PoStnlna plačana ▼ gotovini.
Leto XVII., št. 19
Ljubljana, petek 24. januarja 1936
Cena t Din
UpravmStvoi Ljubljana, tCoatljeva ulica & m releton SL	3123,
ULaeratnJ oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul X — Tei 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. IX — Telefon St 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica St
2. — Telefon St 190. &ačum pri pošt. ček. zavodih: Ljub* 8124, 3125, 31266. Ijana St 11-842, Praga čislo 78.180, tVlen St 105.241.
Izhaja vsak dan. razen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40«—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Stroesmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Japonska ekspanzija
Japonska Pač ne bo mogila reči, da ni dobro izrabila prilike, ki ji jo nudijo raz-rvama Evropa ter nasprotja in trenja med velikimi silami sveta. Zgodovina bo bržkone nekdaj učila, da je japonski uspeh v Mandžuriji vzpodbodel Italijo, da je na podoben naičin poskusila svojo .<srečo v Afriki. Sedaj pa bi se nemara moglo -trditi, da aktivnost Italije in okrog tega razpletena komplikacija evropske situacije vzpodbuja Japonsko k nadaljnjim ekspanzivnim Podjetjem.
Dva dogodka sta stopila v ospredje na Daljnem vzhodu. Da ni svet tako močno okupiran z drugimi mednarodnimi problemi in dogodki, bi vzbudila še mnogo večjo pozornost, nego sta jo deležna dejansko.
Notranja Mongolija se je proglasila za samostojno državo. Da je proglasitev izvedla Japonska in da je povsem japonsko delo, o tem ni treba izgubljati besedi. Notranja Mongolija je sicer po teritoriju nekaj znatnejša pokrajina, toda po številu prebivalstva je povsem brezpomembna in tudi po vrednosti zemljišča je komaj omembe vredna. Da se je je kljub tou polastila Japonska, priča o važni poziciji dežele. Notranja Mongolija je mejaš Mandžurije ter seveda Kitajske, hkraiti pa tudi mejaš Zunanje Mongolije, M se nahaja v sestavu sovjetske državne zveze. Na prvi pogled je tedaj jasno, da jo hoče izrabiti Japonska, da se preko nje še bolj približa zunanj emongOlskemu področju, po drugi strani pa, da si tu pridobi osnovo za nadaljnjo operacijo v zapadne dele Kitajske, zlasti pa, da se polasti one pokrajine, ki bi mogla služiti :sa najlažjo pot zvezam m stikom med "Kitajsko in Moskvo.	.
Pri tem velja pripomniti, da se je ze dofljgo čuilo o japonskih pripravah v No--ranji Mongoliji. Japonski emisarji so tamkaj z darovi in vsakovrstnimi podobnimi sredstvi pridobivali mongolske kneze in druge veljake, z vidnim stremljenjem, da si s tem pridobijo temelje za nadaljnjo penetracijo. Ta sadež je sedaj dozorel in Mengkuo ali kakor se že imenuje ta slavna nova »država«, se je uvrstila k dosedanjim trabantom v področju severne Kine, ki jim je odslej funkcija ter dolžnost, da izpolnjujejo vodjo gospodovalcev niponskega imperija.
Na te dogodke, zlasti na zgodovino japonske penetracije v Notranji Mongoliji je treba paziti prav resno, zakaj ze na Prvi pogled se nam razkriva, da bi želeli v Tokiu na podoben način postopati v Zunanji Mongoliji. Trdovratno se ponavlja japonska zahteva, naj bi posel japonski diplomatski zastopnik v zuna-njemongolsko republiko, čes da bi se le na ta način v bodoče preprečili .obmejni spopadi. Seveda smatrajo v Tokiu, da bi si s tem odprli vrata v zunanjemongo.ski svet in da bi se že po kratkem tavanju japonskih emisarjev pojavile v deželi simpatije za Japonce v oblita strern Jen po »avtonomiji« z vsemi nad^imi P« sledicami. Osamosvojitev Notranje Mongolije ne more Služiti drugačnim ciljem kot ekspanzivnim namenom napram Zunanji Mongoliji, pa težnji, goči eventualno sodelovanje med Nan kSgom ter Moskvo. Tokio gre v svojem imperialističnem pohodu povsem siste-
matično.	____
Da smo v tem pogledu na pravem potu, o tem nas potrjuje ekspooe japonskega zunanjega ministra, ki ga je m pcKfel te dni. O Notranji Mongoliji tu sicer ni govora, toda navajajo se mnogo pomembnejše stvari. Japonska ®u-namji minister je posebno podčrtal potrebo, da se kitajska vlada nasloni na tokijsko, p ada za vsako ceno zatere proti japonsko propagandlo ter končno prizna Mandžurijo za samostojno dT-ževo in sklene z njo in z Japonsko nekako trozvezo. Te zahteve niso «>ve, saj so se postavljale že ponovno. Toda posebno bode v oči da je Hirata tako močno poudarjal potrebo po skupno organiziranem odporu in bojiu zoper komunizem. Podoba je. da se za tem skriva jedro japonskega načrta m da si Hirata pod komunizmom ni mislil morda kitajskih komunistov, o katerih je znano da niti naso posebno močni niti nimajo posebne vloge v odrvozlavanju sedanjih, odmošajev na Kitajskem. Saj se je ponovno trdilo, da japonski emisarji celo haijsikajo in podpirajo kitajske komunistične vojske, v težnji, da z njihovo pomočjo na najbolj preprost način preprečujejo konsolidacijo Kine ter vežejo Čangkajšeku roke, da se ne more izmotati iz notranjih homatij. Hirotove besede so po vsem tem le maski rana vojna napoved zoper ruske komuniste na Kitajskem, napoved akcije, da se izda parola za odpravo ruskega vpliva nad Zunanjo Mongolijo in onima deli kitajskega Turkestana, ki je prišel v novejši dobi pod rusko prevlado-Japonska bi se na ta način izkazala kot ona sila. ki je sposobna, da očisti kitajsko deželo tujega vpliva; da pa gre v resnici le za japonske imperial-stične račune, leži na dlani •
Značilno je, kako se je japonski zunanji minister zgražal nad sovjetsko Rusijo, da tako vneto utrjuje mejo napram Mandžuriji, čeprav tako irtrje-
SREDOZEMSKI DOGOVOR PETIH DRŽAV
V Ženevi so bile prvič objavljene podrobnosti glede dogovorov Anglije s Francijo, Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo za primer italijanskega napada na Anglijo
Ženeva, 23. januarja, d. Angleški zunanji minister Cxien je v poseonem pis" mu sporočil včeraj predsedniku sank-cusike komisije uspeh izmenjava mnenj med Anglijo, rrancijo, Jugoslavijo, Grčijo in lurčijo o vzajemni pomoči na ^redozemsKein morju.
bpomemca pravi med dirugim:
1J Dne 14. oktobra 1. 19do je odbor za koordinacijo objavil deklaracijo, v kateri priznava, da so bili predlogi o ukrepih, ki jih je treba izdati po ČL 16, formulirani na temelju čl. 3, ki odreja vzajemno pomoč članom DN oziroma odpor proti posebnim napadom, ki bi bili naperjeni proti eni izmed držav članic DN s strani druge države.
2)	Izvajanje tega načela zahteva posebno sodelovanje članic DN, kj bi bile o tej stvari bolj zainteresirane. Britanska vlada je hotela zvedeti, ali bodo francoska, grška, turška in jugosloven-ska vlada v primeru posebnih vojaških ukrepov, ki bi jih Italija morda iz» vedla proti Veliki Britaniji, pripravljene v potrebi dati svojo podporo za odpor proti takim ukrepom hi ali bi biie zmožne to storiti.
3)	Britanska vlada je sklenila najprej vprašati francosko vlado, ali tolmači odst. 3 ČL 16 tako kakor britanska vlada.
4)	Francoska vlada je ustno odgovorila 14. oktobra in ta odgovor pravi med drugim, »da tolmači francoska vlada čl. 16 tako, da določa popolno solidarnost držav članic DN glede na onega, ki bi bil napaden od države, ki
bi pakt DN prekršila, če bi ta napad prišel ko>t posledica ukrepov izvajanja omenjenega člena, cegar izvršitev bi se sklenila s skupnim sklepom.
5)	A a to so nastali novi britansko-francoski razgovori z namenom, da se razčistijo nekatera vprašanja o praktični izvedbi tega spiosnega načeia v zvezi s seuanjim sporom. Dne 18. oktobra je francoska vlada v pismeni noti potrdila, »da bi v konkretnem primeru* na katerega je merilo poslednje poročilo britanskega poslanika, namreč morebitnega italijanskega napada na Veliko Britanijo, prav tako pa tudi v zvezi z njenim sodelovanjem pri mednarodni akciji DN nudila svojo popolno pod-poro Veliki Britaniji po priznanju veljavnosti ČL 16 pakta, na podlagi česar se je med francosko in britansko vlado tudj sklenil sporazum.
6)	Toda potrebno je precizirati še pomen in podrobnosti navedenih reasu-miranih razgovorov, prav tako pa precizirati razgovore, ki so se uradno vršili med admiralskimi štabi in letalskimi generalnimi štabi Francije in Velike Britanije.
7)	Britanska vlada izjavlja, da je popolnoma neosnovana trditev, po kateri se je pri teh razgovorih govorilo tudi o severovzhodni meji Francije, ker so se razgovori med predstavniki obeh generalnih štabov nanašali edino na skupno akcijo, ki bi se morala podvze-ti v primeru, če bi prišlo do sovražnosti na Sredozemskem morju ▼ zvezi s sankcijami zaradi sedanjega spora.
Zadnja pot kralja Jurija
v London
Med špalirjem nepregledne množice so včeraj prepeljali krsto iz Sandringhama v London
London, 23. januarja o. danes so truplo pokojnega kralja Jurija V. prepeljali iz Sandringhama v London. V Sandring-hamski cerkvi so izvršili kratek cerkveni obred; nato so pa krsto položili na lafeto.
Vsprevodu, M je krenil na železniško postajo, je stopal kralj Edvard VTH. v spremstvu svojih bratov to sestre tik za krsto. Za njimi je šel voz s člani kraljevske družine, nato pa tisoči prebivalcev mesteca Sandringhama. Na obeh straneh ceste, po kateri je Sel sprevod, so stale velike množice gologlavih ljudi.
Malo pred pol dnevom je sprevod prispel v Wolferton, točno Ob 12. je pa vlak s truplom Jurija V. in s kraljem Edvardom VUI. kraljico Maryjo in drugimi člani kraljevske rodbine odpeljal z železniške postaje proti Londonu.
Vlak je vozil tako rekoč vso pot do Londona med špalirjem prebivalstva, ki je odkritih glav čakalo ob progi. Ko Je vlak prispel na postajo Kingscross, je prvi izstopil kralj Edvard VHL za njri.m pa kraljica Mary, nato so pa prinesli iz vagona krsto, na kateri je ležala krona, tn jo položili na lafeto. Potem se je sestavil sprevod, ki je krenil proti Westminster-hallu. Za lafeto je stopal kralj s svojimi brati in grofom Harnvoodom. Na vseh ulicah, po katerih je šel sprevod, je tvorila špalir nepregledna množica ljudi.
Sprevod, ki ga je vodil bataljon gardnih grenadirjev, je prispel okoli 16. pred WestminsterhaU. Tam so krsto postavili na katafalk. Tu ostane do pogreba in bo od jutri dalje dovoljen dostop občinstvu.
Britanska prestolnica ki je včeraj ob proglasitvi Edvarda VTLI. za kralja dobila nekoliko vedrejše lice, je danes spet utonila v žalost Povsod plapolajo zastave na pol droga, po ulicah se pa zbirajo velike množice ljudi, zlasti žensk, s črnimi flori na rokah. Moški nosijo po večini črne ovratnice.
London. 23. januarja. w. V spodnji zbornici je bila danes prečitana poslanica kralja Edvarda VHL. ki pravi med drugim, da je prepričan, da zbornica globoko obžaluje smrt njegovega zelo ljubljenega očeta, ki
vanje, vendar ne more biti drugačno ko defenzivno- Ako bi Rusi tu imeli ofenzivne namene, oe bi bili zapustili Mandžurije pa prevažne železnice v njej- Hirotov govor je zopet pokazal, da se razmerje na Daljnem vzhodu tudi po ruskem umiku iz Mandžurije ni popravilo, marveč da se ostri in preti z eksplozijo.
V tej zvezi dobijo za enkrat druge smeri, v katerih se udejstvuje japonski imperializem, podrejen pomen- V zadnji dobi, osobito odkar se je pripravljala, pa potem ponesrečila pomorska konferenca v LončPonu, se je ventilira-la celo možnost, da se končno Anglija razide z Japonsko, pa da se postavi na
je svoje življenje posvetil službi narodu in okrepitvi ustavne vladavine. Kralj zagotavlja, da ga bodo vedno vodila Suvstva dolžnosti in da je trdno odločen hoditi pota, ki mu jih je začrtal njegov oče. Ministrski predsednik Baldwin je nato predložil zbornici dva predloga, izmed katerih izraža prvi sožalje kralju, drugi pa sožalje in uda-nost kraljici - vdovi. Baldwin je končno najavil, da bo kronanje novega kralja prihodnje leto po preteku narodnega žalovanja za pokojnim kraljem Jurij sm.
Govor kralja Edvarda po radiju
London, 23. januarja o. Dobro informirani politični krogi napovedujejo velik govor angleškega kralja Edvardu VUI. po radiu, ki ne bo namenjen le Angliji in britanskemu imperiju, nego vsemu svetu. Bržkone bo imel ta svoj govor kmalu po pogrebu svojega očeta. Po vesteh iz Dublina v irski svobodni državi proklamacija, da je novi kralj zasedel angleški prestol, ni bila prečitana. Irski vrhovni komisar se tudi ni udeležil seje kronskega sveta, na kateri je bila službeno potrjena sprememba na angleškem prestolu. Tudi v južno-afriški uniji se je proglasila sprememba prestola v skladu z južno-afriško ustavo.
Prof. Taranovski umrl
Beograd, 23. januarje, p. Danes popoldne je nenadoma preminul dr. Teodor Taranovski redni profesor zgodovine slovanskih prav na beograjskem vseučilišču in član akademije znanosti.
Nova letalska proga
Split, 23. januarja, o. Spomladi bo o tvor j en« nova letalska proga Beograd-Sarajevo-Sinj tako da b0 imel Split kar dve letalski progi. Prva bo vodila iz Dubrovnika preko Splita m Sušaka v Zagreb, droga preko Sarajeva v Beograd.
Seaton Watson v Pragi
Praga, 23. januarja, o. . Znani angleški zgodovinar in publicist Scotus Viator Sekton Watson. častni dokor zagrebške univerze, je prispel z Dunaja v Prago, kjer bo gost prezidenta dr. Beneša.
stran onih, ki so od njenega imperia-1 ldzma direktno prizadeti. Bržkone je še prerano govoriti o tako dalekoeež-nih stvareh. Bolj praktično si je morda predstavljati, da ima Tokio pripravljeno zahtevo po pomorski pariteti za to. da ob ugodni priliki z njo napravi majhno koncesijo, ki bi ji pustila proste roke v one smeri, kjer se ji obetajo najtehtnejši uspehi. Ti pa ležijo v Vladivostoku in ruskem pacifiškem primorju ,le da drži pot do njih nemara skozi Mongolijo- Zdi se, da je Hirotov govor najbolj razumljiv, ako ga tolmačili v tei smeri, s čimer postane tudi v veliki meri evropska ter svetovna zadeva.
Predstavniki obeh generalnih štabov niso nikdar imeli nič drugega v vidu.
8)	V zvezi z razgovori s francosko vlado je angleška vlada v začetku decembra izvedla slično anketo pri vladah Grčije, Turčije in Jugoslavije. Vse tri vlade so po medsebojnem posvetu odgovorile tako, da ni obstojal noben dvom o tem, da bodo zvesto izpolnile vse obveznosti pakta Društva narodov glede izvajanja ČL 16.
9)	Angleška vlada je obveščena, da je bila francoska vlada 21. decembra od teh treh vlad obveščena o vseh vprašanjih, ki jih jim je postavila angleška vlada. O teh odgovorih je francoska vlada takoj obvestila italijansko vlado In istočasno dodala, da je med predstavniki angleškega in francoskega generalnega štaba prišlo do izmenjave misli. Prav tako je bila angleška vlada obveščena, da je italijanska vlada izjavila, da ji je znano, kaj so odgo-riie vlade v Ankari, Atenah in Beogradu.
10)	Turška vlada je kasneje zahtevala potrdilo od angleške vlade, da Anglija pristala na omenjene zahteve. Isto vprašanje je postavila tudi jugoslovanska vlada, ki je dobila slična potrdila, kakor jih Je dobila grška vlada po pooblaščenih vladnih predstavnikih.
Sporočilo naše vlade
V imeau jugosfovenske viade je poslal predsedniku komisije naš delegat in
pariški poslanik dr. Božidar Borič noto, ki pravi med drugim:
»Caet mi je potrditi, da je bOa Jogo* slovenska vlada zare« vprašana od angleške vlade in da je v popolnem sporazumu s svojimi zavezniki odgovorila, da ne bo v nobenem predvidenem primeru opustila, da ne bi izvrševala obveznosti, ld jih je prevzela s paktom DN. Jugoslo-venslca vlada je to izmenjavo misli sporočila francoski in tudi italijanski vtadL Jngoslovenska vlada je obenem zaprosila angleško vlado, naj izvoli potrditi, da so jamstva, ki jih je dala vzajemna. Angleška vlada je to tudi storite.«
Francosko sporočilo
Istočasno z angleško spomenico je Mto objavljeno pismo francoskega delegata, Legerja predsedniku sankcijske konference. Pismo pravi med drugim:
Kar se tiče vloge ln stališča francoske vlade, nima francoska, delegacija ničesar pristaviti k angleški obrazložitvi dejstev. Zelo točni podatki angleške spomenice so sposobni, da popolnoma pojasnijo članom odbora osemnajstih mnenje, k) ga Imata angleška tn francoska vlada o dalekoseš-nosti in morebitnem izvajanja dolžnosti o medsebojni pomoči na podlagi ČL *6 odst. 3 pakta DN. Izmenjava mnenj nI v ostalem v ničemer prekoračila skupne dolžnosti, ki so jih člani Društva narodov prevzeli javno. Zato ne more nastati glede tega nobeno presenečenje izM napačno tolmačenje svetovnega mnenja. Sporočite jugoslovanske
Sarraut sestavlja
novo francosko vlado
Ostavka Lavala ie izzvala krizo, ki |o bo zaradi ©življenja strankarskih nasprotstev težko rešiti — Možnost
razpusta parlamenta
Pariz, 23. januarja. w. Predsednik republike L ob run je sprejel dopoldne najprej Herriota in mu ponudil sestavo vlade, kar pa je Herriot odklonil. Za njim je bil v avdjjenci predsednik radikalne zbornične frakcije Delbos, ki je tudi odklonil mandat. Ko je DeJibos zapuščal Elizejsko palačo, je poročevalcem listov utemeljil svojo odklonitev s tem, da bi njegov položaj kot predsednik radikalnega poslanskega kluba in stališče, ki ga je zavzela pri nedavni debati, tvorila večje težave, kakor bi jih imel drugi mandatar. Dodal je, da bi morala dobiti mandat za sestavo nove vlade kaka osebnost republikanskega naziranja, ki je manj neposredno prizadeta pri nedavnih dogodkih.
Nato je pozval Lefcrun k sebi radikalnega senatorja Alberta Sarrauta, ki je izjavil novinarjem pozneje, da je načelno sprejel nalogo za sestavo nove vlade. Sarraut je od šel najprej k predsedniku senata, nato pa k predsedniku zbornice, pozneje pa jc v svojem stanovanju sprejel predsednika radikalne stranke Daladierja in predsedniika radikalne frakcije v zbornici Delbosa. Po teh razgovorih je designirani ministrski predsednik Sarraut izjavil, da bo mogel šele zvečer pregledati položaj, nakar bo dal predsedniku republike svoj končni odgovor.
Na popoldanskem sestanku poslancev, senatorjev in članov izvršilnega odbora radikalne stranke je predsednik stranke Daladier pooblaščen, naj sporoči Sar-rautu, da je stranka pripravljena sodelovati
v njegovi vkdi pod pogojem, da pridejo v program nove vlade: 1. obraniva franka pred sprekukcijamL, 2. zaščita ustavnih svo boščin pred borbenima političnimi organizacijami, ki 3. prilagoditev franoocke m-nanje politike načelom DIN,
Listi komentirajo odstop Lavalove vlade precej soglasno in so mnenja, da bo rešitev vladne krize glede na »opetoo oživljen je na<s>protstev med strankami najbrž e precej težavna in da bo trajala več dni Ce se bodo v prihodnjih dnevih pojavljale razxn nove kombinacije ki propadali e, je treba r» čunati z možnostjo, da bo zbornica ščena in razpisane nove volitve.
Bojazen v Rimu
Rim, 23. januarja, o. Ostavka Lavalov« vlade je napravila v Rimu zelo neprijeten vtis. V svojih poročilih iz Pariza nagla-šajo listi, da bo imela uspela ofenziva radikalnih socialistov proti Lavalu hude posledice, ker bo lahko ljudska fronta pri bližnjih volitvah razvila uspešno akcijo nacionalističnim elementom. Agencija Štefani pravi, da je najbolj verjetno, da bodo sedaj radikalni socialisti s pomočjo nekaterih centrumskih elementov sestavit vlado, ki pa bo vendarle levo orientirana. V svojih poročilih iz Londona pravijo listi, da so francoski levičarji izzvali krizo očividno pod vplivom angleških poHtičnin faktorjev, kar ae najbolje vidi po tem, da na borzi ni izzvala nikake reakcije, čeprav je ena izmed najresnejših političnih kriz T Franciji. Doslej so na borzi reagirali Se na vsako krizo vlade.
Poostritev odnošajev med Anglijo In Egiptom
Zaradi angleškega predloga, da se sklene med obema državama nova pogodba, je prišlo v Egiptu do vladne
krize
Kairo, 23. januarja, k. Egiptska vlada, ki ji je načelo val Nesim paša, je podala včeraj ostavko. Dcmisijo je izzvala nota angleške-vlade, ki je načelno pristala na sklenitev angleško-egiptskega pakta, kot pogoj pa zahtevala sporazum o povečanju posadk ob Sueškem prekopu, ob abesinski in libijski meji, ter končno ureditev angleško-egipt-skega sudanskega problema.
Ostavka vlade Nesim paše pomeni torej protest proti angleškemu predlogu nove pogodbe. Angleška vlada je zahtevala: 1. pravico do vojaških posadk v Kairu in Aleksandriji za nedoločen čas ter izključitev egiptske vojske z ozemlja okrog Sueškega prekopa 2. revizijo kapkulacijskih klavzul, ki jih smatrajo Egipčani za nezadostne, 3. imenovanje angleškega policijskega šefa za dobo 5 let, 4. poseben urad
za javno varnost iivropcev, ki oi mu na deloval angleški državljan.
Kralj Fuad je ostavko vk.de sprejel m takoj pozval na dvor voditelja nac ion aE-stične stranke Nabas pašo, kateremu ja ponudil mandat za sestavo koalicijske vlade, ki naj bi nadaljevala pogajanja z Anglijo. Nahas paša si je izgovoril kratek rok za končni odgovor. Kralj je na to pristal, nakar so se pričeli razgovori nacionalističnih voditeljev. Med tem so se pričele nove dijake demonstracije, naperjene proti angleškim zahtevam. Demonstranti so se polastili nekaterih tramvajskih vozov, jih vodili sami po mestu ter vzklikali Nahas paši kot novemu predsedniku vlade.
Davi se je zvedelo, da so voditelji nacionalističnega bloka sklenili, da ne stopijo v koalicijsko vlado, nego zahtevajo homogeno nacionalistično vlado.
Seja narodne skupščine
Potekla je zelo živahno in trajala skoro Štiri ure — Njen večji del so Izpolnile Interpelacije na vlado in
predsednika skupščine
Beograd, 23. januarja, p. Današnja seja Narodne skupščine je potekla v zelo živahnem razpoloženju ter je trajala od 11. dopoldne do pol 3. popoldne. Na seji so bila podana razna poročila, največ govora pa je bilo o raznih predlogih opozicije in o številnih interpelacijah, nanašajočih se na razne notranje politične dogodke zadnjega časa in na politiko vlade v aktualnih gospodarskih in socialnih problemih. Ker na današnji seji ni bilo poimenskega glasovanja, pravo razpoloženje v Narodni skupščini ni moglo priti do izraza in je tudi težko ugotoviti, mm. »josi* g. ar. »m-
Današnji seji Narodne skupščine je v začetku predsedoval predsednik čirič, proti koncu seje pa, ko je bilo v debati vprašanje opozicijskih klubov, nanašajoče se na politiko čiriča, je predsedoval seji podpredsednik Markič. Po prečitanju zapisnika, ki ga je vladna večina odobrila, je zahteval narodni poslanec Dragiša Stojadi-nrvič besedo, da bi govoril o kršitvi poslovnika, toda predsednik Cirič mu je besedo odklonil.
V svojem poročilu je pr?ds"onik med drugim omenil, da je poslal o priliki smrti angleškega kralja Jurija angleški poslanski zbornici v imenu Narodne skupščine brzojavno aožalje. Prečital je tudi zahvalo predsednike angleške spodnje zbornice. Nato se je spominjal smrti narodnega poslanca petrinjskega sreza Petra Vlatko-viča in v daljšem govoru orisal njegovo javno delovanje. Poslanci so govor poslušali stoje in počastili spomin svojega pokojnega tovariša s trikratnim »Slava'«
Sledilo je čitanje ukazov o rekonstrukciji vlade, čitanje ukazov so poslanci poslušali stoje in ob koncu priredili navdušene ovacije kralju in kraljevskemu domu.
Predlog za konverzijo kmečkih dolgov
Predsednik skupščine je nato obvestil narodne poslance, da je finančni minister predložil proračun za leto 1936/1937. ter letne obračune za leta 1931, 1932 in 1933. Narodni poslanec Joakim Kunjašič je vložil nujni zakonski predlog o konverziji kmet-skih dolgov. V obširnem govoru je utemeljeval nujnost tega predloga in opozarjal na sedanje dejanske prilike, ko na eni strani upnik ne more priti do svojega denarja, na drugi strani pa dolžnik ne more zadostiti svojim obveznostim. Prisilno iz-terjavanje uničuje eksistence in upropašča ne samo kmeta, marveč tudi vse druge stanove, ker pod sedanjimi prilikami v enaki meri trpe kmet, trgovec, obrtnik, in-dustrijec, uradnik in delavec. Njegov predlog gre za tem, da se ustvari možnost neposrednega sporazuma med upnikom in dolžnikom ob posredovanju in sodelovanju države, ki naj bi se vknjižila na dolžnikove nepremičnine in izdala upniku obligacije. Govornik je apeliral na vladno večino, naj ne presoja tega tako važnega vprašanja s strankarsko političnih vidikov, marveč naj se pridruži temu predlogu, in to tem bolj, ker zavzemajo slično stališče tudi mnogi ueledni člani JRZ in celo aktivni člani vlade.
V imenu vlade je ministrski predsednik dr. Stojadinovič na splošno začudenje nujnost tega predloga odklonil. Skliceval se je pri te mna to, da vlada že razpravlja o taki uredbi.
