MAJ 16 P Jar.0-2 Nepomuk 17 T Paškal IS S Venancij 19 C Peter Cel. 20 P Bernardina + 21 S Feliks, Kant. 22 N 23 P 24 T 25 S 2G Č 27 P 28 S 29 N 30 P 31 T 5. i)o Velik. D Križ.-Andrej B. Križ.«Hpnacijan Križ.-Magd. Pac. Vnebohod GroKonj VII. 9 Viljem Akv. 6. po Velik. 9 Kinč. grobov Angela Mer. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST LVj AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja rdo zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations). KAJSTAREJII IJW HAJBOLJ PRILJUBLJIM SLOVENSKI LIST, y ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 104. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 28. MAJA — SATURDAY, MAY 28, 1938 LETNIK (VOL). XLVII, Nazijski listi podvojili svoje silovite napade proti Čeho-slovaški. — Groze, da bo to deželo zadela usoda Španije, ako ne bo dovolila narodnostnim manjšinam samouprave. — Izzivalni govori pri pogrebu dveh ubitih Nemcev. Berlin, Nemčija. — Vse na- zijske publikacije so dobile zadnje dni naročilo od vlade, naj podvoje svoje napade in kritike proti sosednji državi Čehoslo-vaški, in listi to naročilo tudi v celem obsegu izvajajo. Njih kolone so polne strupenih člankov, iz katerih bruhajo silovite grožnje, in v nekaterih se naravnost napoveduje, da bo Ce-hoslovaška razpadla in se razcepila na posamezne narodnostne skupine, češ, da njen obstoj v sedanji obliki ogroža mir. Neki vodilni nazij pa je odkrito zagrozil, da se bo na Ce-hoslovaškem zanetila revolucija, ako se bo skušala država ohraniti v sedanji obliki in se ne bo dala popolna avtonomija Nemcem, Poljakom, Ogrom in Slovakom, ki se za njo potegujejo, in je nadaljeval na sledeči način: "Ako Cehoslovaška ne bo dovolila raznim manjšinam samouprave, bo v njej prišlo do uporov in zadela jo bo usoda Madrida ter bo Konrad Henlein (vodja čeških Nemcev) postal general Franco vzhodne Evrope." Strahovito afero so napravili nazij i iz tega, ker je par čeho-slovaških bojnih aeroplanov letelo malo preko meje nad nemško ozemlje. Pravijo, da se je pripetilo sedem takih slučajev m da imajo značaj priprav za napad ter, da so nekateri lahko tudi jemali slike obmejnih nemških utrdb. Listi groze, da se Cehoslovaška igra z ognjem, k0 dopušča svojim letalcem take cme, in da to lahko vodi do eksplozije, ter svare evropske velele, da utegnejo posledice dale-ko prekašati dogodke zadnjih dni. Potom svojega poslanika v Pragi je nazijska vlada vložila oster protest pri čehoslovaškem .zunanjem ministerstvu, katero je nasprotno izrazilo opravičilo z obljubo, da se bo to preprečilo v bodoče. V popolnoma nazijskem duhu se je tudi vršil pogreb zadnjo sredo dveh nemških kmetov, ki bili zadnjo soboto ustreljeni od obmejnih čehoslovaških straž ker se na povelje "Stoj" niso odzvali. Pogreb je bil v obmejnem Čehoslovaškem mestu Eger in se ga je udeležilo do 64,000 oseb. Vlada je poslala sicer svoje oro-žništvo h pogrebu, kateremu pa ni bilo potrebno nastopiti, ker ni bilo nikakih izgredov, pač pa so vodilne osebnosti imele govore, ki bi bolj spadali v Berlin kakor na Čehoslovaško. Značilno se je izrazil pri tem eden nemških poslancev v čehoslovaškem parlamentu: "Vzgled teh dveh žrtev je svarilo sovražnikom, da se mi ne bojimo smrti. Nadaljevali bomo z bojem za nazijski ideal. Kadarkoli 'nas pokliče Fiihrer (Hitler), smo pripravljeni." Razumljivo je, da v takem ozračju ni pričakovati kakega zadovoljivega sporazuma med češko vlado in nemško manjšino, četudi se med njima zopet obnove ukinjena pogajanja. Pre- VELIKE IZGUBE KITAJCEV Velik poraz za Kitajce pri Su-čovu. t Sanghaj. Kitajska. — Pri zadnjih bitkah za mesto Su-čov so utrpeli Kitajci enega svojih največjih porazov tekom cele sedanje vojne. Po japonskih trditvah je padlo tamkaj nič manj kakor 200,-000 kitajskih vojakov,toda Kitajci pravijo, da znaša njih izguba le 50,000 mož. Vendar je tudi to ogromno število in poleg tega so Japonci odstranili znatno oviro za 'svoje nadaljnje prodiranje proti Han-kovu, točasni prestolici kitajske vlade. Kakor trdijo izvedenci. je bila napaka Kitajcev v glavnem ta, ker so okrog enega mesta koncentrirali celih 400,000 vojakov. -o- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — Te dni je smrt zopet posegla med vrste tukajšnjih Slovencev in ugrabila 60 let starega, rojaka Antona Korena, ki zapušča tukaj ženo, enega sina, dve hčeri in dva brata. Doma je bil'iz Podgorja, Istra. Pogreb se bo vršil iz njegovega domia na 1920 W. 22nd Pl., kjer truplo leži, to soboto s sv. mašo ob 10. uri v cerkvi sv. Štefana. Pogreb ima v oskrbi Zefranov pogrebni zavod. * -o- NASPROTOVANJE RELIF- NEMU PREDLOGU New York, N. Y. — Skupina žensk iz raznih vzhodnih mest je zadnje dni podvzela kampanjo,, da se prepreči sprejem relifnega predloga, ki ga točasno razmotriva senatska zbornica. Vodi se ta kampanja pod pokroviteljstvom organizacije Women Investors in America in iz imena se že razvidi, da morajo te ženske spadati med finančno magnatstvo, ki je znano po svojem nasprot-stvu trošenju denarja od strani vlade za javna dela za brezposelne. -o- ICKES PRESENETIL AMERIKO Washington,. D. C. — Notranji tajnik, Harold L. Ickes, je bil zadnje dni skoraj edini predmet razgovorov v tukajšnjih krogih. Povzročil je namreč splošno presenečenje s svojo nepričakovano poroko', ki jo je sklenil zadnji torek z Miss Jane Dahlman iz Milwaukee. V to svrho sta odpotovala ženin in nevesta na Irsko, nevesta pred dvema mesecema, ženin zadnji teden. Precejšnja je med njima razlika v starosti; nevesta ima 25 let, dočim jih je Mr. Ickes, ki je ovdovel pred tremi leti, izpolnil že 64. MEZDNI ZA KONjsPREJET Zakon za plače in ure po dol- kem prerekanju odobren. Washington, D.C. — Kljub nai-avnost besnemu nasprotovanju od strani poslancev iz juž. držav, je poslanska zbornica zadnji torek zvečer odobrila predlog za ureditev delovnih ur in mezd, in sicer z večino 314 proti 97. Ta predlog je bil od senata sprejet :>.e zadnje poletje, toda v znatno drugačni obliki, in tako se bo morala med obema zbornicama vršiti še konferenca za izravnan je razlik. Kakor je predlog zdaj sprejet, določa najnižjo plačo 25 centov na uro in največ dela na teden 44 ur. Plače pa se bodo polagoma zviševale in število ur zniževalo, dokler ne bo po koncu treh let uveljavljenih 40 centov na uro in 40 ur na teden. velik prepad zija med njima, da bi se mogel uspešno in trajno premostiti. HIMEN Chicago, ill. — V soboto 28. maja se poročita v cerkvi sv. Štefana gdč. Antonija Mladič, hčerka družine g. Leona Mladič in g. Frank Asich, sin znane družine g. Asfcha iz Cice-io. Zenitovanje se bo vršilo na nevestinem domu. Mlademu paru želimo mnogo božjega blagoslova in bilo srečno! -o- DESET UBITJJH V AERO-PLANSKI NESREČI Cleveland,. O. — Ameriška avijatika ima zaznamovati novo katastrofo, katera je zopet zahtevala število človeških življenj. Blizu mesta Independence, južno od tukaj, je zadnji torek ponoči treščil na zemljo neki velik potniški aeroplan, ki je bil namenjen v Chicago. Takoj nato se je tudi vnel in izgubilo je življenje vseh deset oseb, ki so se vozile v njem, namreč sederri pot^-nikov in tri uslužbenci. Trupla so bila popolnoma zoglenela, ko so jih izvlekli iz razvalin. Med ponesrečenci je bila tudi neka Miss Mildred Maček iz Milwaukee, ki je služila .na aeroplanu kot strežkinja. PRAZNIK KINČANJA GROBOV Prihodnji ponedeljek se obhaja v Zed. državah lep narodni praznik, kakoršen bržkone ni uveden uradno v nobeni drugi deželi na svetu, namreč Spominski praznik, ali dan Kinčanja grobov. Ustano-veljen je ta praznik z namenom, da se prebivalstvo na splošno, brez ozira na to, h kaki veroizpovedi spada,spomni vsaj enkrat na leto svojih dragih, ki so se pred nami preselili na drugi svet, in počasti njih spomin, ako ne drugače, vsaj z okrasitvijo njih grobov s cvetlicami, za kar je pomladanski čas, v katerem se ta praznik obhaja, prav primeren. Kakor v večini podjetij