Naročnina mesečna 12 Lir, ta inozemstvo 20 Lir —• nedeljska izdaia celoletno 34 Lir, eb Inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnical Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaSevanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.

VENEC
Uhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika.
g Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, Lfubljana. a = Redazione, Amministrazlonet Kopitarjeva 6, Lubiana. § |	Telefon 4001—4005.	1
Abbonamentl: Mese 12 Lire; Estero, mese 20 Lire, Edi«ione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbo« nam en ti' 10.349 pei le inserzionL
Filiale« Novo mesta
Concesslonarla escluslva per la pubblicita dl proventenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Vojno poročilo št. 556
Povečan pritisk pri Sollumu
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na področju S o 11 u m a se je povečal sovražni pritisk na postojanke, ki jih držijo našo čete.
Južno od T o b r u k a so se hoji nadaljevali. Ugotovilo sc je, da so bila uničena sovražna oklepna sredstva. Letalske skupine Osi so ponovile uspešne napade proti po-mombnini zbirališčem sovražnih vozil vzhodno od B i r e 1 G o b i j a in na avtomobilske kolone na pohodu. Letala so tudi uspešno bombardirala utrdbe in zbiranja sovražnih oklepnih sredstev vzhodno od trdnjave Tobruk. V mnogo letalskih bojih jc bilo sestreljenih 19 sovražnih letal. 18 jih je bilo sestreljenih od mnogih naših lovskih letal, 6 pa od nemških letal. Dve letali sta bili sestreljeni nad Agedabijo in Solumom in sicer od protiletalskega topništva. 8 naših letal pogrešajo.
Sovražna letala so metala bombe na D e r n o in B a r d i j o , kjer sta bili zadeti dve poljski bolnišnici, (lasi sta nosili vidne znake Rdečega križa. Med bolniki je bilo nekaj ranjenih.
V nofi na 10. dec. so sovražna letala napadla T r a p p a n i. Škoda ni pomembna.
Naša letala so z vidnimi učinki bombardirala naprave na otoku Malt i.
Naš parnik, ki so je vračal iz Libije in je vozil s seboj 2000 angleških ujetnikov, je bil torpediran blizu grške obale. Torpedi-rala ga je sovražna podmornica. Reševanje jc še v teku.
Silovita japonska ofenziva narašča
Japonska letala napadajo vse angleške in ameriške postojanke na Pacifiku - Glavni napadi na Malajski polotok in Filipine - Izredno velike angleške in ameriške izgube
Nowyork, 10. dec. AS: Radijska postaja v Bostonu je objavila, da so Japonci še vedno v siloviti ofenzivi. Letalski napadi na Filipine so nadaljujejo brez presledka. Manilla je bila znova strahovito bombardirana. Medtem pa sc japonske čete poskušajo izkrcati v zalivu Manille.
Japonske čete zasedalo Filipine
Tokio, 10. dec. AS. Vojni in mornariški odsek japonskega cesarskega glavnega stana poročata, da so se danes zjutraj jajx>nske čete izkrcale na Filipinih. Izkrca'e so 6e ob zori in sedaj hitro nadaljujejo zasedbo.
Tokio, 10 dccembra. AS. Japonski glavni stan potrjuje, da je japonsko letalstvo izvedlo silovite napade proti letališču Nichols pri Ma-nilli. Hangarji, stanovanjska poslopja in pri-stajališča so bila razdejana.
Japonske podmornice so včeraj v zalivu Manille |>otopile ameriško prevozno ladjo s 15.000 tonami, južno od llongkonga je bil zaplenjen angleški oboroženi tovorni parnik.
Bangkok, 10. dec. AS: Iz Manille se je izvedelo, da so Japonci izvedli silovit napad na severni del Luzona. Napad so izvedle kopne čete, ki jih podpirata mornarica in letalstvo.
Japonske čete na otoku Guam
Tokio, 10. dec. AS. Japonski cesarski glavni stan poroča, da so se japonski vojni in mornariški oddelki uspešno izkrcali na ameriškem otoku Guam.
Ameriška podmornica potopljena
Tokio, 10. dec. AS. Mornariški odsek japonskega cesarskega glavnega stana objavlja, da je bila jx>topljena blizu Palauja (severno od Nove Gvineje) ameriška podmornica, ki je pripadala azijskemu ameriškemu brodovju. Potopljena je bila v noči na 8. december. Ta ameriška podmornica je odplu-
Skd Ciano in admiral Oarlan sta se sešla v Turinu
Turin, 10. dec. as. Danes je imel italijanski zunanji minister grof Ciano v Turinu razgovor z admiralom Darlanom, podpredsednikom francoske vlade in francoskim zunanjim ministrom.
Sestanek je bil v »Palazzo Madama«, kamor so ob deseti uri prišli člani italijanske in francoske komisije za premirje.
Grof Ciano je prišel ob 10.45 in ga je pozdravil mestni župan ter zastopniki obeh komisij. Kmalu nato je prišel admiral Darlan v spremstvu raznih francoskih osebnosti. Podpredsednik fran-
coske vlade je bil v uniformi in jc nosil odlikovanja. Grof Ciano jc nosil fašistično obleko z odlikovanjem »Squadrista«. Razgovor med obema ministroma je bil v sprejemnem salonu »Palazzo Ma-dama« in se je takoj po pozdravu začel.
Romunski kralj Mihael pri Duceju
Ri'm, 10. decembra. AS. Duce je v Beneški palači sprejel romunskega kralja Mihaela in njegovo mater. Razgovor z Njunima Veličanstvoma je bil zelo dolg in prisrčen.
H@ose¥e3f napoveduje dolgo in hudo vojno
Prvi dnevi vojne so Ameriki prinesli same poraze in ogromno škodo
Washington, 10. dec. AS. Snoči je po radiu go- : zaradi tega, ker bodo Japonci vsak hip zasedli ne-
voril ameriškemu ljudstvu predsednik Roosevelt o vojni na Daljnjem vzhodu in je med drugim izjavil:
To ne bo samo dolga, ampak bo tudi trda vojna. Vsak mož, vsaka žena, vsak otrok Združenih držav mora sodelovati pri tem ogromnem boju. Ameriški narod mora biti pripravljen na dobre, pa tudi na slabe novice.
Dosedaj so bile vse novice slabe. Na Havajskih otokih smo doživeli resen j>oraz. Na naše čete na Filipinih se je zrušil vihar. Poročila z Guama, Wakeja in z otokov Midway so še zmedena, vendar pa moramo biti pripravljeni, da bomo slišali, da so vse te tri točke bile zasedene.
Izgube v teh prvih dneh bodo vsekakor in brez dvoma velike. Škoda je ogromna. Vendar pa še nik-do ne more reči, kolikšna je ta škoda.
Nato je Roosevelt pozval ameriško ljudstvo, da naj da dvojno ali četverno mero denarja in gradiva za nadaljevanje vojne. Ob koncu je Roosevelt še izjavil, da se bodo sovražni uspehi proti Združenim državam čutili tudi na drugih bojiščih, prav tako pa bodo nemški uspehi ugodno vplivali na Japonce.
Tokio. 10. dec. AS: Uradni zastopnik mornariškega ministrstva je izjavil, da so bili japonski napadi na Havaju in na druge odseke na Pacifiku takšni, da so pojx>lnoma zmešali načrte ameriških vojnih in mornariških strokovnjakov, ki so hoteli vojno prenesti naravnost v japonske vode. Ta jaj>onski uspeh naj pouči druge ameriške države, kako se je Roosevelt zmotil v svojih računih. Prvi sad Rooseveltove napake pa je sedaj ta, da se je izkazalo, da Amerika nima premoči na morju, prav tako pa ne more zoperstaviti ničesar proti silam japonskega cesarstva.
Nato je govoril o japonski armadi in je poudaril, da vojna napoved jasno poudarja, dn smatra Japonska za svoji sovražnici samo Združene države in Anglijo. Japonska mornarica nima sovražnih namenov proti tistim državam, ki razumejo jar>oiiske nagibe in ne nameravajo zagrešiti sovražnih dejanj proti Japonski. Ta izjava se zlasti nanaša na države v Srednji in Južni Ameriki. Dasi je Japonska v vojni z Združenimi državami. nima sovražnih namenov proti ženam in otrokom, pa tudi ne proti tistim, ki niso bojevniki. Nato je zastopnik izrekel svoje priznanje nekaterim ameriškim skupinam politikov, ki so proti vojni in proti f>osegu Amerike v vojno. To so bili politiki, ki niso jioznali samo samih sebe, ampak tudi moč sovražnika Amerike.
Stockholm 10. dec. AS. Iz Washingtona jioro-čajo, da so ameriški vladni krogi izredno nervozni
katere važne ameriške postojanke na Pacifiku.
Včeraj se je izvedelo, da so japonske vojne ladje opazili blizu Aleutskih otokov, ki so važno oporišče za ameriško mornarico. Aieuti so 2.000 km od jafionske obale in so odskočna deska za Aljasko. Ta nevarnost pa se razteza tudi na zahodno Kanado.
Rooseveltov načrt o razdelitvi Južne Amerike
Berlin, 10. dec. AS: Nemški tisk obsežno piše o Rooseveltovem načrtu za razdelitev Juž. Amerike v šest skupin. Samo Brazilija ni potem načrtu ostala takšna, kakršna je sedaj. List »DAZ« piše, da je to nov dokaz Rooseveltovega imperializma, kajti Južna Amerika bi morala postati kolonija Združenih držav. Nemški tisk opozarja Južno Ameriko, da mora biti bolj pozorna, vsekakor pa naj Južna Amerika ne posega v vojno. Samo na ta način bo Južna Amerika lahko povečala svoje trgovske zveze z Evropo in bo lahko proti vsakomur branila svojo nacionalno neodvisnost in svojo kulturo. Južna Amerika naj nikar ne verjame propagandi VVashingtona in se naj boji zlasti ameriškega imperializma.
la iz zaliva Manille na Filipinih in je najbrž plula proti jajxmskiin vodam.
Amerikanci niso bombardirali Tokia
Tokio, 10. dec. AS. Agencija »Domei« zanika novice, ki so jih objavile ameriške radijske postaje, češ, da bi bilo ameriško letalstvo napadlo in bombardirajo Tokio, Kiušiu in Formozo. Iz uradnega japonskega vira izjavljajo, da nad japonskim ozemljem niso opazili niti enega ameriškega ali angleškega letala od začetka sovražnosti. Na Jaj»onskem so izdali vse ukrepe za zatemnitev in za obrambo proti tujim letalom.
Tuja letala nad San Franciscom
Newyork, 10. dec. AS. Radijska družba »Co-lumbia Broadcasting« je objav, novico, da je neka tuja ladja in nad 60 letal neznane narodnosti ponoči bilo blizu San Francisca. Policija je zaradi tega odredila pojiolno zatemnitev. Med prebivalstvom je večkrat prišlo do panike.
Japonske čete v Bangkoku
Bankok, 10. dec. AS. Na podlagi sporazuma med Tajsko in Japonsko so prišle v Bangkok včeraj japonske čete, ki sedaj nadzirajo ameriško, angleško in nizozemsko poslaništvo. Ta poslaništva varujejo pred ljudskimi demonstracijami. Večina Amerikancev, Angležev in Nizozemcev, ki so bivali v Tajski, se je že umaknila v poslaniški del mesta. V Bangkok je prišel še en oddelek japonskih čet.
Angleška bojna ladja »Repulse«
Ang*eški bolni ladji „Pr!nce of Wales" in ffRepuise" potopljeni
Angleška mornarica je tako izgubila najmodernejši bojni ladji
Tokio, 10. dec. AS. Uradno j« bilo objavljeno, da je japonsko letalstvo takoj začelo s svojimi napadi vzdolž Malajskega polotoka. Bombe so zadele in potopile angleško bojno ladjo »Repulse«, ki ima 32.000 ton. Bojna ladja se je takoj potopila. Bombe pa so zadele tudi najnovejšo in najmodernejšo angleško bojno ladjo »Prince of Wales«, ki je tudi imela 35.000 ton. Ladja se je potopila.
Tokio, 10. decembra. AS. Nemški poročevalski urad objavlja, da je bilo v Tokiu uradno objavljeno, da sta bili angleški bojni ladji »Prince of Wales« in »Repuls?« potopljeni na malajski vzhodni obali. Včeraj popoldne so japonska letala bombardirala obe bojni ladji in se je »Repulse« v trenutku potopila. »Prince of VVales« je bil drugič zadet ob 14.29. Ladja se je nagnila in ko so nanjo padle še druge bombe, se je potopila ob 14.50.
»Prince of Wales« je im.-la 35.000 ton in je razvijala hitrost 30 morskih milj na uro. Oborožena je bila z 10 topovi po 38 cm in 1(> po 15 cm.
Rim, 10. decembra. AS. Agencija Reuter je objavila uradno poročilo, da so sovražne sile v Malajskih vodah potopile bojno ladjo »Prince of Wales« in bojno ladjo »Repulse«.
Kako sta bili bojni ladji bombardirani
Saigon, 10. decembra. AS. Zdaj so prispela najnovejša poročila o tem, kuko sta bili angleški bojni ladji potopljeni. Štiri ur- pred napadom bombnikov so japonska izvidniška letala opazila obe angleški bojni ladji. Japonska izvidniška letala so takoj obvestila letalsko poveljstvo o plovbi angleškega vojnega brodovja. Japonski bombniki so takoj prileteli in kljub silovitemu protiletalskemu ognju so najprej zmetali bombe na bojno ladjo »Repulse«, ki se je hitro potopila. Japonski bombniki so se potem vrgli na bojno ladjo »Prince of Wales«, ki j? bila kmalu zadeta in ni mogla več manevri-
rati. Potem so bombniki zmetali na bojno ladjo bombe največje vrste in bojna ladja se je potopila. Bombniki so opravili svojo nalogo in koso zmetali ves tovor eksplozivov, so se vrnili na svoju oporišča.
»Prince of Wales* spada med največje bojne ladje na svetu. Sta dve ladji istega tipa »King George V.« in »Prince of \VaIes«. Z gradnjo teh ladij 60 začeli leta 1939, dograjeni 6ta bili letos in 6ta nastopili svojo službo. »King George V.« vrši službo na Atlantiku, dočim je bil »Prince of Wa-les« 6tacioniran zadnje čase v Singapuru, kamor je pred kratkim priplul. Obe ladji imata po 35.000 ton.
Druga bojna ladja je »Repulse«, ki je bila zgrajena leta 1915-1916. Ima 32.000 ton, hitrost j? 31.5 morske milje na uro (morska milja meri 1.852 m). Oborožena je bila s 6 topovi po 381 mm, 12 po 102 mm, 4 protiletalskimi topovi po 102 mm, 1 po 78 mm in 4 po 47 mm, poleg tega je imela 8 tor-pednih cevi. Dolga je bila 242 m, široka 31.3 m, v vodo se je potopila do 9.7 m.
»Oklahoma« je ena najstarejših ameriških bojnih ladij. Zgrajena je bila med let' 1914-1916, modernizirana 1929. Ima 29.000 ton hitrosti 20.5 morske milje uro. Oborožena je z 10 topovi po 356 milimetrov, 12 jx> 127, 8 protiletalskimi topovi po 127 mm, 4 po 47 mm, 8 strojnic jx> 40 mm. Na krovu je nosila 3 letala. Posadka je štela 150T mož.
West Virginia- je modernejša bojna ladja, saj je bila zgrajena leta 1922-1923. Ima 31.S00 ton, hitrost pa znaša samo 21 morskih m'lj na uro. Oborožitev je naslednja: 8 topov po 406 mm, 12 po 127 in S protiletalskih tojxw po 127 mm,' 4 jx> 557 mm in 11 jio 40 mm. Na krovu je nosila 3 letala. Posadka je štela 1.500 mož.
Ameriška letalonosilka potopljena
Šanghaj, 10. decembra. AS. Iz Manille se je izvedelo, da so Japonci potopili ameriško letalonosilko, ki je imela 11.500 ton.
Japonci v mednarodnih koncesijah
Tokio, 10. decembra. AS. Oddelek ameriških mornarjev v Pekingu je bil izročen in so mornarji bili odpeljani v taborišče. Jaiponske sile so tudi zasedle angleško koncesijo v Tien-cinu in so objavile takoj nato proglas, v kate-
Japonska lelala neprestano bombardirajo Hongkong
Tokio, 10. dec. AS. Mornariški odsek japonskega cesarskega glavnega stana je včeraj ob 16.10 objavil uradno poročilo, da so včeraj popoldne japonska letala bombardirala Hongkong in je bila povzročena velika škoda na tem letalskem oporišču. Hudo je bil poškodovan tudi angleški rušilec, vendar pa ime rušilca ni bilo objavljeno.
Ostala japonska letala so isti dan napadla
otok Wake in sestrelila devet sovražnih letal, v zrak pa so zletela skladišča petroleja in bencina. Predhodno pa je bilo že objavljeno, da so japonske pomorske sile zajele naslednje ameriške ladje: »Predsednik Harrison« (10.000 ton); Mary Mol-ler« (2698 ton) in še mnogo drugih parnikov s skupno 80.000 tonami. Sovražnik do sedaj še ni zaplenil japonskega parnika.
Boji v severni Malajski
Saigon, 10. dec. AS: Radijska postaja v Sin purju je objavila, da so se od včeraj zjutraj na prej nai>adi jaj>onskili čet z vso silo nadaljevali Saigon, 10. dec. AS. Včeraj opoldne so še prihajala poročila, da so v teku hudi boji v severnem delu Malajske. Kljub močni angleški obrambi se je Japoncem posrečilo izkrcati nove čete. Na kopnem se Angleži s svojimi topovi zastonj trudijo, da bi preprečili invazijo. Prav tako so angleška letala ponoči brez uspeha večkrat napadla japonske konvoje, ki so se s četami na krovu bližali
- . Malajski. Japonci so srečno izkrcali čete v Patani i ili v Singori.
Tokio, 10. decembra. AS. Japonski glavni
stan je snoči objavil, da so japonske rele na Malajski zasedle važno strateško središče nu severnem delu tega jx>lotoka.