Medklici: To je privatna zadeva vladnega kluba, skupščina pa o tem nič ne ve.
Dr. Stojadinovič: Poslanec Kunjašič je prišel s svojim predlogom prepozno.
Predsednik dr. čirič je nato odredil glasovanje z vstajanjem. Glasovanje se je izvršilo v splošnem prerekanju, tako da se m dalo točno ugotoviti, kdo je za nujnost tega predloga in kdo je proti. Predlagatelj poslanec Kunjašič je zaradi tega zahteval poimensko glasovanje, kar pa je predsednik skupščine odklonil, češ da ima o tem samo on odločati.
Narodni poslanec Dimitrije Vujič je proti temu stališču predsednika ostro protestiral, navajajoč, da je že petnajst let narodni poslanec ter da je doživel že mnogo nesporazumov, da pa so se vselej izgladili na ta način, da se je odredilo poimensko glasovanje in da se na ta način nedvomno ugotovi odločitev Narodne skupščine. Predsednik skupščine dr. čirič je tako tolmačenje poslovnika zavračal in vztrajal pri svojem stališču.
Poslanci in uradniki
Narodni poslanec dr. Ivan Lovrenčič je v imenu Delovnega kluba predlagal resolucijo o izpremembi skupščinskega poslovnika v tem smislu, da se jasno navede, da narodnih poslancev ni tistovetiti z državnimi uslužbenci. To je po mnenju predlagatelja nujno potrebno, ker nekatera sodišča napačno tolmačijo določbe poslovnika. Pri glasovanju je bila zahtevana nujnost z veliko večino odklonjena in je glasoval proti temu predlogu tudi Neodvisni klub. V imenu vlade je odklonil nujnost ministrski predsednik dr Stojadinovič Proti temu je protestiral narodni poslanec Dragiša Stojadinovič, češ da se vlada nima vmešavati v notranje zadeve narodne skupščine, med katere spada tudi skupščinski poslovnik. Predsednik skupščine zavrača tako tolmačenje. sklicujoč se na poslovnik, ki določa v členu 63. da se lahko vlada izjavi o vseh predlogih narodnih poslancev.
V odobritev predložene uredbe
Sledilo je čitanje poročila glavne kontrole o vizumih na razne kredite, ki jih je sklenil ministrski &vet. Glavna kontrola je stavila rezervo na odobritev kredita v višini 2.8 milijona za zgraditev novih 'telefonskih prog Zagreb—Maribor — državna meja.
Sledilo je poročilo o raznih uredbah, ki jih je izdala vlada, med njimi uredbo o ugodnosti tvornici aluminija v Beogradu, uredbo o olajšavah za plačilo prispevkov v fond za pogozdovanje, uredbo o oddaji lesa iz državnih gozdov, uredbo o kartelih in uredbo o organizaciji ministrstva za šume in rude. Vse te uredbe bodo proučili posebni odbori, ki bodo izvoljeni na prihodnji 6eji. Sledila so nato poročila še o raznih
drugih sklepih ministrskega sveta v zvezi z izvajanjem sankcij proti Italiji v smislu sklepa Društva narodov.
Dalje je bilo prečitano poročilo o kon-stituairanju in delu posameznih skupščinskih odborov. Svoje delo sta že končala in predložila poročilo plenumu odbor za mednarodne konvencije in odbor za predlagano izpremembo skupščinskega poslovnika glede tolmačenja člena 19. nanašajočega se na pravice članov in namestnikov skupščinskih odborov.
V svojem nadaljnjem poročilu je predsednik skupščine omenil, da sta med drugimi podala ostavki na svoji županski mesti narodna poslanca magister Stanko Hočevar na Vrhniki in Anton Kersnik v Luko viei
Interpelacije
Po nekaterih manjših zadevah je bilo prečitano veliko število interpelacij, za katere zahtevajo interpelanti nujnost. Nar. posl. Dragiša Stojadinovič je vložil interpelacijo na predsednika vlade o sklenitvi pogodbe z beograjsko radijsko družbo glede zgraditve novih radijskih postaj. Nar. posl. Bora Jevtič je zahteval v svoji interpelaciji povišanje podpore za poplavljence v Južni Srbiji. Nar. posl. Voja Lazič je vložil interpelacijo o ureditvi vprašanja kmetskih dolgov. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je zahtevano nujnost odklonil. Nar. posl. Bo-rivoje Djurič je interpeliral predsednika vlade in ministra pravde zaradi sklepa ka-sacijskega sodišča v Novem Sadu, da morejo biti sodniki tega sodišča samo oni, ki so vešči madžarskega jezika.
Nar. posl. Milan Božič je vložil interpelacijo na predsednika vlade o aferi znanega industrijskega velepodjetja Krivaje. Nar. posl. Albin Koman je vložil interpelacijo na prosvetnega ministra zaradi postopanja banovinskega šolskega nadzornika Štruklja in referenta prosvetnega ministra Frana Erjavca pri premeščanju učiteljev, na kmetijskega ministra pa interpelacijo v pogledu odgoditve dospelih obrokov kmečkih dolgov. Nar. posl. Milan Mravlje zahteva v interpelaciji na prometnega ministra vrnitev svoječasno odvzetih pravic v pogledu priznanja službenih let za napredovanje in pokojnino vlakovodjem. skladiščnikom in sličnim kategorijam prometnih uslužbencev, ki so bili prej dnevničarji.
Izvoz hmelja
Nar. posl. Ivan Prekoršek je vložil interpelacijo na trgovinskega ministra, v kateri zahteva, naj pravočasno zagotovi kontingente za izvoz hmelja ter omiljenje deviznih in klirinških predpisov. V interpelaciji opozarja na to, da se od vsega našega hmeljskega pridelka uporabita doma samo dva odstotka, vse drugo pa mora iti v inozemstvo. Zato je potrebno, da vlada pravočasno izposluje uvozne kontingente in znižanje uvoznih carin, zlasti v Ameriki, Angliji in Franciji. Interpelant navaja podrobne podatke o izvozu savinjskega hmelja v letih 1033. 1934 in 1935, ki kažejo, da sta najboljša kupca našega hmelja Amerika in Anglija, ki pa imata nevzdržno visoke uvozne carine. To velja tudi za Francijo, ki kaže zadnje čase veliko zanimanje za naš hmelj. Neprimerno visoki so tudi prevozni stroški na naših železnicah. Interpelant poziva ministra, naj takoj ukrene vse potrebno, da se pravočasno dosežejo primerne ugodnosti za izvoz našega hmelja, ki je sezonsko blago.
Prošnje in pritožbe
Sledilo je čitanje raznih prošenj in pritožb. Največ pritožb se nanaša na znižanje uradniških plač in so v tem pogledu vložile obširne predstavke zlasti različne organizacije državnih uslužbencev iz dravske banovine, predvsem pa dravska sekcija JUU. V istem smislu je intervenirala tudi s posebno predstavko Zveza občinskih nameščencev dravske banovine. Občina Tržič zahteva, da se zaradi draginjskih razmer uvrsti v prvi draginjski razred.
Narodni poslanec Dragiša Stojadinovič je nato zahteval besedo in dokazoval, da je bil kršen poslovnik s tem, da je predsednik narodne skupščine odklonil njegove interpelacije. V skupščini je zaradi tega prišlo do hudega prerekanja.
V nadaljevanju 6eje je predsednik dr. Cirič izjavil, da je odklonil interpelacije Drasiše Stojadinoviča, ker so v nasprotju s poslovnikom narodne skupščine in ker žalijo dostojanstvo skupščine. Poslanec Stojadinovič je proti njegovim izvajanjem ostro protestiral.
Narodni poslanec Voja Lazič je naslovil na predsednika skupščine vprašanje, zakaj narodna skupščino dva meseca ni zasedala in kdaj bo sploh začela delati. V svojem odgovoru je predsednik g. Cirič zavračal trditve o nedelavnost} skupščine, češ da so zasedali skupščinski odbori, ki so razpraviiali o raznih zakonskih načrtih.
Dragiša Stojadinovič in tovariši so zahtevali pojasnita, zakaj vlada ni predložila narodni skupščini proračuna v ustavnem roku. Predsednik Cirič je odgovoril, da je prejel proračun 19 novembra in da ga je objavil v narodni skupščini pri prvem nato sledečem sestanku Interpelant se s tem odgovorom ni zadovoljil in je naglasa!, da raj dovolj, če ima predsednik skupščine proračunski predlog v svoji miznici, marveč bi moral biti do ustavnega roka dostavljen že vsem poslancem.
Vprašanje opozicije predsedniku člriču
Živahno razpoloženje je nastalo v zbornici. ko je predsednik Cirič prečita! vprašanje. ki so era nanj skupno naslovili vsi trije opozicijski klubi: Jugoslovenski neodvisni klub. Jevtičev klub in Delovni klub. Vprašanje so podpisali predsedniki vseh treh klubov; Milan Božič, Bogoljub Jevtič
in dr. Ivan Lovrenčič. Najprej oposarjajo, da stavljajo vprašanje v imenu onih poslanskih klubov, ki so g. Ciriča lani 20. oktobra v nasprotju z željo predsednika vlade izvolili za skupščinskega predsednika. Nato ga vprašujejo ali je točno, da je sedaj vstopil v JRZ in ali je točno, da je na javnem zboru v Novem Sadu pozval Srbe, naj se združijo v JRZ, da bo mogla ta stranka nastopiti proti plemensko organiziranim Hrvatom pod vodstvom dr. Mačka. Interpelacija zaključuje z vprašanjem ali je po vsem tem g. Cirič pripravljen izvajati kon-sekvence in odstopiti kot predsednik narodne skupščine, -ker ne uživa več zaupanja onih poslancev, ki so ga izvolili
čiričev odgovor
Predsednik dr. Cirič je na to vprašanje na kratko odgovoril, prepuščajoč predsedstvo podpredsedniku Markiču. V svojerr odgovoru je izjavil, da je res. da je vstopil v JRZ Vladna večina je to izjavo sprejela s ploskanjem, iz vrst opozicije pa so padali številni in ostri medklici. Njegov govor v Novem Sadu nikakor ni bil v nasprotju z ustavo in zakoni. Ce je pozval Novosadčane. naj vstopijo v JRZ, s tem še ni izzival plemenskega razdora. Kar se tiče dr. Mačka, je lahko samo dvoje: ali njegov partner ali pa njegov na&protnik. Tretjega ni. 2alostno bi bilo. če bi v Novem Sadu, v teh srbskih Atenah, ne smel govoriti o Srbiji. Na tretje vprašanje, ali bo odstopil, kot predsednik skupščine, izjavlja, da je bil izvoljen s tajnim glasovanjem in da bo odstopil le tedaj, če mu skupščina izrazi nezaupanje. .V interesu avtoritete predsednika narodne skupščine pa da ne more dopustiti. da bi posamezne skupščine odločale o tem.
Predsedniku Ciriču, katerega govor so ves čas prekinjali medklici opozicije, je v imenu opozicije odgovoril nar. posl. Janko Baričevič, ki velja za najostrejšega govornika v narodni skupščini. Govoril je nad pol ure in se podrobno bavil z raznimi notranje političnimi dogodki zadnje dobe. 01 14,30 je podpredsednik g. Markič zaključil sejo in napovedal prihodnjo s^jo za jutri dopoldne.
★
Seje klubov
Beograd, 23. januarja, p. Potek današnje seje narodne skupščine je imel v vseh parlamentarnih krogih velik odmev. Vsi klubi 90 imeli danes popoldne svoja posvetovanja. Posebno živahno je bilo na seji poslanskega kluba JRZ. Za jutri je sklicana seja kluba vladne večine, na kateri bodo razpravljali o položaju v narodni skupščini.
Odbor interparlamentarne unije
Beograd. 23. januarja p. V senatu je danes popoldne zasedal odbor interparlamentarne unija, ki se je danes na novo konstituiral. Za predsednika je bil zopet izvoljen dr. Kosta Kumanudi, za podpredsednike 93-natorja dr. Miroslav Ploj in dr. Grga An-djelinovič ter poslanec Mita Dimitrijevič, za tajnike pa poslanci Miloje Sokič Drago-mir Stojadinovič in Milan Popovic.
Finančni odbor
brez predsednika
Beograd, 23. januarja, o. Jutri popoldne se sestane finančni odbor Narodne skupščine. Ker je predsednik finančnega odbora dir. Marko Kožulj postal minister, bodo na tej 6eji izvolili najprej novega predsednika. Takoj nato se bo pričela razprava o proračunu in bo finančni minister Letica podal svoj ekspoze.
Zastopstvo narodnega predstavništva v Londonu
Beograd. 23. januarja p. Narodno predstavništvo bo poslalo na pogreb angleškega kralja Jurija 10 člansko deputacljo, in sicer tri senatorje in sedem poslancev. Senat l>o-do zastopali predsednik dr Tomašič in senatorja dr. Albert Kramer in dr. Bogdan Gavrilovič.
Praška prizadevanja za novo Srednjo Evropo
Pomembne izjave predsednika dr. Hodže o avstrijskem obisku — Delna rekonstrukcija čsl. vlade — Pogajanja za pritegnitev slovaških In nemških klerikalcev
Praga, 23. januarja, b. Predsednik republike dr. Beneš je sprejel ostavko dosedanjega prosvetnega ministra dr. Krčmara, obenem pa je poveril vodstvo tega resora dosedanjemu ministru za pošto in brzojav dr. Frankeju. Za ministra pošte in brzojav« je imenovan poslanec Tučny.
Ministrski predsednik dr. Hodža je včeraj zastopniku tiska podal izjavo, v kateri je ugotovil, da gre samo za delno izpre-membo v zasedbi resorov, tako da bo imela narodna socialistična stranka v vladi zopet dva zastopnika kakor jih je imela pred izvolitvijo dr. Beneša za prežiden-ta. Stranki 90 j>onudili trd resore in sicer zunanjega, finančnega in prosvetnega, med katerimi se je odločila za poslednjega. Zunanje ministrstvo bo ostalo za sedaj še nezasedeno, vendar pa upa ministrski predsednik, da 6e mu bo kmalu posrečilo zasesti tudi ta resor Dosedanje koalicijsko podlago je dr. Hodža tudi to pot zopet označil za pretesno za današnje razmere, ker sli jo vsi pojavi v notranji in zunanji politiki k čim temnejši združitvi vseh, ki so dobre volje. Izrecno je poudaril tudi namero, da mora vsako razširjenje koalicije imeti značaj koivsoMda-cijskega ukrepa. Prizadevanja streme sedaj za tem. da bi mogla tudi slovaška ljudska stranka čim prej postati del vladne večine. Ta stTon.ka bo imela dne 5. februarja meritorna pogajanja za rešitev tega problema Ni izključeno, da se bodo mogla začeti pogajanja tudi z nemškimi krsčanskmi socia'ci, ker tudi od njih ni pričakovati nobene zahteve, ki bi mogla kaliti gospodarske in politične smernice vlade. Vse rstale kombinacije so trenutno brez podlage.
V nadaljnjih izvajanjih se je ministrski predsednik dr. Hudža dotaknil tudi kiatkega obiska avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga in označil kot
popolnoma napačno, če išče kdo za tem obisk cm pol it!: č ne pdkanrnosti. Treba si je predvsem predočiti, da je neobhodno potrebno zbližati gospodarske interese vseh držav, ki jih običajno označujejo kot Srednjo Evropo. To delo se mora razvijati »poredno v dveh smereh in sicer 6 političnih in gospodarskih vidikov, ker bo le tako mogoče odstraniti ovire, ki so na poti sporazumu. Med velikimi evropskimi državnimi skupinami,, namreč Zvezo baltiških držav. Balkansko zvezo in Malo antanto ter državami rimske pogodbe treh, je treba sestaviti skupine, glede katerih ciljev ne more biti nobenega dvema. Prvi korak v tej smeri mora biti priprava trgovskega in gospodarsko-poli-tičnega sporazuma med Malo entan-to in državami r mske pogodbe. Hočemo voditi konstruktivno srednje-evropsko politiko in ta pobuda ne more zbujati v Berlinu nobenega nezadovoljstva. Niti Češkoslovaška niti Malo antanta ni v srednji Evropi izvedba še nobene akcije, ki bi bila naperjena proti Berlinu. Z velikim državnim ustrojem, kakor ga ima Nemčija bi lahko manjše in srednje države živele samo na podlagi določenih konvencij in sicer srednje-evropske regionalne pogodbe. Pot v Berlin vodi smo preko organizirane srednje Evrope.
Ministrski predsednik je posvetil nekaj besed še Italiji in končno izrazil upanje, da se bo nekoč znašla v tem sredn>je-ev-ropcfccm položaju za takšno rešitev tikR Madžarska.
Abesinska ofenziva
na severu in jugu
Velika bitka pri Makali — Prodiranje rasa Nasiba
Beležke
Krščanski socialci in občinske volitve
Zabeležili smo že, da so nastala med klerikalci in krščanskimi socialci v zadnjem času dokaj ostra nesoglasja ki so našla odmev tudi v javnosti. Sodeč po pisavi »Delavske Politike«, glasila krščanskih social-cev, ta nasprotja še danes niso izravnana. »Delavska Politika« namreč priobčuje v svoji zadnji številki »puntarski« uvodnik o občinskih volitvah, članek pravi med drugim:
»Slovenske občine imajo prav posebno važno nalogo, da si pribore nazaj tisto samoupravo, lci so jo že imele, pa jim je hila odvzeta. Zupan naj zopet postane v občini gospodar, neodvisen in svoboden, za posle občinske uprave odgovoren le občinskemu odboru in občanom in nikomur drugemu ... Pri občinskem delu gre za gospodarstvo v občini... Danes niso več časi, ko je vse pod nekakim varuštvom ali kuratelo. Danes je slovenski delavec dozorel. Zato bo delavstvo pri obč. volitvah nastopilo in mora nastopiti... Koder bodo razmere dopuščale, bo svoj program skušalo uveljaviti. Povsod drugod bo sodelovalo s tistimi, ki jamčijo, da se bodo delavske težnje upoštevale. Sodelovanje je možno z vsakim poštenim, moralno neoporečnim soobčanom. Firme se menjavajo, ljudje pa ostanejo. Zato delavstvo pri svojih odločitvah ne bo prav nič vezano na nikake fivme, temveč na svojo vest, na čut odgovornosti napram sebi, svojim sotrpinom in bodočemu rodu.«
Jevtičev shod v Sarajevu
Berlin, 23. januarja. AA. DNB poroča iz Addis Abebe, da se že od 20. januarja vrši na severnem bojišču velika btka okoli Makale. Abesinci napadajo neprestano noč in dan. Italijanski protinapad so odbili. Abesinske čete nask&kujejo italijanske postojanke pa tud| tanke z noži. Bojev se v velikem številu udeležuje tudi italijansko letalstvo. Abesinci so sestrelili veliko italijansko bombno letalo tipa »Caproni«.
Na abesinski strani trdijo, da so Italijani doslej izgubili več tisoč mož in da So Abesinci zaplenili mnogo vojnega materiala. V roke so dobili mnogo topov z velikimi količinami streliva. Iz dosedanjih poročil še ni mogoče spoznati, ali se fronta približuje neposredno mestu Makali.
Addis Abeba, 23. januarja, g. Po vesteh, fci jih je prejela abesinska vlada iz glavnega stanu v Desiju, so čete rasa Se-juma izvojevale v okolici Makale novo zmago nad Italijani. Zatrjujejo, da so njegove čete zaplenile mnogo vojnega materiala. Nasprotnik je imel tudi znatne izgube.
štiri italijanska letala sestreljena
Addis Abeba, 23. januarja. AA. Po do-šlih poročilih na severnem bojišču že dva dni hudo dežuje. Od časa do časa pada tudi toča Vsak promet po cestah je v večjem obsegu nemogoč.
Italijani so zadnje dni nekajkrat napadli j z letali pokrajino Volkaito, zlasti ob reki j Setit. Pravijo, da so Abesinci pri obrambi pred temi napadi sestrelili štiri italijanska letala.
Italijansko poročilo
Rim, 23. januarja o. Po poročilih italijanskega generalnega štaba se je v Tembienu pričela nova italijanska ofenziva, ki
je že v polnem teku. Italijansko akcijo so pripravili topovi in letala. Sprednje straže nasprotnika so se pričele že umikati. Borba se vodi na črti od Makale do reke Ta-kaze. Nasprotnik, ki je bil pobit pri Abbi Addiju in Mai Gibi, je poizkusil preiti v protiofenzivo, toda zaman. Iniciativa na severni fronti je sedaj v rokah italijanskega vrhovnega poveljstva.
Protiofenziva rasa Nasiba
Addis Abeba, 23. januarja, o. Iz abesinskega glavnega stana poročajo, da je ras Nasibu pričel na južni fronti ofenzivo, da bi olajšal rasu Desti umik. Njegova vojska naglo prodira proti jugu in so bili po prvih vesteh Italijani že na več krajih poraženi. Glavni oddelek vojske je prodrl že do Sasabane.
London, 23. januarja, o. Po poslednjih vesteh iz Abesinijet se nahaja ras Nasibu z velikim delom svoje vojske na pohodu, ki traja noč in dan proti pokrajini ob gornjem teku reke šebeli, kjer namerava ustaviti nadaljnje prodiranje Italijanov ne levem krilu s sunkom v njihov desni bok. V Hararju je prevzel poveljstvo nad vojsko bivši turški general Vehrb paša, Jd ima ukaz, naj na utrjenih postojankah za vsako ceno odibije sleherno italijansko ofenzivo. Abesinske postojanke so bile še v zadnjih dneh dobro utrjene. Zgradili so celo betonska zavetišča za primer letalskih napadov.
Med tem prihajajo v Abesindjo že prvi novi transporti pušk in nabojev za novo mobilizirano vojsko. ki šteje okrog 200.000 mož. Ti vojaki bodo taikoj oboroženi in odposlani po večini na fronto. Ras Nasibu bo s tako ojačemo vojsko lahko pognal Italijane s področja Gale Borame, ker je Abesincem za vsako ceno potrebna zveza s Kenijo.
Anketa o gospodinjskih pomočnicah
v Beogradu
Beograd, 23. januarja, p. V prostorih Delavske zbornice so se pričele danes ankete o raznih aktualnih delavskih vprašanjih. Na dnevnem redu so bili danes referati o gospodinjskih pomočnicah. Iz dravske banovine so navzoči gg. Uratnik. Juvan, Petričeva. Seljanova in Godeševa, vsi iz Ljubljene. Debat« je trajala ves dan. Pripravili so gradivo za novi zakon o gospodinjskih pomočnicah.
Jutri bodo razpravljali o vprašanjih ki
se tičejo tekstilnega delavstva, v soboto o problemih rudarjev in o sanaciji bratov-sikih skladnic. V nedeljo pa bo seja centralnega tajništva, na kateri bodo izvolili novega generalnega tajnika, ker je dosedanji tajnik dT. Topalovič podal ostavko. Za novega generalnega tajniika kandidira g. Bogdan Krekič iz Beograda, 7-a njegovega nomočnika pa g. Filip Uratnik. tajnik Delavske zbornice v Ljubljani.
Bogoljub Jevtič m njegov akcijski odbor j v Sarajevu sta se končno sporazumela, da j bo že delj časa napovedani manifeštacijski ' shod Jevtičevih somišljenikov v Sarajevu v nedeljo 26. t. m. Jevtič sam se pripelje v Sarajevo že v soboto in bo imel zvečer konferenco z ožjim krogom svojih pristašev. Manifestacijsko zborovanje bo v nedeljo dopoldne na prostem v bližini vojaškega taborišča. Poleg Jevtiča bodo na shodu govorili tudi nekateri poslanci iz njegovega kluba.
Motnje v črevesju,
omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice
Ogl. raft. & br. LMB&35
Nova katastrska uprava v Ljutomeru
Beograd. 23. januarja, p. Z odlokom finančnega ministra se izloči iz področja katastrske uprave v Ptuju srez Ljutomer in ustanovi za ta srez nova katastrska uprava a sedežem v Ljutomeru.
Volitve za zagrebško zbornico
Zagreb, 23. januarja, o. Glavni volilni odbor Trgovsko - industrijske zbornice je na svoji današnji seji potrdil kandidate, ki so bili prijavljeni brez protikandidatov v šestih volilnih okrajih trgovskega odseka kakor tudi kandidate v vseh volilnih okraj:h industrijskega, bančnega in ugostiteljskega odseka, ki so bili prijavljeni prav tako brez protikandidatov. Glavni volilni odbor je tako od skupno 70 svetnikov proglasil 44 Kandidatov in njih namestnikov za izvoljene. Volitve v ostalih volilnih okrajih bodo 16. februarja.
Dunajska vremenska napoved za petek: Nagle izpremembe; zboljšanje bo le kratkotrajno. Morda bo že jutri spet vdrl topel zrak.
Vode se po povodnii vračajo v struge
Po dolgem deževju pomladno sonce
Vodovje na Barju se tokrat naglo odteka
Ljubljana, 23. januarja
Mesec dni se je vleklo nenavadno top-plo, prav vlažno zimsko vreme. Z izjemo enega, dveh sončnih dni, je zadnji teden decembra, še bolj pa sredi januarja izlilo prenasičeno nebo silne množine dežja nad skorajda večino Evrope. Le v gorah, pa v prav nizkem pasu severnovzhodne Evrope so imeli vso dosedanjo zimo sneg in primeren hlad. Vsepovsod drugod so gospodarile neovirano vlažno tople oceanske sape
Po zadnji nedelji je deževno vreme v naših krajih doseglo svoj višek. Jedro mogočne atlantske depresije se je bilo za spoznanje premaknilo z Britanskega otočje proti severovzhodu. Obsežen ciklon Je zajel večino Evrope in prti nas na svojem vnanjem robu črpal ogromne množine vlažnotoplega zraka iznad Sredozemskega morja.
2e v ponedeljek se je naglo dvignila temperatura v vsej južni in srednji Evropi. Beograd je včeraj in predvčerajšnjim zabeležil —f—13 stopinj, Trajno vlažni pritisk južnega zraka je izlil na zemljo velike množine dežja. Ljubljana je n pr. od ponedeljka do srede zabeležila skoraj 80 mm padavin. V sredo popoldne je deževje med viharnim pritiskom z juga doseglo svoj višek. Temperatura se je še v noči stopnjevala in je ob 10. zvečer beležilo živo srebro 4-13 stopinj C. Maribor je beležil samo od včeraj do davi 45 mm dežja. znah. kako daleč v predalpski svet je navalil pritisk vlage iz jugozapada.
Reke so naglo narasle, Ljubljanica je še popoldne blatna visoko drvela po 6trugi.
Proti jutru je ciklonski pritisk odnehal zračni vrtinec se je prestavil dalje, močan vzhodnik je razpihal obleke in po dolgem času se je razvedrilo nebo, razlik) na zemljo blagodejno sonce. Planine in nižje gričevje v višini izpod Krimove glave so se zablestele v sveži snežni odeji. Temperatura je za spoznanje upadla, nastopil je kratek presledek deževja, iz katerega pa še ne smemo sklepati na skorajšnji nastop pravega zimskega vremena.
