Stev. «43
TRST, iredt 25. me^a 1910.
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
ta* ab ■•ttaljeb la pnuafclfe afe s* Peaamliae itot. m prodajaj p* s nv4k fcobakaroak ▼ Trata ta Postajal, Sežani, Ni
■ 'ha, Deraberga itd. T*+mtlt Um. po & avft. ^•LASI 8E RAČUNAJO MA iMLUtrm t Umim
idiote. GENE: TrgorfauU te statf	ga * <«. m,
-j&rtaiee, zahrale. pmfauim,	m-t^t m
tO it. m. Za oghae t	vsaka
»•daljna rrata K 2. Mak riglial p« 4 Oat. tinfc, M|-ii.inj pa 40 sto t. Oglase pagjimm TittsW oddelek aprava .Odinoeti". — Plačuje m iaMjafaa la aprari „AiiaaaM*. Piattjtvo la atelje t Trata.
CPINOST
NAROČNINA ZNAŠA
Js Mi/
aa eelo lato 84 K, pel leta 12 K, S meeeae • K; aa aa-
rođbe brea dopoelaae aaročoiae, se aprava aa ozira. »atelafaa aa M<ot]ak» tzAaaje „SDOlOITr1 ataa«: ca
»»•U late Kron 5'S0, sa leta Kroa 119. Tai dafiai aq se pošiljaj« na oredniAv« lista. Ifefranko-
aaaa piana aa ae sprsjansje la rakapial aa aa vraiafe H asadafee, eflaee la reklamacije je pefiijati aa aprare lista.
UREĐUIAtTO : iHu filorgls Gslattl 18 (Naredal š»m) Iadajateg la odgovorni oredaik ŠT UP AN SODIVA. Lastafk keaserog lista „Bdiaost". - Natisnila Tiskarna .Bdlnosf ▼pisana aadnga s «» pjenim poroltrona r Trata, ulioe =■——B= Oiorfio Gidatti štev. Ig. == PeHae-braaHsttal raftia XL 841652. TELEFON It. 11-57.
BRZOJfiUNE UE5TI.
Finačni odsek.
DUNAJ 24. Finančni odsek je nadaljeval razpravo davčnih predlog. Generalna debata bo bržkone dovršena na jutršnji seji.
Ljudsko štetje v proračunskem odseku.
DUNAJ 24. Proračunski odsek je vspre-jcl proračun ministerstva za notranje stvari z resolucijo posl. Kramara, v kateri se poživlja vlado, da pri ljudskem štetju poleg občevalnega jezika ugotovi tudi narodnost in ukrene vse potrebno, da se pri ljudskem štetju zabrani vsako neopravično vplivanje izlasti nasproti narodnim manjšinam. — Odsek je potem razpravljal proračun železniškega ministerstva.
Volitve v Bosni in Hercegovini.
SARAJEVO 24. — V mestni kuriji je Muslimanska narodna organizactja dobila 8 mandatov. Samostojna stranka je propadla. V Bihaču je potrebna ožja volitev. Volilni rezultati v deželnem glavnem mestu in v Banjaluki niso še znani. Od katoliških mandatov je Hrvatska zajednica dobila 4 mandate. V Sarajevem je zmagal delavec Mrljič, ki ga je sporazumno s katoliško Udrugo kandidirala hrvatska delavska zveza. Srbsko-pravoslavne mandate je dobila srbsko-na-rodna organizacija.
SARAJEVO 24. — V Sarajevem je bil izvoljen kandidat muslimske narodne organizacije Basić s 1947 glasovi proti kandidatu samostojne stranke odvetniku Hranica, ki je dobil 218 glasov. Istotako je bil v Banjaluki izvoljen kandidat narodne organizacije. Skupni vspeh v drugi kuriji je torej . S muslimskih mandatov je dobila muslimska' narodna o^gaoizacija, potrebna je ena ožja volitev ; vseh pet srbskih mandatov je dobila srbska narodna organizacija; od katoliških mandatov je dobila „Hrvatska zajednica" 4 in .Katolička Udruga" oziroma hrvatska delavska zveza en mandat.
Razprava proti Hofrichterju.
DUNAJ 24. Kazenska razprava proti Hofrichterju pred vojnim sodiščem je pričela včeraj. Razprava bo bržkone trajala več dni, morda ves teden.
Italijanska eskadra v Črnigori.
TOPOLICA pri BARU. 24. Ob 11. uri predpoludne podal se je knez Nikolaj s spremstvom na krov admiralske ladije, da bi obiskal podadmirala grofa Orestis-a. Ko je knez vstopil v čoln, je vstrelila cela eskadra v pozdrav, mej tem ko so ladije slovesno razobesile zastave. Pri dohodu je zasvirala godba črnogorsko himno. Po ogledu ladije se je vršil na krovu dejener aa čast knezu Nikiti. Tekom istega je izgovoril knez Nikita napitnico, v kateri je izrekel pred vsem italijanski vladi zahvalo za obisk italijanske eskadre. Dvignil je kozarec na zdravje vojvode Genoveškega, admirala italijanske mornarice, rekel je med drugim, da izreka svoj posebni pozdrav onemu, ki je delo svojegu celega življenja, svojo inteligenco in svojo veliko ljubezen posvetil italijanski mornarici.
Na kraljico-mater Margareto je poslal knez Nikolaj s toplimi besedami sestavljeno brzojavko, v kateri pravi: Krasna ladija, ki ■osi Tvoje ime, na kateri se nahajam, bo pod avspicijami Tvojega imena vedno visoko držala čast Tvoje domovine, ki je tebi tako draga.
Krečanftko vprašanje.
CARIGRAD 24. Jeni Gaze ta- je zvedela, da je prišlo med Anglijo, Francijo in Italijo že do sporazuma o obliki avtonomije Krete. Rusija še ni definitivno odgovorila' Gre za avtonomijo, ki je slična oni stare Vztočne Rumelije. Porta bi imenovala guvernerja izmed uradništva kake nevtralne države. O tej vesti pa dvomijo na mer. mestu.
Atentat z bombo.
MADRID 24. Včeraj je bil v Cale Major proti spomeniku, postavljenemu žrtvam atentata od 31. maja 1905. vržena bomba. Storilec se je sam umoril, ustrelivŠi se s kroglo iz revolverja.
MADRID 24. Provzročitelj atentata z bombo je umrl na rešilni postaji kmalu potem, ko so ga prinesli tja. Njegovo desno stegno je bilo vse preluknjano od koščekov bombe. Storilec je 35 do 40 let star, je bil zelo snažno oblečen in ni imel pri sebi ni-kakih papirjev. Tudi je odstranil s perila vse znake.
MADRID 24. Kakor se je dokazalo, ni bila bomba vržena proti spomeniku v Cale Major, marveč se je razpočila, ko je nosilec, navidezno anarhist, šel mimo spomenika. Mož je bil vsled eksplozije ranjen na obrazu in na nogah. Nato je pobegnil. Ko je pa videl, da ga zasledujejo redarji, je izprožil proti sebi dve krogli iz revolverja in se smrtno-nevarno ranil.
London 24. Portugalski kralj Manuel je predpoludne odpotoval.
Vratislava 24. Brzovlak št. 94 Vratis-lava—Glogava je danes predpoludne skočil z vsemi vozovi s tira, ko je odhajal iz kolodvora Male Breze. Štiri osebe so bile ranjene. Vzrok nezgode je neznan.
London 24. Cesar Viljem je danes ob 5. uri 45 m. zjutraj na jahti „Hohenzollern" odpotoval iz Port Victoria v Vlissingen. Jahto so spremljali križar „Konigsberg" in štirje angleški lomilci torpedov.
Kanonik proti kanoniku!
Razkrinkan tiran.
Duhovščina škofije tržaško-koperske je prejela te dni dolgo tiskano okrožnico pod nalovom: „Kdo je kanonik dr. Karol Mecchia ? Je-li še dostojen, da opravlja različne svoje službe ?u
Ta okrožnica je datirana iz Trsta dne 12. maja 1910, podpisana od kanonika in župnika sv. Justa, J usta Buttignonija, a po svoji vsebini je najgrozneja obtožnica.
Vsebina okrožnice je razdeljena na poglavja s posebnimi naslovi. Podajajoč ta senzacijonalni spis v najkrajšem ekscerptu se hočemo držati tudi mi iste razdelitve.
Vsej duhovščini tržaško-koperske škofije. Tak je naslov uvodu, v katerem avktor opravičuje, zakaj prihaja v javnost s temi hudimi obtožbami proti duhovnemu sobratu. Ne vodi ga želja po maščevanju, marveč le želja, da pride do drugačnih razmer v občevanju med tržaškim ordinarijatom in duhovščino.
Kako je despot začel! Kanonik dr. Karol Mecchia gospodari že 17 let kakor kakov despot na škofijskem ordinarijatu. Odlikuje se z nenavadno prevzetnostjo in neuljudnostjo nasproti duhovščini, a avktor želi, da se te razmere spremene v smislu pravičnosti in ljubezni. Karakterističen za vse duševno razpoloženje kanonika Mecchia je izrek njegov v razgovoru z avtorjem okrožnice o duhovščini pred 15 leti: nAh, če bi trpeli nekoliko lakote !* Tedaj že se je avktor uveril, da je kanonik Mecchia človek divjega značaja.
* Ukazi" in kan§nični procesi so v zadnjih letih pod režimom Mecchie naravnost na dnevnem redu. Dostikrat bi bila zadoščala le resna očetovska beseda, ali ta Torquemada je neusmiljeno preganjal vsakega neljubega mu duhovnika s kanoničnimi procesi.
