IZ. Steiilta.
I IMIJHt, f ptt, K. JMHFJl m.
UVII. lito.
.Slovenski Narod' velja ¥ Linbl|ani
na dom dostavljen:
celo h • naprej
pol Tf":4 O
četrt leta * na mesec m
K 24 — . 12*-. 6-
- 2*-
v upravništvi prejeman:
celo leto naprej  . , . . K 22*— pol leta     »     i • • . četrt leta    „     • •  • •
na mesec
11 —
5-50 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5 (v pritličja levo,) telefon št 34.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t (L, to je administrativne stvari.
Posameina Številka velfa !• vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna'* telefon št. ti.
.Slovenski Narod" velfa po pošti i
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej    . K 25*—
pol leta     „       »    •  . • 13*—
Četrt leta    „       „    .   . . 650
na mesec   m      •    . . . 230
za Nemčijo: celo leto naprej      . . . K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej  .... K 35.—.
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knailova nlica št 5, telefon št 85.
Državni zbor.
Zmešnjave, atentati in krize.
Dunaj, 15. januarja.
Položaj v parlamentu je zamotan in kritičen. Vse je zmešano in. nikdo ne ve, kako se stvari zasuče-jo jutri, pojutranjem in ali bo parlament odgođen, zaključen ali razpu-ščen. Da bi mogel državni zbor po današnjih dogodkih in po razpoloženju, ki je zavladalo med strankami še dalje uspešno delovati, ni verjetno. Današnji dan je pač pokazal, da je usoda avstrijskega parlamentarizma v rokah strank, katerim je lastni interes suprema lex, ustavna ideja le zato dobra, dokler jo lahko izrabljajo v svojo korist. V teh razmerah si morajo baš prijatelji parlamentarizma reči: Boljše nobene zbornice, kakor pa tako!
V zbornici imamo sedaj dve ob-strukciji. Češka radikalna opozicija razbija po proračunskem odseku, v plenumu pa so zavihteli krščanski socijalci svoje kole, da potolčejo — kompromis mešane komisije v zadevi osebno - dohodninskega davka.
Stranke večine se glede tega kompromisa gotovo ne nahajajo v prijetnem položaju. Njihova oportu-nistična (po tedanji situaciji seveda potrebna) taktika se je slabo obnesla. Koalicija gosposke zbornice, opozicije iz pesi. zbornice in vlade jih je pustila na cedilu. Obveljalo ni to, kar so v parlamentu stranke veČine sklenile, temveč skoraj vse, kar le opozicija zahtevala. To *e za veČino silno neprijetno in zlasti socijalna demokracija ima dobro agitacijsko orožje v rokah. — Delegati zbornične večine so sicer skušali v mešani komisiji popraviti, kar se je dozdevno popraviti dalo ter so kakor eden mož glasovali za znani kompromis. — S tem pa so storili (ako govorimo z njihovega stališča) le novo nepopravljivo taktično pogreško, ker so se pridružili sklepu, katerega politi:-ne kons?kvence so morale tudi nje same občutno zaleti. Danes (seveda prepozno) spoznavajo ti krogi, da bi zastopniki večine bili morali dati v mešani komisiji preglasovati in ko   izzvati    »koalicijo sodrugov
LISTEK.
9 zcpj! trpljenja.
F. K.
(Dalje.)
Ko je zarja petega dne prisvetila skozi težke gardine, je ležal Tomej na postelji, strt in uničen in poskušal spati. Bil je že tako slab, da so se mu tresle roke in noge in pred očmi so mu plesali črni kolobarji. A spanec mu ni hotel zatisniti pekoče oči. Počasi se je vzravnal pokonci. Po celem telesu je čutil topo, žarečo bolečino, kakor bi se žerjavica pretakala po njegovih žilah. Bloden smehljaj mu je obkrožal razžgana ustna.
»Poginem.«
Strah ga je bilo te misli, a stala je pred njim, neizprosna in trda, in mu bila v obraz. Njegova duša je kričala v silnem vprašanju, a odgovora ni bilo od nikoder.
»Torej to je življenje? Kolos, je dejal Maškov. Šel bo preko mene. Zakaj? Saj sem mu vendar vse dal, poslednji vinar sem mu zagnal v žrelo in zdaj hoče še mojo kri. Mene ^amega hoče.«
Planil je pokonci in se preplašeno oziral po sobi. Zdelo se mu je, da se mora nekaj zgoditi, da mora priti tisti, ki ga hoče ubiti. Bilo ga je naenkrat strah samote in zapuščenosti
grofa Nostiza, grofa Stiirgkha, Sei-tza in Diamanda« — koalicijo, ki bi bila na marsikateri strani delovala, kakor bomba in ustvarila za večinske stranke položaj, v katerem bi bile lahko nastopile kot rešiteljice finančne reforme in parlamenta. Toda tempi passati. Delegati večine so soglasno pristali na kompromis, odobravali so vsako posamezno določbo sklenjenega sporazuma in strankam sedaj ne preostaja drugega, kakor ratificirati besedo svojih pooblaščencev.
Kar je bilo v ponedeljek nonoči strankam večine prav, to danes ne more biti atentat na meščanske sloje in njih parlamentarne zastopnike. To je namreč geslo, katerega so vrgli snoči krščanski socijalci v javnost. Gosposka zbornica in socijalni demokrati hočejo oropati meščanstvo, ker so zvišali davčne stavke na dohodke med 1800 in 10.000 K! To je nesprejemljivo, nezdružljivo z našo vestjo! Vsaj najskromneiši meščanski sloji morajo biti prosti zvišanja!
Napram temu kriku nam je le konstatirati, da je po kompromisu določeno zvišanje davka za širše meščanske sloje pravzaprav precej malenkostno ter znaša pri letnih dohodkih 3200 K le SO vinarjev. V resnici ne gre krščanskim sociialcem za račune meščanskih domačij, temveč za račune dunajskih volilnih imenikov. Opozarjali smo že, da bo imela reforma osebno - dohodninskega davka za posledico znatne spremembe v strukturi političnih volilnih zborov. Dunajski krščanski socijalci so si kmalu zračunali, kaj to za nje pomeni. Zaradi 40 vinarjev zvišanega davka jim grozi izguba celega tretjega občinsko - volilnega razreda na Dunaju. V III. dunajski volilni razred snadajo oni, ki plačajo več kakor 20 kron direktnega davka. Po sedanjem davčnem sistemu so volili v III. dunajskem razredu šele oni. katerih dohodki so presegali 2200 K, po novem tarifu pa bi bili v istem razredu že volilci oni, ki imajo le 2000 K dohodkov. Krščansko socijalni volilni aritmetiki so izračunali, da je teh volilcev 18 do 20.000, ki so — o groza — po večini socijalni demokrati. Od tod kričanje o ate tatu, od
tod grožnje proti kompromisu in naj-neverjetnejši načrti, kako bi se dalo še v zadnjem trenutku drugače napraviti.« Toda stvar je ta, da zamore zbornica kompromis sprejeti ali odkloniti, ne more pa ga spremeniti, ker gre za sporazumni dogovor (,bch zbornic. Krščanski socijalci imajo sedaj mnogo korajže, zdi se jim, da so se zopet ojačili in da so preboleli katastrofo junijskih volitev. Radi bi razpust zbornice. Ako se jim fronda proti kompromisu, v kateri zastavljajo vse svoie sile (župan Weiss-kirehner je bil baje celo pri cesarju!) ponesrečil, potem je računati, da postanejo opozicijonalci in da kot taki storijo vse kar bi moglo razmere v parlamentu še bolj zmešati. Osoie stranke večine si ne vedo svetovati in so poskusile navezati z gosposko zbornico celo nova pogajanja, ali bi se ne dal kompromis morda le nekoliko predrugačiti. Toda voditelji gosposke zbornice so rekli ne!
Krščanski socijalci so svoje želje konkretizirali v predlog, da naj ostane na dohodke od 1600 K do 4800 K stari davek. Stranke se ne upajo postaviti na stališče, da spre-minjevalni predlogi niso dopustni in krščanski socijalci računajo, da ne bodo imele poguma zavrniti »popu-larnega<- predloga. Ta špekulacija ni slaba in ako pride krščansko socijalni predlog poprej na glasovanje, kakor pa kompromisni predlog mešane komisije, potem bo skoraj gotovo sprejet. Radi spora, o katerem predlogu se naj poprej glasuje, je bila današnja plenarna seja predčasno zaključena in se bo prihodnja vršila šele v soboto. Socijalni demokrati skušajo rešiti situacijo z demonstrativnimi sklepi, da bodo glasovali za kompromis. Ti sklepi naj vplivajo na druge stranke ...
Češke radikalne stranke so razbile danes budgetni odsek.
Storile so to v jezi nad postopanjem zborničnega predsednika, ki je z naglim zaključenjem plenarne seje contra bonos moreš (kakor trdijo) onemogočil, da bi bili obstrukcijoni-sti plenarno sejo »nekoliko zavlekli«, vsaj toliko, da bi se njihov od lOur-nega ponočnega govora utrujeni govornik v pror. odseku posl. Prošek nekoliko najedel in naspal. Postopa-
nje obstrukcijonistov pa se ne da odobravati, niti upravičevati. Odseka namreč niso razbili njegovi člani, temveč poslanci - poslušalci. To je ravno tako, kakor da bi bilo publiki na galeriji dovoljeno razbiti seje parlamenta. Brahijalna sila, divji prizori, neokusno zabavljanje in odurne žalitve tudi obstrukciji niso dovoljene. Razburjenje je tako veliko, da se načelnik ni upal sklicati prihodnje seje, niti za danes, niti za jutri. Vršila se bo šele v soboto ...
V teh razmerah, ki so tako brezupne in žalostne, morajo tudi naj-ognjevitejŠi optimisti priznati: parlament pada nevzdržno, da, padel je že tako globoko, da nastaja vprašanje: Cemu še te dunajske komedije?
Hrvaški sabor.
V predvčerajšnji seji hrvaškega sabora je kot zadnji govoril poslanec dr. Š i 1 o v i ć , znani vseučiliški profesor. Njegov govor, ki se je dotaknil raznih perečih vprašanj, je bil zanimiv in poučen obenem. Njegova trditev, da se za ljudsko vzgojo in izobrazbo na Hrvaškem premalo stori, je docela resnična. Dr. Šilovič je govoril tudi o analfabetih in o sredstvih, kako bi se najložje in najuspešneje dalo boriti proti analfabetizmu. Njegov nasvet v tem oziru je originalen, a obenem vreden tudi vsega uvaževanja. Dr. Šilovič je namreč mnenja, da bi se proti analfabetizmu lahko mnogo storilo, ako bi se pametno vpreglo v to delo učečo se mladino in inteligenco. Za to nasvetuje. da bi se dijaške ustanove podeljevale samo pod pogojem, da se dotičniki zavežejo, da bodo določeno število analfabetov v določenem roku naučili Čitati in pisati. Razen tega bi naj naučna uprava razpisala posebne nagrade za tiste, ki se izkažejo, da so v gotovem roku naučili določeno število nepismenih ljudi branja in pisanja.
To so nasveti, ki so vredni, da bi se o njih razmišljalo ne samo na Hrvaškem, marveč tudi pri nas. Dasi stojimo pri nas glede ljudske izobrazbe nesporno na dokaj višji stopnji, vendar bi ne škodovalo, ako
bi se tudi pri nas posvečalo več pozornosti vprašanju, ki ga je v hrvaškem saboru načel poslanec dr. Šilovič.
Včerajšnja seja hrvaškega sabora se je pričela ob 11. dopoldne. Predsedoval je drugi podpredsednik dr. Edo L u k i n i č. Nadaljevala se je indemnitetna debata. Kot prvi je govoril bivši starostni predsednik Marko M i 1 e u s n i ć , pristaš Star-čevičeve stranke prava. Človek bi mislil, da je Hrvat najčistejšega kova, torej katolik. Toda Mileusnić je pravoslaven Hrvat, torej pravzaprav, kakor se navadno pravi, — Srb.
Vkljub temu je mož, kar se zdi skoraj nezdružljivo Starčevićanec, pravaš in je kot tak protestiral proti temu, da je imel hrvaški sabor v sredo — na pravoslavno novo leto — sejo.
Srbski poslanci proti temu niso protestirali, bil je torej »pravaš« Mileusnić bolj — srbski, kakor Srbi sami.
Tekom svojega govora je Mileusnić omenil tudi bivšega kraljevskega komisarja Čuvaja. Pri tem imenu je vzkliknil: »Oprostite, gospod predsednik, da sem izgovoril to ime. V bodoče bo moral vsakdo plačati 20 K za hrvaške šole, ki bo rabil to ime.« Tekom nadaljnih izvajanj je govornik znova rabil Cuvajevo ime. Takoj se je oglasil kor poslancev: »Zapadli ste z globo, 20 K za hrvaške šole!«
Mileusnić je vzel listnico iz žepa ter res izročil 20kronski bankovec dr. Poliču za hrvaške šole.
Koncem svojega govora je Mileusnić izjavil: Jaz dam vse svoje poslanske dijete za hrvaške šole. Zato predlagam, naj poslanci hrv.-srbske koalicije vsaj polovico svojih štipendij dado v isto svrho. Ako bo ta moj predlog sprejet, bom tudi jaz glasoval za indemniteto.«
Za Mileusnićem je govoril posl. dr. Ivan Ribar, pristaš hrv.-srbske koalicije. Govornik je naglašal, da koalicija ni ničesar žrtvovala od svojega programa, ko je sklenila sporazum z baronom Skerleczem in grofom Tiszo. Ta sporazum je samo etapa v borbi za neodvisnost HrvaŠke.
Ven na cesto je hotel, pa ni mogel. V temnem pričakovanju je zdel na postelji, oči uprte v steno in čakal.
Zunaj so se začuli koraki. Tomej je prisluhnil. Kakor blisk mu je up prešinil dušo in že je videl moža, ki mu podaja rešitev. V hipu sc mu \z zabliskal pred očmi denar in kakor v daljni megli je ugledal hleb kruha. S Domišljija je ustvarila vonj in Tomej ga je čisto natančno čutil v nosu, ka-i ko ga je prijetno ščegetal in mu podžigal poželjenje. V nervozni hitrici in novi moči je planil iz postelje in se zagnal proti vratom.