Angleški ultimat Ta:ski
Bangkok, 10, decembra. AS. Izvedelo se je, da je včeraj angleški poslanik izročil ultimat tajski vladi.
rem izjavljajo, rla je bila koncesija podrejena nadzorstvu obrambnega poveljstva v liencinu, vendar pa Ja|jonci ureditve koncesije ne bodo sj>remiii jali, prav tako pa bodo Japonci spoštovali kar najbolj tiste angleške in ameriške koristi. ki niso sovražne Jajionski. Tudi zasebna lastnina ne Ik> za|)lenjena. Prebivalci v koncesiji bodo lahko nadaljevali s svojim delom, kdor pa bo zagrešil kako sovražno dejanje, bo kaznovan, pa naj pripada kateri koli narodnosti.
Šanghaj, 10. dec. AS: Japonski uradnik občinskega sveta v mednarodni koncesiji v Šang-haju Hokamoto, je izjavil časnikarjem, da bodo japonske oblasti dovolile občinskemu svetu v mednarodni koncesiji, da lahko dela naprej. Japonci hočejo celo povečati delokrog tega občinskega sveta, ki naj skrbi za dobrobit prebivalstva. Japonci so se odrekli v veliki meri vsem omejitvam in hočejo kar najbolj podpirati povratek k rednemu in mirnemu življenju. Tudi pri valutnih vprašanjih bodo japonske oblasti podpirale občinski svet, da bi se tako odstranile vse težave, zlasti pa se naj odstranijo ovire, ki so nastale zaradi tega. ker ni več angleških in ameriških ladij v pristanišču Šanghaja.
Turčija nevtralna
Ankara, 10. dec. AS: Turška vlada je ohja-vila izjavo, v kateri pravi, da ostane Turčija nevtralna tudi v novem sporu, ki je izbruhnil na Daljnem vzhodu-
Nemško vojno poročilo
Sovražni krajevni napadi na vzhodu odbit?
Hitlerjev glavni stan, 10. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Na vzhodnem bojišču so bili krajevni sovražni napadi uspešno odbiti. Pri tem je imel sovražnik znova hude krvave izgube.
Letalstvo je na južnem odseku vzhodnega bojišča razbilo zbiranje čet in uspešno bombardiralo sovjetska letališča.
Tudi v prostoru pri Moskvi in severovzhodno od llmenskega jezera je imel sovražnik zaradi napadov bojnih letal velike izgube.
V Severni Afriki trajajo težki boji. Nemška in italijanska strmoglavska letala so uspešno napadala angleške kolone in topniške postojanke. Pri Tobruku so nemški lovci sestrelili pet sovražnih letal.
Varšava, 10. dec. AS: Nekemu Poljaku se je posrečilo zbežati iz Sovjetske Rusije. Izjavil je, da je položaj v Rusiji vedno lx>Ii težak in da so zaradi silnega mraza in stalnih nemških napadov upravne oblasti v Moskvi izgubile glavo. Sovjetska posadka okoli Moskve je bila okrepljena s posebnimi brigadami GPU. Po razgovoru med Sikorskim in Stalinom je bilo sklenjeno, da odideta dve diviziji poljskih ujetnikov na bojišče. Stalin hoče poljsko vojsko uporabiti na svojem l)ojišču. Anglija pa zahteva, da naj odidejo Poljaki na bojišče v Afriki. Poljske čete bi naj zavzele postojanke avstralskih čet, ki morajo hitro na Daljni vzhod. Sicer pa imajo Poljaki v Rusiji le malo volje oditi na bojišče.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 10. dec. AS. Vrhovno poveljstvo finske vojske objavlja:
Včeraj je bil ogenj sovražnega topništva na Karelijski ožini 6lab, živahna pa je bila delavnost sovražnih izvidniških patrol. Ponoči je bil ogenj sovjetske pehote in sovjetskega topništva iz trdnjave na otoku Totleben izredno silovit. Topništvo in finski možnarji so zadeli sovjetske oddelke na pohodu. Na bojišču pri Sivaerviju je bilo delovanje sovjetskih metalcev bomb slabotno. Finske čete 60 odbile sovražne ofenzivne poskuse, topovi pa so zadeli sovražne baterije in težko orožje. Na bojišču vzhodne Karelije je finski oddelek ob jezeru Onega zavzel va6 Pigmatko. Severno od Povence so Sovjeti podrli nasipe Stalinovega kanala, nakar je nastala poplava. Na severu je položaj nespremenjen. V Finskem zalivu se je slišalo več eksplozij min, zlasti pri otokih Seikari in Ino. Finska letala so uspešno bombardirala sovjetske kolone, ki so se od Povence umikale proti jugovzhodu.
Danski parnik potopljen
Kopenhagen, 10. decembra. AS. V vodah med Islandijo in Griinlanrlijo je bil potopljen danski parnik ^Paula« (1500 ton). Vsa posadka, kj je štela IS mož, je izgubljena Ta parnik so ............" ' je vozil pod pa-
Pred zaključkom razprav posebnega sodišča v Trstu:
Drž. pravdnik zahteva smrtno kazen za 12 obtožencev
ameriške oblasti zaplenile in namsko zastavo.
Trst, 9. dec. Danes zjutraj ob 9 se je nadaljeval proces proti separatistom in teroristom pred posebnim sodiščem za državno varnost. V razpravni dvorani se je zbrala ogromna množica, ki je želela slišati napovedani govor državnega pravdnika Cnrla Fallaceja.
Državni pravdnik je ob živi pozornosti na-vzočnih dejal: Po letu 1950. je zdaj drugič, ko moramo iz tega mesta, tega veličastnega mesta, v katerem smo vedno lahko vdihavali zdravi duh italijanstva in rodofjubja, spregovoriti slovesno besedo, a hkrati besedo opomina posebnega sodišča za pravno obrambo fašistične države. Zdaj pa zdaj je treba opomniti, kako nevarno je, če kdo skuša kvariti zdravo vzdušje Trsta, tako dragega vsem italijanskim srcem in tako žaljenega po zločinih, ki jih obravnavamo. To vzdušje je odličnega nacionalnega značaja, ki mu ne morejo kljubovati takile človečki, postavljeni zdaj pred sodnika. Ti človečki so prežeti s sovraštvom in maščevalnostjo in zelo tesno povezani v zarotniški družbi. Take so družbe, ki s svojimi zvitimi, širokimi in zastrupljenimi tipalkami objemajo najlvolj nasprotujoče si elemente; imamo jih tu v procesu.
Gospod predsednik in gospodje porotniki! Kakšno je delovanje, s katerim imamo tu opravka, in kdo so obtoženi? Preden odgovorim, bi rad podal celoten pregled procesa. V tem precej zapletenem postopku se mi zdi napaka. če bj hoteli ločiti krivdo vsakega posameznega od drugih, vsake skupine od druge. Zakaj? Zato ker vse delovanje kaže na enotno politično gibanje, ki ga moram prikazati, kakšno je po naravi, postanku in namenih. Ni dvoma, da se je že v postopku nakazalo pravo zarotniško gibanje, gibanje, ki ga lrihko imenujemo upor. To je bil prikrit in nenehen upor nekaterih državljanov slovenskega jezika proti državi in proti vsemu, kar je italijanskega. Gibanje so netili pobeglice i/. Beneške Julije in temni rovarji drugih narodnosti. V procesu se je razgrnil tudi namen tega gibanja: hotelo je iztrgati izpod italijanskega jarma jugoslovansko manjšino z vsemi sredstvi: duhovnimi, gmotnimi, oboroženimi ter z vohunstvom in terorističnimi dejanji.
A ti apostoli vseslovanstva so hoteli še nekaj: radi bi malce prestavili meje bolj proti jugu. Sanje? Ne. prava resničnost. Izjave skoraj vseh obtožencev to jasno dokazujejo. Ti so bili vedno in povsod pripravljeni, da bi uresničili svoje sanje.
Hoteli so zbuditi pošastno prikazen lažnih izjav, pošastno prikazen, ki naj bi vznemirila vest sodnikov. A ta trud bo zastonj! Saj se stalne izjave obdolžencev pokažejo v pravi luči [n jih podkrepijo številne listine, ki jih ni mogoče ovreči. V aktih imamo mnogo pisem, ki so jih obdolženci pisali ali sprejemali in ki kažejo ne samo čustva obdolžencev, temveč tudi značaj in namen njihovega gibanja. Značilne so misli v izjavah Sosiča in Ščuke. V pismih najdemo to inisel v tehle besedah: »Počakajmo! Ni več daleč
Pojasnila o prodaji oblačilnih predmetov
1.	Uvozniki, ki bodo po 30. novembru 1941-XX uvažali tekstilne manufakte, oblačilne predmete in obutev, morajo ob sprejemu tega blaga, čigar razdeljevanje je racionirano v smislu naredbe Vis. komisariata z dne 8. novembra 1941, SI. 1. št. 215-90-41. takoj prijaviti uvoženo blago tt-g.-industrijski zbornici in o tem obvestiti Vis. komisariat in ga istočasno vpisati v breme v registru za prejem in
oddajo.	, . ... •
2.	Če pri računanju točk (odrezkov), ki jih je treba odrezati iz osebne kupčeve nakaznice, nastanejo u I oni k i točk (ker se lahko zgodi n. pr., če gre za ostanke ali pa za tkanine izpod enega linearnega metra), se taki ulomki ne upoštevajo, če so izpod 6/m točke, a se računajo kot cela točka, če znašajo 5/io ali več.
Naslednji primeri kažejo, kako naj se to pravilo uporabi:
1.	primer: Za 0.20 ni muslena (2 točki za linearni meter) 2 X 0.20 točk = 0 točk.
2.	primer: za 3.40 m volnene tkanine ali imitacije. višine, do 100 om. teže za linearni meter do 200 gr (8 točk za meter) je treba oddali:
3X8 točk = 24 točk 0.40 X 8 točk = 3 točke
skupaj 27 točk
3.	primer: za 3.46 m istega blaga:
3 X 8 točk = 24 točk 0.45X8 točk = 4 točke
skupaj 28 točk
3.	Trgovinsko-industrijska zbornica bo izdajala naročnikom število naročenih bonov s točkami, ki si jih želijo za posamezni bon, pod pogojem, da skupni znesek naročenih bonov odgovarja v točkah skupnemu znesku listov za zbiranje oddanih točk.
Tiskovina »bon za dvige bo tako urejena, da si bo trg.-industrijska zbornica lahko pridržala dek-tilografirano kopijo.
4.	Gled na odd. I. okrožnica Vis. komisariata 7. dne 24. novembra VIII. No. 477G/107, s katero so bile dostavljene tiskovine za ugotovitev zalog, se pojasnjuje, da se je za lako ugotovitev treba načeloma ravnati po istih kriterijih, po katerih se je sestavila tiskovina za inventar o zalogah 29. septembra 1941-XIX.	. .
Poudarja se, da mora prijavitelj predložiti tiskovine v treh izvodih, kakor je predvideno v cit. okrožnici; en izvod se vrne prijavitelju kot pro-jenmo potrdilo trgovinsko-industrijske zbornice, ki je pooblaščena prejemati prijave, in ki ga mora opremiti z žigom in datumom predložitve.
Tiskovino -.Seznam in točke tekstilnih izdelkov, oblačil in obutve* morajo sestaviti vsi industrijo!, obrtniki, veletrgovci (z uvozniki vred), detajlisti (s krošnjarji vred) in vsi depozitanti, da se zamore imeti evidenco o partijah blaga, ki se nahaja pri njih.	...
Za potujoče blago je dolžan napraviti prijavo pošiljatelj, razen če mu je znano, da je namembnik blago prevzel. V izogib dvojne prijave potujočega blaga naj namembniki, ki niso obvestili pošiljatelja o prevzemu blaga in prijavijo prejelo blago prrd 30. novembrom t. 1., takoj sporočijo pošiljatelju, da so prijavili blago kot nahajajoče se pri njih. Pošiljatelj, ki je morda take partije blaga prijavil, bo moral popraviti prijavo.
Enako se poudarja, da je treba sestaviti posebno tiskovino inventarja za vsako podjetje, vsako zalOL ), prodajalno, skladišče, delavnico itd.
V tiskovinah morajo biti inventarizirani vsi obstoječi produkti z onimi vred, ki se nahajajo izven
podjetja, zaloge itd., na katero se nanaša inventar, a ki spadajo k njim. S tem je mišljeno, da je treba navesti tudi morebitne zaloge pri privatnikih, trgovskih potnikih, zastopnikih in sploh pri vseh, ki niso dolžni prijaviti zalog 30. novembra.
Kakor pri ugotovitvi 29. septembra, tako so tudi pri ugotovitvi 30. novembra izključene surovine, pol izdelki in izdelki, ki niso namenjeni prodaji, ker jih je treba še dalje obdelavati pri podjetju samem. (N. pr. barvar ne bo smel prijaviti blaga tudi ev. lastnine tretjih, če ga ali jo mora še barvati. Tako blago, ki 30. novembra ni bilo prijavljeno od nikogar, bo producent ali trgovec prevzei v breme in po tem takem vknjižil kot prihodek tedaj, ko mu ga barvar izroči, po navodilih, danih z okrožnico od 22. novembra VIII. No. 4776-10-11. , , , v,:
Kdor ne daje točnih podatkov, pade pod težke sankcije, predvidene v čl. 4 naredbe z dne 7. oktobra 1941, SI. 1. št. 483-82-41.
V »Seznamu in točkah tekstilnih izdelkov itd,« se ne sinejo vključiti predmeti, izdelani ali pravilno naročeni za vojaške uprave; enako morajo biti izključeni izdelki, vezani na izvoz na podlagi dovolil ali pravilnih dodelitev, izvršenih od kom-petentnih organov. Za take izdelke je treba sestaviti ločen seznam in ga poslati trgovinsko-indu-strijski zbornici, ki o tem obvesti Visoki komisariat. Ce bi se iz katerega koli vzroka omenjeni pred meti ne uporabili v omenjene svrhe, jih bo treba naknadno prijaviti v 24 urah od trenutka, ko sp postali prosti za notranji konzum.
Za vsako pojasnilo v zadevi predmelne ugoto vitve, se trg.-industrijska zbornica lahko obrne do Vis. komisariata, medtem ko bo interesente seznanila na vse načine (z okrožnicami, sporočili v tisku itd.) z odredbami, izdanimi s to okrožnico.
Razume se, da bodo tako ugotovljene zaloge z dne 30. novembra tvorile začetno breme dne 1. decembra v knjigah, ki jih morajo voditi podjetja. .
5. V zveni z odd. VI. okrožnice Vis. komisariata z dne 24. 11. 1941, VIII No 4776-107 in točke 5 z dne 28. 11. 1941, VIII No 4776-114-41 se je ugotovila potreba in nujnost, da se detajlistom dobavi na novo predmete, naročene pred 31. oktobrom 1941, se odreja v svrho hitrejšega tozadevnega poslovanja sledeče:
a)	Trg.-ind. zbornica se pooblašča, da izdaja dovoljenja za izročitev omenjenega blaga, kadar iz listin izhaja, da je zaprosilo utemeljeno in sigurno;
b)	Trg.-ind. zbornica naj pošlje Vis. koinisa-riatu samo one prošnje, katerih listino bi mogle vzbujati dvome.
trg.-ind. zbornica prejme kar najhitreje tiskovine. ki so potrebne za izdajo omenjenih dovoljenj.
Trg.-ind. zbornica pošlje dnevno Vis. komisa-riatu kopijo (v beli barvi), ki je rezervirana zanj.
Od dneva, ko prejmejo lo okrožnico, ne bo torej zbornica stavljala drugih vprašanj, razen v primeru, ki ga predvideva drugi odstavek te okrožnice, Vis. komisariat pa bo rešil tiste prošnje, ki bi bile poprej poslane.
Zbornica jc naprošena, da hiti s proučevanjem omenjenih prošenj, ker je treba upoštevati, da morajo podjetja biti v stanu, nabaviti si novo zalogo do 31. 12. 1911.
6. Pojasnjuje se. dn detajlisti lahko predložijo predhodna naročila proizvajalcu ali grosistu, ne da bi bilo treba, da so v trenutku narooilve žc v posesti bonov za dvig.
Bon bo dobavitelj zahteval od naročnika samo, kadar bo blago pripravljeno za odpravo, preden se le.ta izvrši, in pred izstavitvijo fakture.
dan, ko bomo dosegli svoj namen.« Jasno je tudi govora o gibanju, ki ga sami označujejo za upor. Obdolženci priznavajo ta pisma. A to še ni vse. Poleg teh dokazov- imamo v tej dvorani kupe orožja, ki so ga nabrali in spravljali po kraškem ozemlju ali v bližini Trsta. Ti kupi so se večali ne samo pri eni skupini, temveč pri vseh. S tem je dokazano, da so se vsi bavili s terorističnim delovanjem ali ga vsaj pripravljali. Vrh tega pa so se vsi bavili tudi z vohunstvom. Skoraj vsi so hoteli dobiti novice in poročila važne vojaške narave in vsi so skušali taka poročila dajati bivši jugoslovanski vladi.
Pa to še ni dovolj! Za splošen pregled procesa moramo upoštevati tudi tisk, v katerem so načela in namere tega gibanja jasno označena. Tako v zloglasnem komunističnem glasilu »Delo«: »Vojaki, pobegnite z vseh front in potegnite s seboj tudi svoje tovariše! Izdajajte vse. kar bi moglo koristiti sovražnikom fašizma. Delavci, kvarile in uničujte v tovarnah vojna sredstva! Kmetje, skrivajte vse pridelke in ne dajte ničesar vojaškim oblastem! Žene, zahtevajte podpore za Vaše sinove! Rušite fašizem, da pospešite njegovo smrt! Slovenski delnvci. razširjajte članek, toda pazite, da ne bo padel v kremplje hesnega sovražnika, ki bo kmalu doživel svoj konec!* To je članek, ki odkrito in jasno kaže, kakšno je bilo to delovanje. Komunistično glasilo je zelo značilno in se sklada po vsebini 7. lističem tako imenovanih razumnikov ali slovenskih nacionalistov.