Sramoten protekcijonizem je značilna poteza v vsem gospodarjenju kanonika Mecchie. Zato se je razvilo med duhovščino najgrše
Vohunstvo. Navajamo le en kričeč izgled : Nekoč se je bila zbrala konferenca katehetov na razpravo radi neke Mecchijeve odredbe, ki so jo ti gospodje občutili kakor šikano. Devet katehetov je bilo zbranih. Vsi
PODLISTEK.
Pogled v vesoljsivo.
Astronomične črtice ob prihodu HaN ieyevega kometa.)
Priredil R. H.
III.
(Nadaljevanje)
Samo ob sebi umevno je, da se v teh kratkih črticah ne moremo spuščati v podrobna in vendar tako zanimiva vprašanja • ustroji solnčnega zistema. Vendar treba radi boljšega umevanja, da spregovorimo še par kratkih besed o bistvu solnca, planetov m lun. Vsaj približno, kakor izgleda naš solnčni zistem, izgledajo tako bržkone tudi druge enake enote v vesoljstvu. Spoznati svcjo domačijo pa je najboljši kažipot za spoznavanje drugih svetov.
Ona zvezda, ki jo mi imenujemo Solnce m ki vendar ni nič drugega nego so vse •ae fiksne zvezde, ki krasijo večerno nebo tu ki bi bila opazov&ia iz onih orjaških daljav, tudi le mala -z»2zdica, je srce in živ-
ljenjski vir vsega planetnega zistema. Soln-čna svetloba in gorkota sta vir vsega našega življenja, solnce je tista čarobna vse oživljajoča moč, iz katere izvirajo vse živ-ljenske sile, pri nas in na drugih planetih .
Merilo se je temperaturo solnca (kar ni za vedo Še nič posebnega, kolikor se to tudi čudno sliši) in sedaj vemo, da kaže površina solnca 6000 — 7000 stopinj gor-kote. Ob taki temperaturi se morajo vse snovi nahajati v žarečo-tekoči obliki ali pa kakor žareči pari. Spetroskop, oni čarobni aparat, ki nam potom t. z v. „spektralne analize", zna razkazovati sestavine vseh teles je dokazal, da se v solncu nahajajo železo, ogljik, vodik, hrom, kalcij, nikel, svinec, kislik, natrij in Še drugi zemeljni elemeti; iz tega vidimo, da je kemična sestavina solnca in to velja tudi glede vseh drugih nebesnih teles — v glavnem ista kasor zemlja. Le da se tu, vsaj na površini, na škorji zemlje, vse nahaja v trdnem stanju, Solnce pa je kroglja, obstoječa in žarečih plinov z morda žarečo-tekočim zrnom. V tem kaotičnem žarečem morju vse vre in se vprek meša.
Solnce se zavrti okrog svoje osi po en-
so pred začetkom konference prisegli, da bodo varovali absolutno tajnost. Vendar se je Mecchia še istega večera mogel hvaliti, da natančno ve, o čem se je zaupno govorilo!! !
Skrajen terorizem. Grajalo in obsojalo se je to divjanje po vseh zakristijah, ali nikdo si ni upal nastopiti, ker vse se je balo vohunov in neprestanega strašila suspenzije „a divinis". Vsakdo je stiskal pest in — klonil tilnik. Naravna posledica temu je bila, da si najviša cerkvena oblast ni pridobivala simpatij pri duhovščini. Oblast kancelarja je bila nad škofovo avtoriteto !
Nad škofom ! Ko je bil neki duhovnik imenovan kooperatorjem pri Novem sv. Antonu, mu je rekel vsemožni kancelar naravnost in samosvestno: „Ako bi vam jaz ne hotel dobro, Vi ne bi bili prišli k sv. Antonu novemu, tudi če bi bil to hotel sam mons. Nagi!
Z bičem! Nastopanje kancelarja pa ni bilo tako brezobzirno le nasproti niži duhovščini, ampak tudi proti starim župnikom, ki niso dali nikdar povoda za kako pritožbo. Avktor navaja kričeč izgled, kako je kancelar naravnost lopovski postopal proti nekemu staremu župniku in papeževemu komorniku 1
Maščevalnost. Ker je neki duhovnik grajal nakup nekega zemljišča od strani družbe sv. Vincenca, ker je bil ta nakup škodljiv z gospodarskega stališča, je Mecchia dotičnega duhovnika neusmiljeno prognal iz Trsta v Milje! A pozneje se je izkazalo, da so siromaki sv. Vincenca vsled onega nakupa v samo štirih letih izgubili svoto 38.000 K!
Druga žrtev je bil prvi superior „oratorija44 Salezijancev v ulici Istria. Uprl se je bil neopravičenemu umešavanju Mecchie v upravo „oratorija". Posledica temu je bila premeŠČenje superiora, ki so ga otroci naravnost ubožavali. Ob tej priliki pa je Mecchia zagrešil čin najgršega hinavstva: prišel je bil namreč na poslovni večer in menil hinavsko, da se je zelo začudil, ko je izvedel o tem premeščenju.
Neverjetne surovosti. JSurovost kancelarja je bila na višku. Tolika je bila ta su-
rovost, da jeden župnikov tržaških niti odgovarjati ni hotel, če je vedel, da je Mecchia pri telefonu. Dotičnik je na ordinarijatu samem naravnost izpovedal, da Mecchia govori naravnost v nedostojnem tonu. Nekemu 80-letnemu monsignoru je Mecchia v škofijski pisarni enkrat zaničljivo pokazal vrata, drugikrat pa mu je naravnost bestijalno zaluputnil vrata pred nosom.
Lepa morala! Kanonik Mecchia ima tudi svoja posebna moralna načela. Ko so ga v neki kapitularni seji trdo prijeli, ker je nesramno žalil vse tržaške mestne župnike, je Mecchia skušal drzno zavijati svoje besede. Ko se je nekdo pritoževal radi nekih sumljivih poslov, ki jih je zagrešil neki dober prijatelj kancelarja, je menil ta poslednji : „kaj hočete, treba je imeti ž njim usmiljenje, ker je oče mnogoštevilne obitelji !" Na tem krasnem maksimu morajo biti kanoniku Mecchiji hvaležni vsi oderuhi in tatovi, ako so „očetje mnogoštevilne Obitelji".
Dve meri. Kanonik Mecchia drži visoko avtoriteto, ako jo more izrabljati proti drugim. Če pa njemu kaže drugače, ne pozna nobene avtoritete. Nastopil je tudi proti avtoriteti škofa Nagla zato, ker ni bil imenovan kanonikom in župnikom pri sv. Justu njegov, brat dr. Anton Mecchia.
Zverinsko srce. Kanonik Mecchia ne zaslužuje niti imena: kristijan. To je dokazal s tem, da je nekega siromaka, glavarja družine, ki je bil 17 let nameščen kakor pisar v župni pisarni pri novem sv. Antonu, po vsej sili hotel vreči na ulico le zato, ker je včasih, nevešč latinščini, zgrešil v spisih kako latinsko besedo. Le energičnemu nastopu ostale župne duhovščine se je bilo zahvaliti, da se ni izvršila ta krutost
Šolski nadzornik. Kakor tak je Mecchia neusmiljeno in najbrezobzirneje šikaniral katehete, a ko mu je neki katehet kakor predsedniku na neki konferenci v obraz očital tako postopanje, ga je Mecchia omeril pogledom, ki je bil naravnost zverinski ter je izrekal najhuje grožnje. Dotični katehet pa mu je odgovoril mirno: „Zdi se mi, da se taki maščevalni naklepi malo strinjajo z nauki vere, katere ste Vi služabnik."
V razrede prihaja Mecchia ne da bi potrkal, muči veroučitelje skozi 3, 4, 5 in 6 ur zaporedoma. Vedno ponavlja iste stvari, pregleduje registre in izprašuje le nenadarjene učence. Sploh je vse njegovo postopanje fiskalično, policijsko. Sklicuje nepotrebno katehetske konference in to redno ob dnevih, da jemlje katehetom svobodne popoludneve. Tudi proti najstarejim katehetom postopa na konferenci z isto brezobzirnostjo.
Nit božje previdnosti. Ko je umrl kanonik in župnik pri sv. Justu, mons. Martelanz, je skušal Mecchia z zvijačo in neresničnim govorjenjem odvrniti vse druge prosilce, ker je hotel spraviti na ono mesto svojega brata; in še po izvršenem imenovanju druzega kompetenta je kar zbesnel in je nastopal s protesti, ki jih je hotel predložiti celo samemu cesarju. Napadal je pokojnega kanonika Flego — in to tikom pred težko operacijo, kar pomenja še posebno podivjanost — in celo tudi svojega zaščitnika — škofa Nagla samega, tako, da je poslednji izjavil, da mu je Mecchia „napolnil dušo z britkostjo!"
Iskra na mini. Ko je bil Mecchia 24. m. m. imenovan prodekanom tržaškega mestnega okraja mesto pok. Flegota, so vsi mestni župniki vsprejeli to imenovanje s
krat tekom 25 in en četrt dni. To so pred vsem dokazale „solnčne pege". Naj spregovorimo par besed o teh! Solnčna plošča je skoraj vedno zasejana z večjimi, ali manjšini, več ali manje temnimi pegami. Solnce nima vedno istih peg; te zginjajo in prihajajo, se razširjajo, ali se zožujejo in se ob enem pomikajo. Kaj so te solnčne pege? Mnogo je mnenj o njih. Najbolj razširjeno domnevanje pa je, da gre tu za velikanske oblake kovinastih par, ki nam zakrivajo del žareče solčne površine. Kar pa je jako čudno, je dejstvo, da se zamejajo zaporedno in dobivajo večje in manjše gostosti solnč-nih peg. Kakor namreč dokazuje statistika, dosega gestost peg v perij odah po 11 in eni tretjini let najprej neki minimum, potem rase, doseza maksimum, s katerim je začela perijoda, in igra se zopet ponavlja. Kar pa je najbolj čudno in za to omenjamo tu solnčne pege — ej očividna zveza med onimi solnčnimi dogodki in dogodki na zemlji. Statistika je dognala, da ustvarjenjem solnčnih peg odgovarja na zemlji doba bolj pogostih viharjev, toč, polarnih svetlob in oscilacij magnetne igle.