»Rešitev!   O,  dajte  mi kruha! Kruha!«
Poltiho so šepetale njegove ustnice, a on je mislil, da kriči na vse grlo, da ga morajo slišati vsi ljudje. Tresoč se po vsem telesu, je stal sredi sobe, s stisnjenimi pestmi in z očmi, bleščečimi se v blaznem hrepenenju. Z divjo silo je srkal opojni duh kruha v se in čakal. Koraki so se približali vratom in se zopet polagoma izgubili v drugem nadstropju. Tomej prvi hip ni razumel, kaj se je zgodilo. Zdelo se mu je sploh nekaj nemogočega, da dotičnik ni potrkal na njegova' vrata. Ko pa je odmev korakov popolnoma zamrl, tedaj je z dvojno silo navalila nanj prejšnja slabost. Divji ples nerazločenih postav je v megleni prosojnosti oslepil njegov i pogled, vsa soba se je zavrtila pred
njim in zgrudil se je na kolena: I       »Mati, moja mati!«
Hropeči klic je odmeval po sobi, a nikogar ni bilo, da bi se odzval. Tišina je vladala vseokrog. L gori iz ceste se je čul šum in ropot vozov.
Tomej je položil glavo na roke in pomislil.
»Da, to je tisti težki boj, o katerem je govoril Maškov. Saj čutim pest nasprotnika, ki me je udarila v sredo čela in me vrgla ob tla. Zdaj je treba moči, samo neizprosne moči in gotovo zmagam.«
Beseda zmaga ga je prešinila z neznano slastjo. Vsak človek se boji poraza, ker je egoist in ga bi bilo sram pred samim seboj. Hoče se mu zmag, silnih zmag, ki zadovoljijo njegovo dušo. Kdor pade, je osramočen, ker je brez moči in ni več zmožen za boj. Vsak pa se smatra za moža* ki bi stri svet, ako bi bilo mogoče.
In Tomej je nenadoma zakoprnel po zmagi, ker se je bal samega sebe. Že se je videl ovitega z rdečim praporom, kakor kralja, a komaj je zasanjal, ga je že vrgla ob tla neizprosna sila resnice.
»S kom bijes boj, Tomej?«
Zavedel se je. Bridkost spoznanja je kanila v njegovo dušo in zbal se je je. Hotel je laži, da preslepi sa-! mega sebe. Spoznal je, da je bil že tisti prvi hip poražen, ko je vrgel zadnji vinar od sebe in da je on kriv lastnega pogina, a verjeti ni hotel Saj v tem ni tičalo nikako veličan-j stvo, nobena mogočnost Bilo je tako I majhno to golo dejstvo, da se ne bo-
juje, pač pa poginja od lastne pesti, da ga je z nasmehom prezrl.
»S kom bijem boj? Maškov je dejal, da se borimo z življenjem vsi tisti, ki smo ga redili. Saj dobro vem, četudi nasprotnika ne vidim. Ko se je Jakob vračal iz tujine nazaj v svojo deželo, tedaj se je celo noč boril z nevidno močjo. Sele zjutraj je spoznal, da se je tepel z božanstvom. In jaz sem. kakor Jakob tisti čas: borim se z neznancem, a slutim ga in čutim, da je tista sila, ki redi bakanal teh cest. In ako zmagam.. «
Tomej je odprl oči. Pogledal je okoli sebe in zdelo se mu je, da je v sobi komaj prosojen mrak. Razločil ni predmetov pohištva, le divan je videl v jasnih obrisih in na njem je uzrl človeka. Prestrašen se je vspel pokonci, napenjal oči, a zastonj. Na divanu je sedel gol človek in čisto natančno se je črtalo iz polmraka njegovo silno telo. Mišičasto roko je tiščal v brado in njegove oči, sijoče v posebnem zanosu in moči, so strmele naravnost v Tomeja. Le-ta je vztrepetal*
»Kdo si?«
Oni na divanu se ni ganil in ni izpregovoril. Tomej se je pridrsal počasi v bližino divana.
»Kdo si ti, ki si me pestil v težki uri? Videl si me, kako sem pal in si prišel. Kdo si?«
Prisluhnil je. Videl Je, kako so se zganile neznanove ustnice in čul je tih, komaj slišen šepet:
»Ne sanjaj!«
»Moje misli niso bile sanje. Meni se hoče boja in ne pogina.«
»Sanjal si in v sanjah pogineš.« »Ne poraza!«
»O božanstvu si sanjal in o boju. Mislil si. da si Jakob, ker nočeš resnice. A boga ni v tvoji okolici, ker si izvržen in poginu prodan. Ne bojuj se s samim seboj! Ozri se v življenje.«
»Katera mati je rodila tvoje telo in katera zemlja ti je udihnila to dušo? Kdo si, da mi govoriš, kakor prerok iz davnih dni?«
Neznanec se je zaničljivo nasmehnil.
»O proroških besedah govoriš, ker ne poznaš krvi in solza. Vstani zdaj in pojdi in zagrizi se tja v hladni kamen, da ti zaškripljejo zobje in ti kri zalije grlo. Tam je tvoj kruh in v solzah je tvoj sen. Imel si mladost, pa si jo prodal, ker nisi umel klica trpljenja. Kaj si sedaj? Ako greš na cesto in izvpiješ svoje prokletstvo in svojo bedo med ljudi, se ti bodo smejali. Ob tla bi te vrgla pest prevare in preko tebe bi šla pot drugih.«
Tomej je pomislil. Zdelo se mu je, da mu neznanec očita vse njegovo življenje in bilo ga je sram. Vstal je in s povešenimi očmi se je zgrudil na stol pri mizi. Tuji gost pa je govoril dalje in njegove besede so kakor mrzlo jeklo bile na tilnik kesajočega
se Tomeja.
(Dalje prihodnjič.)
Stran 2
•SLOVENSKI NAROD"» dne 16. januarja 1914.
12 stcv.
V nadaljnem govoru Je zahteval
reformo tiskovnega zakona ter poudarjal potrebo hrvaško - srbskega narodnega edinstva.
V popoldanski seji je govoril Starčevićanec dr. Ante P a v e 1 i č.
Bosanski sabor.
Z Dunaja poročajo, da se izraža podpredsednik bosanskega sabora dr. Dimović o zasedanju bosanskega sabora sledeče: Sabor se bo najprej bavil z izpremembo in popolnitvijo kazenskega zakonika in kazensko-pravdnega reda. Uvede naj se takozvana pogojna obsodba. Nato se bo vršila debata o proračunu za prvo polovico leta 1914., ker se vpelje tudi v Bosni budgetiranje od 1. julija do 1. junija prihodnjega leta. Za to debato bo treba najbrže kakih 14 dni. Potem pridejo na vrsto investicijske predloge glede zgradb cest, vodnih del, meiijoracij i. dr. Eno glavnih del pa bo olajšanje plačevanja obresti odkupa kmetov. — Kakor poročajo »Novosti« iz Sarajeva, se bodo izvršile pri bosanski deželni vladi velike izprememhe. Zatrjuje se, da bo imenovan Nikola Mandič za namestnika deželnega šefa. šef ju-stične uprave pa bo Srb dr. Dimović. za kultus mohamedanec Bašagič, ^a računski dvor Hrvat dr. Suniaric in za železnice Srb dr. Simić.
fllbanslrc Iiamitlfe.
Izmail Kemal je demisijoniral. To sicer ni pravi izraz, nikdo ni pozval Izmail Kemala k vladi, nikomur je ni mogel dati nazaj. Izmail Kemal Je samo rekel: Jaz se ne grem več ministrskega predsednika! in stvar je bila napravljena. Samo formalno je sporočil mednarodni komisiji, da naj zdaj ona gleda, kako bo izhajala, pa tudi to ni bilo treba, saj bi bila že itak prisiljena gledati na to, da ubrani vsaj svojo lastno kožo. Če pravijo brzojavke, da je kontrolna komisija le pod gotovimi pogoji sprejela vlado, je tudi to samo fraza, ki ničesar ne pomeni. Kaj bo zdaj storila ta komisija? Na Dunaju pravijo, da bo imenovala gubernator ja, govori s2, da bo gubernator polkovnik V-'eele. ki je poveljnik orožništva. Menda je tudi to precej brezpomembno, kdo bo gubernator, opra'il ne bo nobeden ničesar in nobeden ne bo imel prav nobenega vpliva na Albance. Kakor rep kometu, se je tudi že princu Wle*fu pridružilo več takozvanih a'banskih veljakov, med njimi ni zadnji odposlanec provizorične vlade FiMp Noga, ki princu VViedu kadi z vsemi kadilnicami in gre v svoji priliznjenosti tako daleč, da mu pravi, kako slasno radi ga imajo Albanci, kako željno ga pričakujejo, njega, rešenika, osvoboditelja, regeneratorja. soterja, salvatorja itd. On sam da ima v Albaniji vpliv, kaj Izmail Kemal, kaj Prenk, kaj Esrd in Izet paša, Bekir, Pikri, Mora! Samo Wted in še Viljem po vrhu, to je za Albance. Nepojmljivo je samo, da princ Wied ni že zdavnaj v Draču, če bi njegov prihod na mah pomiril celo deželo. Saj lahko zopet odstopi, če mu velesile ne dajo gaze, kdo se bo dal tudi zmerjati za par borih erošev za kneza? Saj dvorno gledališče z baletom in take stvari bi mu garantirali, morda bi potem šlo. Pa velesile do zdaj o tem še ne marajo ničesar slikati. Bo pa čakal, da bo v Albaniji stalo vse na glavi, potem mu bodo morda dovolili, kar zahteva. Za enkrat pa so stvari v Albaniji tako nejasne, da je treba res prav bistrih glav, če se hoče vlada vsaj spoznati v teh homatijah. Izmail Kemal pravi, da je za Wieda, Esad paša pravi isto in drug delži drugega, da je za Izet pašo. Provizorična vlada pravi, da sta Kemal in Esad dogovorjena in vendar si ležita oba v laseh in bo Esad v kratkem prepodil vs^ Kema-lovce iz Elbasana. »Neue Freie Pres-se« priebčuje zopet razgovor z Esad pašo, ki je baje povedal, da ga je hote! Bekir pregovoriti za vstajo v pri-l Izmail Kemalu. »Jaz pa,« pravi Esad, »stojim zvesto na strani princa \Vieda. < Nato je Bekir aga odpotoval v Vafofio in stopil v zvezo z Izmail Kemalom, ki je imenoval za podpredsednika provizorične vlade Prenk pašo. Kemal j? hotel odpotovati v Evropo in takoj nato naj bi Lila izbruhnila revolucija, za kar naj bi bil nosil odgovornost Penk paša. Kaj pa bo storila sedanja mednarodna vlada? Edino to je skoraj gotovo, da bo v VaJoiri obesila Bekir ago in vse one, ki so bili zapleteni v zaroto. Gotovo pa je tudi, da si bo dala s tem sama vrv okoli vratu, ki jo bo<Jo Albanci samo potegnili, pa bodo pomoleli vsi jezike iz ust. Ker uvidevajo to možnost, imajo tudi pred Valono pripravljene svoje barke, potem bo morda konec mednarodne komedije.
Epjiki itiH.
Iz Londona poročajo, da soglašajo odgovori držav trozveze s predlogom sira Edvarda Greya ter priznavajo Egejske otoke, ki lih Je zasedla Grška, izvzemši otoka Imbros in Tenedos,GrškLNota zahteva razen teh dveh otokov tudi še otok Caste-lorizo za Turčijo. Pogoj za to priznanje pa je, da izprazni Grška dne 18. januarja Epir. Kar se tiče otokov, ki jih ima zasedene Italija, pravi nota, da tvorijo posebno vprašanje, samo Italija pravi, da bo te otoke vrnila Turčiji, kakor hitro bo ta izpolnila pogoje miru v Lausani.
Štajersko.
i
Iz Celja. Vsem društvom, ki goje dramatiko, se naznanja, da je sestanek istih 18. t. m. ob 2. popoldne v rdeči sobi Narodnega doma. Predava g. nadrevident Kejžar iz Maribora: »O sklepih občnega zbora Zvtze dramatičnih društev«. — Na to slučajnosti. Ker je to predavanje važno — upamo obilne udeležbe. Vabljena so tudi ona društva, ki pomotoma morda niso dobila vabila. — Dramatično društvo v Celju.
Iz Ce!!a. 18. januarja priredi naše dramatično društvo svojo šesto prt-dstavo in sicer Herman Suder-mannovo »Čast«, dramo v 4 dejanjih. — To pot se predstavi Suder-rnann prvič našemu občinstvu. — Zatorej upamo velike udeležbe. P^edorodaja vstopnic pri tvrdki Goričar & Leskovšek.
Iz Cei a. Včeraj in danes (v četrtek) neprestano sneži. Včeraj je bilo 7° C pod ničlo.
Telovadno  društvo   »Sokol« v
2a!cu ima svoi redni občni zbor dne 18. januarja 1914 ob 3. popoldne v dvorani gospe Hausenbichlerjeve.
Iz Grohe'nena poročajo: V torek se je na tukajšmi postaji težko ponesrečil železniški sprevodnik Martin Fabian. Tri meterske stote težek sod mu ie padel na desno nogo in mu jo zmečkal. Ponesrečenca so spravih' v Maribor
PredavaHe v Mariboru. Pišejo nam: V nedeljo, dne 18. januarja ob 8. zvečer bo predaval v mali dvorani Narodnega doma« zdravnik gospod dr. L T u r š i č. Predmet njegovega predavania je prva pomoč v nezgodah. O tej stvari je gesp. nredavatelj srovori! že meseca decembra 1. 1. — Ker je takrat njegovo predavanje izredno zanimalo številne poslušalce, se je odloč'1 gospod doktor na občo prošnjo, da svoje takratno predavanje ponovi, oziroma nadaliuie. Povedal bo mnogo novega in poučnega, kako je ravnati s ponesrečencem v shtČajn n^^ode, dokler ^ride zdravniška p^moč. — Vston je, ka^or pri v<=ch t?h pradavanrh, vsakomur prost.
