letnik XitU.
Izhaja vsak da a zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: i "lica sv. Frančiška AsiSkega Št 20. L nadsir. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nc-raakirana pisma se ne sprejemsjo, rokopisi se ne vračajo
—	Izdaj"3te?j In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista .Edinosti. — Tisk tiskarne „Edinosti«. — Telefon uredništva in ,nprave štev 11-57. — Naročnina znaSa: Za re!o leto K -*<>--, leta K 20 -z, tri mesece K 10 -, za nedeljsko izdajo za celo leto K S*—, pol leta K 4—.
-	Posamezna -številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. - ■
Posamezne številke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po IG vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mr.t po
Plačuje se izključno le upravi ,Edinosti*. — Uprava i-i inseratni oddelek se nahajata v ulici sv. Frančiški As. št. 20. Pošinohraillnlćii račun št. 8H.63U.
- Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. - 1 =
imm ARMADNA POROČILA-
AVSTRIJSKO.
DUNAJ. 21. (Kor.) Uradno sc javlja:
Italijansko bojišče. — sovražilo poovzetje proti postojankam v cdseka Tonale je bilo s topovskim strel-s-r.iem zadušeno že v kali. V Jirdikarjjab, v CcUm Concel in pri Morila manjši *ra-icvri bris. Med Brento in Plavo sa se ItaUfi-ni po neuspehih zadnjih eni omejil« na šlafcc-še sunke proti našsin postojankam na, Tassem;, severovzhodno Montp Pertica, ki so bili vsi izguboncs&D odo:h.
Zapadno bojišče. — Pri c. m fcr. četah ni5 važnega.
Albanija. — NefeeniJi imenovanja vrednih b>jnin dejan].
Načelnik generalnega štaba.
Vilki
glavni s^d
NEMŠKO.
BEROLIN, 21. (Kor.) V-*ttL" javlja:	_
Zapadno bojišče. — Armatia kra-Sicviča Ruprehta: Vzhodno Merckema je bil delni fanek Bel&jjcev odbit. Živahno poizvedovalno delovanje med Lysom in Scarpo. Pri cdfcitjii angleških bataljonov, ki so napadli severno La Dassee. smo ujeli 59 mož.
Boobnova armada: Med Gonzeaucoar-tem in Somtno ea časa da časa močnejše topovsko delovanje. Angleški delni napad severezapadno BeUicoarta se je izjalovil pred našimi fc-tami. Jažno Scaroe še daleč pred postojanko ostavljene sprednje čete umaknili varao in izpraznili s tem tudi Essjsn.v le Grand.
Armada nemškega cesarjev 5-ča: Med VaiiMSilicnom in Jocyem so sledili zvečer srditemu ognju sovražni napadi. Na višinskem grebenu zaoadr.o Jonya se je u-sfaiii sovražnik. V ostalem ie bil odbit.
Pri armadnih skupinah generala Ga!l-w i t za in vojvode Albrehta nobenih peseb-nlft bojnih dejanj.
Prvi generalni kvartirmolster pl. LudendoriL
BOLGARSKO.
SOriJA, 20. (Kor.) Na Crvesii steni in v ozemlju Bit olja je b?!o topovsko delovanje od Časa do časa živahno. -Severno BHolja in v kolena Černe so bile sovražne napadalne čete. ki so hotele po topovski erijvravi vdreti v naše jarke, odbite. — Vzhodito Č#rne so se vršili ves dan tež ki boji z menjajočhii se uspehom. Med Gjev-šjelijo in Bojranom le sovražnik obnovil svoje srdite napade te sicer po precei srditi topovski pripravi. Po trdovratnem boju je sovražnik začasno vdrl v posamezne naše sprednje jarke, a ie bil s sijajnim protinapadom naših čet zopet pregnan z znatnimi izgubami in je GSčavil v naših rokah več ujetnikov, med njimi grške oficirje. Na tem bojišču, kjer so n3-še čete že dva dni branile svoje postojanke v bojih moža proti možu, je imel sovražnik izredno težke izgube.
TURSKO.
CARIGRAD, 20. (Kor.) iz glavnega stana se javlja: Palestinska fronta: Pričakovani napad Angležev se ie pričel. Po silno srditem topovskem streljanju se je tj?? 18. t. m. zvečer vzhodno ceste Jeruzalem—Nabius pričel napad na široki fronti. Prvi naval nasprotnika se je razbil c h hrabri obrambi naših čet. O polacči je poslal sovražnik nove čete v boj. Ec-i s trajno cjačenimi silami ie divjal s skrasio snUtesi-o vso noč. Pri jutranjem svitu le bila siia napadalca sU-ia in sunek ustav-J]ne r.a črti Džaluevađ—Abiizerka. — Med tem so otvorili Asgieži tudi v cbal-nem odseku jako moucn topovski o:?;en;; sodelovali so tudi (opovi njihovih ledij. Po srditem boja se rm ie posrečilo, da so vdrH v naše postojanke meti obalo in pro-so iti—Tul—Kerm Pod pritiskom številno mnogo močnejšega sovražnika smo nmakiii?i svoje čete v postojanko TlsI— Kern. kjer jc pričakovati na dal ine napa,je sovražnika. — Ob Jordanu smo uspešno obstreljevali gibanja sovražnih čet v Fat-saudši in v okolišu Jeriha. Na tamkaišefih frontah nič važnega.
SOVRAŽNA URADNA POROČiLA.
Italijansko poročila.
20. sept. — Bojno delovanje, posebno artiljerijska vzhodno Gartlskesa jezera, v Valarsi, v pasu Caprile in Montella. S krepkim odgovarjanjem naših baterij smo nevtralizirali sovražni topovski ogenj v gornji dolini Serena in severno Grarpc. Sovražnik je zaman ponavljal svoje napade na naše sprednie postojanke; bil je odbit z izgubami
PODLISTEK.
PustsBevSettf zmmsM*
Ti'sir'ii. Iz francoskega prevedel A. R.
Acajou je odprl vrata. Saline-es je pazilo prcmotril črnca in šel potem mimo njega, ne da bi rekel kaj. Ko pa sta bila v sobi, le vprašal Rapliaela:
—	Ali imate morda kako temno sobico, ki nima vrat na zunaj?
—	Da. "
•— Kaj se nahaja v njej?
—	Čevlji.
—	Kje je?
—	Tu, ie dejal Rapliael. kažoe vrata.
Salluces jc pozvonil in dojal, ko je vstopil Acajou:
■— \'aš gospod želi drage čevlje.
Acajou je stopil v temno sobico ^ftllnces je nemudoma zaklenil vrata za Jin.
in jc ostavll v naših rekah več ujetnikov. Na severnih pobočjih Monienere s;no ujeli par mož. Eno naših brodovi} ie metalo bombe na arzenal v Puli in ni' ladjedelnico in municijska skladišča In doseglo dobre zadetke. Dve sovražni letali ste bili sestreljeni, tri nadalina prisiljena, da so v poškodovanem stanju pristala.
Prip. kr. urada: Poročilo glede Pule je napačno. Nad polovico bomb je padlo v morje. Dve zasebni hiši s;e bili poškodovani. Sicer r.obere žkede uli izgub.
Francosko uradno poročilo.
18. sept. — Macedonsko koiišče: Dne 17. in 18. t. m. je ciijentska armada zaveznikov v obeh prejšnjih dneh priberjene uspehe razširila v širokem ubsegu. Bolgarske divizije, ki se nahajajo na napadeni fronti, beže v neredu nazaj proti Černi. Zavezniške čete so se polastile Gjnrcvcga kamna in Cukcrne. V ozeml>u Dojrauskega jezera so angleške in grške čete istetako pre?Ie v napad in se ustalile k'jnb srditemu odporu v prvih sovražnih črtah. Veliko število ujetnikov je že v naših rokah. Napit-i se nadaljuje.
Angleška aradiia poročila.
18.	sept. pop. — Včeraj popoldne je ctvoril sovražnik r.a severnem delu bojne fronte med Gou-* zeaucourtom in cesto Arras—Can!:.irai srdrto topovsko streljanje z velikim številom topo^- Vse telefonske zveze z divizijami v t&j črti so bile vsted srditosii streljanja naglo prekinjene. Ob 5 popoldne je napadla nemška pehota na Široki ironti od TrescauUa preti severu, a so jo na vseh točkah z velikim! izgubami odbile gardne -čete III. in 37. divizije. Neki drug močen napad, ki ie bil iz-vršen kmalu nato severno Moeuvresa, je bil isto-tsfco odbit s težkimi izgubami sovražnika. Na nekaterih točkah je sovražnik dosegel in zasedel naše jarke, a jc b!! takoj zopet pregnan- Naše čete so privgdle mnoso ujetnikov. Na vsej fronti sovražnih napadov leži veliko število nemških trupel pred našimi postojankami. Južno Gouzeau-courta so se včeraj zvečer in ponoči uspešno nadaljevala podvzetja tretje in četrte angleške armade.
19.	sept. zvečer. — Nadaljua poročila potrjujejo srditost sovražnih protinapadov dne 18. t. m. severno Trescaulta In veličino sovražnim divizijam prizadetih izgub. Danes se je vršil boj v odseku vzhodno Epehya in pri Gouzeaucourtu, kier smo severno gozda Gauchya pridobili na prostoru. Izboljšali smo lastne postojanke zapadno \Vytschae-te. Sovražne napadalne čete vzhodno Neuve Clia-pella iu severno Yperna in prekopa Cominesa so bile zavrnjene. Število ujetnikov, privedenih od pričetka včeraj zapričetih operacij severozapadii3 St. Ouentina presega 10.000. Uplenili smo dalje 60 topov.
19.	sept. zvečer. — Angleške čete so napredovale severno Pontru in dosegle spodnje postojanke Iiindenburgove črte v tem odseku. Na levem krilu je četrta avstralska divizija ob 11 zjutraj obnovila svoj napad na predpestojanke Hindenbitr-gove črte. Po težkem boju je ujela mnogo mož in uplenila množino strojnic. Ta in prva avstralska divizija držite sedaj na vsej fronti pređstražne postojanke Hindeburgove črte. Dalje severno se je vršil srdit boj vzhodno Roussva in Epehya. Naše čete so zavzele Lam pire in odbile protinapade sovražnika. V odseku Villers Gouslaina je 17. divizija, ki je pri svojem včerajšnjem prodiranju ujela par sto mož, zavzela gozd Gruche in odbila zvečer močen protinapad sovražnika.
20.	sept. — Včeraj, tik pred polnočjo, so na-"padie angleške čete cdsek Lembre—Epehy. Kljub trdovratnemu odporu in težkemu topovskemu in strojniškemu ognju smo napredovali nad effo miljo pre-io črt, v katerih smo se nahaHali svoječasno. Kot farma Malassie znani utrjeni kraj ie bil zavzet po žilavem odporu in istočasno tudi cela vrsta manjših sel, utrdb in za obrambo pripravljenih krajev, ki tvorijo del našega starega obrambnega pasu. V severnem delu bojne fronte so napadle naše čete včeraj zvečer Moeuvres in ga osvojile. Tudi tu je bil odpor sovražnika trdovraten in se boj Še nadaljuje. Na drugih delih bojne frente in s&verozapadno Hullucha smo tekom krajevnih bojev uje!! nekaj mož. Severno Lensa je bil napad sovražnega oddelka zavrnjen.
DOGODKI NA MORJU.
DUNAJ, 21. (Kor.) C. in kr. vojno ministrstvo, mornariški oddelek, javlja: Eden naših podvodni-kov je dne 20. t. m. zjutraj pred rtičem Rodtmijcm (severno Drača) potopil s terpednim strelom velik francoski pcdvoflnik. Razven drugega oficirja tega pedvodnika, fregatnega poročnika Evgena Lapey-re.t. ni bilo nikogar mogoče rešiti.
BEROLIN, 21. (Kor.) V vodovju krog Anglije so potopili naši podvodniki vnovič 14.000 ton sovražne ladijske prostornine.
PARIZ, 20. (Kor.) Parnik »Admiral Charner« ie bil na potu od Biserte v Malto s 174 možmi, konji in materijalom na krovu, torpediran in se je potopil. Posadka, razven 6 oseb, je bila rešena.
—	Zaprl ste me! — je vzkliknil črnec.
—	Vem, kanalja, — ie odgovoril SaUu-ces. — Če se ganeš ali poizkusiš priti iz te iuknje, te ustrelim kakor steklega psa.
—	Kaj naj pomeni to?
—	Neobhodno potrebno jc, da ta črni vrag ostane doma. Spada k onemu, kar vam imam povedati. Toda predvsem se slecite, dragi mej, in dovolite, da vas ob-vežerh, kolikor se pač da, kajti kmalu boste potreboval ves svoj pogjim in vso svojo moč.
Pes ni močno ogrizel Raphaela. Salluces jc rane izniii in obvezal.
Potem pa je dejal Raphael:
—	Sedaj pa sem vas pripravljen poslušati ____Govorite neprikrito.... Gotovo mi sporočite novo nesrečo. Nič ne de, nc upognem se pod nobenim udarcem, kajti kaj hujšega, kakor se mi je pripetilo danes, se mi ne more pripetiti več.
—	Poslušajte me, — je odgovoril Salluces, — z vsem zaničevati jem, ki ga zaslu-
Franceti odgovor na avstro-ogrsko mirovno noto.
DUNAJ, 21. (Kor.) Švicarski poslanik na Dunaju je na podlagi sporočila svoje vlade danes naznanil ministru zunanjih stvari grofu Buriami, da je francoski minister zunanjih stvari z dopisom francoskemu poslaniku v Parizu 19. t. m. potrdil sprejem note avstro-ogrske vlade oi 1£-:. m. in pripomnil, da vsebuje odgovor na izvajanja grofa Buriana govor, ki ga je imel francoski ministarski predsednik g. Clcmenceau 17. t. m. pred senatom in čigar besedilo se more posneti iz francoskega »Journal Oiiieiel« od 18. t. m. — Ne bo se lahko izraziti o tem odgovoru, ki se po svoji obliki osupljivo razlikuje od običajev, ki so bili doslej v navaui celo v občevanju med vojujočirm se državami.
STALIŠČE BELGIJE NAPRAM NEMŠKIM MIROVNIM POGOJEM.