Tudi so se v zvezi s solnčnimi pegami že opazovali neredi v brzojavnem prometu.
Tako je bil n. pr. pred leti, ko je velika skupina solnčnih peg šla črez središče solnčne plošče, brzojavni promet na nekaterih francoskih progah kar prekinjen. Tudi vremenske razmere so večkrat odvisne od solnčnih peg.
Kako prihaja vse to, to nam je še uganka! Pač pa uvidevamo iz tega, kako tesne so naše zveze z očetom našega planeta.
V nadaljne podrobnosti se ne moremo spuščati tu; omenili smo „solnčne pege" le zato, ker se o njih mnogo piše in mnogo govori. H koncu naj povemo le še to, da spada Solnce k onim fiksnim zvezdam, ki so že zdavnaj prekoračile dobo svoje največje temperat. Sonce se stalno ohlaja in se skrčuje; tudi njegovo življenje je odvisno od večnih zakonov narave. Solnce bo oddajalo vedno manje svojih oživljajočih žarov ; — in slednjič, ko že vse življenje preneha na solncu, ugasne, kakor so že ugasnili njegovi planeti. V tolažbo pa za straš-ljivce bodi povedano, da smrti Solnca ni pričakovati tako kmalu; astrofisik See je solncu odmeril življenja še 30 milijonov let. Torej še dovolj za nas in naše potomce !

Stran II
»EDINOST« it. 14*.
pravo indignacijo, ker je s tem to edino polje, ki je bilo doslej svobodno od razde-vajočega delovanja tr^a človeka, prišlo pod obsovraženi fiskalizen. Mecchie. Ob tej priliki so župniki podali izjavo, ki pomenja ekla-tanten izraz nespoštovanja. Vsak človek, začenši od kakega tajnika kakega društva analfabetov pa do predsednika kake republike, bi se bil po taki moralni pljuski zahvalil na svoji službi. Ne pa dr. Mecchia. Ker prevladuje v njem nad čutom človeškega dostojanstva naslada do tiranstva, ni le ostal na svojem mestu, ampak je vse za-tožbe označal kakor obrekovanja in lazi. Zato je v neki kapitularski seji eden kanonikov pokazal s prstom na Mecchio ter ga označil kakor nesramnega lažnika.
Višek nesramnosti. Ker ni vedel, kako bi se drugače maščeval nad dotičnim kanonikom, je nasproti neki ženski, lastni služabnici, prekršil uradno tajno ter jej pripovedoval zgodovino neke obtožbe proti dotićnemu kanoniku, ni pa povedal, da je cerkveno sodišče tega poslednjega popolnoma rešilo vsake krivde. Že ta čin sam bi zadostoval, da bi tacega človeka vrgli iz kapi-telja. Ko je kanonik, ki se mu je dogodila ta krivica, hotel ono žensko tožiti, ker je raznašala obrekovanja o njem, je prišla ta ženska — gotovo po navodilu Mecchie — k njemu in je na kolenih dala analogno obširno izjavo. Nikakor pa ni hotela — in to je veleznačilno — povedati, kdo je tista oseba, ki jo je zavela k obrekovanju.
Zaključek. Tu zatrja avktor, kanonik Buttignoni, ponovno, da mu ni sovraštvo do Mecchie narekovalo te obtožbe. Vodila ga je marveč ljubezen do 300 šikaniranih sobratov nasproti enemu samemu človeku. Nekateri hočejo opravičevati Mecchio z nervoznostjo,na to odgovarja avktor, da za takega človeka ni mesto škofijska pisarna, ampak sanatorij.
Ta spis ni sestavljen iz praznih besed, ampak na podlagi dejstev, ki jih je avktor pripravljen dokazati pred vsakim cerkvenim ali civilnim sodiščem.
Ob enem poživlja duhovščino, naj podpiše zahtevo, da se tega človeka odstrani iz škofijske pisarne. Doba terorizma mora
nehati! Poskrbljeno je, da nikogar ne za- stvarnega popravka, dene radi tega maščevanje tega despota. Duhovščina tržaško-koperske Škofije naj stori tako, kakor je storila duhovščina olomuške škofije proti nadškofu Kohnu. Na čelu škofijske pisarne ne sme ostati človek, ki je fiskalec, terorist, osvetljivec, farizejec, nevlju-dnež in nesramen lažnik. Tako sramoto za vso škofijo treba enkrat izbrisati. N kdo naj se ne pusti zavesti, ako bi se mu Mecchia skušal bližati s hlinjeno ponižnostjo. Ta bi utegnil celo pasti na kolena pred vso duhovščino Škofije, da bi le ostal na svojem mestu. A če se to zgodi, jih bo Mecchia, ki jih je doslej tepel z biči, v bodoče tepel s škorpijoni.
Naglašamo še enkrat, da je to le kratek ekscerpt iz dolge grozne obtožnice. Posebno pa moramo povdariti, da so vsi epiteti, ki jih navajamo, vzeti iz peresa avktorja kanonika Buttignonija samega.
Umevno je, da je ta spis padel v javnost kakor največa senzacija. In to ne le po tem, kar očita, ampak tudi po nenavadni obliki, v kateri očita. Velezanimiv prispevek je to k zgodovini dogodkov v naši škofiji v zadnjih letih, a tudi k zgodovini naših odnošajev do škofijske kurije.
Zato hočemo jutri prinesti nekoliko komentarja.
Češko državno pravo in Slovenci.
Posl. dr. R y b a r je izvajal dalje :
Gospoda moja! Kaj pomenja to druzega, nego da jednostavno propagiranje državnopravne ideje v sedanjem stanju ne more tej nič koristiti, marveč da morajo češki Šlezijci ali šlezijski Čehi gledati, da na podlagi današnje ustave in z narodno organizacijo, izkoriščevaje sredstva, ki so danes na razpolago, branijo jezikovne pravice in si pridobe enakopravnost ?! (Poslanec Sokol: Tam se ni hotelo reči, da z ustavo!) Tako je mišljeno, in sem se, ker nisem hotel sam soditi o tem, obrnil do neke kompetentne osebe — nočem navajati imena — in ta oseba mi je izjavila, da je ono mesto tako razumeti, in jaz menim, da vsaki nepristranski bo tako tolmačil ono
(narodopisne) sestave Avstrije. (Poslanec dr. Choc: Poznejega Palackega ne poznate, zakaj posezate v stvar tako pristranski?) Jaz ne posezam notri. (Posl. dr. Choc: Morate čitati vsega Palackega!) Tu ga imam. (Posl. Šramek: Premenil je idejo!) Vem, da je v letu 1865. spremenil svojo idejo, ali dovolite, da izgovorim. Premenil je svojo idejo, ali zakaj ? Ker jo je smatral za neizvedljivo; zato jo je premenil. Sicer pa sem že ▼ naprej rekel: če bi se bil postavil na to stališče — na katerega pa se absolutno nisem postavil —, ne bi bil konečno storil nič druzega, nego je storil Palacky, ki ga gotovo ne boste hoteli označati kakor izdajalca ali sovražnika češkega naroda I Češko državno pravo je torej, ponavljam to, stvar, ki nam je zelo simpatična in ki se bomo vedno potezali zanjo (Pohvala). Jaz sem v svojem govoru od minulega torka opetovano rekel to ter se sklicujem na stenografični zapisnik. Da pa bi absolutno ne smeli govoriti o tem, to ne bi bilo niti v našem interesu, kajti o gotovih vprašanjih treba razpravljati. Mi se ne smemo omejati le na to, da imamo negativen program, kakor se nam to očita od vseh strani, ampak delati moramo na to, da pridemo do sporazuma in da si ustvarimo pozitiven program. Potem dosežemo svoj cilj.
Le še en kratek stvarni popravek. Tovariš Choc je izjavil, da ga moja pripadnost k Plojevemu klubu, ki da je vladni klub, prav za prav odveznje potrebe, da bi se dalje bavil z mojimi izvajanji. Konstatujem stvarno, da mi absolutno nismo nikaka vladna stranka; pa tudi če bi bili, ali bi hoteli postati vladna stranka, ne bi bil to še nikak zločin. Kajti koncem koncev je vsaka politika stremljenje po moči, a do moči v državi se ne more dospeti drugače, nega da se ima svoj delež na vladni oblasti. Bilo temu kakor bilo, na vsaki način zahtevamo, da, kakor mi spoštujemo vaše prepričanje in izjave menenja, tudi vi našega prepričanja in našega menenja ne kritizirate na tak način, kakor se je to zgodilo!
Predsednik: Ali gospod poslanec, vi polemizujete; držati se morate v okvirju
utegafle nastati ▼ Bolgariji, mora smatrati kralj odgovonMga gospoda Izvoljskega". Če Je to res, kar se tikaj pripoveduje, potem bi kazalo, da se Koburžasu ne godi ravno dobro v Bolgariji. A kako pride gospod Izvolskj do tega, da bi moral odgovarjati za to, kar se godi v Bolgarijo, je res malo čudno, ko dokazujejo vendar fakta, da je ravno Rusija, ki je omogočila, da je bila brez prolivanja krvi proglašena neodvisnost Bolgarije. Rusija je prevzela plačilo odškodnine, ki bi jo morala Bolgarija plačati kot dolžni tribut Turčiji, a sedaj jej daje. Ko-burzan tako zahvalo. Seveda je mogoče, da je vse to le izmišljeno, ker bi bilo pač težko verovati, da bil Ferdinand Koburški, ki je sicer znan kot spreten diplomat, v stani zagrešiti tako breztaknost.
