77. številka.
Izdanje za petek 28. junija 1895.
_(v Tratn, v četrtek zvečer dne 27 jnnija 1896.)
„BD1NOIT"
izhaja po trikrat n« iPitcn ▼ kamili it-rianjih ob lovklh, 6*trtklh
'n aobotfth. Zjutranjo istUnj« u-hujrt ob 8. ari ijatraj. rećcrno pa oh 7. ari »e, «r. — Otnijno ladunjp nt»n«: jedrn nic.ec . f, —,»>, iitvRU AT.rt.riJ* 1. 1.40 ii Iri m«iHc . . . 2.HU ,	i _
pol l«t» . , . &.— . , „ «n v»» Iaio . . „ 10.— . , „ 1«. -naroćk« krni priložen« naročnin« te M |emlj« oilr.
PnHAMiČtlO Htprilk« hO lioblVHJO » prit-
<Uj&lni*ah tobaka v Irsftt po 9 nrf.. i»?en TriU po S nr{. Hubotno roAorno itiUnje v 1 rntu 4 i*T«n Trsta S n.".
Oli
Tečaj XX.
Offlaai up raiiue po turila » pontu; «» n»»loTH i (oholimi frkumi plačuj« |iro»tor, k.i'i tor «b<.*g* r sm lniti «r«tir. t'oalan*. oh nrtn>.m in j*rn<imh>i«l«, 1.». nm.^i o<Ih«i it.I. •• 'K'unnjo po [>.»£oiUi|-
V-i (lopi »t nit j s« poiiljnjo aru lnittvn : otipa C imenu t *i. I i,	p,s,BfV ^„r,,
hiti Iranko* in >. kc- nefrankurt.-ta to ne «pri>j imajo. Rokopisi to h« ti *p.vjo.
Nnročmno. i« kImnnpija m .»^ij,,. .pr„. joroa tiarami itro ulin» Molino pic-colo hit. 3, II. na.lat. O.lprto reklamacije
.	_«___	_	__. _ —	pro«t« poitnin«.
Milo slovenskega političnega društva asa Primorsko.
^____»I~ riUnotti Je m«11,
EDINOST
Cantitiii oaiiio gg. naročnikom!
Prvi se je (.glasil za besedo g. dr. M.
, „„ .... . . „ . ,,	Pretner. Po nienenju govornikoveni da
Ker se bliža tretje četrtletje prosimo čč.	i , L hha mu..
——--;-■-—!--nes ni ugoden moment za to, da bi razprav-
gtf.' "a,n, n,ke 'lrt ™ »-	Ijali o teh dveh predlogih. O predmet«, spro-r»cbo na nas Ust. Onim našim gg. naročni- ženem po g. Podgorniku, treba temeljitega
kom, ki so v sastanku že za drugo četrtletj«	proučevanja; kar se dostaje izjave zaupanja
ali pa cH6 z* vse leto, pošljemo 25. t. m.	poslancem, je tudi on v načelu za to. Treba
tirjalnice ter hodenio primorani jim ustaviti list, ako ne dopošljejo zastanka do 30. t. m. Stroški za naš list, so veliki ter nemarnost plačevanja spravlja v nevarnost obstanek lista. Prosimo tndi čč. gg naročnike, da nam pridobć novih naročnikov, a prijatelje, da pristopijo kakor naročniki našemu listu, ki je
pa, da popred čujemo poročila naših poslancev. V ta namen naj bi se sklical poseben občni zbor. V tein zmishi je stavil govornik svoj predlog.
Temu je ugovarjal P o d g o r n i k. Danes je občni zbor, a morda se ne snidemo zopet tako hitro. O vprašanju obnovljenja pogodbe z Ogersko, treba, ila se poslanci
najcenejši 6krat na teden izhajajoči »l^kl , u \	» l™"1
■■ ; . ' ,.—:——-' 1	temeljito pripravijo, a v to treba mesecev.
Int in ki prinaša raznovrstno gradivo. Uredništvo.	Uprtivnišho
XXI. redni občni zbor
potitifmega druitva „EtUnotf
(Dalje).