BERN", 20. (Kor.) Iz Havra se poroča uradno: Belgijski minister za zunanje stvari javlja: Belgijska vlada je dobila indirektnim potom poročila, ki so ji pojasnila namere Nemčije glede Belgije. Iz dobljenih poročil je razvidno, da obstojajo namere Nemčije v tem, da se zahteva cd BelgHe, da sc zaveže, da reši jezikovno vprašanje soglasno s cesarsko politiko in se odpove torej s suverenostjo tesno spojeni pravici, da bi ustrezala prostim že-ijaro-belgijsfccga naroda. Nemčija bi zahtevala tudi amnestijo za one (USavijaiie, ki so krivi, da»so podpirali načrte sovražnika. De^vola bi tudi na vzdržanie prejšnjih trgovinskih pogc-db po vojni., ki bi vsled uničenja belgijske industrije s strani csvojeva-cev zagotovile nemško gospodarsko nad-vSadje. Tudi bi Nemčija dejanjški vztrajala na tern. da se spe-ji usoda Belgije z rešitvijo kolonijalnih vprašanj. Končno se niti ne omenja dolžnost Nemčije, da popravi krivično prizadejane škode. V predidečem cmenjene zahteve in pogoji so težji, kakor vse izjave, ki govore o priznanju neodvisnosti Belgije In so zato brezplodni. Belgijska vlada je naznanila svoj prezram v svoji noti papežu 24. XII. 1917, ga formulirala meseca januarja in bo neomajno vztrajala na njem, kar je zavezniškim vladam znano.'
poroča preko Helsingiorsa: PAiljukov ustanavlja vo je, da vstopita najmanj dva socijalna
nnvn tfr,nctW!i/*!innnlrn memirlikti^tin »stranko. Sta-I demnkrnf^ v rin\'r\	y.h!vtov-atn d:i
MEDZAVEZMŠKA- DELAVSKA KONFERENCA V LONDONU.
LONDON, 20. (Kor.) Medzavezniška delavska konferenca je danes zopet pričela svoje seje. Sledeča izpromenjena resolucija o "Rusiji je bila sprejeta z veliko večino: konferenca je mnenja, da morajo v soglasju s členom VI Wilsoaovih 14 t<£k biti sedanji napori entenioik vlad, da sc priskoči ruskemu narodu na pomoč, vođeni od odkritosrčne želje, da s? chranita svoboda In demokracija in ščiti mir sveta, ker se zainorejo dragoceni rezultati revolucije trajno zavarovati.
LONDON, 21. (Kor.) Delavska konferenca ie koncem seje sprojela poročilo komisije o vojnih ciljih v izboljšan! obliki in se nalo cdgodila.
Obstreljevanje Metza.
METZ, 20. (Kor.) To vod cm obstreljevanja Metza z diilekonosnlmi sovražnimi topovi izjavljajo listi, da sedanjo obstreljevanje ni v nikaki zvezi s tem, da so Nemci izpraznili klina pri St. Mdhlela. Gre le za spremljajoče pojave sedanjih bojev zapadno in jugozapadno Metza. Neko nadaljno uradno poročilo pravi, da ie sovražnik že ustavil obstreljevanje mesta. Izstrelil je na mesto v treh dneh okoli 40 strelov. Naglo prerehanne obstreljevanja jc delo naše dalekonosne artiljerije, ki je sovražnemu topu močno zagrenila obstanek v njegovi postojanki.
- . !Z RUSLIE. . . . .
Atentat na Trockega.
LIPSKO, 21. (Kor.) »Leipziger Abendzeitungc pcrcca iz Kijeva, da je bil izvršen na Trockega atentat, ki pa se je ponesrečil. Streljal je nanj neki vojak.- — Isti list poroea dalje, da je ukrajinska vlada razkrila zaroto, ki si je nadela nalogo, da umeri vaditelja ruske mirovne delegacije, Rakov-skega.
Gikar.je proti enisnii v Rtisiji.
STOCKMOLM, 20. (Kor.) V Fetrogradu in okolici se je vršilo nad tisoč shodov boljševikov, na katerih so bile spreieie resolucije za vojno proti cn-enti in za aretacijo državljanov ententnlh vlasti. S fronte odposlane deputacije so naznanile, da so baiiižki mornarji ustanovili poseben armadni zbor, ki so ga odposlali proli Angležem r.a Mnr-mansko. Komunistični odbor v Peirogradu je sklenil, da se mora zapleniti vsa lastnina svojcev ententnlh držav.
Razkol v stranki kadetov.
MOSKVA,-20. (Kor.) »Iz vest ja« poročajo o neki kcnferenci kadetov, ki se jc vršila v zadnjem času v Samari. Pri tej priliki se je vnovič naglašalo, da je delovanje kadetov v tesr.i zvezi z nepriznanem Brest-Litovskcga miru in končanjem vojne.
STOCKHOLM, 20. (Kor.) »Svenska Dagblauetc
žim, toda brez jeze, če vam ie mogoče. Fozlejte mc, Rapbael, stojim pred vami kakor pred sodnikom. Govoriti bi-imoral kleče, in če bi me sunil z nogo cd sebe. bi storil prav, ker zaslužim to.
—	M o} Bog! — je vzkliknil Raphaefr, — kaj mi poveste!
—	Izpovedati se vam hočem, — ie odgovoril Salluces.
* * *
Salluces se je izpovedal in njegovemu pripovedovanju je sledil dols molk.
Raphael jc izpregovoril prvi.
—	Salltices, — jc deial ginjeno. — mislim, da pogum, ki ste ga našel, da ste mi priznal vse to. skoraj popolnoma opira
sramo-nost vašega dejanja----Niste bil
vej svoboden; tiščal vas je železen jarem; vsemogočna tuja volja je obvladovala vašo____Sedaj pa mi pomagajte rešiti Matildo, pomagajte mi, da se maščujem nad onim človekom, in odpustim vam
vse, kar ste mi storil.	.
novo konstitucijonalno monarhistično stranko. Stara kadetska stranka se je vsled vprašanja, ali naj se program stranke revidira v Nemcem prijazni smeri aH pa ustanovi nova stranka, razcepila. Večina stranke je za novo stranko pod vodstvom Mi-ijukova. Bivši entenii prijazni sklep osrednjega edbera je bil v slabo obiskani posebni skupščini v Moskvi zavržen.
Finska de bi državnega npravitelja?
FRANKOBROD, 21. Uzv.) Tukajšnji socijalno-demokratični list Volfcsstiinme« poroča: Princu Frideriku hcssenskemu so svetovali, naj se za enkrat odreče finskemu prestolu in naj -se za dobo- petih let zadovcl! z vlogd- finskega državmega upravitelja.
Vprašanje Besne in Hercegovine.
DUNAJ, 21. (Izv.) Ministrska predsednika baron Hussarek in dr. \Vckerle sta bila danes sprejeta od cesarja v skupni posebni avdijenci, ki je veljala v prvi vrsti bosansko-hercegovinskemu vprašanju. Oba ministrska predsednika sta sporočila cesarja svoje nazore glede inkcrporaeije obeh dežel Ogrski. Kakor smo doznali iz avtentičnega vira, je baron Kussarek nasprotnik te priključitve in je odločen, za svtr-o n?,ebo izvajati posledice iz tega stališča. Po razpoloženju, ki smo je ugotovili pri sfrankah poslanske zbornice, moremo reči, da se bodo vse strsrJse v prvih dneh meseca oktobra soglasno izreklo proti prikiopitvi Bosne in Hercegovine Ogrski, isto se pričakuje tudi od strank gosposke zbornice, kjer se pripravlja izjava v enakem -srn ?siu.	•
DUNAJ, 21. (Izv.) »Neue Freie Presse« poroča danes is Budimpešte, da hočejo -doseči Madžari rešitev bosanskega vprašanja v smislu prikloprtve teh dveh dežel Ogrski, avstrijska vlada pa da je za to, da se priklopite Hrvatski in Slavoniji. — Fredlaga se kompromis, po katerem naj b; se Bosna in Hercegovina priključili Ogrski, toda z omejitvijo, da se ti dve deželi kasneje pridružite Hrvatska. Ako bi se to vprašanje rešilo v tem smislu, se bo to zgodilo v svečanostni deklaraciji.
Poljski klub in davčne predloge.
DUNAJ, 21. (Izv.) Parlamentarna komisija poljskega kluba je sklenila v Kra-kovem, da bo njeno stališče napram davčnim predlogam v plenumu • poslan&ke zbornice odvisno cd stališča vlade napram poljskim zahtevam v Galiciji.
Nakupovale c živil aretiran na Ogrskem.
DUNAJ, 21. (Izv.) »Neuer Abend« poroča: Neki Marinczuk, ki se je pridejal
d cm okra ia v novo vlado. Zahtevata, d;i dobi eden portfelj notranjega ministrska.
Izgredi v Solne gradu.
SOLNOGRAD, 21. (Kor.) Četrtkovi izgredi se včeraj in danes niso več ponovili. V mestu in okolici vlada mir. V vsili obratih se je začelo zopet delati v polnem obsegu. Izgrede neodgovornih elementov obsojajo najstrožje ne samo vsi krogi občinstva, temveč tudi lokalni listi vsi!; i .>-liticnih smeri.
Bolgarski odgovor na naš»> mirovno noto. SOFIJA, 20. (Kor.) Ministrski predsednik Alali-nov js izročil danes avstro-cirskemu poslaniku odgovor boisa?ske vlade na nelo srefa Buriana.
Vo;nj krediti Francije.
PARIZ, 20. (Ker.) Zbornica jo s 467 p. r.ii 4 pasovom sprejela '-.redile v znesku 12.2CCO milijonov frankov za vojaške in izredne civilne izdatke v zadnjem četrtletju.
Nova skrivnostna bolezen na Španskem.
BERN, 20. (Kor.) »Prosres de Lycn« poroča, ua se je pojavila na Španskem nova skrivnostna b i-lczen. ki je občutna zlasti v madridski carnizlji. kjer je zaznamovati že 4000 slučajev. Prvi znaki so isti, kakor prf španski bolezni, a se razvtit.io potem naglo v tifus.
Bolgarski gencraiissimus operiiaa na ušejih.
DUNAJ, 21. (Kor.) Vrliovni poveljnik 1h4:..m>ac armade, sni. Žekov, je bil radi vnetja v srednjem ušesu, ki je prešlo tudi na kosti, v nekem tukajšnjem sanatoriju operiran. Operacija se je popolnoma posrečila.
Sestreljeni italijairslil Ictalec.
FRANKOBROD, 21. (izv.) »Frankfsr^r Zeituntr* Javlja iz Lugana: Letalec Locatelli. ki r,e jc udeležil poleta na Dunaj, je bil sestreljen nad Reko. Bi\ll ukrajinski predsednik ob dolžen poaevetbe.
BEROLIN, 21. (Izv.) Bivši ukrajinski ministrski predsednik Holubovio ie cbdolžen sokrivde poneverbe 5 mililonov rnark, katero jc zakrivil bivši poljedelski minister Kovalevski.
WiIsoaova poslanica kongresti.
BEROLIN, 21. (Izv.) Iz Ne v/ Ycrka poročajo: Predsednik VVilson namerama nasloviti ua kongres poslanico, v kateri navaja vzroke odklonitve Bn-rianove mirovne note.
roca: iNeiti marniczuK.,	jc jmuvjo. Iias> kii živimo in za naše pozne rodove,
naslov cesarskega svetnika m je baje po G :e zai;urtiln;o te usodepoLnc -tre-nalogu nadvojvode Friderika naSaipoval	/
vel&e množine živil na južnem Ogrskem
je bil aretiran. Kakor se je pa sedaj izkazalo, je bil Marincznk v resnici pooblaščen od nadvojvode Friderika, da nakupi žirila na Ogrskem.
Petdesetletnica poslanca Klofača.
PRAGA, 21. (Izv.) Rcslanec Kloiač obhaja jutri svojo petdesetletnico. Mesto Praga mu je podelilo častno meščanstvo. Jutri se priredi njemu na čast slavnost, na kateri bo govoril predsednik Češkega S vaza poslanec Stanjek.
»NARODNI DAVEK« .NA ČEŠKEM PREPOVEDAN.
— Radi državi tn Nemcem nevarne agitacije.
PRAGA, 21. (Kor.) V zadnjem času ped geslom »Narodni davek« v mhejrth okrajih CeSke zapriče ta nal^iralna
oblike, ki so--------
dopisom so prilagali prireditelji češko besedilo, ki nasprotuje prostovoljnosti dejanja. Povabila vse-bu'eio tudi erožnje v slučaju neizplačanja in se na ta način poizkusa vplivati tudi na pripadnike nemške narodnosti. Namen nabiranja sc v raznih okrajih različno cznača. Prireditelji so si pridržali pravico, da razpolagajo z nabranim denarjem brez polaganja računov, postopanje, ki jc v vojnem času tembolj čudno, ko posamezne teh oseb javno simpatiziralo s sovražniki Avstrije, torej nasprotniki od Avstrije same zažeijer.ega miru. Namestnik je zato prepovedal nadaljno nabiranje Narodnega davka. Prestopki bedo kaznovani.
Preobnova nemške vlade.
BEROLIN. 21. (Izv.) Kot naslednika državnega kancelarja grofa Hartlinga imenujejo sedaj kodanjskega poslanika grofa Brockdorifa. Preobnova kabineta se bo najbrže izvršila šele pred sestankom glavnega odseka ajiistaga, mogoče celo šele pred sestankom zbornice. Goto-
_ Reš'a bova vojvodin jo in se maščevala sama, — je odgovoril Salluces s trdnim zaupanjem človeka, ki hoče stcrrti. kar obljublja.
—	Kaj morava storiti?
_Predvsem ne smeva izgubiti niti minute časa, kajti baron se bo varoval in se nama zna skriti.
—	Potem pa se podvizajva.
_Biti pa morava previdna. Pravica je
na najini strani, toda poskrbeti morava, da bo tudi moč. Ali imata orožje?
se dala odpeljati k baronovemu stanova-
% Gospod baron ie šel z do:na, - je ^^^tl^vaj^ra^ na dejal sluga.
Pozi? narodnemu Suetu.
Zgodovina človeštva stoji na praga velikih dogodkov. Tudi za prihodniost našega naroda jc -sedanja doba odločilna. Mi in naši otroci komo uživali toliko svobode, kolikor si je sedaj priborimo. Sedaj jc čas, da si ustvarimo srečno bodočnost za na.?, ki živimo iu za naše pozne rodove.
miif.ee!