ši-rcm dežele, bo tudi v naši tiskarni ta dan delo počivalo in bo zato izostala torkova številka našega lista. EVHARISTICNI KONGRES Ob otvoritvi kongresa se pre-čitala papeška poslanica, v kateri se poziva svet, naj obvaruie mir. KRIŽEMSVETA — Metz, Francija. — Francoske oblasti so zndnji torek ujele neki nemški vojaški aeroplan, ki je priletel preko meje, in zaprle v svrho zasliševanja tri može posadke. Pravijo, da so v viharju zašli preko meje. — Berlin, Nemčija. — Po novi vladni odredbi, ki je bila izdana v torek, se za državno uradništvo, izvzemši nekaterih večjih mest, določa delovni teden na 51 ur. — Mexico City, Mehika. — Uporniško gibanje se je pojavilo zadnji torek v drugi mehiški državi, namreč v Quere-taro, vendar se ne ve, ali je to gibanje v zvezi z uporom pod generalom Cedillo. -o- NAGROBNI KAMEN JI ZLOMIL NOGO • Zion, 111. — Med tem, ko ste zadnji torek na tukajšnjem pokopališču njena mati in njena stara mati krasile družinski grob, se je tri leta stara Delora Edwards oddaljila od njih in se igrala pri nekem drugem grobu. Pri tem pa se je nagrobni kamen pri tem grobu prevrnil, padel deklici na nogo in ji jo zlomil. Budapesta, Ogrska. — Otvoritev mednarodnega evhari-stičnega kongresa, ki se je izvršila tukaj preteklo sredo, je uporabil papež Pij, da je izdal na svet svoj novi poziv k miru. Njegovo tozadevno poslanico je prečital papeški tajnik, kardinal Pacelli, in jo je poslušalo do 100,000 ljudi, ki so na ogromnem Trgu Junakov prisostvovali otvoritvenim ceremonijam kongresa. Papež je povdarjal, da so večni zakoni najbolj varna podlaga za pravičnost in mir. Zborovanje na omenjenem trgu se je sledilo veličastni procesiji, ki se je vila po mestnih ulicah, pri kateri je bilo udeleženih več tisoč duhovnikov in veliko število višjih cerkvenih dostojanstvenikov. Kakor se pričakuje, bo prisostvovalo raznim prireditvam in po-božnostim tekom teh dni nad milijon vernikov, zbranih iz 37 različnih dvž,av. Iz Zed. držav je tukaj 280 romarjev, katerim načeluje kardinal Dougherty iz Philadelphije. -o- ČIN, KI BI BIL VREDEN ODLIKOVANJA Chicago, 111. — Izredno prisotnost duha je pokazal 22 let stari Edward Loftus, ki živi na 7713 Coles ave. Ko se je vozil mimo stanovanjske hiše na 2845 E. 77th St., je o-pazil, da je z nekega okna v drugem nadstropju padla mreža in da se za njo steguje neka mala deklica. Videl je, da je otrok v nevarnosti, da pade skozi okno. Hitro, je ustavil, skočil pod okno, in sicer ravno še ob pravem času; v tistem trenotku je deklica že letela navzdol, toda fant jo je prestregel v svoje naročje, da je ostala nepoškodovana. Lahko si je predstavljati čustva matere, Mrs. D. McMahon, ko ji je izročil otroka ter ji o-pisal celi dogodek. Rešena deklica je stara tri leta,. Iz Jugoslavije Slovenski šolski otroci, ki so zbirali za odkup Prešernove rojstne hiše, so spravili skupaj 150.017 dinarjev. — Zavod za državno obrambo so ustanovili v Beogradu. — Smrtna kosa in drugo. at AL SMITH ODLIKOVAN OD PAPEŽA Papež Pij je nedavno odlikoval bivšega newyorskega governerja Al Smitha za njegovo udejstvova-nje na dobrodelnem polju; podelil mu je častni naslov papeškega komornika. Gornja slika kaže prizor, ko je newyorski kardinal Hayes podelil Al Smithu odlikovanje v papeževem imenu. Narodna zavednost slovenskih šolarjev Ljubljana, 6. maja. — Na spodbudo posebnega kulturnega odbora za odkupitev Prešernove rojstne hiše ter ob podpori g. bana in prosvetnega oddelka dravske banovine, ie akcija nabiranja doneskov med slovensko šolsko mladino imela popoln uspeh. Zdaj je šolska zbirka zaključena in je dala 150,017 din, kar je vse lepo zabeleženo in bo seznam javnosti na razpolago v Prešernovi rojstni hiši, ki je tako že odkupljena. Lepo j'e,da odbor trdno stoji na stališču, da mora biti tudi nova hiša., ki jo bo odbor postavil dosedanji lastnici s številno družino, odločno v narodnem slogu, ki je tako lep in značilen za naše gorenjske grunte. Delo za novo hišo se bo v kratkem pričelo in bo hiša jeseni že pod streho. Stoji torej zapisano v večno čast slovenske šolske mladine, da je odkupila Prešernovo rojstno hišo s tem,'da je zgradila dosedanjim lastnikom novo domačijo. — S tem pa še ne bo dovršeno delo. Prešernov dom bo moral biti urejen v slogu časa, v katerem se je rodil Prešern. Tako bo Prešernova rojstna hiša za vse večne čase obdržala podobo slovenskega kmečkega doma iz leta 1800,iz časa Prešernovega rojstva.V njej bo vse,kar je bilo ob njegovem rojstvu; našla se je Prešernova zibelka, ohranjen je star križ, stara skrinja, žličnik, škaf in še več drugih reči. Kar pa še man jka, se bo nadomestilo z novimi nadomestki v slogu tistega časa. Prešernov dom bo slovenska hiša iz preteklosti v vsej pristnosti sloga, s Prešernovim portretom in njegovimi deli in z deli o njem v vseh jezikih. V veži bo dal sedanji župnik iz Tržiča, zadnji moški potomec Prešernove sestre,, poročene Vovk, vzidati spominsko ploščo z imeni vseh odličnih slovenskih mož, ki so jzšli iz te hiše (kakih 30!). Tako ne bo ta hiša samo spomenik Prešernu, temveč tudi slovenski kmečki hjiši: ob Gregorčičevem slavospevu nanjo nova hvalnica! Tako bi bil spomladi leta 1939 "Prešernov dom" že odprt za obiske, če — bo dovolj sredstev, kajti potrebnih je še kakih 50,000 dinarjev v ta namen. Nekaj se je v ta namen že dobilo,, ki so poslali zavedni rojaki izza meja ožje domovine, iz Francije, Cehoslovaške, Nemčije, Amerike in tudi nekateri zavedni domačini, so si od svojih mar lih dohodkov pritrgali in darovali, vendar še ni dovolj. -o- j bo dajal svoje mnenje o vseh znanstvenih vprašanjih, ki so v zvezi z vojaško pripravljenostjo. Na zahtevo državnih oblasti bo zaVod stavil predloge za izpopolnjevanje sredstev za državno obrambo in sploh zbiral in proučeval znanstvene iznajdbe in načine, ki zanimajo državno obrambo. Prav tako se bo zavod posvetoval s strokovnjaki in organizacijami, ki bi mogle biti v korist državni obrambi. Končno se bo- zavod bavil tudi s prosvetno in narodno izobrazbo celotnega naroda. Zavod za državno obrambo bo sestavljen iz rednih in do-pisujočih članov. Člani bodo izbrani iz vrst zastopnikov prosvete in gospodarstva. Generalni tajnik bo eden izmed rednih članov s fakultetno izobrazbo. Redni in dopisujoči člani bodo imenovani oziroma razrešeni s kraljevim ukazom. Člani zavoda bodo v miru in vojni oproščeni vojaških obveznosti. Nadzorstvo nad za-'odom bo opravljal inšpektor državne obrambe, ki bo predsednik te ustanove. Zaradi slabega dimnika V Josipdolu št. 11 je zgorela tamošnja gostilna, ki je bila last veleposestnika inž. Milana Lenarčiča. Požar je nastal sredi noči, ko so v hiši vsi spali. K sreči se je zaradi svetlobe prebudila služkinja, ki je zbudila najemnika gostilne Alojza Piščanca in njegove svojce. Rešili so le nekaj o-prave in obleke, vse drugo je pa uničil ogenj, ki je napravil nad 75,000 dinarjev škode. Goreti je začelo v dimniku, kjer so se vnele saje. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Franja Telavetz, rojena Slana. — V Dravi j ah je umrl Jakob Cer-nivec, posestnik star 83 let. -o- Nesreča starega moža Z Mute poročajo o smrtni nesreči najstarejšega občana na Muti, 83 letnega bivšega posestnika Josipa Fidlerja. Fidler je živel kot preužitkar na svojem bivšem posestvu. Pred spanjem si je zakuril v železni pečici v svoji sobici, da bi mu bilo toplejše. Ker zjutraj starčka ni bilo na spregled, so domači šli pogledat v njegovo sobo kaj je in ga našli nezavestnega. Poklicana zdravnik je ugotovil, da se je star Fidler zastrupil z oglje-nim plinom. Ko so ga našli je bil sicer še živ, vendar je bila zastrupitev tako huda, da je podlegel. -o- Za državno obrambo Ljubjana, 5. maja.