Takrat, ko se je »klepala pogodba, je bilo nekoliko vzroka za tako razdelitev skupnih bremen. Ogeraka ni bila se razvita v gospodarskem, industrijalnem in trgovinskem pogledu : imela ni fabrik, ni železnic, ni industrijskih podjetij, kakor smo jih imeli pri nas. Ali od tedaj do danes so bili Ogri jako marljivi. Vabili no tuj kapital v deželo, ki jim je zidal tovarne; preosnovali so zistem občil, znižali tarife, in slednjič so si prisvojili tudi Reko in jo povzdignili tako, da dela vspešno konkurencijo Trstu Storili so sploh vse, da se postavijo z nami v jedno in isto vrsto. Mnogo so dosegli res, toliko, da imajo jednako trgovinsko bilancijo kakor mi. V
Zato se je nje. u videlo potrebno tako opo-zoijenje. Poslanci letos niso mogli priti med nas; sicer pa jo slehernemu znano njih de-. lovunje, saj ravno letos so govorili d o vel j do svojih volilcev. Priporoča torej, da jim zbor i izreče zaupanje na dosedanjem delovanju
Tega raenenja je bil tudi predsednik M and i d. G. dr. Pretner se opira na to, da je danes zbranih malo Število udov, ali po govornikoveni nienenju ta okolnost ne odloča. Ta poslednji govornik je tudi menil, da bi s takimi resolucijami, knkoršna je Pod-gomikova, lahko prišli v navskrižje z interesi drugili dežel. Ta bojazen ni opravičena, saj Imajo v tem pogledu vse dežele te polovice t državo jednake interese. Ugovor, da ni poslancev med nami, tudi ne velja. Saj niso oni krivi, da niso mogli priti. Vzrok temu je sprememba vlade. Sicer pa so letos govorili ( opetovano in bi morali le ponavljati že znane t stvari. Ko se dovrši razprava v poslanski
čelo, u na njegove sumnje ne bi mogel nikdo drugI dali potrebnih pojasnil, kakor ravno poslanci sami.
I)r. M. Pretner naglasa še enkrat, j da n i k a k o r n i h o t e I izreči kake!
da torej ne more biti nikdo žaljen, žugamo-vanj samih in napadov pa ni mogel tajiti.
<> tej razpravi spregovorimo seveda podrobneje.
Križevi pot goriških Slovencev \ borbi
nezaupnice poslancem, ampak lo iz j za svojo Solo bil bi torej pri kraju sedaj pa praktičnih ozirov je za to, da so skliče iz- t je skrajni čas, da se tudi naše tržaško šol-
redni občni zbor, kjer bode pravo mesto iz- j reči poslancem zaupnico.
Na opazko M a n d i d e v o, da so naši 1 poslanci dovelj govorili na shodih po Istri, odgovoril je Jakii?, da občinstvo ni dolžno citati listov, In tudi ako čita poročila v listih, ne more na podlagi časnikarskih poročil kritikovati delovanja poslancev, ali zahtevati pojasnil.
M a n d i ć je odgovarjal, da na goli „sum* ne moremo sklicevati izrednih shodov.
Pri glasovanju je bil z večino vsprejet predlog Balanč-Podgoriiikov.
(Konco pri h.)
Politiške vesti.
V Trstu, ibio 27. junija lMflft.
Boj xti etlovensko solo v Gorici. Dolga je bila borba med pravico in krivico, med italijanskim nadvladjeni v Golici in pa med kulturnimi potrebami goriških Slovencev. Vsa mogoča pravna sredstva je vporabil mestni zastop goriški proti znanemu odloku deželnega šolskega svćta goriškega, s katerim je bilo naloženo rečenemu mestnemu zastopu, da mora zasnovati narodno šolo /ji Slovence. Slednjič so vendar zmagali pravica, kulturne potrebe in — avstrijski zakoni. Včeraj se je vršila razprava o tej stvari pri najvišji instanciji, pri upravnem sodišču na Dunaju Kakor smo že javili v današnjem /jutranjem izdanju med najno-
državni upravi tudi nimajo deficita. Odpali so j zbornici, skliče se lahko izreden občni zbor, torej vsi tisti vzroki, ki so bili odločili pri a danes je izreči zaupanje, sklepanju pogodbe, da smo morali mi pre-! Urednik J a k i d je proti zaupnici.
vzeti 70% skupnih stroSkov, Ogri pa le 30. j Govornik pošteva sicer zasluge naših poslan- 1 vejšimi vestmi, je upravno sodišče o d k i o-Vse to kaže, da imajo naši poslanci dovelj cev, ali predno jim more izreči zaupanje, J nilo u tok občinskega z as t op ago-vzroka tiščati na to, da se znižajo odstotki treba pojasnila za dve sumljivi stvari, ki , rifikaga v zadevi slovenske šole. Poročila na naši^ strani. Zato predlaga govornik na- j sti m dogodili. Če že ne vsi, vsaj jeden ali ' *icer še nimamo o tej razpravi, ali že po
.....1	1 ........."	drugi poslancev bi bil lahko prišel. Poslan- , tem, kakor poroča danes ,11 Piccolo", so-
cem gre prva beseda, zato treba slišati njih. j 'liti sinemo, da ho italijanska gospoda po-Glavni vzrok, da se je zbralo danes malo število členov, je ravno ta, da ni poslancev med nami. Skliče naj se torej izredni občni
stopni dodatek k nasvetu UalanČeveinu:
„Pri izraženju zaupnice priporoča občni zbor, da naši drž. poslanci se leta 1896., ko bode razprava o ponovitvi pogodbe z Oger-sko, potegnejo v družbi z drugimi državno
zborskiuii skupinami za znižanje odstotkov, zbor, pri katerem bode poslancem pojasniti
ki jih plačuje naša polovica za skupne potrebe, in za prisiljenje avstro-ogerske banke, da bi bolje postevala potrebe tostranske polovine, zlasti pa podpirala manjše različne denarne zavode tostranskih kraljevin in dežel".