Kako se je to politično gibanje javljalo? Tu moramo zlasti poudariti važno razporeditev vlog in nalog med skupinami obdolžencev. Tako je skupina, ki jo je vodilll Čermelj, skrivala svoje temno delovanje pod plaščem kulture in človekoljubnosti. Vsak dela v svoji skupini na svoj način za isti namen. Komunisti sanjajo o sovjetski republiki, ki bo objela vse koroške in italijanske Slovence. Vendar pa naj bi se za dosego tega namena znebili trinoštva fašistične Italije in zato izkoristili vsako priliko za rovarjenje. Podpirajo naj Jugoslavijo, ki stoji pred spopadom z Italijo. Tu vidimo torej skupino komunistov z istim namenom, kakršnega so imeli nacionalisti in pan-slavisti. Kaj je na primer izjavil Sosič? Dejal je: >Vedel sem, da Zelen vodi tudi panslavistično-komunisitično organizacijo.« Tomažič. vodja komunistične skupine, je dejal, da je bil po Sosiču v stikih z Zelenom in da je prišlo do neke vrste dogovora z Zelenom in z vodjo komunistov. Domenili so se, da bo eden dajal vojaška poročila, drugi pa v zameno nudil orožje in razstrelivo.
Zelo podobna je tudi Tomažičeva izjava. Naj se še toliko zvija, resnico so dokazali drugi obdolženci in dokazilne listine, ki jih imamo.
Državni pravdnik je potem omenjal tudi ustanavljanje »razumniških« skupin v Julijski Benečiji, ki so imele ozke stike s tistimi, ki so zbežali iz Italije. Tudi ta skupina je imela cilj uveljavljati svoja politična stremljenja. Sedež delovanja vseh teh treh skupin je bil v Jugoslaviji, od koder so dobivali tudi navodila. Državni pravdnik je zatrjeval, da so se vsi obdolženci pregrešili proti čl. 305. kaz. zakonika, kajti imeli so čisto določno nalogo, izzvati upor in odcepiti Julijsko Benečijo od Italije, kar potrjuje tudi listina, ki so jo našli v arhivu v Belgradu. in ki omenja peto kolono, ki naj bi nastopila v zaledju italijanske vojske. Zbiranje orožja, kakovost in količine streliva, ki so ga imeli obtoženci, kakor tudi slovensko narodno propagandno delovanje, ki je šlo za tem, da se uprizarjajo atentati, kažejo v jasni luči pravi obraz te organizacije.
Glede obtoženca Čermelja je državni pravdnik dejal, da je bil to najvplivnejša osebnost med izseljenci. Čermelj je imel vse lastnosti razumnika, komunista in strahovalca. in je do vseh podrobnosti vodil organizacijo izseljencev iz Julijske Benečije. Imel je zveze z vsemi svojimi somišljeniki in je njihovo izredno nevarno delo podpiral. On tvori zvezni člen v vseh slovenskih prizadevanjih, tako izolacionističnih kot separatističnih. Vodil je tudi študenta Sosiča in Ščuko ter obrtniško skupino, katere poglavar je bil odvetnik Tončič, vodil zastopnika slovenske narodne skupine Kukanjo in Sfiligoja ter skupino, ki ji je poveljeval Bobek. Zlasti je državni pravdnik poudarjal, da je Čermelj napisal brošuro, ki je bila leta 1938. poslana Zvezi narodov, da bi z njo pokazal, kako v Italiji ravnajo s Slovenci.
Ščuka je bil delaven slovenski vohun in pro-pagandist. Opisuje njegov lažnivi značaj. Ta njegova lažnivost je bila tudi dokazana. Priče so potrdile, da je deloval proti državi.
O Tončiču državni pravdnik pravi, da je bil najbolj izpostavljen človek v separatistični skupini slovenske narodnosti. Bil je član vodstva omenjene organizacije in je imel stike z ljudmi onstran meje.
Glede Tončiča pravi, da je bil vodilna osebnost v študentovski nacionalistični skupini. Tudi on je sodeloval aktivno pri vseh protidržavnih manifestacijah. Obtoženec Sardoč je naredil iz svojega zoharskega ambulalorija pribežališče za slovenske r^ilikante iz Julijske Benečije. Imel je slik s skupino, ki je pripravljala napade na železniške proge. Njegovo protiitalijansko delovanje se jasno vidi iz vsega gradiva, ki je hilo v teku razprave zbrano. Čeprav je oče, je vendar zbežal iz zakona in se popolnoma posvetil političnemu življenju. Obtoženec Tuta je bil Sardočeva desna roka in se že iz tega lahko vidi. kakšno vlogo je igral v protidržnvnem delovanju. Sfiligoj je bil voditelj slovenske študentovske skupine v Gorici.
Naslednji obtoženec je Slavik, ki je bil že prej interniran in je bil eksponent liberalne slovenske iredenlistične skupine. Vuk Stanislav je bil voditelj iredenlistične slovenske in krščansko-socialne organizacije in je razvijal široko proti-državno delovanje.
Zatem je državni pravdnik začel obravnavati položaj obtožencev iz tako imenovane komunistične skupine. Dejal je, da je med njimi bil prvak Josip Tomažič, ki je obsežno priznal. Njegovo komunistično delovanje ga ni oviralo pri vzdrževanju stikov z drugima skupinama. Z Bob-koni je odšel v Jugoslavijo in se sestal z drugimi zarotniki. Obtoženci Budin. Uršič in Colja so zapleteni v protimilitaristično vohunsko in sabotažno propagando. Dujc je deloval v komunistični skupini v Divači ter z drugimi prenašal orožje in strelivo iz Jugoslavije v Italijo. Vad-nal je organiziral in vodil nasilniško skupino v Slavini. Organiziral je skupino mladih ljudi, ki so bili pripravljeni tvegati vse.
Državni tožilec se ie izčrpno bavil z Bob-kom, o katerem pravi, da je komunist in domnevni policijski konfident ter ena najbolj temnih postav v procesu. Vse njegovo delovanje je bilo v izkazovanju čim večjih uslug komunistom in zarotnikom onstran meje. Njegovi odnošaji s slovitim Zelenom so čisto jasni.
Nalo obravnava delovanje Udoviča. ki je bil tržaški pokrajinski zaupnik za Orjuno in bil po jugoslovanskem konzulatu v stiku z Zelenom. Simon Kos je vodil nasilniško skupino v Rovtah ter po bratu Jožefu sodeloval pri prenašanju orožja in streliva. Zaradi jjoinanjkanja dokazov zahteva zanj oprostitev.
Nato je obravnaval delovanje tako imenovane nasilniške skupine iz Grahova in Cezsoče. Eno je vodil Simon Kos, drugo Kave. Cilji te skupine so razvidni iz priznani obtožencev. Simon Kos je učil svoje privržence uporabljati eksplozivne naprave. 0 Kavču pravi, da je vodil nasilniško skupino iz Cezsoče in Bovca. Leta 1938. se je udeležil sokolskega zleta v Pragi ter prenašal in -Siril slovenski nacionalistični tisk ter separatistične letake. Odgovoren je za nasilniško delovanje vse do lela 1931., ko so bile požgane razne italijanske šole in ubiti ljudje, ki so bili Slovenci, pa so gojili italijanska čustva. Požig šole v Bovcu je treba pripisovati temu delovanju. Kave je v tem času imel stike z Zelenom in K ravan jem.
Pripisuje se mu pa še drugo zelo hudo dejstvo: da je 1938. pripravil strašen atentat, ki vzbuja nejevoljo v vsakomur, kdor zve za to. Gre za atentat z dinamitom, ki se ni posrečil zaradi okoliščin in zaradi obilnega božjega blagoslova, ki ga uživa Italija. Ta atentat, pravi državni pravdnik. je nameraval za zmeraj ugasniti tisti jilamen, ki ogreva našo dušo. razsvetljuje in vodi našo varno pot v slavno bodočnost. Ko je Duce 20. septembra 1938 obiskal Kobarid, si je Kave prizadeval, da bi prišlo do hude eksplozije. Kave je tudi vohunil za angleško obveščevalno službo ter ji dajal podatke o otoku Lerosu. o poveljstvih in vojaških silah po Julijski Benečiji. Strokovno je bilo ugotovljeno, da so njegova sporočila bila vsa točna in taka. da niso bila za javnost.
Potem se je bavil s krivdo čopiča. Melusija, Klavore. Ivančiča. ki je sodeloval z Zelenom in pripravil dinamitni napad pri Trbižu ter vohunil, dalje z delovanjem Gornika in ostalih.
Na koncu ie dejal, da bi bila huda napaka zmanjševati pomen tega procesa, zlasti 7. ozirom na čas, ko so se omenjena dejanja godila. Kaj bi se bilo zgodilo s temi kraji, če bi Jugoslavija ne bila bliskovito strta? Ti ljudje bi segali s svojo roko vse do Milana in do drugih italijanskih pokrajin in hi bili italijanskim vojakom za hrbet postavili peto kolono.
Državni pravdnik je svoj govor zaključil z besedami: »Treba je misliti na položaj, ki se je ponekod pokazal v na novo zasedenih predelih. Vse to daje misliti, da se je magnetna igla teh spletkarjev zdaj obrnila v gozd kakor je nekdaj bila obrnjena v Jugoslavijo. Za položaj. kakršen se kaže v tem procesu, ne zadostuje, da zakličemo »dovolj!«, temveč da naredimo trden in slovesen konec temu sramotnemu razgrajanju. Treba je tiste, ki nimajo spomina, znova in vedno opominjati, da zahteva fašistovska Italija red, zvestobo in dobroto od vseh svojih državljanov, naj bodo te ali one narodnosti ali jezika.«
Državni pravdnik je nato od posebnega sodišča zahteval naslednje kazni: 3 leta vojaškega zapora za Oskarja Caramoreja: 9 let ječe za Borila Zidariča in Marijo Urbančič; 10 let ječe za Rndivoj« Bobiča, Antona Babiča, Ferdinanda Rukina, Alojzija Besednjaka ter Edvarda Melusija: 12 let ječe za Ludvika Štur-ma, Karla Štefančiča in Antona Daniolija. Za Šturma še 20.000 lir globe. — 14 let ječe za Vladimirja Mankoča; 16 let ječe za Romana Pahorja, Andreja čoka. Bruna Staniča, Franca Udoviča; 18 let ječe za Josipa Kosovela, Štefana Lovrenčiča, Angela Kukanja, Slavoja Sla-viča, Milana Bolšiča, Stanislava Vuka, Gvida Vremca in Feliksa Colja; 20 let ječe za Franca Tončiča; 24 let ječe in 20.000 lir globe za Viktorja Sosiča; 30 let ječe za Alojzija Budina, Antonn Abrama, Adolfa Uršiča, Vladimirja Do-minicija, Ivana Gnspariča. Ludvika Posarelija, Ivana Vatta, Albina škrlja. Jakoba Semca, Franca Sluga, lakoba Dolca, Ivana Postojno, Josipa Ujčiča, F. Bevca. F. Rejca, L. Prezlja, Fr. Bizajila, L. čopiča, I. Klavora. A. Sfiligoja. Smrtno kazen zahteva za Leopolda čermelja, Antonn ščuko, Venceslava Tuto, Teodorja Sar-doča. Josipa Tomažiča, Albina Dujca, Ivana Vadnala, Viktorja Bobka. Simona Kosa, Franca Kavča, Ivana Ivančiča, Mirka Rornika.
Zn Lconarda in Josipa Kosa zahteva pomilostitev.
Gospodarstvo
Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja trg.
7, manufakturnim blagom, tekstilnimi izdelki, oblačilnimi predmeti in obutvijo, naj takoj dvignejo v pisarni Združenja v Trgovskem domu predpisane uradne obrazce za prijavo zalog po točkah.
Duplikati oblačilnih kart. Po nalogu ministrstva za korporacije se ne bodo smeli izdajati duplikati oblačilnih kart. Zato naj interesenti z največjo skrbnostjo pazijo, da bi se jim oblačilna karta ne izgubila.	. . . ., ...
Proti nakopičevanju neracioniranih živil. Ministrstva so izdala prefektom brzojavna navodila, da naj trgovci na drobno razdeljujejo blago, ki ni rarionirano. med potrošnike tako, da preskrbijo 7. blagom čimvečje število rodbin, ki so normalno med potrošniki. Prefekti' bodo izdali stroga 'navodila za tozadevno prodajo in bodo izvrševali tudi trogo kontrolo na trgu. da se ne bi blago odtegovalo trgu.
Reško pristanišče za madžarske potrebe. Iz Budimpešte poročajo, da je bil med madžarsko družbo prostega pristanišča na Donavi ter splošnim skladiščnim podjetjem na Reki zaključen sporazum, na osnovi katerega bodo r^Vatera prosta skladišča na Roki daua ua razpolago madžarski
trgovini. V zameno pa dobi reška družba od madžarske družbe na razpolago nekatere njene lokale. Madžarska družba bo tudi ustanovila svojo podružnico na Reki.
Zalogo vina na 100 hI. V rimskem Uradnem listu je izšel zakon, po katerem morajo vsi lastniki zalog vina nad 100 hI kakršnekoli vrste naznaniti pristojnim oblastvom do 15. decembra vse zaloge občinam, na katerih ozemlju se nahaja vino. Občine pa morajo sezname zalog poslati pristojnim sekcijam za prehrano, te pa ministrstvu za kmetijstvo in gozdove.
Zgodnje sorte pšenico v Italiji. Te dni je bil prvi kongres za pospeševanje gojitve zgodnje pšenice v Južni Italiji. Na tem kongresu je_ bilo sporočeno. da se je površina zgodnje pšenice na otokih povečala od leta 1926 do 1941 od 52.000 na .720.000 ha.
Osješka livarna in Ivornica strojev Izkazuje za lansko leto 672.232 kun čistega dobička, d«čim je znašal čisti dobiček za leto 1939 740.008 din pri glavnici 5 milijonov din. Dividenda za 1940 znaša ()%, lako, da ostane za prtnos v novo lefo 239.059 kun. dočim je znašala za 1939 dividenda 8%
Brezplačna prehrana šolske mladine
GILL ie organiziral v vsej pokrajini 262 šolskih huhinj za 6420 učencev
Po otvoritvi šolske kuhinje za Bežigradom s? je Eksc. Visoki komisar ljubeznivo razgovar-jal z otroki, ki so sedeli za lepo pripravljenimi in okrašenimi mizami
GILL Je v Ljubljanski pokrajini že ob svojem snovanju započel velikopotezno akcijo, s katero je hotel na večini ljudskih in meščanskih šol za letošnjo zimo urediti šolske kuhinje, v katerih naj bi siromašna šolska mladina dobivala brezplačno kosilo. V ta namen so bile pregledane razmere na vseh 742 šolah pokrajine in na 23 šolah Ljubljane. V te šole zahaja 50.284 otrok. Zanimanje med šolsko mladino za brezplačne obede je bilo veliko, saj je prosilo za sprejem v šolske kuhinje nad 13 tisoč otrok. Sprejetih pa je bilo v šolske kuhinje, ki so bile organizirane, skoraj 6500 šolarjev in šolark.
Velike priprave
Da je bilo mogoče urediti vse kuhinje GIL-a, je bilo treba najprej pripraviti in urediti 256 kuhinj v različnih krajih pokrajine. Za opremo teh kuhinj in obednic je bilo treba nabaviti 6100 krožnikov, 6095 žlic, 5970 čaš in velike množine kuhinjskih posod. Vse te kuhinjske potrebščine in pribor so bile pripeljane iz ostalih italijanskih pokrajin. Pri šolskih kuhinjah je našlo zaposlitev 181 kuharic in 29 pomočnic.
Za preskrbo šolskih kuhinj je poveljstvo GILL-a napravilo dogovor s Prevodom, ki bo šolskim kuhinjam dnevno pošiljal 650 kg krompirja, 650 kg fižola in 32 kg sira. Na posebno živilsko nakaznico bo Prevod dnevno dobavljal šolskim kuhinjam 325 kg kruha, 352 kg testenin in riža, 350 kilogramov sadja in 50 kg masti. Te velike številke najbolj jasno kažejo, kako izrednega socialnega pomena je brezplačna prehranjevalna akcija GILLL-a za vse siromašne sloje, ki ne bodo prikrajšani za svoje življenjske nakaznice, čeprav bodo otroci uživali ugodnosti brezplačne prehrane v šolskih kuhinjah skozi vse štiri zimske mesece.
Šolske kuhinje v Ljubljani
Kako ogromno organizatorno delo je bilo izvedeno z ustanovitvijo 161 šol. kuhenj, kaže najlepše pregled šolskih kuhinj v Ljubljanski pokrajini. V Ljubljani sami, ki ima 6998 šolarjev in šolark, je bilo sprejetih v šolske kuhinje 1315 prosilcev. To pomenja, da bo skoraj četrtina ljubljanske šolske mladine dobivala brezplačna kosila v šolskih kuhinjah. V Ljubljani sami je organiziranih 12 šolskih kuhinj za vsega skupaj 22 ljudskih in meščanskih šol. Tako je kuhinja na Prulah za IV. deško ljudsko šolo in za I. deško in I. dekliško meščansko šolo. Dalje je na Vodovodni cesti za Bežigradom šolska kuhinja za VI. mešano ljudsko in za II. deško in II. dekliško meščansko šolo. Na Vodnikovi cesti je šolska kuhinja za II. ljudsko mešano šolo in za II. mešano pomožno šolo. Na Cojzovi je kuhinja za II. ljudsko deško šolo, za pomožno šolo in za I, dekliško ljudsko šolo. Na Blei-weisovi cesti je kuhinja za III. ljudsko deško šolo in za II. dekliško ljudsko šolo. V Spodnji Šiški je kuhinja za V. deško in za III. dekliško ljudsko šolo. V Mostah je kuhinja za III. meščansko mešano, v Petrarkovi za I. ljudsko deško šolo, na Zaloški za III. ljudsko mešano, na Šmartinski za IV. ljudsko mešano in na Barju za V. ljudsko mešano šolo.