— "Službeni vojni list" priobčuje u-redbo o ustanovitvi "Zavoda za državno obrambo". Sedežjterega je povozil neki kolesar zavoda je v Belgradu. Zavod ! in ga močno poškodoval. Povožen V celjsko bolnico je bil pripeljan 15 letni rudarjev sin Edvard Praznik iz Celja, ka- 'AMERIKANSK1 SLOVENEC' Sobota, 28. maja 1938 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski ; list v Ameriki. Ustanovljen leta 1191. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov is dnevov po praznikih. Izdaja in tiska i EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: .1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina j _$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto 2a pol leta -Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___$6.00 Ba pol leja___3.00 Za četrt leta____1.75 Posamaena številka____3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerio*, Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year__ For half a year__ For three months - _$5.00 _2.50 ._ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _$6.00 For half a year _ 3.00 For three months . — .1.75 Single copy____3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposiani na uredništvo Vsa) dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. <-» Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Vojaška zveza med Anglijo in Francijo General Weygand, ki zastopa v Franciji tradicijo maršala Focha, je nedavno izdal zanimivo knjigo o francoski vojaški pripravljenosti pod naslovom: "Ali je Francija močna?" Izkušeni francoski vojščak, čigar moči, kakor pravijo poročila iz Pariza, prav te dni pojemajo, postavlja v svoji izčrpni strokovni študiji tezo, da se "glas naroda samo tako daleč sliši, kolikor daleč sega moč, ki stoji za njim." Zdi se, da je predvsem to osnovne spoznanje narekovalo obema zapadnima velesilama, da sta se ne le vsaka zase odločili, za izvedbo velikega oborožitvenega programa, temveč tudi za nadaljevanje posvetovanj o konkretnem sodelovanju obrambnih sil obeh držav, katerih formalni začetek pada nazaj v dobo po razveljavlje-nju lokarnske pogodbe. Tedaj sta se Anglija in Francija sporazumeli in v posebni deklaraciji dne 19. marca 1936 objavili, da se bodo takoj začela tehnična pogajanja med generalnima štaboma obeh velesil. Takratni francoski zunanji minister Flandin je v svojem govoru dan kasneje pojasnil, da pomeni ta sklep poglobitev že obstoječih stikov med vrhovnima vodstvoma angleških in francoskih sil z namenom, da se izdelajo načrti za medsebojno avtomatično podporo za primer nepričakovanih in nenadnih zapletljajev vojaškega značaja. Napovedal je še, da bodo ti načrti trajna osnova angleško-francoskega vojaškega sodelovanja tudi v bodoče. Uradno sporočilo, ki je bilo izdano te dni po zaključenih razgovorih angleških in francoskih državnikov v Londonu na kratko ugotavlja: "Francoska in angleška vlada sta sklenili, da se bodo nadaljevali razgovori med obema generalnima štaboma, predvideni v izjavi z dne 19. marca 1936, v kolikor bo to potrebno." Po sodbi oficioznih francoskih in angleških organov je v tem sklepu bistveni rezultat londonskega sestanka v zadnjih aprilskih dneh. Pariški "Temps" je na primer podčrtal ta sklep v svojem uvodniku z dne 2. maja z naslednjimi besedami: "Ne da bi bilo potrebno izgovoriti besedo "aliansa", je vendar še posebej jasno, da bodo tesnejši stiki med obema generalnima štaboma ter skupni nakupi vojnega materiala in surovin dali določbam sporazuma z dne 19. marca 1936 novo učinkovitost." Samo po sebi se razume, da se v svojih nedavnih londonskih razgovorih državniki obeh velesil niso spustili že v podrobna razglabljanja v tem pogledu. Zadovoljili so se le s postavitvijo nekaterih vodilnih in načelnih smernic, katerih se bodo v nadaljnjih stikih, ki bodo sedaj sledili, držali vojaški strokovnjaki obeh držav, ko bodo, kakor poudarja "Temps", razpravljali in se sporazumeli po vseh vprašanjih metode, organizacije in proizvodnje, ki jih postavlja uresničenje sklepa o vojaškem sodelovanju." Kolikor se je moglo doslej ugotoviti po pisanju francoskega in angleškega časopisja, bodo predmet napoveda-lih razgovorov vojaških strokovnjakov obeh držav predvsem naslednja osnovna vprašanja: določitev področij, ld naj se sporazumno dodele francoski in angleški vojni mornarici, določitev letalskih oporišč na francoskem ozemlju za angleško letalstvo ter razgovor o primernih ukrepih za njih preskrbo z vsemi potrebnimi napravami, medsebojna izmenjava modelov raznih tipov letal zaradi izenačenja bodoče skupne letalske proizvodnje, pripravljenost več eskadril angleških brzih bojnih letal za skupen nastop s francoskimi, čim bi se to izkazalo za potrebno, proučevanje možnosti uporabe tankov istih tipov in topov enakega kalibra zaradi olajšanja skupne proizvodnje tega orožja ter končno še osnovanje ogromne skupne rezerve pogonskega materiala, zlasti nafte in bencina za letala, tanke in druga bojna sredstva obeh držav. Že iz tega kratkega pregleda bistvenih vprašanj, ki bodo predmet razgovorov med angleškimi in francoskimi vojaškimi strokovnjaki v bližnjih tednih in mesecih, je razvidno, da je odprta možnost najširše poglobitve stikov med obema generalnima štaboma. 01>enem so se državniki v Londonu sporazumeli tudi o potrebi pospešenega iz- vajanja oborožitvenega programa v Angliji in Franciji. Obe državi sta v glavnem že izvedli vzporeditev in tudi delno koncentracijo vrhovnih vojaških poveljstev. Dala-dier je še kot minister narodne obrambe v prejšnjih francoskih vladah povezal generalne štabe posameznih vrst oborožene sile v skupnem "generalnem štabu narodne obrambe", katerega vodstvo je prevzel kot vrhovni vojaški vodja general Gamelin. Obe državi doprinašata nadalje prav v zadnjem času vedno večje žrtve za dopolnitev svoje oborožitve. Anglija sistematično izvaja svoj oborožitveni program iz leta 1936., za katerega so predvideni krediti v skupnem znesku osem milijard, vsota, ki si jo človek težko predstavlja. Francija pa je pravkar na novo določila za potrebe narodne obrambe znesek 200 milijonov. Obe državi sta se odločili za zelo nepopularne ukrepe za kritje izrednih izdatkov za oboroževanje, samo da v pospešenem tempu izvedeta svoj oborožitveni program. Weygandova teza o potrebi iskanja diplomatskih argumentov v tvornicah orožja prodira torej, kakor se vidi, tako v Angliji kakor v Franciji. V BRIDGEVILLE VEDNO KAJ NOVEGA Bridgeville, Pa. Zopet se je nabralo nekaj novic, katere treba vreči v širni svet med rojake, da tudi po drugih naselbinah vedo, kako živimo pri nas. — V začetku meseca maja smo imeli 40 urno po-božnost. Kolikor se vem spominjati, je bila letošnja pobožnost, ena najlepših te vrste, kolikor smo jih že imeli v naši cerkvi. Pobožnost je vodil Rt. Rev. Father J. J. Oman iz Clevelanda. Vse prehitro je minil čas njegovega bivanja med nami in zelo radi smo poslušali lepe slovenske govore. Čuditi se je, ker Father Oman, dasi rojen Ameri-kanec, so tako dobro in gladko govorili slovensko. Na naš "Ble-gaš" so tudi prišli pogledat, v spremstvu domačega g. župnika Fathra Pikutisa. Obema se prav lepo zahvalimo za obisk potom lista. Obenem se tudi prav lepo zahvalimo našemu g. župniku, da so nam preskrbeli tako lepo pobožnost. — Pri sklepu 40 urne pobožnosti je bilo navzočih 11 čč. gg. duhovnikov. — Med 40 urno pobožnostjo je imelo društvo sv. Jožefa št. 21 KSKJ skupno sveto obhajilo; ker smo imeli med seboj slovenskega g. duhovnika, je bila za vse lepa priložnost opraviti velikonočno dolžnost v materinem jeziku. Tudi druga novica mora v javnost, ki je ta, da smo ustanovili novo podružnico Slovenske Ženske Zveze. Jaz sem sedaj v velikem strahu, če mi bo za novo pridobljene članice podeljena tista nagrada, da bi morala v stari kraj, ker vem, da ko pridem tja, mi bodo takoj zapove-dali da moram iti pšenico žet in ječmen ruvat. Včasih za me tako delo ni bilo prav nič težko, dokler je bilo le kakih sto funtov v čižmih, toda sedaj jih je že blizu tri sto, zato bi bilo sedaj tako delo zares pretežko. Toda, saj veste, če amerikanska