O predlogu Balančevem in o dodatnem predlogu Podgornikovem vnela se je precej živahna razprava.
PODLISTEK.
H3
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spinal A. S e n o a.
(Dalje.)
„Motite se, general I* vzdignil jo Dra-škovič ponosno glavo, .motite. Vem jaz, kakšna je to kri. I jaz sem se porodil iz te krvi. Ako je i naše plemstvo vrele krvi, niso to kukavice, generale moj. Znajo oni, kaj je sablja in puška. S tim jih ue ukrotite. Tako bi vse pokvarili. Namerila bi se sablja ua brus. A naš svet je proraeuljiv. Včasih plane, pa potem zopet drema. Pustimo, da plane, pa kadar bode dremal, primemo ga. Za sedaj samo denarja."
„Pokoravam se modrosti vaše presvetlo-sti/ odvrnol je Teuffetibacb, ,ker spre vidim i sam, da drugače račun ne velja. Naj ostane Aiapič kar je, to je ban, ali bolje rečeno: nič. Ako se razprši sabor, ko bode ta rogo-viležna gospoda zopet raztresena po svojih ledenih dvorih, znal jiin bode i p rej as ni nadvojvoda pokazati, kdo je gospodar, čegavoza-
že omenjene sumljive stvari. Vse to je rekel ne iz nasprotovati do kogar si bodi, ampak te z dobrim namenom.
Predsednik M a n d i d opaža, da njemu ni ničesar znano o kakih „sumnjali"; ako g. Jakid kaj ve, naj le govori. Vsakako treba izraziti se bolj jasno.
Jakid odgovarja, da gre tu za na-
goreli popolnoma. ,11 Piccolo" pravi malo-dušno. da je zastopnik slovenskih starišev, dr. F u c h s, neverjetno vehementno obdelava! župana goriškega dra. Venuttija, zatrdi vši, da še ni doživel v vsej svoji dolgoletni sodni praksi takega utoka, v kateri bi bilo stlačenih tolikih zasramovanj in napadov, kakor
sko vprašanje približa svoji rešitvi. I mi imamo svoje kulturne potrebe, i mi smo Avstrije zvesti državljani, zato mora zadostiti našim potrebam — ali občina, ali pa — država. Dajte nam, kar nam gre po božjem in človeškem zakonu, boste in videli, da kmalu izginejo izmed nas — radikalci. Kajti le nezadovoljnost vzgaja t.' sitne radikalcel!
Deželni zbor kranjski se ne bode sklical, kakor se je nameravalo, Se v tem mesecu ua izredno zasedanje in sicer iz ozirov na državni zbor, pač pa se bode sklical v redno zasedanje, čim konča tekoča državno-zborska sesija.
Delegacije so dovršile svoje delo. V ogerski delegaciji je minister K a 11 ay, v avstrijski pa minister G o l u c h o v s k i izjavil po nalogu cesarjevem zahvalo in priznanje na požrtvovalnosti in udanosti, dokazane tudi to pot. Predsednika grof Audrassy in knez Lobkovic sta izustila svoja zaključna govora. Prvi je omenjal, kako pomirljivo so uplivale besede cesarjeve na vso Evropo in kako simpatično so bile vsprejet e izjave ministra za vnanje stvari. Oba predsednika sta zaključila svoj govor ,živio" - klicem na cesarja in na kralja, kojemu vskliku so se navdušeno odzvali delegatje.
Dopolnilna volitev v Karliuoveni. Pri dopolnilni volitvi v Karlinovem naČeSkem je bil državnim poslancem izvoljen kandidat uiladočeške stranke .1 a n d a.
O inladočcskciii klubu v državnem zboru širij > nasprotne novine raznovrstne vesti o nastavšem razporu med dleni. Nastali da sti dve struji: jedna je zmernejša, kateri so na čelu posl. Herold, Kaizl in Kramar, druga radikalna pod vodstvom Gre-grovitn. Prva da bi hotela podpirali sedanjo vlado, druga pa da hoče tirati opozicijo do skrajnosti. Nočemo premotrivati, v koliko vse te vesti odgovarjajo resnici, v koliko pa jo smatrati iste kot pium desidernm nasprotnikov naroda češkega. Pri čitanju takih vesti treba bili previdnimi tem bolj, ker se je že Bog ie kolikokrat govorilo o
v tem utoka mesta goriškega. Dr. Fuchs je j razponi, v n.ludočeskem klubu, vendar pa izjavil, da mora protestovati proti besedilu, ! dosedaj ni bilo videti znamenj razpora v od!o-iiporabljenemu po nasprotnikih Zastopnik j čiluih trenotkih, - to j« pri glasovanjih, mesta goriškega, dr. Kopp, se je sicer izgovarjal, da ni nikdo osebno imenovan v utoku,
poved je treba slušati, pa makar došlo devet banov. Ker da se enkrat mora uvesti red v to babilonsko zmešnjavo, da se te stvari zlorabe, katere o. i nazivajo svojo svobodo, morajo izpuliti do kraja, to razumije vsak krščanski človek. Jedna glava, jedna misel, jedna volja, a drugi naj slušaj o. Znam, da nas gledajo po strani, ker ne govorimo njih jezika, ker ne nosimo njihove oprave. Ali da jo ta gospoda pametna, hvalila bi Doga, da smo semkaj došli, tU. očistimo iu obljudimo to siromašno zemljo, katera bi brez nas bila že odavna plenom turškega carja."