Sončni dan je popoldne razgibal in zvabil skoraj pol Ljubljane v prirodo Na Grad je bilo vse popoldne pravo romanje, saj je bil z grajske planote in drugih razglednih točk krasen razgled na vse naše planine. Sneg je pobelil tudi pobočja bližnjih hribov in holmov, tako Sv. Katarino, Krim in Ku-rešček. Lep je bil tudi pogled na očaka Triglava, ki je v krasnem zimskem ornatu. Na drugi strani je zanimalo Ljubljansko barje, ki je zaTadi zadnjih nalivov spet pod vodo. Poplava sicer ni dosegla katastrofalnega obsega, kakor ob drugih prilikah, ker so očiščeni jarki dovoli naglo odvajali vodo. vendar je pod vodo precejšen kompleks na levi strani Ljubljanice nekoliko višje od Črne vasi. a blizu Vnanjih goric ie nastalo pravcato jezero. Ljubljančani so z zanimanjem opazovali vse to. mnogo iih je prineslo s seboj t'idi kukala in daljnoglede in se je ob tako čistem ozračju res obneslo.
Velika poplava v Celju In okolici
Povodnji tudi v Savinjski in Zadreeki dolini
Celje, 23. januarja Silen naliv, ki se je pričel sinoči okrog 13. ure m je trajal do 5. zjutraj, je povzročil, da je začela Savinja s pritoki davi naglo naraščati. Ker je tudi Dreta v gornjegraj-skem srezu močno narasla, se je kmalu začelo valiti proti Celju silno valov je. Savinja je zjutraj dosegla 3JO m nad norma-lo in je s Sušnico in Vogajno vred prestopila bregove. Vodovje je zajelo Glazijo, Krekovo cesto in Ipavčevo ulico pri bolnišnici, cesto na Lavi in v Liscah, ves »Otok«, mestni park, promenadno pot na Masarvkovem nabrežju, pot od prvega železniškega mostu do Skalne kleti, cesto na grad in nogometno igrališče Afetikov, cesto pri drugem železniškem mostu in na Polulah ter železniški podvoz pri hotelu Pošti, kjer je morala občina položiti za-sini brv za pešce, dalje satnovanje v hiši
ci nasproti bolnišnice, kletne prostore v bolnišnici ter mnogo drugih pritličnih stanovanj in kleti. Stvarna škoda je zelo velika
Na gimnaziji, ki je bila obdana z vodo, ni bilo pouka. Dopoldne so tudi na nekaterih drugih šolah prekinili pouk in poslali
učence domov. Na cesti v mestnem paTku ;e neki avtomobil obtičal v vodi in ga je moral lastnik gozdne restavracije g. Kon-fidenti s konji izvleči na suho. Savinja je nosila s seboj mnogo lesa, ki so ga ljudje pridno lovili z mostov in brvi.
V Petrovčah je voda segla do cerkve in povzročila mnogo škode. Dopoldie je prispelo poročilo iz Gornjega grada, da Dreta ne narašča več. Okrog 930 je začela voda upadati in je do dopoldneva padla za pol metra. Nebo se je zjutraj zjasnilo in nastal je krasen solnčen dan. Ponoči je vse hribe in gore okoli Celja pobelil sneg. Če bi bil namestu snega padal na hribih dež, bi bila poplava seveda še mnogo hujša. Pri današnji poplavi se je spet videlo, da je lani regulirani del Savinje v Tremerju omogočil hitrejši odtok vodovja nego v prejšnjih letih.
Pri Brežicah se je Sava razlila
Silno naraščanje Savinje je povzročilo, da se je Sava pri Brežicah dvignila za 4 metre nad normalo. Ponekod je naglo in precej na daleč prestopila bregove. Od povodnji imajo precej škode vasi Loče, Mo-stec in Mihalovec. Ker se je popoldne vodovje jelo zniževati, je poplavna nesreča v večjem obsegu minila.
Sava spet pada
Litija, 23. januarja.
Sava je pričela že včeraj popoldne naglo naraščati. Ob 15. je dosegla 1.70 nad normalo. Ponoči je bil silen naliv med viharjem. Posledica je bila, da je Sava čez noč še posebno hitro naraščala in se je razlila po litijskem polju. Zjutraj so bile nekatere hiše na ravnini obkrožene od vode. ponekod so se morali prevažati s Čolni. Zdravnik, ki je zarana hitel z avtom bolniku na pomoč, se opoldne ni mogel vrniti do svoje domačije, ki stoji blizu Save. Danes ob 14. je Sava dosegla višek in sicer je bila 4.50 m nad normalo. Odtlej pa polagoma pada. Do 18. ure je padla za četrt metra.
Herman Thimig Paul Horbiger Lizzi Holzschuh Adele Sandrock
Leo Slezak Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Za najboljšo zabavo in obilo smeha pri tem programu prevzame popolno jamstvo
Kot dopolnilo najnovejši zvočni tednik
Biser dunajske filmske produkcije ! Veseloigra pristnega dunajskega humorja!
Glasba: ROBERT STOLZ! DANES PREMIERA !
Gospod brez stanovanja
KINO UNION, tel. 22-21
Priprave za kongres hotelirjev in
kavarnarjev
Združen bo z veliko razstavo na pomladnem velesejmu
Ljubljana, 23. januarja
Naši gostilničarji in hotelirji, ki 90 se pred tremi leti združili v enotni vsedržavni zvezi, sklicujejo svoj III. kongres — prejšnja dva sta se vršila v Beogradu m Zagrebu — za 3., 4. in 5. junija v Ljubljani. Vodstvo Zvezne gostinskih združenj v Ljubljani se že delj časa živahno pripravlja na to prireditev, ki bo brez dvoma velikega gospodarskega pomena, posebej še za laš tujski promet, saj so gostilničarji in h<i telirji prvi pionirji tu j skoprom etn e propagande, prav taflko pa je tudi znano, da gostilni čarstka stroka v Sloveniji za dobršno mero prednjači pred vsemi drugkm pokrajinami v naši državi.
Danes dopoldne se je v salonu pri Štruklju vršilo v zvezi s pripravami zborovanje, ki so mu prisostvovali naši najodličnejši Hotelirji, restavraterji, kavamarji in gost'' ničarji, obenem so bili tam: načelnik trgovinskega oddelka banske uprave dT. Mam, podpredsednik Zbornice za TOI Rebek, zastopnik mestne občine dr. Frelih, ravnatelj velesejma dr. Dular, ravnatelj Zveze
za tujski promet Pintar, tajnik Avtokluba Starec, zastopnik Združeija trgovcev vele-trgovec Verbič, za Zvezo gospodinj pa ga. Švajigerjeva. Zborovanje je vodi! predsednik Zveze gostilničarskih združenj restav-rater Majcen, razen njega pa so poročali še načelnik dr. Mam, dr. Frelih, ravnatelj Zveze goistilničarsikih združenj Petelin, pred sednik Kluba arhitektov inž. arh. Patner ter inž. arh. Mesar. Zastopniki oblastev so snovateljem kongresa, ki se bo vršil v dnevih velesejma in bo združen z velikopotezno hotelirsko in gostilničarsko razstavo, zagotovili pomoč svojih instanc, prav tako so zastopniki obrtništva obljubili svoje sodelovanje, posamezni poročevalci pa so predložili predvsem konkretne osnutke razstave, ki bo brez dvoma med najbolj privlačnimi atrakcijami letošnjega velesejma.
Razstava, katere aranžman je v veščih rokah inž. arh. Mesarja, bo nameščena v paviljonu I., v katerem je bila zadnjič jadranska razstava in bo imela štiri dele: gospodarska socialna in strokovna statistika;
fotografije, modeli, arhitektura hotelov in gostiln, starinska in sodobna gostilniška znamenja in izveski; pohištvo, oprema, pogrnjene mize, kletarstvo. Nekaj svojevrstnega bo razstava arhitekture, za katero so priglasili svoje načrte in modele že nekateri naši najboljši arhitekti. Tu bodo razstavljeni načrti vzornih sodobnih kavarn, hotelov in gostiln, med njimi nekaj tipičnih stavb iz naših pokrajin (prekmurska gostilna, planinski hoteli). Prve dni junija bo Ljubljana spet enkrat razgibano mesto kongresov, a kakor smemo " po pripravah, bo gostilničarski kongres s svojo razstavo po vsej priliki eden najbolj zanimivih dogodkov sezone
Zasačeni tatovi
Kamnik, 23. januarja.
V okolici Trzina je bilo izvršenih v zadnjem času mnogo tatvin. Plen neznanih tatov v nobenem primeru ni bil baš izdaten, oškodovani pa so bila sami reveži, ki seveda drugače cenijo svoje borno imetje kakor pa premožni ljudje. Tatovi so kradli vse, kar jim je prišlo pod roko. Tu kako dvokolnico, tam kokoši, domače zajce, tudi g-lobe, perilo, obleke in tako se je nabralo pravo skladišče plena. Na dvoriščih raznih obrtnikov je zmanjkalo tudi raznovrstno orodje, nekje 70 kg železa, največkrat pa so bili ukradeni veliki vrči, polni
mleka. Pri neki taki tatvini je bila mlekarna v Moravčah oškodovana za kakih 900 Din. Nekemu vozniku, ki je zgodaj zjutraj vozil mleko, so tatovi sneli z voza 10 literski vrč, drugi vrč od 30 litrov pa je pri snemanju z voza padel na tla. Voznik je to slišal in tatove prepodil. Nekajkrat so bile v eni noči izvršene dve ali tri tatvine, nekajkrat pa jih je bilo po pet, Sest
Orožniki v Mengšu so se z vso vnemo lotili zasledovanja ter naposled oakrili
družbo tatov, ki je napravila toliko Škode okoliškim revežem. Tatvine sta izvrševala dva fte mlada pajdaša, ki »ta imela pri svojih pohodih za čuvaje in za razpečeval-ce plena štiri pomočnike. Enega voditelja so orožniki zajeli skritega v nekem kozolcu, drugega pa na podstrešju opekarne v Trzinu, ki stoji na samem med Trzinom in Dobravo, tam kjer je nekdaj rokovnjač Dimež zaključil svoje grešno življenje. Za-sačena tatova sta po vrsti priznala tatvine.
Za odpomoč stiski na Kočevskem
Deputacija mesta in revirja je odpotovala v Beograd
Kočevje, 23. januarja
Včeraj je odpotovala deputacija kočevskega mesta in rudniškega revirja v Beograd. Deputacija, ki jo sestavljajo gg. mestni župan notar Lovšin, profesor Uršič, Zdravrč in Peterlin, bo obiskala predvsem g. prometnega ministra, pri katerem namerava posredovati zaradi dobav premoga državi. Rudarji polagajo vse upanje na to de-putacijo, ker so prepričani, da se ji bo posrečilo prikazati g. ministru dejanski stan, ki vlada danes v kočevskem rudniškem revirju. Prizadeti rudarji si obetajo zdaj, da se jim bo omogočilo v bodočnosti vsaj toliko dela, da se bodo lahko za silo preživljali.
Deputacija pa se bo zglasila tudi pri g. ministru za trgovino in industrijo in pri g. ministru za gozdove in rudnike. Obema bo obrazložila težavni položaj, ki je nastal na Kočevskem zavoljo izvajanja sankcij,
zaradi katerih >0 v Kočevje vse lesno gospodarstvo zastalo, število brezposelnih se od dne do dne veča. Na vrata lesnih de-lavoev, voznikov m tesačev brezobzirno taka beda.
Tudi za pomoč Mestni hranilnici, ki je kakor znano v likvidaciji, bodo prosili. Težave Mestne hranilnice 90 posebno hudo zadele mestno občinstvo, bratovsko sklad-nieo, ki ima v tem zavodu znaten znesek, in mnogo drugih. Vprašanje Mestne hranilnice je poleg drugih nadlog, ki so zadele na še mesto, eno izmed najtežavnejših gospodarskih vprašanj Kočevja.
In naposled spremljajo deputacijo v mislih številni star®, ki so v veliki skrbi, kaj bo, 6e se ukinitev višjih razredov kočevske gimnazije pravočasno ne prekliče. Deputacija bo zato obiskala tudi g. prosvetnega ministra ter ga prosila za ohranitev neokrnjene gimnazije, kakršna je velike važnosti za prestiž tukajšnjih Slovencev.
Paul Raynaud predava v Beogradu
O svetovnih problemih, o Franciji in o Jugoslaviji
Beograd, 22. januarja. AA.
Po vrnitvi s svečanosti otvoritve nove železniške proge Veies—Prilep je imel Paul Reynaud, bivši francoski finančni minister sinoči ob 18.15 v dvorani KoLarčeve ljudske univerze pod okriljem Jugoslovanskega novinarskega udruženja zelo uspelo predavanje o predmetu: svetovni problemi. V natlačeno polni dvorani izbrane beograjske publike, je bilo opaziti predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, ministra Djuro Jankoviča, odpravnika poslov francoskega poslaništva Knobela, člana diplomatskega zbora in druge ugledne politične osebnosti
Ko je Paul Reynaud med drugim govoril o položaju v Franciji, je podčrtal, da se opaža padanje pro tim il it ar ist i 6n e propagande in naraščanje rodoljubnega čustvovanja. Politične stranke ki jih je pogazila gospodarska kriza in obča svetovna politika, so nesposobne, da sklenejo hitre odločitve, ki jih zahtevajo razni problemi. Po njegovem mišljenju se iz ruševin ostalih strank javljajo nove moči in novi pokreti.
Ko je govoril o Jugoslavija, je Paul Revna ud med ostalim rekel: Silno mi je milo, da je Jugoslavija popolnoma razumela interese svojega naroda. Jugoslovanski narod je eden izmed tistih, ki bi lahko rekel: Vi zahtevate od nas napor, ki predstavlja 20 do 30 % naše zunanje trgovine. Popolnoma je razumel, da v gospodarskem pogledu ne zadostuje samo prodajati, ampak moraš biti plačan od druge strani, in da je nujno treba braniti enotno politiko države kakor tudi vseh drugih držav, ki so v Ženevi in da je to izraz globokega in stalnega interesa, ker se na ta način branijo interesi miru samega. Vas je močno utrdila žailost, ki je bila tudi žalost mojega naroda. Vendar pa imate polno dobrih iizg'edov, ko pričakujete polnoletnost Nj. Vel. kralja, ki stopa na prestol. Imate modrega in obzirnega človeka, katerega sem imel priliko videti in se diviti njegovim visokim lastnostim in to je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. Srečen sem, da lahko pozdravim tega velikega moža. Vi ste v položaju, ki bi se z gospodarskega stališča imenoval zadovoljiv. Vaš finančni položaj se je zboljšal, ker je vaša vlada priznala denarni položaj tak kakor je.
Največji in najlepši češki film
»HIMNA SVOBODE« V gl. vi. ZVONIM3R ROGOZ
štefianik
Pride! KINO SLOGA Pride!
Kriza v peklu
Skoro vsj že veste, da me mori huda živčna bolezen. Neznosnih miuk naveličan sem si oni dan goreče želel smrti. Spomnil sem se rajnkega brata Pavleka, rajnke matere, svojih otroških lepih let. Šlo mi je na jok, rad bi bolečine raztopil v solzah, a ni se miposre" čilo. Bolečine, trde kakor granit stiskajo srce,— a ne omehčajo se. Srce, pre-trd.no srce kakor da poka, — a ne poči.
Oči imam zaprte; težko vzdihujoč poskušam molit;, prositi Boga za odrešitev, priklicati smrtnega angela Azra-ela. Usta vroče žebrajo.
Začujem' topel glas: »Prisezi na vse rimske dogme!«
Rad bi prisegel, toda glas mi ne gre iz grla. Težki balast znanosti tišči iz možganov im mi stiska grlo.
Odprem oči. . . »zagledam prikazen: »Kdo si??«
»Azrael!«
Krasen mladenič stoji pred menoj v vsej naravni popolnosti (a brezspolen), mirnih, jasnih, dobrih oči: zapahlja s črnimi obširnimi perotmi proti meni: zadiši po trohnobi. po gnilih kosteh. Obenem malce r>o kadihi. . . Groza me pretrese, a klj/ub mrzli groz zahrepe-nim po smrtnem objemu.
»Tvoj čas še ni prišel!«, šepne z žametnim glasom Azrael.
»A zaikaj moram toliko in tako dolgo trpeti na tem zveriženem svetu?«, povprašam tiho.
»Mys>terium passionis!«, odvrne Azrael mehko m milo ter — izgine. . .
Spet sem sam, ves poten ječim od muk. . . .
Naenkrat pa me prevzame besen sra. igranim se ga, a ne uDi anim. Same od sebe mi privrejo iz ust težke kletve. Kličem vse vrage, Satana. . .
Prikaže se sam poglavar pekla. A motni se voi slikan,, motite se Vi vs., če mislite, da je zasmrdelo po žveplu in da se je prikazala naga, kosmata mroina z rogovi, z dolgim rdečim jezikom in s kosmatim repom. Narobe. Zadišalo je po najslajših pariških parfumsh, Satan pa je bil naijdostojne-je cblečen po zadnji pariški modi, — ves »dernier cri«. Ves dostojanstven, ves v zlaitu, v težkih briljantih in vseh vrst draguljih. Obraza ni bil baš prikupnega in dobrotljiivega. Oči — jekleno trde, neusmiljeno pereče, — tenke u?._ w. trd. porogljiv nasmešek. Spora nil sem se: videl sem nekoč nekje por-trefcroo sliko prebrisanega konditijera-diiplomata iz dobe renesanse. Prav tak ;e Satan — le da njegov obraz cika bolj čistokrvni an-leški tip...
Narahlo se je prožno priklonil n vprašal, kaj želim od njega. Vprašal je !e zaTadi lepšega. o saj je dobro vedel, zakad sem ga kitic al.
Y ' .. sem si premislil, spet me ie prevzela predsmrtna groza. . . , pa sem "■n .oječe vpraa'1. če bi mogel skleniti z njim tako kupčijo, kakor so opra-
ne v bajkah, - in če b. mi mogel po-Sireči z izuainim predujmom.
z-ategmi je Krive ustne se bolj za-smenijivo, ze i\ar saaistično-sarKa-sticno m Mpi ego-voru s siKajocim, Kakar angiesKo jeruu zvenečim giasom:
»i<evse uioogo, n.au si domišljaš? Kaj naj počnemo s 1 vojo uoogo, skesano spokorjuno, usmiijeno-cmeravo dušico? . . in s ivojim lzmucciuin Ka-uitvciv^oun i . . saj se male žerjavice nisa vreden! Kvečaemu v vroč ■ pepel oi i e iposaam: . ./.meni se z boguun n Azraeiom, zinili, kar treoa, pa s trčiš narav nust Kakor iz ameriKansKega najuiaijsega topa izstu ek/tan v neuesa, ~ uic/,	b^j uezaK iLuut nisi poseonol
Ojbog,	~~ spet sem pogorel.
iViUv.ii'. se oom morai se v neoogied. .
Veiegospod Satan govori mirno in počasi dauje:
»bpion ~ Kriza! . . lak je naval na l>eiYj„, 5.11 .u sKoraj vso peklensko armado i-ovmirali v policijske kordone, da delajo in vzdržujejo red pred pe-KleuusKimi vratmi. Primanjkuje nam že ~ izurjenih kurjače v. Sploh nam vsega že nedostaja, le človeških kadavrov ne. Včasih, nekdaj v lepših časih smo se pulili za gosposke dušice, — za kmečke in delavske smo se navadno g. -o potili, Ln je biilo treba res dobro premišljenih. diplomatskih spretnih zanjlk, da smo jih polovili. A zdaj? . . Posel je postal dolgočasen, — hudiči [x>b'raio duše dušice knkor smetarji smeti.
In koliko ie teh smeti, ki nam jih na-mete ta sleparski, rokovnjaški svet
dan za dnem na grmade! Kam z njmi? Zmanjkuje nam prostora, kotlov, smole, z v epa, kunva. Uh, zadrega na zadrego! . . Niti knjigovodstva o dušah več ne vod mo, — nimamo knjig, spioh čemu to vestno zapisovanje, saj je tako aii tako skoraj vse, veliko in malo, že naše! Atles kebbach! . .
pri nas puščoba in tegoba bnez misli im lovskih zanjk, zgorajj nad nami pa še bolj neizmerna puščoba in praznota — stmašna brezposelnost. Zvonček pri nebeških vrat.h je zamrznil, a*T geljčki spe in drgetajo od mraza, sv. Peter pa smrči, da se tresejo ne le nebešba, ampak tudi naša vrata. Dela nas nervozne, nas, ki smo itak že vsi besni od živične prenapetosti, povzročene od skrbi, žalosti in studa. Vsaj brezposelni nismo, — to je sicer res« o, da bi le bili! O, da bi se nam povrnili stari, dobri, lepi časi!
Kakšen zanikem maiteiijal se nam vsiljuje! Prav malo je tolstih pečenk vmes, večina suhci in pritlikavci. Nič več ne diši pri nas po mastni pečenki, — grdo smrdi po kosteh in ko-ščicah! Prej smo imeli skoro same tolste pečenke. . . Užitek nam je bD v d:, nih časih, ~~ če smo s trudom in po sreči ujeli tolstega karmeličana, dobro rejeno nunioo, včasih cejo debelega škofa kakor vidliš vse to naslikano na starih, gotskih cerekvicah. Lutra in Katrico smo sprejeli nad vse slovesno s kcrrtn etno peklensko eodibo im z iinTc^'"1	raiali cel me-
sec dni. Kalvina smo pogostih, da je — prej že kar sfkeleit — počil in smo
Nekaj Francozov nas je včeraj prisostvovalo svečani otvoritvi železniške proge Veies—'Prilep. To v Franciji ne pomena kaj novega in posebnega, ker za prebivaloa oe-iraske pokrajine nin ravno jasno, kje je Veies in kje Prilep. Toda ko človek potuje skozi te pisane kraje, v katerih se nahajajo take narodne noše, nikjer ni svetu, se ne take narodne noše, kakor nikjer na svetu, se ne more upreti pokrajinski privlačnosti. Resnično pa je žeto ganljiva stvar za Francoza, ko opazuje to veHko delo zgraditve
Največji in najlepši češki fflm
»HIMNA SVOBODE« V gL vL ZVONIMIR ROGOZ
Pride!
KINO SLOGA
Pride!
železniške proge od Velesa do Priiepa in ko na ta način vidi tako rekoč poroko, ki se sklepa med francoskim znanstvenim duhom in jugoslovansko delovno sposobnostjo.
Na koncu te nove proge smo poleg zgodovinskih krajev videK tudi eno malo pokopališče francoskih vojakov, ki so pri Vas in ki vas nikdar ne bodo zapustili, ki jih vi čuvate v zemlji okoli Bitolja. To je bil edini kos zemlje, ki je ostal svoboden in kjer se
KINO SLOGA
Telef. 2730 SAMO SE DANES ob 16., 19.15 in 21-.15 urL senzacijonalni velefilm
r
H Vzroki svetovne vojne in njen potek H po vseh frontah sveta. Najvažnejše
■	osebnosti od leta 1895 dalje. Ruska
■	revolucija, fašizem in hitlerizem. — 1 Oglejte si brezpogojno ta spored!
KRIK SVETA
je vas narod junaško držal in junaško umiral Za vsakega Francoza je pravi ponos, ko vidi to sodelovanje v času svetovne vojne med Francozi in Jugoslovani, ki jo mi globoko hranimo v našem srcu, in prav tako sodelovanje v dobi miru, ki v dobrem delu zavisi od nas, kar bom tudi povedal svojim prijateljem v svoji domovini. Potrebno je, da sodelujemo med seboj z vsemi silaimi v velikem gospodarskem in političnem dedu. kakor je železnica od Velesa do Prilepa. V tem delu se vidijo vse možnosti našega sodelovanja.
mu morali trebuh s tremi doiguni š.vi zasiti, ln Ko iie poKouno priKoiračii Pietro Aretino, - to smo se mu klanjali! be jaz sem mu poijuOuii roko! Danes pa vse: škarta. S suhimi tercijai. n- pr. m s koščenima tercijaiikami smo zaba-saui vsa siuau_--a, nismo vedeli več, kam ž njimi- Nedostaja nam kuriva« pa kurimo namesto z drvmi — ž njimi ogenj pod kotli. To prasketa, potKa, c vrči in smrdi — do neba, — fej!
ndmo veseuje, edini cxJdčh mi je, da včasih vendarle najjdemo med smetmi kak izreden biser. To nam je ut;ha. Res prav izredni draguiji. Cesar Bor-gia in sestrica Lukrec.ja zelenita od zavisti. Sta prava »čevljarčka« v primeri ž niimL Zardeva<ta od sramu pred dandanašnjimi frkoiinčki in smrkljicami ki so ju nadmodirili Čakamo še na trumo tščev in tigic, — posebno pa na par prav posrečenih eksemrplarjev' ki so nam sacer že davno zapadli, a božja volčja še ni odločila in določila dneva, ko bodo nehali delati zgago in nesrečo med človeštvom, — saj se mora svet pokoriti za svoje grehe že za živa Pravična božja kazen, pokora in tako dabe!. . .
Kakor veš, se Satenu nrč in nihče ne smili a skoro bi me včasih malo ganilo, (oziroma vsatj mlsBni' da bi bilo lahiko malo drugače in bolje). Takrat namreč, bo nam nametejo od prema pora tesesamh kacfeaverčkov, delavcev. tako zvamnh duševnih in ročmiti, — skeletov v taki opremi, da niti davčni urad ni našel, na njih niti gumba z azarabftcuja. N5S ctrrijar fh ne bi
Domače Testi
*	Vineekovo— praznik hrvatskih vinograii-aikov. V sredo na dan sv. Vincenca je bilo po starodavnem običaju zelo živahno v hrvatskih vinorodnih krajih. Hrvatski vinogradniki praznujejo po stari tradiciji in po starodavnem zanimivem ceremonielu svoj praznik Vincekovo. Vinograde poškropijo z blagoslovljeno vodo in obrezujejo trte. Po vseh vinogradih pokajo možnarji, donijo stare pesmi, potem pa se uprizarjajo razne narodna igre.
*	Odsek za zaščito izseljencev pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje opozarja interesente, ki žele potovati v Iran (Perzijo), da bi tam dobili delo, da je zadnje čase za to prav malo upanja Zato naj nihče ne naseda vestem o možnosti zaslužka v Iranu in naj ne odhaja iz sedanje službe, da ne bo po nepotrebnem tmei stroškov in da ga ne bodo izrabljala. Če se pokaže kakšna možnost zaposlitve v Iramu, bo prizadete o pravem času obvestila državna izseljenska o-blast preko pristojnih srekih načelstev ali pa občin. Za zdaj ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in podrejeni mu izseljenski komisarijat v Zagrebu do nadaljnjega ne bosta sprejemala prošenj za odhod na delo v Iran.
*	Vrtnarp savske banovine so v Zagrebu osnovali svoje združenje. To je ena prvih takih organizacij v naši državi, člani so lahko poleg samostojnih vrtnarjev tudi pomočniki. U družen je se bo brigalo za strokovno izobrazbo in za naraščaj. Kdorkoli se za organizacijo zanima dobi podrobne informacije pri vrtnem arhitektu Karlu Belšanu (Zagreb, Heinzlova ulica 13), ki je bil izvoljen za predsednika.
*	ženski pokret v Bački. Akcijski odbor Ženskega pokreta v Subotici bo imel 20. februarja v mestni posvetovalnici svoj ustanovni občni zbor. Sodelovale bodo zn*>-ne feministke iz Beograda in Zagreba. Kot predavateljica o ciljih ženskega pokreta bo nastopila gdčna. Alojzija štebijeva iz Beograda. Aktrjski odbor je že tiskal letake o pomenu skupščine ter je nad 10.000 takih propagandističnih tiskovin raznešenih po Bački. Za ženski pokret vlada veliko zanimanje.