Dnevne novice.
Konec „veleizdajniškega" procesa v Zagrebu. Iz Zagreba se nam poroča, da bo novi višji državni pravdnik Svetislav pl. Gaj te dni stavil predlog, da se daljna preiskava v „veleizdajniškem" procesu ustavi. S tem bo dovršeno zadnje dejanje tega evropskega škandala, na kar se vlada loti saniranja posledic procesa. Pred
T Trs t«, dne 9*. maja 131#.
ference. Trdi se, da je večina čeških strank pripravljena za pogajanja • in tudi pri Nemcih vlada na splošno bolje razpoloženje za mir. Vendar stoje nemške stranke še vedno na stališču razdelitve češkega kraljestva j>« narodnostnih okrožjih in zahtevajo od Čehov, naj bi privolili v to delitev. Na shodu nemške napredne stranke v Pragi dne 22. t. m. je bila vsprejeta resolucija, ki povdarja, da je možen sporazum med Čehi in Nemci le na podlagi narodne samouprave in narodne ločitve. Kakor se vidi, Nemci vzlic razpoloženju vendar niso za mir, prav nič odnehali od svojih zahtev. Ravnotako tudi Čehi. Vsled tega lahko sklepamo z yss opravičenostjo, da tudi najnovejša pogajanja ostanejo brezvspešna.
Domače vesti.
Odvetniški izpit je položil na tukajšnjem višem deželnem sodišču gospod dr. Ljubo Tomašič, koncipijent v pisarni odvetnikov dr.a Gregorina in dr.a Slavika. Čestitamo !
Dr.a Brejca dragoceno pripoznanje. G. dr. Brejc, vodja koroških Slovencev, je začutil potrebo, da je poslal „Slovencu" izjavo, naperjeno proti nam, ker smo bili rekli, da je brzojavil — pametno !! Zatrjuje
vsem
bo vseučiliški profesor"Manojlovič, ki je bil;	. .	.
suspendiran, reaktiviran, ker ni sedaj nikake < slovesno, da on v svojem brzojavnem poz-ovire več Tudi vsi učitelji in ostali urad- j dravu na ustanovni shod „Slovenske -.straže'' niki ki so bili pod obtožbo, bodo zopet na- ni mislil na složno delo z „liberalci-, ampak meščeni	1	1 na s,ožno del° v vrstah lastne stranke.
Ali pri tem piše nehote dragoceno pripoznanje delovanju družbe sv. Cirila in Metoda. Priznava namreč v svoji izjavi, da v njegovi stranki „ex offo" se dosedaj ni nihče brigal
Poslanec dr. R y b a r: Ce torej hočete, da bi mirno delovali dalje, spoštujte naše prepričanje, in če bomo zopet glasovali, želimo, da, zahtevamo, da se ne boste o našem glasovanju izjavljali načinom, k i med brati ni na mestu! (Pohvala).
__(Konec).
Kako so istrski Italijani razoo-loženi za mir!
Na deželni upravi istrski je zaposlenih kak . 40 uradnikov, oziroma praktikantov, ki 4 > seveda vsi Italijani vzlic dejstva, da str /e tretjini slovanske narodnosti. Sedaj pi ; razpisano eno mesto rač. praktikanta. M j.i kompetenti je tudi en Hrvat, absolviran jurist. Ta ima torej najboljo kvalifikacijo toliko po svoji splošni naobrazbi kolikor po poznavanju deželnih jezikov. In če pomislimo, da bi bil sploh že skrajni čas, da bi prišel med armado deželnih uradnikov vsaj — en praktikant slovanske narodnosti, mislili bi, da se deželni odbor kar odloči za tega kompetenta. In to ne le zato, ker je najbolji kompetent, marveč tudi in še posebno zalo, ker bi njega odklonitev slovanska večina prebivalstva morala občutiti kakor najhujo brezobzirnost, kakor provokacijo, kakor pro-računjeno žaljenje izlasti sedaj, ko istrski Italijani (in njihovi slovenski hvalisarji) tako hinavski zaobračajo oči proti nebu in govore o — narodnem sporazumljenju.
Ali ne! Ker po določilih dogovora za volilno reformo ne morejo izvršiti imenovanja, ako ni navzoč eden slovanskih deželnih odbornikov, pa zatezajo z imenovanjem, računaje, da se dotični edini hrvatski kompetent naveliča in odtegne svojo prošnjo, na kar bi mogli oni potem imenovati kakega italijanskega kompetenta. Tudi ni izključeno, da odlašajo zato, ker iščejo kakega italijan-kega jurista, ki naj bi še le uložil prošnjo da-si je rok že potekel. Za ta slučaj bi si že znali signori pomagati: prošnjo bi, kolikor je potrebno, nazaj datirali.
Torej med trumo deželnih uradnikov v deželi, ki je po dveh tretjinah slovanska, ne privoščajo tej večini niti — enega praktikanta.
Prihodnji mednarodni časnikarski kongres se bo vršil leta 1911 v Rimu. Klerikalni časnikarji so sprva imeli pomi-
z^poUdčno^Tmostračno, na ^poj^snilo j	~ ^IdZst^-
predsednika letošnjega kongresa Singerja so% ™^kega stal NarTkaZr tudi oni privolili.	„ f Itak pa je stal ob strani.
Na dopolnilnih volitvah v Spljetu; To priznanje je tako dragoceno, da bo skoraj gotovo izvoljen dr. Smodlaka, na-| bržkone * dr. Brejc sam ni mislil, kaj je s čelnik napredne dem. stranke, ker bo brz- tem prizna, sicer ni t0 za nas čisto nič kone glasovala zanj tudi hrvatska stranka, j novega ker sm0 ves čas gledali na svoje Njen predsednik vitez Duboković se je iz-• QČi> da masa s L s nič ne žrtvuje za javil za skupno postopanje na teh vo-j obrambeno delo Dozdaj smo videvali prizvah.	jstaše dr.a Brejca na obrambenem delu le Dopolnilne parlamentarne volitve v (tam, kjer je trebalo podirati. Že na prvem Belgiji so zanimive za to, ker gre za biti j katoliškem shodu je g. dr. Šušteršič nasto-ali ne biti sedanje klerikalne večine, ki jespu proti Cirilmetodovi družbi, da-si jej je štela v stari zbornici štiri glasove več nego; stai tedaj na čelu ugleden duhovnik Tomo Ijberalna in socijalno-demokratična opozicija.z u p a n in da-si je imela povsod v svojih Še leta 1902 je imela vlada 20 glasov ve-j šolah usmiljene sestre. Družba pa je bila čine, ki se je vsled neumorne agitacije libe-. kljubu temu „liberalna"! ralcev in socijalistov, kakor rečeno, skrčila; Potem je bila ustanovljena „Straža", v na volitvah 1. 1908 na štiri glasove. Ako so j katere odboru so imeli somišljeniki dr.a torej pri sedanjih volitvah, klerikalci izgu-j Brejca večino. A tudi ta obrambena orga-bili le 4 glasove, preide vlada v liberalne in j nizacija je zaspala.
socijalistične roke in bi s tem prenehalo! Konečno so gospodje mislili dobiti v gospodstvo klerikalne stranke.	j roke tudi Cirilmetodovo družbo. Da so ho-
Viljem Angležem. Reuterjev biro je; teli v resnici primerno žrtvovati, bi se jim dobil na svojo prošnjo, ki jo je naslovil na j bilo to tudi posrečilo.
nemškega cesarja, naj bi rekel angleškemu ; Ni bilo treba druzega, nego da bi bili narodu besedo v slovo, odgovor, o katerem1 delali na to, da se masa njihove stranke javlja : Pooblaščeni smo javiti, da ve cesar učleni v družbi in gotovo bi bili dosegli srčno ceniti odkritosrčne simpatije, ki mu večino. Zakaj niso agitirali, da bi čim večjih je izkazalo mesto London in ljudstvo v | njihovih somišljenikov pristopilo k družbi ? ! obče v njegovi globoki žalosti.	| Dr. Brejc v „liberalcih" ne vidi bistvenega
Ustaja v Albaniji. — Kakor poročajo ; dela naroda, ampak koterijo, ki narodu ne-turški uradni listi, je ustaja v Albaniji udu- i izmerno škoduje in mu je nepotrebna prav šena, oziroma se že približuje h kraju; toI tako, kakor mrčeš vrtnici, na kateri se utegne biti v toliko res, da so se Albanci, solnči!
vrnili na svoje domove, da se pa zopet i Ta Brejčev slog ovaja le vso grozn® dvignejo, kadar jim ne bo kaj po volji. Zaj megalomanijo, ki je zajela vso njegov« sedaj so jim Turki bržkone dovolili zopet; stranko, da ne trpi nikogar druzega pole* kake koncesije.	; sebe, da ne priznava nikogar, da smatra
Hofrichter pred vojno sodnijo. Kakor; Vse, kar ne spada k njej, za smet, za izvr-smo sporočili včeraj na kratko, je začela; žek, ki se mora prav nekrščansko pogaziti minuli ponedeljek pred dunajsko vojno sod-; jn neusmiljeno pobiti. Dr. Brejčev slog nijo razprava proti Hofrichterju, ki je obdol- j ovaja napuh, ki je v direktnem nasprotju z žen zavratnega umora in večkratnega po- j najelementarnejim krščanskim naziranjem in skuša umora. Sodni dvor sestoji iz enega s temeljnimi nauki naše vere. majorja, dveh stotnikov, dveh nadporočni-! Mi pa pišemo, vkljub dr.u Brejcu, ravno kov in dveh poročnikov. Hofrichtei je'tisti „koteriji" v največo zaslugo, da je zlo-bil predveden po štabnem profosu in dveh'žila potrebni denar za zgradbo slovenske vojakih z nasajenima bodaloma.	; šole v Veliko vcu — na Koroškem. Ta
Potem, ko je predsednik zaprisegel j „koterija44 vzdržava še danes to šolo. Vzdr-sodnike, je stotnik-avditor Kunz, ki je vodil fava nad 20 razredov v Trstu in drugih preiskavo, povzel besedo in prečital obtož-1 §01 v narodno ogroženih krajih ! ! nico, na kar se je razvilo materijal pre-j Ta „koterija" spravlja vkup nad sto-iskave.	*	j tisoč kron letno za obrambo slovenske meje.
