah, modrocveto-ä ageratumi in vse, kar je treba s potaknjenci razmnožiti do pomladi. Diven je pogled na kulture ciklam, ki jih vrtnarija sa- ma križa in vzgaja nove vrste novih barv in novih; čudovitih oblik, da se lahko kosajo z orhidejami. Tudi nekaj teh aristokratskih tujk je tu poleg zbirke sedaj tako modernih kaktej, ne za okras parkov seveda, temveč le za študij. Občinstvo splošno misli, da je dosti, če so rastline pozimi v rastlinjaku, ne pomisli pa, koliko imajo vrtnarji dela s samim čiščenjem in zalivanjem, ko v taki gneči delavec le s težavo pride do rastlin, ker je vse zastavljeno in zadelano. Še več dela Je v množarni. Ime samo pove. da v tem rastlinjaku, kier mora biti vedno 20 stopinj gorkote, razmnožujejo rastline na razne načine. V nizkih pravokotnih lončenih posodah vzklijejo rastlinice pod steklom iz semena, ki je n. pr. pri begonijah tako drobno, kakor bi zemljo potresli s to. bakom za" nosljanje. Ko rastlinice še niso večje kakor glavica žveplenke. pa morajo težke vrtnarske roke z okornimi prsti te nežne drobtinice že presajati. O. to je mu. ka, da jim kaplje pot s čela, čeprav si pomagajo z leSettimi klinčki ali pincetami. Pa vendar je to »najtežje« delo. ker človek ta. koi preveč stisne. Zraven posetev je v sipi na tisoče potaknjencev raznih cvetlic, zlasti heliotropa, ki ga pri nas poznajo po imenu vanilija, ir« igličevja, posebno tis in raznih cipres. Sploh je tu vs^ kar pozneje dorašča у toplih gredah, prostor pa je tako majhen, da ne zadostuje niti za pelargonije. CVC ЕАЛШГ, tiufävfcati. Y-fxnq 't/c.. Razen posetev in potaknjencev se tu na toplem razvijajo pravkar cepljene vrtnice, razni požlahtnjeni hrasti, bukve in smreke, ki so seveda še v malih lončkih kakor za igračo, čez stoletja se bodo pa daljni zanamci sprehajali v njih senci. Požlahtnjeva-nje je namreč zimsko delo, ali kaj — če pa ni dosti prostora. Tu se namreč grejejo tudi anturiji s prekrasnimi »škrnicljem< podobnimi rdečimi cvetovi, plamteče rdeče poan-zecije pravkar odevetajo in po solncu hrepene vse najobčutljivejše, nad vse dekorativne tropske rastline V kotu kraljuje »kraljica noči« poleg »kraljičine noči« v spremstvu kaktej najčudovitejših cblik. Tej razvajeni družbi iz tropskih pragozdov je treba pozimi streči z največjo skrbjo, ker nekatere rastline uspevajo le v toploti nad 20 stopinj, pa tudi vse v drugih rastlinjakih bi večinoma poginile, če bi padla temperatura pod 5 stopinj toplote. Ko smo imeli po 20 stopinj pod ničlo je odgovorni vrtnar trepeta! vso noč za svoje gojenke, po trikrat je skočil iz postelje in tekel iz mesta gledat v vrtnarijo in na Muzejski trg v rastlinjake, če kakega delavca morebiti ni premagala gorkota.da bi bil zadremal in ne bi neprestano kuri!. Samo ena noč bi lahko uničila vse zaklade naše mestne vrtnarije, ki se ne ponaša z njimi samo Ljubljana, temveč vsa dežela. Le ena ura bi lahko opustošila nasade našega mesta za desetletja, ker si niti misliti ne upamo, da bi Ljubljana kd'aj mogla in smela za svoje olepšanje izdati tako velikansko svoto, da bi z nakupom nadomestila izgubo. Kurjava .sicer mest. občino ob najhujšem mrazu stane po 5Э0 Din na dan, o normalnih zimah pa porabi vrtnarija 1 vagon koksa in 1 vagon premoga, drva pa si napravi sama. Tako naši vrtnarji pozimi lenarijo po noči, čez dan pa pri —20 stopinj in več obrezujejo in' obžagujejo najvišje kostanje, skidajo sneg z vseh potov po vseh parkih, da tudi v Zvezdi je neprestano po en delavec mestne vrtnarije in na pomoč mu pridejo drugI mestni delavci le, če dela ne more zmagati. Tudi poleti pometo in posmažijo vsak dan vse parke in nasade vrtnarski delavci. Za vse to delo pozimi, za prekopavanje In rahljanje zemlje, gnojenje parkov — noj vozijo mestni pometačj s cest na vrt ter ga nI treba kupovati in ta vsa vrtnarska dela tekom leta Ima mestna vrtnarija 1« tri vrtnarje, okrog 12 delavcev in 4 delavke. Z» tem poudaril, da inšpektor c. Hejnic zna coprati. To bo priznal vsakdo, kdor hna le za predpasnik vrtička. Inspektor mestnih nasadov g. Vaclav Hejnic je mojster. Prišel je pred 34 leti z naj-obšimejSim znanjem in prakso podprt bi du-, najskih dvornih vrtov v Ljubljano. Kostanji v Zvezdi, kostanji v Glavnem drevoredu, kostanji v Lattermannovem drevoredu so bili tedaj vsi ljubljanski nasadi. In danes! O, uipravičeno se bahamo, kaj in koliko smo storili, kakopak mi sami Ljubljančani. Eno figo, gospoda, saj tisti proračunček ni nič, prav nič v primeri s Hejnicovim delom. Ce bi mu bili izpolnili vsaj četrtino želja, bi bila danes Ljubljana paradiž, tako pa izkušeni mož niti predlagal ni. ker nas pozna. Ce bi bil čakal na razumevanje, priznanje in zahvalo, ki mu jo izražamo le s «prokle-tim Pemcem», bi nam bil lahko po 35 letih uradovanja zapustil prijazno zaraščeno gmajno in večina starih Ljubljančanov bi bila zadovoljna z njo, češ. samo da je senca. Na vrsti so mladi, za lepoto našega mesta, vneti in podjetni' možje. Oprite.se ob ograjo mestnega vrta in jo raztegnite na / ANT^j-VRIVn vse štiri strani, da bo vrt najmanj štirikrat večji. Postavite prostoren rastlinjak, da se nam rastline v gneči ne zaduše. Dajte de. Iavcev, da vrtov ne zamori plevel. Dajte enkrat tudi denarja, da bo Ljublana pu-šelic! Poglejte v Beograd! Ze pred vojno so francoskemu strokovnjaku dajali ministrsko plačo, na mesec toliko, kakor v Ljubljani za ves vrt na leto. In kaj imajo? V primeri z Ljubljano nič. Dobro pripravljen je Hejnic prišel v Ljubljano, študiral je na Češkem, v Nemčiji, Franciji in na Angleškem. Tam je bil pri Sandersu, najznamenitejšem kultivatorju orhidej na svetu. Sanders je mladega, podjetnega Ceha določil za zbiralca orhidej v Braziliji. To pomeni, da mu je ponudil sijajno karijero in bogastvo. Ali Hernie je odklonil, ker se je v Angliji, klasični deželi naravnih parkov, že naučil, kar je hotel. Izmed 90 kompetentov je Ljubljana izbrala pjega za mestnega vrtnarja, ker je bil med vsemi prosilci najbolje kvalificiran. Tako smo dobili strokovnjaka, ki je poznal vso umetnost nemških, francoskih in angleških parkov in vrtov. Mož, kakor nalašč za habs. dvor, ki je imel vedno polno denarja za lepe nasade. Sposobni Ceh se je pa odločil za siromašno, po potresu porušeno Ljubliano. ker je vedel, da je dober gospodar. Ta dobri gospodar nam je ustvaril, kar danes z radostjo občudujemo in bodo vži-vale še daljne generacije naših potomcev. Samo prostora in dosti rok mu dajte. Moderna vrtna arhitektura zahteva velike ploskve in pasove enobarvnih cvetočih rastlin. Namesto s posameznimi različnimi cvetlicami v skupinah, operira modema vrtnarska umetnost z velikimi gredicami, ki so nasajene s samimi enakimi cvetlicami. Toliko, kolikor porabimo sadik za vse ljubljanske nasade, jih moramo imeti samo za eno moderno skupino. Ko je g. Hejnic prišel, je LJubljana imela za tivolskim gradom majčken rastlinjak, ki je bilo v njem le nekaj fuksij in podobnega staroverskega blaga, sedanje rastlinjake so pa ravno zidali. Park je bil le okrog vodometa. vse doli do Viča pa travnik. Sedaj pa na leto vzgoje in posade za pomladanske nasade d7 inž Stanko Bloudek Njegov tekmec ie'tudi letos predvsem V. Vodišek. pridružil pa se je tej dvojici talentirani novinec v !. seniorskem razredu Avčin. ki ima vse izglede za ugoden placement. Četrti resni tekmec za državno prvenstvo Polo Schwab pri tej tekmi še vedno ne more startati. Razpisani program za moško državno prvenstvo je zelo težak: cbvezne vale so iste kot so bile razpisane lani za olimpijado. Damsko prvenstvo se vrši letos prvie. Па. Kadrnka-Reichmann je precej sigurna prvega mesta. Zato in tudi zaradi težkega razpisanega programa (olimpijski program cbvezn'li vaj!) bo startala v tej skupini najbrže sama ga Kadrnka. Obenem veli a ta tekma za druso tekmo za prehodni pokal JZSS. ki ga iz leta 19-'7- istotaAo brani ga. Kadrrika. , 2e zaradi mnogoštevilni prijav bo zelo zanimiva tudi tekma seniorjev II skupine. Osem tekmovalcev ni starta lo doslej se pri nobeni drsalni tekmi pri nas. Tekmovalci so približno enaki. Razvrstitev tekem je naslednja: V soboto ob 14.30 obvezne vaje seniorjev II. skupine : v nedelio ob 10. obvezne vaje za prvenstvo gospodov, vmes obvezne vaje za prvenstvo dam; isti dan približno ob 11 prosto drsanje vseli treh skupin. — Razglasitev rezultatov in ra>zde!itev daril se vrši ob IS. v Jamskem salonu kavarne s Emona j. — V srboto pooo'dne ostane za tekmo rezervirano ma'o drsališče, v n-ede-]jo dopoldne veliko drsališče. Prosto drsanie se vrši ob spremi i evamju godbe. Predvidoma bo na drsališču godba tudi v soboto popoldne cd 16. ure dalje in v nedeljo od 16. do 18._ Prvi motoskikjöring v Ljubljani .Motokolesarski klub Ilirija v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 3. t. m. prvič v Jugoslaviji motoskikjöring na progi Brezovica—Vič pri Ljubljani. Smibčanski šport se je v zadri:rh letih zelo razvil, toda tudi mororrro kolo je postalo splošno prometno sredstvo tudi pozimi. Naravno je, da športni duh in žilavo s t iščeta udejstvovanja tudi pozimi, in tako je prišlo do prve skikjöring prireditve v Jugoslaviji. Sodeč po številnih prijavah m ugodnih rezultatih treninga obeta biti ta prireditev ne samo za tekmovalce, temveč tudi za gledalce zelo zanimiva. START POVRATEK SpoTtna organizacija in časomerstvo je v rokah izkušenih športnikov. Posebno Interesantna obeta biti slika na cilju. Cilj se nahaja pri gostilni iKušare pri Dolgem mostu ob Tržaški cesti (km 4). Obiskovalci dirke se lahko poslužijo brazovišksga avtobusa. Začetek tekme ob 14.30. Službene objave LNP V smisla sklepa upravnega odbora na seji dne 24. m. m. in na predlos podsaveznega kapetana se postavlja za reprezentančno tekmo LNPrZNP, ki se bo odigrala v nodeljo 3. t. m. v Zagreba, naslednji team: Ja.nčigaj (Primorje), Koren (Maribor), Verov-šek (Ilirija), Zupančič Lado (Ilirija), Slamič (Primorje), Košenina (Ilirija), Jug (Primorje), Šiška (Ilirija), Ihrterreiter (Maribor), Doberlet (Ilirija), Bertonce'j (Maribor). Rezervi: Z&mliak (Primorje), Oman (Ilirija). Moštvo odpotuje iz Ljubljane v nedelio 3. t. m. z brzovlakom ob 9. ter se vrne v Ljubljano isti dan z večernim brzovlakom. Navedeni Igralci se morajo javiti podsaveznemu kapetanu g. Dolinarju točno ob S.30 pred vhodom na glavni kolodvor; s seboi moraio prinesti kompletno obutev, prirejeno za igranje na spolzkih tleh in vsak svoj svet er (radi nizke temperature!). SK Ilirija sc naproša, da stavi podsaveznemri kaipe-tanu na razpolago garnituro 13 komadov belih hlačk in zelenih svfcrov. Igralci ISSK Maribora se bodo priključili ljubljanskemu delu moštva na potu; M. o. v Mariboru se naproša, da poskrbi za jdpotovanje igralcev v smislu dobljenih pismenih navodil. Vsi imenovani igralci se pozivajo, da se tiaj-vesfcnejše pripravijo na težko srečanje z reprezentanco ZNPa. — Tajnik L Odhod vojaške smuške patrulje v Zfi* kopane. Jugoslovenska vojaška patrulja, ki bo sodelovala na evropskih smuških prvenstvih v Zakopanih, odpotuje danes preko Dunaja na Poljsko. Patruljo tvorijo podporočnik Predojevič in moštvo Klavo« ra, Jenko m Damjanovič. Kot rezerva spremlja patruljo Zmrok. Oficijelno bo zastopal našo vojsko v tekmah vojaških patrulj naš vojni ataše iz Bukarešte. O smuških tekmah za prvenstvo Evt rope v Zakopanih nam poročajo nasled« nje podrobnosti: Za smuški tek na 50 km je rvrijavljenih 46 tekmovalcev, med njimi 4 Nemci (\VaW\ 1 Madžar, 1 Latviiec, 4 Norvežani, 1 Romun fZojer), 3 Švedi (Bergsfrom), 1 Švicar (Bussmann). 10 Če« hov (Fišera, 2 Nemecka, Buiak. Dontb), 4 Juco^loveni (Goreč, brata Janša, doktor Kmet) in 16 Poliakov (Czech, K an-a. Wit« kowski). Na 18 km ie udeležba mnogo Številnejša: v sena je prijavljenih 136 teb movalcev. Med n'imi so 4 Nemci ^WahD. ArgUj Colin. 2 Madžara. Latvi.iec Bokas, 10 Norvežanov fRtmd. Vmjarengen), 2 Ru= пята, б Švicarjev (Bussmann, Zogg), 5 Švedov (BergstTom, Jonsson), 31 Čehov (Fišera, 2 Nemecka, Novak, Stehlik, Dick, Dorath, Purkert)), 4 Jugosloveni (kot na 50 km) in 64 Poljakov. Zanimivo je, da startajo Cehi ločeno za češko in nemško smuško zvezo. Za kombinirani smuški tek je prijavljenih 74 tekmovalcev, lud-i v tej disciplini so najmočnejše zastopani Ce« hi in Poljaki. V skokih jc prijavljenih jj skakačev, med njimi znana Nemca Reck« nage! in Müller, Italijan Vitale. Norvc/a» na Ruud in Vinjarengem Švicarji Kubi, Trojani in Zcgg, Cehi N стеску Otakar, Burkcrt, Dick, Novak in Poljaki Czech Brondslav in Vladislav ter /.vtkowiez. V Hafcravu so zopet prijavljeni Jugosloveni brata Janša n c!r. Kmet. ickmovaleev je vsega 62. Najslabšo udeležbo beleži dam« ska tekma, za katero je prijavljenih skup* no 24 tekmovalk. Glavni boj se bo vršil zopet med Poljakiniami in Čehinjami, ker po ena zastopnica Anglije, Italije in Švice najbrže ne bo prišla do besede. Službene objave drsalnega telin. odseka JZSS. V razsodišče za tekme dne 2. in 3. t. m. na drsališču SK Ilirije se delegirajo: za seniorsko tekmo II. skupine v soboto ob 14. uri in v nedeljo dopoldne gg. Kavšek Ivo, dr. Makso Juvanc, inž. Bloudek, V. Vodišek; za državno prvenstvo v nedeljo ob 10. dop. gg. dr. M. Juvanc, Ivo Kavšek, Milan Juvanc, Betetto, Wisiak. Navedeni gospodje kakor tudi tekmovalci se naprošajo, da se javijo v garderobi na drsališču v soboto točno ob 14., v nedeljo točno ob 9.30 dop. V smislu določil tekmovalnega pravilnika se objavljajo v naslednjem prijave, ki so došle v odprtem prijavnem roku: I.) tekma gospodov za prvenstvo Jugoslavije: Viktor Vodišek, inž. St. Bloudek, Avčin (vsi SK Ilirija); 2.) tekma dam za prvenstvo Jugoslavije in za preti, darilo JZSS: ga. Gizcla Kadrirka (Hašk, Zagreb); 3.) strvezna tekma za senior je II. skupine: Blei-weis Janez, Kcšak Nace. Wisiak Engelbert, Juvanc Milan. Betetto Evgen. Dekleva Ivan, Bäume! Heribert (vsi SK Ilirija), Thuma Emanuel (SK Reka). — jZSS. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 15. trening I. skupine v jahalnici. Zbirališče pri Kačiču. — Načelnik. Po svetu Ko to pišemo, je bila že ot vor jena druga trda preskušnja naših zimskih športnikov v Klingenthalu na Saškem. Kraj sam slovi sicer kot izdelovališče izbornih harmonik. Sedaj igrajo tamkaj na druge orgljice! V četrtek je bila smuška tekma vojaških pa« truij na 25 km, včeraj smuška tekma za nemško državno prvenstvo na 18 km, da» nes pa se vrši smuški stafetni tek na 40 km dolgi progi, ki je razdeljena v pet od« sekov po 8 km. Posamezni odseki so popol« noma različni, tako n. pr. je v II. odseku 750 m ravne proge, 1500 m vzpona in 5750 m padca, v Hi. pa 1750 m ravnine, 2<50 m l>adca in 3500 ni vzpona. V nedeljo se vr« še skoki in zaključne svečanosti. Udeležba je zelo številna. Velik del udeležencev po« tuje iz Klingenthala s posebnim vlakom preko Prage in Krakova v Zakopane, kjer se pričnejo 5. februarja tekme za evropska prvenstva v raznih smuških disciplinah. Po zakopanskih tekmah se vrše na največji poljski skakalnici «Krzyzowa gora» v Krv« niči smuški skoki. Dne 16. se vrše v Lvovu tekme za prvenstvo Lvova, ki je že nekaj let v rokah Švedov. — Sicer bo pa za smu« carje tudi istočasno in pozneje drugod mnogo prilike za startanje. V dnevih 14. do 17. februarja se vrše v okolici Štrbske« ga plesa v Tatrj velike mednarodne sinu« ške tekme češkega zimskospertnega savc« za. Nekako istočasno se vrše tudi franco« ska državna prvenstva v Pirenejih. — Naj« važnejša vsakoletna smuška tekma v Hol« menkolu na Norveškem se bo vršila šele koncem februarja; tamkaj seveda ne mo« rejo nastopiti povprečni prvaki, ker je se« vernjaška konkurenca zanje prehuda. — O Avstrijcih sc v inozemstvu ne čuje mnogo, dasi so doma zelo pridni. Letošnje prvenstvo se je vršilo v Bad Aussee; med 89 tekmovalci je na 17.5 km dolgi progi zmaga! dr. Paumgarten iz Gradca v ča^u 1:07:28. Prvak v skokih za 1. 1929. je bil Gumpold iz Inomosta; njegov najdaljši skok je znašal 43 m. — Razen smučarjev imajo sedaj tudi drsalci rajske dneve. Bal« lan g rod, ki si je v Davosu osvojil cvrop« sko prvenstvo, je seveda spravil tudi nor« veško prvenstvo na 1500, 5000 in 10.000 m, dočim je na 5C0 m pustil Nygrena pred se« be. (Časi: 500 m 44.6: 1500"m 2:25.4; 5000 m 8:38.9, 10.000 m 18:07). — Na Finskem je izvojeval državno prvenstvo v hitrost« nem drsanju Blomquist, ki je dosegel na 1500 m čas 2:31.5. na 50СЮ m 9:12.8 in na 10.000 m pa 18:34.5 (prim. norveške čase!). V Chamonixu so se za slični naslov tepli Francozi. Prvenstvo je osvoji! stari Qua« «Ha, ki jc vozil 1500 m 2:37, 5000 m 9:24.4 in 10.000 m 19:21, dočim jc тота! na 500 m prepustiti prvo mesto Thaonu, ki je posta« vil nov francoski rekord v času 46.8. Šte« vilke nazorno kažejo, kako daleč so Nor« vezani v tej disciplini pred ostalimi! — 401etni Norvežan Mathisen je naenkrat zo« pet zelo podjeten. Nedavno jc v Davosu izbolišail svoj lastni rekord; sedaj mu je že Thunberg na poti. Izzval ga je na dvoboj na 500, ICOO in 15C0 m. Thunberg je pristal, toda pristavil, da se bosta videla šele v prihodnji zim; na Norveškem. Nunni dela kot stroj! V nedeljo je dru« gič starta.1 v Ameriki, in siccr na 2 milji pod bostonsko «halo». Tekla sta šc rojak Andersen in Američan Gus Moore; slednji se je držal vsaj do 6. kroga, nato pa je Nurrni _cba odložil za tri četrtine dolžine proge. Čas 9:12. Letošnja hoja preko Arne« rike se bo vršila v obratni smeri, torej iz Newyorka v Les Angeles. Olimpijski ma« rato^ski pTvak El Quasi je tudi prijavljen. — Francoske atletinje so se že veselile, da bodo potovale v deželo vzhajajočega soln« ca, na Japonsko. Ženska športna zveza je predlog s 7 : 3 glasovom odklonila, češ da je stvar predraga in razen tega za razvoj ženskega športa brez koristi. Potovanje je dolgo in nezdravo in športnice na startu gotovo ne bi mogle jrokazati toliko znanja kot doma. Za nameravano izvedbo svetovnega no« {lometnega prvenstva v I. 1930. se jc razen Švedske ponudila tudi Italija. Izdelala ie načrt do zadnjih j>odrobnosti in dala tudi prav zanesliive materijalne garancije, ta« ko da >e zelo verjetno, da bo konwes Fi« fe v Madridu ponudbo Italije sprejel in ji poveril to pomembno nalogo. Če se ne bo« do vse tekme vršile v Rimu, bomo lahko kai videli! — Do takrat seveda ne bomo več verleb' za svojevrsten dogodek, ki se ie pripetil nevtralnemu sodniku v tekmi med kluboma «Fiume*> in bivšim prvakom tBobg-n» na R°ki. Po trikratni imitaciji nerednih eobv ga ie пгНсоН! i-pralec Reke in ga pričel daviti. Ker se sod"ik s tem ni strinjal, sta si bila kmalu v laseh. Koncem koncev je vdrla publika na prostor in na« gnala sodnika, ki se je z obema stranskima sodnikoma komaj rešil v motorni čoln, ki ga je odpeljal tja do Opatije. Kdor hoče gledati teniške boje v Wim« bledonu, ki se prično vsako leto v juniju, si mora že pozimi preskrbeti vstopnico. Tudi letos je naval na vstopnice ogromen; že dosedaj je prodanih 12.000 vstopnic za 50.000 funtov. — Suzana Lenglen je bda izgubljena, pa so jo zopet našli. Sedaj je na poti v Evropo; ženina pa nc bo dobila prav lahko, ker je mati njenega spremije« v :!ra Baidwina odločno j>roti temu, da bi veJn.-; h^dil za njo. — Karlu Koželuhu, ki se je hotel udariti s Cochetom, jc baje prav žal, da je francoska teniška federaci« ja a priori zavrnila tako namero. — Za Da« visov pokal se je letos vsega prijavilo 26 narodov. Ker jc ruk za prijave potekel že konccm januarja, ni verjetno, da bo števi« lo sodelujočih doseglo lansko rekordno število 33. Bivši evropski prvak težke teže Paolino se je naselil v Summitu v bližini Chatama, kjer se pripravlja za nove boje v Ameriki. Kakor poročajo iz Amerike, bo 18. febru« arja v Madison Square Gardenu nastopil proti črncu George Godfreyju, ki ga je pred letom dni potolkel po točkah. Pozne« je bi dobil Paolino novega nasprotnika v zmagovalcu mateha Sharkev : Stribbling, ki se bo vršil po Rickardeovem načrtu dne 27. februarja v Miami ju. D"naj bo pričel srw>m!.;di graditi nor stadij-п. Merodajr.i člani občinskega sve« ta so si te dni ogledali velike stadijone v Niirnbergu, Frankfurtu, Kölnu in Düsse!« dorfu in končno tudi v Amsterdamu. Ka» kor pravijo, je norimberški stadijon naj« lepši, vendar naj bi dunajski tudi tega pre« kašal. 1926; istoSasno pa je uvozila 14.870 stotov napram 10.300 odnosno 10.800 stotov v letih J 927 in 19'26. Fosnodarstvo Kako je treba izpolniti davčno prijavo za pridebmno (Iz predavanja zbormiin ga konzuletiU gosj». Žag ari:«.) Z novim zakonom o nejrosrednih davkih se je pridobuina znatno spremenila. Ne plačuje se več po zunanjih znakih in srednji donosnosti v okvirju kontingenta, temveč po fistem dohodku, doseženem v podjetju. Prej je bilo napovedovanje prav enostavno, kajti davčna oblastva so se povečini zadovoljeval s podatki o številu zaposlenih moči. o višini napravile in obratne glavnice, o višini opravljenega prometa in nekaterimi drugimi manj voznimi navedbami. Dosoda.j pridobnina ni občutnejše obremenjevala gospodarstva, saj je znaš«l predpis v Sloveniji z vsemi pribi!-ki in dokladaini komaj 5 milijonov Din. Z novim zakonom pa se je dohdoniiia sicer ukinila, namesto nje pa se k donosnim davkom pobira še poseben dopolnili davek, ki znaša pri pridobnini 2 do 12 odstotkov čistega dohodka, ugotovljenega xa odmero pri-dobnine. Izpolnitev prijave za 1. 1929 je posebno važna, ker гге za prvo prijavo po novem zakonu, po katen-m se odineria pridobnina prvič po čistili duhoiikih. Prijavo iie tr^-ba izpolniti tako, da je formalno pravilna. Ne zadostuje torej, ako se izpolni samo vprašanje o čistem dohodku. V prijavo je trema točno vnesti besedilo firme ali lastnika podjetja, dalje imena družabnikov z njiho-\ir.i bivališčem. Razpredelek. kjer je Sreba vpisati vrsto obrata, ie zlasti važen za presojo, v katero skupino naj sc uvrsti obrat odnosno ali naj blača JO S. 6 ali 4 odstotke osnovnega davka. Tako je n. pr. Važno, ali je smatrati obrat za industrijo, ki mora plačali 10 odstotkov, ali pa za obrt. ki plačuje le 8 odstotkov. Pravilnik določa, da so industrijska podjetja ona, ki predel:ujo;.o sirovi-no ali pollabrikate s stroji re lno za zalogo. toda manj po naročilih, in ki uporabljajo človeško delovno moč največ le za upravljanje in nadziranje strojev. Obrtniki spadajo v dve skupini, in sicer v prvo skupino (z Ю odst. o?n. davka) ona obrtna podjetja, ki predajajo, najsi !e doloma, nabavljeno izdelano blagu; v drugo skupino pa ostala obrtna podjetja, pri čemer plačajo 8-odstotni osnovni davek obrtniki, ki delajo s stroji ali z, več nego 4 pomočniki, ostali pa Godstotni davek (vajenci se nikoli ne smatrajo za pomočnike). Pri davkoplačevalcih Iretje skupine, to je pri onih. ki so samostojno drugim na službo, je važno, ali delajo v stalnem lokalu ali n«. Ako nimaio stalnega lokala, so pridobnine oproščeni, sic-?r pa plačajo 4 odstotke. V lo skupino spadajo tudi koč i jazi in vozniki z enim vozom, če pa vršijo posel z najeto delovno močjo in imajo več nego en voz, pa spadajo v prvo skupino. Ako davčni zavezanec izvršuje več raznih poslov pod enim obratom, je tako izvrševanje raznih poslov (poklicev) zavez,ano višji davčni stopnji. Davčna osnova se za vsak obrat, posel ali poklic ugolovi posebe', na skupni znesek teh osnov pa se uporabi davčna stopnja, ki se uporablja za poklic, zavezan davku j>o višji stopnji. Ker se vsako podjetje in vsak obrat smatra za poseben davčni predmet, je treba prijavo vložiti za v*ak ob'ekt (obrat) in za vsako vrsto posla, čeprav se pod enim obratom izvršuje več raznih poslov. Tako je treba n. pr. vložiti posebno prijavo za centralo in podružnico, za trgovino in za točenje pijač, za dohodek iz, obrti in za dohodek prodaje obrtnih izdelkov itd. Glede vprašanja vloženega kapita'a j* troha omeniti, da je vloženi kapital identičen z nabavno ceno odnosno izdatki za otvoritev obrata. Na višino vložeue glavnice polaga zakon velik pomen kajti v primeru, da pride davčni odbor zaradi pomanjkanja knjigovodstva v poležaj, da ocenjuje dohodek, tvori višina glavnice eden glavnih kriterijev za oceno dosegljivega dohodka. Navesti je tudi višino tujega vloženega kapitala in naslove upnikov zr radi kontrole rentnega davka. Pripomniti je. da obresti od lastne ali t«ie plavniee ne spadaj) v režijske stroškV. Za obrtnike je važno vprašanje števila nameščencev pomočnikov, ker ie orl tega odvisna viš;na osnovnega davka. Izkazati je število povprečno tekom leta zaposlenih pomočnikov. Vprašanje o pričetku poslovanja se tiče samo onih davkoplačevalcev, ki svoja podjetja niso otvorili pred 1- januarjem 1928. V takem primeru je izkazati samo dohodek za čas de'anskega obratovanja. Končno je v prijavi napovedati bruto-dohodek v letu 1928. režijske stroške in Ы-«ti dohodek. Zakon smatra, da ,ie čisti dohodek skupni kosmati dohodek (dobiček) iod-jetja, obrata ali jioklica zmanjšan га odbitke iz cl. 54. Vprašanje je torei rešeno s strogo knjigovodskega stališča. Kosmati dohodek je torej identičen z vsolo, ki pri dvornem knjigovodstvu Ivori v računu izgube in dobička izhodno točko za ugotovitev poslovnega dobička ali izgube. Vendar pa zakon določa, rla kosmatega dohodka ne smejo zmanjševati: 1.) zneski za povečavo podjetja ali obrata sa povečanje glavnice ali za poravnavo dolgov; 2.) zneski za plačano pridebnino: 3.) namostek delovne moči rodbinskih članov, če žive skupaj z davčnim zavezancem: 4.) darila in rogodbene nagrade: 5.) stroški za gospodinjstvo davčnerra zavezanca-(5.) obresti od lastne ali tuje glavnice: 7.) dotacije raznih fondov razen v fonde za amortizaci-lo od zgradarine oproščenih zgradb in za «troje in opfali mrtvi inventar (odpisi, ki se zbiraio v posebnih fondih); 8.) Izgube iz minulih let. in 9.) povračilo podpor (subvenrii) Od kosmafpga dohodka pa «e smo*« odštevati : stroški, potrebni, da se \zdrži in zava- ruje kosmati dohodek, kakor ri. pr. najemnin* za lokal: plače in mezde pomožnega osobja \ .!+ "ju ali naravi (oceiti kakor za uslužbi-n-ki .'-лек za pomočnike, hrana in slanovüt; ■ 1 ц! Din, za vajence 1500 Din), odpisi г:. -.i. ijo zgradb, ki niso zave- zane d-ivs • -" !'br, odpisi za stroje in mrtvi in-.«* -r; м.