Ker si je naš narod svest visokega pomena sedanjega ča>sa, si je zbral »Narodni Svet« v Ljubljani i kot najvišjo politično stopnjo. »Narodni Svet« bo skušal lajšati bremena, ki težijo naš narod. On bo vodil-borbe našega naroda
Da bo mogel premagati »'Narodni SvcU ogromno delo, ga mora podpirati ves narod, ga mora podpirati moralno in gmotno. »Narodni Svet« ne more pobirati davkov, pač pa je dolžnost naroda, da si sam t-- ......— - - , ...	naloži ta davek svoji najvišji poiitičm
akcija je na mnogih krami zavzel^,s^rJ1?j
izzvale nastop Oblasti. Propacandnim ^ delovanje »Narodnega Sveta« bo odvisno tudi oi gmotnih sredstev, ki mu bodo na razpolago. Zato poživljamo vsakogar, ki ljubi jugoslovansko domovino, da plača po svojih močeh narodni davek rašemu vrhovnemu vodstvu »Narodnemu Svetu« v.Ljubljani. *
Prisnevki se pošiljajo na naslov ^Narodni Svet«, Ljubljana, sprejemala pa jih bodo za naš račun drage volje, tudi upra\ -ništva naših lisitov.
V Ljubljani, dne 21. septembra 1918.
D:*. AntCil Kcrcšec.
Tržaško oprašanle.
Danes se sestanejo v Trstu naši jugoslovanski in italijanski socijalni demokra-tic k skupni razpravi o~»tržaškem vprašanju«. Mislimo torej, da ni napačno, če ob tej priliki nekoliko izpregovori.no o raznih načrtih, ki so se doslej pojavili v javnosti giede rešitve tega gotovo .vel j-važnega vprašanja, pri čcir.er morani:) poseči tudi nekoliko dalje, preko nasiti
državnih meja.
Pomladi leta 1515., l:o jc s!o za to, di cc n»irnim potom rešijo sporna vprašanja med našo monarhijo in Italijo ter tak > prepreči \ stop Italije v vojno pr ui Av-stro-Ogrski, je. bil tedanji avstro-carski ipmister zur.anfih stvari^ baron bur.an, pripravljen zadovoljiti italijar kc aspira-eije po »neodrešenem* oz cm i;: i z odsto-r'tvijo Tre itina na eni in Goriške na ce-snem bregu Soče na drugi srrani. I tal-lanske aspiracije pa so šle dalje: Gorico, Trst Istro ter istrsko in dalmatinsko otočje po izbiri je Italija zahtevala tedaj
—	Da, meče in pištole.	--- -
—	Meči nama ne koristijo tac; do dvP-	I rst. Istro ter bnia ne more priti. Pokažite pištole.	otočje po izbir. --------T —
Bilo je dva para pištol. Salluces jih je	zase ter opirala to svojo zal, evo prednji vzel sam dve, za ostali dve pa de- vsem na narodnos no načelo, čes da Ji
jal Raphaelu, dh naj ju vtakne v^ Ko	^ad^o ta ozend^a. tar-o - ^
Siran II.
J&dfNUSl" It. Z58
V rrstu, dne 2'S. septembra i9ig.
Italija je stopila v vojno z vojnim ciljem: osvojitvijo ozemlja z mestoma narodnostne mešanim, po večini pa izključno jugoslovanskim prebivalstvom, ozemlja. z okroglo 400.000 Italijani in skoraj poldru-•gim milijonom Jugoslovanov.
Ta »saero egoismo«, stoječ v največjem nasprotju z načelom samoodločbe narodov, kakor ga ie preglasila ententa, ter načelom "s-brez osvojitev in brez odškodnin«. je bil in je, kakor vse kaže, tudi še dandanes vodilna misel uradne italijanske vojne r.oHiike, kariera se je, vsaj do vstopa Amerike v vojno, odobravala tu Ji pri zaveznikih Italije, a ravno tako tudi splošno v vsej italijanski javnosti. Nasprotnika teh svojih vojnih ciljev je imela Italija v inozemstvu edino le v londonsko-pari-ško - amerikanskem Jugoslovanskem odboru, čigar cilj je v smislu kriško izjave Velika Jugoslavija, obsegajoča« vse jugoslovansko ozemlje z jadransko obaljo vred. Delovanje jugoslovanskega odbora. opirajoče se pfedvsem na Wi!sonove izjave o pravici samoodločbe narodov, je končno izzvalo v italijanski javnosti nr.j-ivsnejse pomisleke o upravičenosti vojnih ciljev italijanske vlade, iii znaten del italijanske ja v i testi je začel ravno v tsli osr
GoriŠko in Gradišćansko, kateri je kot zastopnik namestništva prisostvoval dvorni -svetnik Scarpa in kot odposlanec dunajske občine višji magistralni svetnik dr. Ehrenberg. Prisotni so bili tudi voditelji okrajnih glavarstev, predsedniki okr. gospodarskih svetov in prehran je vanjski nadzornik za Primorsko. Na dnevnem redu je bilo predvsem vprašanje deželne aprovizacije.
Iz posameznih, v seji podanih poročil je izhajalo, da so razmere ljudske prehrane v okrožjih, razdejanih po vojni, nezadovoljive, da pa je vsled posredovanja namestnika in deželnega glavarja pri osrednjih uradih pričakovati skorajšnjega zboljšanja teh razmer.
Deželni gospodarski svet se je nadalje bavil z vprašanjem naraščanja cen zaradi izvoza poljskih pridelkov iz dežele ter v zvezi s tem vprašanjem tudi z obdelovanjem zemliisč po tujih korpo racijah. Po izjavah, ki sta jih v tem zadnjem vprašanju pedala višji niag&tratni svetnik dr. Hoenberg in poljedelski vodja po dunajski občini v Fari v zakup vzetih posestev, da je- dunajska občina pripravljena, del v Fari pridelanih pridelkov prepustiti deželi, je deželni gospodarski svet sklenil
os/ajakiih namenih itaHjanske vlade spo- naprositi dunajsko obemo, da bi z ozirom znava ti vzrok hladnosti Zedimemh držav na razmere ljudske prenrane r.a Conskem
in Gradišcanskem zvišala količino pridelkov, ki naj bi ostali deželi.
.napram iraliji. NaioJličnejši Italijanski listi en se'dvignili proti politiki ministra zunanjih stvari, Sonnina, in skoraj je biio že videti, da je vlada pripravljena vsaj ko-likortoliko popustiti. Kakor pa se le pokazalo potem. Je končno zmagala menda vendarle Som.'nova struja, ki vztraja na londonskem dogovoru in osvojitvi jugoslovanskega P sprotno pa da Italija prizna Jugoslavijo. Kakšno, o tem molče italijanski viri.
Stvar je kot taka torej zelo nejasna, še nejasnejša pa po sporočilu, ki je prišlo v svet po Sonnir.oveiii gla-rib' -Portovcraii-zi«, katero zatrjuje, da so jugoslovanski odposlanci v rimskem dogovora letošnje pomb.Ji I?]--r':. da sc- pripravljeni priznati itaUfe^ke pravice na Trst, Pnio, Hivo in Dalmacije, da pa. so izjavili to le za zaprtimi vrati, boječ se, da ne bi jih zatajili re.aki, seveda rojaki v »neodre-
Kcnčno
: j 11 r
je razpravljalo o vprašanju, kako bi se doseglo intenzivnejše obdelovanje zemljišč, in sklenilo, da dež. odbor vzame v zakup v deželi se nahajajoča ..i	.zemljišča, ki so brez gospodarja, zl&sti
tako.1 udi na' zemljišča Italijanov iz kraljestva ter jih 3rimorjd. Na-jaa obdelovati-po deželnem poljedelskem uradu sporazumno s poljedelskimi kor perači jami. .	-	* . Tako uradno poročilo. Dvoje je v tem poročilu, kar kaže v vsej goloti neskončno brezglavost, obenem pa tudi že najskrajnejšo maloer.or-novl goriškega deželnega gospodarstva in onega, ki mu stoji na čelu,, deželnega glavarja dr. Farju t ti Ja^ glede najnujnejših potreb prebivalstva na Goriškem. Deželi i glavar dr. Faidutti se je namreč, pač ne po svojem lastnem preudarku, temveč
šenift* deželah, ki so vse eralačnih nazorov. kot pa oni. ki so podpisali rimski ccr-
tonica che eolse tutte Ie cccasioni per dividerli In frazron! aneor piu picccle, cercar dl sofioearli alienando gli uni dagll aKri, precluderido il loro sviluppo inlellettnale con quei sistemi da me euu-mcratt-neli'antecedente articolo (I dlrltti ctilturati dedi italiani e degll slovesi),-ed infine resalandoTi di ima caterva di nomi dlffercnti come suol farsi delle belve in un. serraglio! Cosi, quantunquc i Bcemi. i Moravi, gli Slovacchi abfciano una sola nazionalita; per potergli piu facilmente soggioga-re, i diplomatici tedescUi e maggiari hanno trovato di proposlto il di vider e questa nazione in tre parti. Cosi pu.e una sola nazione formano gli sloveči della Camiola. della Stirfa e della Carintia, i crtati e i serbi inchisi nei vari paesi dal Danubio aii'Adriatico; ma ohimč, da secoli vennero a bello sUiJio di\isi in piu parti di eni tma pass6 alPAu-stria 1'altra allTJngheria. Con qnesto smembramen-to st penso di fare di queste terre stave dO che i Gcrmanici focero della Prussia. Chi di noi ignora chc la Prussia non era di origine germanica, e chi questo paese e stato gcrrnanizzato? E noi italiani abbenclič formiamo una piccola nrinorenza tlel ccmpiesso delle varie nazionalita della Mo-narchia non ofiriamo un esen-.p:o in mincrr propor-zioni č vero, ma sempre un esempio? Italiani in Austria e i italiani in Ungheria! Se noi, e partreo" larmente i ncstrl frateDi del Trcntlno, dobbiamo subire il gioso dci teutonl, i nostri fratclli di FLnnie non hanno da lcttare ccntro i maggiari che vogIipno"ad ogni cesto iniporre Ta loro lingua in tutte le manifeskizioni Hieri.i vita cittadisa? Ma quaIcuno potru osservarc chc Fiatns t citti libera e forse aneora tante altre belle cose; ma per lu-mcgglare in che consišta veramente Ia tanto van-tata autonomia tasta questo semplice aneddotc: ur. mio zrrJev la sccrsa seitimana chiese una in-fcr^azicnc ad una guardin di confir.e di posto alJa Stazic.no ferroviaria; desiderate conosce?«- il tetiare della rispesta? Eccolo: Q«a nc^ts parlare vciicžlaso o croaio ma tedesco o acsaiotl Di qne«ti gr^tesehi essmpi se ne ^eifebbero forrnare dci volti mi, tutti peri crmostrano il gran divario o iu&slHl V-dbft.-.o che corre fra Ia civilta latina c que!!a tartarica o uralc-ahaica con:c dir si vcglia. Oggi pero i maggiari ?L credcuo in buona fede imestri di civilta tanto che nun contcnti di oppri-mcrc nazioni di eoltura miilcnaria pretendono di legare a sč anets ia Bcsnia e la Dalmazia. A quanto sembra i loro degni aniici tedesehi non sono contrari perchfi a Vienr.a e a Budapc^t fra un inno- e i'altro al!a pacc esterna si stendono ccntratti di. ccmpra-ven-Jita di po-poli ssnza chie-
pO lieodoHlv^I pritisku drngih činiteljev, dere pareri agli interessati. Si parla della Bosnia
.	:	i*, j-	rv «r	/i ■ •_________^	: o	A;	^»rnoi I r»i i
Razne, politične vesti.
Vsenemška gcaja proti poljedelskemu minutni grd^ii Sylvi-Taroukl. »Information« se v silno ostrem članku obrača T>ro& vsenemški gonji proti našemu poljedelskemu ministru ter pravi: »Ako obre-kovalna drhal blati svoje politične nasprotnike v Nemčiji, torej v lastni deželi, je to stvar, ki -se mora rešiti v Nemčiji sami. Kar najodločneje pa se moramo zavarovati, če ta lepa družba, poslužujoč se tukajšnjih listov, postopa v Avstriji kot osvojeni deželi in si tu prisvaja ulogo sodnika nad vodilnimi politiki. Vsakega avstrijskega državnika, ki se drzne imeti svoje lastno politično prepričanje, ki se ne -strinja z vsenemško modrostjo, na-hruljajo, napadajo, obrekujejo hi blatijo. Najbolj osovražen med temi avstrijskimi politiki |e naš poljedelski minister, ker se ve o njem, da je Avstrijec in sajno Avstrijec ter zato pričakuje ojačsrjja monarhije ođ federativnega razvoja državnega ustroja. Iz te notranje orijentacije sledi potem tudi zunanja smer politike grofa Sylva-Tarot*ke, ki se v marsičem, da, skoraj v vsem razlikuje od one vse-nemške politike, ki je Nemčiji prinesla toliko sovraštva in to sovraštvo tako zelo razgrela.... Vladati se pravi predvidevati. Če torej groi Sylva-Tarouca od začetka vojne sem zastora stališče, ki je •sedaj zavzemajo nemški državniki pod vplivom gotovih dogodkov, je to njegova zasluga, ki je ni mogoče ceniti dovolj visoko, Kar se pa tiče dosedanjih uspehov politike njegovih vsenemškiii nasprotnikov jih je najti samo med pasivami nemške politike. Toda to je, kakor rečeno, čisto nemška stvar. Mi se moramo le najodločneje zavarovati proti posezanju teh gospodov na avstrijsko ozemlje. Tu nimajo iskati ničesar. BcTi povedano tem gospodom enkrat za vselej: Ml smo zavezniki, ne pa stanji nemške države----Mi
imaano dovoli naših vsenemcev in nočemo več uvoza takega biaga. In če se bo nadaljevalo zastrupljevanje s" te strani, izpozna vendar tudi najpotrpežljivejši in naj prizanesljiv ejš i državni pravdnik. da se mora Avstrija zavarovati proii vele izdajalcem, njeni državniki pa proti cbre-
govor.
\z te^ra sporočila Sottninmre^a glasila Li se torej dalo oklepat', da so tisti jugoslovanski zastopsaki v inoz-:-nistvu, ail pa vsaj nekateri med njimi, ki so se meseca aprila le-ešnje^-a leta, cb priimki kongresa tlačenih narodov, pogajali z italijansko' vSr.de, podpisali ž njo dogovor, v smislu I aterega mij bi Italija imela pravico prav do tistega ozemiia, kakor si ixa lasti po 1.j.epskem dogovoru, torej d ) vs;ga našega Primerja, z Gorico, Trstom, Istro in I>!macijo.- Radovedni smo le, kaj naj bi po tem dogovoril še ostalo Jugoslaviji ki jo baje namerava priznati italijansko via-da? Se bolj radovedni na -smo, kakšni in ka-eri so bili tisti Jugoslovan', kr so na tak način žrtvovali julijanskemu imreri-jalizma ne samo skoraj poldra^o^a tmlijo-r,:\ J-.gosIovancv, temveč tudi življenjsk« p red rogo j .Tugcslavije — Adrijo in predvsem tudi njeno prvo in glavno izhodišče v svet — Trst?!