Najprvo so prečitali izjave prič i/. Glede onih pa, ki po mnenju dr. Brejca Linca. — Razprava prvega dne je tra- edini sestavljajo „bistvo našega naroda", jala z malo pavzo o poludne,. do sedmih priznava on sam, da niso dosedaj nič sto-zvečer.	j rili. Vse te tirade utegnejo imponirati Slo-
Potem ko bodo prečitane izjave prič, venčevi" publiki, dočim morajo pri trezno
mislečih ljudeh vzbujati le pomilovanje in
mesto. In veste, kdo je to pisal? To je, p i s a 1 g. — dr. H a j n ! Čim pa g. dr.' začno sramovati teh svojih istrskih varvan-Hajn tako politiko proglaša kakor primerno cev in obžalovati krvavo krivico, ki so jo
za šlezijske Cehe, potem se tudi meni, ki sem vendar zastopnik Juaoslovanov, ne sme zameriati. da se za Jugoslovane postavljam na isto stališče in če izjavljam, da bi se po izticanju zgolj deželno - avtonomistiš-kega stališča jednostavno pogubili. Menim,
med temi tudi one gospe Hofrichter, bodo
čitali zapisnik o Hofrichterjevem priznanju in obžalovanje. — Na dr. Brejčevo zaključna zapisnike o zaslišanjih po priznanju, na kar j opazko, „da bo „Edinost" morda njegov ko-Takovo je njihovo razpoloženje za mir, | podajo psihijatri svoje izjave. Zatem bo: mentar (morda bi bila umestna kaka druga /a je njihova — „lojalnost" ! Kedaj se! Hofrichter uprašan, kaj ima navesti v svoje j beseda) razumela šele čez 10 let, ker da je -----„	-------:_x----I------——aHup^ph	v razumevanju znamenj: časa zelo počasna",
poleg odgovarjamo :
tega. da je bil preiskovalni sodnik, tudi Dr. Brejc sam je napisal dragoceno obtoževatelj in branitelj v eni osebi, stavil
takova „Slovenec
in njegovi istrski informatorji i opravičenje, na kar bo odveden.
■............Na to bo stotnik-avditor, ki je
storili najboljim našim možem ; ki so morali prebiti toliko grenkega zbog znane italijanske — lojalnosti ? !
Skrbi Ferdinanda Koburžana.
______, Neka brzojavka iz Pariza poroča: „Na
da borba za svojo ekzistenco nam ni le v podlagi informacij iz francozkih diplomatič-pravico, marveč tudi v dolžnost.	nih krogov, se je bolgarski kralj Ferdinand
Pa tudi če bi bil jaz, recimo, zagrešil napram merodajnim francozkim politikom tako zločinstvo, in govori se mi, da sem pritoževal proti ruskemu ministru zunanjih tako govoril, ker sem sovražnik češkega zadev Izvolskemu. Kralj Ferdinand je omenil, naroda, če bi bil jaz zastopal stališče, da da v Petrogradu ni dobil drugo, kakor na-češko državno pravo ni izključno koristno svete, ki bi bili zelo otežili njegov položaj za Češko, vendar ne bi bil še s tem za- v Bolgariji, ako bi jim sledil. Gospod Iz-grešil nikakega izdajstva na češki stvari,
kajti nikdo drugi, nego Palacky je bil,
volsky je pokazal malo razumevanja za težak položaj, v katerem se nahaja kralj. Pe-
ki je v letu 1848. stremil po preobrazbi j trogradsko potovanje je spravilo kralja v Avstrije, ne na zgodovinski, državno-pravni zelo fatalen položaj, ker je ostalo popolnoma podlagi, ampak na podlagi etnografične brezuspešno. Za resne posledice, ki bi
svoj konečni predlog, v katerem bodo navedene olajševalne in obtoževalne okolnosti za obtoženca.
Prihijatri so baje spoznali, da je Hofrichter popolnoma zavesten, a duševno manje vreden. Zato Hofricter bržkone ne bo obsojen na smrt. Razsodba utegne biti izrečen i jutri ali pojutršnjim. Potem ko vojna soti lija izreče svojo razsodbo, se mora vse spise predložiti zapečatene „sodnijskemu gospodu", ki je ▼ tem slučaju dunajski mestni zapovednik. Ta ima spise, katerih je skoro za en voz, pregledati in potem razsodbo potrditi.
Češko-nemška pogajanja. Vlada se trudi na vsa možne načine, da bi prišlo do
priznanje, da je njegova stranka doslej slabo vršila delo za obrambo meje, oziroma da sploh ga ni vršila. In če ga prav ume-jemo — ker precej nejasen je Brejčeve besede smisel — nam obeta čudeže za — čez des^t let!! Po tem pripoznanju pa naj nam g. dr. Brejc izvoli malce odgovoriti, kako bi po njegovem mnenju izgledalo danes z obrambeno organizacijo na mejah, da niso v vse) tej dolgi dobi, ku njegova ^transa ni nič delala, tudi divgi nič del li, ati konkretneje rečeno : da m družba sv. Cirili in Metoda vršila s ojega od Boga blagoslovljenega dela ?! 1
Ako g. dr. Brejc še ne umeje vira naši neizmerni udanosti do družbe in našemu ogorčenju proti vsakomur, ki to veliko do-
ugodne rešitve češko-nemškega vprašanja, i brotnico obmejnih Slovencev še zasramuje' V kratkem se zopet pričnejo tozadevne kon- potem smemo mi d.ru Brejcu z vso pravic«
V Trmu, 25. «aja 191#.
„BDINOOT" 14*.
6tru B
očitati, da je on, kakor voditelj koroških Slovencev — zelo počasen v umevanju najnujnejših potreb obmejnih Slovencev in zakonov dolžne hvaležnosti! /
Mi Tržačani pa poznamo te zakone in jih hočemo spolnjevati ukljub vsem zasmehovanjem iz Ljubljane in — Celovca !
Himen. Danes se poroči naš narodni trgovec gosp. Jakob Klemene z gospico Lucijo P e r s o I i a. Bilo srečno !
Gosp. Klemene se je ob tej priliki spomnil tudi naših narodnih društev. V ta namen je podaril 200 K in sicer: 50 K za „Tržaškega Sokola", katerega člen je že od njegovega postanka in ki ga je vselej in ob vsaki priliki podpiral; 50 K za „Dramatično društvo v Trstu", katerega podpornik se je vedno in povsod izkazoval in 100 K za stavbeni fond Ciril-Metodove šole pri sv. Jakobu, za katero se je že od nekdaj zanimal. Našteti so darovi, ki jih je podaril bodisi v blagu, bodisi v denarju za revno šolsko mladino in marsikateri se mu je imel zahvaliti za gorko obleko.
Iskrena mu hvala ! Da bi našel le mnogo posnemovalcev!
Grška kraljica v Trstu. Včeraj ob polnoči je po tridnevni vožnji iz Pireja na ruski topniški ladiji „Černomorec" dospela v Trst grška kraljica Olga s svojim nečakom, ruskim velikim knezom Gabrijelom Konstantinovičem. Kraljica potuje v najstrožjem inkognitu. Ob 8. uri zjutraj je ruska vojna ladija oddala običajne pozdravne salve, na katere je odgovorila baterija. Grški generalni konzul je šel pozdravit kraljico, ki e skupaj z velikim knezom ostala ves čas na ladiji. Ob 6 uri 35 minut je z brzovla-kom južne železnice odpotovala na Dunaj oziroma v Petrograd.
Samomor slovenskega visokošolca v Pragi. — V Pragi se je zastrupil slov. visokošolec Pero Plohi, doma s Štajerskega. Vzrok so bile slabe gmotne razmere, katerih pokojnikova mehka narav ni mogla premagati. Pogreba se je udeležilo vse jugoslovansko dijaštvo. Slovensko akad. društvo „Adrija" je položilo venec na grob.
Iz Gropade. Že dolgo se ni oglasil nikdo iz naše vasi, kakor da smo — med mrtvimi. Imamo sicer v Gropadi društvi „Zadruga opravičenih posestnikov" in pevsko društvo, ki lepo napredujeta. Ali, žali-bog, je tudi pri nas tako kakor vsikdar med našim ljudstvom: čim se je ustanovilo kako narodno društvo, naleta na nas-protstvo nekaterih. Pred tremi leti smo ustanovili pri nas pevsko društvo „Slovanska straža". Tudi to je imelo in še ima nasprotnikov, ki bi je hoteli uničiti. Ali dosedaj brez vspeha. Mi pa se ne plašimo teh na-sprotstev. To hočemo pokazati dne 19. rožnika t. 1. o priliki prve letošnje veselice. In da bi ta naša prireditev čim lepši vspela, vabimo bratska društva in si. občinstvo že sedaj na čim večo udeležbo.