-vsti dolgov, ki obremenjujejo j» rem najeti obratni kapital, dejrtn-l. - j !; i"''n; državni in samoupravni posredni davki, takse, carine, davek na poslovni promet; prispevki za zavarovanje nameščencev, premije za zavarovanje zgradb obrata, blaga in strojev, prispevki za pokojninske fonde nameščencev; katastrski čisti donos zemljišč, pri kamnolomih, apnenieah, kopanju pe-ka. produkcijo oglja itd. Seveda s j ne sme bruto-dohodek zamenjati г letnim prometom ali izkupičkom, brez odštetih izdatkov za blago, sirovine itd. (Konec sledi.) Položaj na slovenskem lesnem trgu Zadnji snežni zameti so povzročili, da so se cene drvam, navadnim kikor tudi rezanim, ponovno dvignile. Zaradi pomanjkanja razpoložljivega blaga ni bilo mogoče zadostiti niti eni tretjini povpraševanja. Zaloge suhih drv so popolnoma izčrpane, zato so interesenti kupovali tudi razen drug maieri-jal za gorivo, tako n. pr. bukove in jalove k rajnike, razrezane v mpterske dolžine, in jelove in hrastove odpadke. V zadnjem tednu se je odposlalo tudi že precej povsem svežih drv. Največ povpraševanja za drva je prišlo iz, Milana. Situacija za rezano in tesano blago je ostala ista, kakor v januarju. Kupci sicer proro-kujejo znižanje cfn, vendar pa v isti sapi povprašuje jo za večje količine, iz česar se da sklepati, da se hočejo grosisti pravočasno založiti za nastopajočo spomladansko stavbno sezijo. Pri tem je največ povpraševanja za blago III. vrste v debelinah 24, 28, 88 in 48 mm. Pričetek stavbne sezije je opažali seveda najprej v južnih krajih., posebno v Splitu. kamor pa se žal ni moglo poslati^ blaga zaradi zaprle preg?. Celo vagoni, naloženi in od pre ml»; ni za Split, so morali biti po večini razloženi in se 1л lo morali na novo odpre-miti. Pri tem naslalj stroški se morda neopravičeno zaračunavajo eni ali drugi stranki, ker bi te stroške morala nosili železnii-a. ki je zahtevala, da se blago razloži kljub temu. da j\e vagon že prevzela. Ob" tej priliki naj omenimo še drug nedo-stnlek pri železnicah, in sicer pomanjkanje železniških voznih tehtnic na velikih postajah. Zaradi te pomanjkljivosti imaio Irgovci-izvozniki velike stroške, ker se mora blago na onih postajah, ki imajo tehtnico, zaradi prekoračene teže pogosto razkladati. Želeli bi bilo, da bi železniška direkcija proučila lo zadevo in da bi po možnosti postavila na prometnejših postajah mostne tehtnice. Za trame se zanima Siciliia, ki išče blago v dimenzijah 3-3 do 5-6 oziroma 6-7, od 4 do 7 m. via Sušak in via Split. Kakor že omenjeno se Italija najbolj zanima za III. blago, za federine (za vagone) in za remeljne raznih dolžin. Bukovina se pojavlja na slovenskem trgu že v precejšnji meri. Upajmo, da bo njena izdelava tudi odgovarjala zahtevam konsumentov. Ker bo za "poglobitev trgovinskih odnoša.Vv med našo državo in Španija velikega pomena letošnja mednarodna razstava v Barceloni, bi bilo želeti, da tudi slovenski bukovi prd;lueer.ti razstavijo svoje blago ki gotovo ne bo zaostajalo za onim iz Hrvaške in Bosne. Jvt je Nemčija sklenila novo začasno konvencijo za uvoz lesa iz Poljske, je pričakovati, da Nemčija in Francija letos ne bosta potrebovali našega lesa v toliki meri kakor lani in bi ЬЧо priporočati, da naši produ-centi skušajo obdržati ostala dosedan'a trži-i šča (Italijo, Grčijo, Sredozemsko morje) s stalnim izboljšanjem manipulacije blaga. — Vprašanje poravnave pri Slavenski banki. Vest zagrebških listov, da je bila na zboru unnikov Slavenske banke v Zagrebu od strani gosp. Westna, industrijca v Celju, stavljena ponudba za r>oravnavo. ni točna, ker se na sami skupščini ni razpravljalo o tem. Pač pa je bi v« i upravni odbor Slavenske banke ob priliki sestenka upnikov v Ljubljani, ki se je vršil preteklo soboto, oficijelno sporočil predsedniku Mestne hia-nilnice ljubljanske, gosn. dr. Gregoriču. da bo v rrvi polovici februarja predložil kon-kurznemu sodišču ponudbo za poravnavo z upniki. — Sveopča hrvatska kreditna hankn demantira v z-grebških listih vest. da se namerava fuzijonirati s subotiško Občo kreHtno banko, kakor tuli vest, da namerava ljubljanski Kreditni zrvod z» trgovino in industrijo ustanovili v Zagrebu svojo podružnico. •= Srednjeevropske železarne in Jicrosla-viia. Kakor noroča»o z Dun.-ria bodo srelnie-evTopske železarne ob priliki podališania mednarodnega karlela za tračnice mhtevak; glede na ortrivi'ene velike železniške investicije v balkanskih državah povečanje kvote, k j znaša sedaj 1» 40 odstotkov skupne »rodukrije kartela. Kakor se dalje r'tr.'uie. bo g!e !e dobav tračnic za Jugoslavijo nrišlo do srorwuma med sredin eevropekimi ia poljskimi železaniami. ki niao v karteln. poljske že'er>;rnr* ki so že noiiovno stavile v Jugoslaviji pižV cene kakor ostale srel-ireevrorske. stavh'o znatne zahteve. Jugoslavija Ы» v kratkem potrebovala več tisoč vagonov tračnic. To dobavo nameravajo. «e bo dosege1 «nnrazum s polisirimi železarnami, razdeliti med češkoslovaške, avstrijske. romunske, madžarske in poljske železarne. hmelja. V preteklem letu i? Češkoslovaška izvorih 181.100 «lotov VmeVa napram 182 tisoč 400 v 1. 1927 in 147.200 stotov v letu Položaj na naših borzah Ljubljana. 1. februarja. Na ljubljanski borz.i je bil pretekli teden devizni promet kakor na ostalih borzah slab. Znašal je komaj 14.2 milijon» Din, napram 15.8, 22.8, 22.2 in 24.6 v zadnjih št'rih tednih. Večino potrebe je tekom tedna krila Narodna banka. Napram koncu zadnjega tr lna j'.: pr-pustila d viza iui Der!in oi jS.iH aa i C.jo; deviza na London fv se prvotno okrepila od 276.19 na 2/G.40, pozneje pa je zopet popustila na 276.2Я Deviza na Dunaj se je m koliko okrepila na 8.008, dočim so tečaji ostalih (ieviz ostali v glavnem ne-sj iremenjeni. Na zagrebškem efekt, tržišču se je Vojna škoda tekom tedna držala na višini zadnjega tedna, danes pa se je po odbitku kupoma od 25 Din ponovno okrepiLa na 43fi. kar bi odgovarjalo tečaju s kuponom od 4*11 napram 450 — 457 koncem zadnjega tedna. Tudi investicijsko je nadalje čvrsto. Trgovalo se je v početku tedna |>o 88, danes pa se je nudil denar jo 87-75 orez blaga. Za bančne vrednote je bilo opažati več zanimanja, kar je v zvezi s pričakovanjem ugodnih dividend. ki po vesteh iz Zagreba v splošnem ne bedo nižje kakor lani. Praštediona se je pri živahnejšem prometu okrepila od 922.5 — 925 na 930 — 935. Tečaj delnic Narodne banke se je stabiliziral na višini 7450 — 7550. Tečaji ostalih bančnih vrednot so ostali v glavnem nespremenjeni. Med industrijskimi papirji je bil čvr-siejši Sla vel-s, ki se je dvignil na 107. Trboveljska se je tekom tedna trgovala oo 470 do 480. Slavonija "x> 5.25 do 5.50, Vevč« p« 125. Narodna šum ska po 33. Drava pa je nekoliko popustila na 465. 1. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasli v devizah na London, Berlin. Newyork, Düna. Razen manjše potrebe v dsvizi na Trst je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Deviza na Berlin je popustila na 13.53, deviza na London pa na 276.28. Na zagrebškem efektnem tržišču se je da-nes Vojna škod« ponovno okrepila za 2—3 točke. Ker je danes zapadel kupon, se je trgovalo brez kupona (25 Din), in sicer za aranžma po 435.5 (kar bi odgovarjalo tečaju s kuponom od 460.5 napram 458—450 včeraj) kasa po 45(5, za februar po 436—437 in za december po 474. Investicijsko ie notiralo S7.75 brez blaga. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 930 do 935 v Unionbanki po 56, v Kreditni po 93. v Ljubljanski kreditni po 125 in v Jugobr.nl;i po 90.50. Med industrijskimi papirji je Slavonija dalje čvrsta pri 106 do 107 (zaključki); v ostalem se je trgovala Trboveljska po 472.50 do 480 in Slavonija po 5.50. Deviie in valute. Liubljana. Amsterdam 0 — 22.8325. Berlin 13.515—13.545 (13.53), Bruselj 0—7.92, Budimpešta 0—9.9335, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunai 7.993—S 023 (8.008), London 275.88—276.68 (276,28). Newyork 56.77— 56.97 (56.87). Pariz 0—222.6*. Praga 168.2-169,— (168.6), Trst 297 15—299.15 (298.15). Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.315. London 25.2125, Newyork 520, Milan 27.215. Praga 15.385, Dunai 73.10. Budimpešta 00.645 Berlin 123.475. Bruselj 72-25. Varšava 58.30, Bukarešta 3.125. Sofija 3.75. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 435.5 — 430, kasa 435.5 — 437, za februar 436 — 437-5. za december 471—474. investicijsko 87.75 den., agrarne 54 b!.. bančne vrednote; praštediona 930 — 935. Union 56056.5, Kreditna 93 — 95. Ljubljanski kreditna 125 — 126 Srnska 1"3 den.. Narodna 74.50 den., Jugo 90.5 — 91; industrijske vrednote: Gutmann 199 _ 200. Slavonija 5— 5.50, Slave« 106 — 107, Nar. šum. 33 — 35. Drava 465 bi. Isis 20 — 28, Dubrovačka N>5 lil., Brod vagon 350 b!.. Trbovlje 470 — 480, Nar. mlinska 20 den. Beosrrad. Vojna škoda 435.5, investicijsko 88—88.5, agrarne 53—54 Narodna b?nka 74.50. Žitni irg V nasprotju z zadnjim tednom, ki je bit raradi naraščanja tečajev na čikaški in bu-dimpeštanski berzi v znamenju hose in je bil promet precej živahen, jc- bila v preteklem tednu kupčija bolj slaba, čeprav se cene niso bistveno spremenile. Zlasti proti koncu tedna se ie opazila neka rezerviran ost. Vendar pa kaže naš žitni trg precejšnjo odpornost proti nazadovanju cen, kar je v zvezi, z dejstvom. da so dovozi na trg zaradi slabega vremena zelo slabi. Vojvodinski mlini so s starimi nakupi zaenkrat še dobro preskrbljeni zato sta preiekli teden nastopili kot ku-povalki predvsem le Slovenija in Bosna. Slovenija je kupovala pšenico in moko. Bosna pa koruzo. Vojvodinska koruza, ki še ni povsem suha, še ne priaja v Slovenijo, ker suh** laplatska koruza razmeroma cenejša 1305 Din franko Rakek ocarinjena). Koncem tedna je bila na ameriškem tržišču tcdenca komaj stalna: pri nas pe se je trgovala baška pšenica na bazi zrdniega te.i-na, in sicer (v Vojvodini) po 245 do 247.50. banaška po 242.50, «remska pa po 247.50. Cene rži in ječmenu so ostale nespremenjene. Koruza na =e je trgovala za promptem i!ob:i- vo po 257.50 — 260 in za februar po 265. * Novosad.ska blagovna Itoria (1. t. m.) Tendenca nespremenjena, promet: 6 vagonov pšenice, 1 vagon koruze. 1 vagon otrobov ia 1 vagon ovsa. pšenica: baška in sremska 244 _ 245; banaška. pariteta Vršac 238 do 240: koruza: baška in sremska 257.5 — 260: za februar ?6>.5 — 267; za marc - maj 282.5 — 287.5. Ljubljanska Ыаготпа borza. (1. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključeni so bili 4 vagoui in sicer 2 vagona orehovih plohov. 1 vago-t drv in 1 vagon desk. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bil 1 vsgou pšenice. Nudi s? pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni), baška 80 Ug po 287-5 — 290. za februar po 2925 do 295. za marc po 297.5 — 300. za april-po 302.5 — 305; moka: ^Ogr fco. Ljubljana plač. po prejemu blaga po 420 — 425; korura: laplatska j po 345. baška, času primerno sulia po 295— 297.5- Ječmen: baranjski pivovarski 08.69 kg po 345—347.5. baški ozimni po 33&—332.5. Dunajska borza sa kmetHske proizvod« (31. januarja.) Navzlic fvrsteiši tendenci na inozemskih tržiščih se promte na dunajski borzi nI povečal. Jnjtoslovenska pSenica e» ia trgovala za «are po 194 sb. cif Brajla. Podunavska koruza se je nudila га аргП-maj po 1.6S K5. laplatska pa la maj po 181 sh. df Trst. Uradni te&ji se niso bistveav ' spremenili. Dooisi JESENICE — KOROŠKA BELA. Tukajšnje pevsko društvo »bava« bo praznovalo 2. du i. februarja 2U-letnico obstoja. V soboto 2. februarja »e bo vršil zabavni večer s plesom na čast. ustanoviteljem društva pri g. Fr. Kobaiu na Savi ob lb. V nedeljo 3 februarja pa v Sokol-skem domu na Koroški Beli slavnostni koncert z izbranim sporedom. Občinstvo vabimo, da se udeleži zabavnega večera kakor tudi slavnostnega koncerta. VlC. Letošnji predpust poteka v naši občini v znamenju oblastnih davščin skoro brez plesov in maškerad. Edina velika plesna prireditev bo tradicijonalna tnaškerada na pustn-o soboto v Sokoiskem domu na Viču. Ta največja vsakoletna priredite-v v naši občini se odlikuje po svoji originalni dekoraciji velikega stila, po svoji domačnosti in prisrčnosti brez prenapetosti in gizdavosti. Neumorni Verbičev jazz bo skrbel, da bodo prišli temeljito na svoj račun vsi plesalci od valčka rjev do ljubiteljev najmodernejših plesov Razne konkurence bodo nudile priliko uveljavljenja individualnega naziranja o lepoti. Vse okolščine govore za to. da se ta edina velika prireditev na Viču ne sme zamuditi. Geslo nam bodi: Na pustno soboto vsi na karneval v Sokolski dom na V:č! RADOMLJE. Sokol v Radomljah je imel svoj redni občni zbor ob lepi ude* ležbi člamstva preteklo nedeljo Društvo je v pretekli poslovni dobi imelo redne mesečne seje, na katerih se ie največ ob* ravnavalo vprašanje nakupa zemljišča za bodoči Sokolski dom. Sokol namreč nima sedaj primern:h prostorov, kjer bi lahko gojil telovadbo, ter mu je lastna streha res nujno potrebna. Finančno stanje dru» Stva je prav lepo napredovalo. Novi sa» bor, ki mu stoji na čelu požrtvovalni sta» rosta br. dr. Ivo Potokur, je prevzel svoje posle s trdnim namenom, povzdigniti dru» štveno delovanje v tehničnem in v pro» svetnem pogledu ter zbirati z največjo marljivostjo prispevke za bodoči Sokol» ski dom. Po poročilih društvenih funkei» jonarjev je pozdravil v imenu župnega starešinstva zborovalce br. Jereb, želeč društvu najboljših uspehov in je pozval vse članstvo k intenzivnejšemu delu BLED Danes na praznik zvečer se bo vršila na Bledu velika -sokolska maskerada v Zdraviliškem domu pod značko; «Polet čez ocean». Dvorana ie krasno dekorira» na. Ni se treba maskam bati mraza in pre» hlajenja. Kuri se že štiri dni in se čuti že prav prijetna temperatura v dvorani. Na svidenie! Zdravo! — Odbor VRHNIKA. Sokol Vrhnika priredi da» nes na praznik običajno predpustno vese» lieo z maškerado in plesom. Dostojne maske proste. K obilni udeležbi vabi odbor. D. M V POIJU. Sokolova maskerada bo v sobo'o na svečnico 2 februarja ob 20. v okrašeni dvorani Sokolskega doma. Ljubitelji domačega in modernega plesa bodo prišli na svoj račun. Vršila se bo tu* di revija najlepših ma.sk. K obilni udeležbi vabi odbor. " 259 ZALEG. Na občnem zboru gostilničar» ske zadruge v Žalcu, dne 23 januarja, je bil ponovno soglasno izvoljen za načelni» ka ivan Virant, gostilničar, trgovec in po» sestnik v Žalcu, za podnačelnika pa go» spod Alojz Srihar, res'avrater in velepo» sestnik v Sv Petru v S. d. ŽALEC. Gasilno društvo v Žalcu bo priredilo na svečnico 2 febn arja pri to» varišu g. Josip Hod.ii'ku predpustno maške» rado s р1ечот Obdaritev treh najlepših mask. Sviral bo priljubljeni Metelkov šra» mel. Vstopnina prostovoljna. Začetek ob 8. (20.) uri. Za raznovrstna jedila in do» bro pijačo bo preskrbljeno. Vso zabave željno in gasilnemu društvu naklonjeno občinstvo vljudno vabi odbor. 