"T :r:*:o-cke podn?7rdce Ci»-?'-"tetorJove dru^o ('moška, ženska. ŽelezničarsVa) im^lo ^vej redni o^čni zbor v torek, dne 2H. pTr»s?t?ca 1914 ob h. zvečer v mali dvorani Nnrod-^ega doma. Slovenke, Slovenci! Vaša narodna čast zahteva, da se udeležite zborovanja v vel:kem številu da z besedo in z dejanjem poč r^ete o-lbornice in odbornike v njih obrambnem delo van iu. Pridi*-- v znatnem številu, da bodo našli 'osti ofimeva VSi novi načrti, vse nove ideje, ki se bodo sprožile na letoš-'iiem občnem zboru.
Iz Maribora, Leto 1914. smo pri-če'i iako živahno. Na Silvestrov večer so priredila vsa narodna društva skupen variote s pevskimi in glasbenimi točkami, komičnimi prizori, tremi skupinami Sokola (članov in članic), burko »Srečno novo leto« in krasno alec:or;jo. Prireditev je izborno uspela ob polni dvorani. — Dra-maMčno društvo jo vprizorilo na treh kraljev dan veseloigro »Dva srečna dneva«. Veseloigra ni enotna, vendar na opsega toliko šaljivih momentov in obratov, da občinstvo ob dobri vprizoritvi ni hudo čutilo njenih notranjih hib. Vloge so bile srečno raz-deiiene in dobro naštudirane. — V Slovanski Čitalnici« je oživel zopet »Strelski klub«, ki zbira svoje člane vsak torek v čitalničnih prostorih na družabno zabavo. — Podružnica Zveze slovenskih železničarjev v Mariboru je zborovala 4. t. m. ob veliki udeležbi. Podružnica šteje nad 230 članov. — Osnovala se je podružnica Narodno - socijalne zveze. — Enketa je sklenila prirediti, dne 22. su*ca slavnost v spomin 5001etni-ce zadnjega ustoličenja koroških vojvod. Slavnost se bo vršila v velikem obsegu s sodelovanjem vseh narodnih društev.
Iz Gradca nam pišejo: Poročamo vam o občnem zboru društva •Domovine*, ki se je vršil 11. t. m. v društvenih in gostilniških prostorih »zur grossen Đierquelle« z obi-1
tajntan sporedom. Tokrat se Je poka*
zala, da naše društvo lepo napreduje. Prostori so bili vsi napolnjeni in vse je bilo navdušeno, kar je dokaz, da se pri nas v Gradca vedno bolj širi narodna zavest O. Lesničar iz Celja nam je v Jedrnatih in krasnih besedah razložil pomen in namen »Zveze narodnih društev« in važnost narednega dela med ljudstvom. Prav iz srca se zahvaljujemo g. Lesničar-ju, da nas Je obiskal in nas razveselil s svojim predavanjem. Pri volitvah je izjavil dosedanji predsednik g. Rudolf Stegmtiller, da ne more več prevzeti eventuvalne izvolitve. Odložil je predsedništvo, katero je opravljal dve leti in to v času, ko se je moralo društvo br -iti za svoj obstoj, ko so ga zaprozi i pogoltniti nasprotniki. S četico zvestih tovarišev se je boril Rudolf Stegmtiller neustrašeno, dokler ni zmagal. In zmagal je. V priznanje njegovih zaslug je podpredsednik Kohne predlagal, naj se ga izvoli za častnega člana, Zbo-rovalci so ta predlog sprejeli z navdušenimi klici. Nato se je občni zbor končal.
Koroško.
Pomanjkanje vode v Celovcu. K
temu včerajšnjemu poročilu se nam poroča, da je izdal župan vočigled vodne krize, ki je nastopila tako nenadoma, oglas meščanom glede šte-denja vode. Glasom tega oglasa morajo zapreti posestniki vse kopalnice in izpiralnike na straniščih. Odpreti se morajo vsi vodovodi in šte-diti se mora z vodo na vse možne načine. Za neizpolnjevanie tega ukaza so določene precej hude kazni. •— Prebivalstvo mesta je vsled teh odredb, ki so pisane tako drakonično in brezobzirno, silno ogorčeno. Posestniki, ki so bili primorani priklopiti svoie hiše mestnemu vodovodu, se zgražajo nad tem. da se jim grozi sedaj za porabo plačane vode še kazen. Obenem se čujejo pritožbe proti mestnemu stavbnemu uradu. Oba reservoarja sta prazna, kljub temu. dasi se polnita lahko s 16^»0 litri vode v minuti. Nemogoče je, da bi se izpraznili reservoarji kar čez noč. B:ti m°ra kaka napaka, katero bi se bilo pri vestnem precledovatiu že lahko našlo in odstranilo, s Čemer bi bila preprečena ta nepotrebna kriza.
Laški divji lovci. Nedaleč od Pontebe je zasačil lovec dr. Preisa za neko veliko skalo štiri laške divie lovce. Zaklical jim je, da naj odlože puške in je nameril na družbo svojo trocevko. Divii lovci so presenečeni vrgli proč puške, eno kozo, enega kozliča in en nahrbtnik. Ker je imel lovec dovolj že tega tovora, je moral laške divje lovce izpustiti. Ti so jo udrli proti laški meji. Nedaleč od njih je ugledal lo^ec tudi dva gonjača, ki sta tudi pobegnila za lovci.
Drobne vesti. Pri Tra»i ie gorelo lPmesečno dete dekls Marije Hol-dernikove. Mati ie pustila dete samo v sobi, poleg posteljice pa gorečo svetilko. Ko se je vrnila, je bila p^1-stelr'ca v plamenu, dete pa že popolnoma ožeano. — Dne 9. januarja zvečer so našli v Št. Petru posestnika Rudola Ricglerja ustreljenega na svojem dvorišču Mož je bil že mrtev, imel je rano v snodniem delu telesa. Obdukcija je dognala, da je bil R eg*er ustreljen. Dne 14. januarja pa se ie javil žandarmeriji neki domačin, ki je priznal, da je ustrelil Riegleria, in sicer vsled neprevidnosti. — Trdovraten samomorilec je neki sodar na Šentvidski cesti v C 3-lovcu. Snoči se je že četrtič obesil, pa so ga zor»et rešili. Ko so ga spravili k zavesti, je rekel, da se bo že enkrat obesil.
Primorsko.
Solnčna Gorica je dobila preteklo sredo dopoldne tudi belo zimsko odejo. Snega je padlo sicer le par centimetrov, pa vendar toliko, da je oviral tramvajski promet, da brenk-Ijajo fijakerski konji po ulici s kra-guljci na vratu in da se bo naša nadebudna mladina zopet enkrat lahko prsteno nakepala, kar ji napravlja nepopisno veselje. — Drsališče na takozvanem »Hilmteichu« v Rožni Dolini je tudi dobro obiskano ter nudi slovenskim in italijanskim drsalcem obilo zdrave zabave in prijetnega razvedrila. — Akoravno nimamo posebnega mraza, vendar vsi oni. ki nimajo zakurjene peči, navzlic kosmatim ovratnikom, zimskim rokavicam in copatam le malce prezebajo, tolažeč se, da se nam bliža že ljuba pomlad.
Zima. V Trstu je burja precej ponehala. Predsnočnjim Je divjala najhuje. Dosegla je hitrost do 120 km na uro. Proti jutru je ponehala in je padla tekom dopoldneva na hitrost 42 km na uro.
Obsojeni laški tzzivači ta napadalci. I 3*6. lU —«•«—*-«
ttvo. — Razveljavljena sodba rovinjskoga sodišča. — Dne 6. septembra 1. 1. sta napadla brata Bartolo in Ivan Cosiovichv neki vasici pri Rovinju s pomočjo nekaterih laških pobalinov družbo Hrvatov, članov Ciril « Metodove družbe, ki so šli z razvito zastavo skozi vas. Zaprla sta Hrvatom pot, edjen je strgal z droga zastavo, pobalini pa so obmetavali mirno družbo med strašnimi psovkami s kamenjem. Omenjena junaka sta bila obtožena pred rovinjskim sodiščem pregreška po § 305. (hujskanje k protizakonitim dejanjem) in zaradi zlobne poškodbe tuje lastnine. Rovinjsko sodišče je obtoženca obtožbe pregreška po § 305. oprostilo, češ, da psovke ne tvorijo skupne celote, marveč so padale po-r samezno in niso zadostovale, da bi nahujskale mimoidoče Hrvate. Kar se tiče obmetavanja s kamenjem, trdi to sodišče, da ne spada sem, ker se izvrši pregrešek po § 305. le z besedami, ne pa tudi z dejanji. — Proti tej oprostilni sodbi se je državni pravdnik pritožil na kasacijsko sodišče. Zastopnik generalne prokuratu-re dvorni svetnik dr. Okretič, se je pridružil v svojem izvajanju pritožbi. Kasacijsko sodišče je pritožbi ugodilo, razveljavilo sodbo rovinj-skega sodišča in obsodilo obtožena brata Coslovich tudi zaradi pregreška po § 305. ,in sicer Bartola na 4 tedne in Johana na 2 tedna zapora. V utemeljevanju te sodbe navaja kasacijsko sodišče, da zasramovanje in psovanje obtožencev ni bilo samo zmožno, marveč naravnost zaradi-tega uprizorjeno, da bi nahujskalo Hrvate. Tudi obmetavanje s kamenjem se mora" obsojati po § 305., ker v zakonu ni omejitve, da se izvrši pregrešek po § 305. samo z besedami. — Tako je slavno rovinjsko sodišče zopet enkrat pogorelo.
Boj za Istro. Italijani so končno vendarle opazili in tudi javno priznali, da je njihovo gospodarstvo povsod tako zavoženo, da ni nobena rešitev več mogoča. Udarci, ki so jih doživeli Italijani v zadnjim času v našem Primorju, so bili tako težki in tako uničujoči, da so jih moralno popolnoma ubili, gospodarsko pa silno oslabili, tako da se celo njihovi najnovejši zavezniki Nemci jako slabo izražajo o niihovi go?podarski in politični moči. Priznajo, da so sla-bejši od Slovanov in da vedno bolj podlegajo. Ti katastrofalni udarci pa so imeli še drug učinek. Slovani so prišli končno do spoznanja, kako se je pospodarilo pod laškim krmilom z njimi, z njihovimi družinami in z njihovim denarjem. In za kolikor so Italijani v posameznih krajih moralno in gospodarsko padali, skoro za toliko so se dvigali Slovani. Le prav malo je oviral do sedaj še njihov vsestranski razvoj tretji faktor, ki se je vsilil v ta domači boj, tujec Nemec. Zato se trudijo Italijani sedaj na vse kriplje, da bi si pomagali iz te zagate- Morda jim zveza z oholimi Nemci že nekoliko preseda. Italijani v Istri so nastopili prvi in se poslužili jako nevarnega sredstva, ki pa ne bo prav nič pomagalo, kakor hitro posvetimo za njihove nove kulise. Mlajši laški elementi, katerim se je zdelo staro laško politično društvo premalo agilno in energično, so ustanovili novo organizacijo pod imenom »Unione Nazionale Istriana«. Tej novi kampanji, ki je naperjena na videz proti staremu laškemu režimu, v resnici pa pomeni le novo, silnejo akcijo proti Slovanom, ki naj pod krinko navideznega nasprotstva proti staremu laškemu režimu zbriše in zakrije stare laške grehe, se je postavil na čelo znani laški nestrpnež koprski odvetnik dr. Bennate, ki ie vedno roval proti istrskim Slovencem in Hrvatom. Že to dejstvo nam pove veliko. Že več nam pove resolucija, ki je bila sprejeta na seji iz-vrševalnega odbora, ki se je vršila v nedeljo v Trstu. V ti resoluciji se protestira proti slabi mestni upravi v Pulju in se zahteva, da uvede deželni odbor strogo preiskavo o prijavljenih nepravilnostih- Obenem pa si pridržujejo zborovalci pravico, zahtevati po dovršeni preiskavi vzpo-stavo občinske avtonomije. To je hinavščina in zlobno zavita igra, ki si jo upajo razigrati ljudje, ki so ščitili preje ta koruptni sistem z vsemi silami. Navidezno ogorčenje proti temu sistemu sedaj, ko je že padel, ko je že obsojen, kaže, da so pograbili ti možje, bržkone sporazumno s starimi grešniki, zadnjo rešilno bilko. Kar je bilo, naj se kaznuje in graja, toda končno zahtevamo mi. da se to pozabi in da se nam da zopet v roke krmilo, da lahko nadaljujemo z laškim gospodstvom. Istrski Slovani to dobro uvidevajo in ne bodo šli na ta novi lim laških politikov a la dr. Ben-nati in drugih.
Trčenje dveh parnlkov. V pristanišču na Reki Je trčil pri izhodu parnik »Tibor« v parnik »Bagdad«, ki Je vozil v pristanišče. Oba parnika sta dobila težke poškodbe in sta ostala v pristanišču.
Drobne vesti. Turški vojaki - vjetniki, katere so pripeljćb-li iz Valone, so se odpeljali predvčerajšnjim z Llovdovim parnikom »Praga« v Carigrad. V lazaretu pri Sv. Jerneju so ostali samo trije vojaki, ki so oboleli. — Burja v Trstu in v okolici je povzročila tudi mnogo nesreč. Več oseb je popadalo, pri čemer so dobili več ali manj težke poškodbe. — Zastrupil se je s karboino kislino 651etni posestnik iz Milj Franc Matterazzi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je v kratkem umrl. — Sneg je zapadel na R *ki. Ljudstvu, posebno mladini je napravil mnogo veselja, pa tudi dosti gorja. Sneg je zamrznil in ljudje, ki niso vajeni takih potov, so padali po mestu kot vreče. Več oseb se je precej nevarno poškodovalo. — Ponesrečen poskus poneverbe. V prometno banko na Reki je prišel te dni mlad človek in zableval na ime podjetnika Ivana Rubkiiča 3r>00 kron. Kljub temu, da je imel mož pravilno podpisano pobotnico, se je blagajnik nekoliko obotavlal izplačati zahtevano vsoto, ker je bil pred dobro uro Rubinič sam v banki in je dvignil 3000 K. Ko je videl mladi človek, da se blagajnik obotavlja, je pobegnil iz banke. Do sedaj nimajo o njem še nobenega sledu.