Iz Brega pri sv. Ivanu. Pot, ki vodi do vrdeljskega kolodvora, je taka, da mnogim niti znana ni. Pod kolodvorom je tak ovinek, da ljudje zgrešajo pot in zahajajo r.a dvorišče nekega posestnika, nahajajoče se tam blizu. Skoro vsaki dan se dogajajo taki slučaji. Po noči trka tak izgubljenec na vrata, da povprašuje domačine, kod vodi pot na kolodvor. Najbolje pa bi bilo, da bi se pot skrajšalo za nekoliko metrov za omenjeno hišo.
I. zlet Primorske Sokolske Župe v Št. Petru pri Gorici. Doba enega kratkega meseca nas še loči od praznika primorskih Sokolov. Dne 19. junija 1910. (in ne 26., kakor prvotno določeno) bo ta dan, ko pokažejo naši vrli borci svojo celotno delo v telovadnicah širni slovenski javnosti. Ta dan se podvržejo Sokoli strogi kritiki javnosti, ki bode sodila, kaj zamorejo vse naši telovadci in videla, koliko so napredovali od lanskega skupnega nastopa na Opčinah. Vsi ki ste prisostvovali lanskemu izletu na Opčinah, se še spominjate one velikanske manifestacije, ki jo je dosegla sokolska ideja na tržaških tleh. Ako je bil ta zlet neizbrisnega spomina, bo letos I. župni zlet še ve-lečastnejši. Čujte : Nad 700 Sokolov se je priglasilo in nad 300 telovadcev nastopi pri prostih vajah. Od skalnatega Triglava do sinje Adrije, od sivega Nanosa do zelenih laških mej, vlada velikansko zanimanje in ni dvomiti, da bo tudi udeležba občinstva odgovarjala temu velikanskemu pojavu, Kakor so pri naših severnih bratih Cehih ravno Sokoli nositelji narodne ideje, prvoboritelji za narodna prava, tako začenja tudi pri nas, za kar smo vsi Slovenci lahko ponosni.
Rojaki! Prihitite dne 19. junija 1910. v našo sredo, pridite vi vsi, ki vas veseli naš napredek, na naš I. župni zlet — na manifestacijo sokolske ideje!
Zakaj ni videti več Halleyevega
kometa? Kakor znano, ni Halleyevega kometa že pet dni na spregled. Po mestu se mnogo govori iu ugiblje o tem. Nekateri pravijo, da so se astronomi zmotili, drugi zopet trdijo, da je oblačno, megleno in ne vem še kaj. Tudi nam se je zdela stvar čudna, zato smo se na kompetentnem mestu informirali in izvedeli sledeče:
Neka družba je 19. t. m. kričala na Montuci: „Evivva cometa per sempre italia-na !" Policiji se je zdela stvar sumljiva, uvela je takoj preiskavo in dognala, da ima komet poleg dolgega repa tudi pet žarnic.
Seveda je bil komet takoj aretovan, ker je osumljen veleizdaje.
Tuko naš poročevalec. Kedaj ga izpustijo iz preiskovalnega zapora, ni gotovo. Ko se to zgodi, obvestimo čitatelje.
Podružnica S. P. D. vabi svoje člane in prijatelje v četrtek 26. t. m. na izlet v A v b e r.
Odhod iz Trsta z zabavnim vlakom državne železnice ob 2.27 popoludne do postaje Dutovlje-Skopo ; odtod peš po zaznamovani stezi, kraj katere so ravno sedaj jurjevke (narcise) v najlepšem cvetju, do Avberja. Povrat poljuben.
K obrambenemu skladu CMD. so se
nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 688. „Goriška ljudska posojilnica v Gorici", (plačala 200 K), 689. „Kozjansko okrajno učit. društvo v Kozjem"; 690. Posojilnica za Loški potok, Drago, Travo in sosedstvo (plačala 40 K); 691. „Posojilnica v Konjicah" (plačala 200 K); 692. „Podružnica družbe sv. C. in M. v Nabrežini", (plačala 200 K); 693. „Samci v rest. „Nar. doma" v Mariboru (plačali 120 K);. 694. „Podružnica družbe sv. C. in M. v Smarji pri Ajdovščini" (plačala 100 K): 695. „Glavna posojilnica v Ljubljani" (plačala 200 K).
Tržaška mala kronika.
Odmevi najnovejše „veleizdajniške" afere. Včeraj zjutraj sta bila v zvezi z7do-sedanjimi aretacijami aretirana neki Fridrik Ongaro trgovski agent in Edmondo dr. pl. HOberth, odvetniški koncipijent pri odvetniku dr. Gefter-Wondrichu. Policija se glede vse afere drži jako reservirano, tako da še vedno ne vemo za kaj prav za prav gre. Govori se pa, da se je našlo mnogo obdolže-valnega materijala in da je bila zaplenjena tudi velika korespondenca s propagandisti na Laškem.
Tatovi. Včeraj sta bila aretirana Erma-nij Degrassi, star 35 let težak iz Izole, in 37-letni Viktor Doljak iz Sežane, ker sta skupno na trgu Barriera vecchia vkradla kmetici Ani Purger iz Bazovice več blaga.
Umrla je ona Lidija Perkovac, ki je predvčerajšnjem v štacuni svoje matere pustila izpuhteti plin in izpila večjo količino jedke vode.
Samomor. Gospa Marija Radič roj. Pourini, stara 42 let, stanujoča v ulici Sa-nita 8 je predsinočnem najela sobo v hotelu „Metropol" v ulici S. Nicolo. Ker ni včeraj zjutraj bilo gospe iz sobe, so ob 11. uri potrkali na vrata in ker ni bilo nobenega odgovora, so obvestili policijo, ki je dala po ključavničarju odpreti vrata sobe. Tu so našli na postelji gospo mrtvo, zastrupila se je bila z morfinom. Poleg nje so našli pismo, v katerem je popisala svoje žalostne družinske razmere, radi katerih je šla v smrt. Gospa je soproga Ljube Radiča, bančnega uradnika, stanujočega na Dunaju. Marija Radić je živela ločena od moža in se je tukaj preživljala od poučevanja v srbskem, nemškem in francoskem jeziku. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri svetem Juštu.
Poskus samomora. Marij Doberg star 19 let, sluga pri Anglobanki, stanujoč v ul. Donato Bramante št. 7. si je sinoči ob 10. uri v ulici Pierluigi da Palestrina sprožil v desno sence kroglo iz revolverja. Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico. Rana ni nevarna. Vzrok obupnega čina je neznan.
Mrtvo žensko truplo izvlekli iz morja. Včeraj ob 5. uri popoludne so izvlekli pri Sv. Andreju nasproti sprejemnemu skladišču drž. kolodvora iz morja mrtvo truplo neke ženske, ki utegne biti po videzu okoli 65 let stara. Gre se bržkone za samomor. Po obleki soditi, utegne biti ženska iz Furlanije.
Koledar in vreme. — Danes: Gregor VII. pap. — Jutri: Sveto Rešnje Telo.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- 22° Cels. — Vreme včeraj: lepo, veter.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena.
Društvene vesti.
Na veselici pevskega društva „Slovan" v Padriču dne 12. junija bo blagohotno sodelovalo tudi telovadno društvo „Vrdeljski Sokol". Čisti dobiček veselice je namenjen prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda.
Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu naznanja vsem gg. pevcem in gg. pevkam, da je danes zvečer pevska vaja.
Po vaji je skupna seja in na to prosta zabava s petjem do polunoči.
3
I li l UM UTI L

Potni kovčeki. - Torbice m listnice. - Lastna tovarna.
Ivan Rucker, Trst al. 5. finfonio 10 i
Velika trgovina v*akofrstuih predmetov iz kože za ® potnike, turiste In plantuee
V lastni tovarni s« izdelujejo kovčeki, irlobučnloe, platnena, umetna izdelana pokrivala za kovček« ver se izvrftajejo vsakovrstni popravki. — ZMERNE CENE. TRGOVINA JE SEDAJ V SLOVANSKIH ROKAH.
ILiEKS. FRANC MATEK - TttV
a
~ TT
TRST, ul. C^va^n 2

TELEFON 1743
Vajbcljll vir u doMvanJe p«ione kave
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
.:. FRAN LAMPE
Predaja svežega kruha 4-krat na dan. • Postrežba točna h na dom
iST Zaloga obuvala
■■■■ in l&fltn* delalnio* ■■■■
PAVEL ViSINTiNi
Trst, ul. Glosoe Carduccl 31.
Filljalka nI. S. Sebastiano 8.
g.	Velika izbera moških in
ženskih će*ijev. - Po-^	prare se izvTSnjejo toč-
no in solidno
po >memih cenah
.. Pohištvo..
Tekom meseca maja
se bo prodajalo masivno, trdno pohištvo po izredno »iianlh oenah.
Viljem Brad & Co., ulica RossinI 26
Kdor kupi za mesec avgust, ostane pohištvo franoo v povebn h »kfadiifilh.
Zdravljenj £: krvi
Čaj „Tlsačeral cvet' (Milieflori)
ĆUtl kri ur ]i i«rratno ired»tTo proti onlin alučajitn p«£« ▼ t> idea, kakor proti ilab^mu prebitljanju io braseroidam. Jeden omot zs zdravljenje itaoe 1 K ter M dobim ▼ odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE &0RI"
Trst (mestna hl5a) Telefon 377
Pofttne poftilj**«« a« isvrlujajo takoj i o franko, ako ae dopoAlj« Kron 1-10.