„Oj polahko, gospodin general !• odvrnol ie užaljen Draškovič. ,Red, pravite. Lepo! Tudi jaz sem za red, tudi jaz grem
po želji prejusnega nadvojvode in jo podpi- | verjeniki, hajdino v sabor! ram povsodi, ne manj, nego vi, gospoda. Ali j	XIII.
da se od vas imamo naučiti redu, zdi se mi ; Na nedeljo Cantate, to je na osmi dan
meseca mnjniku 1. 1577,, vse je liki mravlje vrvelo v tihem, drugače plemenitem mestu na Griču. In celo spomladansko solnce smehljalo se je, gledajoče, koliko junaških, modrih iu plemenitih glav kreta, kdo na konju, kdo peš, vse pod pernini kulpakom, vse
ljudje nimajo uzde ; plenijo, palijo ko Turki in gorje nego Turki, a namesto prijatelja, vidijo v vas neprijatelja."
. Presvetli! —" dignol se je Teuffenbuch, „kje? kedaj ?"
„Haš sedaj sem doznal, da so vaši vojaki v Moravču oplenili in zlostavili plemiče."
„Živa istina," dodal je pjdban.
.To je kleveta!" razsrdil se je Teuf-fenbach.
V tein trenotku odprla so se vrata. V sobo vstopil je Kindsmaul.
.Gospoda sijajna," spregovoril je, „go-; spod Gašpar Aiapič odreče so tu pred sabo-! rom banske časti. *
„Grom — odpusti mi grehe, o Bože l*1 udaril je z nogo Draškovič, „gospodje po-
jako čudno. Ne užalite se, toda jaz \ain povem resnico. V deželi najviše nereda delate vi, nakani piejasnega vojvode delate vi najveće zapreke."
,Mar mi?" skočil je Ilallelc.
»Da/ odvrnol je Draškovič, ,ker vaši
veruoj sabloj na strani, na stari Grič. bilo je ropotanja, kramljanja, žvenketanja, pozdravov in psovk do mile volje. Tu je v srebro okovani velikaš zaustavil konja, nag* tiivš se, da podi debelemu kanoniku prijateljsko loko, ter je brkast konjik od družine k"j«'ga kneza opsov«! zagrebško gospodo, ker mu je bil konj že trikrat kleknil ua šiijasteui kamenju zagrebških ulic. Tam je stala skupiua selskih plemičev, držećih kratke sabljice, iu kimajočih glavami ter mozgajući It, mj lo bode, a mile se Zagreb-čauko opirale pred hišami in zijale, kolikor so jim oči dale. In bilo je kričanja in halabuke več nego o samem proščenju, a krik in halabuka je bila obzirnim meščanom vedno mila. Solnce se je spomladansko smehljalo, meščani se veselili, a ni se smejala gospoda, marveč mrkim očesom gledala pred-se. .Občina gospode, plemiče v in ostalih stuuov in redov kraljevin Dalmacije, Hrvatske iu Slavonije' zbirala se je v glavni sabor v kraljevsko me>to Zagreb, da se posvetuje in odreduje o rešitvi domovine.
(Dulje pri h.)
Različne vesti.
t Andrej Praprntnik. Dne 25. t ni.
umrl v Ljubljani p<> <l<»1 i bolezni Aiulivj Praprotnik, vpokojoni ravnatelj prvt* mestne deške sulr v Ljubljani, častni član raznih učiteljskih društev, odbornik .Matice Slovenske* itd., i>8 let star. Pokojnik je bii zaslužen slovenski pisatelj iu prvi ter večletni urednik „Učiteljskega Tovariša". Odlikovan je bil z zlatim križcem s krono za zasluge. — Izbornetnn možu bodi blag spomin!
Starčevičev dom v Zagrebu se otvori slovesno dne 17. julija, ob jednera bode tudi letni shod stranke prava. — Skupnega obeda se bodo mogli udeležiti le tisti, ki se prijavijo do 14 julija pri klubovem tajniku, posl. ilr. M. Starčeviču v Zagrebu, NikoMeva ulica št. 3.