V	okraju Ljubljana-okolica
so bile ustanovljene šolske kuhinje v občini Vrhnika, in sicer: na Vrhniki, v Podlipi, v Logu-Zaplani, v Ligojni, na Drenovem griču, na Zaplani.
V	občini Dobrova! v Dobrovi in na Brezjah. V občini Horjul; v Horjulu in v Zazarju. V občini Višnja gorai v Višnji gori in na Polici. V občini Rudnik: na Rudniku in na Lavrci. V občini Dobrunje: v Hrušici, v Lipoglavu, v Sostrem, na Javorju, v D. M. v Polju, v Zalogu. V občini Stična: v Stični in v Polju. V občini Želimlje: v Želimlju, v Zapo-toku in na Golem. V občini Slivnica: v Žalni in v Spodnji Slivnici. V občini Št. Jurij: v Št. Jurju in v Škocjanu. Dalje so bile še urejene šolske kuhinje v občinah in krajih: Brezovica, Tomišelj, Ig, Sv. Križ pri Litiji, Primskovo, Krka, Kopanj, Rač-na, Jcžica, Grosuplje, Št. Vid pri Stični, Veliki Gaber, Sv. Jošt, Polhov Gradec in Log. Vsega skupaj ima okraj Ljubljana-okolica 10.618 šoloobveznih otrok, od katerih je bilo sprejetih v šolske kuhinje GILL-a 1406, v 27 občinah in na 43 šolskih kuhinjah.
V	okraju Črnomelj
ao bile ustanovljene šolske kuhinje v občini Adlešiči: v Adlešičih, v Bojancih, v Tribučah, v Marijinem dolu. V občini Stari trg ob Kolpi: Starem trgu, v Lazah, v Radencih, v Zagozdecu.
V	občini Semič: v Semiču, v Crešnjevcu, v Strek-ljevcu. V občini Črnomelj: na ljudski šoli v Črnomlju, na meščanski šoli v Črnomlju, v Doblici, v Mavrlenu in Petrovi vasi. V občini Dragatušu: v Dragatušu. V občini Radatoviči: v Radatovičih in v Dragi. V občini Gradac: v Gradcu in Podzemlju.
V	občini Vinica: v Vinici, v Preloki, na Sinjem vrhu, v Stari lipi. V črnomaljskem okraju obiskuje šole 5012 otrok. Od tega je bilo sprejetih na brezplačno prehrano v šolskih kuhinjah 636 otrok, v devetih občinah in na 29 šolskih kuhinjah.
V	logaškem okraju
so bile ustanovljene šolske kuhinje v občini
Stari trg: V Starem trgu, v Gorenjem jezeru, v Iga vasi, na Babnem polju. V občini Gorenji Logatec:
v Gornjem Logatcu in v Žibercah. V občini Cerknica: v Cerknici in v Grahovem. V občini Begunje: v Begunjah, v Gorenji Otavi, v Cajnarjih. V občini Planina: v Planini, v Lazah. V občini Rovte: v Rovtah, v Planini v Rovtah. Dalje so ustanovljene šolske kuhinje še na sedežih občin na Blokah, na Rakeku, v Hotedršici, v Dolenjem Logatcu in v Sv. Vidu nad Cerknico. Logaški okraj ima 4059 šolskih otrok, od teh je bilo sprejetih v šolske kuhinje 585 v 11 občinah in na 21 šolskih kuhinjah.
V kočevskem okraju
so bile ustanovljene šolske kuhinje v občini Fara vas: v Fari vasi, v Banji loki, v Kostelu, v Kuzelju. V občini Kočevska reka: v Kočevski reki in v Štalcerjih. V občini Dolenja vas: v Dolenji vasi in v Grčaricah. V občini Kočevje: v Kočevju, v Livoldu, v Stari cerkvi. V cbčini Mozelj: v Moz-lju, v Spodnjem logu, v Škriljah. V občini Stari log: v Starem logu, v Dolenji Topli rebri. V občini Videm: v Dobrepoljah, v Strugah, v Kompolju. V občini Velike Lašče: v Velikih Laščah, Dvorski vasi, Karlovici, Mohorju, Robni dolini, Turjaku, Krvavi peči. V občini Sodražica: v Sodražici, v Gori. V občini Ribnica: na ribniški deški in dekliški šoli, dalje na Koprivniku in v Loškem potoku. V kočevskem okraju je šoloobveznih otrok 6218.
Od teh jih je bilo sprejetih v šol. kuhinje GILL-a 873, in sicer v 12 občinah in r 30 kuhinjah.
V novomeškem okraju
so bile ustanovljene šolske kuhinje v občini Šmihel-Stopiče: v Smihelu, Birčni vasi, Dolcu, Smihelu pri Novem mestu, Vavti vasi. V občini Črmošnjice: na Poljanah, v Lazah V občini Toplice: v Toplicah, v Gorenjih Sušicah, v Soteski. V občini Čatež: v Veliki Loki, v Št. Lovrencu. V občini Hinje: v Hinjah in v Selih pri Hinjah. V občini Žužemberk: v Žužemberku, v Smihelu pri Žužemberku. V občini Zagradec: v Zagradcu, v Korinju. V občini Škocjan: v Skocjanu. v Kostanjevici, v Cer-nečji vasi. V občini Mokronog: v Mokronogu, v Škocjanu pri Mokronogu. Dalje so bile ustanovljene šolske kuhinje na sedežih občin v Beli cerkvi, Brusnicah, Novem mestu, St. Petru, Prečni, Smar-jeti, Ajdovcu, Dobrničah, Mirni, Trebujah, Selih pri Šumberku, Dvoru, Št Jerneju, Sv. Križu, St. Rupertu in Trebelnem. V novomeškem okraju obiskuje šole 13.379 otrok, od tega je bilo sprejetih v šolske kuhinje GILL-a 1553 otrok v 31 občinah in v 40 šolskih kuhinjah.
Začetek delovanja
Šolske kuhinje so začele delovati v Ljubljani 9. decembra. Povsod so bile otvorjene ob navzočnosti predstavnikov GILL-a, posebno slovesna pa je bila otvoritev za Bežigradom, kjer je sam Visoki Komisar Eksc. Grazioli prišel otvorit kuhinjo in se osebno zanimal za delo v kuhinji in za prehrano šolske mladine. S 15. decembrom pa bodo začele delovati šolske kuhinje tudi po vseh drugih krajih Ljubljanske pokrajine. ^
Vsestransko delovanje organizacije Italijanske liktorske mladine pri nas široki javnosti ni bilo poznano. Ko je bil pred nedavnim ustanovljen GILL za Ljubljansko pokrajino, ni nihče mislil, da bo mogla ta mladinska organizacija v tako kratkem času pokazali na tako velikansko organizatorno delo, kakor ga je opravila z ustanovitvijo 262 šolskih kuhinj po vseh krajih Ljubljanske pokrajine. Vladanjih težkih časih, v katerih je prizadeta ludi šolska mladina, kateri starši marsikdaj ne morejo nudili vsega tega, kar bi ji radi že za prospeh telesnega zdravja, je ustanovitev brezplačnih šolskih kuhinj še posebnega pomena za narodno zdravje. Nad vse hvalevredna je ta akcija GILL-a, ki v prvi vrsti odgovarja socialnim potrebam preprostega in nepremožnega delovnega ljudstva in mu prihaja na pomoč prav v času, ko je najbolj potrebno. Visoki cilji, ki si jih. je zastavil GILL z ustanovitvijo šolskih kuhinj, bodo slehernemu prebivalcu pokrajine približati to organizacijo, ki se je tako prijateljsko oklenila prav šolske mladine. Ne glede na velikansko korist, ki jo bodo šolske kuhinje nudile posredno staršem samim, bo tudi mladina mnogo pridobila v šolskih kuhinjah. In lo
Kristusova zgodovina
Giovanni Papini --»-
6. Izgubljeni najden
Egiptovsko pregnanstvo je bilo kratko. Jezusa je prinesla Mati v naročju, ko ga je zibala vso dolgo pot potrpežljiva osličkova hoja, v očetno hišo v Nazuret, v siromašno hiso m delavnico, kjer je kladivo tolklo in žuga škripala do sončnega zuhoda.
Kanonični evangelisti ne poročajo o teh letih, apokrifi poročajo mnogo, toda skoruj
sramotilno.	. .
Luka, modri zdravnik, se zadovoljuje s poročilom, du je rastel in se krepil, da tor j ni bil slaboten in bolehen. Deček je . bil zdrav m pravilno razvit, kakor je morul biti oni, ki je drugim vračal zdravje z zgolj dotikom roke.
Luka pripoveduje, da so šli Jezusovi starši vsako leto za praznik opresnih kruhov, prazniK spomina na odhod iz Egipta, v Jeruzalem, sli1 so mnogi, sosedje, prijatelji, domačini, da so potovali v družbi in da so si kraišali dolgo in utrudljivo pot. Šli so radostno, kakor da gredo bolj na veselico, kakor pa na spominsko svečanost trpljenja, k. r je »ostala Pasha v Jeruzalemu veliko spusilo, shod vseh Judov, raztresenih po cesarstvu.
Dvanajst pasli je minilo od Jezusovega rojstva. Ko se je onega leta vračala nazore«*« družba iz svetega mesta, je Marija opazila, da sina ni bilo med njo. Ves dan ga je iskala in povpraševaln znance, katere je srečala, ali so videli sina. Toda nihče ni nič vedel. Naslednje jutro je mati vrnila nazaj, prehodila že prepotovano pot, obhodila jeruzalemske ceste in trge, upirala črne oči v vsakega dečka, na katerega je naletela, povpraševala matere na hišnih prnsih in se priporočala rojakom, ki še niso odšli, da ji pomagajo najti izgubljenega. Mati, ki izgubi sina, nima miru, dokler ga ne najde; ne misli več nase, nc čuti utrujenosti, znoja, gladu, ne stresa prahu iz oblačila, si ne naravnava las, s-> ne briga za radovednost tujcev. Njene prestrašene oči' vidijo lc podobo onega, katerega ni več poleg nje.
(Dalje.)
ne samo glede na telesno zdravje. Cilj GILL-a je tudi la, da se otroci naučijo jesti in vesti pri mizi. Hkrati s tem pa se navajajo na tovarištvo in prijateljstvo, saj je nujno, da mora vladati v jedilnicah šolskih kuhinj najprisrčnejše ozračje domačnosti, za katerega skrbijo ljubeznivi in strokovni voditelji in vzgojitelji. Glede na velikansko razsežnost organizacije šolskih kuhinj GILL-a in glede na lo, da bo akcija šolskih kuhinj trajala skozi vse štiri najbolj nevšečne zimske mesece, pa mora naša javnost s priznanjem ugotoviti, da je akcija GILL-a največja socialna akcija v naši pokrajini in tembolj pomembna še zaradi tega, ker je posvečena mladini, ki je predpogoj za napredek naroda.
Japonska in njena vojna moč
Japonska, ki io Japonci sami imenujejo Nihon no teikohu — dežela vzhajajočega sonca, je največja država na svetu, sestavljena iz samega otočja. Japonsko cesarstvo tvori skupno 524 otokov. Največji otoki so Honšiu (230.226 kvadratnih kilometrov), Hokkaido, Kiušiu in Sikoku. Celotna površija Japonske znaša 381.927 kJ, to je 0.9% celotne azijske površine. Poletja so vroča in vlažna, zime mrzle in vlažne. Povprečna temperatura znaša v raznih krajih Japonske 5.7 do 24.3 stopinj Celzija. Obalne meje zgoraj omenjenih glavnih štirih otokov znašajo 27.000 kilometrov, celotne obalne meje japonskega cesarstva pa merijo 45.000 kilometrov, dočim ima država le 750 km dolgo suhozemsko mejo. Japonska je znana v svetu po strahovitih potresih. 27% tal je vulkanskega značaja. Zato ima Japonska tudi po mestih značilne lesene hiše, ki so pred potresi bolj trdne, kakor zidane.
Japonska ima odlično lego na Daljnem Vzhodu. Tej legi, strnjenemu prebivalstvu in prevzemu evropske tehnike, gospodarstva ter vojaštva se mora Japonska zahvaliti, da zavzema prvo vlogo kot velesila na Daljnem Vzhodu ter da je v vojaškem pogledu tretja velesila na svetu. Japonsko cesarstvo samo ima na otočju okoli 65 milijonov prebivalcev, skupno z drugimi kraji azijske celine, ki spadajo pod Japonsko pa ima nad 92 milijonov prebivalcev. Na en kvadratni kilometer odpade 170 ljudi. Največja mesta so: Osaka 2 milijona 500.000 prebivalcev, Tokio — prestolnica — 2,100.000 prebivalcev, Nagoja 1 milijon, Kobe 800 tisoč prebivalcev, Kioto 780.000, Jokohama 750 tisoč, Hirošima 300.000, Fikuoka 250.000, Nagasaki 220.000, Hakodate 200 tisoč, Kure 197 tisoč, Sen-dai 190 tisoč itd. Od 1. 1890 do danes se je število prebivalstva skoraj podvojilo. Na vsakih 1000 mož odpade na Japonskem 989 žensk. Japonci so se v poslednjem stoletju zelo izseljevali, ker jim je bila domovina premajhna. Po podatkih iz 1. 1928 je bilo v azijskih deželah 321.000 japonskih izseljencev, v Severni Ameriki 163.000, na Havajih
134.000, v Južni in Srednji Ameriki 132.000. Zadnje čase so se v velikanskih množinah izseljevali v Mandžukuo, ki ga močno kolonizirajo in živi tam že sedaj nad pol milijona Japoncev.
Največje japonske gore so: Fudžijama 3778 m, Ontake 3185 m, Asamajama 2380 m (vse na Hosiu), Nutapkaušpe 2285 m, Išikari 2035 m (obe na otoku Hokkaido), Zurugi - San 2242 m, Išicuči - Sin 2097 m (obe na Šikoku); Sobo - San 1985 m, Hudžu - San 1891 m (obe na otoku Kišiu).
Reke: Šinano 369 km, Išikari 365 km, Tone 322 km. Jezera: Bivako 910 kvatratnih kilometrov, Kasumiga-ura 134 km*, Saruma-ko 106 km2.
Na azijski celini imajo Japonci v posesti sub-tropski otok Formozo, potem Sahalin, polotok Korejo ter nekaj drugih točk.
Gospodarstvo
Do leta 1925 je bila Japonska pretežno poljedelska država. Od tega časa naprej pa je začela močno naraščati industrija, kar je povzročilo velik porast mest. Na Formozi, ki ima eno samo veliko mesto (Taihoki) prevladuje tropsko rastlinstvo in gozd, na Koreji riž, na Sahalinu poljedelstvo, živinoreja, ribarstvo. Železa in premoga je na otočju zelo malo in ga morajo uvažati. Več ga je v Mandžuriji. Prebivalstvo živi po največ ob obali in se izogiblje notranjih goratih predelov s celinskim podnebjem (poleti suha vročina, pozimi hud mraz). Najvažnejša pristanišča so Jokohama (veliko svetovno pristanišče blizu Tokija), Osaka, Kobe, Simonoseki, Modži, Nagoja in Nagasaki. Tu je tudi osredotočena industrija, in sicer od države podpirana oboroževalna industrija, težka industrija, tekstilna industrija, tu so velike ladjedelnice, tovarne za svilo in za razno luksuzno blago.
Japonska ni bogata in tudi težko prehranja preštevilno prebivalstvo. Poglavitna hrana Japoncev je riž. Za njim pridejo na vrsto ribe, čaj itd.
Glavna veroizpoved na Japonskem je budizem (uveden 1. 550 po Kristusu), ki silno močno vpliva na celotno narodno kulturno življenje. Pred bu-
Po odhodu i i. ljudske šole za Bežigradom se je Eksc. Grazfoli ustavil ob šolski mladini. Povprašal je, kako se je letos sv. Miklavž odrezal in naročil, naj še enkrat pišejo. Eksc. Grazioli je obljubil, da bo tudi on naprosil zavetnika mladine in da pridni lahko pričakuicjo
darov za praznik sv. Treh kraljev
Skupina Slovencev pri Sv. Očetu
Dne 26. novembra 1941 je sv. oče po posredovanju že več let v Rimu bivajočega č. g. p. Prešerna, S. J., sprejel dva slovenska akademika Aleša Strojnika in Primoža Ramovša, dalje proi. Vidala in ljubljanskega režiserja dr. Bralka Krefta.
Sv. oče 6e je živo zanimal za usodo Slovencev in povedal, da mu je znana. Pozdravil jih je v slovenskem jeziku: »O, živeli Slovenci!« Potem je blagoslovil naše vasi, naše domove in naše družine. (Po pi6tnu iz Rima.)
dizmom je bila na Japonskem domača vera šintoi-zem (šinto je pot k bogovom), neke vrste animi-zem, t. j. češčenje naravnih sil. Cesarska hiša pravi, da izhaja iz boginje sonca in zato se je razvil na Japonskem kult sonca. Budizem in šintoizem sta se nekako spojila. Budizem šteje 13 glavnih in 58 podsekt, šintoizem pa 13 sekt. Od 17. stoletja je razširjen po Japonskem tudi konfucionizem, ki je imel velik vpliv na izobraženstvo in njegovo etiko.
8,500.000 vojakov
Po vojni je imeja Japonska v mirnem času 20 pehotnih divizij ter eno divizijo cesarske garde, skupno 308.000 vojakov. Poleg tega sta bili dve diviziji na Koreji in ena brigada na Formozi, Za časa vojne v Mandžuriji in pozneje s Kitajsko se je japonska vojska povečala na 54 divizij, ki so po večini motorizirane
Osrednjo oblast japonske voj*ke sestavljajo vojni minister, načelnik generalnega štaba, generalni inšpektor za vojno šolstvo ter generalni inšpektor za letalstvo. Vojni minister odgovarja parlamentu in ima pravico, neposredno poročati cesarju. Japonska lahko v splošni mobilizaciji pokliče pod zastavo 8,500.000 vojakov med 20 in 30 leti. Na kitajski fronti se udeležuje vojne do 2 milijona vojakov na 4200 km dolgi fronti Tudi man-džurska fronta meri okoli 2400 kml
9000 letal
Letalstvo je samostojna veja japonske oborožene sile. Razdeljeno je na suhozemsko in pomorsko letalstvo. V začetku vojne s Kitajsko je imela Japonska 3000 letal prve vrste in prav toliko letal druge vrste. Suhozemsko letalstvo ima tri višja poveljstva: V Tokiju, na Koreji in na Formozi. Za izobrazbo pilotov imajo mnogo šol. Japonski piloti so odlični. Vsako zapoved smatrajo za zapoved cesarjevo in jo izpolnijo za vsako ceno. Zadnje čase imajo tudi padalce. Sedaj razpolaga japonsko letalstvo z nad 9000 prvovrstnimi letali.