Ugodna prilika!
Z dnem 26. februvarja 19?0
se je otvorila


Aii se hočete po ceni obleči ?
Pojdite v dobroznano trgovino
alla citta' di trieste
Trst, ulica Giosue Cardacci ll 40 (prej TorMlt;
Tam dobite
Mcške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 OtrosKe obleke . . od Kron 2 do 20
Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovarn. Velika zaloga arajo, hlad in drnglk predmetov za delavoe.
Sprejemajo se naročbe po meri.
AHA CiTTA' DI TRIESTE
Trst, ulica Giosue Cardacci štev. 40 (Brej Torrenici
Rogaška blsellca
TEMPEL, RADINSK1GIZELIN
VRELEC Najboljši min. vodi
--- ZASTOPNIK: ---
lacko križ, pula
m
s IZDELANE MOŠKE OBLEKE ::
Velik izbor otro&kih oblek, površnikov, paletot, raznih hlač, telovniki fantazija itd. itd.
Prodaje se tudi na obroke Ul. Madonnlna 8y I. nad.
Vedso begate preskrbljena zaloga lesa in oglja
Smannel Uindspach
Trst - Via Ireneo della Croce 4,
■e priporoča slavnemu ohćinbtra v nabavo vsakovrstnega oglja (mehkega in trdega), briketa in drv po selo "-»odnlh cenah na tlom in franco. Naročila »e sprejemajo tudi putom dopisale in »4 izvršujejo najhitreje. Oglje se razpečuje v plombi rauih vrečah. Za naročbe, tudi za f-oskua w priporoča b apoitovanjem
Emanuel Windspach.
Pristno Krnsko sukno
Pomladna in poletna sezona 1910
Kos dolg 3*10 m jI kos 7 kron
za popolno moSko | 1 kos 10 kron
.t.	.x I 1 kos 12 kron
obleko (jopič, , kQS 15 kron
hlače in ::: telov- i kos 18 kron nik stane 1 kos 20 kron
Kos za saloaako obleko K 20. Blago za površnike, loden za planince, svileni kamgarn itd. razpo§ilja po tovarn, cenah soli ina in reelna
TRGOVINA S SUKNOM
Siegel - lmhof v Brnu.
Uzorei gratis in poštn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da naioči blago naravnost iz tovarn, mesta, velike ugodnosti. Kadi velike razprodaje vedno svbže blago. — Stalne, »ugodne oone. — Tudi majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno.
Pohištvo
vetlo in temno, posamezni koBi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. iti. ve 9 po nizki oeni. tM
Izgofovlj. moške obleke .... in šivalni stroji .....
na obroie tn ceno. — Proda
IVANKA DOREGHiN, Trst
(Zaloga pohišr va) ul. Madonnlna 8
ggi—1ggggKgg
■	liC
„Tržaško posojilnica in hranilnica
XX Piazza detla CJaserma št. 2, n. XX
!■■■■■■■■ (Vhod po glavnih stopaicah) ■■■■■■■■■■ Telefon 952
v lastni hiši
Najbolj preizkušeno in od prvih avtoritet ter tisočev praktičnih zdravnikov tuzemstva in inozemstva priporočeno živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke in odraatle ; ima veliko živilno vrednost^ pospešuje tvoritev kosti in mišic, ureja prebavo in je v rabi ceneno.
Imn na razpolago leKlcno unrnostno celico |
in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so ehiamMoe. ki se oddajejo strankam v najem ki iicer
za celo leto kron 30 za četrt leta kron za pol leta „ 20 za en mesec „ 6
tšhrambice no 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov iiroke, 48 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo s7oje stvari, kojih ni treba prijaviti.
Oddaja hranilno pušice "fB^g
katere »e priporoča posebno stari še m, da na ta najnovejši in najuspeSneji način uavajajo Stediti Bvojo deco
gr To£f3es^--1—
Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih ^rah.
/
Ftran IV
EDINOST ' it. 14S.
V Trstu, Ž5. maja 191CI
Pri belem konjičku. Kakor že objavljeno uprizori Sv. Jakobška Čitalnica prihodnjo nedeljo 29. t. m. v dvorani »Narod, doma" pri sv. Ivanu to burko kakor za-kjučno predstavo.
Svira popolni društveni orkester. Po predstavi bo ples do polunoči.
Vrtna veselica v Rojanu. Kakor že javljeno, priredi v nedeljo, dne 29. t. m. skupina svobodne luke »Narodne delavske organizacije" svojo pomladansko veselico s petjem, igro, tamburanjem, šaljivo pošto, srečolovom in plesom. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti pevsko društvo „Trst". Vstopnina k veselici 40 stot. za osebo. Ples se bo vršil v veliki dvorani in sicer od 7. do II. uui polnoči. Vstopnina k plesu: 60 stot., za možke in 40 stot. za ženske. Začetek veselice ob 4. uri popo-ludne.
Delavci mesta in okolice ! Vdeležite se tega koncerta vsi, da si združeno podamo bratsko roko, da pokažemo našim nasprotnikom, kako znamo ceniti našo N. D. O. — Program veselice, ki je jako obširen, priobčimo v prihodnji številki.
„Vrdeljski Sokol" priredi v nedeljo 29. t. m. v „Gospodarskem društvu" na Frdeniču svoj javen nastop. Vabimo bratska društva, da se vdeleže te prireditve. Sestanek „Sokolov" v kroju v „Narodnem domu" ob 3. uri in pol popoludne. Ob 4. uri odhod z godbo na čelu iz „Narodnega doma" na veselični prostor. Začetek telovadbe točno ob 5. uri pop. Vstopnina 40 stot. za osebo. V slučaju slabega vremena se nastop vrši 4. junija.	Odbor.
Vesti iz Goriške.
Kobjeglava. Binkoštni ponedeljek je bil za nas dan, ki nam ostane v trajnem spominu. Od poludne pa do 5. ure prihajalo je ljudstvo kar trumoma — med tem na stotine iz Trsta — in smelo trdim, da je bilo pred začetkom tombole zbranih nad 2000 ljudi.
Tombolo nam je odnesel neki gospod doktor v Sežano; le dvema je bila sreča mila.
Po tomboli razvila je mladina ob akordih sokolske godbe iz Prvačine živahen ples, drugi so se pa zabavali ob kraški kapljici.
Med drugimi, obiskal nas je tudi „Sivi grad" iz Rihemberka, ter nudil s svojim izvrstnim zborom občinstvu obilo užitka. Le žal, da ni prišlo domače društvo s tem v stik, kajti vsi udje so bili zaposljeni. Popraviti pa hoče to nedostatnost s tem, da pohiti ob priliki v Rihemberk.
Pozno v noč se je ljudstvo razhajalo in mnogim je bilo le težko se ločiti od nas.
„Kraški slavček" si je pa s tem dnem zadobil trdno gmotno podlago, a podprl se je tudi k nadaljnemu intenzivnejšemu društvenemu delovanju, za kar bodi vsem udeležencem, ki so le količkaj k temu pripomogli, iskrena hvala. — Kličemo le: Na svidenje prihodnje leto!
Roditeljski sestanek v Komnu. — Tukajšnje učiteljstvo sklicuje na dan 29. maja (v nedeljo) svoj drugi roditeljski sestanek, ki se vrši ob 3. uri pop. v Šolskem poslopju- Vspored sestanka: I. Voditeljev ■agovor navzočim. 2. Predavanje občinskega zdravnika dr. Reje: .Alkohol z ozirom na mladino." III. Predavanje šolskega voditelja A. Lebana : „Lažniva mladina", IV. Sklepni govor voditeljev.
Roditelji in prijatelji ter prijateljice šolske mladine in učiteljstva se uljudno vabijo na ta roditeljski sestanek.
x Koncerti mestne godbe, ki so se doslej obdržavali ob nedeljah opoludne v mestnem vrtu v Gorici, se bodo zanaprej vršili na Travniku vsak četrtek zvečer; v slučaju neugodnega vremena pa v petek.
x Štrajk uslužbencev tramvvaja. — Minolega petka so bili predložili uslužbenci električnega tramvaja ravnateljstvu spomenico, ki so v njej zahtevali raznih pribolj-škov na plači.
Ker pa ravnateljstvo ni dalo do sobote zvečer nikakega odgovora, so sklenili splošen štrajk.
Vsled tega je bil promet zaustavljen, izjemši treh vozov, katere sta vodila dva nadzornika in ravnatelj-inženir. Ravnateljstvo je končno obljubilo ugoditi stavljenim zahtevam uslužbencev, na kar so se le-ti zopet oprijeli prometne vožnje okoli opoldne.
x Na izvoznem trgu v Gorici je tržni komisar zaplenil precejšnjo množino jagod, ker so bile še zelene. — Opozarjamo naše ljudi, naj bodo oprezni, da ne pridejo brez potrebe do škode!
x Prve gobe smo videli na trgu mi-nolo soboto.
x Samomor ali nezgoda? V nedeljo popoludne so našli — kakor smo že omenili na kratko — neko Karolino Maccari, stanujočo v Verdijevi ulici št. 21, mrtvo na tleh. Telo jej je bilo popolnoma ožgano. Ta grozni prizor je prva zapazila sestra ponesrečene, Emilija, ki pa ni bila poprej ničesar opazila in ni vedela povedati, kedaj in kako se je utegnila pripetiti nesreča.
Ponesrečena Maccari je šele pred 3 dnevi najela dotično stanovanje. — Stara je bila okoli 40 let in ker je znano, da je kila že dlje časa nevrastenična, se po pravici sklepa na to, da gre v tem slučaju za samomor.
Zadnje brzojavne vesti.