Če govorimo torej o tržaškem vproša-ma kot delu, sestavnem dela vel kega ju-. -lovanskcga vprašanja, moramo pač rtei,~da je to vprašanje v zunanjem svetu še popolnoma nerazjašnjeno, kakor je juri popolnoma nejasno jugoslovansko vprašanje samo, pri čemer pa je treba inJi odkrito izreči, da si oči vidno o njem !;iso ; a Jas sem niti v SocesSosfam delujoči Jc-igoslovsfiii sami, kajti kako hi bilo fifcrttsace 'mogoče, da bi nekateri njihovi za^ropr.i-.k; podpisovali dogovor, s katerim ;>repu-iščaio Trst in vse ostalo Primorje Italiji, fdočim pa je, kakor ie razvidno iz zgciaj T.mcni'viiSga sporoeila Somi i novega lista, gotovo tiidi takih, ki ne priznavajo Italiji ;pravice do Trsta in našega Primorja, ne •glede na fagoskrearateft prebivalstvo -ne-»rJre.-er.ih« ozemelj, ki si splošna ne nore miti pomrl-ti bodoec Jugoslavije brez \i: orja, brez jadranske obali, brez glavno-Jga izhodišča na morje, Trsta.
Ali in koliko se je v veliki inozem-ki javnosti razpravljalo posebej o tržaškem vprašanju, nam ni znano, ker nam, žal.
začel brigati za ljudsko prehrano v oc-želi, za katero sc vse od začetka italijanske vojne sem morale skrbeti občine same in njihovi župani, navezani sami nase in dobivajoč koiikortoliko opore edino lepri političnih in tupatam tudi vojaških oblastni. Deželni glavar, mudeč so skoraj vse do zadnjega na Lhmaju. se ni — naravnost povedano — brigal niti najmanje za. to, kako prebivalstvo na Goriškem ali živ: ali umira. Sedaj šele, po dolgih treh letih, je dr. raklutti spoznal, da je treba storiti nekai, da prebivalstvo, ki se vrača v po volni razdejane kraje, ne pogine lakote. Treba je bilo šele dunajske občine, da mu jo odprla oči, kako naj bi se poskrbelo za č o: nače r reb ivalst vo.
Dunajska obe ina je že kmalu po p-regna-nju Italijanov vzela v zakup zemljišča v Furlaniji, da bi jih obdelavala zase. Dr. Faidutti je kot deželni glavar menda vendar vedel za to, in če prej sam ni uvidel, da bi bilo kaj enakega treba tudi za domače prebivalstvo, bi bil vendar lahko že spomladi poskrbel za to. da bi se posnemali Dtmajčanje. Če ie Dunaj lahko dobil spomladi in že prej 700 vojnih ujetnikov za obdelovanje polja, bi jih bil goriški- deželni glavar ravno tako lahko dob 1, če b. mu bilo kaj na tem, da se _ prebivalstvo preskrbi z živili. Toda no! Seie sedaj, ko dunajska občina izvaža vagone za vagoni iz dežele, šele sedaj, ko čaka deželo glede Padske prehrane to zimo pravcata katastrofa, katere ni več moč odvrniti, šele sedaj prihaja gospod deželni glavar z načrti o zakupu zemljišč, katera naj bi se obdelavala na deželne stroške za deželne potrebe, obenem pa prosjači pri dunajski občini, da naj vendar zviša kvoto pridelkov, ki jo je bila doslej pripravljena prepustiti deželi za dobroto, -da se je v njej mogla bogato oskrbeti z živili, v veliki rr. eri na stroške tc dežeie same.
Prebivalstvo goriške dežele jc pač res lahko hvaležno svojemu deželnemu gla-variu, da tako vneto skrbi za njegovo blaginjo, za njegovo zvonjenje po loči, ki je že pobila vse, kar se je dalo pobiti. —
ignoranti© non solo i 2 mišični di serbi-croaii ma tutti £l: slavi della Monarcliia! Dovc sono i ai-ritti di aufodeterminaziciie dei popoli? N. S.
bena vlada temu ikuUuniemu škandalu ni naredila konca. Po vseh uradih v slovenskem delu Koroške sedijo tujci, ki šikanirajo naše ubogo ljudstvo. V slovenskem velikovškem okrajnem glavarstvu so bili n.ed vojno prestavljeni zadnji slovenski politični uradniki in so bili zamenjani s »Volksratovci«. Tak svoboden in sijajen razvo} je osrečeval koroške Slovence v preteklosti. G. Hussarek bi nas s iako »svobodo« rad osrečeval še zanaprei.
Atentat na Trockega. Iz Stockholiua se poroča, da je bil v Sojaščik izvršen na Trockega atentat s samokresom. Trockij je bil na levi rami lahko ranjen. Atenta-
kega na smrt.
Romunija zopet ped vplivi entente. —
Bukareški mir še vedno ni ratificiran. V koliko zadene tozadevno krivda Marghilo manovo vlado, oziroma bolje rečeno višjo vlado v Jašu, ras toliko ne zanima. Ministrski predsednik Marghiloman, ki mu delajo v Jašu velike težkoče in ovire, je izjavil, da bo vsekakor ratificiran še pred novembrom. Toda zdi se, da žive gotovi krogi v Romuniji v nadi, da bi sc Romunija z zavlačevanjem ratifikacije končno ;i ^pioh zamogla izogniti. In ravno na to deluje ententa z vsemi silami. V Jašu, kjer prebiva kraljeva rodbina in v nezasedenem delu Romunije sploh, prebivalstvo očividno še vedno simpatizira z eiitento. Zlasti v zadnjem času se je pod vtisom vesti z bojišč pojavila- v Romuniji agitacija, ki deluje nič manj kakor na novo priključenje Romunije na stran entenie in na iicvo vojno napoved osrednjima vlastima. Agitatorji se ne strašijo pri tem nobenih žrtev in pravijo, da je ravno sc'aj napočil čas, da se Romunija Tnašeuje z:i ponižanje v Bukarešti. Duša vsega tega gibanja je kraljica, ki kar očitno kaze s / ie simpatije za en-iento. Pvralj sa;n se Cr,U sicer nekolikrr rezervirano, kakor 1. vendar pa je izven vsakega dvoma, da bi v danem slučaju z veseljem odnehal.^ — Prestolonaslednik pri tem sploh ne prihaja v poštev, ker se je iz zasebnih vzrokov* popolnoma umaknil iz političnega življc-nja. Za Marghilcmanovo vlado ie nas:" :Ia
Id itfifs sirote!
........-....... .....	(t:	irjuia vat.,	—- . ---- .
ii i so dostopni zimaiiji viri; prepričam pa ^vaia Kogu! Prihodnjega julija m avgu-
smo, da se je z italijanske strani -storUo sta tncji Goriška imela vsega dovolj.
vse mogoče, da bi se Trst svetovni jav-ursti prikazal v čisto italijanski luči, kot popolnoma italijansko mesto, ki kot tako brezdvomno in brezprigovorno spada k lin!iii. Ali se je z jugoslovanske strani st. rilo kaj v odgovor na to italijansko propagando, ne vemo; razkritje > Perse-
Saino dobro bi bilo, da bi nam gospod dr. Faidutti tudi še povedal, kdo vse ucaka te dorote?!	_
I PiMgflfiii 2 cpp?2SSl.
I tedesehi c i rrsssiari cCsi Oivcrsi per costunn,
slcvanskHtii za.opniki v inozemstvu. Ou-	«jH^TJ^STiS. «
Icsati da nossisi vincolc, da trad^iem stcriclie — di Quelle c\i2 dissipando la nirbbia^accunujia-tasi nei corso dei scccli posscmo in cerii istanti splcr.dcre e rlccrdarc le pii: simpatichc vicendc d: un- passato comur.c — ni da rcci^roca simpr.fia,
caldo. una
C c. ki 'ali sami ne poznajo neprecenljive vaŽ306*i Tr^ta za bodočo Jugo;!avijo. .di ) a hročcio žrtvovati Trst in žnjim še veli c kos drugega, izključno jugoslovanskega ozemlja posebnim, a gotovo ne občejugo-s 1 o v a n sk i m n a m c n om.
Ta nejasnost v cUjiii tam zunaj goiovo ni prospešna za našo jugoslovansko stvar samo, in še temmanj. ker je tudi tu med nami sumin;'; šc marsikaj nejasnega rav-r.o tudi glede tr/askega vprašanja. Zato pa smatramo le za koristno, da se o stvari razpravlja kar največ tudi v naši domači jugoslovanski javnosti, da-jesaj tu pridc-n:o koiičrro/eljavno do čistega. O tržaškem vprašanju bomo razpravljali odslej ob vsaki priliki, ziasii pa v zvezi s sklepi, rk: nam jih poda danes se vršeča sccijahio-demokratska razprava o tej stvari.-^
Ljudska ~mMm na Gorskem.
t Uradno se poroča, da se je v ponedeljek, 16. t. m., vršila v Gorici pod predsedstvom deželnega glavarja dr. Faidatti-
»Orgasizacrja osksbuic vo|jijžkih sirot za Trsi in ckoHcof, katera ima nalogo, skrbeti za dobrobit vseh slovanskih vejmških sirot v tržaškem c-krožju ter jim po možnosti podeljevati bodisi inn-terijalue podpore v denarju, obleki in obuvalu, ali pa rnoraliie pedpere, da sc }ini z nasveti, oziroma prizadevanji pfeskrbe primerne službe ter se jim tako pripomore k zboijžan^u njihovih razmer in se obvaruiejo pred zlom — je stopila v tretje leio svojega plodonosnoga delovanja. Z dnem 1. aprila 1£1S so se slovenske in deloma srbo-hrvatske ia češke vojničke sirote strnile v samostojni siovcu-skl oddelek, kateri Šteje že nad 1150 slovanskih vejniških siret, pripadajočih Trstu ter skoro vsem jugoslovanskim kronovinam-monarhije, nekaj tudi češki deželi, in žalibog, število- naših slovanskih sirot rasle s strahovito brzino dan za dnem.
Vse dosedanje vojniške sirote in deloma njih družinski č!ar.i so bile preskrbljene v minulih dveh letih z obuvalom in obleko ter večjimi ali manjšimi denarnimi podporami, tako, da je organizacija izplačala v minulem letu slovanskim vojni-škici sirotam okoli 10.000 K denarnih podpor.
Fuieg teh podpor so bile okrepčanja 'potrebne voj-.iške sirote vsako jjoletje, v dveh skupinah, deležne tritedenskega letovanja v morskem kopališču Ankaranu pri Kopru ter so bile o priliki božičnih praznikov vie obdarovane z raznimi šolskimi poti cfcščir.ami, slaščicami in oblačili, mlajše tudi z igračami.
Slovenski oddelek organizacije oskrbnic vojničkih sirot stremi z vsemi svojimi silami za enako plodonosnim izvrševanjem svoje naloge tudi v bodočnosti ter želi, da ne bi nikakor zaostajal v svojem delovanju, d a si ravno sa čakajo posebno v teh težavnih časih silne moralne in materijalne težkoče.
Zato se obrača db slovanske javnosti s prisrčno prošnjo, da mu priskoči na pomoč ter mu s tem omogoči, uspešno nadaljevat! tako !epo pričeto "Silovanje in vršiti delo usmiljenja In ljubezni do bližnjega, kakor si ga lepšega in vzvišen ej Se ga ne moremo misliti, ter da' pristopi kot član k na-vemu združenju oziroma pošlje denarne prispevke vsak po svoji meči. Vsak še tako majhen dar je dobro došel in sc najhvaležneje sprejme.
Članski prispevek za redne člane znaša naj manj 3 K na leto.
Prispevek za dosmrtne člane je enkratni znesek 200 K.
Ustanovni prispevek znaša enkratno sveto litfO kron.
Velečasilte župne urade, slavna šolska vodstva in razna društva najprisrčnejc prosimo: da nam naklonijo'razne denarne prispevke bodisi potom sabiranja ali potom raznih prireditev.
Na pomoč! kliče osirotela vojaiška deca. reveži med največjimi reveži, ker je šiloma izgubila svoje zakonite zaščitnike In rednike. In zato naj bi naša iskrena prošnja našla odmev v vr.aki slovanski hiši Trsta in okolice in se plodonosno razlegala tudi izven mej naše ožje dorno% :ne. Ker je vsled čedalje večjega njihovega šieviTa
p:\re ogni qualvolta, un sangue piu iiamma di Uberta s'.infonde nel!e vene aride di quei popoli che nou conobbero che Foppressione, — . cecni come asilmati da r n patto solen ne ribadirc . š- mnogo vojniskih sirci brez oskrbnic, prosimo Ic altriu cater.e. In que*s^a peco mirabile opera' naitopleje še druge gospe in gospodične, da sprej-
kovalcem, četudi se krijejo s prijateijsko! radi tega nevarnega r o varjenja prista:cv
entente težka odgovornost in bo morala paziti zlasti na to, da se Ribanje, ec^ar ogniršec se nahaja v Moldaviji, ne zanese tudi v zasetieno ozemlje, kar bi ime'j ia: -težke posledice. Vsekakor nioraie biti osrednji vlasti narram "Ronnmiji ial-o r vidni in vedno na straži, da ne bost j zopet presenečenj, česar -se seveda pri sedanjih razmerah še ni bati.______ i
Irjšjš mm za ifinc mlSsm.
scor.ipr.Icno tutte -\z difrcrenze ira i tedesehi e i maggiari in modo chc gli siessi opprcssi, ben a ragloiic ucn fanno distinzionc nei giudicare i metodi in vigore al df qua e al di la della Leitha. In-iatti qneste due nazionalita privileglaie con iutvo ci^ chc ccstituisccno una mhioranza a fronte delle altre incluse entro i confiui della Monarchia, sep^-. pero in tutii i tempi merce alte protezicni e solo in parte ccn Ta loro perspicacia e con le loro art: pslitichc — che non hanno tnal peccato di since-rita — attirare a il monopolio del Governo e. a me^zo di questo il predominio assoluto. Con 1'attunlc sistema di province e con il dualismo i popcTi slavi e latini si \1dero franzionati e quindi [
mejo to človeko- in domoljubno opravilo ter s tcr.i pomagajo lajšati križev pot ubogih vojnih žrtev.
V imenu plemenite stvari izražajo vnaprej naj-iskrenejšo" zahvalo za slofenski oddelek organizacije oskrbnic voj-niških sirot v Trstu: lika dr. Stecnfeva,	Aatoalla dr. Slavlkova,
podpredsednica.	predsednica.
Fran Ras,
T	blagajnik.	. r^i
zastavo.«
Grofa Tisze skrivnostni obiski na Hrvatskem. Hrvatsko časopisje se obširno bavi s potovanjem grofa Tisze, ki se mudi sedaj v Sarajevem. Listi -nr^Iašaja, da je to no t o vanje nedvomno v zvezi z jugoslovanskim vprašanjem. Grof Tisza poizveduje povsod o razpoloženju v narodu. Raz v en s politiki srbsko-hrvatske koalicije se je sestal tudi z dr. Ivanom Frankom in banskim svetnikom Jankom pl. Jelačieem, ki je bil že ponovno imenovan kot banski kandidat. O čem se jc grof Tisza razgovarjal s politiki, je mogoče razvideti približno iz izvajanj koalicijskega organa »Hrvatska Riječ«, ki se glase: Nobene izredne odredbe in tudi noben ko-ir-i sari jat ne more omajati našega stališča v bosenskem vprašanju. Mi se }rh ne bojimo; zamogli bi le še bolj razpaliii narod» ne in politične strasti. A^sled česar je dolžnost državniške umetnosti, da je •skrajno previdna pri uporabljanju sredsrtev državne oblasti proti podanikom. Koalicija ne ureja svoje politike" niti po sili, niti pa boju. Vodstvo moči je danes veliko breme; ako bi se izkazalo, da to breme presega silo in da bi zamoglo biti narodno blagostanje oškodovano, potem koalicija ne bo pomišljala niti tr eno tek *n se poslužila takoj drugih sredstev pri vodstva narodnih stvari.
Baron Spitziuiiiier o Jugoslovanskem vprašanki. Skupni finančni minister baron Spitzmulier je izjavil poročevalcu »Az Ujsaga«, da je bila rešitev jugoslovanskega vprašanja poverjena njemu.. Izmed uradnih oseb da ne more ni kdo podati nobene izjave o problemu. Morda šc najprej grof Tisza. kajti on in general Sarkotič sta eksponenta vlade v tem vprašanju. Jako je želeti, da bi biie gospodarske n.ti med Ogrsko in Bosno in Hercegovino zvezane tesneje. Minister odpotuje prihodnji teden za osem dni v Bosno. Dalje časa se ne more tam zamuditi, ker se prične zasedanje delegacij.
Strah Madžarov pred Če?ii. Znani češki pisatelj in pesnik, Ivan Machar, in viši režiser češkega Narodnega drvadla v Pragi, pisatelj Jaroslav Kvapil, sta se hotela kot zastopnika čeških pisateljev odpeljati v Ljubljano k otvoritvi tamkajšnjega Narodnega gledališča. Iz Ljubljane sta sklenila napraviti kratek izlet v Zagreb, toda praška policija jima za Zagreb ni hotela napraviti potnih listov. Vzrok ic seveda čisto jasen: Madžari sc boje, da ne bi morda koga ^pohuišala« na Hrvatskem in zato jim je bila praška policija takoj na uslugo.
Kussarekovo državno šušmarstvo. Pod tem naslovom piše celovški »Mir« med drugim: Baronu Hussarek a jc kot bivšemu r.aučnemu ministru dobro znan boj koroških Slovencev za slovensko šolo. v tč m boju smo zmagali v vseh sluč ajih U 1210. in 1911.) v zadnji instanci, pr. — državnom sorišču, ki jc razsodilo, da jc naučno ministrstvo kršilo § 19, t oda-t a- dolžnost javnega življenja-s — da se izrazi-iros Hussarekcm —je ostala samo na papirju. Slovenska deca se jc nadalje
ne-
ia sela deželnega gospodarskega sveta za «■- masgior balia della prepatenza maggiara e te*.
ŠENTV1DCANI, VPIŠITE OTROKE V SVOJO ŠOLO!
Dragiajske doklade za državne v. ščencc se urede 'tako-!e:
V I. činov ni razred uvrščeni državni uradniki in učitelji dobe: V 1. ra/rer-u j596 K, v 2. razredu 21% K, v 3. razredu 2604 K, v 4. razredu 3000 K, v 5. razi-- n K, v 6. razredu 3804 K, v 7. razrc la 4200 K, v 8. razredu 4*96 K. Za s>'p!cntc ?n asistente na držav \.h srednjih in n=;,..i učnih zavodih z manj nego 4 leti vraču Ijive službene dobe. dalje za vseučsiisiie asistente (konstrukterje) z manj nego štirim: leti vraču nI j ive službe, ne dobe, je letna, dcklala določc ia na: v i. razredu P12 K. v 2. razredu 1476 K, v 3. razredu 1584 K, v 4. razred i 2280 K, v 5. razrc. 267G K, v 6. razreda 3064 K, v 7. razredu 3480 K, v S. razredu 3B76 K.
Po dovršeni štiriletni službeni d b- .a-ša dcklada letno: v 1. razredu 1320 K, v 2. razredu	K, v 3. razredu	k. v
4 razredu 2604 K. v 5. razredu * K, v 6 razredu 3408 K. v 7. razredu 3: -i K, v 8. razredu 4200 K.	.
Za suplente po dovršeni šestletni siuzoi in za visokoSolske asistente (konstrukier-je) po šestletni službi v tej lastnosn znaša doklada letno: v J. razredu lo% K, v r razredu 219G K, v 3. razredu 2601 K, v 4. razredu 3000 K, v 5. razredu 3396 K, v 6. razredu 3804 K. v 7. razredu 4200 K, v b.
razredu 4596 K.	, f.
Za poduradnike Jn sluge, dalje za moštvo varnostne siraže (uniformirana varnostna straža, civilno-poiicijska straža, policijski agenti) in Imunčne straže, ka^or tudi za višje jetniške paznike in jetu^p paznike v kaznilnicah in sodnih zap :r:h. za pisarniške pomočnike in pomočni e u polno zaposlene pomožne sluge, za uslužbence z manj nego 1400 K letne place m za uslužbence, katerih penzijska podlaga za tekočo pokojnino znaša muni nego 14< u K "ie določena doklada na: v 1. razre-an 1919 K v razredu 147(» K, v 3. razredu 1776 Ki v 4. razredu 2076 K, v 5. razrcou ?376 kron, v 6. razredu 2676 K, v . . razredu 2976 K, v 8. razredu K.
Za uslužbence, katerih penzijski temelj znaša najmanj 1400 K določena ^n,. doklada na: v 1. razredu 1.^8 K. v 2. razredu 1668 K, v 3. razredu 19bh K, v -7768 K v 5 razredu 2568 K, v 6. razredu 2868 Ki v 7. razredu 3168 K. v 8. razredu
Uslužbenci, katerih penzijski temelj znaša najmanj 1800 K. dobe fctoo: v 1. razredu 1500 K, v 2. razredu 1860 k, \ o. Razredu 2160 K, v 4. razredu 2460 K ^ 5. razredu 2760 K, v 6. razredu ^60 K, v /. razredu 3360 K, v 8. razredu ttfft K. Razen tega prevzame država do konca
S^T^S^iStoh^: da se ni J junija 1919 v Plf^^^^e^"^ naučila ne pisati ne brati v materinem je- 5n kclkovne pristojbine ter otACZiic T ziki! in da se ji je še naprej vcepljal v soli strup sovraštva do lastnega naroda, rako -mo se kulturno razvijali, da v naših šolali ni bilo slišati prelepili -slovenskih narodnih pesmi, marveč je iz grl slovenskih ofrok zvenela »Die Wacht am Rhein«. Slovenskim otrokom je še nadalje fanatično nemško učateljstvo pobiralo celo —
kojninske prispevke.	^ut^hrr «
Naredba stopi v veljavo s 1. oktobrc.n
tek. leta.	___
PROSIMO SLOVENSKIH. ^VATSKIH
m CESKIii KNJIG ^ NASE RANJENC N BOLNE JUNAKE TER X\ ONE V OKOPIH. — POŠUEJO NAJ v
stoveSks;^teki^re; in noben § 19 in no-1. - NARODNI DOM V TRSTU - -
v iTsit?, sne 22. septembra r^lfe.
»EDINOST« štev. 258.
stran m.
GOVEDfNA ZA NEIMOV1TE SLOJE.
Danes, v nedeljo, se bo nadaljevala včera} pričeta prodaja govedine za nelmovlte sloje v naslednjih mesnicah: Galznis, Skedenj 50, Benedet-
ter nameščence obrtnih obratov v tržiškem in £er-vinjanskem okraju. Potem v Tolminu, Sv. Luci}!, Bovcu, Kobaridu ic Cerknem za vse prebivalstvo
teh okrajev. Poleg tega se nameravajo ustanoviti posebne svetovalnice za posamezne skupine udeležencev. Doslej je slovensko veleposestvo usta-
Tich, Piccardi 28, Rapotez. Giulia 70, Fonda, Sette- j novilo tako svetovalnico v prostorih Kmečke ban-fcnlane 35, Godina, Skedenj 133, Spangher, Bar- ( ke v Gorici na Kornju za svoje pripadnike.
kovlje 99, Punler, Gornja Greta, Z\v.etan, Sv. Ivan-Vrdela, Pangoni, Giulia 18, Borzer, Tigor 10, Riz-zian. deH* Isiria 1, Del. zadruge, Settefontane.
KAJ DOBIMO TA TEDEN?
Ta	23. sept. do 28. septembra
(10 razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipnjenju izkaznice za živila na št. 10 in. predložit v i izkaznice za nakup kruha dobiti poteg dnevnega odmerka 200 gramov (20 dek) brt&a >n dodaikp. 140 g (14 dkg) za delavce pri težkih delih, ki ostaneta nezmanjšana, naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijškc komisije in sicer na osebo in teden:	„ -
TESTENINE, pol kilograma testenin po K 4'40 kg.
JAJCA.
dve jajci po t K komad; za neimovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico) po K-vin.
SUHA ZELENJA I>.
10 dkg suhe zelenja d i po K 11'— kg.
Vpisovanje v šenividsfco šolo (ulica Franca 5) se vrši danes, v nedeljo, 22. t. m., od 9 do 11 dopoldne. Jutri, v ponedeljek, 23. t. m., pa od 9 do 11 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. Vpisovali se bodo dečki m deklice za prvi in drugi razred. ; Kdor ima Šologodnesa otroka v tem okraju, naj ga .vpiše v šentvidsko šolo. Tudi oni starši naj pridejo, ki so svoje otroke vpisali pri g. kapelanu V. Slekli, ali kje drugje.
Kaj Je s petrolejem?! V juliju je bila Izdana naredba, glasom katere se ne bo dobival petrolej ves julij in avgust. Ker pa je zavladala splošna nezadovoljnost zaradi tega, so obljubili, da bodo razdelili v Trstu-izjemoma kako malenkost. Pretekel pa je julij in tudi avgust. a!i petroleja, v kljub dani obljubi ni bilo. No, začeli pa sc razde-
MALI OGLASI
se račupajo po 8 vin. beseda. — Debelo tiskaše besede se računajo dvojno. Najmanjša pristojbina :—:	znaša 89 vinarjev.	:—:
fljtf Itffi! oženjen ali samec, z otroki ali brez njih, Vtlilttif se sprejme takoj za okrevališče e. kr. drž. železnice Ponto Apollo v Izoli celoletno. — Prosilci (vpokojenei ali sorodniki uslužbencev) naj sa obrnejo naravnost na vodstvo omenjenega okrevališča.	"	2765
DOlJO
zimsko suknjo zamenjam za krompir ali pa predam. Percho, vi Parini 11,1 V. 2761
3$faffitnflra 8 pečjo iu kotlom za vodo pro-»iClilililAC dam. Br tz. vrata* ul. nadvoj.
Jožefa 14. Od 0-12.
27G3
Ženski M,
novu Crni, visoki in močno narejeni, at. 37 in 39, se zamenjajo za živi a ali prodajo. Uliea Poasini 22, III. vr. 9.	27G6
{Tćiihllfl 85 Jc na	žengka svilena torbi-
&3UI#BeU ca z železniško legitimacijo, potnim iiđtom (plavita) ter denarnico. Pošteni najditelj naj jo pr'nose proti nagradi na naslov: Greta Z.gor-
i>>. St. 31>1.
733
Hevati izkaznico za petrolej. Ko so jih razdelili, rt?««!«; ff&vni „Sinjser
, ali I ^VUlili SlrSU Ulica Barriera 7.
smo se nadejali*, da dobimo vendarle -petrolej zmotili smo se. Razglasili so. da kdor še ni iz ka- I ^ l:ega tehtnega razloga dobi? izkaznic, ua jih lahko j l^fiJUmi še dobi. In tako čakamo na prcpotrebnbi petro lei, kriti iz k 2.se žalibog ne dado razsvetljavo. Skrajni čas je, da pričnejo vati petrolej, še posebno sedaj, ko imamo zopet >srmalen umiJ-: rcr se je pričel šolski pouk in se
s« proda za
tO K.
2732
poročno sobo in kuhin*=ko opravo. — dušelj, ni. Remota 3, li.	STT69
! Sprejme ITlE^itttSE^-
leneio razdelje- ,]ov povc ias> oilL r^*^ u poJ gfc> 2:ej. 2702
CIKORIJA.
c::o esmiiiko k£ cikorije	po K I	učenci zve Jer učiti. Pripomniti nam jc še,
da dobivajo v Llubiir.ni že petrolej in to v zn?.t-
SOL.
eno osmhiko kg soli po 2% vin. kg.
eno osm?nko Hira kisa	pc 52 vin.
i a teden dobe kis lastniki izkaznic
za 'kuhinje in ubožnico.
OLJE.
Na vsakih 6 od rez kov uradne izkaznic". za maščobe, veljavnih za čas cd 23. do 29. sept., se bo dobila proti predložitvi izkaznice za živila, izkaznica št. 15 na katero se bo dobilo v c-biOajnih proda-do vštete ,sobote 5. okrofcra po r» ceiKiitfov olja po K 28, za ne-i i no vi te sfcjc (zNr.:'včc prečrtano izkaznico) ro K 14 liter.
Za doJ;-avr» olja morajo vsi brezpogojno izročiti male izkaznice in predložiti i>toča:iio legitimacijsko izkaznico za me-
rn ::iašcQbe, ki se p«eščipne na št. 7. DODATNA IZKAZNICE ZA MAŠČOBI!..