Resnica in .It Piccolo*. Pišejo nam: Zopet je čifutski BII Picrolu" hotel svetu razglasili, koliko je pristnih Italijanov v laških šolah. Minuli petek so imele narodne šole pri s v. .T a k o b u , F e r r i e r a, It a-n e 11 i, D o n a d o n i iu šola M o r p u r g a pri Lloydu »kupno prvo sveto obhajilo. Dopisnik trdi, da jih je bilo 500. — To ni kuj preveč, ako pomislimo, da so to učenci iz 5 šol, a med temi j« bilo 80 deklic in 60 dečkov, ki ne pohnjiijo več šole in se nauk uče v cerkvi, ter so iz Carbole spodnje. — ,11 Piccolo* dobro ve, da ti učenci niso Italijani, zato se tolaži z nesramo lažjo k la „eifut* — da so bili vsi italijanske narodnosti. — Mi pa, ki poznamo razmere na teh šolah, pomamo učitelje: ml njih smo zvedeli, da je bilo mej obhajanci nad 2uO Slovencev. —
Naših je bilo le 30 ; dovolj, ker se k obhajilu pošiljajo samo najstarejši iu oni, ki zapuste zavod. — „II Piccolo* misli, da smo šli po slovenske otroke na posodo v Katinaro ali v Uoljunc Varaš se, revež — naš element se inuoži in to straši umazane in laž-njive židove pri „Picoolu*.
C. kr. za mesto delegovano sodišče v Trstu (civilni oddelek) preseli se dne 29. t. m. v ulico Hanitii hšt. 8.
Porotne razprave v Trstu. Prihodnje zasedanje porotnega sodišča prične dne t!, julija. Doslej so določene to-le razprave: Dne 8. proti Ivanu Buschianu zaradi ubojstva; dne 10. proti Ivanu Siuionettiju zaradi žaljenja na časti, storjenega tiskom (zasebni tožitelj Rudolf Ulmann); dne II. proti Ivanu Kukurin-Beliću zaradi goljufije; dne 12. proti Ani Mariji Škrle zaradi tatvine; dne 13, proti Antonu Jakichi zaradi žaljenja na časti, storjenega tiskom (zasebna tožitelja: Nikola Trigari, župan v Zadru iu Evgen Godnig).
Nedeljski počitek v tobakarnah. Kot dodatek k novemu zakonu o nedeljskem počitku izdalo je finančno ministarstvo glede nedeljskega počitka v tobakarnah iu loterijskih nabirnlnicali nove naredne, s katerimi so razveljavljene do>edanje dotične določbe. Ta naredba veli: 1.) V onih tokarnah, ki so združene s kojo drugo obrtjo (prodnjal-nico), ki je podvržena nedeljskemu počitku, sme se prodajati tobak le ob onih urah, ob katerih je dovoljena prodaja v dotični drugi obrti. — 2.) Vsem drugim tobakarnam se čas prodaje sploh ob nedeljah ne omejuje, toda oni založniki tobaka in tratikantje. ki prodajajo tobak na drobn i samostalno, torej ne združeno s kakšno drugo obrtjo, morajo svojemu plačanemu osobju dovolili vsako drugo nedeljo 2-1 ur počitka. V ta namen določa se: a) ako sli v jedni in isti tuba-karni nameščeni dve osebi ali več oseb, vrstijo naj ^e te osebe; b) ako je v koji tobakarni samo jedna plačana pomožna oseba mora vsako drugo nedeljo lastnik licence osebno prodajati; c) ako pa ta ne bi bil osebno zmožen zato, mora to takoj prijaviti dotičnemu kontrolnemu okrajnemu vodstvu ; finančna oblast prve in>tancije preišče potem navedeni vzrok in določi, če pronajde vzrok veljavnim, x ozirom na kraj in prodajo, da-li mora dotični tralikant najeti še jeduo osebo da ostane fobakarna oprta vsako nedeljo, ali pa da sme ostati trafika za prta ob dotičnih nedeljah, katere določi omenjena finančna oblast. — 3.) Založniki tobaka tudi v naprej ne sme,o ob nedeljah izdajati bla-a trafikantom 4 ) Prestopke teh določb kaznuje finančna oblast prve instancije z denarno globo insircr prvikrat z globo fi gld., če se pa prestopki pmia\ljajo,
z globo od 5 do 20 gld. Pritožbe proti takim kaznim morejo se uložiti tekom 8 dnij na fin. oblast I. inst.; tin. oblast II. instau. iaz>oli o njimi de fin i t. i v n o. — 5.) Lo-teiijskc nabiralnike morajo se ob nedeljah zapreti o poludne, ako s<» ne Iti morale zapreti že prej, če so shojene s kojo drugo obrtjo, kakor je omenjeno v prvem odstavku 1 te naredbe.