Dnevne vesti,
+ Klerikalce silno jezi,   da ne
more s tolikim aplombom napovedana deželna revizijska komisija na magistratu ničesar iztakniti, kar bi lahko izrabili v svoje politične namene. Predno je bila ona famozna komisija poslana na magistrat, je »Slovenec« kričal, da se je na magistratu kradlo in defravdiralo, da sc izginili tisočaki, zlasti iz ubožnega zaklada. Na »Slovenčevo« kričanje sicer nihče mnogo ne da, vendar pa je bila vsa slovenska javnost radovedna, kaj bo dognala s tolikim hrupom in vikom napovedana revizijska komisija na magistratu. Vedelo se je sicer, da je ta komisija pravzaprav samo agitacijsko sredstvo za deželnozborske volitve, vendar pa se je splošno pričakovalo, da bo ta komisija našla pred volitvami vsaj eno kost, ob kateri bi lahko vsaj ob času volitev glodali klerikalni volkovi Toda došle so in prešle deželnozborske volitve, a deželni revizorji še niso, dasi se trudijo in mučijo v potu svojega obraza, izbrskali na magistratu niti ene revne koščice, k? bi jo mogli porabiti in izkoristiti v svoje namene. Tako sta potekla skoro dva meseca in deželni revizorji še vedno rijejo kakor krti po zaprašenih magistratnih aktih in stikajo z vnemo, ki bi bila vredna boljše stvari po onem, kar je preje napovedoval ? vso gotovostjo »Slovenec«. Izsledu-jejo defravdacije in tatvine, iščejo tatov in defravdantov, a jih ne najdejo, ker jih sploh ni. S tolikim pričakovanjem in s tolikimi upi vpri-zorjena akcija deželnih kristjanov grozi končati s popolnim fiaskom in s kompletno blamažo tistih propadlih kreatur, ki so govorili o tatovih in defravdantih morda zgolj vsled tega, da bi pozornost javnosti odvrnil* od svojih nečednih del in umazanih dejanj. Ti klerikalni stekliši, drugega imena pač ne zaslužijo, sedaj kai besne in rjovejo v onemogli jezi, ker so se jim izjalovili načrti, ki so si jih preje zasnovali v svojih brihtnih in bistrih glavah. In da bi vsaj na zunaj prikrili svoj fiasko in svojo blamažo-so se vrgli sedaj na mestna posojila, na mestne dolgove in jih glodajo kakor gladen pes, če se mu vrže že oglodana kost. Toda s tem kričanjem in gobezdanjem ne bodo nikogar premotili, zakaj povsem nekaj drugega je tatvina in defravdacija in zopet nekaj drugega posojila in dolgovi. »Slovenec« je govoril o tatvinah in defravdacijah in t e mu je treba sedaj dokazati. Z govoričenjem o dolgovih in posojilih se ne bo izko-bacal iz jame, ki si jo je sam izkopal. »Slovenec« mora sedaj svoje obdol-žitve o neredih, o tatvinah in poneverbah v mestnem gospodarstvu dokazati, sicer bo ves svet vedel, da je čisto navaden lažnivec, obrekovalec in tat tuje časti! S cenenim zabavljanjem na posojila in dolgove pa se poštenjakovič ne bo izmazal iz nevarnosti, da izreče nad njim upravičeno uničujočo sodbo vsa poštena javnost!
4- »Dva modra z Jutrovega«
sta gotovo klerikalna dioskura Kre-gar in Štefe. Zares škoda, da Ljubljana za ta dva modrijana že preje ni vedela, ker bi sicer prav gotovo ne imela ne samo nobenih dolgov, marveč bi se celo po njenih ulicah kar gnetli s samim suhim zlatom nato-vorjeni osli. Da, Kregar in Štefe, to sta prava tiča! Tema dvema bi bilo treba izročiti v roke mestno gospodarstvo, pa bi bilo mahoma vse v redu in še celo mestni dolgovi bi kar
12 štev.
•SLOVENSKI NAROD', dM 1«. Januarja lffl4.
Stran 9«
preko noči   izginili,   kakor skopni
spomladi sneg pod toplimi žarki opoldanskega solnca.   Poslušajte, ljudje
božji, kake izredno sposobnosti in visoke zmožnosti imata dva izredna, l ,ia j višjimi duševnimi potencami se odlikuioča moža! Včerajšni »Slovenec- piše o teh biserih to-le: »Ljub-iianski župan ima dobro plačo, pa kljub tej plači in visokim advokatskim zmožnostim doslej ni bil zmožen spraviti skupaj pravilnega račun-sVega zaključka in proračuna. Krega r in Štefe sta morala sfcoro vse njegove številke — popravljati in tako spravljati mestno gospodarstvo v red.« — Pasja dlaka! To sta vam genija* ki raseta kakor ponižni vijolici neopaženi za plotom. Čast in slava bogu, da je »Slovenec« nam in Ljubljani v srečo odkril ti skriti vijolici! Ljubljančani, kaj potrebujete sedaj župana in občinski svet, proč ž njim. na magistratu pa postavite novi zvezdi — Kregarja in Štefeta, pa bo Ljubljana rešena vseh nadlog in kakor bi trenil bo v redu mestno gospodarstvo!
+ Junaki za plotom. Včerajšni
Slovenec^ si je zopet enkrat privoščil kost, na kateri si ni upal več glodati dlje. kakor sedem polnih let. Natolcuje obč. odbornika Pusto-slemška radi »Triglavove« zastave, ki jo je baje svoječasno kot predsednik onega društva zastavil. Ne zdi se nam vredno reagirati na podli napad izza Gostinčarjevega plota, le to konstatiramo, da je za enak zaplotni napad v »Slovencu« razpravljal o podtaknem aferi oficirski častni sod 27. pehotnega polka in da ie posredno prav zaradi istega napada izgubil član »Slovenčevega« uredništva Fran Terseglav oficirsko šaržo ter bil degradiran.  To le na razgrete živce
Slovenčeve« gospode tako dobrodelno vplivalo, da si niso upali odpreti ust do včeraj. Gostinčarjev plot jih je zoper oiunačil. Toda opozarjamo jih. da tudi taki plotovi niso vselej sigurni, kar lahko nove g. Terseglav. katerega je svoječasno tudi ščitil Žitnikov hrbet, in prav lahko se zgodi, da dobi, Štefe ali kdo drugi ako plačilo kakor Terseglav. samo seveda v drugi obliki. Torej junaki na megdan junaški!
Kdo je častneje zmagal? Iz Novega mesta se nam poroča: Naši ljubi klerikalčki kar nore samega veselja, da so v pravdi Rosman - Go-
ia »častno zmagali«. To -častno rmaeo so tudi primerno proslavili pri Štemburju in jo zalivali do ranega jutra. Dr. Dermastija, ki se mu ie Se opoldne tako mudilo domov, da je njemu na ljubo popoldanska razprava zdatno preje začela in je radi tega sploh šlo vse bolj na res«, takrat ko je bilo treba tudi dejansko pokazali, da mora res z večernim vlakom domov, ni naenkrat občutil ncbene take potrebe več, dasi bi bil prav komodno še lahko prišel na vlak. (Dokazi na razpolago). Pač pa |e s svojim na čuden način rešenim klijentom vred začutil potrebo na račun »zmage<- v »General - Stabs-kvarrirju klerikalne generalitete, pri očetu Štemburju do belega dne prekrokati. Dr. Ogrizek, katerega so vzeli za adjutanta seboj, se je v četrtek hvalil, češ, da je bilo toliko pijace, da se zdaj ne ve kako in kdaj je prikolovrati! domov.   No, če ga to
avno zanima, bi se dobila priča na
azpolago, ki bi lahko odgovorila na
boja vprašanja. Velika sreča za g. dr. Ogrizka je   bila. da  je okoli 3. g utr a j. ko se je vračal od Štembur-ja domov, močno snežilo. Ce je med notjo iskal ravnotežja na ljubi zenici, to vsled obilen snega ni bilo ravno težko, pa tudi preveč bolelo Ampak k stvari, kar se tiče častne zmage v tej aferi. V tej aferi se je slo z ozirom na odločno tajenje ne--erih klerikalnih prič, da Golija ni rabil besed: »Marš ven!«   v prvi vrsti za to, da se po nasprotnih pri-h dožene resnica. No in ta se je po izpovedbi 20 prič dognala. Kakih 20 prič ie z mirno vestjo in pod svojo c^o potrdilo, da je Golija res rabil take besede.   Nasprotno pa je le kakih 6—S klerikalcev   to  tudi po sodnem dvoru za dokazano smatrano dejstvo pod prisego zatajilo. Kje ie ta čast in zmaea? In kje je ta čast in zmaga, če je nasproti 20 pričam in prepričanju sodnega dvora, da je Golija res take besede izustil, vladni koncipist   Golija stavil   pod svojo H'užbeno prisego svojo   trditev, da takih besed ni izrekel? Ce je bil g. Golija o svoji nedolžnosti tako prepričan, čemu in komu so veljali njegovi pogosti obiski v Novem mestu času, ko je ta pravda tekla. Zdaj ko skoro z gotovostjo vemo, kako je obtoženec zmagal, nam je   še bolj -no. da je g. župan moralično res
častno zmagal«. On ima na svoji strani vso pošteno mislečo javnost, tudi od strani tistih, ki mu sicer osebno niso naklonnjeni. Tudi g. Go-liju nihče ne zavida, da je oproščen. Ampak kako sodijo pošteni ljudje o
tistih klerikalcih, ki so pod svojo prisego odločno zatajili, kar Je 20 prič odločno potrdilo?
4  Obsojeno klerikalno volilno
obrekovanje. Belokranjski klerikalci so se tudi pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah pokazali, da so zmožni največje zlobnosti, Če upajo z njo škodovati neljubemu jim nasprotnemu kandidatu. Svojčas, kakor znano so to svoje zlato krščansko srce pokazali v slučaju g. Julija Mazelle. Pa jih blamaža, ki so jo doživeli pred novomeško poroto ni še izučila. Kajti tudi to pot so svoj sličen manever poskusili v Metliki, nasproti samostojnemu kandidatu g. Fleišma-nu. Ker se jim je ta kandidat v splošni kuriji vendar le nevaren zdel, so mu sklenili z naravnost satansko zlobo na kandidaturi škodovati. Tik pred volitvami so namreč g. Fleiš-mana obdolžili, goljufije, češ, da je kot podnačelnik ondotne posojilnice denar kradel in druge take »čednosti uganjal. Da s tem svojim obrekovanjem ložje operirajo pri volilcih, so nahujskali nekega Antona Reis-neria v Metliki, da je s tem obrekovanjem napravil ovadbo na c. kr. državno pravdništvo v Novem mestu Nam se je že ob izidu volitev čudno zdelo, da g. Fleišman pri svoji splošni priljubljenosti ni še več glasov dobil. Zdaj je prišlo na dan, na kak način so klerikalci toliko gla-snv dobili. Agitirali so namreč okrog Fleišmanovih pristašev in kazali dokazila, da je g. Fleišman v kazenski preiskavi zaradi goljufije. Obenem so seveda ljudi strašili, češ, nikar ga ne volite, ker tudi če bi bil izvoljen, njegov mandat ne bo potrjen, ker ga bočo zaprli. Na ta način je g. Fleišman zgubil gotovo še čez 400 glasov, če ne še več. Da to ni iz trte zvito, kot bi se klerikalci zdaj radi izma-zali, je najlepši dokaz, da je kaplan še pri volilni komisiji rekel: Če bi bil Fleišman izvoljen, na kar pa seveda ni upati, ampak recimo tudi, če bi bil, je ta mandat tako izgubljen, ker je Fleišman v preiskavi in bo bržkone zaradi hudodelstva goljufije obsojen. — Tako nizko je že padlo krščanstvo naših deželnih kristjanov! No. pa kakor v slučaju Mazelle, so se tudi tukaj hudo spekli. Državno pravdništvo v Novem mestu je dognalo, da je bila ovadba neopravičeno obrekovanje poštenega človeka. Tozadevna preiskava se je ustavila. Sedaj na je g. Fleišman sulico obrnil. Katoliškega postenjakoviča, ki pa je najbrže samo žrtev glavnih hujska-čev v talarju, je prijel in ga tiral pred novomeško okrajno sodišče. Tu je poštenjakovi č neopravičenost svojega obrekovanja priznal (ker je moral) in bil le vsled človekoljubnega nastopa g. Fleišmana in dobrega srca g. sodnika samo na 10 dni zapora obsojen. Po obsodbi je g. Fleiš-manu v nadaljno zadoščenje podpisal izjavo, v kateri preklicuje svoje oboolžitve kot neutemeljene in v kateri se mu že naprej zahvaljuje, da bo g. Fleišman tako dober, da se sam pridruži prošnji še za nižjo kazen, kakor jo je v takem slučaju že dosti nizko dobil. In to pravijo, da je krščansko od naših deželnih kristjanov !