Japonska vojna mornarica
Japonska vojna mornarica razpolaga z 10 starejšimi oklepnicami, toda štiri od teh so popolnoma obnovljene v pogledu oborožitve in hitrosti. Japonska nadalje gradi 4 velike bojne ladje po 40 tisoč ton, ki bodo kmalu lahko služile svojemu namenu. Poleg tega imajo Japonci 6 velikih letalonosilk, številne so njihove križarke, ki se odlikujejo po izredni hitrosti. Japonska razpolaga z najmanj 44 križarkami po 5000 do 10 000 ton, ki so zelo dobro oborožene. Še številnejše so torpedov-ke in torpedni rušilci. Teh imajo okoli 140, delajo pa še mnoge nove. Nadalje imajo nad 90 najmodernejših rušilcev, nad 70 podmornic večinoma najnovejšega datuma. Skupna tonaža japonske vojne mornarice znaša že nad milijon ton. Japonska je tretja pomorska sila na svetu, takoj za Anglijo in Ameriko, s to prednostjo, da ima lahko celotno mornarico zbrano na enem mestu, dočim jo morata Anglija in Amerika deliti na več oceanov.
t&ho&sie. novice.
Koledar
Četrtek, 11. decembra: Damaz I., papež; Hu-golin, puščavnik; Trazon, mučenec Lunina sprememba: Zadnji krajec: 11. dec. ob 1948. Herschel napoveduje dež in sneg.
Petek, 12. decembra: Aleksander, mučenec; Di-onizija, mučenica; Makoencij, mučenec.
Novi grobovi f G. Anton VJman
V torek zvečer je v Leonišču v Ljubljani umrl upokojeni župnik g. Anton Vil-man. Pokoini se je rodil 10. jan. 1866 na Koroški Heli. Kot gimnazijski dijak je odšel s škofom Stariho v Ameriko, kamor je takrat odhajalo več naših slovenskih dijakov. Vstopil ie v spnienišče v St. Paulu, Minn. Novo mašo je pel v rerkvi sv. Frančiška v St. Pau-lu. kjer je ostal nekaj časa tudi za kaplana pri škofu Starihi. Potem je bil nastavljen za kaplana v Nevv Ulmu, Min., kjer je ostal več let. Prvo župnijo je dobil v Wntkensu, Min. To faro je vodil 20 let. Pred 18 leti je prevzel faro Brezmadežnega spočetja v Fariboutu. Min.. Tu se mu je zrahljalo zdravje in je pred osmimi loti prišel v domovino v pokoj. Nastanil se je v Škofji ulici, maševal pa je vsak dan pri frančiškanih. Huda pljučnica mu je pretrgula nit življenja.
Pokojni g. Vilman je bil izredno ljubezniv in dobrega srca. Vedno ie bil najboljše volje. Njegov nasmeh je bil nekaj izrednega. Nobena s^var ga ni mogla spraviti iz, ravnotežja. Še na smrtni postelji se je smehljal in še kako povedal. Svoje račune z Iiogom je imel vodno v redu in ie tudi na smrtni postelji kar brez strahu gledal bodočnosti v obraz. Za pot •• " ist se je dobro pripravil in mu ni bilo treba .ličesor prikrivati. Druco leto bi obhajal svoj zlati niašniški jubilej, tako pa jc prej odšel na večni jubilej.
Njegovo truplo leži v mrtvašnici zavetišča sv. Jožefa. Danes ob 8 zjutraj bo za pokojnega gospoda slovesni requiem v zavetiški kapeli, popoldne ob 4 pa bo pogreb. Truplo bo blagoslovil prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman, na kar ca bomo odpeljali na pokopališče Sv. Križa, kjer bo počival med drugimi slovenskimi duhovniki. Prostor si je že sam izbral, kjer bo počivaL Mir njegovi duši!
"Ar
-J- Kmet Anton, upokojeni železničar, je umrl v Ljubljani. Njegovo truplo laži na Žalah v kapelici sv. Antona, odkoder bo pogreb v četrtek, dne 11. t. m, ob pol petih popoldne. Naj mu sveti večna luč! Njegovim užaloščenim svojcem izrekamo svoje sožalje!
-f- Franc Sadar, upokojeni hišnik Ljudske posojilnice v Ljubljani, je odšel v večnost po dolgi bolezni. Pogreb bo v petek, dne 12. t. m. ob treh popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah. Blag mu bodi spomin! Žalujoči vdovi naše sožalje!
za slovenske knjige
Začeli smo prodajati naše
Mmm cene
Začeli smo prod
Knjižne kolekcije
za boži«
Cene teh tolekcij, ki jih je nad 100 so tako znižane, da je nakup dobrih in vrednjih knjig vsakemu omogočen. V kolekcijah so zbrane mladinske, le-R - poslovne, znanstvene gospodinjske, = praktične, tehnične, jezikoslovne in druge kniige. Na jI ep Ja boiiina darila. ]9 Edinstvena prilika, da si poepni izpol-■ nite vašo kn;ižnico in poiprete našo akejo, ki ie Dobra knjiga mora r vsako slovensko hišo. Čez nekaj dni bnste dobili seznam knjic, ki so po znižani c e n i v kolekcijah. Zah tevajte ga tudi v naši knjigarni.
L3UDSKA KNJIGARNA V L3UBLDANI
Pred Škofijo 5.
—	Dogoni klavne živine. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: v torek, dne 16. decembra v Novem mestu in v Mokronogu; v sredo, dne 17. decembra v Žužemberku in v Stični.
_ Živinski, kramarski in sejem za konje v
Kostanjevici bo na kvaterni ponedeljek, dne 15. decembra na novem sejmišču na Slinovieah za cerkvijo Matere Božje Dobrega sveta.
—	Zmeren mraz. Od severovzhoda je pritisnil zmerno mrzel val. Jutranja temperatura je padla znova pod ničlo. V sredo zjutraj je bila najnižja temperatura — 2 stopinji Celzija, v torek najvišja ■+3.5 6topinje Celzija. Sneg je pomrznil in je ugoden za smučanje in sankanje. Po Blokah !n drugod je na praznik padlo do 50 cm snega. Bili so ponekod zameti, ki so ovirali cestni promet in je imel v torek Pečnikarjev avtobus do Ljubljane večjo zamudo. Zaradi mraza so nehala vsa zunanja stavbna dela, tako tudi dela pri ribnicah počivajo. Mirno stoječe vode so zamrznile. Na malih potokih v bližnji okolici je že tako trden led, da se dečki tam drsajo in uživajo pravo otroško zimsko veselje. Lepo jih je gledati, kako 6e ti fantki p>ode po ledu in love.
—	Lastnikom vložnih knjižic Poštne hranilnice, podružnica Ljubljana, bivajočim na ozemlju Ljubljanske pokrajine. — Po predhodnem ligodnem zaključku razgovorov v poštev prihajajočih držav se vrši dne 18. t. m. ie skupščina zaradi stališč Zagreba in Belgrada. nakar je verjetno pričakovati skorajšnje rešitve te pereče in splošno zaželene zadeve. — Vlagatelj.
_ Namesto cvetja na grob g. Turžanskega je darovalo slovensko mizje kavarne Curl za Rdeči križ v Kočevju 430 iir.
—	Vračajoči se vojni ujetniki dobe pri denarnih zavodih objasnitve glede zamenjave dinarskih novfanic. ki so jih prinesli iz ujel ni-
tva. — Združenje denarnih in za varovalnih zavodov.
—	Ljudska posojilnica v Ljubljani, zadruga z n. j., je darovala mesto venca na grob njenega dolgoletnega zvestega hišnika gospoda Franca Sa-darja 200 lir Vincencijevi konferenci Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
—	Dnevi Rdečega križa. Gospod inž. Joško Kobi je daroval socialni akciji Rdečega križa mesto venca na grob pok gospoda Viktorja Medena 100 lir. —• Gospod dr. Janko Berce ie daroval socialni sekciji Rdečega križa mesto venca na grob pok. gospoda Viktorja Medena 100 lir. — Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani je darovala socialni sekciji Rdečega križa mesto vencev na grob pok g. Andreja Šarabona in pok. gospoda Viktorja Medena 3000 lir, — Gospod Fran Pretnar, ravnatelj Mestne hranilnice v p. in soproga Josipina sta darovala socialni akciji Rdečega križa v počastitev spomina pok gospoda Viktorja Medena 150 lir. — Gospod dr, Fran Novak, minister v p. je daroval v počastitev spomina pok. gospoda Viktorja Medena 100 lir Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. — Gospod inž. Evgen Stern iz Ljubljane je daroval v počastitev spomina pok. g. Karla Lušickega, revidenta bivše j. žel. 300 lir Rdečemu križu.
—	Ker nam je zla Usoda po vrsti urlarcev zadala najhujšega, da smo izgubili našega ljubljenega življenjskega tovariša in očeta, so nam lajšali bol sočustvovanje, bodrilne besede prijateljev in znancev, darovi krasnih vencev in cvetja ter mnogoštevilno spremstvo na poslednji paipanovj poti. Vsem in vsakemu naša prisrčna hvala. — Rodbina Lavrenčič.
—	Rodbina Kunstelj z Vrhnike je podarila za občinske reveže na Vrhniki znesek 300 lir v počastitev spomina blagopokojnega Viktorja Medena trgovca v Ljubljani.
1 Popravek. Namesto venca na grob g. Andreja Šarabona je darovala družina Marinko 200 lir Vincencijevi konferenci za akademike in 200 ir Elizabetni konferenci za akademike, ne kakor je bilo pomotoma včeraj objavljeno samo 200 lir.
1 Prosvetni večeri v Frančiškanski dvorani. Zaradi nastalih ovir ne bo predavanja dr. Tineta Dcbeljaka, O lepotah slovenske zemlje, ki je bilo napovedano za petek
1 Za koncert Akademskega pevskegn zbora v petek 12. t. m. opozarjamo cenjeno občinstvo, da zasede mesta nekaj minut pred pol sedmo uro, ker se bo koncert začel točno ob napovedani uri.
Pogreb + br. Kamila Weiserjn bo danes, v četrtek 11. dec., ob dveh popoldne (ne ob 3), na kar posebej opozarjamo vse člane križatiskih kongregacij. Zbirališče pri zastavi pred križansko cerkvijo.
1 Na prihodnjem intimnem koncertu Glasbene Matice 1» nastopila prvič na našem koncertnem odru gospa Ljudmila Dernovškova. Rodom Čehin.ja je dovršila klavirske študije koncem leta 1938. na mojstrski šoli praškega državnega konservatorija kot učenka takratnega rektorja prof. iloffmeistra. Ves čas svojih študij v Pragi je bila odlična gojenka in je prejela pri e liso I u toriju posebno nagrado, dragocen Ehrbcrjev klavir. Ponovno je nastopala v Pragi in na Češkem sploh, pri nas prvič v Novem mestu. Pianistka Dernovškova deluje zdaj kot profesorica klavirja nn šoli Glasbene , Matice. Za svoj prvi nastop v Ljubljani si je izbrala tri težke, a prav efektne skladbe, in sicer Beethovnove Variacije v e-molu, Novakove Pesmi zimskih noči in Kaanovo Fantazijo na motive Smetanove »Moja domovina«. Poleg pianistke bo nastopila na tem koncertu tudi naša dobro znana operna pevka Ljudmila Polnjnar-jeva. Koncert bo v ponedeljek 13. t. m. ob pol sedmih zvečer v mali filliarmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
1 Zaradi mraza slab živilski trg. Prav znatno se pozna vpliv mraza na vrvenje in življenje na živilskem trgu. Ob 6redah tradicionalni tržni dan je sploh izostal Malo je bilo prodajalk sadja, ki so ponujale domača jabolka po določenih cenah. Prostor za zelenjavo in solato je bil prazen. Solate, endivje, sploh ni bilo na trgu. Za njo so se gospodinje že v soboto hudo pulile. Neka kmetica je prinesla na trg nekaj poznega motovilca, ki ga je prodajala po 8 lir kg. Z Goriškega je bilo uvoženega na-trg mnogo lepega in debelega korenja, ki je bil po 3 lire. Lepi maroni so sed;^ po 5.80 lir kg. ko so bili še pretekli teden po 6 lir. Lepa cveiača, 6ko-- ra j brez listov, je sedaj jx> 3.45 lir kg. Ker ni solate, gospodinje kupujejo cvetačo
' 1 V počastitev spomina blagopokojnega gospoda Viktorja Medena, veletrgovca, je daroval g. Fr. Leskovec, blagjnika Ljudske ppsojilnice v pok. in hišni posetnik. Vincencijevi konferenci Sv. Jakoba v Ljubljani 100 lir. — Bog povrni!
1 Po korenje naj pridejo vsi oni,- ki 60 ga naročili pri društvu »Mali go6podar« ali pri »Zego-zi« v četrtek in petek. S 6eboj naj prinesejo vreče in potrdilo o vplačilu. Korenje se bo delilo na prostoru Nabavljalne zadruge železničarjev v Šiški. Korenje lahko dobe tudi zamudniki, ki so člani omenjenega društva oziroma zadruge.
1 V Ljubliani so umrli od 28. novembra do 4. decembra 1941. Šenk Aleš, 71 let, delavec, Pred-jamska 36: Prime Ana roj. Varoga, 59 let, vdova dninarja, Vidovdanska c, 9; Kiauta Franc, 72 let, trgovec in posestnik, Trnovski pristan 40; Kovič Boris, 19 let, trgovski pomočnik, Zaloška c. 43; Dietz Anton, 73 let, poštni inšpektor v p., Pred škofijo 6; Pcterca Anton, 44 let, delavec, Dravelj-
■BSE5SSSS3S5535S3S5SSSES5SSS35
flstituto .EMONA" S, A. - istituto Agr.colo lmmobiliare di Lubiana, che ha comperato tutte >e propneta agri-cole e lorestali degli allo&eni tedesehi emigranti da questa Provincia, compreso d bestiame, ie macchine e i prodotti del tondo, (legna da ardere, iieno, gra-noturco, patate, ecc.) diiiida chiunque dali'acquistare detto bestiame e prodotti ptesso gli ailogeni optanti, ed hanno assunto impegno di non venderli diret-tamente.
Per eventuaii ecqu'sti, rivolgersi in-vece alflstituto „EMONA" in Kočevje.
Svarilo
Družba „£ M O N A" S. A. - istituto Agncolo lmmobiliare v Ljubliani, ki je kupila od nemških izsei encev ljubljanske pokrajine vso polisko in gozdno lastnino, vkiiučno živino, poljedelske stroje in pridelke, i drva za kurjavo, seno, koruzo, krompir itd.) svari vsakogar pred nakupom omen:ene živine in pridelkov od optantov, ker so se isti obvezali, da ne bodo neposredno sami prodajali.
Za morebitne nakupe se |e obrniti na družbo „E M O N A" S. A. v Kočevju.
ska ul 46; Zupančič Marija roj. Zamljen, 71 let, vdova ravnatelja drž. pravobranilstva, Žabjek 7; Končina Ivan, 86 let, železničar v p., Vidovdanska 9; Lepuša Andrej, 75 let, policijski nadzornik v p., Verstovškova ul. 5; Pokovec Franc, 74 let, cestar v p, Dolenjska c. 56 a: Šenk Marija Vera, 6 mesecev, hči mizar, pomočnika, Sv. Roka ul. 3; Gaspari Anton, 69 let. drž. cestni nadzornik v p., Gestrinova 5; Vertačnik Ferdinad, zasebnik, Cesta v Mestni log, kolonija; Pančur Anton, 76 let, kroj. pomočnik, Japljeva 2; Talan Marija roj. Šerbec,
32	let. žena čevljarja, Metelkova 19; Kušar Juli-jana, 73 let. Japljeva ul 2; Weiss Božo, 27 let, gojenec drž. konservatorija, Gosposka 2; Meden Viktor, 65 let, veletrgovec in industrijalec, Jurčičev trg 1; Pogorelec Vida, 3 let, hči policijskega stražnika, Poljanska c. 57; Kompare Peter, 72 let, poštni poduradnik v p., Čampova ul. 6. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Baumgarten Albcrtina roj. Thurman, 83 let, zasebnica, Vidovdanska 9; Kovačič Vera, 19 let, hči sluge, Glinška 9; Prezelj Luka, 61 let, dninar, Pokopališka 5; Handler Jože, 67 let, posestnik, Koblarje 8 pri Kočevju; Agnič Marija, 62 let, žena posestnika, Tuševi dol, obč. Talči vrh pn Črnomlju; Bajec Štefka roj; Beber, ■
33	let, žena železničarja, Funtkova 46; Žnidaršič | Ivana, 58 let, žena posestnika, Kompolje 53 pri Kočevju; Frank Marija roj Marinčič, 84 let, vdova jetn, paznika, Rožna ulica 8; Jan Jakob, 37 let, trgovec, PovJetova 44; Trtnik Vladimir, 27 let, sin posestnice, Sostro 65, obč. Dobrunje; Jančič Vladimir, 8 mesecev, sin sprevodnika cestne žel., Martina Krpana ul. 9; Hribernik Uršula roj Obed, 72 let, dninarica, Ambrožev trg 6.