*	Smrt zaslužnega srbskega gledališkega igralca. V Beogradu ie umrl upokojeni član narodnega gledaMšča Tešimir Begovič ki je polnih 35 let aktivno sodeloval pri drami in operi. Med vojno je bil ves čas na iron-ti. Rajnki spada med pionirje beograjskega gledališča. Doma je bil iz Zemuna, kjer ie bil njegov oče ugleden trgovec in predstavnik srbskega življa. Zavzet 7a gledališko umetnost je Begovič že pred 50 leti zapustil dom in se v Beogradu pridružil neki potujoči skupini gledaliških igralcev.
*	Smrt ge. Marije Pnpovčeve. V Splitu je te dni umrla ga Marija Piipovae, vdova po pokojnem restavraterju in hotelirju Bogdanu Pupovcu. ki je imel znano restavracijo najprej v Trstu ter je bil pozneje zakupnik »Ljubljanskega dvora*: in končno do svoje smrti najemnik ^Palaeea Hotela« v Starem Kaštelu pri Splitu. Pokojnico so položili k večnemu počitku na pokopališču »Lovrijencu« pri Spitu 22. t. m. Blag ji bodi spomin, užaloščenim hčeram naše sožalje!
*	Znamke za zdravljenje obolelega pošt nega osebja. Minister za pošto, telegraf in telefon je izdal odlok da se smejo prodajati posebne znamke za poštarje in se nalepi jati na poštne pošiljke. Njih čisti dobiček je namenjen zdravljenju obolelega poštnega osebja. S tem je občinstvu dana prilika s prav malenkostnimi zneski priskoči na pomoč osebju one ustanove, katere se dnevno poslužuje. Znamke se prodajajo pri ^seh poštah po 1 Din in 50 par.
*	Avstrijski turistični biro v Zagrebu ja bil te dni otvorjen. Bavil se bo samo z dajanjem informacij o avstrijskih turističnih centrih. Biro, nameščen v Praški ulici U (telefon 81—70), vodi g. dr. Gustav Braun, ki je prej vodil tak biro v Beogradu.
*	0 žrtvi, ki jo je narasla Sava v torek zahtevata v Savijah, nam poročajo z Ječe: V družbi s sestro svoje gospodinje je tamkaj prala 26-letna Spanova služkinja Francka Kopačeva. Ko sta nehali prati in je španova s škafom perila na glavi počasi odhajala, je Francka pravkar ožemala zadnjo ruho. Iznenada ji je na mokrem kamnu spodrsnilo in z glasnim krikom je zdrknila v vodo. Spanova ji je naglo pritekla na pomoč in ji metala rjuho, da bi se je oprijela, a Francka se je samo še za hip pojavila iz valov, nato pa spet izginila v kalni vodi. Narasla Sava jo je odnesla s seboj. Pokojna Francka Kopačeva, ki je bila po
\oc pouiu, hu ti jJi ne Oi u*>gei ^uraiOni čev'|jar za dreto!
Pa tisoči in tisoči blago in neblago dšečih bivših žensk ki sta jih nesrečna dedna obremenjenost in beda vrg i na cesto m v jarKei ! ! Kam z goiami tega blaga?! Zdaj gnojimo ž njimi nova« erainčni drevesni park da vzgojimo novo kurivo. Petra Aretinskega pa smo postavili za šefa upravitelja. Premog nam je že davno ves pošel še ko-čevana nimamo niti djrobca več, — zadnje ostanke smo odstopili Vam za dolenjski brzovlak.
Hudo je na svetu, še hujše v peklu, — a najslabše posle, kupčije delajo nebesa!. . Skoro bi še samega Satanu obšlo usmiljenje!. . .
In kaj s nam še obeta? Ne upam si niti ma-lo pomislit: na to! Dasi sem sicer mrzel do absolutne ničle mrzk>-te, me le malce pogreje, če pomislim, kaj šale bo» ko se vname »svetovn; požar!«.
Zame bo najboljše tako: demisijoni-ra'l bom naj vzame vrag še Saitana! Pika! Brus!!!
Vstran obrnjen se je odhrknii, pljunil v dišeč robec (džimi), ~~ in že je izginil.
Razdišal se je blagi, sladki duh parfumov, — spet v mukah težko diham in vdihavam hladni, devetindevetde-set odstotno mokri ljubljanski zrak — z edinim upanjem, z edino tolažbo, da se bom mogeMče se bom moral) usm * liti sebe sam. — če se me ne usmilijo ne svet, ne Azrael, ne Satan.
rodu iz Vodic, je imela tudi v Ljubljani dosti poznanstva, saj je vsako jutro vozila mleko v mesto. Oblečena je bila v rjavo krilo in siv predpasnik, na nogah pa je imela gojzerice. Dekle je bilo krepko razvito, kostanjevih las in je imelo dobro ohranjene zobe. Kdor bi našel njeno truplo, je naprošen. da o tem obvesti županstvo na Je žici pri Ljubljani
*	Nov grob. V Mariboru je umrla 22. t m. gospa Antonija Sabati, soproga naduči-telja v pok. g. Josipa Sabatija v Zgornji Poiskavi in tašča znanega mariborskega odvetnika dr. Avg. Reismana Pogreb plemenite pokojnice bo v soboto v Zgornji Poiskavi. Žalujočim naše sožalje!
» Identiteta utopljenke, ki so Jo pri Ren-kah potegnili iz vode in potem pokopali na i litijskem pokopališču je bila preteklo soboto ugotovljena Pokomica je 20 letna ^Jožefa Sekirnikova. doma od Sv Eme na »ta jerskem bila pa ie v službi pri nekem bančnem uradniku v Ljubljani. Seznanila se je z nekim narednikom in najbrž jo je razočaranje v ljubezni spravilo v obup. Bila je tip zdravega, lepega kmetskega dekleta. Pogrešali so jo od 6 t m Identiteto je ugotovil brat pokojnice ki služi v Ljubljani pri policiji Spoznal je košček blaga ki so ga bili pred pogrelom odrezali od
pokojničine obleke
*	Zločin izsiljevanja. Senator Alibegovič v Sarajevu je dobil pred dnevi s strojem pisano grozilno pismo, v katerem so zahtevali neznani izsiljevalci, da mora do določenega časa izročiti na odrejenem mestu 55.000 Din. Bilo je celo navedeno, koliko mora biti tisočakov in koliko stotakov. Na določeno mesto naj prinese denar točno ob uri senatorjev sin, drugače pa bo v stanovanju eksplodiral peklenski stroj. S smrtjo so zagrozili senatorju in njegovemu sinu tudi za primer, če bi o pismu kaj povedala policiji. Senator je seveda zadevo policiji takoj prijavil in ko je njegov sin nosil na določeno mesto denar, so bili tam že policijski organi, da bi zajeli izsiljevalce. Neznanih zločincev pa ni bilo.
*	Uspešno zatiranje volkov. Gozdarska uprava v Rujevcu v okraju Bosanski Novi je organizirala lov na volkove na svojem področju. Čuvaji in tudi vaščani so v zadnjem času opažali štiri volkove, ki so se približavali tudi hišam. Po dobri organizaciji je imel lov tolik uspeh, da so od štirih zveri ubili 3, četudi so se lova udeležili samo 4 lovci in 12 gonja čev.
*	Obsodba blagajnika ozaliske občine. Pred okrožnim sodiščem v Zagrebu je bil obsojen na 14 mesecev robiie občinski blagajnik Nikola Golešič iz Ozlja. ki je bil obtožen zaradi poneverbe občinskega denarja. Po navedbi obtožnice so se načele manjše poneverbe občinskega denarja že poleti 1932. odkrila pa jih je lani kontrola sreskega načelstva v Karlovcu. Preskava je ugotovila, da si je blagajnik pridal blizu 72.000 Din. Za manjše zneske je oškodoval tudi razna društva.
Pri premieri se je javilo 40 dam z imenom
^Viktorija"
vsem Viktorijam!
Vsem damam s prelepim imenom Viktorije se nudi
BREZPLAČEN
vstop k predstavam veličastnega filma »Viktorija«. Edini pogoj: izkaznica in vstop v družbi. »ELITNI KINO MATICA«
* Novo akademsko glasilo. Prejeli smo iz Beograda prvo številko > Akademske štam-pe«, ki je »neodvisen organ akademskega in državljanskega javnega mnenja«. Kot program navaja na uvodnem mestu: >Za zdravo in trajno akademsko orientacijo, za pravilen razvoj, za močno usposobi j enje, za intelektualni, kulturni in moralni dvig, za duševno) duhovno in idejno edinstvo, kakor tudi za spoznavanje stvarne vrednosti in konstruktivnih sposobnosti narodne akademske omladine, je vprašanje njenega specialnega in lastnega tiska največjega pomena«. Urednik je Jovan Dragutinovič. Prva številka precej izčrpno in informativno obravnava preiskavo in sodni postopek na beograjski univerzi, studentske probleme, mednarodne odnošaje Jugoslavije in drugo. »Akademska štampa« izhaja vsak petek, izvod je po 1 Din.
• Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna J0S REICH.
Iz Ljubljane
u— Moščanskim obrtnikom ki so imeli svoj običajni občni zbor v nedeljo, je pone-deljski »Slovenec« skušal podtakniti nekako politično borbo med pristaši župana g. Pav-čiča in med drugimi obrniki. Zborovanje moščanskih obrtnikov pa je bilo tako, kakor so vsa obrtniška zborovanja, in g. Pav-čič je obrtnik, kakor so drugi. Podtikanje nekakšne politične bojevitosti je obrtništvu povsod in seveda tudi v Mostah samo v kvar. Ugotoviti je tudi treba, da se je zborovanja udeležilo 27 obrtnikov in da jih 14 sploh ni glasovalo. V sredo zvečer je novoizvoljeni odbor ne zaradi kakšne politične bojevitosti, temveč zaradi te glasovalne udeležbe podal ostavko in s tem dokazal, da so razne domneve neosnovane.
u— Ljud univerza. Ker je predavatelj univ. prof. dr. J. Hadži službeno zadržan, se njegovo predavanje o biologiji in 'ovu tuna ne bo vršilo 24. temveč 29. t. m. Dre-vi torej ne to predavanja na Ljudski univerzi.
u— Filozofsko društvo bo imeio v soboto 25. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi tretje svoje predavanje. Predavala bo vseuč doc. sa dr A. Sodnikova o temi »Matija Hvale Odlomek iz zgodovine filozofije pri Slovencih«. Vabljeni člani in oni ki se zanimajo Vstop prost
u— Prirodoslovno društvo v Ljubljani bo
imelo redni občni zbor v petek 31. t. m ob 1730 v balkonski dvorani na nmve-zi ^lani nai prijavijo morebitne predloge po pravilih pet dni prej.
ELITNI KINO MATICA<
TELEFON 21-24
DANES OB 4., 7.15 in 9.15 ZVEČER: PREMIERA VELIČASTNEGA VELEFILMA:
V n KTORIJA
Po istoimenskem romana svetovno-znanega književnika KNUT HAMSUN-A. V odlični kreaciji naslovne vloge:
Luise Ullrich
Režija: CARL HOFMANN ter MATIJA WIEMANN.	Godba: THEO MACKEBEN.
Romantični kraji, zeleni hribi, starodavni gradovi Norveške je ozadje	te krasne povesti o idealni ljubezni
Viktorije in Johanesa.	PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK.
PREMIERNI ~:iNO
u— Razstava slik akad. slikarja Slavka Tomerlina je odprta v Jakopičevem paviljonu do 26 t. m. ves dan od 9 do 19. ure Vstopnina 5 Din. dijaki 2 Din.
n— Občni zbor Narodne galerije bo v soboto. 25. t. m ob 6. v Narodnem domu
u— V društvu »Soči<{ bo imel v soboto 25 t. m. v salonu pri »Levu« ob pol 9. zvečer g. dr. Branko Vrčon zelo aktualno in interesantno predavanje, ki se glasi Med Rimom, Addis-Abebo in ženevo, italijansko abesinski spor v zrcalu svetovnega dogajanja naših dni člane in prijatelje vabimo k temu večeru s prošnjo, da se ga polno-številno udeleže. Vstop vsem prost!
u— Uspešna reklama za film »Viktorija«. Kakor je bilo objavljeno in je vsem spoštovanim damam znano, je Elitni kino Matica ponudil vsem damam ki so krščene na lepo ime »Viktorija«, priliko brezplačnega vstopa k predstavi Včeraj se je pri blagajni kina zglasilo nad 40 gospa in gospodičen, ki so se prav rade posiužile originalne ugodnosti. Zakaj tudi ne? Film je res veličastno delo, umetnina, kakršne so le redke v svetovni produkciji. Veliko jamstvo za to je
Iz Celja
e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek ob 20. prof. dr. Valter Bohi-nec iz Ljubljane o postanku in razvoju človeških selišč Predavatelj bo pokazal ob predavanju mnogih skioptičnih slik, kako je človek v teku dolgih vekov izpopolnjeval svoje bivališče.
e— Bolnišnica v preteklem letu. Lani je bilo na novo sprejetih 6947 bolnikov od prejš njega leta pa jih je ostalo 260, da jih je torej bilo lani v oskrbi 7207. Nalezljivih obolenj je bilo 360, na kirurgičnem oddelku je bilo natanko 1900, na ginekološko porodniškem oddelku pa 397 operacij Porodov je bilo 463. Umrljivost je bila 3.82 odstotkov.
e— Umrl je v sredo opoldne na Zgornji Hudinji v starosti 77 let posestnik in bivši dolgoletni lastnik gostilne pri »Grozdu« na Spodnji Hudinji g. Ivan Pristovšek. Bolan je bil samo en dan Zapušča dva sinova, eden je lastnik avtotaksijev v Celju drugi pa lastnik kemične čistilnice v Avstriji.
Ali je Vaša prebava v redu?
VZEMITE ZVEČER DVE DO TRI MALE
ARTIN-DRA2EJE
in zjutraj boste imeli lahko izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50
Ogl. reg. pod S. br. 7724/34.
že samo dejstvo; da je bil film ustvarjen po znamenitem romanu Nobelovega lau-reata Knuta Hamsuna. Glavno vlogo igrata Luisa Ullrichova in Matija Wiemann, oba sta se v tem delu izredno uveljavila. Elitni kino Matica ponovno opozarja vse dame Viktorije, naj le brez strahu izkoristijo priliko brezplačnega vstopa, saj je edini pogoj, da pokažejo izkaznico in da pridejo v družbi.
u— Zglasite konje in drugo vpreSno ii-vino! Vsi posestniki konj in ostale vprež-ne živine na območju velike Ljubljan e se opozarjajo, da morajo imeti živino in vozove zglašene pri mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1. Kdor še nima zglašenih, naj to nemudoma stori, da i ga ne zadene kazen. Prijaviti je treba zme-I rom tudi vsako spremembo, kakor nakup, prodajo poškodbo in podobno. Kdor pravočasno ne javi spremembe, je dolžan v primeru potrebe na lastne stroške oskrbeti to, kar je vpisano, pa ne odjavljeno.
u— Gpspodinje, pridite danes ob 17. na Breg št. 8., kjer bo brezplačni tečaj za torte, ki se bodo pekle v električnem štedilniku.
u— Tatvine v trgovinah. Predvčerajšnjim sta policiji prišla v roke dva sumljiva popotna človeka, ki sta v dveh različnih trgovinah v mestu skušala odnesti nekaj blaga, a so ju pri delu zasačili in prijeli. Prvi je bil neki mlajši krošnjar. ki se je namenil, da bo brez stroškov prišel do lepega jedilnega pribora, drugi pa neki starejši brezposelnik iz radovljiške okolice, ki
Z. K. D.
DANES ob 14.30 in
v nedeljo ob 11. uri
SMEH IN VESELJE
LUCY ENGLISH
kot
Hladna devica
ELITNI KINO MATICA
je skušal nekje na Starem trgu izmakniti dve lepi pižami. Oba bosta izročena sodišču in Gorenjec bo imel tokrat priliko, da zagovarja pred sodnikom že svoj trinajsti greh. V neki trgovini z usnjem, prav tako na Starem trgu. pa je nekdo ukradel okoli 30 kosov ševroja v skupni vrednosti nad 8000 Din. Za tatom ni sledu.
u— Spodnje hlače — plen policije. Kakor imamo v kriminalni kroniki vsak dan priliko ugotavljati. si daje naša policija največ opravka s tistimi neznanimi postopači, bednimi malimi tatovi in neduhoviti-mi priložnostnimi sleparčki. o katerih bi se lahko mnogokrat načelo vprašanje, ali spadajo bolj v referat kakšne<ra socialno-poli-tičnega urada ali policije. Tako je stražnik predsinočnjim na Kongresnem trgu aretiral dva mlajša brezposelna delavca, ker sta barantala za spodnje hlače, ki so se očesu postave zdele sumljivega izvora. Predsinočnjim in včeraj zjutraj so policijski organi izvršili obsežno racijo in pobrali po ulicah precejšnje Število klatežev in brezdomcev, a kakšnemu večjemu zločinu, kakor je ta zgodba s spodnjimi hlačami, niso prišli na sled.
Župni jezdni odsek poziva vse člane, ki so se prijavili v jahalni tečaj, da pridejo v soboto 25. t. m. ob pol 8. zvečer v pride—InPlz mlhwy dgovc dgovc dgovc Narodni dom v jahalni opremi Predaval bo poročnik br. Jovanovič. Kdor ne pride ali se pravočasno zadostno ne opraviči. Ko i?-kMu^en od tečaja. Vačeln:k
Opoldne, zjutraj in /večer.
P e t a n j s k,o pijte venomer'
* ?{f*iia> jo p««« vam «1? edino Vodnikova dru£*»a
Pogreb bo danes ob 15. Blag mu spomin, svojcem naše sožalje!
e— Počasna pošta. K notici pod tem naslovom smo še prejeli: glede dostavljanja pošte so razmere res neznosne. Pismonošam izven mesta so dodeljeni preveliki okoliši. Zato dobiva na primer Ostrožno pošto šele najkasneje ob 9. dopoldne. Zlasti so pozne tudi z znatno škodo, če gre za nujne brzojavke. Nujno prosimo, da se ukrene potrebno za hitro dostavljanje pošte.
e— Neznani pobalini so pred kratkim odbili vrhove vsem mladim jablanam ob državni cesti od Bulejevega mosta do Levca.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Katja« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Učitelji mariborskih meščanskih šol za svoje pravice. Na občnem zboru so se obravnavale važne zadeve meščan^košol-skega nastavništva v zvezi s predavanjem g. A. Žerjava o smernicah za bodoče društveno delo. Poročali so o društvenem delovanju ravnateljica ga. Irma Scheligo in S. Rode. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika ravnatelj Drago Humek, za njegovega namestnika nastavnik g.Korošec, za tajnika nastavnik Albin žerjav. Na občnem zboru sta se obravnavali tudi vprašanji monopolizacije knjig potrebna reorganiza-cijega stanovskega lista »Meščanska šola«. Tudi sta se v okviru udruženja osnovala pedagoški in pravno zakonodajni odsek.
a— Alpinistična visoka šola. V njenem okviru je bilo v sredo zvečer v dvorani Ljudske univerze in v organizaciji preda-valnih večerov zimskosportnega odseka tukajšnje podružnice SPD poučno skioptično predavanje, ki ga je imel dr. B. Brecelj iz Ljubljane o prvi pomoči pri planinskih nesrečah. pri reševanju v štrenah in po zimi izpod plazov ter drugih reševalnih planinskih nalogah. Predavanje je bilo dobro obiskano in so bili navzočni stalni obiskovalci naše mariborske alpinistične visoke šole. Uvodoma je spregovoril prisrčne pozdravne besede v imenu organizatorjev alpinistične visoke šole ravnatelj dr. Josip Tominšek.
a— Kulturne novice. Pod okriljem tukajšnje Glasbene matice se je osnoval poseben mladinski zbor, ki šteje skoro 100
^ Zvočni kino Ideal ■
1	Danes ob 4. 7. in 9.15 uri
■ najveličastnejši film po znanem gledališkem komadu

Ljudje v belem
Skrivnost zdravnika-specialista
za ženske bolezni Vstopnine 4.50, 6.50 in 10 Din.
članov in ki predstavlja že v svojih počet-kih dragocen pevski material. — Ravnatelj Glasbene šole tukajšnje Glasbene matice prof. Marian Kozina končuje svojo drugo opereto, ki bo v kratkem gotova in ki se bo najbrže še v tej sezoni uprizorila v tukajšnjem Narodnem gledališču.
a— Gledališke vesti. Radi nenadne obolelosti gdč. Pavle Udovičeve je bila včeraj namesto napovedane vprizoritve operete »Bajadera« prva ponovitev komedije »Zlati rudnik«. — Konec prihodnjega tedna bo premiera »Kariere kanclista Vinciga«, g precejšnjo satirično ostjo pisane veseloigre nemškega pisatelja W. Lichtenberga.
a— Mestna socialna poPtika. V Ljudski kuhinji prejema točasno hrano 820 brezposelnih in pomoči potrebnih, v javni kuhinji pa 61. Skupno 381 porcij dnevno.
a— V propagandi je moč. Tega se zaveda tukajšnja Tujsko-prometna zveza, ki se je v smislu sklepa nedavne plenarne seje zastopnikov vseh važnejših tujskoprometnih ustanov dovolil za bodočo sezono v propagandne svrhe znesek 187.500 Din. Tud! se bo za vse območje bivše mariborske oblasti izdal poseben reprezentativen prospekt v srbohrvatskem. češkem, francoskem ta nemškem jeziku.
a— Javna dela na račun Pomožne akcije.
Iz računa precej skromnih dosedanjih dohodkov Pomožne akcije, ki izkazuje v gotovini 150.504 Din, se bodo vršila naslednja javna dela: ureditev Tomšičevega drevoreda, dovršitev zbiralnega kanala v Jadranski ulici, naprava kanala v Tvorniški ulici in odkop cestišča na neimenovani ulici pri Strmi ulici. Tudi je za javna dela obljubljen od strani banske uprave znesek 100.000 Din, ki pa še ni dospel.
a— Nova postojanka. V letošnjem delovnem programu mariborske Tujsko-promet-ne zveze je tudi kompletna ureditev propagandne in potovalne pisarne v Ptuju, s čimer se bo povečalo število propagandnih postojank na področju tukajšnje Tujsko-prometne zveze na osem in jo v tem oziru prekaša le zveza v Novem sadu, ki razpolaga z devetimi poslovalnicami.
a— Sodni odmevi krvave gostije. Mali kazenski senat, je razpravljal včeraj dopoldne o zanimivem primeru, ki je privedel na zatožno klop 23 letnega posesfniškega sina Roka Novaka in 25 letnega Tita Klajn-ška. oba iz okolice Dežna. Dne 24. februarja 1935 sta se ob priliki neke grostije spo-rekla in nato spopadla ter je Klajnšek odnesel iz tepeža smrtnonevarne poškodlie in je Ie naključje, da ni podlegel nevarnim poškodbam. Ker sta b;la dolgo let prijatelja, se je dne 6. novembra 1935 podal Klajn-šek k Novaku, hoteč se ž njim »pobotati«, in je poklical Novaka iz hiše. Ko se je pojavil Novak na pragu, je Klajnšek zamahnil z žepnim nožem proti njemu ter ga zabodel v prša. da je Novak obležal v krvi. Včeraj sta se pred razpravo pobotala, češ, da itak nista nikdar imela drug proti drugemu ničesar. Toda njuno pobotanje jima ni pomagalo ter je senat obsodil Novaka na 1 leto strogega zapora. Klajnška pa na 1 leto robije ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let.
a— Na drevesu obešenega konja so našli včeraj na Šobru nad Kamnico ob nekem strmem klancu. Zaradi blatne ceste je namreč voz s konjem vred zdrčal preko cestnega roba po strmem klancu navzdol in je po nesrečnem naključju obvisel konj z vajeti na drevesu in poginil. Posestnik trpi občutno škodo.
Zinimiva pravda Bate v Ljubljani
?o dobavljenju novih podatkov se bo razprava
nadaljevala
Ljubljana, 23. januarja.
Dne 7. oktobra 1934 se je vršil zbor »Narodne Odbrane« v okviru akcije »Svoji k svojim«. Na tem zborovanju je med drugimi nastopil kot govornik Franjo Kristan, čevljarski mojster iz Ljubljane. Ostro je kritiziral delo in sistem Bate, češ da ogra-žata eksistenco tisočev čevljarskih rodbin širom države.
Zaradi tega govora je tvrdka Bata vložila zoper Franja Kristana pri ljubljanskem sreskem sodišču tožbo zaiadi klevete in zaradi prestopka po zakonu o nelojalni kokurenci. Tožbo je sodišče lansko pomlad zavrnilo z utemeljitvijo, da tvrdka Bata po zakonu ni upravičena tožiti, ker so se po Kristanu izrečeni očitki nanašali le na Jana Bato osebno kot lastnika Batovih tvornic, ne pa na tvrdko. ki je protokoli-rana v Jugoslaviji.
To razsodbo je prizivno sodišče razveljavilo in vso zadevo vrnilo v ponovno razpravo sreskemu sodišču z utemeljitvijo, da se mora šele v sodnem postopanju ugotoviti, v koliko sre za Bato osebno in v k" liko za Bato kot jugoslovensko tvornico.
Tako se je danes vršila ponovno razprava, v kateri je sodnik dr. Rus povzel vse glavne, doslej od obeh strank predlagane j navedbe in dokaze. Ob tej priliki je ugo- ' tovil da sp!s> v nravd* n^seeaio že 100 strani.
Zastopnik zasebne tožiteljice g. dr. Frlan ,
je nato preciziral tožbo in konkretno navajal, s katerimi besedami se tvrdka Bata čuti žaljeno in oškodovano. Branilec obtoženca g. dr. Zajec je nato izjavil, da nastopa obtoženec za svoje trditve dok" t resnice, ter je predlagal, kateri dokazi naj se izvedejo. Prav tako je tudi zastopnik tožiteljice predlagal razne dokaze. Od obeh strani je bilo predlaganih tudi več prič, med njimi gg. minister general *ivkovič, bivša ministra dr. Kramer in Mohorič, univ. prof. dr. Bajkič iz Beograda, ravnatelj Batovih tvornic v Borovem Maksimovič, podpredsednik Narodne banke dr. Belin in cela vrsta naših čevljarskih mojstrov. Zastopnik zasebne tožiteljice je dalie predlagal, naj se izvrši ogled na licu mesta v tvornici v Borovem, kjer naj bi se sodišče prepričalo. da so vsi očitki o Borovem neutemeljeni. Sklep o izvedbi dokaza si je sodišče pridržalo.	„
Sodnik je odločil, da se najprej ugotovi, ali gre pri Bati za tuj ali domač kapital, ter je po predlogu branilca tožene stranke odredil .da se pribavi Batov akt iz ministrstva trgovine. Cim bodo ti podatki prišli, se bo razprava nadaljevala.
Razpravna dvorana je bila vsa natrpana =! poslušalci, med katerimi so bili pretef--*evliarski obrtniki in pomočniki, d se naravno za potek razprave zelo zanimajo in so ji zato ves čas sledili z napeto pozornostjo.