Znana rodoljubna tvrdka Mankočeva premenila je svojega lastnika. Pri c. kr. trgovskem iu pomorskem sodišču tržaškem izbrisalo se je namreč dosedanje označeuje „G i a c o m o M a n k o z h* in vpisalo se je novo označenje: slovenski in italijanski .J a k o b M a n k o č*, italijanski „G i a-c o m o M a n k o č*'. Zajedno se je zabeležilo, daje dosedanji lastnik Jakob Man-koč odstopil tvrdko z vsemi aktivi in pasivi sinil mu Ivanu M a n k o č u, kateri poslednji se je vpisal kot lastnik tvrdke. — Tvrdka Mankočeva je na najboljem glasu širom vseli pokrajin slovenskih; a tudi v narodnem pogledu je obitelj Mankočeva spoštovana in čislana od vseh, ki jo po/.najo. Nad osemdesetletni Jakob Mankoč je pravi tip slovenskega poštenjaka, sinovi mu so kremeii-značaji, a hčerka Milka uzor slovenske dame in rodoljubke. Bog rosi svoj blagoslov na to nalo tvrdko tudi pod nje novim lastnikom!
Vinogradi znotraj uiitninske črte. Finančno više nadzorništvo v Trstu poživlja posestnike vinogradov, ležečih tostran tržaške užitniuske črte, da naznanijo dotične vinograde do 15. julija t. I. pri omenjenem nadzorništvu. (Via delia Pesa št. 1, IV. nadstropje).
Za učitelje. Na Ljubljanskem učiteljišču za ženske razpisana je služba glavnega učitelja za nemški in slovenski jezik ter vzgo-jeslovje. Prošnje do 6. julija t. I. deželnemu svetu v Ljubljani.
Darovi, priposlani „Edinosti* za Ljubljano. V izdanju za 4. t. m. izkazanih 1499 kr. 72 st. Nadalje so darovali gg.: Anton Furlan ....	4 , — „
Josip Gombač ....	1 • — „
N. N................1 „ - „
Ivan Aljančlč ....	1 „ — ,
Neimenovani Jože ...	1 » — „
G. Ant. Miklavec pri sv. M. Magd. Spod. nabranih 50 „ — .
Skupno 1657 kr. 72 st. Darovi tržaških Slovanov za Ljubljano. Na drug m mestu izkazanih uredništvu .Edinosti" priposlanih .... 58 kron — st.
G. Ivan Jajčič odposlal je v Ljubljano II. zbirko v znesku ...... 32 , 90 ,
To svoto so darovali: Narodnjak 20 K., I. Ujčič krčmar 4 K., Jakšetič, K. Pečelj in Škrdla po 2 K., Kr. Trpin In Ant. Marosta po 1. K, od vojaškega nabora prosti 90 stot. Tržaško podp, in bralno društvo nabralo je med svojimi članovi iu odposlalo v Ljubljano . . . 100 , — „ V izd. za 4 t. m. izkazanih 10 181 . 34 .
Skupno 10.372 kron 24 st.
Od sv. Ivana piše nam rodoljub : Kakor
vsako leto, tako se bode tudi letos 30. t. ni. vi šila procesija sv. Kcšnjega Telesa v lepo okrašenem našem okraju. Po končanem svetem obredu bode domači sestanek v senčnatem vrtu našega konsumnega društva (v prostorih bralnega društva). O tej priliki bode prepeval močan domači zbor; obljubilo je tudi pevsko društvo „Slava" od sv. Mar. Magd. Dolnje, da ae udeleži sodelovanjem tega sestanka. — Pri tem priporočamo se slav. občinstvu iz mesta in okolice, pevcem itd., da nas razveselijo z mnogoštevilno u-deležbo.
Rediti občni zbor pevskega društva .Kolo*
v Trstu bodo v nedeljo dne 7. julija ob 3. uri pop.Dnevni red : 1. Pozdrav predsednika; 2. poročilo tač. odbora; 3. nasveti iu predlogi iu t. volitev novega odbora. Uljudno so vabljeni vsi člani, da se udeleže tega zbora ter da privabijo še drugih prijateljev slovanskega petja	ODBOR.
U priliki veselice pevskega društva „A-drija" v itiu kovljah darovali so sledeči gg.: Ivan Mnrtelane, Svi tko Martelanc, Fran Dolenc iu N. N. po 1 gld. Anton Martelanc, L.
Nehronj, Ivan Vatovac po 40 novč. Andrej
Ziifred, M. Kamuščič, N. N., Vrabec Anton, Ureinic, Maks Čer ne, Anton Vodopivec in Ferdo Stare po 2'» nvč. N. N. 25 nvč. Dr. Pr« tner 7o nvč , družina Ke'iek-< 'erne 4 gld 7<> iiv.'\ L. ščuk:i, 1 Piščane, T iccani in gča. Anica Martelanc po ">o nvč. — Vsem tu navedenim darovateljem se odbor najprisrč-nej.se zahvaljuje.
Narodni dom v Celju. Kakor poroča Celjski „Gospodar", napreduje zgradba .Narodnega doma* tako lepo, da pride poslopje že letos pod streho.