264 DOVJE=MOJSTRANA. Dne 9. januarja se je vršil v gostilni «šmere» v Mojstrani ustanovni občni zbor Triglavskega pevske» ga društva. Pri volitvah je bil izvoljen na» slednji odbor: predsednik g. 1. Rebolj, podpredsednik g K.. Košir, tajnik g. I. Perm, blagajnik g. I. Kramar, arhivar gu» spod M. Podrekar. Pevsko društvo ob« stoja zaenkrat samo tz tnoškega zbora, ki ima dobro izvežbane glasove, sčasoma pa se bo razširil tudi mešani zbor. Z usta» novitvijo pevskega društva je bil naprav» Ijen lep kulturen korak, za katerega gre hvala predvsem društvenemu pevovodji g. učitelju Ivanu Bitencu. JEZICA Hud mraz je prisilil poljske in gozdne živali, da prihajajo prav do hiš. Dostikrat zapodi kak domač pes lačne go» ste, ki preveč predrzno posegajo po ko» koših. Pred par dnevi je bilo opažati ob Savi mtrogo divjih gosi, ki so si iskale bor» ne hrane ob njenem obrežju. Cez par dni so pa že odletele v velikih «klinih» proti jugu. Najbrž jih je prehudi mraz v sever» nejših pokrajinah prisilil na selitev. Kmet» jc pravijo, da še niso imeli nikdar prilike videti tako velike jate plašnh gosi. — Pev» sko društvo «Zora» ima danes ob 4. uri popoldne veliko maškerado pri Florjančku na Ježici. Na sporedu so med drugimi tudi pevske točke Bavi se tudi s pridnim študijem burke «Babilon» Ker bo v krat» kern to njihova prva dramatična priredi» tev, je zanjo precejšnje zanimanje. DOMŽALE. Ta teden smo imeli kar dva smrtna primera. V torek je ugrabila raz» sajajoča hripa 3 leta starega otroka, sina trgovskega mampulanta g. 1. Travna v Domžalah. In isti dan je peminuia v vi» soki starosti gospa Scničeva Pogreb je bil zelo lep. — ŽKD. nam je poslala prav lep film «S kinoskamero okoli sveta», katerega smo predvajali ta t.-den. Ker je bil zelo poučen, smo napravili tudi eno predstavo po znižanih cenah za šolsko mladino. Za svečnico pa bomo pokazali Domžalčanom zupet lep film. in s:cer «Življenje na oto» kih Fidži». kar jih bo gotovo močno za» nima! o. KAMNIK. Včeraj, v petek, je prispelo z vlakom precej smučarjev, ki so se po» dali proti Krvavcu in Vel. Planini, da se v lepi snežni naravi naužijejo praznikov. Ljubljanskim smučarjem se je pridružilo tudi več kamniških, ki so se pričeli močno zanimati za prijetni in lepi smučarski šport. Za smučanje imamo tudi v bližini Kamnika prav lepe terene Odlikujejo se posebno naše «Poljane» Ker se ustavlja pri nas posebno poleti mnogo turistov, smr napredovali v toliko, da imamo sedaj kar tri brezalkoholne kavarne. Tudi za pust» ne dneve ie pri nas dosti priprav. ŠOŠTANJ. Poročali smo že, da so pred» priprave za veliko sokolsko maškerado. ki bo v soboto 9 t. т.. v polnem teku. Pri» reditev bo pod geslom «Grajski vrb. v smislu katerega so izvršene tudi vse de« koracije. Že prvi vtis pri vstopu v dvo* rano no' e tudi rvemask'rtmem" oosetniku maškerado da je stopil v pravljični graj« ski vrt. Sokol Zimski program gorenjskega Sokolstva V društvih GSŽ se to zimo intenzivno goji smuča rstvo. Najbolj se udejstvuje v tem športu članstvo sokolskih društev Jesenice, Koroška Bela-Javornik, Bled, Bohinj in Mojstrana. Pa tudi v spodnjem okrožju se že snujejo sokolski smučarski odseiki, med njimi najštevilnejši v Kranju. . Namen župnega vodstva je, da se smuški odseki osnujejo po vseh društvih, кјет so za ta šport sploh podani pogoji. So ko ls a vo je krepka in vzorno prevedena organizacija v vseh granah telesne vzgoje, zato je tem verjetneje, da bo prej ko slej tudi v zimskem športu igrala precej vidno vlogo. Da se bo smučarstvo gojilo po so-kolskih društvih sistematično in v ne pretirani meri. si ie že večina društev GSŽ osnovala smučarske odseke, katerih načelniki so obenem člani društvenih prednjaških zborov Gesio so-kols-kih smučarjev je: manj tekem in manj javnih produkcij, zato pa več smučarstva v pravem idealnem smislu in več skupnih izletov v krasoto zknskenarave. Pred tedni se je vršila na Jesenicah seja zbora načelnikov društvenih smučarskih odsetov, ki je bila zelo dobro obiskana. Na teij seji so se vrstili važni razgovori in storili sklepi, kako dvigniti smučarstvo v sokolsk.ih organizacijah. Sestavil se je žtipni smučarski tehnični odsek, katerega tvorijo bratje, ki imajo mnogo volje in energije, da bodo dvignil'" to panogo zim* športa v Sokolstvu do čim večjih uspehov. Sestavil se je pravilnik za društvene smučarske odseke, ki se bo po potrebi še izpopolnil. Sklenilo se je nadalje, da se bodo vršile župne smučarske tekme v nedelio dne 3. februarja v Mojstrani. Po prijavah tekmovalcev in po pripravah sodeč. bo ta tekma po številu tekmovalcev gotovo ena največjih, kar iih je bilo dosedaj v naši dir-žavi. Po društvih gornjega okrožja se br. tekmovalci temeljito pripravljajo na ta svoj veliki dan. Vsi člani tekmovalci in sodniki morajo do-potovati v Mojstrano že na prejšnji dan t. j. na sveomoo s popoldanskim vlakom, kjer se ho na predvečer vršil zdravniški pregled vseh tekmovalcev in se bode vršil v hotelu Triglav zabavni večer. Pa tudi Moistrana sama je za tekme že d^bro pripravljena. Vsem udeležencem bodo na razpolago kürtji've sobe po skrajno nizkih cenah ter Midi cene za prehrano bodo po vseh hoteli1 enotne in razmeroma nizke Zato apeliramo na brate in sestre iz vse Slovenije, da prisostvujejo tekman. a*ko ne kot tekmovalci, pa vsai ko gledalci, da med krepkimi, žilavimi Gorenjci in v njih krasni gorski pokrajini prežive nekaj veselih ur. Glede društev se je sklenilo, da naj prirede kvečjemu enkrat na leto tekme in še to le. če se bo k tekman priglasita najmanj pet tekmovalcev. O skakalnih tekmah se je sklenilo, da se bodo vršile naibrž še to zimo na Bledu Glede odnošaiev sokolskih smučarskih organizacij napram JZSS so bili vsi delegati mnenja, naj bodo od sokolske strani tudi v bodoče najboljši. Nikomur se ne bo branilo, ako se želi verificirati pri JZSS Glede pristopa posameznih odsekov k JZSS pa se je sklenilo, da se na to še počaka glede na razvoj smučarstva v Sokolu in na ukrene starešinstva in TO JSS kot vrhovne sokolske instance. Smučarski odsek Sokola 1. priredi v nedeljo izlet v Velike Lašče in od tam pre» ko Blok v Cerknico in Rakek, odkoder bo povratek v Ljubljano. Odhod z glavnega kolodvora zjutraj ob 7.33. Vel ki lusiro ani С в rt f ll « ob te zastonj Za; tevaite ga od s i?di?ča HSiNEL & HEROLD tvorn ca gla bit -ratobulje jrla vobul najsijrurnnje ozaravi RUSKI MELEM Uporabljajo ga it- uaii 18 let i najboljšim uspehom, kar dokazujejo razne za hvalnice, ki prihajajo .Inev no — Cena »ritualnemu omotu s poštnino vred 25 Din Dobite ea v v-eb lekarnah in drogerijab po v-«j Iržan l'o pošt.' ga Vam nos'je dvorska чр-te ka M Bogojevič, Skoplje. Bogojev.. ,,or.-ki lekarni Skoplje. L-pn prosim. da mi rim najhtreje pošljete na na-lov Pjurdja fantovih. trgovec v Lozoviku. 'lošta Sarnorci 11) škalelj ruskega Melema. '/.a oni r^Kki Mebin. ki rte ini ga biJ Samo zajamčene lastne izdelke KUPUJTE pri EgidiJ In Karol Erjavec. Brod (poleg tacenskega mostu). St. Vid nad Ljubljano. — Avtozveza, ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane od Figovca, vsake pol ure. Oglejte si našo zalogo! inah Sant0: moke /» " . - petem , .. . f l/ S S*rm Pcci*'crn zodcVvljr- solidna p »strez >a! Zahtevaj«- ponudb ! Шмш io livarja. St. Vid nad Lf« bligno Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvo» vrstne bronovine v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se po iz» redno lepem, čistem in močno donečem glasu. Mnogobrojna priznanja na razpo» lago. 49-a Kovinoli arna - Ze zoliva n. Vlivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa, bakra, fos» forne in strojne kompozicije, rdeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lito ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje, vagonete, peči, šte» dilnike, spominske plošče, telovadno orodje, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajam» čeni kvaliteti. Konkurenčne cene! — Hitra in točna __■ postrežba!_____ Klavirji! Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk. kakor tudi lastnih izdelkov. — Poseben oddelek za popravila Uslaševanje in popravila za konserva-torij, Glasbeno Matico in druge institute iz-gotavlja moja tvrdka. Gre tudi na deželo. Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5. 2565a ЕЗИЕЕЗЕЗЕЗЕЗЕЗИБЕЕБЕ! Dražba. 2 parov konj (par težkih in par ponijev), vozov, sani, gospodarskega orodja in polje« dclski'h strojev iz konkurzne mase A. Kaj» feža v Kočevju — se bo vršila v sredo dne 6. februarja t. 1. ob pol 11. uri na licu mesta v Kočevju. 2554—a QQQQBBQQBQBQQB Kompondento za srbo-hrvatski, slovenski in nemški jezik po možnosti za takojšnji nastop iščemo. 1932 a Reflektanti morajo imeti odgovarjajočo prakso ter morajo perfektno obvladati tudi stenografijo iz gornjih jezikov in strojepisje. Ponudniki, ki so delali pri mlinski stroki imajo prednost. Oferte s prepisi spričeval in sliko ter z navedbo zahtev glede plače je nasloviti pod šiiro »Velemlin« na Al orna Company, anončna družba. Ljubljana Lepota nmiddost POVOJI IZ GL'ME 6Ü po.-ta.li v da nasuji kozmetiki od jako velike važ uostl. kei se ie pokazalo da to za dovršeno nego ten«i od neprecenljive vrelDOcti (leziilttti .-о аагатиоЧ fra pantni. tet radi tega vsi svetovni instituu «a nego lepote na ta načrn dosežejo v*Iike usjietie PAPII.LON POVOJ štev l. nam eluži za odstranitev uabublih in aainreže nib oodočujafeov - Din bS POVOJ ZA i'ELO odstrani» oopolnoin» vse gube na čelu Din GO PAPiLLON št II odstranja namrežno kožo pod očmi in na slepočii-ali — Din 70 ViASKA ся celi obraz odstranja gube iz culeg. obraza Obraz postane zo pet gladek čis« tn bel » koža na tegnita ш elai-tifna Uspeb ie izvan reden - D.n 1Ö5 ] POVOJ ZA PODBRADEK o 1-tranja CSjtV dvojni podbradek kakor tuli v,-e '■> gube in zar"lr na vratv m podbrad ku Prevelika deWIost izgine (M> Din PROČ STOJEČA tIŠF.SA kvarijo »>i kega. h najbolj otroke S povojem iz gume m uše«» se ona Poravnajo v normalni položaj — Din 50 LA1T «ODALISQUES« POUR LES MUSCLES Iz naj dragoee.nejšeg» biološkega olja za hranii-v in kre pitev obraza te» za no|iolno odstranjevanje gub ili namrež„ne kože Din 74 LA1T DE BEAUTE «IRIS» »a odpnvHanje gub _ N'.itiže mišice ter je niiboljše sre,l^tvo za poiolne Piščenje оЬгчгл Din 85 EMULZIJE za POLEPSAVANJE OBRAZA - Mnogo iskana in nejireceuljiv« biološka sredstva Za 6išč> nj« obraza Sena lome-tlljiv» za lame » neinin te nom Po zdravnikih :даеЬп0 рг^юго^епл ket od pravi is vso ne-iti^ei in (»omladi »Ьгяг Enoilziia o-«ilrun »Ii od kumare Oin W Emulzija od vtnv e*<|inaVti'Ti" doditeb Din CENTIFOLIA. kozmet'Skl zavod. Zajreb, Jur sičeva 8 7.aiitrv.ijiu brezplačue iiusliovunt cenike! Sivi lasje SIVI LASJfe »o » resnici največji sovražnik mlado sti, t gotovo kvarijo lepoto vsak* dame «£Xt.KL šlOR HENNE, od «1» Do» raine 8t Cie Pari« barv» tase perfekt n0 u> »naku * rseb aian^ab Same Oirvanje le jako lahko ll> eno stavno и vsakega posameznega Ne mai. roke gla ve niti perila Poielnom» o-škodljivo ta ta«e 1в za uspeh vaketno >ашЛ|ШО Uarnitora Dir 36 — CENTIFOLIA. kozmetlškl zavod. Zagreb. Jtirišifev» S — Zahtevajte brezplačne Ilustrirane oro4*>kte! Lancia-Lambda g št^risede-žen 10.000 km vožen, v najboljšem stanju naprodaj. Informacje daje J Vršič, Ljubljana, samo v Gledal šk ulici 4 1 med 11. in 14 uro al Avtomobilski kiu (tajništvo) v Ljubljani Zopet prihajajo one naše stare bolečine, kadar se vreme spremeni Za ude, za glavo, za zobe, roke, noge, za celo telo, pri revmatičnih trganjih ter drugače je Fellerjev Elsafluid ono že 32 let preizkušeno zaščitno sredstvo, pravi blagodar v hiši. Upotrebi st na zunaj in znotraj. Dobiva se povsod, poizkus na steklenica б Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite ga po pošti vsaj za 62 Din naravnost pri lekarnarju Evsen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 245, Hrvatska. A za želodec: Elsa-krogljice 6 škatliic 12 Din. Velika domača dobro vpeliana zavarovalna družba potrebuje ш svoj živl.ienski oddelek 3 . več spretnih in agilnih akv hiter jev. Fiksum in dobra provizija. — Ponudbe na upravo lista pod »Agilen akviziter«. Slabim, nervoznim ki se naglo utrudijo in ovenč. »Kalefluid« D. Kaleničenka uporablja medicinski z-bo-r vseh dežel že več kot 28 let pri milijonih bolnikov, in to: radi okrepitve in povratka moči za časa bolezni in po njej; ukinitve naglega utrujenja; čiščenja krvi od stru.pov narušene raz-mene snov,; (sečne kisline, uratov, toksinov itd.), ker ekstrakt živijenjetvorne žleze (Kalefluid). po-vra-oujoč bolniku moč, olajša vsako bolečino, da prestane sama od sebe To je neke vrste uzda. ki je ustvarjena, da zavlačuje človeške korake na poti k starosti in smrt-i (prof. Guaze, Pariz). Gg. zdravnikom pošljemo gratis in franko radi poskušale »KALEFLUID«. BREZPLAČNO pošljemo vsem detalino literaturo z opazovanji na bolnikih s strani profesorjev in zdravnikov. Obrniti se je na: Beograd, Šumadijska, br. 33. Miloš Markovih. ZAHTEVAJTE samo pravi »KALEFLUID« D. Kaleničenka z etiketo, kjer so navedene nagrade (grand prix. velike zlate kolajne), pridobljene na izložbah v Parizu. Londonu, Bruslju, Rimu i. dr. »KALEFLUID« D. Kaleničenka (kapljice in ampule za vbrizgavanje) se dobe v vseh boljših apotekah in drogerijah vseh dežel. Pošlje se tudi po povzetju. 1855 OLLÄ GUM..? HVALA 1 Prosim samo orig. «OLLA* gumL Dokazano najpopolnejša! i JI itJUtJOGC Pristno slivovko, drozenKo orinjevec, konjak um vse vrste ükeriev sadnih sokov špirita, vinskega Kisa, asenčnega kisa □ □ □ O □ □ □ □ □ aj v zavitkih in odpri po ugodnih § cenah v rgovmi Jakob Perhavec, □ □ □ O □ Maribor Gosposka ulica št. 19 □ □ tivirna а zde.gvanie iker.ev dežeinih «m m siihdo1 □ □ □ □ O 7Г1ппппглг-1Г1Г1птгп|-1г^пппППГГТПП - Ia debelo f ZAD UGA ČEVLJARJEV nazna-ma s o im č>anom, da je umrl 31. januarja njen član: gos >od Josip Čertalič Pogieb se bo viš 1 v nedeljo, ob 3. t ri iz bulnice. Odbor. Občina Ljubljana Mc-ötni pogrebni zavod Grofica Mary Paumgarten Hohenschwangau Erbach, roj. V a-lenta pl. Marchtliurn. naznanja v najglobjj žalosti v svojem, kakor tudi v imenu sina Norberta grofa Paumgarten Hohenschwangau Erbach, svojih pastork Josetine grofice U"enckheim. Mary grofice Paumgjrten Hohenschwangau Erbach. Alme grofice Paumgarten Hohenschwangau Erbach in svojega zeta»pastorka Hansa grofa Paumgarten Hohenschwangau Erbach ter v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest o smrti svojega plemenitega, nepo» zabnega soproga, ozir očeta starega očeta in deda. gospoda Johanna grofa Paumgarten Hohenschwdngau Erbacha kj je po prejemu blagoslova Njeg. Svetosti papeža, kakor tudi po prejemu svetih zakramentov za umirajoče, po dolgem, mučnem trpljenju, v 89. letu starosti, dne 31. januarja 1929 boguvdano nreminul. Pogreb dragoma pokojnika bo v soboto dne 2 februarja 1029 >b 2 uri popoldne izpred hise žalosti. Gradišče št. 10. na pokopališče k Sv Križu. V Ljubljani, dne 31 ianuarja 1929 lb' За Michel Zev aco: 42 • t ziciie Zgodovinski roman. »Tako, da nimamo po vašem mnenju nikakega upanja, da bi naši načrti uspeli?« »Bogme,« je mirno rekel Pardaillan, »res bi stavil, da ne boste nikoli francoski kralj.« »Zakaj pa ne?« je z blagim glasom vprašal Filip H. Pardaiilan je pogledal kralja s svojimi jasnimi očmi ter odvrnil z neomajno mirnostjo: »Francija, sire, je dežela radosti in luči. Odkritost, poštenje, hrabrost in velikodušne, vsa ta viteška čustva so pri nas za življenje enako potrebna kakor zrak, ki ga dihamo. Naša dežela se drage volje odpira vsemu, kar je plemenitega in krasnega, svetlega in ponosnega, to je, vsemu, kar pomeni svobodo. Zato ji mora vladati samo kralj, ki združuje v sebi vse te lastnosti, to je, ki je sam plemenit in lep. hraber in velikodušen nad vsemi.« »Nu,« je prostodušno vprašal Filip, »zakaj ne bi mogel biti jaz ta kralj?« »Vi, sire?« je z dozdevno osuplostjo zategni! Pardai.lan. »Kako, ko rasto ob slehernem vašem koraku grmade, na katerih se peče živo človeško meso! Vi vodite s seboj inkvizicijo, mrko strahovladje, ki zatira vse. še misel, skrito na dnu srca. Poglejte se v zrcalo, j sire. in priznaite, da bi vaš veličastvenj obraz napolnil tudi najbolj i vesele duše z ledeno mrkobo. V Franciji dobro poznajo usodo, ki ste jo pripravili Flandriji. Vi bi prinesli v mojo radostno, svetlo domovino samo temo Ln smrt ... Še kamenje bi se vzdignilo zoper vas, da bi vam zagradilo pot. Ne sire, vse to utegne biti dobro za Španijo, toda Francija se vas bo branila, dokler more gibati!« »Vaša odkritost je res brezobzirna, gospod,« je zaškrtal Filip. Pardaillan ga je nedolžno pogledal. »Zakaj? S francoskim kraljem govorim prav tako odkrito kakor z vami, pa ni bil še nikoli hud ... baš narobe! . . . Res pa^ je. da se ne moreva razumeti, saj ne govoriva istega iezika. Na Francoskem bi se vam zmerom tako godilo. Vi ne bi razumeli svojih podanikov, oni pa ne vas. Najbolje je, da ostanete to, kar ste.« Filip se je mrtvaško nasmehnil. »Premišljeval bom o vaših besedah,« je dejal. »Dotlej pa vam hočem izkazovati vso pozornost, k; se spodobi takemu človeku. Ali bi vas veselilo jutri prisostvovati nedeljskemu avtodateju?« »Hvala lepa, sire, taki prizori se upirajo mojim občutljivim živcem.« »Škoda, gospod,« je z zloveščo ljubeznivostjo rekel Filin. »A razume se, aa vas hočem zabavati, ne pa da bi vam vsiljeval prizore, ki ugajajo samo divjaškim Špancem, vaši francoski rafinira-nosti pa ne. Ali se vam zde tudi blkoborbe tako odurne?« »Oh, to ne!« je odvrnil Pardaillan. ne da bi trenil z očmi. Sila rad bi videl eno teh sijajnih predstav. Slišal sem, da na njih nastopa toreador, ki slovi po vsej Andaluziji.« »El Torero?« je mirno dejal Fiiip. Spoznali ga boste. Pojutrišnjem, v ponedeljek, ste povabljeni na bikoborbo. Videli boste neobičajne stvari in vem, da hoste strme>!i.« je rekel Fiiip s čudnim povdarkom, ki je presenetil Pardaillana prav tako kakor nekoliko preje Favsto. »Hvala Vašemu Veličanstvu za tolikšno čast,« je odvrnil vitez. »Tako zanimive prireditve ne smem zamu-diti.« »Idite tedaj, gospod poslanik; svoj odgovor na zahtevo Njegovega Veličanstva Henrika Navarskega vam še sporočim... In ne pozabite v j>onedeljek bikoborbe. Videli boste nekaj zanimivega, zelo zanimivega ...« »Vraga,« je pomislil Pardaillan med priklonom, »pa ne da bi me vabil v kako zasedo?... Toda nihče naj ne reče, da sem se zbaj španskega despota!« S trdnimi koraki je odšel v predsobje. Na zaj>oved'ujoč migljaj Filipa II. je krenil Barba Roja za niim. »Kaznuj ga, osmeši ga pred vsemi.« je zamrmral krali, ko je šel Rdečebradec mimo njega, »toda ubiti ga ne smeš.« In velikan jo je ubral za Pardaillanom. mrmraje sam pri sebi: »Sam zJodej naj razume kralja in njegove muhe! Tako lahko ga je biio prijeti za vrat m mu ga zadaviti kakor piščancu... ali pa poriniti nekaj palcev železa med rebra... .Kaznuj ga!' to naj bi še bilo, saj vem. hvala Bogu, kako je treba vzeti tak posel v roke... Toda 'Osmeši ga!'.,. Kaj vraga naj mu storim, da ga osmešim?« sKo je Barba Roja odšel je stopil kralj za težko brokatno zaveso, odprl vrata na ozko špranjo in jel z napetostjo gledati, kaj bo. Pardaillan dozdevno ni slutil sence, ki mu je sledila za petami. Predsobje je bila velika, gola dvorana, opravljena s что z dolgimi klopmi, ki so se vlekle ob vseh štirih stenah. Bilo je polno dvor-janikov, službujočih plemičev, gardnih oficirjev, nagizdanih lakeiev, ki so tekali sem ter tja. in sobarjev, ki so z ebenovimi palčicami v rokah nepremično stali na svojih mestih. Nekateri izmed dvorja-nikov so sedeli na klopeh, drugi so se počasi sprehajali, tretji so stali v majhnih skupinah in kramljali med seboj. Med vsemi temi obrazi je bilo za čudo veliko svečenikov in vse jim je Izkazovalo največje spoštovanje. Pouk v krojnem r saniu In prikioievanji. damskJb сЫек daje lednr — /a dom ot> vodi). Zunanji naročniki dobe list le Istega dne v popoldan, urah v'viT'.'ir 'if^.'-vr^'^'rsf,: * ч* .•*v*\v t j w < č* i1-, ■ Г ' Л-fr-v •.r. . .*'...;;•,. v * ' .v < J --i? * ' • . MESEČNA NAROČNINA SAMO 12 DIN NAROČI SE V LJUBLJANI, KNAFLJEVA ULICA STEV. 8 1. Gcberščik, bivši komisar za šoferske izpite Bleiweissova cesta 52 prične s pudukom novega tečaja dne 4. februarja. Na razpolago zaprt in odprt avtomobil. 25S3»a nad , " .U и iiru,ev v prumeiu, nedosegljiv v trpežnosti tn vsled tega najcenejši LUDV1Ü itSA LJUdUftMA oisalni stro« «m» svetovni s!' ves :»e:enS»urgowa ulca ste». 6'l. __ -_,—................ — 1 -ie!oi Ki • 11ШО. Dovoljujem si svoje cenjene odjemalce in občinstvo obvestiti, da je moj dosedanji družabnik gospod Adalbert Ivsvtuš začetkom tega leta izstopil iz tvrdke IVAHU& & VLAJ Obenem sporočam, da bom svoje trgovsko podjetje vodil odslej pod firmo mr MIHAEL MLAJ Vse zaloge mantifakturnega blaga: blago za moške in ženske obleke, platno, tkanine in šifone za različno perilo, odeje, rute, brisače, žepne robce, nogavice itd. nudim po izredno nizkih cenah; razne ostanke pa po skoraj polovičnih cenah. Zahvaljujoč se za doslej mi izkazano zaupanje, se nadejam, da mi bodo cenjeni odjemalci in občinstvo tudi nadalje naklonjeni. Z odličnim spoštovanjem Mihael Vlaj, Ljubljana, Woliova ul. 5. Pozor! Pozor! Vljudno naznanjam p. t. občinstvu, da sem z daašniim dnem izstopil cd tvrdke Franc Florjančič v Ljubljani, Dunajska cesta 9 in oboril lastno in najmoderneje urejeno parno vuikanizacijo v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 36 (poslopje »Jugoauto«). Ker sem v Ljubljani edini te stroke pravilno izučen, sem v stanu, p. t. naročnikom zaupano mi delo najvestneje in točno izvršiti. Poleg vulkanizacije sprejemam tudi v popravilo snežne čevlje in vsa v to stroko spadajoča dela. Konkurenčne cene! Garancija za izvršeno delo! Se priporočam 52 2 Hnton Jezeršek Pridite 2569-a na Lipski pomladni veiesejem 1929 Pričete k 3. marca sološn vzorčni velf sejem . . . cd 3 do 9. mara vel ki tehn čni in s avtnni veie- se em..........od 3. do 13. marca tekstilni veleseiem.....od 3. do 7 maica čevljarski in usnjarski vt-Iesejem od 3. do Ь. таге* Vsa pojasnila dooite pri: ' aVnem zastopstvu za ljubljanski okraj STEGU, Ljubljana, Gledališka ul.8 II., tel. 2925 č stnem za-tops'vu za mariborski okrai dr L o Schlei :iien!>auer, Marib r Trg Svobode 3 Zahvala. Ttm potom se zahvalju,em podpornemu diuštvu „Ljudska samopomoč" v Mariboru naj skreneje za znatno in takojšnje izplačilo pripadajoče podpore po smrti mo ega moža g. Ignaca Zamuda in priporočam to človekoljubno in prekoristno društvo vsakomur za takojšnji pristop. Zg. Radgona, dne 31. januarja 1929. 2 53a Kevst'na Zamuda. □ □ □ □ □ § □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ francoska linija - French Line Cie Gle. Transatlantlque Za Severno Ameriko n Kanado Havre—Newyork samo dni čez morje V Kužno Ameriko Argentino. Chile, Uruguay vsak teden iz Havre, Bordeaux In Mar-sIHJe: CIE CHARGEURS - REEUNIS SUD ATLANTIOUE TRANSPORTS MARITIMES. Izvrstna hrana, izborna postrežba V:no brezplačno. Vsa pojasnila <5^.it brezplačno zastopnik: IVAN KRAKER, Ljubljana Kolodvorska ulica 35. Vabilo na 34. redni občni zbor Okrajne posojilnice v Litiji r. z. z n. z. ki se bo vršil dne 17. svečana 1929 ob 2. uri popoldne v posojilniški pisarni DNEVNI RED: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Odobritev računskega zaključka za L 1928. 3.) Citanje revizijskega poročila. 4.) Citamje zapisnika zadnjega občnega zbora. 5.) Volitev načelstva in nadzorstva. 6.) Slučajnosti. Ako bi ta oben zbor ne bil sklepčen ob navedenem času. se vr» čez pol ure drug občni zbor na istem mestu in po istem dnevnem redu, ki bo veljavno sklepal nc glede na številu deležev. 2wSi Na&elstvo AtttrvrcJLcL m uri dopis* б+со&л. X. oulLX oqLastrii, thoAcLlu лл OgLuni. oddelek JIFTR*. LfuUfOna, Prxlinurva. ul 4 CeJunrru, т£ил рагЬлл Lrajuhut* Lfubifaxaji 2 Jkiil 0 у I tbsi Sprtftnuinf«. nalih, &glasov za, pru-h&dsifo iUotlko JUTRA ч zsJdjuAo (Last, pnd, vzusLom. Usla, ob 1/ ust, P&zsi4{i sprtfth, oglasi bodo pi~u obctsiu и nsuLtAnp, fUutlki, LutLa, TaUfan sbujdka 2492 JLaL opInM., kt UuJufo и posredovalni иъикцаЬи напил* občinstoa utaka bvnda 50 poj- UafttLcu^ši гллмк Din, VnsLojbtna TahfroVin,y- ZuiLtu*, dopuouajya.n ogla*. tryoujkuja. ah rtklanuuqa гљаоајО. taaka besuia Dui r-На/т/ицл isustk Duvwr- Pnstcybina га itfro Dui.5*- Ust pruiojbt hi ji vpoflah. оЬвлмпь x naso6doa^ ucwm одкиг-лл. ргхоЬсфу TaUfarL staudka, 2492 Vajenca «prejmem proti plačilu Fr. BoSuik, kamnoseštvo, Moste pri Ljubljani. 2329 Lovec ki «e гагише v dresiran.'n psov ptičarjeiv in špan je-lov dobi trajno službo. Tozadevna pojasnila daje Feliks Ciuha, logar Vlast. kneza Odatchalchi Ilok — Brem. 2267 Postrežnico snažno, pošteno in zanesljivo eprejm&m za pospravlja-■je parketiranih sob — za dopoldanske ure. Naslov v oziaenem oddelku «Jutra». ^ 2477 Kroj. vajenca «prejme modni salon za gospode in dame Alojzij Lombar. Ljubljana VII — Celovška cesta 53. 2475 Dobro gospodinjo srednje starosti iščem za takoj k samostojnemu gospodu (2 osebi). v dobro bi?o izven Slovenije Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dobro «ivljenje». 2469 Vajenca гя mizarsko obrt sprejmem Ogla-iti ^е je na Mastnem tTgu 18/1. 2462 Poltenega učenca najraje z dežele, e tremi razredi srednje šole sprejme v trgovino mešan hlapa Fran Kamenšek. Ljubi ana. Einspilerjeva ulica. 2395 Pridno kuharico srednjih let, sprejmem. — Ka lov v oglasnem oddelku «Jutra». 2316 Samostojen mizar prvovrsten v izdelavi finega pohištva ее išče za strojni obrat v Ljublani. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in zahtevki place pod »Belo ema:lira-no« na oglasni oddelek »Jutra«. 2367 Praktikantinjo absolventinjo trgovske šole sprejmem v stalno mesto — Poeoj je eladka prestava nemških diktatov v hrva-Ičino. Naslov v ogla-ivm oddelku «Jutra.». 2427 Kovač! Iščem dobro izurjenega kovaškega m o j 6 t r a. ki bi prevzel v najem kovačnico (ožcajeni imajo predno«t) — obenem pa tudi prevzel gostilno na račun, v prometnem kraju. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zelo ugodno» 2066 Mizarskega vajenca sprejme takoj Matej Pirih, Višnja gora. 2400 Opekarskega akordanta za srednjo opekarno, z nekaj kavcije sprejmem. Ponudbe s ceno za zidno in strešno opeko na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Akordant». 2384 Trg. poslovodja starejši, z večletno prakso, dobi takoj «Iuibo Plača po dogovoru Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod značko «1111». 2218 Kuharico prvovrstno dobro vpeljano plačilno natakarico lervirarico in zmožno sobarico ki morajo biti čedne zunanjosti in zmožne nem škega jezika, sprejme za sezijo od 1 julija do 1. -eptembra 1929 prvovrsten, 'rednjevelik hotel v velikem letcvišču Potrebna je primerna kavcija Ponndbe e 10. cKo sem se na pomlad prebudita,, je nadaljevala pikapolonica. in J»likate"- ISSe službo v L'uhljan! O'ii all Mariboru. Cenj. ponndbe sa o plašni oddelek «Jntra» pod iifro «Izvea шэд ta». SMS Skladiščnik imoien kavcije, vseh pisarniških del in tujih jezikov. želi me-ta Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Resna oseba». 2345 Kontoristinja zmožna slov., srbohrvaškega in nemškega jezika ter strojepisja, želj mesta v kaki pisarni Ponudb« na oglas oddelek «Jutra» pol «Kontoristinja». £294 Absolventinja dri trg iole želi namegče-nja Cenjene ponudbe pod «Absolventinja» na oglas oddelek «Jutra» 22G0 Gospodična a 4 razredi meščanske Sole in malo maturo, odlična matematičarka, želi takoj stopiti v službo Pismene ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «St. 60» 2304 Gozdar vpokojen. zdrav jn krepak samec išče službe. Resne in poštenf ponudbe pod »Samostojen 96« na oglasni oddelek »Jutra«. 196 Prodajalka vestna začetnica, ieli -premeniti službo i 1. marcem. Najraje gre na deželo, kjer bi event. pomagala tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra, pol šifro «Prodajalk» 99». 2073 Visokofrekvenčni aparat nov in prvovrstne kvalitete, za zdravljenje revmatičnih, kožnih in raznih drugih bolezni, prodam. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Zdravje». 2464 Gospodinje! Podgane ubija RA TOL poljske miši ubija ARVlcIN ščurke ubija GAMADIN stenice ubij, STENOL bolh« ubija PULEK8IN Dobiva »e p o v » o d — Biokemia Zagreb Hatzova ulica št 25 Telefon 59 69 Puhasto perje razpošilja!!! pO o o v t e t , в uajminj 5 te po Din 88 kg - Itkorl-tlt» priliko loklet traja »loga - L Hropovti Zagreb Hlca 42 kemična čistilnica perja t» Drva onkovt tn hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki cen' na dom parna žaga V Scaznetti Ljubl ana. aa gorenjskim kolodvo rom 88 Kozolec 18 oken (štantov), dobro ohrat.jen, i opeko krit in kamenitimi stebri, s plaščem proda Roje. Dunajska cesta 29/11 1798 Službo gospodinje želim, event. grem tudi v hotel za sobarico. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Sobarica I». 2454 Službo plačilne natakarice želim v boljši go=ti!ni. Ponudbe na og'a nj oddelek «Jutra» pod «Natakarica I». 2455 Natakar ali jelonoša, ki govori hrvatsko. slovensko, nemško j in italijansko, želi mesta — < tudi izven Slovenije. Po- j nndbe na og a-ni o-ldelek' «Jutra» pod «Natakar» i 2417 Praktikantinja žeti primernega mesta. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 24-4 Šivilja perfektna v vseh poslih šivanja. želi mesta Pcnudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Začetek sezone» 2423 Izučena šivilja želj službo pomočnice sli mesto vzgojiteljice. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2472 Absolventinja meščanske šole, в prav dobrim ttspehom, zelo nadar. jena, želi primerne službe. Pcnudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Res hvaležna». 2380 Službo s hrano in stanovanjem ▼ hiši iščem za šestnajstletno močno deklico. Ponudb* na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Močna». 100 Prodajalka želi službo, najraje na deželi. Vajena je tudi domačih del in kuhe. Naslov pri podružnici «Jutra» у Ce'ju 2497 Omara perzijska preproga |n Ka-ramani zave«e radi izse'it-ve počni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2166 Fotoaparata 13X18 in 4.5X6 kompletna prodam za Din 1200. Ponudbe pod »Prvovrstna 3« na oglasni oddelek »Ju-tra«. 2278 Kompletni aparat za lotanje svinca (Wasser-i d-n-žahnico z 10—15.000 Dn aH natakarico na račun. — Ponudbe na: Buffet, Zaereb Maksimireka 69. 2387 Radio-aparat izborcn, štiricevni, tovarniški, s izvr-tnimi žarnicami vred za 1100 Din, telefun-ken zvočnik za 240 Din in močan akumulator proda Japelj. Tržič. 2486 Radio • aparat štiricevni, Schirmjritter, popolnoma nov. prodam za 2000 Din. Na.-lov v oglas, oddelku «Jutra». 2420 Šoferska šola -jblastveni* к и пс-*; Joni ran * Camernik Ljubljana. Dn najska se Telefon 2236 -t'eimanentni tečaji ia vse 254 Motorno kolo kupim Pouudbe z označbo znamke na oglasni oddelek «Jutra» pod «Motorno kolo». Plačilo po dogovoru 2360 Avto Anstro-Daimler. 60 HP, v najboljšem stanju pripraven za preureditev v poltovor-nega ali avtutakeo. prodam Natančno se poizve pri Viktor Bohinecu. Ljubljana. Dunajska cesta. 1833 Avto dvosedežni potniški te Itl-risedežni o«ehni. Tvpe Fiat Tor 'no. po ugodnj ceni proda «Alko» Ljubljana 1893 Štirisedežen avto zelo malo vožen. kupim. Ponudbe z opisom na o<*lae. oddelek «Jntra» pod i'fro «Priložnost». 2412 Akumulator za Tndian-S'ant. še uporaben. knni O. fcnžek. Ljubljana, Tavčarjeva ulica И 2453 Več motociklov »koral novih, tnalo rabljenih. m.imke PSA » faran-c|'o c Wallten nro^no n-Hji t«b no. >oV (ОЧЧ »trn л-Wvnl t* t)»fVp««o tn VttftHI motorIV« OTTV Reflektant! dobijo Informarlle In o»led pri Automobilen 4 Mote. eiWe», Maribor, Tre de K. 6. 101 Poltovomi avto v dobrem stanju in elektr'i-no opremljen, kupim. Pismene ponudbe na naslov: Podbevšek. Ljubljana, Ižanska cesta 67. 2442 Kdor prodaja ali kapnje AUTO naj ae obrne na naslov: Kami Camernik. Ljubljana. Dnnajska cesta 36 (Jugo Auto telefon 22361 in vpo 5lje popi» voza. kakršneea želi prodati ali kupiti Pri tem posredovanju se najbolj varujejo intereei prodajale* in kupca. 22 Kočijo dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov v ogla«, oddelka «Jutra». 2403 ii?'!,™? Srebrne krone zlatnike, vsakovn-tno zlato kupuje Г. Čuden, Prešernova. S6 Vsakovrstno zlato хорвј» po aajvištib я«пал čer ne — iuveiir Ljabijana. Wolters ellea 1 38 Ženini in neveste vsakovrstno pohištvo spalne in kuhinjske oprave v zalogi, na razpolago solidno blago in nizke cene pri Josip Kuhar, mizarstvo, St. Vid 79 nad Ljub ja-no. 2348 Pozor! Pohištvo v veliki zalogi po na.nižjih cenah nudi Matija Andlovic, strojno mizarstvo — Komenriega ulica št. 34. 1183 Črešnjevo spalnico za 5300 D;n pro lam popolnoma novo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 3390 Orehova omara krasno po'irana. dvojna hrastova omara z ogledalom in mizarsko orodje • sVo-belnikom naprodaj. — Na ogled v Streliški nllcj 18, pritličje lovo, prva vrata — Jorše. 2377 Pohištvo lastnega izdelka v vseh slogih, > na.priprostejši in najfinejši izdelavi, v vseh vrstah lesa — mehkega, trdega in eksotičnega — Je v solidni in strokovno najvišji izvedbi, i enoletnim jamstvom pri Produktivni zadrugi mizarskih mojstrov v Maribora. Vetrinjska ul. it 18 44942 Pohištvo radi eelitve naprodal ▼ Gosposki ulici štev. 6ЛТТ. 2357 Elegantne maske in domine posodim. Bohoričeva 13. 2317 Elegantne maske na posodo Naslov v ogl oddelka «Jatra». 2300 Skupino mask 8—13 originalnih iščem proti primerni odškodnini na posodo — Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Vemet». 2291 Plašče izdelujem najmodemeje po 100 Din. plesa» obleke od 50—100 Din Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 2262 Katera dama W mi posodila lep maške-radni kostum Cenjene ponndbe na oglasni oddeiek «Jutra» pod «Kostum» Več lepih mask tudi črno - belih se posodi. Poljanska ce6ta 13Д1, levo. 2490 Omara perzijska preproga in Ka-ramani zave«e radi izselitve poceni naprodaj. Naslov v ogiasnem oddelku Jutra 2166 Spalnica it trdega lesa. otomana, mize. etolt in gostiln ška kredenca poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jatra». 2149 Dražba pohištva Prostovoljna iavna dražba različnega pohištva, posteljne ter kuhinjske oprave, «e bo vršila v ponedeljek, dne 4. februarja t. 1. ob 9. ari zjutraj v Florijanskj ulici 31/П. 2457 Pisalno mizo večjo kupi takoj 8. Vršič, Gledališka 4. 2406 Lepo jedilnico dobro ohranjeno salonsko opravo, samsko sobo. lep siv kožuhovinast plašč za 3000 Din. snežne čevlje, nekaj obleke za petnajstletnega fanta, lep športni kostum s krilom m hlačami, medeno posteljo, kompletno kuhinjsko posodo in nekaj gorkega perila prodam. — Istotam se odda komfortno stanovanje 3 sob. kopalnice itd Naslov v oglasnen oddelku «Jatra». 2434 i t Ji Z rt в rt t Lepo masko posodim. Ljubljana Valva-zorjev trg 6 pritličje. 2337 Masko «colombino» izposodim. Naslov v oglaa. oddelka «Jutra». 2229 Več mask odda Lina Kuclar, Tržaška cesta 11. 2480 2 lepi novi maskf po zelo nizki ceni naprodaj v Sp Šiški Dermotova c. ?t 38. 2476 Crao ob'eko zimsko raknjo te dtmek) pt*№ poceni proda K veder. kroJaE, Slomikova ulica IS M71 Blagajno srednje velikosti, tračnice in vagonete. prikladno za žago, brusilni stroj in stroj za štancanje kupim. Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Porabno blago«. 2076 Vodovodnih cevi kupim 50—60 m. veliko-ti od 1— Ц4 cole. Anton Cerne. Zg. Šiška 25. Ljubljana 7. 2233 Elektromotor. za istosmerni tok 440 volt kupim. Ponndbe na Fr. Grom, mizar, Logatec. 2251 Hmefjevih drogov smrekovih. rabl;enih ali novih kupim 5000 komadov Ponudbe na upravo «Jutra» v Celju pod šifro «Hmplovbe». 2374 Lisičje kože in vseh drugih divjih živali kupuje stalno skozi celo letu D. Zdravič. trg. u^nja. Ljubljana, Florijanska ulica 9. 1880-a Velike škarje za rezanje pločevine, dobro ohranjeno kupim Naalov pove oglasni oddel k «Jutra». 2322 Krznar -lirejema lisice, kane ш mačke v -troj- nie ter tiar vanje oo zelo nizki ceni Knebt Juro. krznarstvo Marijin trg Ш 167 Tračnice indnstriiske železnice, malo rabljene, v dobrem «ta njn kupi Hartner, Mur-ka Sobota. 2261 Jermenice kupim, 1 kom. 180 cm premer, 32 cm širina. 2 kom 60 cm prem"r. 16 cm širok» Ponndbe na tovarno lesne volne. Zg Pot-kava pri Pragerskem. 2191 la bukovih drv v, 234» Lepo hišico enonadstropno. s trgovsko opremo in vrtički takoj рэ-cenj proda Zagorc, Višnja gora. 23S3 Novozidano hišo enodružinsko, s 1. aprilom oddam v najem v Čelu pri sv. Jožefu št. 107 in «e tudi proda, poizve se tam in pri Franz Furlan. Vošnjakova 16. Ljubljana. 2408 Lesno industrijo zelo dohičkanosno. v jako bogatem gozdnem kram radi bolezni prodam poceni in pod nsrodnimi plačilnimi pogoji Dopise na oglasni odelek «Jutra» pod «Le na industrija 67». 2067 H'šo z gostilno ▼ sredini Ljubi :ane prodam radj družinskih razmer — Kupcu cela hiša na razpolago. Pojasnila daje Marija Jančar, Domobranska с. 2422 Lepo posestvo pri CeHu na prav prometni točVi pri slavni cesti. « hišo. velikim cro«podar kim no«'op jem. kozolcem. tehtnico, ■primerno za obrt. prodam z ž'vim in- m-tiim ijiventar-'em r.a 300.000 D n — K. Breznik, Celje, Dolgo po'i» St. 1. 2386 Lokal s sobico takoj o Idam na Tržaškj c. za 600 Din mese.no. Istotam napro laj ve'ika tri 'el-na bela omara. Na lov pove oglasni oddelek «Jutra» M50 Trgovski lokal tudi za pisarniške namene zelo pripraven v središču mesta, v najpromet-nejši ulici oddam z maj-nikovim terminom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2336 Trgovski lokal za špecerijo vzamem v najem na prometnem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prometen kraj«. Tr^sKi lokal z opremo in lepim stanovanjem oddam v trgu na deželi, na zelo prometnem kraju. — Naslov pev» podružnica «Jutra» v Celju. 2372 Špecerij. trgovino na najprometnejšem kraju v večjem trgu, staro in dobro vpeljano prodam ali oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2392 Lokal v Mariboru s stanovanjem oddam v najem na prometni cesti blizu glavnega kolodvora. — Ponudbe na naslov: K., Maribor. Jezdarska štev. 21 — vrata 3. 102 Skladišče v bližini glavnega kolodvora oddam takoj v najem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2478 Tvorniške prostore s stalnj vodno silo 20 HP, za vsako industrijo pripravne oddam po nizki ceni т Ljubljani пз Gradaščšci. — Poja-nila daje Maks Zalo-ker. Krakovski nasip 26. 2-394 Brivski lokal z inventarjem oddam zs čas sezi'e v najem na zelo prometni točki — Cenjene ponudile na hotel Pttran. Mliao-Bled I. 2-U9 Gostilno dobro idečo, najraje na deželi vzamem v najem — Ponudbe na oglas, oddelek «Jntra» pod šifro «Dobro». 2241 Цггпгчич Stanovanje kuhinje in sobe išče družina 2 oseb za me?ec mireč. Na.-lov v og a.-aem oddelku »Jutra«. 2331 Stanovanje 3 eob z vsemi pritiklinaml v mestu želim za maj ali tudi prej, plavam debro. Ponudbe na gla?c: oddelek »Jutra« pod »Maj 100«. 2313 Upokojenec- vrtnar dobi brezplačno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod »Vrtnar 100Ck. 2303 Stanovanje dveh sob in pritiklin se odda za predplačilo Ko-deljevo 26-3. ' 2299 Mirno stanovanje 2—3 sob, kuhinje in pritiklin, ne preveč na periferiji. išče s 1. marcem ali pozneje profesorska družina brez otrok Ponudbe na oglasnj oddelek »Jutra« pod »Profesor«. 2365 Stanovanje sobe in kuhinje, z elektr. razsvetljavo takoj oddam mirni stranki. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 2482 Stanovanje 2 «ob in kuhinje, v sredini mesta išče mirna stranka treh o«eb s 15 februarjem ali 1. marcem. Naslov pove oglasni oddeiek «Jutra». 2356 Stanovanje sobe in kuhinje, na deželi išče vdova — Ponndbe na oerlas. oddelek «Jutra» pod šifro «Na def»li». 2314 Stanovanje 2 sob. kabineta kuhinje in pritiklin. ležeče solnčno. v III nadstr.. sredi mesta oddam za majev termin — »amo bo'jši «tranki hres otrok Potrebne adaptaciie preskrbi stranka — 0»led med 11 in 12 uro Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 2308 Stanovanje 3 sob. v centru me«ta Selim z aprilom ali majem Ponndbe na ог'ав oddelek «Jutra» pod šifro «April». 2128 Lokal > vodno močjo, pripraren za mizarstvo, tn stanovanje oddam v najem za dališo dobo. Butar, Bled. Stanovanle Južno M' 8e V vili v Tivoli in. 3 vel!k: sobi. posel-«Va «obica Vnhin'* in prl-tlVlne kopalnica la nrg'nl-ea (souporaba i rtm^o »trankoV vodovod, elektrika to plin. oddan * 1. malem. — Naslov V oglasnem oddelka «Jutra», 150» PREŠERNOVA 4 allea, poleg IraivMitanske cerkve H. SUTTNER Lastna, orotokullraoa tovarna UR « Svld NaJvečia laloea UR. ZLATNINE lo SREBRNIKE NIZKF CENE. $L 100. Knvhrastt «nkef-Ruskopi Ol« 19.60 Sl 111. Kovinast» mkef-Roskupt t radiom ttevilkanU lo kazalci Din 19.2« St. I OS. Budilk Ii Ctn visoka. a prvovrstnim anker-strojem. Din <4.20 ZAHTEVAJTE BOGATO ILUSTRIRAM CENIK S KOLEDARJEM. GRATIS IN FRANKO! od H. SutWr, Ljubijan. 4 Opremljeno sobo г e'ektriko oddam eni ali dvema osebama. Na;!ov v oglasnem oddelka «Jutra». 2430 OoremHenn «sobo j separlranim vhodom oddam eni ali dvema goepo dičnama Naelov v ogla.-, oddelka «Jutra». 2358 Kot sostanovalko iprejmnm £o~jx>d.čno v lepo 50l)0 Naelov v ogla", oddelku «Juti a». -346 Prazno sobo veliki), elektrika, krasen razgled. poseben vhod ka koj oddam Naslov v oel. oddelku «Jntra». 2323 2 opremljeni sob? rellki ш lep. (event eno v»likoj ište boljSi wUnski (»i blizu llceja - 15 tt-br Ce mogoče f klavirjem — Naslov poslati na osta^ni odelek «Jutra» pod i.fro «SolnCnc» 2žti8 Kupujte «am« KINA SRE- BRNO JEDILNO ORODJE S PETDESETLETNO TO-VARNlSKO OARANC1JO pri a. SUTTNER Liubliana, Prešernova alle« Sobo opremljeno, s posebnim vbodom in z električno razsvetljavo oddani s 15. februarjem na Rimski cesti 5/XI, levo; levi zvonec. 2341 Dve lepo opremljen! sobi oidam, sobs .-o komfortne, električna luč. centralna kurjava, separatni vhod. Sobe oddam tudi posamezne takoj. Naslov v oglas-Etm oddelku »Jutra«. 2366 Opremljeno sobo »vetlo in zračno tako' od-|лл) gospodični. Na-lGv v glasnem oddelku «Jutra«. 24SS Sobico f-^mvto. i električno razsvetljavo. če mogoče • hrrt-no. najjaj» v teifiai Aleksandro те ск-tt iiče gospodična Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod äifro | «Enažco?t». 2396 Opremljeno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». S467 Sobo oddam v sredini mesta. Naslov pov6 oglaeni oddelek «Jutra». 8f~~ Sobo in kabinet, opremljeno ali prazno, z uporabo kopalnice in z električno razsvetljavo oddam Pod Roinikom Ponudbe na oglas. oddelek «Jutra» pod šifro «300». 2393 Prazno sobo z elektriko in prostim vhodom oddam v -redi mesta. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 2ЯЬ5 Sobo z »lektrično razsvetljavo, v «•redini mesta želi gospodična. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek Jutra [od «1. marec». 2407 Opremljeno sobo novo, s «trocro «emriranim! vhjilom in električno raz- j evetljavo. pri glavni pošti takoj oddam' boljšemu gospodu. Osrledati med 12. in 14. uro Naslov v ogla-nem oddelku «Jutra». 2415 Več gospodov eorejmem na stanovanje — Уа^от v oglasnem oddelVn «Jntra». 2413 Za dijaka trg. akademije iščem stanovanje in hrano pri boljši rodbini — najraje pri profesorja ali učiteljn Pogoj je pomoč pri učenju Na--lov pove oglasni oddelek «Jutra» 3S35 Profesorjeva obltelj sprejme 8 dijakinji na stanovanje i vso oskrbo. Klavir. vrt. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2460 Gospoda v sivi obleki, vozeč se 87. januarja z. večernim vlakom Zidanj .most Maribor, prosi nasprotna dama из naslov pod šifro »Celje« na podružnico »Jutra« Celje. 2292 Izobražena vdova stara 36 let, s stanovanjem, Seli znanja v evrho Jenltre z gospodom od 40—80 let, v aktivni dr}, gluibr, lahko tudi vdovec brez otrok. — Dopise s natančnim naslovom poslati pod značko «Skrbna in varčna» na ogl. oddelek «Jutra». 2473 Samostojna vdova srednjih let, «e želi sesaa-niti v svrho eventuelne molitve i resnim starejšim gospodom s primerno eksisten-co Ponudbe pod značko «Oloveku nj dobro samemu biti» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 2376 Samostojna obrtn'ca ix dobre obitelji, iiče poznanstva z izobraženim inteligentnim gospodom, radi ženitve. Dopis» na oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro «Bodočnost». 242$ Samostojna dama eredri:ih let, želi resnega znanja z inteligentnim gospodom primerne starosti. Slovenske in nemške dopise po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Turist«. 2-06 Obrtnik nad 30 iet samostojen. Seli znanja s sfarejSn gospodično ali go=>po. k' i®-4 nekaj denarja za nakup bla-ra. Tajnost .ie zajamčena. Ponudb* na oglasni oddelek »Jutra« pod »Srečo 28«. .2228 Drž. nameščenec Я1 let star. simpatičen, ki je bil nisrečen v zakonu. Seli poznanstva s preprosto in prijazno goepo vdovo a!1 ločenko, ki ima svojo obrt in bi bila pripravljena nriu pomagati za zboljSanje eksistence. Ptznejša žrni-tev ni izključena. Cenjene ponudb» s sliko tod «Vesela bodočnost» na oglasni odelck «Jutra». — Tanost zajamčena. 2881 Starejši tvorničar posestnik v Ljubljani želi znanja z gospodično, zmožno pravilne nem?čir.e in zanesljivo pri pisavi Ponudbe 7 referencami in sliko pod Šifro «Inteligentna in noštnna» na oglasni oddelek «Jutra». 24T0 Trgovec značajen In podjeten. 9Л let star. mirnega značaja, » premoženjem nad ,400.000 ГМп (investirano v dobro idoči trgovini) se gelj v svrho. skorajšnje lenitve seznaniti i enakovredno in simpatično gospndi^no, v starosti od 19 -26 let. Pogoj je zdravje, trgovska nafibrazba. smisel ia red vin čistost. Ponudb« po možnosti s sliko, katera ее vrne, .ie poslati na oglasni oddelek «Jntra» pod Šifro «Prihajajoča pomlad 29». Tajnost častna zadeva. 8S88 Vdovec 83 let et« r, samostojen obrtnik, želi znanja v svrho ženitve s gdč. od 85—35 let staro ali vdovo brez otrok. Le reene ponudbe e sliko je poslati na ogia.*ni oddelek «Jutra» pod Šifro «Notianjc». Tajnost zajamčena. 2446 Lastnik aktbueg» industrij, podjetja. mlajših let. Išče poznanstva z rt? no, praktično in naobraženo gospodično, stare 20-24 let, z 250—500.000 Pin dote, v svrho poznejše ženitve. — Ker je zadeva strogo veen» in tajnost po-ропота zajamčena, je za-željeno le popolnoma resno mišljeno poznanstvo. Le v tem sjučaju podrobne informacije na razpolago, najraje z veitnostic et.irjev. — Сппј.'пе ponudbe pod ISIfro «Anima» na oglasni oddelek «Jutra» v Ljubljani. 2373 Otok Krk (mesto) Pension ПепЙ? ее priporoča 7я zimo in poletje, pri hi$i velik smrekov gozd. lepa lega. izvrstna hrana in nizka cena. 2S40 Klavir v precej dobri-m «tanjn na prodaj v Žalca Dopise na naslov: Franc Potočnik — •Ptuj. 2iW Razpošilialnica gramofonov in plošč H . Kend» Ljubljana. Hwt ni trg 17 Vam polije po zahtevi hrniplačno zelo za nimlv obSiren eenik 44638 Gostil, orkestrion velik prodan »elo ugo .no. Ponndbe pod »Orkestrion« oa ogiaeni oddelek »Jutra«. 2279 Kanarčke baroerje. izvrstne pevce, odlikovane z veliko 'fehf-no kolajne, od 200 Din ia zdrave samice od 40 Din prodaja V Zupan. Bohoričeva 16. 2306 2 kanarčka pristna harcerja, same» in samico prodam po nizkj ee-ni. Naslov v oglasnem od. deika .«Jutra». 2405 Več kanarčkov pevrev in sanic minrodaj v ASkerčevI ulici, baraka. 2414 2 mlada kanarčka in dol.ro ohranjeno kletko sa papigo pro lam Naslov v oglasnem cddelku Jutra. 2487 Lep volčji pes dober čuvaj. 1 leto star, naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod značko «Tarzan». 2498 Pekarna dobro idoia, s inventar-jem, bi'.o in zemljiščem naprodaj za 140.000 Din Naslov v oglasnem odde ku «Jutra». 1761 Tapetniška dela irvriaje po zmernih cenah točno in solidno Avgust Pavle, Vegova ulloa !0. 2194 Urarsba popravila izvrtaj» najceneje in naj-precizneje Frane Wölflng, orar, Gosposvetsks e 12. 2452 Wolf - Pleteršnikov slovar oba dela. nerabljena, v pol-usnje vezana, ugodno prodam. Vprašati: Cedje, pošf-nj predal 42. 2S75 «Nar. Enciklopedija» srb«ko-hrvatsko-eloven=ka — 'BiblfoiTTafskega zavoda v Zagrebu), nova. kompletna (4 knjige, trpežno verane): knjifcna е«чи Din 1440. ел proda za 1200 Pin. Naslov v oglasnem «ddelku Jtitra. 2404 Prvovrstno seno ss krave in konje, preiano in nepreSano ima po primerni cenj naprodai 1 Oblak, Vrhnika itev 1. 2332 Sadje 6pecljal!et prevzame vrtno sadno drevje v trajno oskrbo, proti mesečnemu pavSa-Ia od 50 Din napr»j Po-t-udbe na oglasni oddel«k «Jutra» pod «Sadje». 2409 Zeleznato vino lekarnarja dr G Piccoüja v Ljuhljani. krepčg oslabile malokrvne, odrasle in otroke. 257 Prazno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddeiek «Ји!гг>. 2402 Opremljeno sobo blizu poŠte oddam gospodu N"a.s!ov v oglasmm oddelku «Jutra». 2438 Sobo zračno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam stalnemu, solidnemu gospodu, event. tudi » hrano. Naslov pove ogla«, oddelek' «Jutri». 2171 Opremljeno sobo takoj oddam st-alnemu go spodu za 800 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2429 Sobo S posebnim vbodom iSč^m v bl''žini Evrope. Ponudbe пя oglasni oddelek «Jntra» rod «Uradnik». 2411 Opremljen» sobo eo'nSno. separirano. z elektrike oddam solidnemu gospodu Ponudb» na ogla-ai oddelek «Jutra» rod Slf-o «Pri kolodvoru 30O». 2444 Znanja želim z Izobraženo in temper». mentnö damo, najraje učiteljico. v okolici wsta Ljubljane, v «vrbo skupnega razvedrila Poznejša že-nitev ni izključena. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jtitra» pod «Tehnik 29» 2399 Sostanovalca eprejmom takoj na Poljanski cesti 54/11. 2Л-И Lepo deklico triletno siroto oddnm takoi za svojo Naslov v oglas, oddeiku «Jutra» 225.' 201e{tia gdč. г čet 1 milijon D'n sroto vine se želi seznaniti z inteligentnim mladeničem Premoženj» čisto postran ska stvar — Cenjene ponudbe -s oolnim naslovom na ocr'asnl oddelek Jntra pod Šifro «Kateri bi me i* srca ljubil 44» 2168 Trgovec hišni posestnik, s trgovino mešanega blaga in gostilno žel; poročit.; takoj dek'e staro 26—36 Ift, ki bi Hieb« 86—100 tisoč m«r dole; za [rišejo ее ji hl?e' nnijonske vrednosti. Le res'ne ppniid.be na oglasni oldeiek »Jutra« pod Šifro «Zenitev 80». 2289 ЧРОТВКА CSERIEUC ' DUBROVNIK S. Na obali Jadranskega morja raste zdravilna trava, iz katere izdelujejo zdravilno specialiteto FIGOL-ELIXIR. FIGOL je sigurno in preizkušeno sredstvo proti boleznim prebavnih organov, to ie želodca in čreves te>r vseli ž njimi vezanlb organov kakor ledvic, jeter glavobola, besenice in hemoroidov. FIGOL izdeluje in pošilja proti povzetju po pošti lekarna Semellč. v Dubrovniku. Cena 3 steklenice Din 10S, 8 steklenic Din 245, a poskusna steklenica 40 Djn Zahtejvajte na ogled prospekte. Menogobrofne zahvalnice in priznanja o FIGOLU. Pletllnl stroj 10/80 k trpi Segnlio. Maribor Dravska ulica 10. 2381 Elektromotorji Conz jstosmerni tok 1.9 k. s. in 1.6 k. f.. vrtilni tok 6 k. s.. novi. poceni naprodaj In!. Guaeij, Ljubljana VII. Jer-nejeva 6. Tciefon It. 3252 31» Pletllne stroje It. 8/32, 8/20, z vsemi pripadajočimi deli, radi opustitve obrti predem. Naslov peve oglasni oddelek «Jutra». 2445 Razmnoževalni aparat (DrebvervielflltigerJ zaradi odpotovanja poceni prodam Ns ogled vsaki dan med 2. in Ц S nro v Ljubljani. Gregorčičev» ulica 7/HI 2435 Šivalni stroj krojaški «Singsr». 16 K kuri PodbevSek, Ilaaska 67. 2440 Smrekova drva v kolobarjih, v vagonskib množinah prodaja Fran'o Tavčar. Vnzeniea. 8S69 Stare vinske pipe j «opravim. Naelov т oglas, oddelku «Jutra». 2447 Gratis v reklamne svrhe dam svojim odjemalcem eno povečano eliko. ki naroče vsaj za 160 Din. — Foto Staut, G »s posvet* ka c. l'S SS52 Seno in otavo «ladko ta lepo 190—150 n prod» zdravilih« Dobrna 2116 Vse vrste moko ii najboljše benalke plenice dobavlja po najnižjih cenah Fran Juvan. val jni mlin. Srednje Gameljne — poŠta St Vid nad Ljubljano. Zahtevajte ceniki Solidna postrežb». 85 Ajdovo moko ju 6 Din rarantirano џгиап, od 28 kg a»pre rasuvlilu Pavel Sedej am^-tn' mlin lavornik Oor«nUk* 25! ŠpecUalno vino Proknpac Blatin», in kor-čnlanski «Ork» se toči v vinski kleti na Sv. Petra cesti 43 2151 Krompirja belega in tdrarega potrebujem več vagonov Nekaj takSnega za utovorjenj« v zimskem omotu, a ostalo, ko ho dopu5čal čas. Potre-bnj«-m tudi beJ In roza krompir и seme in drobne* ara za livjnsko krmo. btO-»ako knpim bel in mmen fižol, tudi manjSe količine. Ponodbe z navedbo sadnie cene na naslov: Proka Ra-paič. Stara Pasova, 8r-m. 2361 Otomina od 550 do 850 v različnih vzorcih, [irvovrsten la ten izdelek, vzorkovana. pli-Sasta pregrinjala za oto-mane a tV »I. Ia 750. sa'on-sk» garni'ur». divane modrece, zanesljivo najboljäe blago kupite pri Rudolf Sever tapetništvo Marijin trf St. 2. 47/1 J. Stjepnšln, Zagreb Jnrjcvska nllca 57 priporoča najbolje tamburfce — stmne. partiture šole tn ostale potrebščine ta vsa glasbila OdU-kovan na pa-riSki izložbi Ceniki franko. Vreče nov» In rabljene rseh vrst ter uto za embalažo trn» redno * salogi Mirko Mlakar LJubljana SlomShovs II Bsdlo aparate/ za p'!ključ»k na / električni tok in / vse radio po / treblčine 7 O Via ne / di naj- / ^ / ceneje Л/V j. /f/$ / / POUSAK /. O /. Strokovno (f* / podjetje sa / splošno radio-/ tehniko / LJUBLJAN A /' Aleksanorova c. 6. Priporoča se delikatesna trgovin a K. J AR C prt ,Tarisfll' LJUBLJANA Dasa|ska cesta 7 52a Oostilnn Jožem" 2567 f Izborna vina, primorske sladke krvave klobase. Za ob Ino udeležbo se pripi roča. «r Zimnlce •iitlraee). posteljnt mreit oosteij» ;s!utijiv»' itoman«. dlvsn» t® ta{~-tni Ske iadelk» ond' najeenej, Rndnlf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 poleg Uwtnega loma S6 nalboljš pisaim stroj Sfltnoprodaja: 'van i-egat, M?ribor Vet injška uL 30. Tel i nt 434. ------ L iUBLiAMIÄft XRfO TNA BANK Ji .................................... неинбяа gibwnica Jan 30,000.000 — Skupne rezerve ca: От IOOUU OOO'- mm m iSOü ci&wtrala t ljuöljar»a» oünajska cesta Јшшша 1900 fOOHUZiliCt: -- Brežice Celle, Črnomelj Жгащ, Maribor, Metkovib, Novi Sad, «ovo mesto, f*tui. «akeli S»pa na и en zadnji puli. S", maša zadusnica so bo brala v torek, dne 5. t. m. ob 8. uri v župni cerkvi Mar jmega Oznanenja v Ljubljani. 258da JERKO SANTIČ. Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod t Prostovoljko gasi no dru tvo v So 'ra- ž;ci naznanja tužno vest, da je preminula kumica, gospa flarlia Oberster Naši nepozabni in ljubeči kumic bodi ->h an en traj n, hvaležen spomin. Sodražica, 1. februara 19^9. Odb .r Naša iskreno ljubljena nepozabna soproga, ozir. mati, sestra, svakinia, tašča, teta in mamica, g< spa Frončlsba Mer, roj. Sta nas je dne 1.1, m. po daljšem bolehanju v 64. le и svoje starosti ter po 47. letnem najsrčnejšem zakonu /.a vedno zapustila. Pogreb nepo'abne pokoimce se bo vršil v ponedel ek, dne 3. feotuarja 1 '29 ob 16. ur iz mrtvaške veže na mestnem pokopališču v Pobre ju v rodbinski grob Sveta maša zadušmca bo darovana dne 5. t. m ob pol 9. uri v župni с rkvi sv. Mari e v Maribo и MARI OR, dne 1. februarfa 1929. Valentin Web r iaiu te v p upro^; Mar ja. Franc, Ka«*l, IV i n, Vida. Mili a in Da* nka, otro 1; ir> vsi ostal rodnikt Potiti v neizmerni žalosti javljamo, da ie naša iskreno ljubljena soproga, prt dobra mamica, hčerka, sestra, nečakinja in teta gospa Tončko Vran rai. tak soproga zvaničnika drž. žel. dne 31. januarja t. !. po kratk m trpljenju, pre videna s t lažili sv. vere, mirno v Cbspodu zaspala. Рог»еЬ nepozabne pokojnice bo v nedeljo dne 3. februarja t. 1. ob 4 uri pop. iz mrtvašnice splošne i oln.ee na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. februarja 1929. Žalujoči soprog ANTON VRAN VIDA m B^ RiS, < no a in o-iali sorodniki. Popravila in čiščenje orožja izvršuje najceneje in najvestneje F V Väl*\FD Puškar- L3UBLJANA • 14* I4HULK) Kongresni trg 9 □□□гаапхвашахзшвс^^ PERJE! Razpošiljamo perje, naravno, ne skubljeno: Mehko purie Derie .... mehko kokošje perie. belo . mehko kokošje Derje. pisano eosie oerie....... račie perje, sivo Din 15.— ta kg Din 25.— ta ks Din 15.— ta kz Din 80.— ta kz Din 50— za kz. franko Maribor oroti oovzetiu. vreče zaračunlene oo lastni ceni V paketih oo 5 ke razpošiljamo do oošti: 5 кг Durle ali oisano kokošje oerje . . Din 110.— 5 ke belo kokošje nerje......Din 160.— 5 ke sosie Derie ....•••*• Din 440 — 5 k? s'vo račje Derie.......Din 290—. bruto za neto franko r>o Došti oroti oovzetiu aH oredDiačilu zneska Exoortna družba Mathels. Suonanz hi dru« Maribor Cvetlična al. 18 пажзсхердаррарсдхеш.и.я л ii ullo дјца дпд н.д пас Najpopolnejši ] Stoewer ! Ovalni stroji ca Šivilje, krojače ш čevljarje te sa vsak dom Preden ti nabavite stroj, oglejte si to >ziednosi pri tvrdki Lud. Baraga, Liu&ttai» Šalenburgova ulica 6 I. irauiaten eouk i5-ietnr garanciji Telefon «L 980. л 2>peciiaina tovarna strojev za obdelavo lesa KLEIN & STIEFEL T Fuldl Zastopnik Peter Angelo, Ljubljana Gledališka ulica, 4/1. Spetijaliteta. mizarski tn ko* larskl stroji posamezni tn v vsaki kombinaciji г vdelani» mi elektromotorji (pogon brez jermena) kakot tud) vsi stroji za jermenski pogon. Dolgotrajen kredit brez menične podlage Zahtevajte ponudbo aii brezplačni obisk iastopnika Velika tovarna avtomobilov, izdelujoča vozove malega in preizkušenega tipa Ш и Ljubljani, Beogradu ln kokošje, pu rje, gosje, naravno io s strojem čiščeno dobavlja v vsaki množini E. V AJDA, Cakovec (Medjimurje) Telefon 50, 3, 60. 34 a ki imajo na razpolago popravljalnfco avtomobilov in razprostranjeno mrežo podzastopnikov. 1826 a > Ponudbe samo prvovrstnih in izkušenih delavcev iz avtomobilske stroke sprejema pod značko „Mala auta" uprava našega lista ali „Všeobecna insertni kancelaf", Praha, Bazar, Českoslov. Republika. KRtDiTlMA ZADRUGA reg. pom blag. v M AH t BORI) pri kateri smo zavarovani za doto, nam je po štirih mesecih članstva izpla* čaba izdatne zneske na račun Dote od Din 20.000 256'-a dasiravno imamo pravico na izplačilo iste šele po osmih mesecih članstva. Ker nam je omenjena zadruga na ta načiin priskočila na pomoč takoj po poroki, ko smo pomoč najnujnejše potrebovali, se isti srčno zahvaljujem:» in vsakomur priporočamo, da čim preje postane član te občekoristne usta* nove in si na tä način zasigura za slučaj poroke veliko pomoč. Urbanja Mici, I. r„ Potoška vas, Zagorje; Horvat Otmar, i. г.. Maribor, Kra» Ija Petra trg; Markovič Živojin, 1. r„ Varaždin, 36. ppk.; Spaninger Anton, 1. г., Račje pri Mariboru; Rozman Urška, 1. г., Jesenice; Kmetec Josip, i. r„ Zlatoličje, p. St. Janž na Dr. р.; Zavodnik Tončka, 1. r„ Višnja gora; Sta> noga Margita, L r., Maribor, Kralja Petra trg; Forte Ernest 1. r., Potoška vas, p. Zagorje; Normali Joško, 1. r„ Višnja gora; Stern Amalija, 1. г., Račje pn Mariboru; Brandstätter Josip, 1. г., Maribor, Pod mostom 2: Koželj Mirko. 1. r., Tezno pri Mariboru; Bizjak Štefi, L r„ Maribor, Dajnkova ulica PARKETNE OEščlGt hrastov» in bukove TRSTJE ZA STROPE iz .ajboljšega materijala ВЦ If U i A (leseno pletivo) Яш za strope in stene SireSno epenko in lesni cement dobavlja takoj » vsaki množini najceneje Jos. R. PUH, Ljubljana OracfaSk» uffca št 22. — Tel int 2513 Gospodarski krosi! Razširili boste svoje poslovne veze in ustvarili nove, ako nabavite najnovejši ADRESAR kraljevine Srba, Hrvata i Siovenaca ZA INDUSTRIJO, OBRT, TRGOVINO IN POLJEDELSTVO Tretje izdanje za 1929 leto ravnokar izšlo tS5e a Naklada: JUGOSLOVENSKO RUDOLF MÜSSE A. D. - BEOGRAD, Terazije 25 Najboljše tamburice Farkaševega in eremskega sistema izdeluje in razpošilja ob jamstvu stara hrv. tvornica tamburlc Sfjepan M. Gilg SISAK 61 s;. Kačkeva 174 (Hrvatska) Cenovnik tamburic pošljem na zahtevo zastonj. Odlikovan z 2 zlatima kolajnama. U. S. A. Iznašli so varčevalni razplinjevalec W. Critchlow 1638 D VVheaton III U. S. A. je da! patentirati varčevalni razplinjevalec. ki prekaša vse dosedanje aparate te vrste. Ford poroča, da je porabil galono (4.75 1) bencina za 75 milj (cca 120.675 km). Pri vseh fabrikatih se opaža čudovit prihranek na obratnem materijalu. Ta iznajdba varčuje pri bencinu in razogleni motor avtomatično. Razplinjevalec pošljemo vam brezplačno, da ga uvedete. Zastopnike, ki zaslužijo lahko 375 do 1250 dolarjev, sprejmemo. Pišite še danes! Korespondenca v aiigleškem jeziku. Naslov: W. Critchlow 163S D Wheaton IU. U. S. A. 1546a akaj sezödov о^ Ijitfe s drugimi izdelki ki 50 ravno tako dobri* ako možete vendar povsodi .dobili pravi original: ПШМ MILO Rast brade pri damah 5n vse nadležne dlačice na tilniku pod pazduh in na obrazu odstranite s a m i na najpripro-stejši na^in z mojim preizkuše- rim odstranjevalcem dlak--- Kompletni samo 60 Din franko ako pošljeet denar naprej Kosm. laboratorij W. ECKHARDT. Augsburg. Deutschland. Ravensnnrser9tra««P 12-Q3 Prihranite do 10. febr. Le nekaj primerov: SVILA: Lame svilen 90 cm šir. za plesne obleke prej D 49 sed. D 33.- Tarlatan srebrn, zlat in v mod. barvah prej D 19 sed. „ 12- Crepe de Chine Ia. v vseh barvah Din 95 in „ 85- Šali beneški iz svile z dolg. resami . . . . „ 295- D Creoe japonski vzorčasti ...... „ 17- Usnjene torbice pod lastno ceno Dežniki čista svila , . . . . . . . , NOGAVICE: dam. flor........prej D 19 sed. h svil. flor ...... prej D 28 sed. » mele.......prej D 24 sed. „ čista volna.....prej D 89 sed. otroške pod lastno ceno 150.- PLETENINE: Damski Pullover jaquard Ia. cefir volna prej D 168 sed. Pullover iz Ia. mele volne prej D 168 sed. „ športna garnitura sweater, čepica prej D 220 sed. Čepice volnene športne.......od Čepice francoske Ia.........— Otroški pulloverji jaquard......od Otroška športna garnitura sweater Čepica od TRIKOTAŽA: Damske majice flor . . . prej D 58 sed. D „ tricot hlače čista volna „ D 98 sed. „ D 9-14-16-39.- 99 99 tricot hlače bombaž v barvah tricot kombineža .... od 118-118- 138-10-27-48-88- 23-60-29-26- Radj opustitve galoš in sne'znih čevljev prodajamo znamko TRET0RN po lastni ceni PERILO: D. kombineža hlače iz batista barv. s čipkami D 29-„ spalna srajca najnovejši kroj s čipkami . „ 59- jutranja halja iz jap. crepa Pyjama iz jap. crepa . . 89-128- Oglejte si naše izložbe! ZA GOSPODE: nogavice flor, dolge vestja, volnena pullover, volnen . jaquard . D 24.- srajca, bela, s trdimi prsi D 69.- „ 78.- srajca, french, z 2 ovr. . „ 49- „ 78.- "" pyjama iz zefirja . . . „149,- „118- klobuki ...... „ 59.- Pošliemo proti povzetja! Za neugajajoče vrnemo denar! Or. Schaeferjev Epiiipsan proti epilepf Шт io padavin se je izborno obnesel tekom 15 let Dnevno prihajajo priznanja. Pojasnila in naročila izvršuje lekarna Sv. Stjepanu Mr. M. Fister Osiiek III. «772 „SPECTRUM" d. d. IN?. KOPISTA. DUBSKY IN KRSTIC tvornica ogledal in brušenega stekla. Ljubljana VII. se nahaja od I novembra na Celovški cesti 81. telefon 2313. Zagreb. Osljek. — Središniica: Zagreb. Zrcalno steklo, portalno stekla mašin» sko steklo 5—6 mm ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med — Fina, navadna ogledala. 82 LOKOMOBILE MOTORJI SStfU 3AREMNKI Povoiin giacMn 00901 Brača Fischer i üAGHEB Gunduiiceve ul. 36 w se pojavljajo na nogah in na rokah Prično se z rdečkasto»vijoličastimi pegami hi po» vzročajo zanemarjene hude rane Za odstra» nitev ozeblin je treba vroče kopeli okoli treh litrov vode, ki vanjo vsuiemo jedilno žlico soli sv. Roka za noge Prizadeti del kopljemo 20 minut, ga nato vtrimo s čisto vaselino in ovijmo z mehkim blagom. — Tedenska poraba soli sv Roka prepreči jzcbline. Veliki zavoj soli sv Roka za noge stan« Din 16.—, Dobi se po vseh lekarnah ia drogerijah. Urejujt Davorn Ravljta Uiaj. «. .опгогс.ј d.tras Adoll R.bn.kar 1ь Nerodno tiskarno d. d kot tbkam.tja hrane j«erick. Z. .n>eratni del je ^dgovuten \.ojz,j Novak Va, v Ljubljani.