>
Gospodarstvo
Počasno dviganje zaposlenost! v
Osrednji urad za zavarovanje delavcev objavlja podatke o gibanju zaposlenosti odnosno o stanju zavarovanega članstva pri vseh krajevnih organih v naši državi. Od oktobra na november je sicer skupno število zavarovancev nazadovalo za 1967 na 599.655, vendar je ta padec pripisati le sezonskim vplivom. V primeri z novembrom prejšnjega leta pa je bilo lani v novembru število zavarovancev večje za 35.381 ali za 6.3%, v primeri 8 predlanskim novembrom «a za 58.965 ali za 10.9%.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v novembru 21.57 Din. t. j. za 0.36 Din manj nego v prejšnjem letu. Ta razlika pri dnevni zavarovani me,zdi v primeri z istim mesecem prejšnjega leta pa se polagoma krči. kajti v lanskem juniju je znašala 0.65 Din, v novembru pa le še 0.36 Din.
Čeprav je bila povprečna dnevna pava-rovana mezda je nekoliko manjša nego v prejšnjem letu. se je vendar zaradi večjega števila zavarovanih članov zavarovani zaslužek povečal na 323.3 milijone Din t. j. za 13.6 milijona Din več nego v novembru prejšnjega leta.
Od posameznih okrožnih uradov beleži v primeri z lanskim novembrom relativno največji dvig okrožni urad v Dubrovniku, in
sicer za 27.2%, nadalje okrožni urad v Ni-šu za 19.8%, v Osijeku za 17.9% in v Zagrebu za 6.5%. Pri okrožnem urada ca dravsko banovino je povečanje v primeru z prejšnjim letom Ie malenkostno in je v novembru znašalo le 0.7%. Tudi vse tri pri-vatno-društvene blagajne v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani beležijo prirastek zavarovanega članstva. Gibanje članov v novembru zadnjih treh let v vsej državi in posebej v dravski banovini je bilo naslednje:
vsa država od tega dravska ban. nov. 1933 540.690	77.877
nov. 1934 564.274	81.526
nov. 1935 599.655	82.109
razlika nasproti nov. 1934 +6.3% razlika nasproti nov. 1983 4-10.9%
+0.7% +5.4%
Slovenija je zlasti v lanskem letu v kon-junkturnem razvoju precej zaostala, kajti število zavarovanega delavstva se je bilo v novembru le za 0.7% večje nego v novembru prejšnjega leta, dočim je v vsej državi narasla za 6.3%. Če pa vzamemo samo krajevne organe izven dravske banovine. tedaj znaša pri njih povečanje članstva v primeri s prejšnjim letom 7.2%.
Pred zborovanjem našega lesnega gospodarstva
Naša lesna industrija in trgovina pričakujeta z največjim znimanjem veliko zborovanje našega lesnega gospodarstva, ki ga je sklical po pooblastilu ministra za šume in rude ban dravske banovine, in ki bo v nedeljo, 26. t. m. ob 10. uri predpoldne v Trgovskem domu.
Na zborovanje pride, po preje.tih obvestilih več članov kraljevske vlade. Zlasti se pričakuje osebna udeležba ministra za šume in rudnike g. inž. Djura Jankoviča in ministra za zgradbe g. dr. Marka Kožula. Prijavljena je tudi že udeležba številnih delegatov in članov lesnih organizacij iz ostalih lesno-produkcijskih pokrajin naše države. V čim večjem številu se bodo udeležili zborovanja tudi naši lesni industrijalci in trgovci ter gozdni posestniki.
Na zborovanju bo prilika, da še enkrat z vso prepričevalnostjo opozorimo merodajne in odločujoče čin^telje, da se ne smf odlašati z ukrepi, ki so jih že predlagale organizaočie lesne industrije in trgovine, da se omilijo posledice, ki so nastale v zvezi z izvajanjem sankcij nasproti Italiji. Le takojšni in radikalni ukrepi od strani državne uprave morejo preprečiti še težie in nenopravliive posledice za naše gospodar-
ONI, KI MNOGO JEDO IN VELIKO SEDE TER ZARADI TEGA NAJČEŠČE TRPE NA TRDI STOLICI,
naj pijejo dnevno po eno čašo naravne
FRANZ - JOSEFOVE
grenele, tu ju je treba prej nekoiuto segreti. Davno preskušena
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica
se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br. 80474/36.
Težavna situacija lesne industrije v Rosni
Ravnatelj Šipadovega skladišča v Šitbe-niku g. Milan Jakainovič je dopisniku »Jutam joga lista« dal zanimive informacije o posledicah sankcij za lesno industrijo v Bosni. G. Jiatkanovič je dejal, da so sankcije v zvezi s protisankoijami privedle vse naše gospodarstvo v docela nov položaj in da trrpi naiša lesna industrija ogroarmo izgubo, kajti 60% našega izvoza lesa je prej šlo v Italijo. Izguba tega tržišča pomeni katastrofo tembolj, ker na druga strani nimamo odjemalca, na katerega bi lahko stalno račun ali, da bo ta višek konsuimiral. Neosmo-vane so trditve, da lahko dobimo nove kon-sumonte v Afriki, Angliji, Franciji, Španiji v Levarnrbu in Južni Ameriki, ker imamo te komizumente že od prej in so oni uvozili ostanek 40%. Glede na otkolnost, da so te uvozne države po večini z dobavnimi pogodbami vezane, ni mogoče računati na znaitnejše povečanje našega izvoza, zlasti ker v teh državah dnevno vidimo nove težkoče jn zapreke pri izvozu.
Hudo trpi zaradi zastoja izvoza tudi Ši-benik, ki je naš izvozni center za les iz Bosne. V prvi polovici lanskega leta je šlo mesečno preko Šibeniika po 15.000 kub. metrov lesa. sedaj pa se izvozi na mesec 3000 do največ 3500 kub. metrov. Ker zaenkrat ni upanja na zbo^šanje situacije, so morala bosanska rndustrviška podjetja reducirati obratovanje, hn sicer prav tako za 60%. kolikor znaša iz-padek pri izvozu. Mnogi obra ti so sp'oh ustavili delo. Sipa d kot državno podjetje pa še ni izvedel nikakih redukcij.
f^stMidarske vest"
= Nazadovanje avstrijskega izvoza lesa v Italijo. Z Dunaja poročajo, da se je izvoz lesa iz Avstrije v zadnjem času precej poslabšal in tudi v lesnih obratih so pričeli produkcijo krčiti. Ta pojav je posledica okolnosti, da trpi izvoz v Italijo zaradi nepovoljnih plačilnih pogojev. Izvoniki dobivajo plačilo za izvoženo blago z veliko časovno zakasnitvijo. Številna lesna industrijska podjetja zaradi tega nočejo več sprejemati naročil iz Italiji, ker spričo velikih nelikvidnih terjatev v Italiji nimajo potrebnega obratnega kapitala. Izvoz v nekatere druge države je še precej ugoden, slabe razmere v plačilnem prometu v Madžarsko pa deloma ovirajo tudi izvoz v to
državo. Pričakovano oživljenje izvoza r Italijo po sklenitvi novega plačilnega sporazuma se ni uresničilo.
= Po skoro petih letih končana preiskava zaradi dunajske KreditanstalL Kazenska preiskava proti bivšim članom direkto-j rija in upravnega sveta dunajske Kreditan-stalt je bila po skoro petih letih te dni končana. Izredno obsežen akt je bil izročen državnemu pravdništvu, ki je sedaj pričelo, sestavljati obtožnico. Preiskava se je vršila zaradi goljufive in lahkomiselne kri-de kakor tudi zaradi poslovne nezvestobe. Seveda se je v zadnjih petih letih krog ok-krivljenoev zaradi ustavitve postopanja proti posameznim in zaradi smrtnih primerov precej skrčil. Okrivljenci nameravajo na lastne stroške preskrbeti izvedensko mnenje strokovnjakov za knjigovodstvo in ga predložiti sodišču. Preiskava v tej aferi traja že od 31. maja 1931.
= Naš klirinški dolg v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo, da se je naš klirinški dolg nasproti Češkoslovaški v zadnjem času nekoliko povečal. Ob koncu decembra je znašal saldo 81.8 milijona Kč, dne IT. t. m. pa se je dvignil na 86.8 milijona Kč. t. j. na 158 milijonov Din. Znatno klirinško terjatev ima Češkoslovaška nasproti Rumu-niji, namreč 11 milijonov Kč in nasproti Grčiji 68 milijonov Kč. Aktivni saldo v kli-;ngu z Italijo znaša 26 milijonov Kč. s Turčijo pa 62 milijonov K5.
—	Nova rudarska družba. Trgovinski minister je odobril ustanovitev delniške družbe »Montana« a. d. v Beogradu z delniško glavnico 10 milijonov Din. ki se lahko poviša na 20 milijonov. Namen družbe je, da kupuje in prodaja rudarske in topilniške proizvode in po potrebi tudi rudnike. Vpis delnice je od 26. do 30 januarja pri Jugo-slovenski udruženi banki v Beogradu in 6i ustanovitelji pridržujejo pravico repartici-je delnic. Dne 30. januarja ob 4. popoldne pa bo že ustanovni občni zbor.
—	Izvoz Jabolk v Nemčijo. Privilegirana izvozna družba poroča, da velja naknadni kontingent 360 vagonov nepakiranih jabolk za izvoz v Nemčijo v januarju in februarju tako za industrijska kakor tudi za namizna jabolka.
—	Za vnovčenje kožuhovine je sedaj
pravi čas. Ne zamudite sa, pošljite ko-žuhovino takoj »Divji koži«, Ljubljana — Veleseiem, ker bo dražba že v ponedeliek 27. t m.
= Nova katastrska uprava v Ljutomera.
Finančni minister je odredil, da se iz sedanjega področja katastrske uprave v Ptuju izvzame področje ljutomerskega sreza in da se za ta srez ustanovi nova katastrska imrava v Liutomeru.
= Dobave. V intendanturi Štaba IV. ar-miiske oblasti v Zagrebu bo 24. t. m. direktna pogodba za nabavo 7.000 kg čiste sviniske masti. 25. t. m. za dobavo 20.000 ksr testenin. 27. t. m. za dobavo 7.000 kg čiste sviniske masti. 28. t. m. zp dobavo 7.000 kg čiste sviniske masti in 29. t. m. za dobavo 4.000 kf ft'ste sviniske masti za po+rotM* ''ravslr««	oblast*.
■Pr* avtomob^skem r>oUni IV. armiiske oh^sti v Zagrebu bo 11. februaria ofertna IicitpHia m dobavo kompletnega aparsta za vuTkf«i7nranie gume.
Borze
23. januarja
Na liublianski borzi je deviza Newyork danes nekoliko popuSčala. V privatnem kliringu notiraio avstrijski Silinel 9.32—9 .**>. angleški fimfr pa ?0—257.80 V zagrebškem privatnem kliringu ie bil promet v avstriiskib SHipgib nr> 9 3? v apctegldh funtih no v grSkib bonih no SO 57 !n v 9nq.notH>i pezetih r>o «74. NemSk' kdr»n-Ski čeki so se trgovali v ^asrrebu po 14 40. v Beogradu r>a r»o t* 50 Tla konec i^uaHa so se nem5V? M-v-tisif! ^»Vi v	b" tr-
govati no 14 ?250 *a sr«do febrnarla se ie nudil denar po 14.i o	f»brnarte na
no 14 1 r
Na rairrebSkem efektnem tr^iSčii se ie
VOtna SV^a v.n mate^Vost r>krPTv'1q Mo-iri^ei -te >»11 toVUii^oV rvn	nimpiii po TV> S^S
fV T*or,«rrodi? _ 35« 1 Pmnpf te tudi v dalmatinskih agrarnih obvpznioah rvo fiO 50 v •Rloirmrpm nosniibi po 81 (v T?pnmvi(1ii r>n 89.50) in V 7*? S«V<rm»»n«->veTTl nosn-iil" rvri 7<l.
De vi 7*
LtubMana. 'Amsterdam 2971—398560. Beriin 1756.08—1769.95, Bruselj 738 47— 743.53. Curih 14">4.22—1431 29 London 21602 -218.07. New York 4331.45- 4367.76. j Pariz 288.53—289.97, Pra«a 181.19—182.30.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.26, London |
15.2050, Newyork 30650, Bruselj 51.9250, Milan 24-50, Madrid 42, Amsterdam 208.60, Beriin 123.65, Dunaj 56.90, Stochohn 78.3750, Oslo 763750. Kobenhavn 67.85, Piraga 12.73, Varšave 57.90, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.	. .
Efekti —
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 354—355, za februar 353—337. za marc -maj 353—356 4% agrarne 44 den., 6% begluške 64 den. 6% dalm. agrarne 60— 61, 7% isivest. 76.50—77, 7% Blair 71.50 den. 7% Drž. hip. banka 79—79.50, 8% Blair 81.25—81.50: delnice: PAB 235 den., Šečenana Osiiek 130 bi.
Beograd. Vojna škoda 354.50—355 (355 —356), za marc (355), 6% begluške 64.75 —65 (64.50—65) za ultimo 62.50 - 63 (62.50), 7% invest. 79.25—79.75 (79.75). 7% stabiliz. 78.50 bi.. 7% Blair 72.50-73 (72.50), 8% Blair 82.25-83 (82.50), 7% Drž. hip. banka 79.25 den., PAB 235— 237 (236). _
Blagovna tržišča
ŽITO
+- Chicago, 23. ian. Začetni tečaji: pšenica: za moj 100.875, za julij 89375. za
sept 88.25; koruza za maj 60.625.
+ Winnipeg, 23. jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 88.125, za jelij 88.75.
+ Novosadska blagovna borza (23. L m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: baška in slavonska 175—177; ladja Tisa ali Begej 178 —180; okolica Sombor 172—174; sremska in banatska 174—175. Oves: baški, sTem-ski in banatski 139—141. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 132.50—137.50 Koruza: baška in banatska 119—121. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 255—275; »2« 235 —255; »5« 215—235; »6« 195 -215: »7« 160 —170; »8« 112.50—117 50 Otrobi: baški sremski m banatski 99—101. Fižol: baški beli 215—220.
Budimpeštanska terminska borza (23. t. m.) Tendenca stalna: pšenica- za marc 18.01—18.03, za maj 18.30—1832; koruza: za m<»i 15.63—15.65.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 22. jan. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za jan. 6.01 (prejšnji dan 5.93) za oktober 5.64 ( 5.57).
4- Newyork, 22. jan. Tendenca prijazna. Zaključni tečaji: za jan. 11.80 — 11.76. za julij 10.85 (10.74).
Beckov ekspoze
Notranje-politični pomen ministrovega nastopa — Preokret ▼ gledanju na Ženevo — Sporazuma s ČSR še
ne bo
Varšava, 20. januarja
Poljski vnanji minister Beck ne spada med najbolj zgovorne državnike, a Poljska ue med države, ki bi se mogla šteti med malo pomembne v sodobni Evropi. Zato je umlji-vo, da je Beckov ekspoze pred vnanjepoliličnim odborom poljskega Sejma vzbudil precej pozornosti.
Prvič je že sam nastop ministra Becka dogodek. Ko so ga napovedala prva poročila iz Varšave, so ga tolmačila z internimi poljskimi političnimi razmerami, namreč na ta način, da smatra vnanji minister zato za potrebno, da pred Sejmom sam brani proračun svojega resora, da s tem poravna malo zamero, ki je nastala med njim in sejm-skimi poslanci. Znano je namreč, da Beck ne spada med najbolj priljubljene ministre poljskega kabineta, kakor ima tudi njegova vna-nja politika zelo mnogo nasprotnikov, seveda v prvi vrsti med nasprotniki sedanjega političnega sistema. Prav v zadnji doti so se znova zgostile vesti, ki vedo poročati o rastočih notranjih nasprotjih v vladnem taboru samem zaradi tega, ker baje smatra del vladnega bloka za potrebno, da se preusmeri notranja poljska politika tolj v demokratično smer. Beck ne pripada tej skupini in ima zato tudi iz notranjepolitičnih razlogov precej nasprotnikov. Da je proti svoji navadi osebno nastopil v vnanjem odboru. bi se po teh interpretacijah moralo smatrati kot znamenje, da so se notranja nasprotja povečala in da si skuša Beck utrditi položaj v parlamentu.
Vendar v izvajanjih ministra Becka ni bilo refleksov teh trenj. Njegov ekspoze je vzbudil zlasti na zapadu dober odmev. Bil je zmeren in preudaren. Zlasti se je opazilo, da je Beck naglasil zvestobo Društvu narodov ter načelom, na katerih sloni ženevsko delo. To je tem bolj važno, ker ni prav daleč čas, ko so se iz Poljske čuli jako malo laskavi glasovi o Društvu narodov in ko se je celo reklo, da bi mogla Poljska dobro izhajati tudi brez te mednarodne institucije. Še posebno so tehtale le vesti, ker se je vedelo, da odgovarjajo razpoloženjem samega maršala Pilsudskega. Iz Beckovega ekspozeja se prav dobro razvidi. da je ta faza v poljski vnanji politiki že preteklost Da izrazi sedanje naziranje o Ženevi, je Beck porabil italijansko - abesinski spor, naglasil, da je Poljska v prijateljskih stikih z Italijo, toda da je kljub vsemu temu izvršila svojo dolžnost napram Društvu narodov in njegovim načelom.
Zelo se je nadalje opazilo, kako je Beck naglasil prijateljske zveze napram Franciji in Rumuniji. V Varšavi so često v zadnjih letih z nekim posebnim zadovoljstvom pokazali svoje nezadovoljstvo z načinom francoske vnanje politike, kar je izviralo od dobe onega nesrečnega projekta za pakt štirih velesil, ki je Poljsko tako silno užalil. Pozneje se je Poljska čutila užaljeno zaradi francoskih teženj, da stopi v čim tesnejše zveze s Sovjetsko Rusijo, na kar je Varšava odgovorila z zaokretom na nemško stran. Dasi danes to ni aktualno, je smatral Beck vendarle za potrebno, da se v svojem ekspozeju dotakne te zadeve. Storil je to na ta način, da je posegel nazaj na nesporazum glede načrtov vzhodnega pakta, pa v zvezi s tem naglasil, da mora vsakdo iskati s Poljsko najprej soglasja, ne pa da bi ji predložil že dokončno formulo z zahtevo, da pristane na njo. To stališče ni novo, saj ga je Poljska izrazila £e ponovno v
dobi. ko so bila na dnevnem redu prizadevanja za vzhodni pakt Da je smatral Beck za potrebno, da še enkrat poseže po razlagi teh odnošajev, se more smatrati za znak, da ne želi nadaljnje zamere v tem področju. Vidi se tudi v ostalem, da želi ostati Poljska v skladu z voljo in željami vodilnih zapadnih sil, pa da se čuva opasnosti, da bi se mogla znajti sama s svojim nemškim sosedom ter napol zaveznikom.
Razmeroma malo pomembni so oni stavki, ki jih je Beck odmeril odnošajem do Sovjetske Rusije. Pač pa je pomembnejše, kar se je čulo o razmerju do bližnjega eo-sadstva. Na naslov Litve je izrekel Beck prav trde očitke, hude obdolžitve, ki bi mogle pomeniti jako nevarno stanje, če ne bi bila Evropa navajena, da v tem področju sploh ne računa z normalnimi odnošaji. Saj je poljsko - litovska meja edino področje v Evropi, na katerem še vedno nimamo normalnih sosedskih odnošajev. Beck je pred vsem svetom obdolžil bivšega člana litovske vlade udeležbe pri finansiranju teroristične akcije na poljskem ozemlju, odkritje, ki ga že poznamo iz procesa proti morilcem ministra Pierackega. Kakor rečeno, napeti odnošaji v tem pod.očju ne presenečajo, ker smo vajeni tu računati še nadalje z nepremostljivimi nasprotji.
Bolj vzbuja našo pozornost druga stran sosedstva. Beck je smatral za potrebno na-glasiti pri pasusu o Italiji, da Je varšavsko in rimsko vlado vezalo prizadevanje za podpiranje enako usmerjenih držav v Podunav-ju. Poljska se torej tu še posebej kaže kot zagovornica onega zasnutka ki je skušal ojačiti madžarsko pozicijo, pa nemara ludi avstrijsko, v naslonitvi na Italijo, kar je sicer samo na sebi lahko povsem v redu, kar pa moramo vendarle taksirati tudi že iz drugih vidikov. Zlasti Budimpešta ni nikdar prikrivala, kako si tolmači tako prijateljstvo, pa se je napram Češkoslovaški vdajala že visokoleteČim nadam. Ni čuda, da je početje vzbudilo tudi v Bukarešti že veliko nejevoljo. Ker pa vse to danes ni niti najmanj aktualno, je razumljivo, da je bil Beck v tem poglavju redkobeseden, ali kar je naznačil, je vendarle vsaj majhen obliž za podunavske protežirance.
Pasus o Češkoslovaški je tak. da z njim seveda ne moremo biti zadovoljni kot zvesti njeni zavezniki in iskreni prijatelji. Zelo je sumljivio in neiskreno, da govori Beck o poljski narodni manjšini samo pri Češkoslovaški. kjer je najmanjša in kjer se ji prav gotovo najboljše godi, ne pa n. pr., o oni pri Nemčiji, kjer je njena usoda taka, da je žalostno. Praga je predlagala svoj čas, da se predloži spor o tretiranja narodne manjšine razsodišču, kar pa je Poljska odbila in tudi Beck sedaj česa takega ne omenja, pač pa zaključuje, da je značaj nadaljnjih češko - poljskih odnošajev zavisen od postopanja s poljsko manjšino v Češkoslovaški. S tem je izrečeno, da bodo še nadalje ostala trenja in nasprotja v tem področju.
V -celem tedaj Beckov ekspoze ne prinaša novega, marveč kaže dosedanje smernice poljske vnanje politike, le s to razliko, da se obrača z večjo uvidevnostjo na ženevsko in zapadno evropsko stran. Odkar je področje Poljske in njenega sosedstva ostalo nekako vstran od aktualnega političnega dogajanja, zares aktivnejše politike v Varšavi pričakovati ni bilo.
Katoliška
V »PreMedu«, gtlasilu češke Svetova-clavske lige, je duhovnik Josef EiuSka objavil nekoliko ugotovitev na temelju lastnega izkustva ter se izjavil zoper politično delo duhovščine, zlasti one, ki je poverjena z dušnim pastirstvom. Avtor je znam katoliški propovednik in odličen deflavec Katoliške akcije med Cehi.
»Od pristašev drugih sbramk,« pravi pisec, »v kolikor so praktični katoličani — in aelo mnogo jih je vzornih — jih dobim v cerkev na tisoče, otrok pa mi izven šole ne zaupajo. Boje se, da bi jih ne predelal politično. Tega se tem bolj boje, čim sposobnejši in delavnejši je duhovnik.
Kljub vsemu zagotavljanju, da jim nudimo strogo nepolitične organizacije, ne moreano dobiti otrok niti v dečja zabavišča, niti v »Jezusovo detinstvo«, niti v fcangregacije, od nas nočejo niti katoliškega nepolitičnega traka in nabožne knjige kupujejo raje od krošnjarja-ad-ventista kakor od svojega duhovnika.
Ravno aato se mi ne zdi pravilno predpisovati svečeniku določeno politično smer In ga dirigirati v politično stranko, nrti tedaj ne. ako je s tem zadovoljen. Tega pritiska ne izvaja cerkvena obtest, pač pa okolje in javn^ mneni<\ t. j. katoliški tisk. Umestnejša pa bi bila direktna prepoved političnega udej&tvo-
In politično dek
vanja, vsaj za one duhovnike, ki delujejo v duševnem pastirstvu. V srednjem veku in tudi kasneje je bilo to v navadi.
H Katoliški akciji bi pristopali tudi najrazličnejši stra-nkairji, ako bi njen vodja pod kaznijo ne smeti zavleči stvari v politiko. Saj vemo, da se misijonarji ne vtikajo v uredbe vlade svojaga misijonskega okrožja in v tamošnjo politiko, pa se še mi zadovoljimo samo z dušnim pastirstvom. '
Katoliške akcije ne bo mogoče izvesti, ako si ne pridobimo zaupanja onih, ki naj se zgrnejo okoli nje, t. j. vsega naroda. To je boj za dušo vsega naroda.«
Tako češki duhovnik. Njegova izvajanja veljajo tudi za naše razmore. Tudi pri nas bi bilo za vorsko življenje koristno, ako bi vere ne vpletaii neprestano v strankarsko politiko in ako cbšni pastir ne bi bil, kakor se td na žalost tolikokrat dogaja, ob enem strankarski agitator v svojem okraju.
I
Vsak naročnik
•e zavarovat?
za 10*000 Din
Poljski znanstvenik proučuje Jadran
Beograd, 23. januarja AA. roijsKi znanstvenik in član poljske znanstvene akademije prof. Vladislav Gorčin-ski je izjavil poročevalcu Agencije Avaie po prihodu v Beograd o svojem znanstvenem delu na Jadranu tole:
— Med vsemi obalami, ki sem jih obiskal zavzema jugoslovansko primorje eno prvih mest Ta obala ne zastaja v nobenem oziru za Francosko in italijansko riviero. V vseh krajih vašega Jadrana, ki sem jih obiskal, sem se prepričal o veliki vrednosti njihove solnčne radiacije. zlasti v Splitu, Hvaru in Dubrovniku. Primerjal sem jih z Nico, kjer sem nedavno tega končal svoje tamošnje raziskave. Rezultate svojih raziskovanj bom objavil na mednarodnem kongresu za geodezijo in geofiziko, ki bo septembra v Edinburgu. Nadaljnje preiskave solnčnega podnebja na Jadranu bo prihodnje tri leta nada'jeval jugoslovanski odbor pri znanstvenih akademijah v Beogradu in Zagrebu. Predsednik odbora je g. R-oškovič, tajnik pa g. Mihajlovič, rektor visoke pedagoške šole. V zvez' s temi deli bom prišel vsako leto v Jugoslavijo. Ni treba posebej poudarjati, je dejal na kraju profesor Gorčmski, kako važne so te preiskave za pospeševanje tujskega prometa na vašem lepem Jadranu.
Huda poplava pri Zidanem mostu
Radeče, 23. januarja Ljudem je še v spominu zadnja velika povodeoj, ko je Sopota prestopila bregove in se razlila daleč naokoli. Takrat je tudi Sava dosegla 75 m nad normalo. Le za spoznanje manjšo po v od en j smo doživeli nocoj. Sava je dosegla že čez 6 m nad normalo in nosi s seboj cela debla, plotove, mnogo lesovja in skratka vse, kar jo je oviralo v njenem teku. Zaradi neobičajno visokega vodostaja Save se tudi Sopota, ki se izliva v Savo skoro pravokotno, ni mogla dovolj hitro odteči ter je prestopila bregove in se razlila po vrtovih, sadovnjakih in poljih. Poplavila je tudi vse kleti obrežnih hiš in stoji ponekod do 2 m visoko. Valjčni mlin. last občinskega predsednika Antona Polanca, je popolnoma poplavljen in stoji voda že pri vhodu pol metra visoko. Veliko škodo ima tudi kovač Debeljak, ki ima svojo domačijo neposredno pri izlivu Sopote v Savo. Sopota je na nosila debel sloj blata na vrtove in polje, tako da bo vse uničeno in polja sploh ne bo mogoče obdelati, predno ne bodo blaita in kamenja odstranili. Prehod čez most preko Sopote je nemogoč. Ker ljudje nimajo čolnov, se poslužujejo zasilnih splavov za reševanje ogroženega metja. Vodomerni opazovalec Podlesnik je o naglem naraščanju Save brzojavno obvestil oblastva v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. V času, ko to po-roormo, Sava še vedno narašča. (Glej tudi poročilo na 3. strani.)