- Šentpeterska duluv ščina in »Sokol«. Tisti časi, ko so služile pro-povednice po kranjskih cerkvah v r zla^o besede božje, so že davno minuli. D?nes se glase z >nega posvečenega mesta edino le !iujskajoči govori politične vsebine s rozornim namenom, da jih izve in primerno honorira prečastni gospod ordinarij. Tendenca tistih duhovnikov - vroče-k'vnežev je ta, da si mladi kaplan za nagrado svojega političnega delovanja pribori mastno faro, oziroma, da se župniku - grešniku pregledajo marsikaki kosmati grehi. Dva taka govora smo čuli »na Kraljevo« v šentpeterski cerkvi. Zjutraj je katoliški apologet Podbevšek zamenjal ho-milho o epifanijskem evangeliju s poveličevanjem S. L. S. in se v svojem govoru povspe! do gorostasne trditve, ća »je ta stranka edina katoliška na svetu!« Brr!! Morda je imel tedaj v mislih vzornika iz naše župe, velikega in prečistega kristijana Oražma et consortes??!! — Popoldne smo pa imeli čast poslušati faj-foŠtra Petriča. Če menite, da nam je naš župni glavar pojasnjeval bla-govest o »Razglašenju Gospodovem« m pripovedoval o »sv. Treh Kraljih«, se grozno motite. Za svoj temat si je raiše izbral proslavljanje čukarije in grdenje sokolstva. Ko je izsul polno mero bizantinske hvale na glave »Čukov« in ozmerjal poganske »Sokole^, je razvnet viknil: »Kje ste še kdaj videli »Sokole« skupno pod zastavo pri procesiji sv. R. T.? Kje skupno pri sv. maši? Kje skupno pri sv. obhajilu?« Svojo ekspektoracijo je zabelil končno še s tem-le ocvirkom: »Sploh ne morem umeti, kako se morejo katoliški kristjani vpisa-vati v »Sokolska« društva!« — Staremu »Sokolu« mi ie vskipela kri
vspričo takega govora, ki profanira božji hram in ne morem si kal, da ne bi kolikor toliko zavrnil mfamne izbruhe tega fanatičnega božjega namestnika. V polpreteklem času še smo »Sokoli« pri zletih na deželo prisostvovali maši, pri kateri sta stregla društvena člana v kroju; tedaj smo šteli v svojih vrstah še ka-mnika Kljuna in dr. Žitnika. Toda rodila se je era Missija - Mahničeva, ki je proglasila narodnost za poganstvo in napovedala »Sokolstvu« boj na nož. Prišlo je tako daleč, da »e škof Missija prepovedal cerkveno blag oslovi jenje društvenega prapora ► Zagorskega Sokola« in le energičnemu nastopu litijskega okrajnega glavarja Grila, ki se je upravičeno bal izredno razjarjene množice, gre hvala, da se je umaknila tista prepoved. Hiearhija sama nas je pregnala iz cerkve in mi bi jej ne smeli vračati šila za ogniilo?!! »Sokol« ni Ćuk Sokol« Je značaj, ki ne klone t'lnika pred vsakim popom! Rad verjamem, da se župniku PetriČu delajo skomine po onih »zlatih, dobrih« časih, ko si je domneval vsak fajmo-šter, da je vsaj za pet palcev višji od gospoda boga, po časih, ko so si deželni in drugi dostojanstveniki, ter najuglednejši meščanje šteli v izredno veliko čast. da so pri procesijah nosili nebo in s plemstvom vred za-slanjali je z gorečimi svečami. 'I oda tisti časi so prešli in na žalost šent-peterskega župnika in še koga drugega se ne vrnejo več! In nikoli ne bo »Sokol« delal tercijalske štaiaže na ljubo gotovim ljudem! »Sokol« ni n-kako kontemplativno društvo, niti cerkvena bratovščina, gospod iaj -mošter! »Sokolu« je nalog, gojiti telovadbo, bratoljubje, narodno zavest, vzgajati značaje, vzbujati sa-mr>zavesl! »Sokol« ni svetohlinec! »Sokola se klanja najvišjemu neopazen, držeč se besedi sv. pisma: »In kadar moliš, ne bodi kakor hinavci, da radi po stajališčih in po uličnih oglih stoje in molijo, da se pokažejo ljudem. Resnično vam pravim, da so prejeli plačilo svoje. Ti pa. kadar moliš, vnidi v hram svoj, in zapri duri svoje, ter se pomoli očetu svojemu na skrivnem. In oče tvoj, ki vidi na skrivnem, povrnil ti bo očitno.« (Marei VI., 5.—^>.) Za stražo pri »božjem grobu«, za nositelje zastav, neba in sveč pri procesijah itd., ne sodijo »Sokoli-; pač pa se za to kvalificirajo »Čuki«. Nje naj povabi župnik Petrič! Vzgaja in najema naj jih. Če ga je volja, tudi še, da mu bodo pometali cerkev in pisarno, ter »Posojilnico« in celo — njegovo kegljišče! Čukarija. ki propagira samo tercijalstvo in svetohlinstvo. dočim jej je etična stran katoliške vere deveta briga, bo tu uprav na svojem mestu! —-Star »Sokol«.
— Promocija. V soboto. 17. t. m. ob V, na 1. popoldne bo promoviran za doktorja prava na graškem vseučilišču g. Anton Horvat, odvetniški kandidat in starešina akad. teh. društva »Triglav« v Gradcu. Iskrene čestitko.
— Dvorni svetnik Vatroslav Ja-gič na Dunaju je bil imenovan za častnega člana cesarske biblioteke.
— Tiskarsko gibanje. Pogodbo s pomočniki je doslej začasno podpisalo v Avstriji 283 tiskarn, kjer je zaposlenih 3420 pomočnikov in 847 pomožnih delavcev. V Ljubljani sta nrovizorično     pogodbo podpisali
Narodna tiskarna« in »Učiteljska tiskarna« ter tiskarna »Sava« v rCranju.
— Plesni učitelj g. Julij Morter-
ra praznuje letos jubilej svojega 15-letnega delovanja v našem mestu. V tem času si je znal pridobiti splošen ugled in spoštovanje v vseh krogih. Njegovi mnogoštevilni učenci se bodo gotovo radi in z veseljem spominjali svojega učitelja, ki je učil Ter-psihorine umetnosti.
— Dobra policija je vsekako c. kr. državna v Ljubljani. Razne malenkosti hoče odpraviti z največjo eneržijo, na snaženje in posipanje hodnikov je pa popolnoma pozabila, kljub temu, da se je vsled nemarnosti odgovornih oseb pripetilo že par nesreč. Baje je do danes došlo v vložišče le par ovadb. Prav je in lepo, da se jemlje na prebivalstvo obzir, ter da se ga po nepotrebnem ne šikanira, a se mora vpoštevati tudi javni interes. Zaradi nemarnosti posameznih oseb vendar ne sme biti cela pasaža v nevarnosti!
V prid revnim šolskim otrokom v Sp. Šiški se vrši dne 17. t. m. v gostilni pri »Anžoku« velika plesna veselica na katero se vse prijatelje mladine najvljudneje vabi. Vstopnina 20 v. Začetek ob 9. zvečer.
Na shod« železničarjev v Spodnji Šiški so se posebno poudarjale sledeče točke: Poslabšanje ekonomičnih razmer železničarjev, katerih ne poboljšajo vse slovesne obljube železniške uprave, avtomatično napredovanje po delavnicah, o delovanju takozvane »frsparungskotnisiou« in
o odstavljenju delavcev o personalni komisiji in o več drugih, za železničarje vitalnih vprašanjih.
Županska volitev v Št. Janžu na Dolenjskem. Dne 8. t. m. je bil pri
županski nadomestni volitvi izvoljen za župana posestnik Ivo Majcen, mesar in gostilničar v Št. Janžu. izid te volitve je cela občina že naprej vedela. To pa je pristaše S. L. S. silno jezilo in hoteli so za vsako ceno izvoliti njih pristaša za župana, dasi imajo med 24 odborniki le 7 pristašev. Ker pa to ni šlo poštenim potom, so se poslužili sleparije in goljufije. 23 odbornikov je volilo in kako razočaranje je bilo ko so se preštele glasovnice; bilo jih je oddanih mesto 23, petindvajset. Pravico-ljubni pristaš S. L. S. je oddal skupaj zvite kar tri glasovnice. Novoizvoljeni župan je eden izmed najmlajših županov na Kranjskem. Star je šele 28 let. Upati je, kakor je že večkrat pokazal, da bo neumorno deloval v prid občanov ter s tem zadobil zaupanje še k večkratni izvolitvi.
Škocijan. Pri nas razsaja od Novega leta sem škrlatica. Slučajev je okrog 60, umrlo jih je šest. Noben vrag pa ne zahteva, da bi se šola zaprla. Več kot polovica otrok manjka v šoli; starši se jih iz bojazni, ker bolezen rapidno narašča, ne upajo pošiljati v šolo. Razširila se je celo v rasko občino; na Zamešku se širi opidemija med starejšimi. Mnogi pa puščajo mrtvece na mrtvaškem odru, otroci in odrasli pa hodijo za pogrebi. Sanitarna oblast, kje si? Šolsko vodstvo, kje si? Ali je to čudno? Kaplan Škrbec in Komlanec pa sklicujeta shode otrok, ki so včlanjeni v nekem »Vrtcu«. In to v tem kritičnem času. Ali je tem ljudem res vse dovoljeno, so li res sakro-sanktni? Prvič pospešujejo širjenje te krute bolezni; starši otrok ne puste v šolo, kaplan pa nasprotno raz lečo sklicuje shode. Drugič je pa šolarjem po zakonu prepovedano, udeleževati se kakršnihkoli shodov, kamoli takih. Kaj pravijo k temu me-rodajne oblasti? Kaj namerava ukreniti v očigled tej nedopustnosti častiti dekanat in ordinarijat? Naj malo poučita te ljudi, sicer storimo resnejše korake!
Nova metoda za povzdigo po-božnosti. Z Dolenjskega se nam poroča: Škof je tudi pri nas vpeljal policijsko odredbo, ki se je z novim letom pričela sistematično uveljavljati po vseh župnijah. Stara znana navada je, da se ljudje, ki ne marajo, da bi zijala prodajali pred oltarjem in da bi se hoteli celi cerkvi kazati, češ, poglejte me, tudi jaz sem tukaj, najraje spravijo kje vzadaj pod korom in sploh bolj v zadnjem delu cerkvene »ladje <. Seveda se ta navada ponekod zlorablja tudi od strani kristjanov, katerim je že dovolj, da gredo le v cerkev ali vsaj blizo cerkve, za pravo pobožnost pa se ne brigajo veliko. Toda to zlo bi se dalo z lepa odpraviti v večkratnih dobro-hotečih opominih raz prižnice. Ali naš modri višji pastir ie to reč po svoje ukrenil. Naročil je namreč duhovnikom, naj take ljudi, ki ostajajo vzadaj v cerkvi, kar pode pred oltar tudi če se tam vrši služba božja. Doslej smo čitali že nekaj slučajev iz Gorenjske, kjer so ljudje silno ogorčeni nad to policijsko odredbo. Zdaj se je isti ples tudi pri nas začel. Kjer sta župnik in kaplan, tam igrata policaja tako. da je pri župnikovem opravilu kaplan za policaja, pri ka-planovi pa župnik. Kjer pa kaplana nimajo, pa si župnik najame patra iz Novega mesta. Na ta način n. pr. si pomaga Šentpeterski župnik, ki zaradi lepih krone ne mara imeti kaplana. Pred kratkem si je iz mesta najel patra za 10. mašo. Med mašo je pa župnik naganjal ljudi od vzadaj naprej proti oltarju. Neko dekle, ki je komaj prišlo v cerkev, se je pri tem policijskem poslu tako vstrašila, da je padlo na tla, in bi si bilo kmalo glavo razbila. Župnika je postalo vendar malo strah, češ, kaj bi bil jaz odgovoren za posledice poškodbe. Če je punca pametna, ga bo tudi prijela. Kakšna služba božja naj je to, če eden božjih namestnikov pri oltarju sv. mašo daruje, drugi pa vzadaj kot policaj ljudi preganja po cerkvi in pri tem poslu zmerja ljudi s psovkami, ki se čudno slišijo iz ust duhovnika v cerkvi. In, naš škof, če nobeden drugi, ta bo tudi najzabi-tejše kimovce spreobrnil. Le po tej poti naprej!
V Novem mestu priredijo prijatelji glasbe dne 22. t. m. koncert godbe pešpolka št. 53 s plesom. Prodaja vstopnic pri g. Kendi do 19. Ako se do tega dne ne nabere zadostna vsota, se koncert isti dan odpove. Zaradi tega se vabi k obilni udeležbi.
Barja in zameti na Notranjskem.
Po celem Notranjskem zapadel je visok sneg. Burja divja z vso silo in napravila je velikanske zamete. Vlaki imajo večurno zamudo. Današnji Jutranji vlak z Reke obtičal je na po-
staji Trnovo - Bistrica. Eno lokomotivo s snežnim plugom spremljal je gospod postajenačelnik Kocijančič do Sv. Petra. Snežni plug bi kmalu obtičal v velikanskih zametih, Z večjo zamudo odšel je potem vlak iz trnovske postaje proti Ljubljani. Proti Divači so zameti še večji, cel promet se le s težavo vzdržuje. Sneži še vedno, burja pa poje čedalje bolj svojo grozno pesem.
Iz radovljiškega okraja nam pišejo. Te dni je zapadla debela plast snega, tako da je promet na cestah na Bled in pa v Radovljico in pa Begunje zelo otežkočen. Druga leta je cestni odbor, njemu na čelu skrajno marljivi napredni Leski župan Žark, že prvi dan, ko je visoki sneg zapadel, takoj z velikim plugom pretrgal ogromni sneg na cestah ter napravil zopet vozno pot. A lansko leto so naši »brihtni« koritarski volivci volili klerikalni, nazadnjaški zabiti cestni odbor in glej, letos že poznamo vozniki dobroto tega »brumnega odbora« — sneg leži na cesti kakor ga je Bog dal, klerikalni cestni odbor pa leži za pečjo ter morda študira »Mohorjeve molitvene« bukve ali pa katekizem o čudežih vodiške Johance!
Kinematograf »Ideal«. Specialni večer. V petek, dne 16. jan. 1914: 1. Slapovi pri Sarpenu. (Naravni posnetek.) 2. Na življenje in smrt. (Ameriška drama v 2 dejanjih.) 3. Nunnejeva denarnica. (Komično.) Bela dama. (Razposajena veseloigra v 3 dejanjih Nordiskfiim Co.) Jutri kriminalni roman »Orožnik Mobius« in burka »Prostor je v najmanjši hiši«.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske. V
času od 4. do 10. t. m. se je rodilo 21 otrok, mrtvorojena sta bila 2, umrlo je 25 oseb, med njimi 13 tujcev in 12 domačinov. Za jetiko je umrlo 5 oseb, med njimi 2 tujca, za škrlatico
1, vsled mrtvouda 1,   vsled nezgode
2. V zavodih je umrlo 19 oseb. Infekcijskih bolezni so priglašeni ošpic 1 slučaj, vratice 1 slučaj, škrlatice 2 slučaja.
Društvena naznanila.
Narodna čitalnica priredi v soboto, 17. t. m. ob pol 9. zvečer svoj šesti družinski večer kot »Čajev večer«. Aranžma večera so iz ljubeznivosti prevzele pokroviteljice čitalničnih prireditev, naše narodne dame, kar jamči, da bo ta prireditev nadkriljevala vse dosedanje.
Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo v Ljubljani naznanja tem potom slavnemu občinstvu, da je svojo knjižnico popolnoma preuredilo, nabavilo si dokaj novih knjig in da je ista slavnemu občinstvu na razpolago. Knjižnica se nahaja v Cerkveni ulici št. 21 (pritličje, desno), odprta je vsak ponedeljek in petek od 6. do S. zvečer. — Knjižnica je bila do sedaj društvena in so imeli pravico do nje le člani društva, sedaj pa si je pridobila pravico javnosti, tako, da je vsakomur dostopna. — Društvu naklonjeno občinstvo pa vljudno prosimo, da prebrane knjige, ki leže doma brez pomena, blagovoli darovati knjižnici.