Ponarejeni denar: lz Ljubljane javljajo: Po prilici odkar so pričela tu zidanja, je v Ljubljani veliko število ponarejenih kron in komadov po 20 stotejk v prometu. Policiji se kljubu najmarljivejšetnu preiskovanju dolgo časa ni posrečilo, da bi zasledila ponarejalce, ali vsaj dotičuike, ki spravljajo ponarejeni denar med ljudi. No, dne 23. t. in. zasačila je vendar laškega zidarja Mihajla Grauzottija i/, Beiizoua, ko j • plačal s ponarejenim denarjem. Tega Laha so zaprli, izročivši ga deželnemu sodišču. Pravijo, da je Granzotti ponarejal avstrijski novi denar kar ua debelo ter si na ta način pridobil precejšnje premoženje. Ta denar so kovali baje v Vidmu na Laškem, prek avstrijske meje pa so ga vtihotapljuli laški delavci. Ni še dognano, koliko sokrivcev ima Granzotti iu kdo so isti. —
Samomor. Včeraj popoludne si je 22letna bolnišniška postrežnica pri pollambulanci, Ka-rolina Kokol, na katoliškem pokopališču pri sv. Ani zavdala s karbolno kislino. Ljudje so jo našli v grmovju, stokaj ičo in zvija jočo se. Obvestili so o tem pokopallšnega čuvaja, ki je s pomočjo nekega kles:irja odpeljal dekleta na ročnem vozičku v bolnišnico. Kljubu zdravniški pomoči umrla je nesrečnica že čez pol ure. Vzrok temu samomoru je baje zopet nesrečna ljubezen.
Poskušon samomor. 22letna zasebnica Helena Barbista, stanujoča v ulici S. Nicold hšt. 3, zavdala si je včeraj dopoludne — s petroljem. Mogoče da je Rmatrala svoj želodec za svotiljko, mogoče je pa tudi, da sije domišljala, da bode nje mlado vroče srce vnelo petrolej in jo razpršilo. No, na vso srečo se ni dogodilo ničesar hudega, zdravnik z zdravniške postaje je pomagal neobičajni pijači po istem potu iz želodca, po katerem je prišla v želodec.
Konkurenca krasotic bode oktobra meseca t. 1. v Varšavi. Prvo darilo bode 1000 rubljev, drugo 700 in tretje 500 rubljev. Uazsojevalstvo je prevzelo več slikarjev in časnikarjev.
No, odkrito bodi povedano, da to izpostavljanje človeškega mesa nikakor ni po našem ukusu. Telesna lepota je res velik dar vsaki ženski, a to je božji dar, kojega ne bi smele nositi — na trg Takega izpostavljanja ženske lepote vsemu svetu na ogled pač ni mogoče smatrati znamenjem skrbi za ohranjenje one čednosti, ki magično silo sili možkega do spoštovanja in obožavanja — sramežljivosti! Tako sodimo mi, drugi iuiajo zopet, drugačne nazore.
30 000 gld. je glavni dobiček srečk za zidanje cerkve ob jubileju cesarjevem. Opozarjamo naše čč. čitatelje, da bode žrebanje neopozivno dne II. julija.
Sodnijsko. Predvčerajšnjem bila je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 191etni dekli Mariji Lampe iz Dvora, obtoženi tal vine. Lampe je služila pri rodbini Stibel v hiši št. 14 ulice Chiozza. Bila je jako marljivo, delavno dekle. Toda nje ljubezen do lišpa in pa do cvetlic zavedla jo je do tatvine. Ukradla je sv«.ji gospodinji f. B.80 iu nekoliko erila. Ukradeno blago in denar našli so v njenem kov-č.gu. Sodišče jo je obsodilo na G tednovječe.
Policijsko. Na južnem kolodvoru so prijeli mladeniča, prišediiega v Trat z Dunajskim brzovlakom. Vedel se je jako plašno, sumljivo. Odvedli so ga k policijskemu ravnateljstvu, kjer je izjavil, da se zove Kornelij Kaiser, da je 17let star, iz Lanšica pri Požunu ter da j« prišel v Trst s svojim prihranjenim denarjem, di vstopi v trg. mor-narnico. Povprašali so se brzojavnim potoni
pri Dunajskem policijskem ravnateljstvu o
Kaiserjevi osebi iu došel je odgovor, da ga tamošnja policiji išče zaradi tatvine. Izročili so ga tukajšnjemu deželnemu sodišču. — 20letni mornar Filip Kadulič iz Zadra, službujoč na LJoydoveni parniku „Apis», ukradel je na istem parniku službujočemu Častniku Majerju par hlač, vrednih 7 gld. Raduliča so zaprli. —
Loter jske	Številke, izžrebane 26. t. m.:
Praga	23, 66, 61, 32, 26.
L<vov	8, 84, 90, 39, 80.
Sibinj	10, 49, 8, 87, 81.
Najnovejše vesti.
Dunaj 27. (Poslanska zbornica.) Poslanec Steiner predlaga, naj se pozove vlado, da vporabi prebitke kumulativnih sirotiških bla-gajnic kolikor je dopustno in pa premije za prijete zločince v uravnanje mirovin udov in sirot državnih uradnikov. — Pričela je razprava o proračunu; vpisanih je 18 govornikov p r o t i, 15 z a.