Deževje v Abesiniji
Poročila o začetku tako zvane male deževne dobe v Abesiniji. o plohah v Addis Abebi, so spravila na dnevni red ponovno tisto temo, ki se je pojavljala v vseh razgovorih v začetku vojne v Vzhodni Afriki. Vsakdo danes ve. da vladata dve deževni dobi v neguševem kraljestvu: kdaj pa ee ti dobi začneta, o tem so mnenja zelo deljena, posebno fiede male deževne dobe. ki se še bolj upira vsaki uvrstitvi v koledar nego velika deževna doba. ki traja običajno od srede junija do konca septembra in prinaša abesinski sredini tri petine vsakoletnih padavin. Izkušnje zadnjih let uče. da je konec velike deževne dobe še bolj negotov rego nje začetek
Malo deževno dobo postavljajo po navadi v mesece februar, marec in april, statistike, ki so jih enajst let zbirali v Addis Abebi pa kažejo z vso jasnostjo stalen porast padavin že v januarju. Svoj višek doseže mala deževna doba vsaj okrog Addis Abebe v aprilu in maju. Včasih pa je tudi narobe: največ dežja imajo v fobruarju in marcu. V nekih letih ni med malo in voliko deževno dobo nobenega premora, tako da vlada deževna doba potomtakem od januarja celo do novembra. V popolnoma normalnih letih se prične v drugi polovici maja doba suše, ki traja do sredine junija. Močna deževja, o katerih beremo v zadnjih časih, so vsekako nekaj nenavadnega.
Ker je dežela tako ogromna in raznolič-na, je tudi razumljivo, da o kakšni enotnosti glede deževnih in suhih dob ni nobenega govora. Pričenjajo se in se končujejo v raznih predelih različno. V središču črnega cesarstva, okrog Addis Abebe. izmerijo vsako leto povprečno 1270 mm padavin. na skrajnem severu in na vzhodu pa. malenkost več nego 760 mm. Če se je letos mala deževna doba začela že v januarju in se je lani velika deževna doba končala šele v novembru, tedaj smemo res sklepati. kakor pravijo Abesinci sami. da ni abesinsko vreme prav nič naklonjono »napredovanju civilizacije«, civilizacije z bombnimi napadi na civilno prebivalstvo, civilizacije plinskih bomb in streljanja na bolnišnice in ranjence.
Iz Ljutomera
lj— v 84. letu je umrl 20 t. m. g. Ignac Koller, orožniški stražmo-ster v pokoju. Kot vpokojen orožnik je 1. 1897-stopil v Službo ljutomerske občine ter ji je tajnikoval preko prevrata do 1. 1930. torej celih 33 let. Zapustil ie vdovo in Štiri hčere. — Na Kamenšaku je umrl posestnik g. Franc Zavratnlk, star 51 let. Pokojnik je bil med ustanovitelji in podporniki gasilske čete Radomerje. Prizadetima rodbinama naše gožalje, pokojnikoma bodi lahka žemljica!
Barve odkrivajo bolezni
Sintetične barvne snovi kot zdravila - Važni pripomočki za mi-
===kroskopsko preiskavanje
IIIIIIMMMIII
HIIIH»MMIIIMMIIM»MM»»IH«»HHIIMMIIM»IIIMMm» ...................................t....................
V času, ko se je začela industrija katran-skih snovi na vso moč razvijati v deželah Srednje Evrope — bilo je to v osemdeseti, devetdesetih letih prejšnjega stoletja — se je začela razvijati tudi izdelava sintet-skih proizvodov, in še več: vsakokrat ko so kemiki odkrili kakšno novo skupino barvil, ki so jim bile podlaga katranske snovi, so se medicinci in biologi polastili teh novih snovi in jih skušali napraviti za svoje orodje.
Izkazalo se je, da so številna teh barvil izrazita zdravila^ še češče so pa pokazala samo pot do novih načinov zdravljenja in niso bile toliko te barvne snovi, kolikor sin-tetske metode barvne kemije, ki so prišle farmacevtski kemiji prav. Atoksil in ger-manin proti spalni bolezni, glasmohin in aetebrin proti malariji in mnogi drugi sin-tetski pripomočki so nastali iz barvil.
Med najvažnejšimi snovmi, ki so si iz tega področja našle pot v medicino, so tako zvana mikroskopska barvila. Biološke objekte je po njihovi finejši strukturi pod mikroskopom običajno le težko spoznati, ker se poedini njih sestavni deli le malo razlikujejo drug od drugega. Nasprotno pa se različno obnašajo napram določenim barvilom, in sicer tako, da se nekatere partije pobarvajo krepkeje, nekatere močneje in jih je tako mogoče bolje razločiti ne^o v prvotnem stanju. Nad vse važne so take mikroskopske raziskovalne metode za ugotavljanje povzročiteljev kužnih bolezni. Bacile tu-berkoloze v slini ali zajedalce malarije v krvi bi bilo brez barvilnih metod nemogoče spoznati.
Toda brvila se dado izkoristiti še na druge načine. Delovanje obisti se da^ raziskovati n.pr. na ta način, da vbrizgneš barvilo v kri in opazuješ potem njegovo izločevanje s sečjo. Isto velja za jetra. So namreč barvila, ki jih izločujejo samo jetra v žolč in pridejo tako iz zdravih jeter hitro iz krvnega obtoka, a le težko izginjajo če so jetra bolna.
So pa barvila, ki že sama po sebi težko izginjajo iz krvi. Če vbrizgnemo takšno barvilo v kri in določimo po nekem času, ki je potreben za njegovo popolno pomelanje
Ustavljena ofenziva

General Graziani, ki je izvedel sunek proti četam rasa Deste na južni fronti v Abesiniji. Njegova ofenziva je po zadnjih vesteh ustavljena
s krvjo, njegovo koncentracijo, izračunamo lahko iz te koncentracije in iz količine barvila množino krvi, ki jo ima pacient. Pri nekaterih boleznih krvnega obtoka ima spre memba te množine važno ulogo in je zato mogoče na ta način ugotoviti bolezen. Kon-goško rdečilo ima n.pr. lastnost, da se v «3 z beljakovinskimi snovmi, ki se pojavljajo kot zelo nevarna komplikacija po nekih težkih. dolgotrajnih boleznih, n.pr. gnitju kosti. S tem, da se vežejo ta beljakovinska telesca z rdečilom. jih je mogoče spoznati in ugotoviti s tem komplikacijo.
Mnoga barvila imajo lastnost, da fluore-scirajo. t.j. da se pričnejo po osvetlitvi sama svetiti. To izkorišča očesni zdravnik, da spozna drugače neviden razdor na površini roženice. Zdra /a roženica ne sprejema barvila, pač pa ga sprejemajo drobne uni-
čene partije, ki postanejo na ta način s pomočjo fluorescence vidne.
Že prej smo omenili, da uporabljajo razna barvila za raziskovanja delovanja jeter in obisti. To se pa da izkoristiti še v obilnejši meri. Živ organizem ima sposob-nost.da usmerja različne snovi, ki nastajajo s presnovo tja, kjer jih potrebuje. S pomočjo določenih barvil je mogoče ta razdelilna dogajanja spoznati in imenujemo ta postopek »vitalno barvanje«, baš zato, ker gre za barvanje organov za življenja in pod vplivom življenjskih dogajanj. Eden najpomembnejših posledkov vitalnega barvanja je bilo odkritje posebnih stanic, ki so razdeljene po vsem telesu kakor bele krvne snovi in ki imajo nalogo loviti tuje snoovi, kakor bakterije, škodljive beljakovine itd. iz krvi, jih uničevati in spravljati iz telesa.
..........M...................................»f »
Grad Glamis In njegovi gospodarji
Y o r š k I vojvoda in njegova soproga, lady Elizabeta Bowes-Lyonova, roditelja princes Elizabete in Margarete-Roze
„Saj sem vedel, da ne bom v petek umrl"
Skrivnostna vloga mehiškega polkovnika Steinnianna v Hauptanannovi aferi — Avtogrami proti plačilu
Z ozirom na dejstvo, da je bila Hauptman-nova usmrtitev odgodena za trideset dni, je izjavil državni tožilec Willentz, da pomeni odgoditev justifikacije podaljšanje Haupt-mannovega živjenja ne le a 30, temveč za 90 dni. Po določbah ameriške ustave bo namreč zdaj treba določiti nov datum za Hauptmannovo usmrtitev, ki se lahko zavleče za cele tri mesece.
Vsi ameriški listi se bavijo na dolgo in široko s to odgoditvijo in poročajo, da je Hauptmann, ko so ga obvestili o ukrepu guvernerja Hoffmanna, izjavil: »Saj sem vedel, da ne bom v petek umrl, ker se hočejo pravosodne oblasti pravočasno prepričati o moji nedolžnosti«.
Dnevno prihaja na Hauptmannov naslov kopica pisem, v katerih ga prosijo zlasti ženske za avtograme. Zločinec pa je zvit. Avtograme sicer daje, toda za vsakega zahteva najmanj en dolar plačila in sicer v obliki podpore za svojo ženo in za sina. Širom Amerike pa se snujejo ta čas društva za rešitev Hauptmanna pred smrtjo na električnem stolu. Ta organizacija je baje s svojim vplivom izposlovala pri guvernerju Hoffman-
Razočarana črna Venera
Izdajstvo nad koristno črnega plemena
Preteklo je skoraj deset let, od. kar je Jožefina Bakerjeva zapustila svoje rodno mesto New York. Od tedaj je doživela v Parizu največje triumfe, njeno ime je postalo v svatu cel pojm. Zadnji čas je njena slava sicer nekoliko obledela, toda pariška publika jo še vedno obožuje- Nje povratek v domovino je tisk še vedno upravičeno vrednotil kot velik dogodek. Tem večje je bilo razočaranje, ki ga je čokoladna zvezdnica uča-kala na domačih tleh.
Naročila si ie brzojavno sobe v enem najodličnejših newyorških hotelov. Ko pa je tam izstopila iz svojega voza, ji je hotelski ravnatelj v zadregi povedal, da ne more dobiti stanovanja. Na njeno začudeno vprašanje, zakaj ne, se je najprvo izvijal, potem ji je dal razumeti, da bi belim gostom tega hotela ne bilo prav, če bi v njihovo družbo prišla - zamorka. Užaljena je stopila Bakerjeva do drugega hotela, do tretjega - povsod so ji vljudno - kolikor se da to vljudno imenovati - toda odločno povedali, da so vse
sobe » oddane «. Končno ji ni preostalo drugo, nego da se je zadovoljila- z nekim hote lom v zamorski četrti Harlemu. A tudi tu jo je čakalo grdo razočaranje. Tudi njeni črni rojaki je niso sprejeli nič preveč prijazno. Obljubljajo ji, da bodo priredili demonstracije proti njej, če ne še kaj hujšega. Plesalka je bila med tem namreč že popolnoma pozabila, da se je v sedanjem italijansko - abesinskem sporu postavila na stran Mussolinija... In to smatrajo ameriški črnci po pravici za izdajstvo nad koristmi črnega plemena.
Himalaja rase
Profesor Dyrenfurth, geolog, ki se je udeležil zadnje ekspedicije na Himalajo, poro-Sa, da himalajsko gorovje kot največji gorski masiv na svetu stalno narašča. Dvigne se vsako leto za 10 centimetrov.
nu odgoditev usmrčenja, ki bi se bilo moralo izvršiti že 15. januarja.
V ameriško javnost je medtem treščila novica o odkritjih mehiškega polkovnika Stein-manna, ki baje pozna pravega ugrabitelja Lindberghovega prvorojenca. Listi pišejo, da Steinmann ne more dati podatkov za javnost, ker je obljubil nekemu višjemu policijskemu činitelju, da bo molčal. Baje so ugrabili otroka pristaši verske sekte kris-terov v Jaliscu. To je tajna organizacija, ki ima v svojem programu tudi nasilna dejanja. Baje so »kristeri« hoteli s tem ugrab-ljenjem prisiliti ameriško vlado, da bi posredovala v prid vere v Mehiki. To izjavo je baje dal polkovnik Steinmann. Guverner Hoff. mann jo je dobil v roke 28. decembra lanskega leta in je 5. januarja potrdil prejem vloge. List »E^celsior« meni, da je odgoditev smrtne kazni proti Hauptmannu posledica Steinmannovega odkritja.
Konflikt Rusija-Urugvaj
Canterburyski nadškof
lit/' v
' " / šf- * -

V;
fljgjr

:,: • i :. is fh
Je podelil pokojnemu angleškemu kralju zakramente za umirajoče
Ruski poslanik v Urugvaju Minkin, ki mu je vlada urugvajske republike vrnila diplomatske listine zaradi spora z rusko vlado
Da se izognejo . davkom
Na Angleškem so si osebe, ki se hočejo izogniti plačevanja davkov za dragocena darila, izmislile nov trik. če hočejo kakšnemu sorodniku ali komur koli darovati večjo vsoto, ki bi bila podvržena davku, je ne darujejo, temveč jo formalno za dolgo časa »posodijo«, n. pr. za 200 ali pa tudi za 1000 let. Ti primeri so se tako pomnožili in davčna oblast je imela od takšnega darovanja tako malo koristi, da je nekatere darovalce končno poslala pred sodnike. Oblast hoče izsiliti principialen sklep, da-li je takšna »posojila« v resnici smatrati za posojila ali pa vendarle za darila.
Madrid je milijonsko mesto
ŠPanska prestolnica šteje po zadnji statistiki 991.435 prebivalcev in je torej skoro milijonsko mesto. Njegovo število prebivalstva je največje, kar so ga doslej našteli v Madridu.
Zadnje besede
I
Angleški ministrski predsednik Stanley Baldwin je sporočil v svojem komemora-tivnem radijskem govoru o pokojnem kralju Juriju V. da je mislil blagopokojni vladar do zadnjega na državo. Kratko preden ]e izdihnil, je izustil vprašanje: »Kako je z državo?« Njegov tajnik mu je odvrnil: »Veličanstvo, vse je v redu«. Kmalu po teh besedah je kralj Jurij V. umrl
Sorodstvo pokojnega kralja
Rodbina pokojnega angleškega kralja Jurija V. je velika. Poleg petih otrok je zapustil pet vnukov (dve hčeri novega prestolonaslednika. Yorškega vojvode, dva otroka Earla of Harewooda in sina Kentskega vojvode). Generacija pokojnika je zastopana v sorodstvu po njegovi sestri, 66 letni norveški kraljici Maud.
Živijo pa še bratje in sestre pokojnega Edvarda Vil. očeta Jurija V., in sicer: princesa Luiza. ki ii je zdaj 87 let. Connaught-ski vojvoda, ki je star 85 let Jn princesa Beatrika. ki je v 87. letu. Pokojni angleSki kralj je imel na evropskih dvorih največie sorodstvo, zlasti več svakov. Zadnji ruski car je bil svak Jurija V. Oba vladarja sta si bila tudi v obrazu izredno podobna
Kraljeva smrt in tipografi
Praški listi poročajo:
Novica o smrti kralja Jurija V. je prispela v Prago v torek, kmalu po eni uri zjutraj. Kolektivna pogodba med tiskarnami in stavci pa prepoveduje tipografsko delo po 1. uri ponoči. Zaradi tega ni večina praških listov mogla iziti. Nekateri pa so vendar izšli in so bili seveda takoj razprodani V tiskarnah, kjer so listi izšli, so stavci delali čez uro. Tipografi se torej niso držali enotno. Ker so bili s tem oškodovani veliki listi, kakor: Nar. politika, Venkov, Pravo Lidu in drugi, bodo tiskarni§ka podjetja, kjer se tiskajo ti dnevniki, vložila protest pri organizaciji stavcev zaradi enostranskega postopanja v nujnih primerih tiskarskega dela.
Narodne, ne črne zastave
Vsa Anglija je zaradi kraljeve smrti pogreznjena v globoko žalost, toda na hišah ne visijo črne, ampak narodne zastave. Žalovanje je podčrtano samo v načinu, kako so narodne zastave izvešene. Visijo namreč na pol droga
Razoglavi kralj
Bivši Waleški princ, novi angleški kralj Edvard VIII. se je vrnil po smrti svojega visokega očeta z letalom iz Sandringhama v London. To je prvi primer v zgodovini Anglije, da kralj zaupa svoie življenje aero-planu. Kralja je na tej vožnji spremljal njegov brat, Yorški vojvoda.
Ko sta novi kralj in prestolonaslednik na hendonskem letališču stopila iz letala, rta sedla v avto. ki je urno zdirjal proti palači St Jamesa kjer ima novi kralj svoje stanovanje. Kralj Edvard je bil na tej vožnji razoglav. Londončani si to stvar tolmačijo tako da hoče bivši Waleški princ tudi kot kralj Edvard VIII. ohraniti športne navade, ki so ga tako neskončno priljubile doma in po svetu.
Devet mesecev žalovanja
Ko se je vračal novi angleški kralj Edvard VIII. »z Sandringhama v London, se je vozil v črnem avtomobilu. Prispel je domov okolu trinajstih popoldne, ob času, ko ga nihče ni pričakoval. Niti policija ni bila obveščena o tem. da je novi kralj na potu. Nenadoma pa se je pojavil na ulici črn avtomobil. ki je močno hupal. Vozilo se je ustavilo. Šele tedaj so ljudje videli, komu so se izognili avtomobilisti, je prečkal njihovo pot. Edvard VIII. se je podal kratko potem v Buckinghamsko palačo, kjer je izdal ukaz o dvornem žalovanju. Doslej je takšno žalovanje trajalo leto dni. zdaj pa je novi kralj odredil, da bo trajalo samo devet mesecev. Od 21. julija do 21. oktobra ne bo dvor več v globoki žalosti.
Novi prestolonaslednik
Ko je postal kralj Edvard VIII. avtomatično novi kralj Anglije, ga je prav tako avtomatično nasledil v prestolonasledstvu njegov najstarši trat, vojvoda Yorški, ki je poldrugo leto mlajši od novega kralja. Pre-sumptivni prestolonaslednik, kakor imenujejo kraljevega brata v Angliji, Je oženj on od svojega 28. leta s hčerjo Earla Starh-morskega, lady Elizabeto Bowes - Leonovo, ki ima zdaj 36 let Lady je izredno priljubljena. Če bi kdaj ob strani svojega soproga zasedla angleški prestol, bi bila v zgodovini hanoveranske in saško - koburške-gotske vladarske rodovine prva kraljica čist oangleške krvi. Vse njene prednice v sedanji dinastiji so namreč bile inozemke.
Yorški vojvoda in vojvodinja imata dve hčeri. Starejša je princesa Elizabeta in bo v aprilu stopila v deseto leto. Mlajši princesi Margareti - Rozi je šele pet let Če bi torej kralj Edvard VIII. ostal samski in bi tudi vojvoda Yorški ostal brez molkega potomstva, bi nekoč zasedla prestol Anglije princesa Elizabeta. Postala bi naslednica svoje znamenite predhodnice kraljice Elizabete, ki je napravila iz Anglije svetovno velesilo .
Kipling je bil bogat
Pred dnevi v Londonu umrli angleški pisatelj Rud>*ard Kipling je zapustil po dosedanjih ugotovitvah blizu tri četrt milijona funtov gotovine. To je doslej največje premoženje ki ga je doslej zaslužil kakšen svetovni' avtor s peresom. Samo »Džungla« je nesla Kiplingu letno nad 10.000 funtov honorarja. Znan je izrek, da je dobil Kipling za vsako besedo »Džungle« štiri angleške funte denarja.
..................im..........*
Izžvižgani Furtwangler
Te dni je v Budimpešti dirigiral največ-ji nemški dirigent Wilhe'-im Furtwangie<r koncert, kd Je imel na programu Beethovnove ln Schumannove skladbe. Na plakatu, ki je oznanil koncert pa je bilo natisnjeno, da se bo 'zmajal tudi neki Mendels-sohnov komad. Ko je bil Beethovnov in Schumannov program izčrpan, je Kurt-wangler odšel s pulta, židovska publika pa je zahtevala še Mendelssohna in ko se ta ni izvajal, so začeli poslušalci rog0v,>-ti pr0ti dirigentu. Furtwarerler je nato 'Izjavil. da je bil program natisnjen brez njegove vednosti in da noče mešati politike z umetnostjo.
Kriza francoske vlade
Izzval jojeHeriot
Odstopiti je moral Laval
Novo vlado bo mogoče sestavil dosedanji finančni minister R e g n i e r
Arletta Staviska potuje v Ameriko
Iz Pariza poročajo, da si je preskrbela Arletta Staviska. vdova po velikem sleparju, vizum za Zedinjene države. Odpotovala bo te dni iz Southamptona v Ameriko. Iz Pariza se je že odpeljala. Ustavila se bo v New Yorku. kamor je bila angažirana takoj po oprostilni raz?odbi v Parizu. V Ameriki bo Arletta Staviska nastopala v varietejih.
Francoski listi tudi poročajo, da je prejela kopico možitvenih ponudb iz Amerike. Doslej se ni odločila še za nobenega ženina. Raje je za enkrat izključeno, da bi se omočila.
Epidemija koz v Arktidi
V neki koloniji poljedelcev iz ameriškega Srednjega Zapada, v Palmerju na Alja-ški, so začele razsajati koze ,in sicer v arktični obliki te bolezni. Obolele osebe so spravili v izolacijske barake, oblasti se pa boje, da je že vsa kolonija okužena.
A N E K
T A
Bronhijalni katar je pokojnega angleškega kralja Jurija V. zvesto spremljal skozi zadnjih dvajset let. L. 1916. je kralj obiskal bojišče na Flandrskem in tedaj ga je vrgel iz sedla nervozen konj. Žival *e je zgrudila v blato in padla na vladarja. Ivi si je ob tej priliki zlomil več reber. To je kraljeva pljuča znatno pohabilo. Ostal mu je bronhijalni katar, ki ga niso mogli zdravniki nikoli več temeljito izlečiti. Kadar se <nu je ponovila bronhitis, je dejal zdravnikom, ki Sa svarili, naj čuva svoje zdravje: »Ah kaj, to je moja stara bolezen! Navadil sem se je kakor ona mene. Poznava se predolgo, da bi se mogla ločiti«.
VSAK DAN ENA
»Ah, oprostite, mislil* sem, da je tukaj prostor za tankanje.«	(»Judge«)

f
Kulturni pregled
Jan Herben
Dolgoletni sodelavec F. G. Masaryka, novinar in pisatelj dr. Jan Herben je v drugi polovici lanskega leta izdal pri »Družstev-ni praci« v Pragi nad 660 strani obsega-jočo »Kniho vzpominek«. Žurnalist Hav-liokove vrste, cnož trdnega, v drobnih, a sik/vitih političnih bojih ojeklenelega značaja velike intelektualne širine in še dragocenejše izkušenosti, ena tistih žurnali-stičnih osebnosti, ki so zrasle v podnebju tiskovne svobode in vztrajno kljubovale dandanes tako naraščajoči komercializaci-ji javnega mnenja, nam tu polaga obračun s seboj in svojim časom. Herbenova Knjiga spominov se je takoj uvrstile med dokumentarne dela. Ne samo. da je v nj,i precej gradiva za češko politično zgodovino od osemdesetih let do osvobojen ja, pa spominov na velike može, kakor je zlasti T. G. Masaryk: iz nje tudi govori osebnost, ki ima kaj' povedati in ki zna, kaj in kako hoče povedati. V češki me-moarski literaturi ki vleče za seboj, kakor sleherna književnost te vrste, tudi marsikako nepotrebno suhi jo d, gre Her-benovi knjigi visoko nadpovprečno mesto.
Ta knjiga ni češka samo po jeziku, marveč tudi po vsem svojem jedru: po t vari ni in po duhu, ki jo navdaja. Najzanimivejše so prav tiste strani, n« katerih opisuje najbolj češke pojave, osebe in dogodke Če celo oddaljeni prijatelji češkega naroda zaznavamo to njeno svojskost in uživamo P1"3"7 na straneh, utegne dr. Herbenove stvarno in vendar vedno mikavno pripovedovanje še posebno jpri-jati češkemu čitatelju, ki ima kaj čuta za pomen in vsebino generacijskih problemov im zadev Herbenovega rodu. Zlasti ugajajo spomini na mladost v moravski vasi na gimnazijska leta v Brnu, na nekatere profesorje in • tovariše, n« družabne, kulturne in politične razmere v Brnu in v Pragi v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Jan Herben je prav kakor njegov ožji rojak Masaryk potekel iz siromašne kmečke rodbine Po dovršenem gimnazijskem in filozofskem študiju se je posvetil žur-nalistiki posnemajoč svetli primer Karla Havlieka. Njeaovo odločitev osvetljujeta zlasti dve poglavii: »Zakaj nisem posta' duhovnik?« in s.Hotel sem biti novinar.« Brezobzirna iskrenost in husitska resnicoljubnost sta mladega Herbena že zgodaj približali duhovnemu svetu sedem let starejšega Masarvka. Kokor ie Masar>'k prenese! znanstvene metode in etično vred-nočenje v politično teorijo in prakso, je skušal dr. Herben na osnovi znanstvenih pogledov in metod povzdigniti češko no-vinstvo. V tem pogledu je pomenil njegov »Cas« velik prelom s prevladujočo strankarsko žurnalistiko in površno in premišljeno neresnim pisanjem ad usum del-phini, pri čemer je pod »d^lpliini« mišljen lahkoveren, nekritičen čitaielj, ki ne razločuje zrna od plevela in ki mu lahko vse natveziš. Herbenovo pojmovanje žurna'i-stike je zelo resno. Tud.i in zlasti še politične žumalistike. Od novinarja zahteva trden sistem političnih načel, kakor je pisal že Havliček
»Politična dogmatika«, piše Herben rta st 125. »nam je kar sama odmerjala doslednost in sigurnost v načelih. Močno obžalujem tovariše pri naših dnevnikih, ki nimajo dogmatike Saj že brez te<7a vsi trpimo na prok^etstvu rokodelstva. Moramo pisati mnogo tega nasproti čemur smo sicer ravnodušni. Mi in nemara tudi čita-telji. Žal. da listi ne morejo biti brez takih reči Toda, če novinarji pišejo marsikaj pri čemer niso sigurni, dasi do teh reči ni v, ravnodušni in če se nihče ne drži trdnega sistema političnih načel, tedaj je to zelo klavrna priprava za bodočnost. Mlad novindT se privadi nepoštenosti.