Finančni odsek za III. slov. vse-sokolski zlet v Ljubljani 1. 1914., ima v sredo 21. t. m. ob 8. zvečer v zvezni sobi v Narodnem domu svojo redno sejo. Bratje, ki ste bili pozvani v ta odsek, pokažite z redno udeležbo in vnetim delom, da imate srce za sokolstvo — za narod.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 1. februarja v spodnjih prostorih gostilne »pri Babiču« na Dolenjski cesti domačo plesno veselico za člane in po njih vpeljane goste. Čisti dobiček je namenjen podpornemu skladu društva.
Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku naznanja, da se vrši društveni občni zbor v nedeljo, dne 25. januarja ob 2. popoldne v društveni sobi s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročila: a) predsednika; b) tajnika; c) blagajnika; d) arhivarja; e) preglednikov. 3. Volitev: a) predsednika; b) odbornikov in namestnikov; c) preglednikov; d) pevovodje; e) zastavonoše. 4. Samostojni predlogi. 5. Slučajnosti. — K udeležbi vabi vse p. n. gg. izvršujoče in podporne člane — odbor.
Prosveta.
Gledališče. Arturja Schnitzlerja tridejanski igrokaz »Ljubimkanje«, je pri nas znan. Gledali smo ga že tudi kot opero, ki jo je komponiral Čeh Neumann. Spomini na oboje so najboljši in najlepši. Preprosta, presrčna in naturna vsebina je delovala tudi včeraj, dasi ni bila tako igrana, kakor , bi si človek predstavljal in želel. Mi nimamo letos primernih  igralk hi
Stran
SLOVENSKI NAROD*, dne 16. januarja 1914.
12. Štev.
igralcev, a zadovoljiti se nam je treba, pravijo, s tem, da sploh kaj imamo. Pravi in resnični mojster je poleg redkih izjem, ki ga ne dosegajo, edini goso. Borštnik, sicer nesrečni vodja letošnje bolehne dramske sezije. Starega goslarja VVeirin-ga je igral včeraj s pretresljivo resničnostjo, z natumo dobroto, ki je obsevala vse njegovo dejanje in ne-hanje in z iskreno gradacijo bolesti,ki se je zlila ob koncu zadnjega dejanja v globok efekt. V vlogi njegove poštene, dobre in nepopačene hčerke je debutirala gospa Ruža B o ž i n s k a. Njeni igri ni odrekati rutine, tudi Čustva ne, ki so preplavljala mnoge izmed njenih kretenj, njenih besed in stavkov. .Mestoma je bilo dovolj diskrecije za tako iskreno ljubezen, kakor io čuti srce Kristine, mestoma je pokvarilo deloma učinek vzdihovanje, ki se je za Čisto umetniško kreacijo preenolično ponavljalo. Treba pa jemati v obzir, da je gospa debu-tantka nastopila nemara prvič v slovenskem jeziku na slovenskem odru, kar ji je provzročilo ovire in neprilike zlasti radi jezika, za katerega je morala med igro vse preveč skrbeti. V ostalem kaže omenjati tole: Nekateri naši gospodje se le s težavo privajajo odra. Igra jim noče teči od srca, vidi se na vseh koncih in krajih, kako sc gibljejo le po ukazih nevidnega avtorja. K besedi ali stavku, ki ga izgovore, manjka pravih potez v obrazu, pravega izraza oči, prave kretnje v životu. Smeh, se ie videlo, da jim ni bil potreba. Nenaravno so raztegnili usta. nenaravno dvigni'i gornjo ustnico in razgalili zobe in zdi M celo. da jim treoeče v očeh in gleda iz tega narejenega smeha neka plašnost, celo neka bolest, ki priča z gotovostjo o neugodnem položaju, v katerem se nahajajo. In dva in tri stavke naprej jih zanese igra s seboj, ali naenkrat zopet stoji na odru človek, ki se popolnoma leči od tistega, ki ga igra in ki ga mora igrati. Ravno pri »Ljubimkanju <, pri tej preprosti in naturni umetnini, bode oči nareje-nost, kompliciranost, nenaravnost. — Obisk je bil slab, aplavz pa iskren.
— > Ljub^anski Zvon«. Vsebina januarskega zvezka: 1. Ivan Albreht: Fantazija, o življenju. — V pristanu. 2. Ignacij Gruden: Ob Adriji. 3. Ivan Cankar: Ottakring. (Dalje prihodnjič). 4. A. Labud: Na oklicih. 5. Vladimir Knafiič: Giovanni Boccaccio. < Dalje prih.). 6. Miian Pugelj: Mati. 7. Rad. Petruška: V sveti noči. — Proseča pevka. 8. Lovro Kuhar: Za delom. 9. Viiko Mazi: Umetniška pisma. IG. Dr. Fr, Ilešič: Povest o poslednjih dneh Srbije v XV. veku. II. Književna poročila: Am. Debeljak: Ivan Pregelj, Mlada Breda. — Ani. Debeljak: Starogorski. Zorisla-va. — L Wester: Pa\. Flere, F. Pal-uako\ i spisi 1. in II. zvezek. Iz mladih let — Dr. Fr. Sturm: Dr. Josip Valjavcc, Italijansko - slovenski slovar. — Dr. Fr. Ilcšič: Koledar (\estnik) XXYIii. šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — iBranibor« slovenski   mladini 1914.
— Š.: Koledarček Učiteljskega doma v Celovcu za 1. 1914. — Dr. Fr. Uešič: Mariborski Siov. koledar za leto 1914. — Ani. Debeljak: Vladimir Nazor, Istarske priče. — Felici-jan: B. Budisavljević, S Ličke grude.
— Dr. Fr. Iiešič: Srpkinja-. — Dr. Fr. Ilcsič: Slep&nek Cenčk. Srbsko od prveho povstani 1804 do dnešni doby. — T. Radivojivič. Srbija u slici S reči. — S.: Sammlung slaviseher Leiu- and Handbachcr. — Nove knjige.
Razne stusri.
* Gorki v Petrogradu. Maksim Gorki, ki je živel od leta 1905. v pregnanstvu v Italiji, je prišel predvčerajšnjim v Petrograd-
* Poneverba. Na Dunaju so aretirali Umika gremija dunajskih trgovcev Franca Schvvarzla. ker je poueveril pri gremiju čez 10.000 K.
Zaradi mase. Protestantovske-ga polkovnika Labradorja, ki je bil obsojen, kc- se ni hotel udeiežiti maše. je španski ministrski predsednik p^rnilostil.
* Ponesrečen parnik. Laški parnik Lino«, ki je odplul pred par dnevi obložen z lesom iz Reke je nasedel pri Punta Ludri na pečine. Moštvo se je rešilo, parnik je izgubljen.
* Carjeva javna biblioteka v Petrogradu je slavila v četrtek stoletnico obstoja. Tem povodom se je vršila slavnostna seja, katere se je udeležil tudi ministrski predsednik Kokovcev.
Ponesrečen parnik Cobe-guitli so našli na skali. Bil je tako nagnjen, da je valovje že odnašalo predmete raz krov in gnalo proti obrežju. Rešilnim parnikom se je po dolgem trudu posrečilo, da so rešili S*se potnike in moštvo.
* Prosta ljubezen. Policija v Sarajevu je razkrila obsežno družbo Turkov, ki se je nazivala: »Družba proste ljubezni«. Člani, moški in ženske so se sestajali v treh velikih stanovanjih, kjer so uganjali različne orgije. Lastnice teh treh stanovanj so aretirali.
* Beilis na Dunaju. Junak znanega kijevskega ritualnega umora zid Beilis je prišel v četrtek z ženo in s tremi otroci na Dunaj. Beilis potuje v Palestino, kjer mu je odkazal šef pariške hiše Rothschiidov lepo posestvo kot darilo za prestane muke.
* Smrtna nesreča na beroHnskl podzemeljski železnici. Pri uvozu v predor je padel vsled sunka voza universitetni profesor pl. Soden, župnik jeruzalemske cerkve raz voz in je priletel z glavo cb steno. Pretresel si je možgane in je v par urah umrl.
* Izvršitev smrtne obsodbe. Po-
sestnica vrtiljaka vdova Kokeritz je bila obsojena dne 28. junija L 1. v Kottbussu na smrt na vešalih, ker je meseca februarja L 1.umorih svojega Ijubčka Frohlicha, njegovo truplo razsekala in sežgala. Kokeritzovo je obesil predvčerajšnjim zjutraj ob 8. rabelj Sch\vitz iz Vratisiave.
* Polom laške banke. Pred nekaj dnevi so aretirali podpredsednika laške kreditne banke Locarno Carttonia. Iz Bellincione poročajo, da ^o obdržali podpredsednika po daljšem zaslišanju v zaporu. Obenem na so aretirali tudi člana upravnega sveta dr. Respinija, predsednika upravnega sveta Iv. Volom iera pa so zastražili. ker je bolan, doma.
* Oporoka Rani pol le tvori še vedno veliko zagonetko v vatikanskih in sploh v rimskih krogih. Pri seznamu kardinalove zapuščine v sobi. v kateri ie kardinal umrl, je rekel kardinalov koinornik. da se bo našla oporoka v bibloteki. V zadnjih dneh je preiskala policijska komisija v navzočnosti zastopnikov Vatikana celo bibloteko, toda oporoke niso našli.
Potres. V četrtek zjutraj ob 4. so čutili v Livornu lahek potres. Čez pol ure sta sledila prvemu dva močnejša sunka. Ob 9. jima je siedii tretji najmočnejši sunek. Popokale so po hišah šipe in več predmetov je popadalo. Ljudstva se ie lotila panika. Prebivalci so se zbirali na trgih, kjer so zanetili velike ognje in se pri njih greli. Tekom popoldneva se je ljudstvo pomirilo in šlo v s\oja stanovanja. Od takrat ni biiC čutiti nobenega s;.nka ve i..
* OdUkovan zrakopiovec. Pomorski nadpornčnik Dertran je dobil častno kolajno za rešitev življenja. Bertram se je dvigr.il namreč kot pasaži r dne S. februari? 1. 1. z avstrijskim inženirjem aviatikooa Sa-blatnikom pri Doberitzu. V višini kakih 500 metrov se je pokvarilo letalo in se ie nagnilo Bertram je skočil ped levo perut in sc obes.l na ogrodje. S tem je dobilo letale« ravnotežje in Sablatnik se je spustil na tla. S svojim činom je rešil Bertram življenje ocen avialikov.
* Zastrupijevalec liopf. Nada line priče so izpovedale zelo obtežflno za rlopfa. Njegova soseda Paiuni >va mu jc rekla v obraz, da žvižga /;e vrabci na strehah, da dela oa s rupom. Pajunkova ie bila tudi vcC rat v Iiopfovem laboratoriju, kjer jc bilo polno strupov. Nekoč ji je pok izal Hopf več bakterij in ji ie rekel: Če padejo te bakterije na tla. bo okuženo lahko celo mesto. Neki drugi priči je svetoval riopf, da nas da svojemu bolnemu otroku strup, katerega mu bo on dal in da ;-e r-j strup v človeškem truplu ne da več dokazati.
* Uršulinke odneljale dečka? Dunajski listi poročajo, da ie izginil v Hernalsu v ponedeljek 131etni deček Rudolf Majunka. Na več kolodvorih zapadne proge so našli pisma, ki jih je pisal deček svojim staršem.
V pismih prosi pomoči in pravi, da so ga odpeljal^ Uršulinke in da ga peljejo v nek francoski s?mostan. Zadeva, ki s tem seveda še ni jasno razkrita, vzbuja v mestu precejšno razburjenje, ker je gotovo, da gre tu za rafinirano premišljen in izveden zločin.
Savernska afera. Kakor smo že poročali, namerava Vsled te umazane afere, katero imenujejo nekateri nemško Dreirus iado, odstopiti namestnik za Alzacijo in Lorcno grof VVedel. Sedaj govore, da odstopi v slučaju demisije grofa \Vedla vsa al-zaško-lorenska vlada. Iz Sirassbar-ga poročajo, da hočejo v tem slučaju zahtevati vpokojitev vsi državni podtajniki z državnim   tajnikom. —
V deželnem /boru je bila sprejeta resolucija socijalnodemokratičnega poslanca Peirotesa, ki jc roudarjal z ozirom na škandalozni proces proti savernskim oficirjem, da se mora z vso odločnostjo zahtevati odprava vojnih sodišč fin omejiti cesarjeva omejevalna pravica.
■ Atentat na Seri! pašo v Parim.
K atentatu pravi Šerif paša, da ie dobival že delj časa grozilna pisma in da je že pred časom prosil policijo, da bi nadzorovala njegovo hišo. Dalje trdi paša, da je bodalo, katero so našli pri atentatorju, isto, s katerim je bil umorjen pred nekaj meseci v Carigradu znani žurnalist Zeki beg. Mladoturška stranka je pozvala pred kratkim Šerif pašo, da naj preneha napadati sedanjo vlado in naj se pridruži s svojo stranko Mla-doturkom. Toda Šerif paša je stavil take pogoje, da jih Mladoturki niso mogli sprejeti. Razvidno je torej, da je atentat organizirala in uprizorila turška vlada sama, da se znebi nevarnega nasprotnika, ki je pravočasno pobegnil iz Carigrada.