Ustaja v Albaniji.
CARIGRAD 24. — Vojno ministerstvo kategorično deraentuje vest, ki so jo priobčili listi, čeS, da sta bila v bojih v Albaniji vjeta dva avstroogrska častnika.
Francoski minister v Budimpeiti.
BUDIMPEŠTA 24. Francoski poljedelski minister Ruen je dospel semkaj. Ob 1. uri ga cesar vsprejme v Avdijenci.
Spopadi med Irci.
LONDON 24. V Corku, kjer je predvčerajšnjem prišlo do spopadov, je prišlo zopet do kravalov, tekom katerih je bilo ranjenih 30 redarjev in civilistov.
Poslano*) Mednarodno podporno zadruga
HERKULES
na Reki
izplačala je 15, ftprll a t. L na po-smrtninah sledeče zneske : G. Samuelu Mtisafia, trg.
Sarajevo.....K 2000-—
,, Albertu Gosti, trgov.,
Jesenje...... 2000 —
,, Josipu Lenk', mesar,
Dobrinj.....„ 2000—
„ Mariji Barbalič rojena
Kirinčid, Dobrin] . .	„ 2000 — „ Mariji PošČ'ć, pcsest-
nica, Kastav . .	„ 2000*— , Aleksandru Margaa,
trgovec, Kastav . .	„ 2000*— „ Milanu Kundić, trgovec, Opatija . . .	„ 2000 — „ Bernardi Bujačić, Opatija ........ 2000-—
„ Romanu Vidas, trgovec in posest., Sunger	,, 2000*—
Dne 16. sp ila:
,, Mariji Svetić, posest-
n ca, Mrkopalj . .	„ 2000*— „ Franu £veti<5. posestnik, Mrkopalj . . .	„ 2000—
Bne 1. maja:
,, Josipu Nadaia, trgovec Aa Reki ...» 2000.— „ Ines Rav;na, trgovec
na Reki.....„ 2000 —
„ Mariji Zorovich, po-
sestnica, Lošinj mali .	,, 2000*— „ Ani Tomljanić, p sest-
nica, Susak . . . .	„ 2000-— ,, Janku Vukusic, pos.,
Gen. Stol . . . .	„ 2000 — „ Evgeniju Fior, posestnik, Lovran . . .	„ 2000*— „ Zvonimiru Mikuličie,
mesar in pos., Krasica	,, 2000*— ,, Kozmu Mikuličič, mesar in pojest., Krasica	,, 2000*— „ Tomažu Perković, trg.,
Ogulin....... 2000 —
„ Jurju Perkovič, trg.,
Gerovo...... 2000 —
„ Romanu Vidas, trg. in
posestnik, Sunger . .	,, 2000'— „ D. Baki, trgovec na
Reki....... 1000 —
! "
1000-—
7. maja:
Petru Jakovic, železniški čuvaj, Tonnj . ,
Dne »8. siaja :
Mtću Kosanovie, trg.,
Gomirje.....„ 2000
Jo vani Bralič, posest-nica, ouiak	. ,
Kazimiru Pintar, posestnik, Lokve	. , Sari Altaraz & Comp., trg., Sarajevo . , Samuelu Musafia, trg., Sarajevo
Jurju Vurdelja, trg., Ogulin . . . . - , N. N. stv police Tli. 136-1983 (vsled želje prejemnika neimenovan , N. N. štv. police VI. 267-195S (na zahtevo stranke neimenovan) . , N. N. stv police III. 231-1103 (isto) . - ,
2<ju0- — 20o0-— 2000-2000*— 2000"—
2000-—
2000 —
2000 —
*) Za članke pod tem naslovom aredniStvo »dgoTaija le toliko, kolikor mu zakon ralera.
Dne 21. maja:
G. Jakobn Obradović, vii. nadzorniku zadr. Hercules, Spljet „ Pavlu Uremović, trg. in pos., Ledenice .
4000*—
4000*—
Skupaj K 72000'— priit€vši prejšnja izplačila K 108000*—
izpltčal* je ta podporna zadruga skupaj na po-smrtninah znesek . . K 180000*— beri stoosemdeset tisoč kron in to v kratkem času od 10. julija I9u9 do danes, nevštevsi številne podpor« revnim ali potrebnim zadružnikom.
Pri tej priliki opozarjamo naše cenjene zadružnike, naj ne pripisujejo ni kake važnosti od izvestne strani bodisi po javnih lokalih ali potom lokalnega časopisja, raztrešenim vestem, da je zadruga propadla, da so njene poslovne knjige sodnijsko zaplenjene, dalje da je naš nadravnatelj g. Levin pl. Belošovič bil aretiran, drug krat da je pobegnil itd. To so vse podle in-famne laži in nesramna obrekovanja.
Zadruga vspeva in napreduje uprav velikansko. Vsled preobilice posla se izdaja polic zakašnjuje, a to nima ni-kakih zlih posledic za zadružnika, ker se ne šteje datum izdanja police, temuČ datum vpisa.
V ostalem pa naj naši ceajeni zadružniki vzemo na znanje, da je naš nadravnatelj g. LEVIN pl. BELOŠE-VIĆ 7.n pred davno položil kavcijo v znesku 3U.000 (trideset tisoč) kron in nimamo nikakega vzroka bati se, da bi pobegnil, kakor razširjajo to nekateri brezvestni individiji z namenom škodovati zadrugi, našemu nadravnatelju g. pl. Beloševiču pa krasti čaBt.
Slednjič opozarjamo pa naše cenj. zadružnike, da jim v slučaju smrti po njih vpisane osebe ni treba kolkovati smrtnega lista kakor tudi izplačilne pobotnice ne, ker je zadruga temeljem odloka kr. ogrskega finančnega ministerstva v Budimpešti št. 28442 od 9. marca 1910 prosta vsake kolekovine.
REKA, dne 21. maja 1910.
Ravnateljstvo
mednarodne podporne zadruge „HERKULES".
Restavracija Potočnik
sobe sa tuje*. Odda sa tadi reč sob »kapaj. Izvinina kuhinja. Čepe imerne.	_853
Lepo
I1A V* IO ae Pr°d*j* z* slamnjače bel«
JJOI J D po g jn eiaiua pr»« nate po 5.
□lica Media 11, Trat
868
Nazarij Orižon gAft
priporoča alavnemu oV>čin.itvu »vojo pro-dajalnico MRZLIH JESTVIN, GNJATI, SALAMA, SIRA, SARDIN in dr. stvari. Prodaja se Drcberjevo pivo prve vrste in vino : kraški teran istrsko in vipavsko
Naznanilo.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, kakor tudi mojim številnim odjemalctui, da sem otvoril v tem mestu
v ulici Bosclietto št. 2
(vogal ulice del Toro)
mesnico
» kateri bom prodajal najboljše g ^vpje meso-teletino, jančka in perutnino. Pošiljal bom tudi na dom. Htgijeničnemu oziru se bo posvečala vs« skrb. V nad-, da me bo slav. občinstvo počastilo z obilnim obiskom se beležim udani CESARE BENEDETTICH.
GrafolMa
izobražena po .. Lom-... brosovi soli, daja pojasnila o značaju in načrtih za izobrazbo otrok. - Sprejema boljše sloje vsaki d->n, izvzemši nedelje in praznike ??d 3. 6. ure - ROJAN. ŠKGRKLJA S. PIETR0 34 ^V.la, pritličjO
MM i i bubi
iz indijske trstike in izvrbovlja
Radi preselitve
jako znižane cene.
HENRIK PBEUEB, Trst bL Mn n
Gostilna „Al Ginnasio" °!r™TTi
ima p jtfe in jedila prve vr^te. Prporoča se alavn. J občinstvu za obilen obisk Einto Kosit 1237
Spritzer wem
M imenuj, belo Itmjerako Tino, ki j« edino pripr»»o* pijača a mineralnimi vodami in sifonom. Prodajam tadi ▼ buteljkah pristno vino Opollo i. Visa, Belo sladko i. Visa, istrsko in teran Priporočam tadi s»oJ Izbor dezertaib in sdrsvjlnih vin, rozoljo, lik«-rje, igaaje ln sirupe. Zaloga ,,Asti spumanti* p<> Kron 3 In 4- Sladki refoik po K ieborno žganje po K i"40 buteljka od ;
ro^STm^r - E. Jurcev, Acquedotto 9
svafx\	v\ x xse:
TRVDKA
Adolf: Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I.
TELEFON itsv. 16-83.
(zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju
DOBROZNANA MANUFAKTURNA TRGOVINA
T. FRE1S3E13, ul. delle Poste 5
- Hiša Brunn«r (nasproti kavarni PIT8CHEN) -
priparoča za nastopajočo pomladno in poletno sezono
Zelr t MimlMSiUimUil stotrnl 36 meter dalje Panama gla ii in s enimi . cd roHit 90 meter dalje
PeM: najmrešiii risHami od stotini 56 meter dalje Slile ii Tolue y vseta birrab od Kron i-3o meter dalje
Volneno blago, krema In barvnato vsakovrstne kakovosti in cene. Velik Izbor ba-tista belega in v barvah samo v najnovejših risbah, popolen Izbor drobnarij Itd. Itd.
Zaloga perila iz prvih tovarn. — Blago samo prve vrste in po nizkih cenah.
JU
j^r ^^ Odlikovana delavnica in zaloga ^žffifo
f sedlovja n potnih predmetov
FRIDERIK HERTAUS, TRS P, ulica Stadion štev. IO


mmm
I trgovina Jakob Bambič v trstu
ulio«. GialU šuv. * 1 poznana od Slovencev v okolici in na deželi.
Zaloga ▼sakoTrstn. blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB H AM Bit