Vseeno mu je, ali reče Da ali Ne, odnosno celo Da in Ne. Ki>nec je ta, da postane »dekla za vse«. Ali pa služi slehernemu lopovu, samo da ga pleča.«
Dandanes je v novinstvu zavladalo znatno večja specializacija in ž njo zvezana delitev deia, kakor je bila mogoča v času Herbenovega novinarskega razvoja, ko je imel tisk skoraj izključno le politično funkcijo. Zato je pa nujnost »dogmatičnih načelnih sistemov« znatn0 manjša. Toda zahteva po trdni načelnosti ostaja slej ko prej važen pogoj politične žumalistike. Izkušeni dr. Herben ne zapira oči pred senčnimi stranmi novinstva in novinarstva^ vendar pogosto zagovarja žurnaliste, ki jih s tolikih strani napadajo in smešijo. Na stT. 127. pravi, da so edinole v žuroalr stiki ostali polihistori. »In morajo ostati. Žurnalist mora vse vedeti in znati. Da bi to znal mora vse citati, ne samo znanstvene in literarne knjige, marveč magari tudi glasila krojačev in vestnike okrajnih odborov. Ne more se kajpak vsega naučiti, toda razgledati se mora povsod. Njegovo polihistorstvo bo potlej v tem, da ve, kje kaj najde Cesto potrebuje za občinstvo podatkov o rečeh, ki leže izven naše novinarske stroke. Takoj mora vedeti. do koga naj se obrne in kje naj isce. Je neki živec, s katerim se mora žurnalist že roditi, in ta živec se imenuje — zvedavost vsevednost!«
Iz svoje žurnailistične prakse, ki mu vse do starih let ni privoščila življenja brez težkih gmotnih skrbi pripoveduje Herben mnogo zanimivega in vzpodbudnega. Nemalo ga označuje dejstvo, da je dolgoletnemu redakcijskemu slugi »Časa« posvetil nad šest lepih in toplih štreni. Dr. Herben je bil tisti, ki je javnosti odkril »Šleske pesmi« in njihovega avtorja Petra Bezruča, zato pomeni poglavje o Bezruču (st. 155—163) obogatitev dandanes že obilne bezručiane.
Že pred mnogimi leti je dT. Herben opisal najdrsmetičnejše obdobje svojega življenja, dobo, ki jo je imenoval »Proti pro" udu«. Plavati po toku reke ni težko, toda v nasprotno smer? Masaryk in ves njegov krog so se obrnili proti str u jam češkega javnega življenja, in to gibanje je v luči današnjih dejstev morda najpomembnejši pojav v češki politiki in kulturi od osemdesetih let do svetovne vojne. Je to doba Herbenovega »Časa«, doba začetko-v in razvoja češkega realizma, reviie »Athe-naeum«. rokopisnih bojev itd. Ti. že objavljeni Herbenovi spomini so sedaj včle-njeni v celotno stavbo »Knjige spominov«.
Tretji del tvori vojni dnevnik z neštetimi, danes na pol pozabljenimi dejstvi, ki s svojo neposrednostjo obujajo amosfero tistih prelomnih let. Na str. 569. imaš tudi beležko o dr. Lanem, ki je bil nadpo-ročnik avditor v Ljubljani. »Mnogi slovenski duhovniki so bili obsojeni zaradi italijanske špionaže: Petrič je bil ustreljen« Morda ta dnevnik ne spada orga-nično v sestav eprminov, vendaT je izredno zanimiv in vzlic vsej svoji vsakdanji neposrednosti takisto dokumentaren.
Življenje dr. Herbena ni bilo lahko, in čeprav sam zatrjuje, da ga ne bi hotel preživeti še enkrat, je vendar v marsičem vredno zavidanje. Silne energije, ki jih je kot žurnalist porabljal v službi naroda in svobodoumnih načel, niso bile zaman: iz ogromnih naporov ljudi njegovega kova se je naposled izkresalo narodno osvo-bojenje. Zvesti pristaš in sodelavec T. G. Masarvka je bil skupaj s svojim 6tarejšim tovarišem in voditeljem de^žen redke sreče, da je zgodovina carna priznala pravilnost njune poti. Nekaj solnčnega in radostnega obseva staro glavo velikega češkega novinarja. Je to notranji sij zavesti, da življenje ni bilo zaman. —o.
Koncert pianista Orlova
Slavni ruski pianist Nikolaj Orlov je kon-certiral v torek v dvorani iFlharmonične družbe, kjer je že predlani dal svoj prvi koncert pri nas. Tokrat si je izbral jako naporen, tehnično kar najbolj kompliciran, obenem pa pester program iz repertoarnih točk svetskih pianistov. Uvodoma tri kratke sonatine starega mojstra, prvega klavirskega virtuoza. Scarlattija, ki je poseben ljubljenec Orlova. Kabinetni komadi, polni življenja, pa delikatni in preciozni. Ves ostali spored je bil posvečen klavirski romantiki 19. stoletja, preko polovice sporeda samo Chopinu. Na prvem mestu smo čuli ciklus »Etudes svmpboniques« op. 13. variacije na tuji tema, ki so ustvarile svetovni sloves Roberta Schumanna. V teh skladbah je podal Schumann vso poezijo svoje romantične duše, obenem pa briljantnost velike klavirske tehnike, združene s popolnostjo kompozicijske virtuoznosti, neoviranim poletom fantazije in pestrobarvno-stjo domislekov. kakor jih tako harmonično enotne srečavamo baš pri Schumannu le redko in ki jih stopnjuje morda le še v Fantaziji op. 17. Vendar mislim, da se je Orlov močneje vživel v Chopina, od katerega smo na prvem me&tu čuli TTI. sonato op. 58 v h-molu. delo, ki je pri koncertnih pianistih skoraj najbolj priljubljeno, čeprav morda po koncentraciji misli ne doseza II. sonate v b-molu 8 slovito žalno koračnico. Virtuozni element stopa v ospredje pri drugem in četrtem stavku, medtem ko je tretji tako spevno osnovan, da je na klavirju te kvalitete, kot je bil na razpolago Orlovu, skratka neizvedljiv. Višek koncerta so bile nedvomno Chopinove etude. katerih je umetnik dal dvanajst v sledečem vrstnem redu: 1. op. 10 št. 11. 2. op. 10 št. 5. 3. op. 10. št. 9. 4. op. 10 št 8. 5. op. 10 št. 6. 6. op. 10. št. 10. 7. op. 25 št. 2, 8. op. 25 št. 1. 9. op. 25 št. 4, 10. op. 25 št. 5, 11. op. 25 št. 6. 12. op. 10 št. 12 (ta vrstni red naštevam. ker ga ni bilo na sporedu, pa bi utegnil koga zanimati). K temu je po sonati dodal še etudo op. 10 št. 4 in tako torej v celoti 13 etud. V teh je pokazal nele fe-nomenalno tehniko, ki je blestela osobito v virtuoznih etudah cis-mol. Oes-dur. F-dur. a-mol. gis-mol Top. 10 št. 4. 5. 8 in op. 25 št. 6) temveč tudi globoko umevanje ir< jasno interpretacijo, to zlasti v ostalih etudah,
kjer je poudarjen ekspresivni moment. V teh etudah je bilo občudovati brezhibnost in nezmotljivost (ki v prvi polovici koncerta ni bila neomejena), virtuoznost. ki je iz izredno tehnično težavnih skladb napravila za poslušalca vtisk vprav lahkih komadov, vzorno niansiranje in — last not least _ interpretacije, ki si boljše ni lahko predstavljati. Za svoje bravurozno izvajanje je bil umetnik burno pozivan na oder, ter se je odzval še z nekaterimi dodatki (Chopin, valček. Liszt. HI. nokturno itd.), dokler se slednjič ni mogel skoraj več odzvati nekoliko brezobzirnemu zahtevanju občinstva, čigar navdušenje pa je popolnoma razumljivo in upravičeno.
Filharmonična dvorana je bila popolnoma zasedena in kaže, da so umetniki svetovnega formata vzlic krizi etc. vedno dobrodošli; zato mislim, da je prav, ako želim, da nas poseti tudi Orlov ua svoji prihodnji poti po Jugoslaviji.
L. M. Š.
Zapiski
Pravna zgodovina Slovencev je izšla. Akademska založba v Ljubljani je izdala obsežen spis univ. prof. dr. Metoda Dolenca »Pravna zgodovina jza slovensko ozemlje. Sostavni očrt«. Knjiga šteje 560 strani in pomeni po svoji obširni, delno še neobdelani tvarini in prvič v celoto strnjenih izsledkih chef-d'-oeuvre našega priznanega pravoznanca in velik donesek k slovenski znanstveni književnosti. Podrobnejše poročilo še priobčimo.
Cankar-Delakov »Hlapec Jernej* v srb-skohrvatskem prevodu. V Beogradu je pravkar izšla knjižica »Sluga Jernej i njegovo pravo«, prevod Delakove odrske priredbe sloveče novele Ivana Cankarja. Prevod je iz peresa Dušana Dunjina, lično opremljena knjižica pa je natisnjena v Ljubljani in opremljena s Cankarjevo sliko iz zbirke Frama Vesela. Kakor slovenski original, je tudi srbohrvatski prevod odpremljen z ilustracijami Ljubivoja Ravnikarja. Prevajalec je v uvodu na kratko označil dramo. De-laka in Ravnikarja. S knjižno izdajo tega prevoda, ki dobro podaja dikcijo Cankarjevega jezika, bo tudi na srbskih in hrvat sikih odrih omogočen uprizarjan?e dramatizacije najslavnejše slovenske novele. Knjižica se naroča pri prevajalcu Dušanu
Dunjinu, Beograd, Fianfcopanova uL 2*.
JNU.
Beograjski tednik »Javnost«• priobčuje
v 3. zvezku novega letnika članek Vasilija Popoviča »Študent i politika«. V njem razpravlja pisec o perečem problemu miselne usmerjenosti mladega rodu in kaže, da je tudi na domačih tleh mogoče najti dovolj širokih smotrov idealnega dela mladine, ki hoče reformirati sedanje razmere. Take ideale vidi Popovič v narodni zadružni državi. v sporazumu in harmoniji stanov, v nacionalni načrtni politiki in gospodarskem sodelovanju ter v pacificiranju Balkana. — Zaključuje se statistično dokumentirana razprava Milana Marjanoviča »Frankovci u javnom životu Hrvatske«. S Vereščak poroča v članku »Jelka u Sovjetskoj Rusiji«
o zanimivih pojavih normalizacije zasebne- i ga življenja v tej državi Ljuba D Jenkovič (Ljubljana) je prispeval članek »Idej« lobode kod predrabne nacionalist ičke omla-dine« (med drugim piše o ideologiji prepo-rodovcev). Sledi članek o tujih jezikih v naših Šolah, L. Smodlaka pa poroča o »lučaju Knuta Haimsuna, ki je vsbudil mnogo pozornosti in polemik v tisku skandinavskih dežeL Veliki norveški pisatelj namreč simpatizira z nemškim narodnim socializmom m je v primeru nemškega pacifista Karla von Ositzkega pokazal to svojo simpatijo v močno neprikupni obliki, tako da je razburil vso skandinavsko demokratično in pacifistično usmerjeno javnost. zilasiti še m'adino.V nastalih polemikah je bil Knut Hamsun temeljito premagam.
P © R T
Pismo iz Ga— Pa
Zanimive vesti iz Garmischa — Kakšno bo vreme, to je sedaj glavno vprašanje Garmisch Partenkirchen, 22. januarja. Kljub temu, da je olimpiada mednarodna prireditev in da so dobili Nemci v svoje roke samo priprave, se vrše tu pa tam kake pristranosti, katerih se nikjer ne morejo otresti.
Tolmači
Zanimivo poglajvje so namreč tolmači. Na monakovski univerzi Študira okoli 500 inozemcev. Zbrani so iz vseh delov sveta, tako da bi popolnoma zadostili potrebam olimpijskega odbora, ki potrebuje tolmače za 28 narodnosti Res je celo tudi to so bili inozemski akademiki povabljeni k sodelovanju. Imeli so nekak tečaj za to. Nekateri so morali polagati izpit na ta način, da so prevajali iz nemščine na svoj jezik športni sestavek. Zdaj pa se je zgodilo drugače. Kot tolmače so izbrali samo inozemske Nemce-dijake, in to očividno na pritisk Društva za nemštvo v tujini. Vsi ti Nemci znajo vsaj za silo jezik naroda, med katerim žive. Tolmači so že prispeli iz Mona-kovega. Za Jugoslavijo sta določena dva tolmača, katerih edeto je pri radijsiki službi drugi pa čaka na naše moštvo, kateremu bo na razpolago. Vsi tolmači so oblečeni v enotnih uniformah, ki so jih dobili brezplačno. Imajo brezplačno hrano in stanovanje ter poleg tega še 4 martce dnevno.
Pozdrav smučarjem Mesto Monaikovo je postavilo na najbolj prometni točki velikanski olimpijski znak in poleg njega napis: »Miinchen pozdravlja olimpiado!«
Sprejem moštev
Vsem tekmovalcem, ki bodo preko Mona-kovega potovali v Garmisch, bo priredilo mesto že na postaji svečan sprejem. Te dni so prišli Turki, 13 po številu, ki ji je mona-kovska publika priča — kovala najprisrčne-je. V imenu mesta jih je pozdravil župan. Tudi jugoslovanskim tekmovalcem pripravljajo v Monako vem prisrčen sprejem. Jugoslovanski dijaiki pa jim bodo skušali krajšati čas.
Vest o nesreči šramla Tukajšnja športna javnost je z obžalovanjem sprejela vest, da si je Bogo Sramel
zlomil nogo ker so ga smatrali kot resnega konkurenta pri olimpijskih skokih
Vreme
V Garmischu je zopet nastopila jugovina. Sneg se topi kot maslo. Prireditelji kar obupani gledajo v nebo, ki ne kaže nač dobrega.. Vsemogoče prognoze delajo za olimpijske dneve, na vse mogoče stati^fike stavijo svoje upe in nade ter se tolažijo, da bo februarja boljše.
Zaradi tega je posebno zanimiva statistika, kakšno je bilo vreme v Garmischu v zadnjih 20 ietih. V tem razdobju je bilo 10 zelo lepih zimsko-sportnih let, 3 leta lahko imenujemo dobra, 5 je bilo povod jnih, ker je bila v gotovih dneh smuka ugodna, samo dve leti sta bili popolnoma neugodni za smučanje. Iz tega pač lahko sklepamo, da bo tudi letošnje leto kljub vsem svojim muhastim nepriiiikam dobro za smuk, in to ▼ dneh zimsko-sportnih iger.
Najboljša leta so bila 1927, potem 1919, 1922, 1924, 1929, 1931, zelo dobra 1917, 1923 1924 in 1935 K dobrim letom prištevamo lahko tudi 1921. Leta 1928 je bilo sicer mnogo snega, a pogosto je bila temperatura nad ničlo, in leto 1930 je bilo mrzlo, toda v prvih dneh skoraj brez snega. Leta 1918 so imeli samo 2 mrzla dneva v razdobju od 6. do 16. februarja, a leto 1926 je bilo popolnoma brez snega. Seveda veljajo ▼ glavnem te številke za zime na Bavarskem.
Pri zadnji zimsko-sportni olimpiadi so imeli veliko smolo. Kakor znano, se je vršila v Lake Placidu. Tu je zapadel šele 16. januarja prvi sneg, temperatura pa je kmalu poskočila na 19 stopinj. Bob-proga je bila pod vodo. Norvežanom je bil vsak trening nemogoč.
Pa poglejmo še, kakšno je bilo vreme po opazavanju meteorološke postaje v zadnjih 20 letih v Garmischu od 6. do 16. februarja. Olimpiada se vrši v tem razdobju. To je v 20 letih sikupaj 220 dni. V teb 220 dneh je bila snežna plast v Garmischu v 127 dneh višja kot 10 cm, v 36 dneh pod 10 cm in v 37 dneh zelo 41aba ali pa sploh brez snega. Iz tega sledi, da je bilo v 163 dneh dovolj snega za smuk. S 75 odstotno gotovostjo torej lahko računamo, da bo letošnja olim-pijada poteikla v redu.	M. Z.
Dajmo smučarjem opremo
bodi deviza nabiralne akcije. Ako so se kljub slabi zimi tehnično tako skrb* no pripravili, ako so kljub vsemu pri* pravljeni za odhod, prispevajmo vsak skromen dar, da bodo šli na velike in pomembne tekme dobro opremljeni, da bodo tamkaj imeli vsega, kar je za uspeh potrebno. Ne odklonite nabiralf cev! Njihov posel ni lahek, nesebičen je, pomagati žele stvari. Olajšajte jim delo, dajte prispevek, ki ga lahko utr* pite, ki pa pomeni kamen za sklad! Pa tudi če je samo dinar, dinar k dinarju da vsoto, ki jo potrebujemo.
Podprimo vsi delo zbiranja za smut čarski dinar!
Medklubska smučarska tekma Ilirije v Planici
SK. Ilirija priredi v nedeljo 26i t m. ob 10. v Planici mediklubsko smručaireko tekmo v teku za mladino, juniorje in seniorje.
Tekmovanje za seniorje in za nad 18 !et stare juniorje se vrši na progi 16 km, za mladino (pod 16 let) pa na progi 6 km. Nad 18 let stari juniorji, ki doslej niso še star-tali pri nobeni teifcmi, morejo startati v posebni skupini na progi 6 hm.
Pravico starta imajo verificirani in predverrficimni Sani klubov JZSS, v mladinski skupina pa tudi neverificirani in neorganizirani tekmovalci.
Start je ob 10. dopoldne pri smučarskem domu SK. Ilirije, cilj je istotam. Prijave brez prijavnine se sprejemajo na naslov sekcije v smučarskem domu Ilirije ▼ Planici, pošta Rateče, osebno pa se oddajo prijave lahko tudi do pol ure pred tekmovanjem vodstvu tekme. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo lične diplome. Tekmovanje se vrši po pravilih JZSS
Službeno iz L-NP. V zvezi z razpisom podsaveznega tekmovanja v »Sportisiti« z dne 18. januarja se pozivajo klubi: Atletiki, Celje, C5K, Hermes, Ilirija, Maribor, Primorje, Rapid in Železničar, da pošljejo po enega opolnomočenega delegata na konferenco, ki bo v podsaveani pisarni v nedeljo 26. t. m. ob 10. v svrho razgovora o načinu predstoječega prvenstvenega tekmovanja Za delegata LNP na konferenci se določa Stanko, namestnik Kralj.
Službeno iz S. O. pri L N. P. Plenarni sestanek vseh ljubljanskih sodnikov danes ob 19.30 v posebni sobi restavracije »Sla-
mič« Udeležba za vse sodtoike strogo obvezna.
Iz JZSS. Državno prvenstvo v alpski kombnaciji in državno prvenstvo v norveški kombinaciji se prelaga na kasnejši termin, ker ni snega, ne v Marilboru, ne v Mrikopolju.
J. Z. S. S. (Nabiralni odsek). Pozivamo vse one, ki so se prijavili za nabiraAno akcijo, da se sigurno udeležijo zadnjega sestanka, ki bo danes ob 18. v pisarni JZSS. Tvrševa cesta 1. IV. Prosimo, da se udeleže tega sestanka vse dame in gospodje, ki so pripravljeni 9ode'ovati pri nabiralni akciji, dalje vsi delegati klubov, ki bodo prevzeli nadzorstvo pri posameznih predelih mesta in končno vsi člani upravnega in vseh ostalih odborov, ki bodo pri prodaji nastopili. Vsi sodelavci naj se zanesljivo odzovejo, da ne bo trpela izvedba nabiralne akcije radi pomanjkanja sodelavcev.
LŽSP (službeno). Seja upravnega odbora danes ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Pol ure prej seja mladinskega odseka. Prosimo točno in polnoštevihvo.
GZSP (službeno). Naše prvenstvo v alpski kombinaciji, ki je bilo določeno za 36. t. m. na Pustem rovtu nad Jesenicami, je (ker se isti dan vrši državno prvenstvo v alpski kombinaciji) preloženo na 9. februarja na Pustem rovtu. Naše »klasično prvenstvo« je radi tega preloženo na 15. m 16. februarja. Verificirajo se naslednje tekme, ki so se izvedle v okvirju klubskega dne 12. t. m. in sicer: Alpska kombinacija TK. Skale, Jesenice, na Rožci m slalom SK Bratstva na Pustem rovtu. Tekmi ASK. Gorenjca in SK. Dovje—Mojstrana se ne verificirata ker nam oba kluba nista dostavila predpisani sodniški poli o izidu tekme. Na 8. in 9. seji TO odbora so bili verificirani: Z«pan Jože za Bratstvo, Jesenice, Dimnik Maks za Dovje—Mojstrana, Mrakič Ivan za Bohinj, Boh. Bistrica, Žnt-dar Slavko in Wergles Martin za ASK. Gorenjec, Jesenice. Iz seznama verificiranih tekmovalcev se črta Torkar Jože, ker se je radi stalnega bivanja v Zagrebu verificiral za tamošnji podsavez. Poslednjič opozarjamo vse klube GZSP, ki še niso poravnali članarine za tekoče leto, da isto plačajo čimpreje.
Smučarski klub Ljubljana. Drevi ob 18. v klubski sobi v Zvezdi U. nadstropje desno važen sestanek za vse člane upravnega odbora, tehničnega in damakega odseka. Ofe 18.15 istotam sestanek vseh tekmovalcev. Zelo važno!
Plavalna »sekcija S.K. Jadrana. Clan«ki se-I stanek bo danes ob 19. ▼ gostiln! g. Sokliča.
Posebno vabljene gdč. Dtta, Manja. Mina, Fanča in Joža.
S. K. Reka. Danes ob 19.30 strogo obvezen sestanek smučarjev tekmovalcev v gostilni >Konzum< na Glineah
STK. Moste. Opozarjajo se člani, da se gotovo udeleže II. rednega občnega zbora, ki bo drevi ob 20. v gostilni g. Bajca, Ma-renčičeva ulica št 3. Občni zbor bo sklepčen, če bo prisotna polovica članstva. Če ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki pa bo sklepčen ob vsakem številu članstva.
Vremenska poročila
Bistrica — Boh. jezero po stanju včeraj: —1 C, pooblačilo se ja. mimo. 2 cm sne^a. Bled — Jezero po stanju včeraj: —1 C, oblačno. 2 cm snega. Pokljuka 22. jan.: 1 C, sneži, mirno, 80 cm južnega snega. Smuka dobra, skakalnica uporabna. Rateče — Planica po stanju včeraj: —S C. barometer se dviga, pooblačilo sa je, vetrovno, na 30 cm podlagi 25 cm južnega snega. Smuka dobra. Kranjska gora po stanju včeraj: —3 C. barometer se dviga, pooblačilo se je, vetrovno, na 30 cm podlagi 15 cm juZnega snega Vršič. Krnica. Tamar po stanju včeraj: na 20 cm podlagi srenja 50 cm pršiča.
Rateče - Planica. Na stari podlagi 30 cm novega pršiča. —3 C. Smuka idealna
o k o 1
Sokolsko delo v Zg. Šiški
V nedeljo dopoldne je imel Sokol Ljub-Ijana-Zg. Šiška svoj redni občni zbor v narodni šoli v Zg. Šiški. Razen številnega članstva je bil navzoč župni delegat starosta br. Dolinšek. nadalje zastopniki bežigrajskega Sokola starosta br. Uibanič z br. tajnikccn ter župan Zakotnšk Ivan.
Občni zbor je otvoril starosta br. Koch, spominjajoč se Nj. Vel. kralja Petra II. ter pokojnega Viteškega kralja. Nato je podal splošen pregled dela v preteklem letu. Opozoril je članstvo na u6pehe in neuspehe ter ga vzpodbujal na še intenzivnejše delo. Sledila so poročila posameznih društvenih funkcionarjev. Vsa poročila so nudila pravo sliko delovanja našega društva. Debate so bile iskrene in stvarne, zato so odnesli vsi udeleženci prijeten vtis. Zbor je bil glede resnosti in trdne volje do dela na dostojni višini. Po soglasna sprejetem predlogu o razrešnici starega odbora se je vršila volitev novega od-bona. Soglasno je bila izvoljena naslednja lista: starosta br. Koch Dorče, namestnik br. Riha Karel, prosvetair br. Engelsberger VSktor, načelnik br. Jenko Rajko. namestnika br. Klinec Zorko in br. Kurnak Iven načelni ca s Zora Severjeva, namestnica 6. Marina Rohačkova in s. Sabina Ravbarje-va, tajnik br. Pirš Lojze, blagajničairka s. Vida Zakotnikovai. statističaiika s. Slava Zakotnikova namestnik br Bahar Matija, gospodar br. Prestar Franc; v odbor pa bratje: Cerv Leopold, Ljubdč Lojze, Kavčič Mihael, Požar Jakob, Jovan Friderik, Dovjan Ivan, Grudnik Rudolf, Žiberna Ivan, Babnik France, Kisovec Ivan, Hafner Franc in s. Mšnfca Webrova. Nadzorni odbor tvorijo bratje: Čop Josip, Semič JeT-nej, Poharc Ivan st., Kern Anton in Brav-ne Ivan; v častno razsodišče pa so bili izvoljeni bratje: Pleničar Josip, Berden Franc in Poharc Janez.
Ker naše društvo nima prave telovadnice in ker je s telovadnim orodjem zelo skromno preskrbljeno, bo imel novi odbor mnogo dela in skrbi, da izboljša to stanje. Poleg tega je treba urediti še letno telo-vadišče. Kljub temu, da so naloge, ka so naložene novemu odboru zelo velike, smo prepričani, da jih bo odbor zadovoljivo resi, ker je članstvo izbralo ljudi v katere ima zaupanje. Olajšano miu bo pa delo tudi zato, ker ima naše društvo tudi izven članstva prijatelje, ki mu v potrebi priskočijo na pomoč. To se je posebno lepo pokazalo v preteklem letu, ko so naši posestniki pomagal s prav dobro voljo, kolikor so le mogli. Ko se je br. starosta v svojem nagovoru spominjaj tega lepega dejanja naših posestnikov, se jVn je prav iskreno zahvalil ter članstvu priporočil naj tega nikdar ne pozabi. Prepričani smo, da bodo naši posestniki tudi novemu odboru nudili svojo pomoč, ker vedo, da nihče ne dela pri neŠTn društvu v svojo korist, ampak samo v korist splošnosti. Našrn po-6estnikom"dobiotnikom za sedaj najlepša hvala 1
Občni zbor Sokola v Kamniku
Kamnik, 22. januarja
Pretekli teden so se zbrali člani kamniškega sokolskega društva v dvorani Narodne čitalnice, da čujejo poročilo svoje uprave o delu v preteklem letu. Starosta br. Mirko Gnus je prisrčno pozdravil vse navzoče in se v svojem govoru najprej spomnil našega mladega kralja, spominjal pa se je tudi umrlih članov v preteklem letu. posebno zahvalo je izrekel g. generalu Vladimira Krstiču, bivšemu upravniku 'kamniške smodnišnice, kamniški mestni občini in županu Fnamu Kratnerju. kakor tudi tovarnarju Knafliču za velikodušno pomoč in podporo, tovarni »Titan«, tovarni p'a>fnenih izdelkov v Jaršah rn podružnici Bat'a v Kamniku, kot dobrotnikom našega društva.
Podrobno poročilo je podal tajnik br. Jožko Klemenčič. Društvo šteje 151 članov, 77 članic, 17 naraščajnikov, 15 naraščaj nic, 45 moške in 26 ženske dece, skupaj 331 pripadnikov. Odbor je posvetil v preteklem letu vso pažnjo te^vadnici. Telovadba se je vršila v 8 oddelkih. Društvo je priredilo 1 javen nastop na letnem telo-vadišču tn 2 akademiji v dvorani Narodne čitalnice. O stanju blagajne je poro-čei brat Golob Ivan. Društveno premože nje znaša 23.667 Din.