ženska ni debela in poleg tega še "špeglov" ne nosi, nima nobene veljave. — O Slovenski ženski zvezi bom pa ob drugi priliki kaj več povedala. Prijazni mesec majnik mi je obudil spomin na dva slovenska čč. gg. duhovnika. — 25. maja je bilo dve leti, kar nam je drveči vlak odpeljal dobrega g. Fathra Hajnšeka. Četudi za svojo osebo ni rabil prav nič več prostora kot kateri izmed nas, se nam je po njegovem odhodu vendar zdelo tako prazno, kamor smo pogledali. Kakor da so z njim izginila cela mesta in vasi. Pogosto se ga še spominjamo in zelo ga pogrešamo; otroci pa imajo še sedaj dobro v spominu njegove lepe Marijine pesmi in njegov zveneči glas nam je še vedno v dobrem spominu ter se nam zdi, da s pesmimi, ki jih je on naučil, še vedno odmeva po naših cerkvah. Za drugo obletnico njegovega odhoda v drago domovino, mu Materino društvo iz Bridgevilla pošilja najtoplejše pozdrave čez široko morje v nikdar pozabljeno domovino. Zadnjega maja bo eno leto, kar so zatisnili trudne oči nepozabni naš župnik Father Moder. Zelo nas je pretresla novica o njegovi smrti, dasi smo vedeli," da ne bodo učakali visoke starosti, ker so bili vedno tako rahlega zdravja. Da bi pa tako hitro od nas se poslovili, pa zopet nismo pričakovali. Kot ena njihovih farank vas prosim, spo-minjajmo se jih v molitvi ob prvi obletnici njihovega odhoda v večno domovino. Pošljimo jim šopek molitev za blagor njihove duše. Prvo nedeljo v maju smo napravili kratek izlet na Universal, Pa. Za ta dan smo našega konja izročili v varstvo Mr. F. Šraju, kajti kadar on prime za vajeti, gremo kot Elija na gorečem vozu. Tako smo kaj hitro pridrveli na prijazni Universal, četudi je od tukaj oddaljen 30 milj. Kraj je silno prijazen, še bolj prijazni so pa ljudje ki tam žive. Prav nič se nam ni mudilo domov in najraje bi bili tako rekli, kot je rekel sv. Peter ob Gospodovem spremen j en ju na go- ri : Dobro nam je tukaj biti, naredimo tri šotore ... — Pa, za nas bi bil tudi eden zadostoval, če bi bil dovolj velik, saj mirnih ovac gre veliko v eno stajo. — Prav lepo se zahvaljujemo družini Frank Kokil za tako obilno postrežbo. Kranjske klobase in potica je najboljša hrana za Kranjske Micike in Janeze. Nadalje hvala lepa družini Habi-nec, ki so tudi imeli z nami veliko sitnosti. Tako so nam stregli kakor da smo si v sorodstvu najmanj v tretjem kolenu. Bog vam povrpi vašo postrežljivost, kadar pa prilika nanese, bomo tudi mi poskusili povrniti kolikor bo v naši moči. — Zglasili smo se še pri nekaterih drugih rojakih, kakor pri bratu Mr. Fr. Kokila, kjer sve prišle skupaj z mojo nekdanjo prijateljico Mici 2i-rovrovo iz Hotavil. Ona je še prav tista, kot je bila pred 15. leti. — Za prijaznost, ki smo jo bili deležni, vsem najlepša zahvala. Toda pripomniti moram, da mi Mrs. Habinec še vedno dolguje tisti fižol, ki mi ga je lansko leto obljubila. — Za danes moram moj dopis skončati, upam pa, da se še enkrat zgla-sim, predno bomo začeli travo kositi.—Vsem najlepši pozdrav. M. U. -o- NAD KOBILICE Puebio, Colo. Ko sem oddala moj zadnji dopis na pošto, smo dobili še to le sporočilo: Pripravite se vsi farmarji! Groza nam nesreča, da nam uniči naše pridelke. Jutri zjutraj mora biti vsak na mestu, da bomo skušali uničiti kar se bo dalo. — Ta golazen ki nam grozi, so številne kobilice. — Dobili smo za prvo jutro 600 funtov strupa, katerega so šli fantje in možje potresat. Danes ko to pišem, je že peto jutro, kar potresajo ta strup. Sreča,, da so bili nekateri farmarji tako pozorni, da so hodili tam po preriji in ko so pregledovali okolice, so naleteli na velika gnezda kobilic. Kakor v mravljišču, vse je gomazelo. Nekatere so se že razlezle, na mnogih krajih je pa še veliko jajčec, iz katerih se bodo izlegie kobilice in se razlezle daleč na okolu. Možaki pravijo, da v vsem svojem življenju še niso videli toliko kobilic. — Bog nas obvaruj te nesreče. Theresa Centa -o- KAKO JE BILO V PITTS- BURGHU Pittsburgh, Pa. Dne 17. maja sta obiskala našo slovensko naselbino v Pittsburgh u visoka gosta dr. Jurij Adlešič, župan Bele Ljubljane in njegova soproga Vera. Prišli so v spremstvu g. Antona Grdine in gospe Marijane Kuharjeve. Zvečer ob osmih sta se pojavila pred Slovenskim domom na 57 cesti omenjena visoka gosta, katera smo navdušeno pozdravili in jima klicali dobrodošlico. — Iz ust g. dr. Adlešiča in njegove gospe Vere smo slišali lepo slovensko besedo, k'" o povedali pozdrave naše rodne grude. Marsikomu se je orosi-lo oko, ko je dr. Adlešič dejal : Dragi rojaki! prinesel sem vam mnogo prisrčnih pozdravov od vaših mater, bratov in sestra. — Posebno globoko v srce je segala beseda dr. Adlešiča nam, Belokranj-cem, ko je rekel, da je sin slovenske matere, rojen v Beli Krajini, tam kjer teče bistra Kolpa. — Pač res dragi rojaki, da bi videli, kako je žare? bistra ta voda. Želim našima visokima gostoma srečen povratek nazaj v Belo Ljubljano. Ko to pišem, dobim sporočilo, da je grenka smrt dne 12. maja pretrgala nit življenja Petru Grabrianu, ki je umrl po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, za umirajoče v 48. letu svoje starosti. — Pokojni je bil rojen v vasi Vrhovci, občina Ad-lešiči pri Črnomlju. — Pozdrav vsem Slovencem tukaj in v stari domovini. Joe Cadonič iz Žilj -o- SPOMINI NA MATER Pueblo, Colo. H koncu se že nagiba prelepi majnik, posvečen Majni-ški Kraljici in v katerem imamo prelepe šmarnice,, katere verno ljudstvo pridno obiskuje. Pred Marijinim oltarjem se zbira v molitvi in prepeva njene pesmi, da se cerkev trese. Škoda, kar prehitro nam bo minil ta prelepi mesec in z njim priljubljene šmarnice, v katerih se vsako verno slovensko srce več ali manj spomni svojih mladostnih dni, ko nas je v stari domovini mati vodila k majniškemu oltarju. — Vseh naših mater, živih in mrtvih, smo se zlasti spominjali na Materin dan. Zlasti se je pri nas v Puebli društvo Najsv. Ime.na spomnilo na Materin dan vseh mater. Možje in fantje so pripravili jako okusen zajutrek članicam društva Krščanskih žena in mater. Vsaka članica je tudi dobila ta dan nagelj, rdečega,, če je njena mati že umrla, belega, če je še živela. Tako smo vsaka s svojim znakom prihajale v cerkev in pristopile k obha-jilni mizi. Poročati pa moram, da je za omenjeno nedeljo' z malim vsa cerkev pristopila k sv. obhajilu. Po sv. maši so pa matere dobile okusen zajutrek, kakor sem zgoraj omenila. Čast takim možem in fantom. V čast njim moram tudi zapisati, da so prav lepo pokazali svojo kuharsko umetnost m kako jim je šlo vse lepo od rok. Gotovo so jih žene doma naučile, kako je treba postreči in napraviti to in ono. Fantje in možje, najlepša vam hvala za požrtvovalnost. Dne 15. maja smo zopet imeli prelepo slavnost. To nedeljo so pa otroci prvič prejeli Jezusa v svoja nedolžna srčeca. Ti malčki so imeli vsak svojega angela, ki jih je s šopkom cvetlic v roki spremljal k oltarju, kjer so štiri deklice držale prt, ko so bili prvič obhajani. V,se deklice so bile v belih oblekah, ki so spremljale obhajance, katerih je bilo petnajst deklic in dvanajst dečkov. Krasen je bil pogled na to mladino, ki se je tako (Dalje na 3. str.) rr~ Dogodki med Slovenci p« Sk* v Ameriki tif \ i a »» —— Mr. Matija Čagran v Chicagi Chicago, 111. — Mr. Matija Čagran iz New Yorka, naš stari prijatelj in znanec ter oče č. g. župnika p. Jožefa Čagrana v L» Salle, 111., nas je zadnji torek obiskal. — Mr. Čagran je bil pred 19. leti v Chicagi pri Edinosti in je bil tudi cerkovnik pri sv. Štefanu. — Mr. Čagran se v teh letih ni prav nič izpremenil. Ravno tak je, kakor je bil. Na osrednjem zapadu ostane nekaj tednov na obisku in mu želimo prijetnega bivanja med nami! Kap Cleveland, O. — Med delom v kuhinji je zadela kap rojakinjo Mary Pavlič, staro 75 let. Pokojna je bila doma od Sv. Lovrenca nad Mariborom in je živela v Ameriki' 18 let. Zapušča 5 sinov in 2 hčeri. Pevski festival Milwaukee, Wis. — Pod