* Stavka v južni Afriki. Iz različnih krajev južne Afrike dohajajo o stavki različne vesti. V Kappstadtu se je položaj nekoliko izboljšal. Več delavcev, ki so stavkali, je že na delu. Hujše je v Johannesburgu. Pred delavskim domom, kjer so zbrani stavkujoči delavci, se je zbrala velika množica prebivalstva in je hotela napasti hišo. Prišlo bi bilo do strašnega poboja, da ni policija množice pravočasno razgnala. Pri tem sta bili dve osebi težko ranjeni. Vojno stanje se vzdržuje z vso gotovostjo. Vodja delavcev Bain, katerega ie hotela policija aretirati, je v delavskem domu in pravi, da sc s svojimi tovariši prav dobro počuti. Oblast jim bo zaprla danes vodo in luč. Hiša je zabarikadirana in bogaiO picskrbljena z vodo in z živili. Na strehi plapola velika rdeča zastava. V hiši je 200 do 300 mož, ki so popolnoma oboroženi. Proti večeru je razgnala policija ljudstvo izpred hiše in popolnoma izpraznila sosedne hiše. Okolico so zasedle močne čete policije in vojaštva. Nato je policija zahtevala, da naj se stavkujoči vdajo. Ko so stavkujoči uvideli, da sta policija in vojaštvo pripravljena seči tudi po skrajnih sredstvih, so kapitulirali. Vodjo Baina in 10 njegovih najboljših tovarišev so aretirali. S tem jc odpor stavkajočih v Johannesburgu zlomljen. Kljub temu pa pristopajo po drugih krajih k stavkujočim še vedno novi delavci, tako, da se število stavkujocih delavcev še ni zmanjšalo.
* Strašen izbruh vulkana Sakura-
ShrmmachL O tej strašni strašni katastrofi, o kateri smo že včeraj precej obširno poročali, prihajajo vedno grozovitejša podrobna poročila. Neka vojna ladja poroča brezžično, da je pokrito mesto Kagoshima s 15 čevljev visoko plastjo pepela in lave. Približno 600 hiš je popolnoma zasutih. Cel otok je zavit v oblak dima, iz katerega se dvigajo plameni in debelo kamenje, in posvečen poginu. Japonska križarka >Tone<- brzojav-Ija. da ni ostal od prebivalcev mesta niti eden pri življenja. Neka ladja, ki je vsprejela kmalu po prvem izbruhu ognjenika 307 beguncev na krov, se je potopila v vrelem morju. In iz Ku-mamota poročajo, da so se izbruhi vulkana še pomnožili in da so še močnejši. Velikanske reke goreče lave so preplavile znova cel otok in se izliva n v morje, ki je že velik del otoka preplavilo z vrelo vodo. Zanimiva je pripoved nekega begunca iz otoka Podzemeljsko gromenje in bobnenje se je pričelo dne 10. januarja. Pod večer smo opazili prve male izbruhe. V mestu je nastala silna panika. Ker je bila zelo temna noč, ni mogel nihče bežati, pač pa so se pripravljali ljudje celo noč za beg, ko se zdani. Drugi dan je začel bruhati ognjenik z vso silo. Med silnim gro-menjem in bobnenjem so se odprla tri velikanska žrela ognjenika, iz katerih so se dvignili velikanski prameni piamen do 1000 m visoko. Obenem je udaril iz hriba kot iz velikanskega dimnika gost dim in zavil v temen oblak celo okolico. Kmalu nato pa se je vsul na nas dež kamenja različne debelosti. Med kamenjem pa je začela padati goreča lava. In kamenje je pobijalo, lava je vžigala, gost dim pa je dušil bežeče množice, ki so silile k obrežju. Gromenje je bilo sil-neje kot pri obleganju Port-Arturja. Prebivalci iz celine so nam prišH takoj na pomoč, toda imeli so premalo čolnov in prišli so prepozno. Prehitela jih je goreča lava, ki je pričela teči v morje. Mesto Kagoshima je podobno razdejanemu bojišču. Hiše so porušene, deloma vsled potresa, deloma vsled skal, ki so padale na mesto. Razvaline so pokrite s pepelom in lavo, med njimi pa se vijejo sem in tja \iisoki plameni. Število mrtvih se ne da dognati. Iz mesta je pobegnilo sicer precej prebivalcev, toda večino ie usoda doletela na begu. — Ta izbruh prištevajo med največje vulka-nične katastrofe, kar jih poznamo. Vulkan Sakura-Shimmachi je miroval do sedaj 130 let in so ga smatrali /e za ugasnelega. Vulkan leži na malem otočku istega imena v globokem zalivu Kagoshima na južnem delu japonskega otoka Kinschiu. Otok ie oddaljen od mesta Kagoshima, ki ie
glavno mesto ravnotako imenovane province, za kake tri vožnje s čolnom in je bil priljubljeno izletišče mestnih prebivalcev. Visok je ognjenik 1400 m, bil je popolnoma pristopen in je nudil krasen razgled po morski ožini in po sosednih obrežnih mestih.
Telefonska in brzojavna poročila.
Pritožba kranjskega deželnega šolskega sveta zavrnjena.
Dunaj, 16. januarja. Kakor izvemo, je naučni minister zavrnil pritožbo kranjskega deželnega šolskega sveta proti zadnjim volitvam v ljubljanski mestni šolski svet ter tako potrdil volitev učiteljskih delegatov.
Državni zbor.
Dunaj, 16. januarja. Dnevni red sobotne seje poslanske zbornice je sledeči: Poročilo skupne konference o vladni predlogi zakona, tičoč se iz-premembe osebno - dohodninskega davka, poročilo imunitetnega odseka glede poslancev Renerja, Seligerja, Vjnzenza in Malika, poročilo legiti-macijskega odseka glede izvolitve poslanca Richterja.
Proračunski odsek.
Dunaj, 16. januarja. Burni dogodki v proračunskem odseku razburjajo še danes poslanske kroge. Nemški poslanci z Moravske so izjavili notranjemu ministru, da bodo v moravskem deželnem zboru, v katerem sedi tudi poslanec Stanek vrnili Čehom milo za drago in ne bodo pripustili zasedanja moravskega deželnega zbora.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 16. januarja. Parlamentarni položaj je neizpremenjeno zmeden. Skoro vsi klubi so imeli danes dopoldne seje, da zavzamejo stališče napram krščanskosocijalnim izpre-minjevalnim predlogom. Značilno je, da se do sedaj ni odloČil še noben klub niti za predloge niti proti njim. Stranke gosposke zbornice izjavljajo, da vztrajajo pri kompromisu, vendar se gosposka zbornica v svoji današnji seji ne bo pečala s to zadevo, ker jo morajo po poslovniku najprej rešiti v poslanski zbornici. Vlada je napram celi zadevi popolnoma apatična. Neki odličen češki poslanec nam ie zatrdil, da se ie nadejati, da bo poslanska zbornica v svoji jutrš-ni seji sprejela kompromis vzlic intrigam krščanskih socijalcev. Meščanske stranke ne smejo požreti svoje besede in ne smejo ob 12. uri pustiti uradništva na cedilu.
Gališka volilna reforma.
Dunaj, 16. januarja. Zopet se govori v podučenih krogih, da se bližajo poljsko-rusinska spravna pogajanja ugodnemu koncu. 2e za konec tega tedna je baje pričakovati močnega zbližanja obeh strank.
Avdijenca.
Dunaj, 16. januarja. Cesar ie sprejel danes dopoldne šefa generalnega štaba barona Konrada v daljši avdijenci.
Razredna loterija.
Dunaj, 16. januarja. Včeraj se ]e nadaljevalo srečkanje tretjega razreda državne loterije. Glavni dobitek 80.000 K ie dobila št. 53.560, dobitek 40.000 K št. 93.123, dobitek 10.000 K št. 78.057. Izžrebani so bili še 3 dobitki po 2000 K in 2 dobitka po 1000 kron.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 16. januarja. Zbornica nadaljuje razpravo o tiskovnem zakonu. Opozicija namerava koncem seje izzvati velike kravale.
Mrvatsko-ogrska  finančna nagodba.
Zagreb, 16. januarja. Cesar je sankcijoniral zakon o podaljšanju finančne nagodbe med Hrvatsko in Ogrsko do leta 1915.
Protiogrske    demonstracije  v Zagrebu.
Zagreb, 16. januarja. Ker je izdalo socijalnodemokratično vodstvo parolo, da naj pristaši socijalnodemo-kratične stranke povodom prihoda grofa Tisze v Zagreb demonstrirajo proti njemu, je policija odredila obsežne varnostne naprave. Za gledališko predstavo se izdajo vstopnice saino nesumljivim osebam. Zatrjuje se, da pripravljajo tudi Frankovci in Starčevičanci za nedeljo protiogrske demonstracije, da s tem baje dokažejo, da obvladajo kljub temu, da so pri volitvah propadli, še vedno cesto.
*
Dogodki nm Balkanu.
Albanske horaatije. Pariz, 16. januarja. Carigradski poročevalec »Slatina« poroča: Av-
stro-ogrski veleposlanik, menil grof Pallaviclni, je imel več razgovorov z Izet pašo, ki zanika vse vesti, kakor da bi skušal zasesti albanski prestol. Kljub temu se zdi, da Izet paša ne postopa odkritosrčno in da njegove izjave niso resnične. V Carigradu imajo poročila v uspehih Esad paše pri Elbasanu in vlada v merodajnih krogih prepričanje, da se bo Esad paši posrečilo spraviti bivšega turškega vojnega ministra na prestol. Dasirav-no turška vlada oficijalno zanika, da bi imela kak interes na Albaniji, vendar razvoja dogodkov v Albaniji ne more prezirati. Brez dvoma je, da princ Wied ne more zasesti albanskega prestola, ne da bi prav resno ogrožal svoje življenje.
Pariz, 16. januarja. »Temps« poroča iz Valone: Čete Esad paše so zmagovite. Elbasan mora v kratkem pastu V Valoni so mnenja, da se da postopanje Esad paše razlagati samo na ta način, da stoji za njim več velesil.
Berolin, 16. januarja. Iz Rima poročajo, da je italijansko vojno ministrstvo pripravilo vse, da more odpo-slati posebno ekspedicijo v Albanijo.
Dunaj, 16. januarja. Iz Valone prihaja vest, da je kontrolna komisija dala aretirati dosedanega šefa albanske vlade Izmail Kernala. Z albanske strani se ta vest dementira.
Berolin, 16. januarja. Cesar Viljem je v ponovnih pogovorih odločno odsvetoval princu VViedu prevzeti albanski prestol, češ, da to utegne škodovati prestižu Nemčije. Tudi napram drugim osebam se je cesar Viljem izrazil zelo črnogledo o bodočnosti Albanije in zlasti dinastije Wied.
Valona, 16. januarja. Na tisoče oboroženih Albancev je na poti iz notranjosti dežele proti Valoni. Tudi v mestu samem je ponovno prišlo do krvavih spopadov med Albanci In evropskim orožništvom. Člani kontrolne komisije se boje za svojo varnost in pripravljajo vse potrebno, da lahko zbeže na štacijske ladje-
Srbski vojni minister.
Belgrad, 16. januarja. Z ozirom na stališče vojaških krogov, ki nočejo privoliti v znižanje vojnega proračuna, zatrjujejo vodilni krogi, da bo vlada predlagala civilno osebo, ki naj prevzame portfelj vojnega ministra.
Bolgarska.
Sofija, 16. januarja. Socijalno-demokratična stranka je imela shod. katerega je obiskalo 10.000 ljudi. Pri prihodnjih volitvah v sobranje bodo socijalisti agitirali z odstavitvijo dinastije in proglasitvijo republike.
Orijentske železnice.
Belgrad, 16. januarja. Srbski poslanik na Dunaju Jovanović je nenadoma dospel sem ter imel dolgo konferenco z ministrskim predsednikom Pašičem. Ker je istočasno v Belgradu navzoč tudi zastopnik orijentskih železnic, ravnatelj iVluIler, je smatrati, da je stopilo vprašanje orijentskih železnic v aktualen stadij.
Tučija.
Carigrad, 16. januarja. Nemški general Limann von Sanders paša je bil imenovan za turškega maršala in generalnega inšpektorja turške armade. Nemški cesar ga je imenoval za generala kavalerije.
Carigrad, 16. januarja. En ver paša je izdal na armado oklic, s katerim jo poživlja k poslušnosti in vztrajnemu delu, ker se je treba pripraviti, da se ne vrnejo več žalostni dnevi balkanske vojne.
Petrograd, 16. januarja. Proti carigradskemu poročevalcu lista >>Novoje Vremja« se je izrazil vojni minister Enver paša sledeče: Nisem nikakršen poseben prijatelj Nemčije, pač pa sem izključno prijatelj Turčije. Razvoj Turčije je mogoč le v mirnem in prijateljskem sporazumu z Rusijo, na kar bom vedno deloval. Dosedanje točke, glede katerih je vladalo nesporazumljenje, bodo v najkrajšem času odstranjene.
Egejski otoki.
Carigrad, 16. januarja. Po informacijah v diplomatičnih krogih obstoja pri porti namen, stopiti z Grško v direktna pogajanja zaradi Egejskih otokov.
London, 16. januarja. Tripelen-tenta razglaša oficijozno, da je odgovor trozveze glede Egejskih otokov zelo zadovoljiv in bo sedaj mogoče to vprašanje rešiti v najkrajšem času.
Carigrad, 16. januarja. Turška vlada namerava v novo zbornico pozvati tudi poslance Egejskih otokov, da na ta način demonstrira svojo pravico do teh otokov.
Romunska.
Bukarešta, 16. januarja. Vodja liberalne stranke Bratianu je sestavil nov kabinet. Sam je prevzel tudi portfeQ vojnega ministrstva. Zunanje ministrstvo je prevzel Porurum-baru.
12. štev.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 16. jmnji 1914.
Stran 5.
Gospodarstvo.
— Špirit. Kartel sklepa sedaj o
regulaciji cen špiritu, ki naj stopi v i-eljavo z novim davkom na žganje. 5 tem, da zniža cene za Špirit, hoče preprečiti padanje konzuma špirita.
— Razširjenje Nevske ladjedelnice. Nevska ladjedelnica v Petro-gradu zviša baje svojo delniško glavnico od 7 milijonov na 17 ali 18 milijonov rubljcv. Te transakcije se udeleže razen francoskih podjetij, tudi Škodove tovarne in avstrijski kreditni zavod ter nižjeavstrijska eskomptna družba, ki bodo prevzele Četrtino novih delnic.
Prečitane časopise v šent-jahobshem okraja
jema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi. Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero.
Telovadno društvo »Sokol* v Ijubljam
vabi bratsvo članstvo na svoj
redni
občni zbor
ki se vrši
v petek, Sne 23. januarja ob 8. zvečer
v restavraciji „Narod, doma".