Za starosto je bil »pet izvolim Kazimir Gnus. namestnik, je Stare Janko, načelnik Nemec Jurii. načelnica Jurca Meri pro-svetar Rus Emil, tajnik Klemenčič Jožko, blagajnik Golob Tvan, čir ni odboTa pa: Hribar Franc, Loni DoKnšek, Fini Kenda. Mr'oš Kramar, Zevnik Anton Skala Alfonz. Ržen Vinko, Stare Franc. Kratnar Franc. Cunder Zoran, Janez Ulčar in Ledo Benkovič.
Pot stoletja ie deluje CMD, darujmo ie sa pol stoletja!
Zane Qrey:	50
Teksaški iezdec
Dušne je šel venfcaj, da bi se ozrl po ranjenem razbojniku in mu oemara zadail kako vprašanje- Ali v njegovo presenečenje ni btiflo ne o dedcu me o njegovem konju duha ne sluha- Gostilničar se je čudni. Rekel je, da je pustil ranjenca v točilna izbi. ležečega na tleh.
>AM Se je zavedel ?< je vprašal Duane.
»Seveda. Žganja sem mu moral dati«-
»In je drugače še kaj rekel?«
»Meni ne. Slšal sem ga, ko je govori s polkovnikom«.
>S polkovnikom Longstirethom, mislite?«
»Da. Ta Je rojil, kaj? Prav kakor da sem jaz kriv napada!«
»Kaj mislite o togoti starega gospoda? je vprašal Duane in pogledal gostilničarja. Ta se je v negotovosti popraskal po glavi. Odkritosrčen je bil in Dua^e je verjel njegovi poštenosti-
»Hm. Vrag si ga vedi, kaj naj rečem- Mislim, da se mu meša, ali je pa pogumaiejši od večine Tek-sancev«-
»Pogumnejši. Nemara da!« je odvrnil Duane. »Pokažite mi zdaj mojo posteljo, gostilničar!«
V temi. ko je že ležal v postelji, je jel Duaine še enkrat pretresati vse dogodke tega večera- Polkovnikov togotni vzbuh ob okornostih, v kakršnih bi bil ostal skoraj vsak Teksanec hladnokrven, je begal
Duana, m razlagal si ga tako, da mora biti Lang-streth že po značaju nagle jeze. Dolgo je premišljeval o raabojndkovem vedenju, ko se je vsul nanj Longstrethov besni laj- Ta lopov, predrznež in zavrženec, da Duane zlepa ni pomnil enakega, se je bil kdo ve zakaj ustrašil. Njegov strah in njegovo odmehanje sta mogli biti samo posledica tega, da je polkovnika spoznal. Zakaj je ta obupani razbojnik pobesni samokres im kakor okamenel obstal ob pogledu na fairdalskega župana? Na to ni bilo odgovora, Vsekako Langstreth menda ni videl nevarnosti za hčer, čeprav jo je bil napadalec sirovo zgrabil in čeprav jo je strahova! z napetim samokresom. Duane je to čudno naključje korenito pre-rešetal in uporabil v to vso svojo izkušenost in vse svoje poznanje nasilnega teksaškega življenja. Izprevidei je samo toliiko. da v tistem trenutku, ko se je pokazal polkovnik Longstreth, njegovi hčeri ni več grozila nevarnost- Zakaj ae? Na to vprašanje Duane ni mogel odgovoriti- In potem ta besnost! Duane je prišel do zaključka, da je bs-snost izvirala edino iz Longstretihove misli, da je bila prav njegovega hči napadanj od razbojnika. Tej stvari ni bilo moči priti na kraj- Duane jo je odložil, češ, naj dozori, da si jo potem vnovič ogleda-
Drugo jutro je Duane dognal, da je bilo malemu kraju ime Sanderson in . da je bil večji, nego je domneval. Hodil je po glavni ulici navzgor in navzdol. Ko se je vrnil h gostilni. je pravkar razjahalo nekaj jezdecev. Baš tisti mah je stopil Longstreth z gospodičnama iz hiše Duane je slišal polkovnika, kako je vzkliknil. Nato ga je videl, da je po-zdravil
visokega moža in mu stisnil roko- Longstreth je bil videti pri tem presenečen in nejevoljen in je govoril z odločnim glasom. Vendar Duane ni mogel razumeti, kaj je govoril. Mož se je smejal, a Duane je vendar opazil, da je bil čemeren, dokler ni mahoma zagledal gospodične Langstrethove. Tedaj se mu je obraz izpremenrf in pomahal je s sombrerom. Duane je stopil bliže.
»Ali si prišel z vprego?« je rezko vpražal Longstreth.
»Ne, jathad sem, kakor se spodobi«, je bil odgovor-
»Hm! Pozneje ti še kaj povem zastran tega!« Nato se je obrnil h hčeri. »Ray, to je bratranec, ki sem ti pravil o njem Pred desetimi leti si se z njim igrala — Floyd Lawson- Moja hčerka, Floyd, in moja nečakinja Ruth Herbertova«-
Duane si je iz navade bistro ogledal vsakega človeka ki ga je srečal. Zdaj je moral igrati nevarno igro, v svesti si Langstrethove važne in nenavadne osebnosti. Zato je bistro in predirljivo uprl oči v Floyda Lavvsona.
Temu še ni bilo trideset let, a lasje na sencih so mu že si vel i- Divjost in razuzdanost sta mu bili zapisani na temnem, gladko obritem licu, in sence so mu obrobljale oči. Usta so bila stroga in trpka, brada oglata- Bil je zavržen, mračen, a vendar lep obraz, ki je čudno izgubljal svojo trdoto, kadar se je smehljal. Neprisiljeni dojem omikanega gospoda ga je obdajal. Njegovo govorjenje je bilo malomarno in tiho. Za Duana ni bilo dvoma, da je bilo Floyda Lawsona kakor že marsikaterega mladega človeka zaneslo semkaj na mejo, kjer mu
je bilo sirovo in dfivje življenje ogoii&o pečat dobrega rodu, čeprav ga ni moglo popolnoma izbrisati.
Polkovnik Longstreth se očividno nikakor ni pridruževal hčerinemu in nečakinjinemu veselju nad braitrančevim prihodom. Nekaj je viselo nad tem srečanjem. Duanova radovednost je bila živo vznemirjena- Toda ko je bila kočija pripravljena za odhod, ni imel več prilike, da bi ji ustregel-
Šestnajsto poglavje
Duane je sledil poštni kočiji skozi mesto v okolico, na široko, uteptano cesto, ki so jo menda rabili že mnogo let Dopoldne se je kočija trikrat ustavila- Enkrat na nekem napajališču, drugič pri vozu z zalogami, ki je bil last nekega cowboya, in nazadnje v majhni vasici, kupu ilovnatih koč, ki je imela ime po polkovniku Longstrethu- Od tod do Fairdala je bilo samo še nekaj govedarskih farm, ki so bile vsaka zase središče velikemu ozemlju.
Zgodaj popoldne je Duane z griča zagledal Fairdale, zeleno liso sredi neskončne sivine. V teksaških puščavah je bij to vsekako dobrodejen pogled. Pionirji so bili s svojo naselitvijo v tej pustinji storili čudeže in ustvarili oaze. kakršna je bil Fairdale-
Duanove bistre oči so na prvi pogled spoznale gosposko posestvo polkovnika Longstretha. Hiša je stala na ne previsokem holmcu, kakih pet minut od roba naselbine- Bila je obsežno poslopje iz rdeče, na solncu posušene opeke in je imela ravno streho. Vse na okoli je bilo zeleno, razen koder so se sivo in rdeče svetlikale pašniške ograde in neštete lope in skednji.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—*
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od OglasnegaoOddato.JS OSll	V Znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Slitzbmobi
Beseda I Ola. Ia7ek S L -■a Iifro aH dajanje asIOT® 5 Oin Najmi-!5I mesek 17 Oin
Gospodične
»prejme šivilj« v pouk šivanja laetne garderobe. Naslov v v»eh poelovalni eah Jutra.	330-1
Iščem
lepe, mlade gospodične, prijetne zunanjosti za učenke artiske, plesalke in baleri ne za moj Vairijete-Bar. — Pog-oji: hrana, stanovanje, učenje in plača od 300 d« 500 Din mesečno, za čas 4 mesecev, dokler traja učenje. Po dovršeni šoli začetna plača 160O—3300 Din mesečno. Varijete Bar Molin-Ruž. Novi Sad. Jo-vana Subotica 3.
iai'4-1
Verižkarico
(ketlarico)
ia. betJainje finejšib domskih nogavic sprejme takoj tovxma Vidmar, Ljubljana Pred Škofijo 50. Savlje 1& 10117-1
2 trgovska
pomočnika
intfJiigentnejSa, tudi brezposelna, za prodajo lukra-tivrieca predmeta, iščem _ k trgovskima in privabim strankam. Zaslužek Din do 100.- dnevno, zasiguran. Pogoj: kavcija	Din.
v gotovini. Ponndbe na ogl odd. Jutra pod »Siguren nspeh«	1600-1
Enfarico
za večje delo iščem. Kajni ponudbe na o<r!. odd. Jutra pod »Stalni zaslužek«	IBOS-tl
Čevljarji
Potrebujem ve-f čevljarsfcfh pcsnočniiškov za fmo moško in žensko, šivano in ko vano dielo. Pismene ponudbe na Kiradičevič in .Teli gič. Split.	dCfiH-1
Službe išče
Vsaki beseda M a_r; davek Oin. ta lajanje naslova 5 Din. aajmaniSI cnesek 12 Oin
Vrtnar
36 let star, z dobrimi spričevali išče službo v graščini, tovarni vili. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod šifro »Vrtnar« na ogl. odd. Jutra.	U'j84-2
Trgovski pomočnik
v«rOTran v mešani stroki z odličnimi referencami žela nameščanja kjerkoli. Naslov v vseh poel. Jutra.
1603-3
Soseda t Oin. Javek 3 Oin ta iifro ali dajanje naslova * Oin Najmanj!) tnesek 17 Dla
Lep zaslužek
s prodajo perja in puha po konkurenčnih centh i.ndtfn posebno ženskam. Dopise n3 ogl. odd. Jutra pod »•Perje 20«	1C35-3
Beseda I Oio. Javek S Oio t. Šifro ill dajanje naslova 5 Oin Najmanjši tneset. 17 Oin
Hrastove in borove hlode
orehove ter prage, kupi Rudolf Dergan, Laško.
1604-7
Seseda i Oin. lavek J Dti. za šifro ali dajanje naslove 3 Oin. Najmanjši znesek 17 Dia.
Motor
na oglje od 35-60 konjskih sil in en dynamo kupom Naslov v vseh posl. Jutra
1010-20
Ženski šivalni stro'
malo rabljem, pogrezljiv z okroglim čoln-ičkom, prvo vrstne nemške znamkt ugodno na prodaj, trgovi na Kolodvorska ni. 35.
li 116-3
■-Seseda l Oin javek 3 IT šifro ali dajanje aa«tr.» * Oio Najmanjši tn-««-<7 OI-»
Motor
dohre znamke, malo rab ljen krepim. Ponudibe ns ogl. odd. Jutra pod »M< .tor«.
1626-14
Kapita
rSeseJa l Ola davek	' 0»
in šifro ali dajanje	aslf •■
> Oin Najmanjši	ne«. 17 Oin
Hranilno knjižico
Ljudske posojilnice v Ljub liani Din 32.000.- prodan po 88% za takojšnjo goto vino. Naslov v vseh posl Ji t) a.	1632 « .
Davčne prijave
za pridobnino, kontrol <■ vplačanih davkov, infor maeije: Davčna posloval niča, Ljubljana, SelembuT gova 7/1. nadstropje.
3638-16
O. Th. Rotman:
Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko
49
A pot je bila dolga, in naši svetovni potniki so se upehali. Nazadnje so sedli pod neko drevo, da bi se odpočili. »Če bi le vedel, kaj se je zgodilo z mojo Ku-nigundo«, je vzdihnil kapitan. »Jaz bi pa rad objel svojo ljubo mamico!« je odvrnil profesor in komaj udržal solze.
Tvrdka A. & E. Skaberne
Ljubljana-javlja, da jemlje do preklica v račun zopet
HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestna hranilnica. Ljudska posojilnica itd.)
1633-16
Vlogo Mestne
hranilnice
od 30-40 tieož vzamem za vrednost, plačljivo v 2 letih. Vknjižba na posestvo. Naslov v veeh posl. Jutra 1018-1«
>«eda 1 Oin davek 3 Dir ea šifro ali dajanje aslov. Hn NajmanjSI tnr«-' 17 Oin
Podjetje
iobro vpeljano na prodaj. Obrestuje kapital po 3f*7r-Potrebno Din U40.000,- Ponudbe na ogl. odd. Jutra »od »Kruh«
1035-8.
—eda 1 Din davek 3 1" šifro ali dajanje oaslr» Oin Najmanjši sne— 17 Oio
Hišo
■•»nosno, plačam v gotov lo 303.000.- Pouulbe n* iospodarska pisarna L jut jana, Selenburgova 7/' n dstrop je.
1637-2
Ugodna prilika!
tasivno en »nadstropno po I op je, pripravno za vsaki nduetrijako podjetje, ti V elezniške postaje Sv. Ju ij prfi Celju, vredno Di; ">0.000.- se proda za Dii ,50.000.- Rok 1» februa.: 'ajasn Ha: Maetnak, trgo im:. Sv. Jurij ob juž. žel 1605-2
JUL
»seda I Oin davek	i i>
a Iifro ali dajanje	aslov
Oin Najmanjši	*n»-17 Dio
)vosob. stanovanj
- pritikltaaimi oddam v -bniar. Poizv« se v I.
ladstropju. levo Languso« !. 5. M.irje.
102S-*
—«-di * Oin Javek D>. šifro ali dajanje .aslov ■""m Najmanjši tnese> 17 Oin
Dve sobi
s kopalnico in pritiklinami v visokem pritličju, blizu tramvaja, iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd Ju f.ra pod »Ena oseba«.
lieseds I Din davek 3 01 r ta šifro ali dajanje naslov. Oin NajmanjSI »nesel 17 Dia
Sobo
lepo opremljeno, separira-na v centru oddam. Pod Trančo 2/H. desno.
10'8-23
Sobo
oddam. Pleteršnikova ulica 34/1.
1016-33
Prazno sobo
oddam poceni. Naslov v vseb posl. Jutra.
1031-33
t/saki tiesede	| Oio;
d-vek j Oin. n	šifra 3
dajanj* lasiora	J Oio.
najtnaniš> «ne«eh	70 lin
Kontoristinja
Mesto pri'je, dol« ziim ponedeljek 27. posle podne v kavarno Slon,
1694-24
Blffll
■HMaabMHSi
Beseda 1 Oin davek 3 011. s» šifro ali dajanje naslova 5 Oio NajmanjSI znesek r oin
Telefon 205P

Snha drva.
premog, nar bo pakete dobite pri
POGAČNIK

'.nhorirpva al 51 5
Preklic
Obžalujem besede katere sem govorila o Jožetu Mav-riču.	Marija Ropreht
3016-31
V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo:
Automobil, Agilen, Bežigrad, Božič 1®«!6, Dve osebe, Dostojna in pošten. Dobro ohranjene, I>ober organizator 1{*36, Dobičkonosno Dober čuvaj. Delo ,Dnlma-cija, G-alanteriot, Hiter napredek, Inštruktor, Januar, Kamorkoli, Kavcija, Ključavničar, Kuharica, Ljub-
ljana, Lepo, Motor, Meta, Mirna. Marljiva in potrpežljiva, Najraje v Ljubljani, Odkritosrčnost, Obednioa, Pei>elkasta, Prava rariteta, Prednost mlaj&i Jugoslovan, Primerna kaucija, Re-tura, Ročni tkalci, Stroj, Slovenka, Svojo uporabo, Simpatičen, Sredina, Strokovnjak, Stenografija, Sreča 1036, Samski. Sigurnost, Trgovina, Tajnost, Takojšen prevzem 30, Toč*n plačnik 88, Tajnost pogoj, Tri odrasli, Takoj rabim, Vanda I, V Ljubljani, Vinska veletrgovina, Vojna škoda. Znam šivat, Za pomlad. Zdravnik, Zmožna in poštena. Značaj««, Zadovoljstvo, Zlata jama, začetnica, Zmerna cena, Ta-iovoljstvo, Zlata jama, Za-Ijišče, 893. 65, a«0 let, 10, 340111,
OBCDlC3«C3iCDlC3BC3«CDlC51C3BOiC31C31C3BO
Prostovoljna dražba nepremičnin
Na predlog lastnika oblastnega odbora Mariborske oblasti Inosno sedaj Dravske banovine, zastop. po drž. pravobranil-tvu v Ljubljani se prodajo na javni dražbi spodaj zapisane epremičnine za pristavljeno izklicno ceno dne 15. februarja 936 predpoldne ob 9. uri kot celota. Dražba se vrši v pisarni otarja Burger Franceta v Celju, Dečkov trg.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pra-ice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene, »dkupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele sote po odračunanju prevzetih bremen. Za potrditev prodaje na lastnik rok 30 dni premisleka.
Izkupilo prodaje in sicer znesek 358.388 Din 43 p je pla-ati hranilnici dravske banovine v Mariboru, ostanek pa pri Jagajni kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani.
" Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpogledati >ri notarju Burger Francetu.
NEPREMIČNINA:
Zemljišča vi. št. 338 k. o. Celje-mesto:
hiša, tovarna in dvorišče pare. štev. 269 . 22 a 94 m2
vrl, pare. št. 305 ........ 1 a 43 m»
vrt, pare. št. 303 ......... 12 a 52 ma
travnik pare. št. 302/1 ....... 11 a 32 m2
travnik pare. št. 302/2 ....... 3 a 80 m2
zklicna cena 500.000.— Din.
Sresko sodišče v Celju, odd. I., dne 17. januarja 1936. C3BC3MOaC3BC3aC3aC3aC3HC3aC3BC3aOaOaC3BC=>
Potrtim srcem javljam, da mi je moja ljubljena soproga
SABATI ANTONIJA,
v sredo, dne 22. januarja t. 1. zveCer v starosti 67. let umrla.
Pogreb pokojne se bo vršil v soboto, dne 25. januarja t. 1. ob 10. uri.
ZGORNJA POLSKAVA, dne 23. januarja 1936.
SABATI JOSIP, nadučitelj v pokoju, otroci: Reisman Angela, Vokač Leja, Sabati Anton, major za generalštabne posle, Sabati Baldo, voj. veter, pomočnik; zeta: dr. Reisman Avg. in Vokač Ivan, učitelj; Jona Scholze, sestra, vnuki in vnukinje.
v;«*./V.*"--	-i. —'ii'	' - .v . - "
h življenja na deželi
Z Jesenic
s— Na seji jeseniškega občinskega odbora, ki jo je vodil občinski predsednik g. Zabkar, je med drugim poročal mestni blagajnik g. Avsenik o finančnih zadevah ofc«-čine. Njegovi predlogi so bili sprejeti. Prav tako so bile odobrene podpore občinskim siromakom in plačilo pogrebnih stroškov občinskih ubožcev, ki jih je predlagal socialni referent g. Sušnik. Potsm je bilo odobreno poročilo predsednika finančnega od3eka g. dr. Obersnela o pregledu občinskega finančnega stanja. Zatem je poročal načelnik cestnega odseka g. dr. Rekar o zahtevi g. Tršana, da se odpravi vodno korito pred njegovo hišo. Po dolgi debati se je sklenilo, da mora g. Tršan korito, ki ovira cestni promet, odstraniti na svoje stroške. Prav tako da morajo prizadeti štirje posestniki napeljati vodo v svoje hiše na lastne stroške, a imajo pravico do brezplačne rabe vode po pogojih, ki jih bo stavila uprava mestne občine. V domovinsko zvezo so bili sprejeti: Wastian Kristjan ml., Kenda Franc, Pribyl Ivan in Milavec Janko.
Iz Ptuja
j— Diplome razstavljalcem. Odbor Breske. obrtne in gospodarske razstave, ki se je lani vršila v Ptuju, je ocenil razstavljene predmete naših domačih obrtnikov. Diplome so dobili: Brus Martin, kolarski mojster; Tomažič Franc, sedlar in tapetnik; Vince-kovič Ivan in Vauda Ignac, vrtnarja; Si-monič Janez, kolarski mojster, Rasteiger Edvard, ključavničarski mojster; Kodella Viktor, ključavničarski mojster; Hernja Andrej, pečarski mojster, Naveršnikova Danica, modni atelje; Matjašec Štefan, mizarski mojster; Horvat Stevo, kotlarski mojster, Greifoner Jožko, čevljarski mojster; We&sely Ema, šivilja; Rajh Janko in Kuna, krojaški atelje; Kancler Franc, mizarski mojster; Zadravec Jurij, dežnikar. Razen tega so bila izročena še štirinajstim obrtnikom priznanja za njih razstavljena dela. Diplome in priznanice so res lepo delo, meščanskošolskega učitelja g. Hasla Dragotina.
j— Huda poškodba. Kočarjev sin Kova-čec Vincenc iz Sveče je bil na obisku pri posestniku Dobiču Simonu v Lešju, kamoi je prišel tudi posesfnikov sin-Doberšek Rudolf iz Savinjskega. Ko je Doberšek zagledal Kovačeca, mu je prisolil brez vsakega povoda nekaj zaušnic. Ko se je Kovačec hotel izogniti pretepu ,ga je Doberšek z zaprtim nožem začel obdelovati po glavi. Nato pa mu je nož še zasadil v desno stegno. Z zadevo se zdaj bavi sodišče.
KiOČJEVUE. Zaradi hude stiske je domači Sokol sklenil, da letos ne priredi p<red-pustne veselice. Nabirali pa se bodo pri vseh bratih, ki zmorejo še kak dinar, prostovoljni prispevki za gradbo Sokolskega doma. Dobro došel je vsak najmanjši prispevek!
RAKEK. Šentjakobski gledališki oder gostuje v nedeljo 36. t m. ob 17. v Sokolskem domu na Rakeku z Walfriedovo igro »Ma-tasanovega Načeta nesrečna snubitev« (Maksel). Igra je zelo zabavna in je dosegla pri vseh predstavah v Ljubljani lepe uspehe. Za predstavo vlada na Rakeku veliko zanimanje. Občinstvo naj kupi vstopnice že prej. Cene običajne.
ŠOŠTANJ. Nedavno se je v okviru kmetijskih organizacij osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev mlekarne, ki naj bi povezala prodajalce mleka in poenostavila prodajo. Da na bo treba ustanavljati nove zadruge, se bodo kmetje včlanili v Mlekarsko zadrugo v Topolšici. ki bo tako raztegnila svoje področje tudi na Šoštanj in okolico. Prostori za novo mlekarno so baje najeli in v teku so že tudi pogaianja'za nabavo potrebnih strojev.
VRHNIKA. V nedelo je obiskala našega poslanca, bivšega vrhniškega župana, lekarnarja g. Stanka Hočevarja deputacija delavstva in mu v znak hvaležnosti, ker se ie v ča»u ž-upanovanja zelo brigal za brez-noselno delavstvo, izvršila lepo spominsko dip'omo G. pos'anca je ob tej priliki z besedami hvaležnosti nagovoril delavec g.
Matija Gregorka. Gimjen se je g. poslanec zahvalil zastopnikom delavstva za toliko pozornost in naglasil, dia je kot župan posvečal svoje moči le napredku občine. Za brezposelno delavstvo da se je zavzel, ker je bilo med potrebnimi najpotrebnejše. Obljubil mu je tudi v bodoče svojo pomoč. G. Hočevarju čestitamo na zasluženem odlikovanju!
Nase gledališče
DRAMA
Petek 24.: Zaprto.
Sobota 25.: Pesem s ceste. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdoL Nedelja 26.: Ob 15. Vesela božja pot. Izvem. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Moliere. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol.
OPERA
Petek 24: Zaprto.
Sobota 25.: Poljska kri. Izven. Globoko
znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja 26.: Ob 15. Traviata. Izvem. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Carmen. Gostuje tenor Marij Šimenc. Izven.
V
Tenorist Marij Šimenc bo gostoval v nedeljo zvečer v Bizzetovi operi >Carmen<. Poje partijo Don Joseja. Ostala zased-ba je običajna.
Šentjakobski gledališki oder Začetek ob 17. Nedelja, 26.: Matasanovega Načeta nesrečna snubitev (Maksel). Gostovanje na Rakeku.
Mariborsko gledališče Petek, 24. januarja: zaprto.
RADIO
Petek, 24. januarja
Ljubljana 11.: Šolska ura: Preko Črne gore, Durmitora in Sandžaka v Sarajevo (II. del g. Josip Lapajne). — 12: Na slovanskem severu (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13. Cas, spored, obvestila. — 13.15: Na slovanskem jugu (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: 0 javnih knjižnicah in čitalnicah (ga. Marija Jezernik). — 18-20: Od bajke do bajke (plošče). — 18.40: Pravno predavanje: Avtorsko pravo (dr. VI. Knaflič). — 19: Cas. vreme, poročila spored, obvestila. _ 19.30: Nac. ura: Struje sodobne slov. literature (Ludvik Mrzel). — 20: Prenos Lukačičevih moteta iz Zagreba.
—	21: Havdnove skladbe v originalni zasedbi (izvaja komorni trio). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 2215:: Gdč. Jelka Igličeva poje s spremljevanjem Radio jaz-za.
Sobota. 25. januarja
Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. —13.15: Plošče. — 14: Vreme, borza — 18: Za de-lopust igra radio orkester. — 18.40: Pereča zunanjepolitična vprašanja (dr. A Kuhar). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. _ 20: Petje, smeh in ples in razne šale vmes! Pester večer s sodelovanjem radio orkestra, Cim-mermanovega tria, članov rad. dram. družine, pevskega kvarteta in plošč. — 22: Cas, vreme, poročila. — 22.15: Zabavna glasba radio orkestra.
Beograd 16. Vojaška godba. — 18.30: Narodna glasba. — 20: Pester večer. —22.30: Plesna muzika. _ Zagreb 12.15: Plošče. — 17.15: Orkester. — 20: Violinski koncert — 20.30: Orkester. — 22.15: Plesna muzika.— Praga 1915: Rudarska svatba. 20.35: Mešani glasbeni program. — 22.15: Plošče. — 2|2.30: Salonski orkester. Varšava 20: Orkestralen koncert _ 21.30: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Plošče. — 15.40: Orkester mandolin. — 16.50: Opera »Lohen-grin« na ploščah. — 19.30: Dunajski valčki.
—	21.50: Dunajski predpust. — Berlin 19:
Orkester in solisti. _20.10: Prenos iz Stutt-
garta. — 22.30: Vedra glasba — Miinchen 18.40: Pevski koncert — 19: Komorna glasba. 20.10: Mešan glasbeni program.— 22.30: Plesni orkester. — 23.30: Nočna zabava. — Stuttgart 18.30: Chopinove klavirske skladbe. _ 19: Vojaška godba. — 20.10: Več^r humorja. — 22.30: Plesna muzika. — 24: Do6talova opereta >Cliviac. .
__ _________———^—
rejuje Davorin RsvUeo* — Islaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Ribnika*. — Za Narodno tiskarne d. d. kot ttekarnarja Franc Jesertek. — Za tnaaratnl dal jo odgovora Aloji Novak. — M t Ldobiiai