1 Henrik, gobavi vitez, je naslov božični igri v štirih slikah, ki so jo igralci »Rokodelskega odra« skrbno pripravili za praznike. — Prva predstava bo v nedeljo 14. t. m. ob 5 v dvorani Rokodelskega doma, Petrarkova ulica 12, I. nadstr. Vljudno vabimo občinstvo, da po-seti predstavo in si nabavi vstopnice v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10—12 in eno uro pred predstavo.
Gledališče
Drama. 11. dec., četrtek: ob 17.30 »Bog z vami, mlada letal« Red Premierski. — Petek, 12. decembra ob 15: »Hamlet«. Dijaška predstava. Zelo znižane cene. Izven. — Sobota, 13. decembra ob 17.30: »Bog z vami, mlada leta!« Red B.
Opera. Četrtek, 11. dec. ob 17: »Sevilski brivec«. Red Četrtek. — Petek, 12. dec. zaprto (generalka). — Sobota, 13. dec. ob 17. »Prodana nevesta«. Red Premierski.
Radio Ljubljana
Četrtek, 11. decembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba, v odmoru ob 8 napoved časa — 8.15 Radijska poročila — 12.15 Kmetska godba — 12.40 Pesmi in napevi — 13 Napoved časa, radijska poro-fjla — 13.13 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v' slovenščini — 13.20 Pesmi in melodije, orkester in zbor pod vodstvom Gal-lina — 14 Radijska poročila — 14.15 Orkester pod vodstvom Angelinija — 14.45 Radijska po-, ročila v slovenščini — 17.15 Orkester pod vodstvom Mannoja — 17.40 Zbor EIAR-ja — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Avgust Stanko s harmoniko — 20 Napoved časa, radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim do-goc'8.om v slovenščini — 20.35 Koncert pod i vodstvom Giuseppa Savagnoma s sodelovanjem sopranistke Leonarde Piombo — 21.20 Novice v slovenščini — 21.30 Godba Kralj, policijske straže pod vodstvom Andrea Marchesinija — 22.10 Koicert violončelista Attilia Ranzata — 22.45 Radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva 20 in mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
Poizvedovanja
Kdor je izgubil v nedeljo dofioldiie poleg frančiškanske cerkve zeleno nalivno pero ga dobi na Krakovskem nasipu 20.
Zgubila sem črn ovratnik od Miklošičeve ceste do Tvrševe ceste. Pošten najditelj naj ga odda: Kavčič, Tyrševa 35a.
Šport
Štirje klubi z 10 točkami
Že včeraj smo poročali, da se je v italijanskem državnem nogometnem prvenstvu povzpela Trie-stina na čelo razpredelnice. Takoj za nio pa so trije klubi, ki imajo enako število točk. Posamezni izidi pretekle nedelje so bili naslednji:
Ambrosiana : Livorno 1:1, Lazio : Modena 2:1, Liguria : Na|X)li 2:1. Torino : Bologna 1:0, Triesti-ria : Juventus 3:0, Venezia : Genova 2:1, Atalanta : Roma 2:2, Fiorentina : Milano 4:3.
Razpredelnica klubov v A diviziji se bistveno nI spremenila. Tekmovanje bo še vedno napeto,
zakaj šlo bo le za male razlike. Po sedmem kolu nudi razpredelnica zmag in porazov naslednjo sliko:
»Slovencev koledar"
Triestina	7	4	2	1	11	4	10
Venezia	7	3	4	0	8	4	10
Roma	7	4	2	1	15	8	10
Fiorentina	7	3	4	0	12	8	10
Torino	7	3	3	1	9	8	9
Liguria	7	3	2	2	15	U	8
Ambrosiana	7	1	5	1	7	7	7
Lazio	7	2	3	2	11	11	7
Genova	7	3	1	3	8	10	7
Juventus	7	2	3	2	8	11	7
Milano	7	S	0	4	18	12	6
Atalanta	7	2	1	4	13	13	5
Livorno	7	1	3	3	8	17	5
Bologna	7	2	0	5	9	9	4
Nar>oli	7	1	2	4	6	15	4
Modena	7	1	1	5	6	16	3
lahko kupite po 20 lir, dokler ga je še kaj, pri upravi koledarja, Kopitarjeva 6, Ljubljana, ali pa v podružnici na Miklošičevi cesti. Za ugodnostno ceno ga ne more nihče več dobiti.
Zaupnik CONI-ja sporoča
Vse športne zveze, komiteji, športni komisarji in š|>ortna društva smejo sprejemati navodila, ki se tičejo športa izključno od CONI-ja in od njegovih funkcionarjev. Preds. CONI-ia je določil, da se športna služba, ki je pod mojim vodstvom, spremeni v smislu Ital. zveze športnih zdravnikov. Italijanske zveze časomerilcev in Nacionalne komisije za športne naprave.
»A, na tak zvit način bi me rad ukanil?! Nikoli bi si ne bil mislil kajtako podlega od tebe. Napasti človeka, ki mu ie odpovedalo orožje, pač ni častno za tebe, Mišek.«
Oči so se mu svetile, kakor zveri. Od jeze je pihal kakor gad. Toda Miška to ni ostrašilo.
»Ako bi se bojeval z enakim orožjem, bi ne ugovarjal. Toda ubili človeka, ki se ne more več braniti, to ni pošteno, to ni moško,« je skušal Netopir vplivati na Miškovo dobro srce.
»Že; dobro, že dobro! Ne cmeri se, strahopetnem!« je rekel Mišek moško. »Pripravljen sem boriti 6e s teboj z enakim orožjem!« Mišek je zalučal svoj samokres vstran in je čakal, da se bosta z Netopirjem spoprijela brez orožja.
Tedaj pa je Netopir pomeril na Miška. »Zdaj mi ne uideš, tepec! Na, na!« je sprožil samokres. »Klem, klem!« je bevsknilo; samokres pa se ni sprožil.
»Močerad!« je zarobantil Netopir. »Saj so vsi naboji pošli!« se je prestrašil.
»Prvikrat v življenju govoriš resnico!« je pribil Mišek.
»Le pripravi se, strahopetnež!« je kričal Mišek. »Zdaj se bova za res!« je dvignil pesti in se je zaprašil y Netopirja,
KULTURNI OBZORNIK
Slovencev koledar za 1.1942
2. Članki, poučni in zabavni del
K člankom spada prav za prav tudi že idejni okvir, ki sem ga navedel v prejšnjem poročilu. Toda ta okvir je tako tesno povezan s celotno zamislijo Koledarja, da sem ga postavil zase. Vsebuje pa ta Koledar nekaj študij, ki imajo trajno vrednost in po katerih koledar zasluži kar ime zbornika. Mislim predvsem na razlago katoliškega prava, ki ga je napisal univ. prof. prelat dr. Odar ta ki ni prišel prav samo dušnim pastirjem, temveč vsem juristom sploh, pa tudi vsi družinski člani bodo radi prebirali razne odlomke in študirali ob njih svoj rod, kolena sorodstva in značaj svaštva nekdaj in sedaj. Ta članek bo nudil veliko gradiva za premišljevanje v zimskih večerih. Pisan je v načinu pravnega učbenika. — Drugi tak članek, ki na zunanji pogled ni poljudnega značaja, je statistična študija Iva Laha o rojstvih, življenju in umiranju Slovencev ter predstavlja prvo tablico umrljivosti slovenskega naroda v letih 1931—1933. Škoda, da je sestavljalec vzel samo statistične podatke za tri leta — razmere »o mu onemogočile priti do širših podatkov — toda že za ta tri leta je znanstveno statistično dognal zanimive stvari, ki se tičejo rojstva in umiranja Slovencev, namreč v katerih letih jih največ umre, moških in ženskih, in koliko je srednja starost Slovenca (pri nas približno 50 let!), iz česar se sklepa na kulturno in higiensko stanje naroda. In ta procent dokazuje, da se v tem pogledu lahko merimo z najkulturnej-šimi narodi v Evropi! — Dr. Ahčin se jc v posebni študiji Cerkev in delavstvo spomnil 50 letnice socialne encikliike Rerum novarum Leona XIII. ter je s tem člankom napisal pri nas najbolj tehtno besedo ob tem svetovnem krščanskem jubileju, obenem pa naznačil vznik vsega modernega socialnega vprašanja. Članek je namenjen predvsem delavskim voditeljem ter vsem delavcem sploh za orientacijo v današnji zmedi socialnih teorij. Krase ga reprodukcije različnih ročnih del, kakor so jih naslikali slovenski slikarji. — Vsi pa bodo z največjim zanimanjem brali Kremiarjev članek o Valvasorjevi Slavi dežele Kranjske, ki jo je za 300 letnico njegovega rojstva prikazal od vseh strani ter bogato ilustriral z njegovimi podobami iz vse nekdanje Kranjske, ki je segala na dveh straneh do morja: pri Opatiji in Devinu. — Dr. Tine Debeljak je prevedel Dantejeve zadnje speve Pekla, kakor že omenjeno, napisal pa tudi poljudno študijo o Danteju in njegovi Božanski komediji, ki jo je dal celo ponazoriti s posebno grafično sliko. Ob njej si bo vsak lahko predstavil lahko genialno zamisel tega velikega italijanskega ln svetovnega krščanskega pesniškega Veledela. Mogočne ilustracije doslej najboljšega Dantejevega ilustratorja Gustava Doreja delajo velik vtis. kakor ga ta mogočna pesnitev tudi zasluži Vizija kazni, kakor jo v peklu doživljajo izdajalci domovine in družine, pride po teh ilustracijah še posebno do veljave. — Profesor France Vodnik je z lepim člankom Od kod človekova izobrazba? podal nekaj misli, kje in kako se človek izobrazuje ter poudaril predvsem kulturne vrednote, ki s pravo kulturo napolnjujejo našo izobrazbo (umetnost, gledališče, slika, knjiga itd.). Članek poudarja potrebo po kulturni izobrazbi slovenskega človeka. — Izmed najzanimivejših člankov v Koledarju ter izrecno važen za vsak koledar pa je vsebina Orlovega sestavka: Ljudski svetniki v znamenju letnih časov, v vremenskih napovedih, verovanjih in običajih. Tu je povedano vse, kar je naš rod v dolgih stoletjih nabral narodne modrosti ob sožitju narave s Cerkvijo in svetniki, ker je mnogo starih poganskih vraž dobilo svoje krščansko obličje. Lepo je pisatelj po letnih dobah razdelil snov ter ob pomembnih svetnikih podal narodne pregovore, ki se jih tičejo, ter tudi njegove lastnosti kot zavetnika. Je ta članek podoben podobnemu v Mohorjevem Koledarju v koledarskem delu, toda po svoji melodi je bolj znanstven in dognan ter ima veliko narodopisno vrednost. Ilustracije ga delajo še bolj privlačnega — Prof. Silvo Breskvar je opisal s stališča zvezdoslovca luno, njeno obličje ter njene menjave. Vaški človek je tudi vsak nekaj zvezdoslovca ter bo to razpravico z veseljem študiral. — Drago Potočnik je prispeval dva izredno zanimiva gospodarska članka: prvi govori o Ljubljani ter njeni rasti od začetka, kolikor se da zasledovati (prebivalstvo še stare Emone!) ter o statistiki novodobne Ljubljane, drugi pa podaja številke o gospodarstvu Ljubljanske pokrajine. Isti je podal tudi nekaj pregleda gospodarskih osnov in gospodarske moči Italije za orientacijo o slovenskem gospodarniku. — Inž. A. Matičič in Fr. Malasek sta podala po mesecih nasvete našim kmetom, kako naj kmetujejo, da bodo v današnjih
časih najbolj plodno obdelali svojo zemljo. — Ta članek poleg Orlovega bo prav prišel tudi našim literatom, ko bodo pisali kmečke povesti, kajti v njih bo našel ljudsko verovanje ter kmečko opravilo za vse leto, kar mora sedaj iskati po svojem spominu! — Članek Svet v letu dni je koledarjev zunanjepolitični pregled, ki zvesto beleži glavne dogodke zadnjega leta, ko svet dobiva novo obličje. Slike ponazorujejo tekst. — Lepoto naše podzemske Dolenjske pa je privlačno opisal ter z zanimivimi slikami podal Janko Hafner, ko je v spomin županu Permetu opisal najnovejša, nad vse zanimiva odkritja v Županovi jami, ki se spreminja v dolenjsko Postojno! — Smersu Rudolf je opisal pravice in dolžnosti delodajalcev in delojemalcev v našem socialnem zavarovanju, inž. Sluga pa je pokazal na belokranjske steljnike ter na njih problem, kar je važno gospodarsko vprašanje, kakor je tudi važno vprašanje gojitve naših gozdov, katerim je inž. Sivic posvetil lep članek.
Tako prehajajo te kulturne in gospodarske študije že v gospodarski drobiž, v praktična navodila, ki jih naj ima naš človek vedno pri roki, da se obvaruje škode in da umno gre skozi leto lepši bodočnosti naproti. Taki praktični potrebi je namenjen tudi članek Marijana Juvana o zdravilnih rožah pod naslovom Če si bolan, vzemi, kar ti daje narava! Tu je priobčil v sliki in besedi razpredelnico naših zdravilnih rož, njih imena po raznih krajih ter njihove zdravilne moči za razne bolezni! Že zaradi tega se splača imeti Koledar! Ne samo, da skrbiš 6 tem za svoje zdravje, tudi si lahko pridobiš z nabiranjem zdravilnih zeli svoj zaslužek! Isti je napisal tudi članek Pomagaj si s tem, kar ti nudi narava! Praktična navodila za naše gospo-
dinje, o gobah, gozdnih sadežih, sušenju sadja, nadomestke za kavo. čaj itd., kar pride v sedanjih časih zelo prav. V tem praktičnem in razvedrilnem delu so članki o davkih in davčnem »istemu v Italiji, o zemljepisju Italije in zemlje, o človeški prehrani, o računanju kubičnih mer, prvi pomoči, naših merah ta utežih. upravni razdelitvi Italije, praktičnem obdelovanju vrta, o danarstvu in valuti in kreditu v Italiji itd. itd., poleg domačih zabav, družinskih iger, optičnih prevar, ugank itd. Seznam prof. Anžiča o koledarskih imenih je tako obširen, kakor ga doslej ni imel še noben slovenski koledar.
Preko vsega koledarja pa so raztreseni pol-krepko postavljeni izreki našega velikega škofa A. M. Slomška, ki so kakor za naš čas ter imajo večnostno ceno. V njih se svetniški škof kaže velikega človeka, gospodarnima in pisatelja, kajti njegov slog je čudovit ter dehti kot malokateremu slovenskemu pisatelju
Gorietove slovenske jaslice so dodane kot priloga v štirih barvah na debelejšem papirju. Ne vem, od kod je Gorše dobil motiv sv. Jožefa s sekiro pri jaslicah, kar se mi zdi, da moti, kakor tudi so pastirci in ovčke ter angelci bolj zajemljivi kakor pa hlevček. Kljub temu pa bo ta priloga omogočila slovenskim družinam postaviti jaslice ter ohraniti to lepo domačo navado, ki se je ponekod že opuščala. Ob tej priliki opozarjani na lepo knjižico, ki je izšla te dni v založbi Nove stvari, namreč na razpravo o jaslicah, ki jo je napisal ter v nji jaslice od vseh strani obrazložil prof. Niko Kuret (cena 8 lir!). Ta razprava in Goršetove jaslice, ki sta izšli istočasno, se dopolnjujeta.
Tako je letošnji Slovenčev koledar zelo raznolik, kulturno na visoki stopnji, e pomembnimi doneski v leposlovnem kakor podučnem delu ali gospodarskem, ter živahen v zabavnem delu. Posebno prikupnost mu daje letos tudi notranja oprema, ki se je ozirala večinoma na dela slovenskih umetnikov, ter tako predstavlja tudi lepo sodobno slovensko umetnost. V tem pogledu bi želeli tudi za drugič več umetnostnega duha v opremi ter morda boljšega papirja. Kajti, če bi bil ta Koledar tiskan na belem papirju — vsaj nekaj izvodov bi bilo gotovo zaželeno ter bi šel tudi v prodajo! — bi prišel še veliko bolj do veljave I	td
Iz Tržaške pokrajine
Plemenit dar Duceja za prehrano Trsta. Podtajnik za notranje zadeve Buffarini-Guidi je brzojavno obvestil prefekta tržaške province Eksc. Tamburinija, da je blagovolil Duce pokloniti Trstu 250.000 lir za obdelavo in zasaditev zemlje s poljedelskimi produkti. Ta plemenita gesta Duce-jeva je naletela v Trstu na topel odziv ter j>o-menja velikodušno priznanje za prizadevanja tržaške mestne občine, da bi se na jiodročju mesta obdelala vsaka ped neizrabljene zemlje. Ta prizadevanja so že v letošnjem letu rodila lep sad ter so znatno prijx>mogla občini za lažjo prehrano njenih siromakov v sirotišnicah in oskrbovališčih, pomagala pa so tudi ostalim revnim slojem, ki so si na občinskih zemljiščih pridelali mnogo živeža. V prihodnjem letu pa bo uspeh gotovo še dosti večji, saj je v teku velikopotezna akcija, da se obdelovanje neizrabljene zemlje do skrajnosti organizira.
Slepi vojaki so so obnesli. V zračni obrambi Trsta služijo tudi slopi vojaki. Slepci iz Trsta in tržaške province so napravili poseben tečaj za službo pri prisluškovalnih aparatih, ki oznanjajo bližanje letal. Sedaj jih je večje število nameščenih pri zračni obrambi tržaškega mesta na raznih točkah okrog Trsta. Izkazali so se kot zelo uporabni, saj je njihov sluh dosti bolje razvit, kakor pri ljudeh, ki vidijo. Ker mnogo lažje koncentrirajo vso svojo pažnjo na eno in isto delo, jih sedaj vojaška uprava ujx>rablja ne samo kot prisluškovalce, temveč tudi kot telefoniste.
S srebrno hrabrostno medaljo je odlikovan tržaški pilot-lovec poročnik Roman Majonica. Odlikoval se je zlasti v borbah nad Albanijo, kjer je bil sestreljen in ujet, sedaj pa se bori v Libiji.