vodstvom uprave ljudskih šol v Milwaukee se bo 2. in 3. junija vršil v dekliški višji šoli na 19th in W. Wells St. velik mednarodni pevski festival, na katerem se bo razlegala tudi slovenska pesem. Slovence bodo zastopala Ženski pevski zbor "Planinska roža" in Slovenski družabni krožek fare sv. Janeza Evangelista. Jubilej Willarcl, Wis. — Tukajšnja ugledna zakonca Mr. in Mrs. John Morgel, sta te dni v krogu svoje družine slavila 40 letnico zakonskega življenja. — Prijatelji so jubilanta povabili isti večer v dvorano, kjer so jima priredili imeniten party ter ju obdali s častitkami in darovi. V stari kraj odhajajo Chicago, 111. — Na obisk v staro domovino odhajajo te dni Mrs. Frances Jerina, ki gre na obisk k svojim sorodnikom v Borovnico na Notranjskem. Z njo potujete tudi Mrs. Helen Kušar iz Berwyna, 111. in Mrs. Mary C&jhen, iz Chicage. Potovale bodo na parniku "Gecrgec" od Cunard Line. Vsem želimo srečno in prijetno potovanje ter srečen povratek! Piknik Barberton, O. — V nedeljo 5. junija se vrši redni letni piknik dr. Srca Marije št. 111, KSKJ. in sicer v Ilopocan Garden. Igral bo Tribarjev orkester iz Clevelanda. Na operacijo Willard, Wis. — V bolnišnico se je morala podati zaradi operacije Mrs. Jos. Rakovec, ml. Nesreča Barberton, O. — Nesreča je doletela rojaka Johna Pod-lipca preteklo nedeljo 22. maja, da si je zlomil nogo. "TARZAN NA RAZISKOVANJU" m *> (129) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs "Ti se torej upiraš mojemu povelju in nočeš poklekniti? ' je na pol vpra-šajoče, na .pol očitajoče upfegovofil Kavandavamla. "Popolnoma res je, da nočem poklekniti," odvrne Lady Greystoke. Tedaj je mladenič KaVail-davanka / roko dal zuamenjf dvema zoprnima črncema, ki sta hotela stopili proti Jane. Obenem se je njegovo obličje čudno spremenilo, toda Lady Greystoke ni inogla spoznali, ali od začudenja, ali od jeze. Za Kavamlavando je bilo namreč to nekaj povsem novega, da bi se kdo uprl njegovemu ukazu. Doseliti j. se še niliče kaj takega ni predrznil edino ta stabotttll ženska se je upala to storiti. Kavno se je namenil da bo nekaj rekel, ko je Jane spregovorila: ''Osvobodi nas in naju izpusti, drugače pridejo moji rojaki iu uničijo tebe in tvoje mesto." — "Sjij ne bodo vedeli da si tukaj," je z nasmeškom pripomnil Kavandavamla; "niličv ne ve kaj se godi v vasi Kavuru ali templju ka-vaiulavande." "\li strogo varujemo naše skrivnosti in niliče ne more premagati našega mogočnega obzidja, ki nas varuje pred sovražnimi napadi," nadaljuje kavandavamla.. — "Torej nas ne misliš izpustiti?" zopet reče Jane. "Ne!" odvrne Kavandavamla z na pol zaprtimi ni uii, kot bi se sramoval tega kar je Urekel. Sobota, 28. maja 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran 3 Družba sv. Družil (THE HOLY FAMILY SOCIETY) - Vstanovljena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah IftKtf 111 Inkorp" v dr£ Illinois Severne Amerike. dCOCZ. UI. 14. maja 191S. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. 1. podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. , POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39. Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $165,396.00. Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Iz.dajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 100% solv^ntua. Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois. IZ URADA DR. SV. DRUŽI NE ŠT. 1, DSD. NJEGOV PRIZIV BIL BREZUSPEŠEN Izgnani abesinski cesar Selassie, ko je nedavno prispel v Ženevo na zborovanje sveta Lige narodov, da napravi zadnji priziv na velesile, naj se zavzemajo za neodvisnost Abesinije.. Njegove bessde pa so ostale brez uspeha. ODŠKODNINE ZA OBRTNE BOLEZNI V 27 DRŽAVAH Vse člane in članice našega društva uljudno vabim, da se prav gotovo udeleže prihodnje društvene seje, ki se bo vršila v soboto 28. maja ob pol osmi uii zvečer v navadnih prostorih. Tako se bodo vršile naše društvene seje od sedaj za naprej vsako četrto soboto v mesecu, do preklica. Prihodnja seja 28. maja bo zelo važnega pomena, radi tega vas ponovno opozarjam, da se je vsi udeležite. Sedaj se pač ne morete izgovarjati in navajati kakih zadržkov, ker se seje vrše zvečer. Menim tudi, da vsakdo lahko enkrat lia mesec žrtvuje nekoliko ča- Do nedavna so razni držav-ni zakoni o delavskih odškod-Joliet, III. ninah proti nezgodam določali kompenzacije le za poškodbe sa za društvo s tem, da se ude- .jj smrtne nezgode, ki so se leži društvene mesečne seje. Opozarjam člane in članice, kateri še niste poravnali mesečnih asesmentov, da to gotovo storite. Bodite točni, plačujte redno svoje mesečne društvene prispevke in tako meni veliko olajšate delo in skrbi, sebi pa zagotovite razne podpore v slučaju nesreče. Prosim, da to upoštevate. — Ob enem vam tudi naznanim, da sem dobil precej novih certifikatov iz glavnega urada DSD in jih lahko dobite na seji. — So-bratski pozdrav. Joe Barbich, tajnik IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine. Št. 1. Društvo sv. Družine, Joliet,1) 111. _ Predsednik John Kramarich, 1314 Cora St.; tajnik John Barbie, 1103 Vine St.; blagajnik Joseph Gcr-sich, 301 Hutchinson St. Vsi v Joliet, HI- — Seja sc vrši vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v stari šoli sv. Jožefa. Št. 2. Društvo sv. Družine, Mount Olive, lil.; __ predsednik Mike Golda-Bich, tajnik in blagajnik Sam Golda-Bich, P. O. Box 656. Vsi v Mount Olive, 111. Seja se vrši vsako drugo uedeljo v mesecu. Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, 111.: — Preds. Anton Štrukel, 1101 -Sth St., tajnik Anthony Kastigar Jr., 1146 — 7th St.; blag. Mary Kastigar, 1146 77 7th St- Vsi v La Salle, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Roka, ob 1. uri popoldne. Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, 111.: — Predsednik George Krall, P.O. Box 462, tajnik John Zaje, P. O. Box 55, blagajnica Anna Jamnick, Box 368. Vsi v Bradley, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.: — Pred- Louis Basky, 1018 Poplar Street, tajnik Frank Less, 1206 Chestnut Street. Vsi v Ottawa, Illinois. — Seja se vrši vsako sredo po tretji ne delji v mesecu v prostorih sobr. Frank Less ob pol 8. uri zvečer. Št. 6. Društvo sv. Družine, Wau kegan, 111.: — Predsednik Anton Ma-rincic,' North Chicago, 111.; tajnik in blagajnik Joseph L. Drašler ml., 9^5 Wadsworth Ave., Waukegan, 111 — Seja sc vrši vsako prvo soboto v mesecu ob pol osmi uri do preklica v novi šolski dvorani na Tenth St. Št. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale 111. — Preds. Martin Žagar, 600 Moen Ave., tajnik in blagajnik Michael Smajil, 724 Meadow Ave., Rockdale, 111. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v niesccu v cerkveni dvorani. Št. 10. Dnuštvo sv. Družine, South Chicago, 1H.: — Predsednik in bla-Rajnik Frank Cherne, 2672 E. 79th St., tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue ML". Vsi v South Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mc-Berij. Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh Pa • — Predsednik Joseph ^vlakovicii, 39 Winchell St., Sharps-I'a.; tajnik George Wesehch, 5*22 Keystone St.; bltfgajuik Joseph Widi,1;, SI 13 Poo Way, Pittsburgh, Sei;* s., vrši v«*W> tretjo ne- deljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v K. S. Domu, 57. cesta. pripetile v teku zaposlitve, niso pa določali ničesar za delno ali popolno onesposobi j e-nost, provzročeno vsled bolezni, ki se morejo direktno pripisati razmeram, ob katerih kdo dela. Tako, rudar, ki je bil poškodovan, ko se je skala usula nanj, je bil vpravi-če do kompenzacije,ni pa imel nikake odškodnine, ako je postal nezmožen za- delo, ker so se njegova pljuča polagoma napolnila s prahom skale in premoga. Dolgo let se je vodila borba, da se pripozna odgovornost delodajalca za obrtne bolezni (occupational diseases). Sedaj pa že 23 držav, federalna vlada, Hawaii, Portorico in Filipinski otoki plačujejo delavcem odškodnine, ako so postali onesposobljeni vsled bolezni, Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet direktno provzročenih od razni. — Predsednica Anna Jerisha, 6d8 N. Broadway Street, tajnica Rose Bailor 821 N. Center St.; blagajničarka Jennie Krall, 1265 N. Hickory St. Vse v Joliet, 111. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa. Št. 13. Društvo sv. Ivana ICrstitela, Chicago,' 111. — Preds. Andrew Glavach 1784 W. 21st St.; tajnik John Densa, 2730 Arthington St.; blagajnik Frank Puklavec, 1930 W. 21st Place, Chicago, 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v ccrkvem dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. Štev 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa. - Preds. Joseph Pav-akovich, 308 North ave; taj. Michael Kelly 612 Sycamore St., blagajnik Nickolas Pavlakovich, 309 Beech St. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 6. uri zvečer, na domu sobrata Michael Kelly, 12 Sycamore St. Št 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, 111.—Predsednica Mary Kremesec, 2323 So Winchester Avenue, tajnica Amalia Anzelc, 1858 W. Cermak Rd : blagajnica Theresa Pintar, 1930 W. 22nd Str. Vse v Chicago, 111. — Seja se vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana. gt 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa 111 — Mrs- Katarina Bajuk, preds.. 28 I -i Fayette Street, tajnica Mary Skoflanc, 1014 Walnut Street blaga,-ičarka Katherinc Danyuii,1011 Pine Street - Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvoran. Math Bayuka. Št 18 Društvo sv. Družine, Spring-ield' 111 — Predsednik Matt Barbo-•ich' 1504 So. IStl. St.; tajnica in blagajničarka Agnes Barborich 1504 So 15th St Vsi v Springfield, 111. Seja sc vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani. 15tb '« Laure St gt 19. Društvo sv. Roka, Butte Moniana. - J'.eds. Stanley Cudic 111 F. Wollman St.; tajnica in blag. Rose Benich, 216 N. Arizona Ave.; Vs. v Butte, Mont. - Seja sc vrs, vsako 3. nedeljo v mesecu, v prostorih sobtata John Benich, 216 N. Arizona Ave. • No. 20 Lodge St. Peter, Phi Cy pres. md Sec'y. Ecn.Uo Cutarigha 1330 Moore St., treasurer Antonio Herri-clK-tti 2956 Salmon St., all of Phil. — mer svoje obrti. Kaj pa je obrtna bolezen? Večina držav, ki so vzakoni-le kompenzacije za obrtne bolezni, izrecno navajajo, kake bolezni se imajo smatrati kot obrtne. Tako na primer država Minnesota seznamuje 23 takih bolezni, med njimi anthrax, ki v splošnem nastaja vsled dotike z okuženo volno, lasmi, ščetinami ali kožami; zastrupljenje s svincem, ki nastaja pri pripravljanju svinčenih zmesi; zastrupljenje z živim srebrom, fesforom in ar-senikom; bolezni nastale vsled stisnjenega zraka; razna vnetja in bolezni, ki so običajne pri raznih obrtih. — Newyori ški zakon pokriva 35 obrtnih bolezni in vključuje zastrupljenje z lesnim alkoholom, ka,-tarakte na očeh delavcev v steklarski industriji, razne bolezni rudarjev, onesposoblje-nost nastalo vsled praskan ja in prisadi, zastrupljenje z radijem in dihalni,prebavni živčni in očesni neredi vsled dotike s petrolejskimi produkti in njihovim hlapom. Onesposob-ljenost vsled zmrznjenja in hernije je navedena med 31 obrtnimi bolezni v zakonu države Rhode Island. Večina teh 23 držav pripoznava silikozo, bolezen, ki je provzročuje vdihovanje kamenitega prahu kot razlog za plačevanje odškodnine, ako delavec vsled nje- trpi delno ali popolno one-sposobljenost. Leta 1936 je newyorška Legislatura dodala nova pravila k "industrial code", ki uravnava vpeljavo, manipulacijo in vzdrževanje sistemov za odpravo prahu v vseh industrijah, kjer kameni-ti ali drugi nevarni prah ogro-žuje zdravje delavcev, da se tako zniža nevarnost silikoze. Odškodnine za obrtne bolezni se v splošnem ravnajo po določbah,ki veljajo za odškodnine v slučaju industrijalnih nezgod. Na primer, v državi Illinois, ako obratna bolezen ima za posledico smrt delavca, njegova vdova,otroci in odvisni starši dobivajo znesek, ki j« enak štirikratnemu letnemu zaslužku, ne pa manj kot $2,500 oziroma več kot $4,000. Ta maksimum se more povečati do $4,.500, ako je pokojnik zapustil tri ali več nedoletnih otrok. Odškodnina pa se zniža na polovico, ako družina pokojnika živi izven Združenih Držav ali Kanade-. Za slučaj začasne popolne onespobljeno-sti je bolni delavec vpravičen do zdravniške pomoči in postrežbe in do kompenzacije, ki znaša polovico njegovega zaslužka, ne pa manj kot $7.50 oziroma več kot !$,15 na teden, pri čemur pa skupna svota ne sme znašati več kot ona, ki bi se izplačala za slučaj smrti. V, IncViani, v slučaju smrti vsled obrtne bolezni more vdo- va, nedoletni otroci oziroma odvisni starši dobivati polovico pokojnikovega zaslužka za dobo 300 tednov. Za. slučaj začasne popolne onesposobi j eno-sti je delavec vpravičen do 55% svojih mezd za dobo, ki ne sme presegati- 500 tednov. — Zakon države Pennsylvania izrecno navaja, da se plačila v slučaju obrtnih bolezni morajo ravnati po lestvici, ki velja za slučaj nezgode. Izmed drugih držav, ki plačujejo kompenzacije za obrtne bolezni,so California, Connecticut, Delaware, Massachusetts, Michigan, Nebraska, North Dakota, Ohio, West Virginia in Wisconsin. FLIS. TOTN ONO OBTOŽBA UMORA PROTI SALUNARJU Chicago, 111.. — Lastnik sa-luna na 8428 Vincennes ave., L. J. Uecker, kjer se je v nedeljo v zgodnjih jutranjih ura,h pripetila že poročana tragedija, ko je neka 16 letna dekle s samomorilnim namenom izpila količino joda, in se je nato v avtomobilski kolizi-ji, ko je to dekle vozil v bolnico, ubil 19 letni Steph. Fun-sten, je pod težko obdolžbo. Ne samo, da je kršil zakon, ker je prodajal pijačo mladoletnim osebam, marveč obtožen je tudi, da se je po njegovi krivdi ubil omenjeni fant. -o- IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani) third Sunday of the ud St. Lodge uiets every month 2 P. M. at 1217 So. Br oat No. 21 Lodge St. Bernard. Jol'ot 111, NENAVADEN DOGODEK Columbus, Ind. — Na farmi Wm. Mobleya, blizu Hartsvil-le, se je pripetil dogodek, ki vzbuja nemalo zanimanje. Neka mula je namreč povrgla tam žrebca, ki je popolnoma normalno razvit. Število ljudi je prišlo na farmo, da se na lastne oči prepričajo o resničnosti tega pojava. Zelo nenavadno je namreč, da bi mula, ki je učinek križanja- med oslom in kobilo, imela mlade. -—o- POLICIJA "POMIRILA" DELAVSTVO Rockford, 111}. — Na policijski način se je pred tukajšnjo tovarno J. I. Case Co. napravil "mir" med delavstvom. Od 27. aprila dalje je bila v tej tovarni stavka, toda v ponedeljek je bila nad pikete poslana policija, ki je s silo dosegla, da se je tovarna odprla. — Hendaye, Francija. — Med tem, ko se nacijonalisti cčividno pripravljajo na novo ofenzivo ob morju proti jugu, so pa španske vladne čete zadnjo nedeljo izvršile napad na katalonski fronti; vlada poroča, da so se pri tem dosegli znatni uspehi. -o- PREUREJEVANJE AVSTRIJE Dunaj, Avstrija. — Po u-krepu Hitlerja se je ozemlje Avstrije raz delilo v sedem pokrajin nazijske stranke. Istočasno se je odredilo, da velja v naprej takozvani plemenski zakon tudi za Avstrijo. Po tem zakonu se Judom ne priznavajo popolne državljanske pravice. vzorno obnašala. Bog daj, da bi tako ostali stanovitni skozi celo svoje življenje. C. Father Rojc so jim prav lepo govorili in otroci so jih z vidnim zanimanjem poslušali. Lep je bil zares tudi dan prvega sv. obhajila v naši cerkvi. Na bolniški postelji se še nahaja naša draga zastopnica Mrs. Meglen,, katero zelo pogrešamo povsod. Na materin dan smo se je spominjale, ker je ni bilo med nami,kakor smo jo bile vsako leto vajene. Hudo nam je bilo, da ni mogla biti z nami in želel-e smo ji da bi ji Bog čimprej zopet podelil ljubega zdravja, da bi zopet z nami prepevala vesele Marijine pesmi. Ko sem jo šla zadnjič obiskat, se mi je potožila, kako dolgočasno ji je, ko