Duiičnc osebe, ki opravljajo težko delo ter Imajo zato pravico do dodatne izkaznice za kruh in do dodatne izkaznico za maščobe z odrezki, zaznamovanimi s črko S. eobe proti izročitvi odrezkov te poslednje Izkaznice, vciiavnih za čas od 23. septembra do 29. septembra in predložitvi izkaznice za nakup kruha .št. 8S ter morejo nanjo do vštete sobote 5 okt. v običajnih prodajaliiicah dobiti 3 centiiitre olja. Cena K 28 liter. Izkaznice št. 87 za 3 dkg- .slanine veljajo do sc-b&ie 28. septembra.
IZKAZNICE ZA GOVEDINO.
Tekom tega tedna se razdele izkaznice st. 56 za govedino in za neiniovite sloje tudi izkaznice št. 56 toda z rdečo črto. i"--EDiLNA MOKA ZA STARCE. BOLNIKE IN OTROKE. cv. zavoj re;iil"c moke 1 i kg, r,oK 1*40 za-v * Tekr in ti s'a tedna sc presčipric št. T. rumenih iu št. II!. sivih izkaznic, ve-ravnih za meseca september iu oktober I9!8w Tekom tega tedna sc prcsčipue h 1\ . izkaznica za naravno mleko.
JAVNE KUHINJE IN UBOŽNICA. Lastniki izkaznic za javne kuhinje in ubožnico dobe za teden: osmlnko kg ci-kt rije, osmhiko kg soli .'u erminko litra kisa.
nih Tn »ožinah.
C. kr. drž. ri?.!La v Gorici. Jols'-: pouk sc prične v incsecu oktobru, ko bodo---2vr.šen2 poprave pc-
i.% družino s 3 otroki se išče, Barkovljc Hotel Heable. treba čakati v vrstah.
uvhi j
r. 10.
7. dežele se išče v službo k itukoa-ki dvo-iic: brez otrok. Liica Carintia 21, III.
27b3
naslednje krasno pohištvo: zakon
siopja nemške .omna^je. Učenci, ki Žele vstop:ti S2 ska poba, tudi posamezno, postelja v realko ali pa v laški c^dcfck pripravljalne ca :vr. motom, omara ? 4 predali in dve sttlici 7.1 razred a. naj se oglasijo po dopisnici do 3. oktobra *2.. Soliiaria T.. K:-.n;.-.t,_ 2771
1918 pri raviiateljstvu tega zavoda v nlicl v Stračiec 33. Goriški begnr.ci ss obenem isfcko priglasijo glede sprejema v dnaški konvfkt. Čas vpisovanj?, in sprejemnih izpitov se razglas pravočasno.
vejniških sirot na znanje. Da pride
v oseb:ii stik z c-ddaljcnimi oskrbnicami vojniškii: ! irIU siret ::i voju-šklmi vdovami, je c^redi! slovenski}3e P
i\li stanovanje 7. vrtom se išč-j v nuje«.-.* Foaalbe pod „Takoj* na ics. cd-:l. A 10
v dobrem stanu z gab rijo. rdeče fclajgj' ie i-roča r oi. Amalia V. 0Ggoiri*
27C4
5-10 M ž^-^pi^-118 ^"^^iPosojiinlcfl v Selu na Vipavskem
(puške ili gradjanske Škole) za po-hrvatskog 1 talijanskog
Učiteljico nčaranje _
jezika kaošto i drugih školskih predmeta "odrasli" joj djecojcl, traži se. Ponudbe pod »Istranka" Ins. odd. Edinosti.	2732
Nfl AMotlu 13,
vogal Gelsi se kn-
______M__________, pne bombaž od
8--10 K, vrečo originalne 8—10 K, vreče za ce-ment 2^0—3 K, cunje 80 vin., steklenice 30 vfa.
P 27
Samo na deftelo.
Raznovrstno blago za preprodajalce, galanterije in rtrobnine. — Jakob ilevl. Tr?t, ulica S. Ki-colo 19.	3147
EftfrftAHfff Anton Jerkić posluje v svojem ateljef« rUIUs&Ul v Trata. Via deile Poste št. 10. 40
Sprejem ženstalh pomožnih mači.
ta armađno območje se še sprejmejo":
fam PlsoRiišhe pomežne moči,
kuharice za častništvo ia moštvo, delavke, orđonaneke itd. Prijave m pojasnila ob delavnikih ođ 9 do 10 in od 4 do 5
v nabavljalnici (ul. Toiiente?
r. z. z n. z.
vabi svoje člane k rednemu ktoemti
občnemu zboru,
ki »e bo vršil
29. septembra 1918 ob 5 poo. v zadružni pisarn?.
oskrbovs
kroglo i', slonove kosti za bi i jar, s ližfl plavimi iBrStTami . S Martin-4. Fcfiilja rovzetju. Du^nl'n, nI. Amalia 31, V. 2754
oddelek crganizacTle oskrbnic vojnlških siroi, da j
bo odslej uraucvai tudi eskrai predpoldne in sicer I Ef^ViŠŠii žel:'se upoznati u svrho ženidbo sa
20 god. star posjeduje veći in.etak*
vsako sredo od 1% do 12. Tako upamo, da ustre-žemo v prvi vrsti oskrbnicam in voin:šI<im vdovam iz Zgornje okolico, katerim je bilo zlasti v zimskem popcldnevntm času z£io težavna priti v urad. Cstaii dnevi ostanejo naizr-renienjeni. take pCiluje slovenski oddelek odslej narcrej vsak 0OB34š<iek in čefrtsk ot! 4 do 7 pop. veako sredo predpoidne cd TO do 12. Poslednjega dneva prosim, da se pbslužijo v pfvi vrsti zgornjeokol: čanske oskFbnice in vcjniSke vdove.
Starši, iti likala o-re!:e na prehrani v Astunov v S'avcnlji. Ponovno Vas prosim, ca pošljete otrokom, če niste še tesa sioriii, kar morete obleke in 1
fiaobiMJŽrjnom gospojicom od bolje obiteiji. IS—^(i ' s; k1. ftanm. Prednost imadu crnko. Ponudbe plati na upravu 11-ta pod r Primorac".	2763
se v nsjerii mlatiinica fn čistilnica za pšenico in ječmen. Po-iP.snHa da?e I>. Toniadln, Katfnara štev, 418.	A J7
Kp
Iti
prspas
bo st-ivbišća na ra^ ičniu ki;.jih mo^ta ia okolice, | ripravna de-
neve »11 stare, vsako množino, kupim h: plačanr po nsivišfih dnevnih cenen. — ADGLF NAGEL, td. Squero Nugvo št. 3. Išče vešče E-csredovalce za mesto in
©k^lk O
DNEVNI RED: 1. Poročilo saCelništva in nadzornih rs. Z. Potrjen]© rajonov za I. 1916 in 1917.
3.	rrememba pravil.
4.	Volitev načefnišiva In nadzornistva.
5.	Čitanje revizijskega poročila.
6.	Razni predlogi.
sreDro in đrMe
kupuje po najvifllli cenah dobroznana urarna in zlatarna POVšš u Trstu
Tr^ Stare mitnice (Bar-rlera vecchia) Stev. 3.
Te dni se Je odprla - dobre znana slovenska go-tilna
Jfi
iglica Tivsr^alia,
Voditeljica se priporoča vsem slovenskim goston?. Toči se dober
kraški teran in dobro pivo. Izredna kuhinja. Postrežba toina.
j lovna -. s. iiHlastr jske naprave, deloma 2» kise ia ! d-^orc?. Z.1 poja r.iia jc j>isau pod šifro M\. It." ; n^ odd. Edtoos: .	2724
, nj
obuvala. Najbolje :'e, da se domenite rnc.l seboj. I t-
ca nese c::a niaii za vee otrok, ker vožnja stane j mneiro :n je Jako naporna. Vašim otrokom se v Slaveni prav debro ^edi; bodite brez sTrbi. V preteklih dnevi!; sta bili dve materi v Slavoniji pri ctrccih. Le vprašajte po teh naslovih: Ana Buzaj, Skedenj št. 900 h, Ivana Žerjal, Skedenj št.	deJIa Bo:ga
Radevolja Vam l:sdetc obe povcdaH. kako je z |--
Vašli!;j otroki. Kdor inV; obiskati otroke, naj se j
in francoSčhr« za začetnike in vi-sokošolcc uči vestna učiteljica- 12 Z riiPEccno. Uiioa Ac-,uc-iotto IV. levo. 2600
vsake	kupuje in plača j>o najvišjih
%'iH'JC cenah Fra a Babic v Trstu ui. JSlolino grando žt. 20.	2779
za knrja oče?a, poohlašStc, ppreje-itlliilVSiiil m a od' 1—4, ob aedeljah od 1> 12 II. Zaban.	2G02
jasni!?.. Pri meni dobi tudi potrdilo.
išxe knjigovodja in raeuaovcdja. prost voj:i.?icine. izvcŽban porovalec, znan v ^ j Istri in O Imaciji. .Prijazno ponudbe pod „Eksport" da Ima res 04 na ins odi. E"di ostL	. 2753
Slavoniji, ker d *aq;ače
otroka na Drciirani	v _______________________ .	„ ,	.
-.o-- »;	_^- -v	? -i- . :	odhoda proaasta se ah zamcojate z živili
ijnKo z" ca <ra 3	puste s.-v.c^i	; a. en ti.'.	. - . - t i- in tt 1 • ^ i
a^l	_ ^^^ &	'	dve vtnsfci kad-. Mina Vouopivee fpo do-
šolski voditelj.
Iz	vojne kuhlale. Pišejo nam:
zavili železničarji, ki smo oddali svoje živilske iz- j kaznice na si vojni kvhlr.ji, smo zelo radovedni, kako to, da ne dobimo tistih stvari, ki jih dobivajo ljudje, ki so vpisani v druaih vojnih kuhinjah, da-siravno so tudi oddali svoje izkaznice kuhinjam.
kraste, lišaf, garje in s'.i.na kolne bolezni ozdravi hitro ia sigurno domače mazilo PareSeS. — Ne nmaže, nima duha, se more torej tudi čez dan rabiti. Velika posoda K 5.—, rodbinski lonček K 0. JTadalje pra.ž«k Par^tCl »a varitro občutljive keže, eaa škatlja K. 3.—. Dobi se oboje po povzetju ali ako so p 5Ije denar naprej. —> Kaalov : Par atol-vVcrke, lekarnar Uhner — Badimpešta VH/51 Rćzsa atea 21.
Uinehnike c!ave, prirodne, ljubavne itd. 1C0 kosov 32M3 K 20. Razpošilja se po povzetja. ^Ta3lov. Martin Capar Veliko trgovište (hrvatska).
j mače Napoleon) Earkovljo 488.
jMi dr- :
2754
staro in novo pob štvi, cunje, bnn-baz itd. Uliea Uosco 1C. " 2710
<5
Siliti-
\&£Jč>*V toiLliSSf
od<i. I^uinosti.
vešča v proučevanju citer, se išče. Ponudbe pod .Oitre" in s;
2723
fe^
jamam fšm
i:i koliko sladkorja devajo vanjo. Kavno zmes in
U^anovitev obnovitvenih svetovalnic za Primorsko š:; uzoin »ijanje voj::e žkode. Namestništvo • ••^-iroč; : Kakor kaže izkušnja, prebivalstvo ni co-v: p i-eno o stvareh vojne £kcde, vojnih d^ju-uv.. p. avic civilnih vojn.h oškodovancev ter o de-I . nju vcjnokreJitnega zavoda za južno oz:m'je
:n cbr ovit veni akci;i, da b: ir.cyb primerno uve- ;i2m b:ir]a nazaduje ne odocse šc kuharic?!
Ijavlje i svoje upraviecne zahteve in si Izposlcvati 7i obnovo petrel :o državno podporo. Da usedi prebi", alstvu v tej smeri, je namestrJštvo ustanovilo obnovitvene svetovalnice, ki prično delovati
Tako ne dobimo n. pr. sode. Dobili je sploh nismo |	fp Pcr žLa ratijeniii železnih peči in
.. ,. c .	,	,	, , .	.	i« dve banji. Od 2—4. Jiicolo delle
nikoli. Sode menda vendar ne kuhajo nam za nra- yfp* 5	J	2 j Z 2
no?! Prejšnji teden so dobili vpisanei pri drugih j -—	.
vojnih kuhinjah eno osminko cikorle, osi.iinko soji, ; ^j5??«	za EO;°l ^ dobro, ohrrnjeno"letno
t .... _	obleko za 21 letnega mladeniča: Poaiuloe
0 Iltra kisa ,n eetrtmko sooe. i vi t Pa vgeSa j . wQbleka ins. oja. Edinosti.	2750
tega ne dobimo nič. Obenem pa bi tudi opozori!."'
pristojne činitelje na to, da bi nekcllko pogledal
kako se kuha kav
vedeli mi, koliko
iatcl:.!*en*n3 gospoda želita znanja z dvorna „ , 1 - -- rj 1- t,-	enakima picania, starost 18—2*> let —
.ava v r.as, kulunii. Rad: b: nnnrec roalldbe, ^ rnc|očls sliko pod „Ferdo, P.rnshv^
ko cikorije se poraoi za to »kavo* r,„	Edioosti.	2«Sfi
kapule, plačaioč po najvišjih BARUCii, Trst, ul. Boschettc
B©3 *
mmn
kupuje po najviših cenah
ANTON CENSKV, janior
T?3f, €&rs© 37, potensd'5r^
Tb!iUL Psnzlsna št 131. Tel 23-58
rojtfsTtjii
rifl
UtiUlUfl
s© ¥sals© viissko ^e^Oa
PilFej0jS;0 u kože.
Oarvaja n liij?
cenah
štev.
E. 2.
gg a ^ ^
polja, viio (dvorci) hišico, hiše v okolici S2 predajo. ParsnČiž, ul.
si j J kor menda ounaža burja, ker dobivamo »amo ; KOa I"tcl,.-cnTm	znanja z a verna
, - - . ,	.	...	L?o 11 čOtUica gosn cama od 17—21 let. Dopisi
»cifccri.a« skoraj c^to brez sladkor,a. Ah bi ne ak.> Vco/o^ s sbko na in ser. odd. Edinosti pod , i;i!o dcLro, da se napravi mreža okoli kuhinje,-da
„Vladko, Srečko'
pod 1:755
»Gorska Straža«. Z datumom 19. t. m. je izšla v Oorici prva številka novesa teden^kesa glasila oLS na. Goriškem, z hnenoni »Goriška Siražac. V ' č_ pro^ranmeni uvodniku pravi med drn^im: =V na- j
f ^^ftlmelfl ff-A tako}	m kcčijaži iu ta-
Si mmZPJ SCpetnik. — Lorvo 47, Pogrebno podje?j-\ II Stibfi.	*	2757,
niHfi,
ins. odd
angleško ključavnico in stiskal-ni:o za krompir prod im. Xaalor
Ildinosti.	'	2729
dvorec (vi a> z zemljiščem. Itfose frcala Santa 223, ttojan. ^218
mesta hi
Maiolica Št 10, III. Od slo 5 P c p.