SPORED:
1. Nagovor staroste,
2 poročilo tajnika,
3. poročilo blagajnika,
4. poročilo pregled računov,
5. poročilo o prorač. za leto 1914,
6. poročilo go^odarja o inventarju,
7. poročilo načfln ka,
8. porcči!o jezdnega odseka,
9. volitve :
a) odbora,
b) praporščaka,
c) pregled rač.,
č) delegatov  za   občne zbore 1 ubi anske sok. župe,
d) delegatov   za   občne zbore
slov. sok. zveze, 10. raznoterosti.
Na zdar!
ODBOR.
Ustnica uredništva.
Gosp. pošiljatelju dopisa o »Fantovskem plesu«. Poslani dopis ne moremo priobčiti. Pomislite, 10 li-stov o fantovskem plesu! Kam pa pridemo, ako bi o vsakem plesu morali priobčiti kar 10 listov. Čitatelji bi se pač zahvalili, ako bi jim nudili zgolj tako gradivo. Pa brez zamere!
Umrli so v LjubHani:
Dne 15. januarja: Ivana Sehoff, 7asebnica, 59 let, Komenskega ulica št 16. — Agata Loboda, zasebnica, 76 let, Cegnarjeva ulica 12.
'oinisnii list obsega 6 strair.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
či-
Ako vam je drago zdravje.
■ajte današnji Lvsoformov inserat in zahtevajte zanimivo knjigo »Kaj je higiena« gratis od kemika Hubman-na, Dunaj XX. Petraschgasse 4.
Meteorologijo poročilo.
Višina ud morjem 396*2 Sredoj! tračni tlak 736 ni
ta, !S|an*c! ^ I i 5   opazo- ^   |:   Vetrovi Nebo
"     ™*   smm SI
15. 2. pop.1 73t-2 „   9.zv. 7369
16. 7. zj. ! 7370
—4-4 —5-8
—7-6
si. vzh brezvetr.
oblačno
del. jasno
Srednja včerajšnja temperatura —59, norm. —2 5° Padavina v 24 urah mm 43.
Borzna poročila.
.. Kreditu
vrtal ram
v LjabljanK
16. januarja 1114.
m«fen renti 4-* • srebrne reata . . i ( 4'/a avitr. kronska renti ; .
krtntnko deželno noto)tlo !•/. k. o. teste det. bnnke
iMikt,
Srette Is I. 1**0 «/.   ; .
M        h     »i IW4 .     #      # »
M uske.....
■    senelltke I. Izdaje
11-
„   omke hfpotefne .
dan. koftittnflfne , „ avitr. kreditne . M HobUsnske . . . h   "vstr. rde?, križa .
„   tnrike .  .  . . ; D al«'o*.
rfubffitnskc* kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske banfrie dru2be . Tu*ne železnice , . . . Drfavne železnice ... Alolne-Montan .... Češke sladkorne družbe • Zivnostenske banke.   • .
82-65 8660 8315 82 40 i H —— 86-
V«iut«.
Cekini Marke Franki Mre . Rabl|l
•  •   •  • • •
455-
6QO — 294 — 284 — 244 — 230 — 469 — 479 — 61 -5150 31 50 26 75 228 75 i
403 —
633 95> 516 50 103 — 700-75 i 79525 328 — I 273-50
11-39 11750
9527 94 95
25237
8285
86 80
83 35 82 60 89-
87 —
465-
304 — 294 — 2*4-240 —
479- —
483 — 65 — 55 50 35-50 30 75
231 75
406 — 634*95 517.50 104 — 71075 796 25 331-274 50
11-43
11770 9547
95-20 253 37
mizarsko orodja
IL Salto«, Hal« ffl IS, Traava v M*M|uU.
238
Prešernove slike
miaia h nHia u itifin mzeHi Iv. Bonač v Ljubljani
fana slikt 5
372
AH je dobitliočtočno in neškodljivo uč in-kuega sredstva proti
Velezamiv opis o presenetljivem razkritju nemškega potovalen po Afriki (pripo-znano tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem  pismu brez natiska dr. med.
H. Ssemann, Sommerteld 83. (FTo.)
Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krogljice, metode, praške takozvane oja-čila itd.), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksem plarov. 4563
so tako brezvestni, da so v stanu, iščoč lastne koristi, škodovati zdravju svojih bli nj h. Nepošteni ljudje ponarejaio danes vse mogoče, tudi najbolj preizkušene izdelke, zato naj bi pri kupovanju dobrih stvari vsakdo pazil na varstvene
znamke.
Zadnji čas se za preizkušeno, znanstveno preiskano razkuževalo ,,Lyso-lorm11 pogc sto za nadomestilo podtikajo manj ali celo ničvredne tekočine, ki namesto bi razkuževale. večkrat vplivajo naravnost škodljivo Pazite torej na-tančo na to, da kupite I»yso!orm vedno v zeleni, zaprti originalni steklenici, v katero je vtisnjeno ime Lvsolorm. — Druge ali odprte steklenice naravnost zavračate in zahtevajte, da se Vam izroče originalne steklenice. Za razkuževanje ust se rabi Lvsoform s poprovo meto (steklenica a K 160) Zanimivo knjigo o »Zdravm in razkuževanju« pošlje na željo vsakemu kemik Hubmann, Dunaj XX., Petraschgasse 4, referent »Lysoformwerke«.
Ludovik Jčošfar 2am j?oškar «* Jt<*Stelic
poročena.
Ljubljana, dne 15. prosinca 1914.
239
Nič ne pomaga!
Vse vpitje je glas vpijočega v puščavi. Ker prave angleške
gramofone »
gramofonske plošče
dobite Iz prve roke
edino
v moji trgovini.
Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Selma Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni
Sodna ulica 5, poleg c. kr. dež. sodnije.
Poslušanje popolnoma brezplačno.
A. Rasberger, LJubljana.
Glavni zastopnik: The Gramophone Co. Limitd. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo-
phon Compnv Berlin.
Velike gođbene automate vedno v zalogi.
nO¥8ST!   Sainoigrajsfi W3?iriurijiitin napere. HQ¥0STI
3513        Od dobrega najboljše!
Lastna delavnica za popravila. Ceniki franko;
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah ■MAMEMITE GROHARJEVE SLIKE
PRIMOŽA TRUBARJA
=   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =
Visoka 66 cm In široka 55 cm je naj« lepši okras vsake slovenske hiže. Ta reprodukcija je sploh naflepsa In na|-dovršenejsa kar jih imamo Slovenci.
Cena s pošto kron 3"S0
mm. wmm
V LJUBUHNI, PRE-SERN9VA Ul. ST. 7
:dravilis<čih
v Davesu, Ai«osI,
'fnc?1?"^ SIROLIN »Roche«
kot preizkušeno sredstvo v stalni rabi. SIROLIN . Rcche olafia in odstrsni obolelosti sopil v primeroma kratkem časn. Slasten ;e, pospeiuie tek ter izredno ugodno vpliva na splošno človeško zdravje.
Dobivajo se po vseh lekarnah. Origiralni zavitki po K 4—. Dobivajo se po vseh lekarnah.
mm
kocke za govejo juho
družbe Lieblg so vsled svoje velike vsebine najboljšega mesnega izvlečka pripravne ne samo za takojšnje napravljenje fine goveje juhe, nego tudi za izboljšanje in okrepitev juh in omak, sočivja itd.
1
Uradnikom ss
aktivnim vseh ^ "»gorii
249
profesorjem in učiteljem
katerih neobremenjena služnina znaša najmanje K 2300'— na leto, dalje
penzijonistom
ki imajo vsa jK 1400— pokojnine, dovoljuje
posoj ilst
na podlagi življenskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—30* letno amortizacijsko dobo
„SLAVU A"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Po« -drobna pojasnila daje brezplačno „Oenerala lzastop banke „Slavile" v LJubljani«
Zdravstven pomen jedilne masti »Cercs"
leži v njeni popolni čistosti in pristnosti To vc posebno želodec dobro ceniti. Saj ravno zaradi tega, ker je jedilna mast „Cercs* popolnoma čista, je tako lahko prebavljiva* Svojo čistost prenese v želodčni sok In v kri. Čistost pomeni toraj Isto kakor zdravje. Schkhtova jedilna mast »Ceref" je za kuhanje ravno tako izvrstna kakor za praženje in pečenje
NAROD* dot 16. januarja 1914.
€2.
knetUsti dratti
je najstarejSi kmetijski sestop v Avstriji, ki nudi svojim udom največje ugodnosti, ne da bi udje imeli kakšne druge denarne obve-iniliSia VUlHlnl   znosiiy kakor da plačajo na leto 4 K odniae.
(ustanovljena leta 1767)   Udje prejemajo družbeno glasilo .Ksosftvsks* zastonj.
(XXXL letnik)
« begalo a lijen ftannjriil Hat v atovcmaen jezika, U na aaae manjkati v nobeni alovenaki kmebtakl htiH, kjer jim je kaj mar za graaoaaiBki napredek. Izhaja v obsegu dvebaoi no dvakrat na mesec Montnams Je 4 K nalete. Za ode kranjske kmettjske družbe zastonj.
Posamezne številke zastonj na ogled. 4744
kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je vsaka prevara izključena.
Priporoča oo kot strokovnjak
, s^»4 *.»--r.
z.b«...j«.        J TJ R Bkl A JSt —*•
optik-specialist, eptteal aaved a električnim obratom.
Bodite previdni pri
it ker le opeci« odala in Vae etrokovnjaftko poo
m lahko določi pr;
9« ammnmmmnnmmnmnnnnnnnmi
Nova stekla za daleč in bližino, važno za dalekovidne.
Izjava.
Naznanjam, da nisem plačnik za svojo družino, ako bi kdo dal kaj na upanje ali podobnega, ravno tako ne sme nihče kupiti vrvarskega blaga in drugih stvari od sina Franca. 240
Polanc Franc
vrvar In okr. sloga v Trtico 148. j
Za logarja se sprejme
sulud inož
ne pod 24. letom, odslužen vojak in j absolvent    kmetijske    šot^ oziroma dober vrtnar. 220
Prošnie na srraŠČtssHo OSfcrb- j
mitvo JTnrfclošter pri Laškem j trgu, ŠSaferske. |
Prva kranjska tovarn vizev Peter KercI
nasl. brata Oroozy
v Spodnji Šiški pri Ljubljani ^=
prodaja larail prevettke zalete vozov, ene- tm a>o-
•kil
Obenem priporoča svojo bogato zalogo drugih vozov ter pošlje cenike brezplačno.
Tudi vsa tozadevna popravila in dela se po najnižji ceni
izvršujejo. 2611
Tovarna izdeluje tudi
je za vse nste
Sprejme se takoj V
H
M M
INI
O
i s. i i I
I     OWa1 O H
m 1   C     I ifl
S - -O > o «
2 S i • ■ • 9
1 i ? £ i i I
3! ^
£ AL
™* H
xx *jl> tjulu? JUT^JJLTJl X £
kvalitativno najfinejšo in nogam najbolj priletno obutev ya dame m gospode.
Prave ruske galoše gomaze i. t dt priporoča
+\nglo naloga čevljev foton  A0Va/(,  Ljubljana, Šelenburgooa ui ?.
učenec
t trgovina z mešanim blagom
Jos. Grilc« Idrija
Krepbesa dsčko
iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo ter pridne
Me pole
sprejme tvrdka Jos. Crrath v Mokronoga (Dolenjsko). 196
i-pravdoi red
z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim
zrHifveDiffl propisom
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi. _
Trdo vezan 5 F. 60 po posti 5 E 80 v.
t
ilarodia knjigarna ¥ UoliliaĐi. #
i
Im iii neprava mm. i
Povest. — Spisal  Blaž P o lil in.
Cena bros. t K 60 vin., vez. 2 K 50 v n., s poŠto 20 vinanev več.
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1 K 80 vin., vez 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
Ti nainc
zabavni   in   veseli   kn^cri   pripcoča najtopler
Št 204.
Natećajni oglas.
Občina Dubrovnik
Občina Dubrovnik lite iznčenoga vrtnar]a  za vzdržavanje več občstoječih in urejevanje novih nasadov.
Cr A T\T a TDRJT TNT* F^IMflKIA /J Reflektanti naj se obračajo na ta občinski urad do konca februarja iivMora                                                    teT Povedo svoje pogoje in prilože potrebna spričevala.
• PORODNIŠNICA
' LJUBLUANA komenskega ulica 4
9EPZTJVMOC Pfvwsj DR-FR. DERGLANC
Jfaroilna knjigarna v £jnbljan
7oc;a komerclfalno podjetje Išče za svoje pisarne primerni 336
cestni lokal
Vpoštev pridejo Glavni trg, Stritar Jeva« Prešernova in Šelenbargova ulica.
Ponudbe pod „Merkur" aa narava. „Sl*r. miamfl
mMmmmmmcnBBmmm^^a^HH^^^H^Hi
Po Najv. pooblastitvi Njeg. ^ c. in kr. apostol Veličanstva.
42. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v državnem zbora zastopanih kraljestev is dežela, g
Ta denarna loterija ^'^i.4^*^«•^•2^v
Glavni dobitak innia
200*000  kron. s»
Žrebanje bo javno na Dunaja, dne 22. jantarja 1914.    Srečka stane 4 kram.
SreCke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, 111., Vordere Zoll-
amtsstrasse 5, po loterijah, trafikahah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in Železni S '*
kih uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. — Srečka se '
poSiljajo poštnine prosto. — Ođ c kr. res. rtvn. drl. loterij (oSicfct is lilressi Msflje). v
•F:!ia! ptoln Jranfn in?»T prtjrJ 4*—. sedaj K 3*— " alofle Jmttvsr preje I 2*50. sedaj K 2-—
Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč
Od občinskega upraviteljstva Dubrovnik,
dne 11. januarja 1914.
Načelnik: Cingiija.
Prisednik:
9r. Fagllesle
238
cel G
e>
Ka»
H0i
O -I
D)
3
o
to
9
ro
Fr. P. Zajec
Zastopnik največjih tvornic tn in inozemstva
}
Specialne plošče najslavnejših opernih pevcev in pevk: Caruso, S železa k, Naval, Derouth, \ Batttatini, Arnoidson Destm, Selma Kurs Itd. j Vsa popravila izvriajem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Pri večjem odjem« popust Cenilci brezplačno.
Avstr. amerlkan. s zaloga čevljev s lHreieraova nL 52.
Jfaši čevlji po kakovosti, :: ptiležatsti ti etegaci :: prdnsc vsiko koikiraico.
8WZ
0404
^517