ne more v cerkev. Vidite, ni se pritožila zaradi trpljenja, samo potožila mi je, da ji je hudo, ker ne more v cerkev, in pa ker ne more v takem stanju nič dobrega storiti. Prosimo torej vse Boga, da ji podeli ljubo zdravje, da bi zopet nadaljevala dobro delo med nami še dolgo vrsto let. Mrs. Ilič je srečno prestala operacijo in se sedaj zdravi na svojem domu pod zdravniško oskrbo. — Srečno je tudi prestala operacijo Mrs. Kočevar. — Bog daj vsem bolnikom skorajšnjega zdravja. — V milo rojstno domovino odhaja Mrs. Fricel in sicer 24. maja se poda z dvema prijateljicama, katerim pa žal ne vem imen, ki sta iz Leadville, Colo. Poda se v demovino, da še enkrat vidi svojega očeta in brata. Ne morem drugače, kot da ji naročam, naj in na novo pognalo v življenje. Društva se že pripravljajo in sestavljajo svoje programe a različne prireditve med poletnimi meseci,, kot na primer razne piknike in izlete, katerih se vsi rade volje udeležujemo, da tako pohitimo ven v božjo naravo, da se pod košatim drevjem naužijemo svežega zraka. — Na dnevnem redu je pa poleg tega tudi več, svojevrstnih domačih prireditev in veselic, katerih se tudi radi udeležujemo. Mrs. Mary Donas, naša rojakinja, ki je poznana kot vljudna ženska in prijateljica, je 15. maja slavila obletnico svojega rojstnega dneva v krogu svojih sorodnikov in številnih prijateljev, kjer smo se zabaval, veselili in kratkočasili pozno v noč. Bilo je vsega, v izobilju, kakor na kaki veseli gostiji,. Vsi smo j se počutili domače, prepevali vesele zdravice ter bili židane volje. — Omenjena vodi gostilno že več let v tukajšnji naselbini in je prav prijaznega značaja. Zato jo spoštujejo vsi ki jo poznajo. Kako bi jc ne spoštovali, ko je pa tudi sama že toliko dobrega storila marsikateremu. Za to jo pa tudi večkrat prijazno in prijateljsko obiskujemo in se radi udeležujemo njenih prireditev. Pisec teh vrst ji želi, da bi dočakala še veliko obletnic rojstnega dne in še veliko godovanj. Frank Urajnar -o- RUDNIKI IZ KAMENE DOBE1 Izkopanine neke angleške arheološke družbe v bližini Worth-inga so pokazale različne rudnike kresilnega kamna iz 2cQ0 do 1800 let pred Kristusom. Našli so 4 metre globoke, okrogle ja-prisrčno ške, ki so vodili do skladov kre- pozdravi tudi moje drage. V duhu draga prijateljica, bom tudi jaz s teboj, ko boš v domovini izročala moje pozdrave. Srečno pot, mnogo zado-voljnosti v domovini in zopet srečen povratek, da boš z nami še prepevala. Veste, na tiho vam povem, da je Mrs. Fricel zares izvrstna pevka, zato ji vsi želimo srečen povratek med nas. Pa tudi to, da bi se s kakim dopisom oglasila, kako bo kaj potovala. — Pozdrav vsem naročnikom tega lista. , Johana Starcer -o- KAKO ŽIVE NAŠI V INDIA-NI Indianapolis, Ind. Krasni maj, cvetoči maj, konec zime je sedaj... Mesec majnik je res naj-krasnejši mesec izmed vseh mesecev celega leta. Sonce je s svojimi žarki pričelo ogrevati zemljo, polja in gredice po vrtovih so obdelana in vse je ozelenelo. Stvarstvo božje se je prebudilo iz zimskega spanja silnega kamna. Na dnu so odkrili hodnike, po katerih se je mogel splaziti le po en človek in ki so se raztezali iz/ jaška po 2 do 4 m naokrog. Našli so še razno orodje in 50 sekir iz kresilnega kamna. DENARNE P0ŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V. Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55........ 100 $ 5.00_______ 200 $ 7.20........ 300 $10.00........ 420 $11.65........ 500 $23.00........1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50________ 100 $ 12.25........ 200 $ 30.00........ 500 $ 57.00........1000 $112.50________2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ...............$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 Cermak Road CHICAGO, ILL. — President Emery Stibar, 540 N. Bluff St.; Secretary John Rolih, 528 N.' Bluff St.; Treasurer, Frank Ivnik, 1109 Elizabeth St. — Lodge meets every third Sunday at Slovenia Hall, 803 N. Chicago St. OPOMBA: . Ta imenik se priobči v listu večkrat. Alco kateri izmed uradnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj naznani ako kateri najde kako pomoto, dn se ista popravi. . v Jugoslavijo SAMO 7 DNI če potujete na ekspresnih parnikih: BREMEN • EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki: COLUMBUS • ' HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK Izborne železniške zveze od Chcrbourga, Bremena ah Hamburga. . Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. Randolph Street, Chicago, Illinois HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN UOYD * + 4 * -f + SLOVENCI IZ CHICAGE JN OKOLIŠKIH MEST so vljudno vabljeni, da nas posetijo, ko se bo vršil na naših prostorih V WILLOW SPRINGS. ILL. otvoritveni PIKNIK in sicer dva dni, namreč v nedeljo 29. maja in v pondeljek 30. maja . Preskrbljeno bomo imeli vse potrebno, vsakovrstno pijačo in dober prigrizek. — Za ples bo pa igrala znana Foysova godba — Še eno iskreno vabilo vsem! MR. in MRS. ANT. KEGL. * S-* * "Dušica" H ROMAS Spisala B. Orciy Prevedel Paulu« Obrnila se je k vratom preiskovalne sobe in zaklicala glasno kot bi se hotela posloviti: -. , „ "Lahko noč, državljanka!" Armand bo gotovo njen glas spoznal! Pa Armand se ni ustavil, četudi jo je moral slišati. Še hitreje je bežal. Vsak trenutek bo Chauvelina došel. Slepo, polna strahu, je pohitela po hodniku, dohiteti ga je morala, ga posvariti, naj se vrne, dokler ne bo prepozno —. Toda hodnik je bil temen in dolg, nikogar ni videla. Armand je izginil in tudi Chauvelina ni bilo nikjer. In ko je končno prihitela do kraja hodnika, tja kjer se je obrnil v drugo smer, vsa brez sape in z utripajočim srcem, polnim strahu za Armanda, — je skorajda trčila ob Chauvelina. Sam je stal oglom, miren in hladen. Potrpežljivo tako se ji zdelo, je čakal na njo. Tema je bila, le v nejasnih obrisih je videla njegov suhi obraz, njegova tenka, kruta usta, pa čutila je, bolje nego videla, da jo njegove lisičje, majhne oči čudno posmehljivo gledajo. O Armandu ni bilo nikjer sledu. S težavo se je premagala, da ni izdala syojega strahu. Kam je Armand izginil —? V tla se ni mogel vdreti. Na desno so bila vrata, edina na celem hodniku. Peljala so v vratarjevo sobo in od tam ven na dvorišče. Ali je Chauvelin sanjal, spal z odprtimi očmi medtem ko je potrpežljivo čakal nanjo —? Ali se je Armandu posrečilo, da se je v temi izmuznil mimo njega in skoz vrata ven na prosto —? Vznemirjena, vsa v negotovosti je plašna in zbegana gledala Chauvelina. Ta pa se je smehljal, zagonetno, tiho, kakor je bila njegova navada, ter dejal vljudno: "Ali še morem kaj drugega storiti za vas, državljanka? — Tukaj je pot ven na ulico. Gospod Andrej Foulkes gotovo zunaj čaka na vas." Ni si upala odgovoriti niti ga vprašati. Stopila je k vratom. Pohitel je, da jih odpre. Poprej pa se je še enkrat obrnil k njej: "Upam da ste z obiskom zadovoljni, gospa Blakeney? — Ob kateri uri želite jutri spet priti?" "Jutri —?" je ponavljala kakor odsotna. Še vedn^ so bile vse njene misli pri Armandu. "Da. Saj želite jutri spet videti gospoda Percyja, ali ne ? Jaz sam bi ga rad včasi obiskal. Pa mu ni za mojo druščino. Moj tovariš, državljan Heron, pa ga obišče štirikrat v štiriindvajsetih urah, vsakikrat ko se menjajo straže. Pogovarja se z gospodom Percyjem, da nastopi nova straža, in natančno pregleda moštvo, da se ne bi kje vrinil kak izdajalec. Osebno pozna vse svoje ljudi. Tako stori vsako jutro ob petih, nato spet ob enajstih, pa spet ob petih popoldne in ob enajstih zvečer. Moj prjatelj Heron je zelo natančen in vztrajen, kakor vidite. In čudno, gospodu Percyju niso njegovi obiski prav nič neprijetni. JUNAKI LEDENEGA MORJA Ob vsak drugi uri pa, gospa, — prosim le kar zapovejte! Poskrbel bom, da vam prijatelj Heron obisk dovoli." Le napol je Margareta poslušala Chau-velinov dolgi govor. Njene misli so se mudile pri Percyju in pri Armandu. Pa