Dunaj 27. Minister grof Goluliovski priredil je včeraj drugi delegacijski obed, h kateremu so bili povabljeni ministri Krieg-liani mer, baron Bantfy, baron Fejervary, Lu-knes in grof Kielmannsegg, bivši finančni minister dr. Plener in članovi obeh delegacij Kazim teh bili so povabljeni tudi uradniki skupnih ininisteratev.
Zahvala.
Po jpiorno predsednistvo ao najuljudneje zahvaljuj« »nem onim, ki so kolikor kuli pripomogli, da »o jo run«|icit od dtiM 16. t. m. vr&ila v lepum redu, kakor tud. gg. darovatuljom, tir igralkam: g dini Anici Skabiv in Moriji Kiindn*, gg. Franjo Smuca, H. M urtelanou in I. Pertotu, kakor tudi g perovo-dju J,(k .Iu Š oki, ki je vodil petje brtjzplično.
Predsednistvo pevsk. druAlva „\drija" V Barkovljah, dno 540. junija 1895.
Franjo Godnig.
pre.laednik.
Xrjti»vinahu ur»ojaiwka.
Eadlmpoita. P&oulo* -<a je*en 7 05 7.09 Pionira m maj-juni 189« 7.07 do 712 O to« ra jesen 5.7:1—6 75 II* zn jesen 6 86 5.88 Koruza *a juni-jali «'22-tt2t. ra juli-avgust 0 22—6.23
PAeiiiori nuni od 7> kil. f. «95-7-— od 79 kil, r. 7 - - 705% od SO kil. I. 7 05 -7 10 od 81 kil. f 7*tO 7 .5, od s'i kil. for. 7-15—7 tO. lofiMnn 6 40-« 70; proso 6*----« 5« ri n.)ra6.4S-6.6(>.
Pšfnlca zopet 5 nfi. dražjo, ponudbe trodnje, povpraševanje živahno. Prodaja 1500J at Vreme lepo.
Praga. Noralutirani studkor najuni I. 1245—. novn letina 1310. neznatno bolje
Praga. Centriral novi, postavljen-v Tral iti » curino rrod odpoiiUatev prečoj 1.28 C0-28 75. Juli
■ept. f. 29.--29.50 Concas»4 29.---Četvorni
80----V glavali faodih) 30 25 . Padajoče
Havrr Kava Ranio« good aviira>te mi juni 94.50 ta, oktober 92.50. mlačno.
Earaburjf. Sunro« ffoo«l awra|(0 ra juni 74 25 september 74 50 december 73 —. mirno.
Dun^Jak« borza 27. junU«. 18t»S
	da' es	včer»y
Državni dolg v papirju . .	. . 100.95	101.15
* „ v srebru . .	. . 101 OS	101.25
Avstrijska renta v zlatu	. . IS8--	122.95
. „ v kronali .	. . 100 95	101.35
Kreditne akcije.....	. . 405-25	408J5
London 10 Lst. .....	. . 121.25	121.15
Napoleoni.......	. . 9.68	9-ftl
		11.85
100 itatj. lir......		
linct. chinae nervotica comp.
Prof. dra. Llebara žlvea okrapčnjuči B L I K ■ I R, Ig
Jedino pravi h vnmtveno znamko kril in tldr«. Priprn- l.jen po predpisu v lekarni Vaz Fanta v PrajU. Ta priprava jo već let znana kakor iz vratno ž.vi-e okrepčujoJo sredstvo. Btekleniea po 2 1,1 3'SO. Daijo priporočajo ae fclodtĆM kapljica iT. Jakoba kot večkrat izkuieno domačo HretlHtvo. Siekleniaa 00 nč. in 1 gld. ?0 n6. Do-biva so v lekarnah. Glavna zaloga: L kama B«-ravallo T Tntu; daljo: lekarna Zanettl ▼ Trutu; »tara o. kr. vojaika lekarna na Dunoju, Stefaus-ptntz, kakor tu li v drugih lekarnah.
maršala
liter po 80 nvii. prisil,« v originalnih boteljkah pri
N. GIANNOPULO,
Via Pont,:ro**o (polej gonp. SehoUiam) Cena na dubclo po dogovoru.
Zdravljenje krvi
1'aj „T i s o ćoru t cvet- (Milloflori).
Cisti kri ter ju izvršno sredstvo prori onim ►lučaj.-in, ču peče v želodcu, kakor proti h,tihemu prob .vijanju in hunioroidain. Jeden omut zu ozdravljenje, stoii 50 uč. ter so ft».uM.i1i'I,iv" v »'"'kovani lekarni PRftXMftBER „fli due Mori" Trsi, veliki trn.
si
Srećke za zidaije cerkva ob jubileja cesarjevem po I gld.
Glavni dobi rk :
predzadnji teden
30.000 golelinarviev
vreden
Niflri8' Enrico Schiffmann, Giuteppe Zoldan.
La-stnik politično društvo .Kdiuost*. — l/.tlavalelj in utigovorni urednik: Jnly Mikotu. — Tiskarna Dolenc v Trstu.