Rino Alessi — narodni svetnik. Gazzetta Ufficiale objavlja dekret, s katerim je imenovan direktor tržaškega dnevnika »Piccolo« in eden najuglednejših italijanskih časnikarjev gospod Rino Alessi za člana narodnega sveta v korpora-ciji za papir in tisk.
Vicekvestor D'Elia odhaja iz Trsta. Dosedanji tržaški vikvestor comm. Vito d'Elia je imenovan za kvestorja v Ragusi (Sicilija) ter zapuča Trst. Služboval je pri tržaški kvesturi šest let.
Živahen Miklavžev semenj. Pred Miklavžem je imel Trst živahen semenj vseh mogočih igrač in drugih Miklavževih darov. Se.jmarji so zasedli vso dolgo ulico najpriljubljenejše tržaške promenade na Akvedotu. Obe strani drevoreda so nekaj dni obrobljali njihovi šotori s pisanimi izložbami, so odmevale njihove hvalisane reklame ter se je vse trlo obiskovalcev, pa bolj radoved-
..« zgornjem zemljevidu vidimo pozorišče sedanje vojne, ki se je razbesnela na Daljnem vzhodu. Glavne sile, ki si stoje nasproti1 na Tihem oceanu so: Japonska, Anclijn in Amerika. Pod vtisom ekspanzivne politike Zedinjenih držav je Japonska kmalu po končani prvf svetovni vojni začela utrj vati svoje postojanke. Leta 1898 so USA zasedle Havajske otoke, po končnni špansko-ameriški vojni leta 1894 pa so si pridobile Filipine, za katere so plačale 20 milijonov dolarjev. V ameriško last je prišel tudi otok Gnam, ki je prej pripadal španskim Marijnnskim otokom. Marijnnski in Karolinški otoki so bili v Vcrsaillesu dodeljeni Japonski. Po svetovni vojni je Japonska utrdila svoja oporišča na otočjih Bonih in Vulikan, na Murijan-skih ter Karolinških otokih. Močna oporišča ima tudi na Formozi, na otočju med južno Japonsko in Forinozo, na Kurilih (zahodno od Sahnlina) in nn Maršalovem otočju. Zrdinjene države so utrdile Hnvnjsko otočje, kjer je najmočnejše pristanišče Pearl Ilarbour, na Aeut-skem otočju Duteh Harbour, na zahodu oporišče Wake ter Guam in Manilo (nn Filipinih). Razdalje med temi oporišči so velikanske. Od S. Francisca v USA do Havajskih otokov je 3900 km, odtod do Gnama 7200 km, od Guamn do Tokija 3000 km, od Havajskih otokov do Tokija 6300 km, od Havajskih otokov do južnega oporišča Samoa 3800 km, od Guama do Manile pa tudi nekaj manj kot 3000 km
nežev, kot kupcev. Ta Miklavžev semenj je velika in zanimiva posebnost Trsta, na katero pridejo izbrani kramarji iz cele države s svojim pisanim blagom.
Na dan svoje zlate poroke umrl za mizo. Nenavaden slučaj smrti se je pripetil v soboto, dne 29. novembra, v Tržiču pri Trstu. Zakonca Ivan in Uršula Galopin sta obhajala slovesnost zlate poroke. Oba starčka, mož 74, žena 71 let sta po 50 letnem vzornem zakonskem življenju, izpolnjenem s trdim kmečkim delom — oba sta znana kmečka gospodarja v Tržiču, vnovič v spremstvu svojih petih sinov in številnih vnukov ter pra-vnukov, spet pristopila k oltarju ter obnovila obljubo zakonske zvestobe. Po cerkvenih slovesnostih pa se je vršila na domu obeh zlatoporočencev domača slavnost, katere so se poleg svojcev in sorodnikov udeležili tudi številni prijatelji. V lepo veselje pa je naenkrat kanila grenka žalost. Zlatemu ženinu je nenadoma postalo slabo, omahnil je za mizo ter v nekaj minutah nato izdihnil. Od mize so ga zanesli na mrtvaški oder. Starčka je radosten dogodek zlate poroke tako vznemiril, da mu je telo odj^ovedalo ter ga je zadela kap.
Zgodaj je nastopila zima. December je jiona-vadi vsaj v svoji prvi jx>lovici v Trstu bolj jesenski, ozračje je še vedno toplo, letos pa se je tudi on skujal. Prinesel nam je mraz, ki je za tržaške razmere prav občuten; zjutraj je živo srebro redno pod ničlo ter kaže dve, tri stopinje mraza. Zgoraj na Krasu je še bolj mrzlo, tam imajo vsako jutro slano s petimi, šestimi stopinjami pod ničlo. Drugače pa je nebo lej>o jasno, čez dan sije sonce, ki pa nima več prave moči, povrhu pa mu jemlje toploto burja, ki stalno po malem piha. Zima, huda zima, se bliža z naglimi koraki ter nas bo zajela prej, kakor nam bo ljubo.
Teran — zdravilno vino. Iz Rima je prispela za vse pridelovalce terana vesela vest, da teran ne spada med tista domača vina, ki so |x> novi klasifikaciji uvrščena v posamezne razrede. Teran je zdravilno vino in kot takšno spada v čisto poseben razred. Cena mu uradno še ni določena, vsekakor pa bo teran obdržal svojo visoko ceno.
V	prodajo pa itak pride teran v glavnem šele spomladi.
Ii Goriške rtraiisse
»Slovenčev koledar« smo razposlali vsem naročnikom, ki so ga predplačali.
Naročil ne sprejemamo več.
Oni, ki ga niso prednaročili, ga lahko dobe le še po 20 lir. Samo pohitite, dokler ga je še kaj. Kupijo naj ga kar po trafikah,
kamor smo ga poslali.
•
t Benediktinec pater Mihael Mlekuž. V benediktinski opatiji v Daili v Istri je v četrtek, 4. derembra zjutraj, vdan v božjo voljo preminul pater Mihael Mlekuž, star približno 40 let. Rodil se je v Višnjeviku v Brdih, kjer je njegov oče učitelje-val. Kot deček je živel nekaj let v Gorici, kjer je hodil tudi v otroški vrtec. Gimnazijo je pozneje študiral v Ljubljani in je od tam 1. 1919 zaprosil za sprejem v goriško bogoslovje. Kot bogoslovec je jiotem šel k benediktincem in je vsa leta do sedanje vojne preživel v samostanih izven naše dežele.
Nekaj mesecev je bival in služboval v Bovcu in na Srfienici, zaradi bolehnosti se je pa moral odjx>-vedati dušnem pastirstvu in se je končno ves onemogel in zrušen zatekel v opatijo v Daili, kjer je pobožno izročil svojo blago dušo svojem Stvarniku.
Rajnki je bil že izza mladih let slaboten in bolehen. Trpel je na zahrbtni pljučni bolezni. Njegovi sošolci povedo, da je že v goriški bogoslov-nfei bruhnil kri in so od hipa do hipa pričakovali, da bo ugasnila medla lučka njegove mladosti. Pa se je opomogel in še dokaj dobro okreval, četudi je ostal vedno šibak. Zaradi njegove nadarjenosti in vedre delavnosti so ga njegovi sobratje in predstojniki cenili in spoštovali. Pred nekaj leti je potoval po Jugoslaviji proti Dalmaciji s svojim opatom in iskal primeren kraj za novo benediktinsko naselbino. Svojih talentov ni zakopaval, ampak se je udejstvoval tudi kot pisatelj.
V	raznih nabožnih mesečnikih je objavil številne tehtne članke, v katerih se je zlasti rad bavil z liturgičnimi vprašanji. Ave, anima pial Njegovim domačim toplo sožalje.
•
Za božične praznike v Ljubljano. Potniška pisarna R. Appiani v Gorici javlja, da je dobila od notranjega ministrstva dovoljenje prirediti za božične praznike izlet v Ljubljano. Izlet je skupen,
izvedel ga bo pa v času od 23. decembra do 8. januarja 1942 lahko vsak posamič. Potniški urad bo preskrbel vsakemu, ki se priglasi, potno dovoljenje (lasciapnssare) ter mu bo na željo izstavil tudi železniško vozovnico. Stroški za potovanje znašajo 35 lir za osebo brez voznega listka. Priglasi se sprejemajo do vključno 15. decembra pri glavnem uradu v Gorici in pri zastopnikih v Cerknem, Kobaridu, Komnu, Idriji, Ajdovščini. Sv. Luciji. Tolminu, Bovcu, Kanalu, Števerjanu in Črnem vrhu.
Poroka. 29. novembra se je v Postojni poročil trgovec g. Ivan Kodre, doma z Goč, z gdč. Anico Gorup iz Zaloga pri Postojni. Poročenca sta iz uglednih naših družin. Želimo jima obilo sreče.
Novi goriški kvestor. Za novega kvestorja v Gorici je bil te dni imenovan komendator Ivan Cricchio, ki je dozdaj služboval kot kvestor v mestu Trapani na Siciliji. Na svojo nove službeno mesto v Gorico dospe v bližnjih dneh.
Zima, mraz... Od našega zadnjega poročila se vreme ni spremenilo. Sedaj imamo že dva tedna suhe, sončne zimske dni. Nevarnost, dn se poljubljnnčimo, je povsem minila, vseli teh 14 dni nas ni megla nič nadlegovala in ni nikoli maličila naših sončnih juter. Pač pa nas stiska občuten mraz. Zjutraj in ponoči štejemo tudi v mestu po nekaj stopinj pod ničlo. Le v opoldanskih urah se toplomer dvigne in je nn soncu prav prijetno. Z dežele se čujejo glasovi o prav trnem mrazu. Na Bovškem, v Ba-ški dolini in tudi na Cerkljanskem so imeli že 8 stopinj pod ničlo, s Pivke so jxiročali pa kar o II in več stopinjah pod ničlo. Ta škripajoči in skeleči mraz je pa še kolikor toliko znosen, ker v tistih predelih ni burje. Pa tudi na Vipavskem se v zadnjem času niso pritoževali čez burjo. — (Nepričakovan vremenski preokret.) Ko so bile zgornje vrstice že na pisane in so čakale na pošto, se je v noči od soliote na nedeljo 7. t. m. zjutraj izvršil nenaden vremenski preokret. Ko smo v nedeljo zjutraj vstali, je bila Gorica in z njo vsa dežela zavita v sivo meglo, iz katere je rahlo deževalo. Zaradi še vedno nizke temperature je ta dežek na tleh zmrzoval in ustvaril nevarno fMiledico. V višinah najbrž sneži, točnega fioročila pa nimamo, ker je vse obzorje nizko zastrto in nimamo nobenega razgleda.
Meso na karte v Gorici. Od 6. docenibra dalje se v območju goriške občine deli meso na karte. Mesarji imajo še vetlno nalogo, da točno vodijo sezname svojih odjemalcev, le-ti pa se morajo pri nakupu mesa poslužiti »izkaznice za razna živila« in morajo oddati predpisani odrežek. Predpis velja za goveje iu svinjsko meso. Koliko mesa se dobi, ni določeno.
S Spodnjega štajerskega
V	škofji vasi pri Celju je umrla dne 28. novembra ga. Ana Konstancija Pajman, ki zapušča dve nčerki, dva sina, vnuka, vnukinjo ter pet pravnukov. Naj jiočiva v miru!
Propaganda, orodje ljudskega vodstva. Pod tem naslovom poroča Marburgerica o zborovanju, ki so ga v Celju imeli voditelji Štajerske domovinske zveze, katerim je med drugim govoril okrožni vodja Dorfmeister. Ta je dejal: »Na Spodnjem Štajerskem je treba ljudem olajšati pot v nemško narodno skupnost, treba jih je voditi, jih bistriti ter pomagati premagati vse težave. Predavatelj je učinkovito pokazal, da je največja sreča mož, ki so poklicani de-latii da smejo biti Hitlerjevi sodelavci. Dandanes vsak Nemec gleda kvišku k Hitlerju. On je naš vzor ter je prvi in največji Nemec, ki se je naučil premagati vse težave.«
Civilna poroka v Moškanjcih. Pri Marinu Šeguli v Moškanjcih je bila slovesna civilna poroka, ko je nadučitel.j Hanselmayer poročil Martina Goloba, gostilničarjevcga sina iz Maribora ter Tatjano Gišicko.
Civilna poroka v Mariboru. Pred civilnim uradnikom sta se v Mariboru poročila uradnik Franc Gregi in Neža Postružnik, oba iz Maribora.
Ljudsko gibanje v Celju. Pretekli teden je bilo v Celju rojenih 13 otrok, umrlo pa je 13 ljudi. Umrli so: Jožef Piano, Štefanija Za-bret, Marija Riegersberger, Mihael Kunej — vsi ti iz Celja. Dalje so še umrli: Štefanija Pogelšek iz Rakovca pri Šmarjah. Bernard Ja-vornik iz Vojnika. Rozalija lršič iz Vitanja. Viljem Žviga iz Leskovca pri Škofji vasi, Marjan Lesjak z Doberne, Ana Jager iz Teharjev, Ivan Bračič iz Ponikve, Ivan Flis iz Arnovega sela, Klerinda Šmid iz Skal pri Konjicah.
Z Gorenjskega
Jeseniške ulice so dobile nova nemška imena in številke. Prav tako na Javorniku.
Železna cev je udarila po glavi delavca Matevža Klinarja, ki si je tako pretresel možgane. — Klada je zdrknila z žerjava ter zlomila Viktorju Vavpotiču golenico. Obe nesreči sta se zgodili v jeseniški tovarni.
Nesrečen padec v stanovanju. Industrijalec Ernest Schallgruber v Slapu pri Tržiču je doma na svojem stanovanju tako nesrečno padel, da si je dvakrat zlomil nogo.
Smrt v Tržiču. V Tržiču je umrla 83 let stara vdova Uršula Vcrderber.
Smrtna nesreča v kamnolomu. V kamnolomu Hudo pri Radomljah se je utrgala kakih 100 kg težka skala ter se zavalila na 16 let starega delavca Marjana Rojca. Fantu je zlomilo hrbtenico ter mu strlo prsni koš. Bil je siromak takoj mrtev.
V	Dobu pri Domžalah so imeli filmsko predstavo, ki je zlasti kazala uspehe nemške vojske na vzhodu.
V	Mengšu je inženir Reicher iz Kamnika kmetom predaval, kaj naj store, da bodo pridelali več krme in več mleka.
Z Ježice
Društvo »Mali gospodar« na Je.žici je imelo 9. nov. t. 1. v gostilni Ramovž v Stožicah svoj ustanovni občni zbor. Na občnem zboru je bil izvoljen naslednji odhor: predsednik: Ramovž Ivan, star.; podpredsednik: Kos Jožef; tajnik: Leskovšek Rudolf; blagajnik: Došler Ivan; odbornika: Sitar Fr. in Snoj Stane; nadzorni odbor: Kunover Slavko in Hvastija Stane. Vpisnina znaša 5 lir, članarina se začne plačevati z novim letom ter znaša celoletno lir 15.50. Vsak član. ki bo imel plačano Članarino v naprej, ali pa vsaj za pol leta. do dobival brezplačno list, ki ga bo izdajala Zveza. Po enomesečnem delu se je pokazal naslednji uspeh: 35 rednih članov, katerih število pa bo še naraslo. Ti imajo 400 kuncev, 80 kur in 2 kozi. upamo pa. da se bodo številke še podvojile. Glede ovsa sporočamo, da je tozadevna prošnja že vložena in oddana Prevodu ter upamo, da ga bomo v kratkem prejeli. Glede podobnosti in informacij pa 6e obračajte na tajnika.
L3UBLDANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16 In 18.19, ob natfeljah In pra-
inlklh m ob 10.30. 14.30, 16.30 In 18.30
Velefilm o hurnem živtjentu In ljubezni stavnega a nesrečnega »tiknrln
Caravagglo (Vražji slikar)
Amedeo Narzari - Olarn Calamai
Beatrice Mancini Itd. KINO MATIC« IEL. 22.41
Krvava roža
Najnovejši velefilm slovite Viviane Romance Georges Flamant, Paul Amiot. C. Apolioni *IN<» ilNION rEl. >2-21
Tajinstveui maščevalec pod ih in verotomnih srednjeveških oblastnikov v pretresllvi ijubavni drami
Znamenje Kobln Hooda
R. t'ereda, Lupita Gatlardo. Martinez Casado KINU SI.OOA . IEL. 27-30
Iz Srbije
Minister za narodno gospodarstvo potuje po Srbiji. Prejšnji teden je odšel na inšpekcijsko potovanje po Srbiji minister za narodno gospodarstvo Mihajlo Oljčan ter je obiskal več krajev, tako Kruševac, Trstenik, Kraljevo, Vrnjačko banjo, Lju-bostinjo, Žičo, Paračin, Despotovac in druga mesta. Povsod je minister na licu mesta izvedel organizacijo javne uprave, dal navodila glede razdeljevanja živil prebivalstvu in preskrbel vse potrebno za dovoz kuriva in živil za Belgrad. V samostanu v Ljubostinju je imel tudi daljši sestanek s pravoslavnim škofom Nikolajem, s katerim se je razgovarjal o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na obnovo sedanje Srbije. »Obnova« v svojem poročilu o tem sestanku pravi, da je imel škof Nikolaj po razgovoru z ministrom Oljčanom večer-nico v taniošnji samostanski cerkvi in da je jokal ob spominu na nesrečo, ki so jo zgrnili nad Srbijo sedanji notranji boji. V Kraljevu je minister Oljčan postavil za župana dosedanjega komisarja Miroslava Zupančiča.
Natečaj za popularne knjige. Prosvetno ministrstvo je razpisalo natečaj za več popularnih knjig o osnovnih vprašanjih umnega kmetijstva, živinoreje, sadjarstva, perutninarstva in o čuvanju zdravja. Za knjige so določene tudi nagrade.
Mladinska filharmonija v Belgradu. Mladi srbski skladatelj Mileta Božič je v Belgradu ustanovil mladinsko filharmonijo, s katero bo v kratkem nastopil na javnem koncertu.