Uuaiiki itirA csvljevlz tmm
59
16
6ospsSsnfC3 zmmm y Solo na Knovstes?!
r. z n. z.
vabi svoje člane k letnemu
na podlagi izkušenj tudi. nasvete in predloge • k L t';n, kako naj se zbcliš.i.lo obstoječi predpisi. Sud^/i i:i p. dreeja svetovalnic so navedeni spodaj. V krajili, kjer ni svetovalnice, opravljajo okrajna glavarstva in občiaskl t:radi njihove posle. Obe-v. .-m z c.«-?,-.ncv!tvija sveiovalnlo se prićne tudi Ugctavranje vojne ek^ee. Pripominja se, da zako-: i tih č -Icčeb o c> T odnkii za v ojno škodo doslej ni da imajo ta vgoSav^iaaja le Infoimatrvcu zn2al> Ceetcvitev vjns Škode sč izvrši na prijavo oškodovanca. Pilkive se aH dajo 35'meno na zapisnik p.-- ^vcl-r.: kui_:'.I: ali pa se posebnimi obrazci, ki ve dobe pri r.v^i. ■.•:J::.'er.h brezplačno, dr pošljejo svetovalnici. Rok za prijavo se zasedaj ni določil. H !cj so s c Uit-inoviie nasIcJrie s\ eiovalnice: Dunal: za v t.-v trgovino in vcieindnstrijo na Ga-• ri.-k.m I" G«'.:'Ji>Caiiskem r.a sedežu soriške trgo-\ .*" . :e ' ; !ce na D imaju I. Slubeniins 8, za vse cslale poklicne kroge pri pomožnem edberit za be-: *.:.•:c. z jnsa na L/unaju I. Landskrongasse 1. — L;i!hijana: pri pemožnem odijoru za begunce z juga za \ se p< kilene kroge. — Trs!: begunski odbor v ul. M. donna t!cl mare št. 2, za vse poklicu krege. — F-jIa: pri vojnepomežnem uradu za poklicne kro^e. — Gorica: za malo in sr^Jr/o trgovk;.-. pri trgovinski in cbrtni zbornici v Gorici; za malo obrt pri zavodu za pospeševanje obrti v Gorici; za-vse druge poklicne kroge mesta Gorice, občine Lrčnik, nerem tržiškiga in gradi?čanskeza ekraja pri pomožnem odboru za begunce z juga •v Gcrici Municinlo 4. Ta svetovalnica ima zaupnike v Fi:rIa:;I;i in potovalnega inštruktorja. —
seme izkrvavelega nareda, delovati iz vseh da. ustvarimo svobodno in srečno Jugoslavijo pod habsburškim žezlom*. — Članek zaključuje z be sedami: »Vse za vero in svobodno in srečno lu-
t
F3 rflffftnl Bsi*!? (kovač), Trst, ul Medla, pioda muitl rllilJi ve«- v*«I:ovrsln'h štedilnikov , . .. . . v . .	lin di-ugih potrebščin, ter izvržuje vsako poprav-
—bakburss:m /.ezlom!«	j	Joa sV0j0 stroćka.	272-t
Piznle.ar.a je štipendija iz ustanove jMcrzio de ;	-Z-T> - Zv 0 -1—--
Tf i. v letnem ««kn 1132 K. določen, d-! gnlOH BT8B1IC, ^"^a^oM^MU jiiku, pristoinemu v tržaški občini, ki obiskuje me-; btle^i ia črnega. — Pokasi se vina lahko dičfnsko fakulteto na Dunajtf. Stipendijo pode-JJuje v.-ak večer od tt do k zdravniški kolegij tržaške mestne boLitšnlce. Pr^-! " "" vikio opremljene prošnje na] sc vloie do 20. okto- i
27 4 U
bra t. I. pri me:-tnem magistratu.
prispevanje slovenske vdove in si-1 rotiA vabi vljudno vse nakiralke na sestanek, ki j
trgovka sprejme takoj po-ten cea in"krepl:ega dečka, ki naj ?e predat uvi 7. očetom ali materjo.	2750
krvi z Rod Lefecteure (sirnp koncentriranega Sal-apari^lia
sc bo vršil v sobot>, 2S. t. m., cd 4 do 6 pop. v vulgo extrakti Kajboljši in najuspešnejši priponki čitalnici.	! rooček za čiščenje k;vL J-ek.irna Codenaatz, ul.
Slovar.*
• Kibor::o i7
ISJ1
\ i&s M\mm umi ni. m Im. - mm ubil p; ^ : 77
j I	»Iav»!c» K 120MMJH9. - Cc;. zaklad K	g	Pf0UUJ Ins
tira od	pop.
Češko Budjevič&a Restavracija (Bosd-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Gaiatfci (zraven slavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski
Tržič: za nielo obrt, malo trgovino in delavstvo jedilni listi.

tri molzne krave. Naslov pove odd. Edinosti ped „Krava št.
3220
ffnni tfO dvorec ali hiSa z zemljiščem blizu ftmlipi	mesta; plin, voda. — Vrednost do
35 C00 kron. Ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „Dnorec ali kiša".	2743
PpaV	klavir (E merieh Betsij) odlkoven
RUPI SIS na razstavi r Monako vem, z velik >
kovinsko ploščo, z izbornim klr.dv ičjoai, sijajnim
melodičnim gleeom, ul. Fibio' Kcrcro IG. lil. n. i
levo.
2731
ki se bo vršil
zadružnem
;	fa	zov kio^ i« inouki 2S, septembra 1918 v zsn
1 snl? rfSOU S2 lakasti čevlji št 41. VI ca Traver-	*	Ob 4 OOP.
moči, crJe ti Bosco 3, I. Gore^z.	,	v
radu
!
Dnevni red: .
1.	peročifo načelnišivar
2.	Potrjenje načnsa za I. 191$ Ia 1917.
3.	Čitanje revL:!!ske«a poročila.
4.	Prememba pravi!. -
5.	Volitev naeelniStva in nadzernišiva.
6.	Razno.
w Trstu S- Sebasfiissso G
se prodajaj?
jil-ineui čeviji s podplati ;z c3W«e z v sujeti ml podplat nizal nrbl.kl. I* s-Tzrmajo ae nttrcčlla ro xzerl ia izrr-šttjcjo v Crch ali *reh dneh, tudi Čc naroivik prcslcthl platno.
Jpsdj2!i!sta: mvte n fei!]s. $m\\vs\ joSjssMkl
TPSi, u«. S,	31. G
===== „Ri popove"
In Sili m Ogrska!
Kdo bi bil pr"pravlj-n z menoj zamenjati slnibeno me 5 o. Polkov ni zdravnik v r- s. dr. vieza 1'rank,
Pri ravnateljstvu Vojno krc-dltnega zavoda za južno vojno okrežje v Celovcu so razpisani za novo osnovani kontrolni oddelek 3 mesta za inzenerje, in sker: za stavbinstvo (Hothbau), za strojništvo (Maschinenbau). in za kulturno stroko (KuStur-fngenleur).
Ref&ktanti naj vpošljejo svojo ponudbo z obširnim curriculom vitae in navedbo, koliko p!ace zahtevajo, ravnateljstvu v Cc-lovcu, Viilacherstrasse 6, ali pa naj se, čim možno, zglase osebno,
[tonki (Pfinaorsio) ReservespitnL — Morebitna dm.^-a udelitev po iciji na Primorskem zajamče-a. 1
Ml Jess to 6iorgio, nasledniki
Trst — ulica Bar/iera vecchFa šf. 15, V kratkem dobimo naslednje blago: ženske plašče, suknje, ženske in otroške obleke, kožuho-vine, krila, bluze itd. — Cene zmerne.
stran IV.
tmm
V trsi«, dne 22. septembra
S Herpefj. Preteklo nedeljo, 15. t. m., sc jc itnela zafclung — Riscoss!one siippletoria« listek 2 K 6
vin.! Izpre vodniku ne smeš nič reči, ker si pere roke. češ: Na kolodvorih je vsaka zadeva objavljena! Ako pa ne znaš nemški, v tem ieziku se namreč vse piše po kolodvorih — si ne boš nič na boljšem. Vse to si naj dobro zapomni vsak, kdor potuje z omenjenim vlakom, drusaee se mu lahko pripeti, da sc vrne v Trst ali pa da plača več kot bi moral!
Dramatične društvo razpisuje 4 mesta biljeter-jev. Tozadevne prošnje je vložiti pri društvenem blagajniku g. St. Deteli, v Trg. cbrt. zadrusi v nL sv. Frančiška 20 I. I
Od Sv. M. Magdalene. Vrtna veselica, ki se je vršila J5. t. m. pri >Tirolcu*, je uspela, osobito z gmotnega stališča nepričakovano dobro. Podpisani vrši torc-j najprijetnejšo dolžnost, da se v imenu, podružnice CMD. pri Sv. Mariji Magdaleni najprisrčnejše zahvaljuje v prvi vrsti požrtvovalnemu pevskemu društvu »Kolo«, ki je pod izbor-jffm vodstvom g. K Mahkote izvršilo glavni del sporeda v veliko zadovoljstvo zbranega občinstva. Prisrčna "hvala tudi vsem gospodičnam, ki so sodelovale pri kolu sreče in razprodaji razglednic. Ne najdemo pa besed, s katerimi bi izrazili zalivalo našemu občinstvu, ki je toli »z bližnje okolice kolikor iz mesta prihitelo v takem številu, da je postal prostrani vrt kmalu pretesen za množico. ki v svojem redoljubni ni poznala mej požrtvovalnosti. Radi bi priobčili vsak dar, bodisi v denarju, bodisi v predmetih za srečkanje posebej, ali vrsta darovalcev je tako dolga, da to vočigled tesnega prostora, ki ga ima list na razpolago, ni mogoče. Upamo, da nam darovalci tega ne bodo zamerili; pole darovalcev so itak vedno na vpogled pri podružničnem blagajniki*.- Dohodki so znašali: darovi namesto vstopnine 429 K 22 v; kolo srčČe 651 K 12 v; prodane razglednice 93 K 50 v; zbirka Franja TroSta 47 K, Ivana Stekarja 22 K 16 v; dražba vfržinke in drugo 26 K. V dohodke kola sreče 'je vračunjeuih tudi 44 K, ki so jih nabrale v ta namen gospodične Melita Nardi-nova, Zofija Vcukova, Melita in Nadina Godinova, ter tudi 92 K, ki jih je nabrala vrtnarica gdč. Viktorija Godina poleg darov v naravi. Skupni dohodki veselice znašajo 1269 K, stroški pa 109 K; čisti dobiček je torej 1160 K. od katerega.se. je poslalo osrednji družbi v Ljubljani takoj iiseč kron, 160 K pa jc odbor določil rezervnemu fondu podružnice. Pri polaganju računov vsem še enkrat najiskrenejša zahvala. Naj se nam ne zameri, da je bila veselica po krajevnih in časovnih razmerah preprosta, saj je pač namen eno, kar posvečuje sredstva, in namen ;e bil takrat — to lahko trdimo — dosežen popolnoma. — F. pl. KIeinmayr, predsednik.
XVI. redni občni zbor šentjakobske »Čitalnice«
se bo vršil v nedeljo, 29. t. m., cb 4 popoldne, v dvorani D. K- D. pri Sv. Jakobu, z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se bo po točki 5. društvenih pravil vršil občni zber eno uro pozneje. Odbor iCitalntcc« pri Sv. Jakobu poživlja vse odbornike, da sc točno udeleže zadnje cdbo-rove seje, fc* se bo vršila v torek ob 8 zvečer v društvenih prostorih. Ker je ta seja zadnja pred občnim zborom, f.pamo da ne izostane nihče.
^Crescendo coma Jugoslavia«. Zagrebškim »Novinam« piše njihov dopisnik z Reke: Kakor poroča reški madžarski list »Tengerpart«, je dirigent hrvatske opere ki sedaj nastopa v reškem gledališču >■ F* en ice<c. Nikola Falier. pri uprizoritvi opere »Madame Bitfie-rfly« pri neki točki namignil orkestru, da naj igra »crescendo«. Ker ma orkester ni sledil, je dirigent zaklical nalahno »crescendo« in zopet »crescendo«, končno pa popolnoma glasno: »crescendo come Jugoslavia!« Madžarski list napada zato Falleria in ma svetuje, naj se v Reki izogiba jugoslovanske propagande. V ostalem pa je tudi še vprašanje, ali jc kaj resnice, kar trdi reski madžarski list!
Izgubila se je na poti cd obeliska proti irstc-niivu modra denarnica. Kdor jo jc našel, naj jo izreki crožniški postaji na Opčinah. Nasrada zagotovljena.
na Herpeljah vršiti prireditev v korist društva >Dobrodeljnost% katerega sedež se nahaja v Trstu. To društvo, katero stejr pod pokroviteljstvom tai. svet. eksccience škofa dr. Karlina ima. kot znano, namen, delovati na ustanovitev sirotišnice za slovenske otroke. V svrho tc prireditve se je seveda obvestilo glavarstvo na Voloskem. Predzadnji dan, t. j. 14. t. m., pa je glavarstvo vročilo v roke g. dekana Šašlia v Klancu, kot predsednika pripravljalnega odbora za to prireditev — prepoved — čujte: radi — zdravstvenih ozirov! Pripominja sc, da jc bilo naznanjeno kot vzporedna točka samo petje. Prepoved sama'pa nikakor še ni zadostovala. V nedeljo, 15. t. m., je prišla z jutranjim vlakom kopica orožnikov in malo kasneje sam vladni komisar. Cez dan so prihajali orožniki So od raznih strani, tako da jih je biio tekom dneva pripravljah v neki gostilni nad 40 (reci štirideset). Posamezna patrulje so neprenehoma pohajale po Hrpeljah in Kozini, tako tudi okrajni fcc-misar. Ccmu? Domačini so sc začudeno gledali iu tud; smejali, dasi .tiso pravzaprav znali, čemu bi vse to bilo. Pozneje pa se je doznalo cd orožnikov samih, da so prepričani, da se nahaja v Hr-pcliah sam jugoslovanski Voditelj dr. Korošec in da se prikrivajo manifestacije, ki se imajo vršiti. Orožništvo se ni moglo ločiti od Šiškovičeve hiše in se jc neprestano oziralo v balkon na hiši, ker so gotovo upali, da se na njem pokaže oseba našega voditelja. Toda zaman. Ljudstvo pa se je smejalo bdi kot kedaj tej — naivnosti skrbeče cblasti. Da pa sc pojasni ta zagonetka, naj povemo, da smo v resn'ci tudi mi hoteli videli našega voditelja v naši sredi, morda ne z manjšim hrepenenjem kot orc/ništvo, in bi ga^ kot so kazale vse predpriprave, res dostojno sprejeti. Povabili smo tudi njega na to prireditev, katere se pa žal ni mogel udeležiti, kar pa je vsekakor pravočasno javil, da smo prireditev ravno vsled tega opustili še pred — famozno prepovedjo glavarstva! Značilno je vsekakor za c. kr. okr. glavarstvo v_ Voloskem, kake zdravstvene ozire bi imelo kot vzrok prepovedi, saj. kot nam je znano, ni daleč naokoli ncber.e nalezljive bolezni in so bili tedaj pri nas na počitnicah celo tudi tržaški otroci. Da pa ni imelo morda obzirov do — -jugoslovanske bolezni!? Cc bi biio temu tako, potem z mirnim, vendar pa ponosnim srccni povemo g. glavarju na glas. da nas te kuge ozdraviti zamere edino le — Jugoslavija!
Cehi in Jugoslovani za skupno postopan?e v stvareh tiijs!i€£.a prometa. Pišc;o nam iz Prage: Zadnje dni so se vršila v Pragi važna posvetovanja zastopnikov češke, moravske in ljubljanske Z veze za promet tujcev. Važen predmet teh posvetovanj je biio samolastno iu brezobzirno centralistično postopanje novega avstrijskega, po »Wicner Rank-Vereinus zalaganega društva :-Oesterr. Verkefcrs-btireau«, katero je dobilo od železniškega ministrstva monopol za prodajo veznih listkov avstrijskih državnih železnic poleg železniških blagajnic in je ravnateljstvo tega društva povzročilo, da se praškima potovalnima pisarnama (banki Bohemije in tvrdki Šulcovi) odvzame prodaja v bližnjih dneh, ker enostavno nc morete sprejeti krutih in nezaslišanih pogojev, katere jima je stavilo društvo. Izreklo sc je začudenje, da železniško ministrstvo more mirno trpeti tako ravnanje in da se za to da izrabljati »NViencr Bank-Vcrein«, ki ima znatno klijentelo v slovanskih deželah ter si more s podpiranjem takega izzivanja čeških interesentov in češke javnosti povzročiti zc!o neljube posledice Na praških posvetovanjih se ie sklenilo soglasno, da nai se z odločnimi koraki zavarujejo češke in jugoslovanske koristi v tej .stvari. Tudi v ostalih točkah ob.-cžnega načrta za skupno delo na polju tujskega premeta za čas po vojni se Je doseglo pepr soglasje. Za prihodnjo pomlad so nameravane daljše konferenco slovenskih iu čeških Zvez za tujski promet skupno z vsemi podobnimi kulturnimi in gespedarskimi činitelji v naših deželah. Z veseljem se more misllii na čas, ko se bedo po povrnitvi k miru in svobodni gojitvi kulturnih stikov m ie izvesti praktične posledice tega cr-gar.iz •.:.;.,*-:ega dela. Vse naše ljudstvo mora kar najtcr.i-Jjiteje spoznati dežele svc:ih bratov na ji! ;u i:i n.ar-be. Oba naroda pa morata s smetrenhn skt:r*'.im de' -m kar najbolje izrabiti ogromni raz-v J irezer: sVcga iujs- ega preroda, ki ga je po v.'. I Ič ako vati v naših deželah.
'avlec. Prejeli s:.:o: Tc dni sem imel priliko r -iiv.-.ti malo po našem Krasu. Ped Repentabrom Iz neki i.:cž ravne barval vklesani napis r tavle=. Opozoril sem ga, da napis ni pravilen, ker bi sc moralo glasiti D u io vije in ne Dutavle, a mož
se je razsrdil in rekel: Kdor pc^de to mimo, bo že | _ Za Cjvi podružnico v Skednju daruje drrSina razuirc! — gotovo ne poide v Sežano! D .bro,' Mik)5 FaJjor 6 K v pc:aščenje spomina pok. ge. dragi nož, a lepo ni, da mi rami pačimo i^enu! Mariie dr. \viliar.ovc.
naših krajev. Ako kdo ne zna pravilno pisati imen j _ 0h priiji;i svatbe g. Antona Sošiča z gdč. r.aj sc ma ne poverjajo taka dela, nemenjera iav- V ktorijc SkerlavaJ na Opčinah so zbrali svatje K
ji mm^M
Rokavice in modne potrebščine;
IT. VENIER & Ctrmp. Corso t4. Kodne potrebščine in izdelovanj« rokavic. Oiafienj« in popravljanje rokavic. C«ne zmeixe. _ 1310
Trgovina jestvin
IVAN BIDOVEC, Trst, nI, Oampatulo 11 (£rg Ponterosso). Ima v zalogi: čaj, paradižno kon-servo, ženf, kisle knmarce, kocke za juho. Konjak, vcriiiouth, maršala, mal'novec in več vrat mineralnih vod ter blago aprovizacijske komisije. (414
Mehanična delavnica.
ODLIKOVALA liVARNICA 08VALDELLA. Via Media 2G. Izdelovanje in poprava strojev ia motorjev. Proračuni.	991
Knjigoveznic^
PIETRO PIPPAN, Trst, nliea Valdiriv« 19. Artistična vezava. Žejyu koledarji lastnega izdelka.
— Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207
Majolične peči in štedilniki
M. ZEPPAF, nL S. Giovanni 6 in 12. Najboljša izue-lovonju ia .najpopolnejša vrsta." Cene zmerne. 20'3

Josip Strne
Trst, vogoi tfiu ffgrifl Tgress-1 Caieriaa
Novi dohodi volnenega blaga za moške in ženske. Velika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-, hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko- i vih ovratnikov in okraskov
Hotel Continental
Trst, ulica San Sjcold St. 25 (blizu Corsa). Prenočišče za vojake. IMgfcio. Cene zmerne. Postrežba točna.	ISO
Papir.
VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirna-tih vrečic lastne tovarne — Valčki razrih barv in velikosti. Cene zmerne. — Gastone Dollinar, Trst, Via dei Gelst 30.	25G
Damska krofačnica
A. EIEGER, Tret nlica Commereiale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po an^leakena in francoslesm kroju, ples d e obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. One zmerne.	837
Trgovec na deželi Isie 50.000 kron za me-secc. — Garancija: trgovina, vredna od
r
150.000 do.200.000 kron. Naslov pove Ins. odtielek „Edinosti" Vprašanja pod „Istra" ali pismene ponudbe pod „Trgovina".
3M—B
Me, sreli ro, dmpcinaiti
kupuje po najvišjih cenah zlatarska delavnica GREGORIČ, Trst, Stari trg (Rosario) 2 (nastrešek)
vage (decimalne) 3, 5, 8, 10 kvinta-- lov; vrvi več vrst, bicikle, šivalne stroje in kotle za kuhanje žganja.
Murifn SrcMh, Poreč astro).
ZOBOZDRAVNIK
•v
Dr. J. Cermak
v Trsta, ulica Poste vecchle 12
vogal ulice delle Posta Izdlrc-njc zebov brsz leein. — Plombiranje,
UMETfll ZOBJE --

Umetni zobje
z in brez čeljusti, zlate krone in | dbrobki
VILJEM TUSCMER I
konces. zobotehnik
Trst al flrciSscs Glosem iu Ca-sermn) il H.
Ordinira od 9 pred do 8 zvečer.
j
llRiefno-fofoiraiici!! mM
Trst. ulica dei Rfrs št hI {griuiflž) Trst
IzvTSnje vsako foto^rafiSao tlelo kakor tudi razglede, posnetka, notranjost lokalov, porcoluaasru plošče zi vsakovrst. spomenike. PGieSKOST:
m VSMS FO?e3a£FIJS sil
iiaui udobnosti gos p. rgu-oč^i-kov sprejema naročbd in jih ij-- vrauje na domu, ev.. tudi zanaj mesu. po najzraernejšili cea^b.
Trst DL M M tm. 41

se laliko skuha iz enega komada
trsi za šlusnls in sezanjs, prsul mm* IKi uzorci.
> a• i
lm\
H,
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
—	usSs^o^ijana SsSa 1372i —
msm^mm BE&HL
TsrsS.	Šf. IS
^^MsnnSiJTTriaacisčsscncasDannacraisrg j
en četrt kg najboljšega čistila za čevlje.
Cena K L
§oMyg se mM
a
a □
o
a □
Mgii sije ISIS
Trst - Corso štev. 39 - Trst
Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotoschfzzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. —
t] lf| ti^IlflSlSStl aiuu iKuvUiiiiUs

■as:
v Ziala^i^i
Vrellka zaloga dolgih in ovratnih verižic, prstanov, uhanov, obeskov za siike. medaljone i. t. d Vse stvari so po zmernih cer.ah, izdelane v najboljši, tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam
Pošilja se po povzetju.	Ceniki sc ne razpošiljajo
DAROVI.
— V počastitev spomina pek. ere. Marije dr. WiKanove daruje osGbie dr. \Vilianc*ve pisarr.c K 25 za šentvidsko šolo in K 25 Ciril Metodovi druž-|g bi za Istro; skupaj K 50. Denar lirani uprava. \ — V počaščenje spomina pek. tete Terezije j £ j Kjuder daruje Marija vd. Cok in družina 10 K Ic-I njerski podr. - CMD. Denar hrani blasajničarka.
M- tv
fi	M3
^liBšle-slato
a sirrrftisi
ccMa 1
/<-,?*; t- 'r-
r >sti. \rsekakor opozarjam one, ki so narcčili ta r ipis, da s:a popraviti, oziroma odsiraniii.
V oonL fiadstvu. Prejeli smo: Za potujoče ljudstvo bi ne škodovalo, ako bi sc v sedanjih časih priredile nekoliko predavanj in na teh pojasnjevale razne tajnosti, ki jih mora vedeti potnik, preden sre z d&ma. Rceimc, da c:rcš z južno iciezniec cb S*50 zjutraj v Gorico. Ob tej priliki moraš ili vsaj uro. prej na kolodvor, da si pravočasno preskrbis vozni Hslek. Pri blagajni povedo, da je truba v Nabrežini prestopiti. Jaz sem se ravnal po tem navodilu. Ko je dospel dunajski brzcvlak-, sem vstopil v prvi voz za civili te. K sr-eCi sem vprašal sopotnika, ali se peljemo v Gorico. Odgovor je bil: Mi sremo v Trst! Ako se helete peljati v-G ricp. ie treba vstopiti v prva dva voza za* strojem. (Te rrlkl-.ipijo v Nabrežini). Vse to moraš vedeti, ne
1
Vrže se eno kocko LURIONA v ro!1/, 1 vode ter se me?a do prekn-
-r.n i 1
Naposled se odstrani g:\ in se zlije čez nekoliko v zaklepno posodo. Čez
v r, »-. C? . c
i nanj a.
i j ognja
g t
g minut
I! nekaj vasa rx streli tekočina v 1 '
al


36 za Šcntvidsko Šolo. Denar hrani uprava.
_ Za šentvidsko šolo je nabral Stanko Renner
v Rejami K 27, v Stjaški občini pa IC 61.10. Mlademu nabiralcu najprisrčnejša hvala in naj bi imel mnogo enako za našo slovensko ?oIo enako vnetih posnemalcev. — Denar hrani uprava.
—	Vincenc Bat v Velikih Zabijali daruie za šentvidsko š:!o K 30. Denar hrani uprava.
—	G« x>d Jernej Pintar in soproga sta darovala v poča-ienje spomina ?:ospe Marije dr. V ilfanove za deco CM deške šole na Acquedoitu znesek K 50. Pri vpisovanju na CM deški šoli na Acnuedottu so darovali za potrebe na šoli: velctcžec Parčlna 100 K, Dosak Liubcmir 24, Bosak Vladimir 2-i K, Doplihar 30 K, Grm 10 K, Maček 6 K. Nardin 5K, i^pacal 4 K. Valoveč 4 K; skupaj 197 K. Veleduš-j
, nim darovalcem se v imenu šele i nmladine n ajda bi rtiezniška vodstvo to stvar na kak način j ]si;rcrcic zahvaljuje šolsko vodstvo, pojasnilo! Sedaj, ko si v pravem vozu in na pravi _^______»t
roti rnde sprevodnik, ki	vozju Bsick in	osmrinicc. zahvale ia vsakovrstna j
reee: /j pa si niste preskrbeli na kolodvoru v, • ■	.	1
Nabrežini dodatni Kstek? r.Sedaj morate plačali, j nnznanfla renfamiie vSeamc. H33 DOsU zraven d 'aine većine še 40 vin. za osebo i:i to ffalo na ilnseratai Oddelek tldiaosfi« — r.i 'r> pisavo.« Za dve r::bi p!ača5 na : Nach- i Ulica Sv. F.rančilka ASiŠke^a 20, pritfičje. i
Podrsiž^lca v Trstu
Ulico tmmn Š183.11. ^	smfifig ure
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize.
Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakclje.
rj «o
no Vo

- I



K t

K
is m Msi
na teSofl In žlfo-fscun m]M$ po dogouom.
s OfeavUa nakazila vejhisn ale-------
zadostuje, tudi pri največji uporabi tudi za en mesec.
Navodilo je tiskano tudi na zavitku in je lahko razumljivo.
ZšuDOa in edina gređaja LUR'DN-A

l&i-l
r3 =*? pa e iSB as \ j
„ R w% m ■ - - ■ - '
si-' i-j ^ i-- fc-i tz/

m ^ # m
& k V.^ U •-( trt v. iir- J- vA \-i ggjj y ^ _
hlzgližS In s-escpva K 23,500.900«

n mMmm®
Slušni zastopnik m ztiiažnlK m Trst,
Elijih I Uit
mam
mvm
lls&i ial "sCi F2ZQ?va H 23,502,000,—
In Trlilent:
KUPUJE IN PRODAJA gacije. zsstavn3 pis VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papire in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFn - DEPOS1TS
PROMESE.	Brzojavi: JADRANSKA.
= MEMJALHSCA =
od dneva vloge do dneva vzdiga. Ren:ni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akrdditivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča.
brezplačno.----------------- _
dokumento,n ukrcania. — Borzna namcila. - Inkaso. Telefoni: 1463, 1793 in 257o. URADMS UR£: Od 9—1 pop» ——=ESKOMT MBNiC —