razumela je, kaj ji ponuja. Z vso dušo bi bila rada sprejela ponudbo. Kolika tolažba bi bila zanjo, če bi smela kmalu spet videti Percyja! Vso noč bi prebila v sladkem pričakovanju na zo-petno svidenje! Pa v kratkem trenutku obotavljanja, ko ji je srce glasno klicalo, naj sprejme ponujeno priliko, je vstala pred njo strašna slika — zadnji prizor v celici. Nad razburkanim morjem glav in dvignjenih pesti in bliskajočih se bajonetov se je zdelo, da vidi bledi obraz Percyjev in njegove plameneče široko odprte oči — in njegov jasni, presunljivi glas ji je klical: "Ne pozabi—!" Obljubila mu je, da bo vse izpolnila, kar ji je naročil —. Težko breme si je naložila! Pa nosila ga bo, pogumno in junaško, kakor nosi Percy svoje breme. Da — in tudi za to ceno, da bi nikdar več na tem svetu ne smela počivati v njegovem naročju. Pa ponudbe ni smela enostavno in odurno odbiti. Vzbudila bi Chauvelinov sum, morebiti bi jo še enkrat dal preiskati — in ji vzel dragocene papirje, ki jih je nosila skrite na srcu. In nje je morala, je morala varno prinesti na določena mesta. Saj je bilo v njih shranjeno zadnje upanje za njeno ubogo srce. Previdno, s primerno resnobo mu je torej odgovorila: "Hvala vam, državljan, za vašo skrb! Pa saj razumete mislim, da je bil že moj nocojšnji obisk za ujetnika prenaporen. In — tudi za mene je bil skoraj že preveč. Ne morem reči, ali bom jutri trdna dovolj, da bi mogla Percyja že zopet videti — in ali bo on močen dovolj za ponovni obisk." "Kakor želite!" je odgovoril vljudno. "Toda prosim vas, na eno stvar ne pozabite! In sicer —." Utihnil je in njegove oči so šinile po njenem obrazu, kot bi hotele prodreti na dno njene duše in brati njene najskriv-nejše misli. "Da, državljan —! Na eno naj ne po-" i zabim? In sicer—?" "— da je na vas, gospa Blakeney, kako dolgo naj še traja mučni položaj —." "Kako mislite?" "Izlahka bi pregovorili prijatelje gospoda Blakeneya, naj ne pustijo svojega zapovednika v takem — eh — neprijetnem položaju. Sami lahko že kar jutri poskrbijo za njegovo svobodo —." "Reči hočete, da vam naj izročijo prestolonaslednika?" je vprašala hladno. "Da." "Zato torej ste mi pokazali, kako Percy trpi, zato ste mi pokazali, kako ga mučite, — da bi me premagala moja žalost in nesreča in da bi ga izdala —?" (Dalje prih.) * PO DELU IN TRDDU STE POTREBNI ZABAVE Veš Švet je bil pod vtisom poročil iz Moskve, ki je dan na dan poročala, kaj je sovjetska znanost dosegla, ko je odprla prehode skozi severno Ledeno morje iz Evrope v Azijo in A-meriko. Profesor Schmid je res sloveč raziskovalec polarnih krajev, zato je on tudi vodil vso upravo, ki je imela nalogo organizirati morsko plovbo skozi polarno morje v srednjo Sibirijo in iz nje. Profesorja Schmi-da so slavili vsi rdeči agentje. Kakor pa sedaj poročajo iz Moskve, je na zadnji seji sveta ljudskih komisarjev bila izrečena ostra sodba o delovanju te uprave potem, ko je poročilo podal sam profesor Schmid. Na podlagi tega poročila je svet ljudskih komisarjev sklenil izjavo, da delovanje polarne prometne uprave ni zadovoljivo, "kar nikakor ni slučaj, če upoštevamo, kakšne razmere vladajo v vodstvu te uprave." Tako se dobesedno glasi prvi del izjave. Nato pa nadaljuje: "Znana so nam dejstva, ki se ne dajo odpustiti, ker je sedaj skoraj polovica transportnih ladij in so skoraj Vsi ledolomilci uprave zamrznjeni ter morajo prezimova-ti sredi ledovja, kar je nevarno, da jih ledovje ne uniči. Slaba organizacija, zanikarnost ter pretirana samozavest odgovornih voditeljev so ustvarile ozračje, v katerem se lahko razvijajo zločinski protisovjetski sabo-tažni akti." Končno pa svet ljudskih komisarjev do dne 15. aprila zahteva novo izčrpno poročilo uprave o svojem delovanju leta 1937, obenem pa delovni načrt za leto 1938. Dalje zahteva, da se morajo medtem iz uprave izločiti vsi dvomljivi elementi. Zaradi te izjave sveta ljudskih komisarjev je prišel v težaven položaj profesor Oton Schmid sam, ki je bil postal sloveč junak, ko se mu je pred nekaj leti posrečilo rešiti posadko ledolomilca "Čeljuski-na". Vendar Schmida samega še niso spodili, pač pa njegovega podpredsednika Jansona, medtem ko so drugega podpredsednika Berfavinova že zaprli. Za podpredsednika so imenovali Papanina. Pomorska pot skozi severno Ledeno morje je najtežavnejše poglavje človeškega boja zoper naravne elemente. Že dolga stoletja so se ljudje trudili, da bi našli in zmogli pomorsko pot iz Atlantskega morja skozi severno Ledeno morje do Tihega oceana. In že dolga stoletja na tej strašni poti izginjajo ladje, požira jih ledovje in z njimi človeška življenja. Že v 17. stoletju je Rusija začela preiskavati severno obalo Rusije in Sibirije, kje in kako bi bilo mogoče s suhega ali po rekah priti v Ledeno morje ter tamkaj začeti kak promet. Preiskavah so več tisoč kilometrov dolgo obal, študirali morske struje, ledene in meteorološke razmere. Tako so zbrali mnogo dragocenega gradiva. Našli so, da je vse polarno morje vzhodno od Nove Zemlje polno plovečega ledovja, ki sega do suhe zemlje. Kjer pa so morske ožine, tamkaj se ledovje nagro- madi, da skozi te ožine ni mogoč noben prehod več. Take morske ožine so ob severni obali tri. Šele leta 1878 se je neki eks-pediciji pod vodstvom Norvežana Nordenskjolda posrečilo, da je s svojo ladjo priplula- z Norveške po Ledenem morju do Be-ringovega preliva, ki loči Azijo od Amerike. Vendar je tudi takrat ladja morala enkrat prezi-miti, ker v enem zaletu te poti ni zmogla. Zaledenelih morskih ožin ni mogla premagati tako naglo, da bi ji ne bilo treba pre-zimiti. Ladja je zamrznila v morski ožini ter je svoje popotovanje mogla nadaljevati šele drugo leto. Šele leta 1932 se je profesorju Schmidu posrečilo, da je vse tri morske ožine premagal v enem poletju. Da pa se mu je takrat to posrečilo, je v glavnem zasluga nenavadnih in ugodnih podnebnih in pomorskih razmer. Te morske ožine je namreč mogoče premagati samo takrat, kadar morski tokovi privedejo seboj na sever dovolj tople vode z juga, ki potem razženo ledovje v ožinah. Od Atlantskega morja ob obrežju teče od juga toplejši morski tok, ki pa svojo gorkoto silo počasi razširja. Ce je morje pri Norveški topleje, začutijo tisto toploto v onih polarnih krajih šele čez tri ali štiri leta. Ce je kako leto v Atlantskem morju bila nadpovprečna gorkota, jo v polarnih krajih začutijo šele čez več let. In tista srečna leta je mogoč prehod skozi morske ožine v enem poletju. In v tistih srečnih letih se je profesorju Schmidu posrečilo,, da je prvič v enem poletju zmogel severnovzhodni prehod skozi Ledeno morje. Tudi leta 1937 je spočetka kazalo, da poj de gladko. Gorki morski tok je docela oprostil ledovja najtežji prehod na najbolj severnem koncu Sibirije ob rtu Čeljuskin. In karavana petih ladij je srečno prišla skozi ožine na vzhod. Meseca julija pa so začeli divjati veliki viharji, ki so nagromadili led ob vsej severni obali Sibirije. Tako se je potem zgodilo, da nikakor ni mogla več nazaj ekspedicija, ki jo je vodil ledolomilec "Litke", in da je zamrznilo še dvoje drugih skupin, ki so plule na vzhod. Več ledolomilcev je odplulo na pomoč trem skupinam, da bi jih rešili iz ledovja. Ekspedicija ledolomilca "Krasina" se-je srečno rešila sama iz ledu, medtem ko so druge bile zajete v ledu in so morale prezimiti. Še sedaj so v ledu. "Litkejevo" ekspedicijo je skušal reševati ledolomilec "Jermak", vendar ni mogel pre-dreti ledovja. Le kakšno polovico posadke je rešil in vzel seboj, medtem ko so drugi morali ostati na ledolomilcu in tamkaj prezimiti. Naravne sile so torej še vedno huj še kako človeška sila. In sovjetski velmožje mislijo, da se daj o z dekreti tudi naravne sile ukloniti, kakor se dajo ukloniti ljudje. --o- Katoličan brez katoliškega časopisja je kakor vojak brez puške. Pisana polje J. M. Trtmk KADAR PIJETE •I ? $ + ? + i s 'I. ZAPOMNITE SI SLEDEČE ŠTIRI TOČKE: 1 rnr WI