Ureditev službenih odnosov v notranjem ministrstvu. Srbska vlada ie izdala uredbo, ki daje notranjemu ministru pooblastilo, da lahko še vedno nanovo postavlja potrebno osebje. Po isli uredbi
lahko notranji minister postavlja za upravnike policij okrajne načelnike in podnačelnike tudi sposobne uradnike, ki nimajo pravne fakultetske na-obrazbe, temveč samo dovršeno srednjo šolo. Prav tako lahko minister svoje osebje stavlia na razpoloženje brez pravice do kakih prejemkov.
V Srbiji jc vpostavljcn mir. »Hrvatski Narod« poroča iz Belgrada, cla je imel predsednik srbske vlade general Nedič govor, v katerem je dejal, da je sedaj v Srbiji zopet vpostavljen red in mir.
Naredba o prodaji usnja in čevljev. Centrala za kože je izdala narodbo o procfaii usnja in gotovih čevljev. Po tej naredbi lahko prodajajo čevlje sunio tovarne, ki so za to dobile posebno dovoljenje omenjene centrale, zatem trgovine s čevlji in čevljar, delavnice. Čevlje je mogoče dobiti samo na nakaznice. Dobi jih pa luliko samo tisti, ki res nima več nobenih čevljev. Zato srbsko časopisje poziva ljudstvo, naj nikar ne prosi za dovoljenje za nakup čevljev, če je pri hiši še kak par dobrih ali pa za-krpanih čevljev. Kdor se teh navodil ne bi držal, bo strogo kaznovan.
Igranje kart najstrožje prepovedano. Okrajno načelstvo v Mladenovcu je za svoje področje je najstrožje prepovedalo igranje kart po javnih lokalih. Za prestopke so predvidene zelo stroge kazni.
Pitanje perutnine in klanje prašičkov prepovedano. Zaradi varčevanja s koruzo je prepovedano pitanje perutnine na vsem področju pančevske mestne občine. Prav tako je prepovedano tudi klanje prašičkov.
Zaplemba stanovanj na področju Moravske banovine. Zaradi pomanjkanja stanovanj na področju Moravske banovine je moravski ban na prošnjo okrajnih glavarjev izdal naredbo o zaplembi razpoložljivih stanovanj.
Banatski Karlovec je od sedaj Karlsdorf. Na prošnjo prebivalcev Banatskega Karlovca je srbska vlada dovolila, da se to mesto od sedaj imenuje Karlsdorf.
Rezultati letošnje žetve v Srbiji in Banatu. Na podlagi zbranih podatkov gospodarski krogi računajo, da so letos pridelali v Srbiji 7.5 do 8 milijonov metrskih stotov pšenice, v Banatu pa nekaj nad 5 milijonov. Pridelek koruze bo pa predvidoma v Srbiji 124.000 vagonov, v Banatu pa 60 do 70.000 vagonov.
Ustavljeno sprejemanje prostovoljcev. Belgrajsko časopisje poroča, da je štab srbskega prostovoljskega poveljstva zaradi prevelikih dosedanjih prijav do nadaljnjega ustavil nadaljnje sprejemanje prostovoljcev.
Cigarete na nakaznice. Zaradi pomanjkanja tobaka so v Mladenovcu izdali tudi nakaznice za kupovanje cigaret. Vsak tobakar„dobi dnevno na nakaznico po 10 cigaret ali pa zavitek tobaka za dva dni.
| Službe B
Dobe:
Hotelski nočni vratar
se sprejme. Prednost imajo upokojeni orožniki ali polle. stražniki. - Oferte poslati pod Šifro: »Kavcija« upravi pod št. 13306
Posestva
Enostanovanjsko hišo
s 1000 m* vrta. prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 13305.	p
Tricikelj
nov, nosilnost do 250 kg, gume dobre, prodam za 2500 lir. Mehanična delavnica S. Ambrož, Tyr-ševa cesta 71.	t
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, naprodaj. Ižanska cesta št. 69.	1
Berite
•Slovenca
in oglašujte v njem!

Po dolgotrajni bolezni, previden s tolažili svete vere, nas je za vedno zapustil moj najdražji soprog, stric in svak
SADAR FRANC
upokojeni hišnik Ljudske posojilnice
Pogreb predragega se bo vršil v petek, dne t2. decembra ob 15. uri iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, Rakek, dne 10. decembra 1941.
Žalujoči: Marjeta, soproga. Marica in Manja V a 1 a š e k , nečakinji — in ostalo sorodstvo.

i

Naznanjamo, da je prečastiti gospod
ANTON VILM AN
župnik v pokoju
v 75. letu starosti in 50. letu mašništva odšel včeraj ob 4. uri popoldne, previden s sv. zakramenti, k Bogu po večno plačilo. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 11. decembra ti. ob 16. uri iz Zavetišča sv. Jožefa. - Slovesni Rekviem bo v sredo, 17. decembra 1941 ob pol 8 zjutraj v cerkvi sv. Petra. Priporočamo rajnega gospoda v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 10. decembra 194L Sorodniki.
+
Umrl nam je naš srčno ljubljeni oče, stari oče, stric in svak, gospod
Kmet Anton
žel. zvaničnik v pokoju
Pogreb bo v četrtek ob pol petih popoldne z Zal, kapelice sv. Antona. Ljubljana, dne 9. decembra 1941.
Mila, Ela, Vilma, hčerke in ostalo sorodstvo.
Non rinunciateal piacere	Ne odpovejte se ugodju
kumare!...	Menja!...
Ma PUMA TE nei modo	ampak KADITE bolje migliore con *
FILTR0 DENIC01INIZZAKTE P01I-VAIENTE
Brevettato in tutto il mondo (Bre-vetto Italiano N. 384952)
Deri vato da studi rigorosi delPEmi-nente Chiinico e Blologo Professore Dott. Coram. LUIGI BERNARDINI, Ispettore Generale Teonico ai Monopoli di Stato, Conslgllere dl Presldenza uell' Associazlone Soientlfica Interna-zlonale del Tabacco, con Sede in Bre-ma, Membro d'Onore del Centro Inter-nazionale del Tabacco. con Sede in Roma, Membro del Consiglio Direttivo dell'Ente Nazionale per 11 Tabacco. ecc. ecc.
Autore della voce „11 Tabacco" sulPEnciclopedia Treccanl.
ANICOTINA F. D. P. 6 1'unico flltro che insieme alla nicotina elimina anche tutte le altre basi organiche e gli altri prodotti nocivi, quali l'os-sido di oarbonio e 1'acido cianidrico. Non nllcru II gusto, Paroma e it profumo del furno dei tabacco, e ne conserva uraidi i gas e i vapori.
Nelle migliorl Ittvendite di Generi di Monopolio e nei piu importanti negozi di Articoli per Fumatori.
Quattro tra le piu importanti Ditte in Italia, specializzate in Articoli per Fumatori, si procureranno il piacere di favorirvl al vostro domlcilio, franco e raccomandato: un elegante bocchino in galalite con 11 filtri, contro rimessa anticipata di L. 15.
Anche tre scatole di filtri di rl-cambio, ogni scatola 10 filtri, L. 15 (sempre franco e raccomandato).
Indirizzare richieste e rimesse a:
PR0TINIK0TINSKIM POUVALENTNIM FILTROM
patentiranim po vsem svetu (italijanski natent št 384952)
ANIKOTIN F. 1>. P. je po strogem proučavanjn sestavil znameniti kemik ln biolog profesor koraeridator dr. LUIGI BERNARDINI, glavni tehnični nadzornik državnih monopolov, svčtnik v predsedstvu Mednarodne znanstvene zveze za tobak s sedežem v Bremenu, častni član Mednarodnega zavoda za tobak s sedežem v Rimu. član vodilnega svfita državne ustanove za tobak itd. itd.
Piseo razprave „Tobak" (II Tabacco) • v Enciklopediji Treccani.
ANIKOTIN F. D. P. Je edini filter, ki z nikotinom vred izloča »u«H vse organske luge in druge škodljive proizvode, kot so ogljikov dvokis in cija-novodik. Ne kvari okusa, duha in vonja tobačnega dima in ohranjuje njegove pline in pare vlažne.
Dobiva se v boljših prodajalnah monopolnih izdelkov in v važnejših trgovinah s potrebščinami za kadilce.
Štiri najvažnejše tvrdke v Italiji, specializirane v potrebščinah za kadilce, Vam bodo z velikim veseljem poslale na dom priporočeno in brez poštnine eleganten nstnik iz gaialita z 11 filtri proti predhodnemu plačilu 15— lir.
Tudi tri škatle z nadomestnimi filtri, katerih vsaka vsebuje 10 filtrov, stanejo 15'— lir (brez poštnine in priporočeno).
Naročila in denar pošljite na:
Ditta CARMIGNANI - 40, Via Colonna Antonina - ROMA
Ditta SAVINELLI - 2, Via Orefici - MILANO
Ditta SAVINELLI - 31, Galleria Majzini - GENOVA
153, Portioi XX Seitembre - GENOVA Ditta INSERRA - 206, Via Roma - NAPOLI
N. B. — I signori grossistt e rivenditori possono rivolgersi direttamente
N. B. — Gospodje razprodajalct na debelo in drobno se lahko obrnejo naravnost na:
.ANICOTINA F. D. P." - Via Po, 4 Roma
»an
Inserirajte v »Slovencu"!
iKimimcj
Leseno stajico
za otroka kupim. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Za otroka 13379«.
Steklenice - likerske
(oglate, litrske in konjak steklenice) kupimo vsako množino takoj. - ALKO, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej).	k
g Cbinirc |
Preklic
Preklicujem besede, katere sem izgovorila proti sprevodniku g. Perku. -Završnik.	o
Ljudska posojilnica v Ljubljani, zadruga z n. j.,
sporoča, da je dne 10. decembra 1941 umrl njen dolgoletni hišnik, gospod
Franc Sadar
Nad vse zvestega uslužbenca ohrani zavod v trajnem spominu. V Ljubljani, dne 10. decembra 1941.
Francesco Perri:	0
Neznani uienec
Zgodovinski roman iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
Vsi taki junaki so postali ob pričakovanju Ti-berijevega povratka v Rim mrzlično podjetni. O tem se je Valerius prejšnji večer prepričal na pojedini v Enobarbovi palači. Dva izmed najnevarnejših ovaduhov — Aterius in Latinus Latiaris — sta ves večer šarila z najrazličnejšimi dovtipi, ki so jih skovali ljudstvo in komiki o Tiberiju, a obenem opazoval vedenje gostov in skorajda merili dolžino njihovega smeha.
Latiari6 je vrgel med oprezno veselo družbo dvoumni verz nekega igralca, ki je bil tedaj v neki atelani na dnevnem redu in zbujal vsak večer bučno navdušenje občinstva. »Hircum vetulum ca-preis...« Jasno je bilo, da se je to nanašalo na Tiberija iu dogodek z ubogo Malonijo, ki je bila ena izmed redkih najpošteneiših žen tedanjega Rima in je morala na Capri. Ko se je vračala z otoka, se je umorila, da bi se rešila pred spolzkostjo nesramnega starca.
Valeriu6 &e je vrnil s pojedine domov, prepričan, da se začne tekma, kdo bo prej o vsem poročal, in da v tem novem načinu &popada odleti mnogo glav. Moral bi torej, naj ga stane kar koli, poskusiti, da bi se pridobil naklonjenost 6tarča na otoku Capri 6 kakšnim posebnim darom, ki bi ga razvedril, ker ga je baje dolgočasje najbolj jezilo.
Tako je še pozno ponoči premišljal, obračajoč se na postelji, kaj naj bi poklonil cesarju. Končno je čez dobro uro zaspal, ne da bi se mu posrečilo izmisliti si kaj takega, kar bi se mu zdelo, da bi učinkovalo.
4.
Tisto jutro je točno ob sprožitvi prve ure stopil 6uženj strežaj v pregradek spalnice, da bi zbudil svojega gospodarja, a je našel sedečega na postelji, vsega zasoplega in potnega.
Valerius 6e je pravkar zbudil in planil pokon-cu, ker so ga mučile čudne sanje.
Zdelo 6e mu je, da je bil v lastni hiši ob uri, ko je navadno sprejemal prijatelje in varovance, in da je prav zaradi tega 6topil v atrij. Toda — nekaj čudnega in povsem nenavadnega — atrij je bil popolnoma prazen, ne enega prijatelja in ne varovanca ni bilo in niti kakega sužnja kar ga je najbolj iznenadilo. Sredi impluvija je najada iz rdečkastega numidskega marmorja brizgala proti nebu iz 6vojih okroglih prsi dva kot srebrni stebli svetla curka. Pa glej, kar v trenutku atrij ni bil več atrij. Prelepi 6tebri, ki so podpirali oboke, so se strnili kakor paličice pri pahljači in pred njim se je razprostrla tajinstvena ravnica, pokrita 6 str-niščem in trnjem, nad katerim je pripekalo najbolj žgoče sonce poletnih dni.
Valerius je neznansko vznemirjen pogledal okoli 6ebe in iskal v sjximinu, kje je že nekoč videl to ravnino. Mogoče, ko je bil prokonzul v Mali Aziji, v Siriji ali v Palestini. Samo tam je bil tako debel osat 6 čopi pepelnate barve in tako bodeče grmovje 6 škrlatno rdečimi jagodami, kakršno pokriva v širokih progah poljano pred njim. A kako, da je sam sredi ravni, brez slehernega 6užnja ali liktoria?
Kakor da ga vse tišči k tlom, mu je v tej pokrajini. Nekak prpamir vlada vse do obzorja in zdii se, da tlači vse opoldanska mora grozne ure Pa-nove.
Skoraj oslepljen od žareče svetlobe in z za-stajajočim 6rcem je napravil Valerius nekaj korakov, kar je zbudilo njegovo pozornost, nekaj živega, ki se je gibalo za onimi grmi. Pogleda, a 6e
skokoma prestrašen umakne: bili sta dve druga v drugo zviti kači, ki sta se parili. Vrtili sta se z glavama v zraku in sikali z jezikoma, ki sta bila ko dva črna plamenčka, ter se usmerili proti njemu.
Valerija je prevzela neznanska tesnoba. Bilo mu je, kakor bi bil presenetil v objemu dvoje podzemskih božanstev, ki ga bosta zdaj kaznovali, kakor je kaznovala Diana Akteona. Ustavil se je, se potulil skoraj sam va6e in zadrževal dihanje, a obe živali sta hiteli proti njemu in ko ju je gledal, sta se začeli nezaslišano spreminjati. Njuni glavi 6ta se večali, 6e pokrili z nekakim zelenim grozdič-jem, ki pa potem niso bile češulje, temveč lasje; njun gobec 6e je jx»lagoma izoblikoval v človeški obraz, njuna U6ta so se združila in med poljubom je kapljala na 6trnišče kri.
Ob tem pogledu je prevzela Valerija blazna groza in vrgel je nad živali nekaj, kar je imel v roki — nič ne ve, ali je bila trstika, palica ali zvitek pergamenta. Tedaj 6ta se kači razmotali, samec je prišel k njemu in 6e mu ovil okoli života in se mu 6 — človeškimi usti — zagrizel v ledja.
Prav ta trenutek se je Valerius s krikom zbudil, se dvignil in obsedel na postelji, ko se je pojavil pred njim 6uženj.
5.
»Zravstvuj, gospod, in božanska Panaceja ti bodi naklonjena! Prva ura dne je že.«
»Pri Apolonu daljnostrelcu,« je sopihajoč rekel Valerius in šel z roko preko čela, ki ga je močil mrzel pot, »grozne sanje 6em imel. Pokliči takoj Manoa in Kiparisa!«
Kiparis je bil grški osvobojenec, ki se je spoznal na zdravilstvo, Manoa pa egipčanski suženj, ki je vedeževal in razlagal sanje in ga je imel Valerius za hišnega astrologa.
Strežai je prestrašen odšel, Valerius je pa še vedno vznemirjeni iztegnil roko in vzel z mizice,
ki je bila prevlečena z želvovino in jo je imel poleg postelje, srebrno zrcalo, ogledoval v njem stra-homa 6voj spačeni obraz in skušal jx> podrobnosti obnoviti sanje, da bi si razložil, kaj pomenijo. Kača 6 človeško glavo, ki se mu je 6redi samotne pokrajine zagrizla v ledja, kaj naj le pomeni?
Kača s človeško glavo je bila pri orientalcih simbol božanstva. Serapida so si tako predstavljali in Izido so Egipčani upodabljali s kačjim telesom. Bila je tudi znamenje Eskulapovo za zdravila, ki popiagajo.
Morda pomenijo sanje, da ga bog, kateremu je vsako toliko žrtvoval črnega petelina, ozdravi njegove nesrečne slabosti. Sanjal je pod zoro in jutranje sanie se uresničijo, ker jih pošiljajo bogovi. Že se mu je strah jiolegal, ko je nakrat njegov široki, trdi obraz opekaste barve jjobledel. Spomnil se je Tiberija.
Pri troliki Hekati, te sanje napovedujejo zlo! Kdo izmed ovaduhov, ki so že nekaj dni se trudili, da bi prišli do Cezarja, so natvezild kaj proti njemu in jim je verjel. Le kaj so mu mogli poročati?
Brž je pomislil vse, kar so prejšnji večer govorili v Enobarbovi palači, in mrazčalica ga je spreletela po hrbtu.
Spomnil ^e je, da je po Latijarovi šali iz ate-lane izzivač Domitiue Afer sprožil pogovor o zadevi, ki je več ko mesec dni že Zanimala fiolitične kroge v mestu. Bil je to predlog Junija Galliona, da bi dobili pretorijanci na dopustu pravico sedeti v gledališču v štirinajstih vrstah, ki so določene za viteze. Tiberija je ta predlog do besnosti razdražil, zakaj v njem je videl j>oskus, s katerim naj bi se cesarska straža podmitila in tako pridobila.
Nešteto ovaduhov se je vrglo na delo in so stikali, da bi odkrili, kaj mislijo patriciji o tem predlogu. Kdor se je kakor koli ugodno izrazil, je bil sumljiv.
7.1 Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenlM