St. 209 PiStiha ilataia cirmticnli iiffi) ifstu, ¥ soboto S. septembra 1925, Posamezna številka 20 cent. Letnik L izhaja, izvremši pondeljek, vsak d^f £jutr • Uredništvo: ulica sv. FrančUks Asiškega St 20. L nadstropje. DopilfAaj se p^ljajo uredatftvu. .V Jarana pisrua se ne sprejemajo, rokopis* .e n« vračajo. - Odg., >nu .rsdnik: prof p peric astirk tiskarna Edinost. n k tiskarne Ecunoat. Naročnin« znaša za'mesec L 7._, 3 mesece L M^jol lel L 32- in celo leto L 60.-. Za inozemstvo mesečno 5 Ur več. - TelSRd ».redniStva in uprave it. 11-51 EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L t-—, oglasi denarnih »avodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beaeda, najmanj pa L 2.— Ogla d naročnina In reklamacije se pošiljajo izklfnčno upravi Edinosti, v Trstu, uli»* sv. Frančiika Asiikega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave li-OT. ¥1. občni zbor Društva narodov imelo dosedaj. Na dnevnem reda so vprašanja, od katerih rešitve bo odvisno, ali pride bodoči evropski mir ali — novi za- pletljaji- . v ženevi Ob koncu pa naj omenimo še eno dej-Dne 2. septembra se ,e se sta v Aene k. ^ med „»jbistvene^fte nedo- .Svet Društva narodov» v svofe letošnje ^^ y mednarodnega zbora in ki m 35. zasedanje. Dne 7. septembra pa se se ^ njSi8 vzrok, da Društvo narodov ne •siane plenum Društva ^odov- ^ raore priti do prave veljave. To dejstvo je Letošnjemu zborovanru Dru^ nan^v ^J™ Rus^e -m Zedinjenih držav. Ti obraća evropska dve veliki republiki tudi letos ne bosta pozornost To rad. vainostinekaienh zast(> v ^^ {n ^ ^ ^ ^ tam radf ^atmosfere, ^v kat^^Va^ i rekli bi - le ene ponvice sveta. delo skupščine Društva narodov. To atmosfero so ustvarila pogajanja radi takoimenovanega garancijskega pakta — varnosti mej. ki so jih določile mirovne ponodbe. Pa tudi napeto pričakovanje, kak odgovor poda, oziroma kake predloge bo stavila Nemčija glede svojega pristopa k Društvu narodov. Vprašanje garancijskega pakta je zelo težavno in kočljivo Vadi" navzkrižja med stališčema Nemčije in Francije. Prva bi hotela prevzeti obveznost za spoštovanje meja le na zapadno stran, napram Franciji, dočim -bi hotela imeti nevezano roko na vzhodno- stran, da bi modla v primernem trenutku zahtevati popravo meja zlasti napram Poljski m Ce-hoslovaški. Francija pa se noče odreci možnosti za nastop v varstvo meja teh dveh slovanskih držav. Paralelno z zasedanjem sveta Društva narodov se vrši v Londonu sestanek izvedencev-juristov, da proučijo to vprašanje. Drutfo važno in težko vprašanje je vprašanje & Mosula, tega kurdskega vilajeta Turčije. Komisija, ki je to sporno vprašanje proučila na licu mesta, je prišla do zakljtfčkov Turčiji v prilog. Naglasa, da to sporno ozemlje ni nikdar pripadalo kraljestvu Irak in da tudi prebivalstvo rajše ostane pod turško vladavino, nego da bi prišlo pod arabsko. Anglija zastopa nasprotno stališče in zahteva, naj se to sporno ozemlje iz zemljepisnih in gospodarskih razlogov priključi kraljestvu Irak. Anglija se sklicuje tudi na dejstvo, da je provizorična črta, kakor jo je določilo Društvo narodov v lanskem oktobru, že v državni oblasti Iraka. V največje presenečenje turške politične javnosti pa predlaga rečena komisija vendar, naj se sporno ozemije provizorične črte prisodi Iraku, toda pod pogojem, da ostane še 25 let pod angleškim mandatom. Tu je razlaga za stališče premetene računarice Auglvje. Turki se seveda odločno upirajo taki rešitvi mosulskega vprašanja in njihovo odposlanstvo v Ženevi je že izjavilo., da Turčija ne more privoliti v nikako teritorijalno koncesijo.* Tako Anglija kakor Turčija sta sicer izjavili, da se bosta pokorili razsodbi Društva narodov, tudi če bi jim odtegnila to dragoceno posest z nje velikim bogastvom na petroleju. Težko pa si je misliti, da bi se Turčija res pokorila v slučaju, da bo razsodba nasprotna nje aspiracijam V tem je težina tega vprašanja in nevarnost nevarnih zapletljajev. Nadaljnje važno vprašanje je — vprašanje Avstrije. Izvedenca Ritz in Layton, ki sta dobila nalog, da proučita vprašanje gospodarske obnove Avstrije, trdita v svojem poročilu, da ima Avstrija pogoje za samostojno žvljenje ter da je e vseh občinskih uprav« ki ne odgovarjajo sedanjemu položaju in ki ne sledijo fašistovskim smernicam. Normalizirati moramo — kakor je rekel Forges Davanzati — s koftii-sarji in pripraviti italijansko ljudstvo na župane, imenovane od vlade («podesta»). Z navdušenjem smo sprejeli ustanovo visokega komesarijata v Napolju in gubernije v Rimu. Vlada je hotela s tem poudariti načelo, ki bo veljalo za bodočnost.» Občinske volitve v Cotanljl Opozicija se ne udeleži volitev CATANIA, 4. Dasi je dan občinskih volitev že čisto blizu, niso še bile razdeljene volilne izkaznice. Demokratski list «Cor-riere di Sicilia* protestira proti temu, še posebno, ker znaša Število volilcev okoli 70.000. Zdi se, da bo izvoljen za župana sedanji komisar conte Sapupo. Razvoj volilne propagande kaže, da hočejo fašisti pridobiti vsa mesta v občinskem svetu. Fašistovski . cGiornale del-l'lsola* piše, da ne bodo fašisti dopustili, da bi izmed 80 občinskih stolcev le eden Hottntnm proces v oktobra? Zbornic* m otvori po saklMitvi procesa RIM, 4. «Ser eno» piše, da se bo otvorila zbornica šele po 15. novembra, to je po zaključitvi Matteottsjevega procesa. V ju-stični palači se zatrjuje, da bo generalni državni pravdnik comm, Crfeafulli sestavil obtožbo za ženi razlogi, ki so jo do vedli do tega sklepa. _ Opustošenje dveh katoffkov krožkov RIM, 4 Preteklo noč so neznani elementi opustošili v Corsagni dva mladinska štva narodov najvažnejše, kolikor jih je katoliška krožka. Demonstracije tanCnh uradnikov m Francoskem Spopadi med stavkajočimi in policija PARIZ, 4. Stavkujoči bančni uradniki so danes med 14. in 15. uro priredili demonstracije pred veliko banko v ulici Scribe. S kamenjem so pobili več oken bančnega poslopja. Med njimi in policijo je prišlo do spopadov, tekom katerih so bili ranjeni nekateri policijski agenti. Nato so se stavkujoči podali k lionskemu kreditnemu zavodu in so vzklikali proti bankirjem. Policija je aretirala več demonstran-tov. " Jogoslovenska trgovinska pogodba z Avstrijo podpisana DUNAJ, 4. Včeraj ob pol 12. dopoldne je bila podpisana avstrijsko-jugoslovenska trgovinska pogodba. V limenu avstrijske vlade sta podpisala pogodba zvezni kancelar dr. Ramek in trgovinski minister dr. Schiirff. Za jugOslovensko vlado so podpisali tukajšnji poslanik dr. Milan Milojević, načelnik v trgovinskem ministrstvu dr. Milan Todorović ter direktor carin v Beogradu Sava Kukić. Avstrijski parlament bo že v prihodnjih dneh razpravljal o novi trgovinski pogodbi ter jo bo brezdvomno v najkrajšem času ratificiral. Tukajšnji gospodarski krogi se nadejajo, da stopi pogodba v veljavo še tekom tega meseca. LONDON, 4. Agencija Reuter je prejela iz Gibraltarja poročilo, da je italijanski parnik cfCeren* radi megle nasedel na obal pri Ceuti. Na pomoč sta mu bila odposlana dva močna vlačilca. Strašna avtomobilska nesreča v Avstriji. DUNAJ, 4. V bližin: Dunajskega Novega mesta se je dofodila strašna avtomobilska nesreča, N^kl avto tipa < Daimler», ki ;e vozil z naglico 70 km na uro, je skušal prehiteti drug: avtomobil, 'ki je tudi drvel z veliko brzino, in sicer ravno v hipu, ko je privozil iz nasprotne smeri po cesti neki motociklist. Šofer avtomobila «Daimler», ki se je zaman skušal ogniti motociklistu, se je radi trčenja z njim ustavil sredi ceste in tako zaprl pot drugemu avtomobilu, katerega šofer je v kritičnem trenutku zgubil oblast nad krmilom. Avto je zdržal s ceste, trčil ob drevo ter s« pri tem popolnoma razbil. Šofer $• je pri tem na mestu ubil, neka go«pa je pa zadobila tako hude poSkodbe, da je kmalu potem umrla v bolnišnici. Neka druga gospa je bila tudi smrtno nevarno poškodovana. Eksplozija v tovarni smodnika v Romuniji BUKAREST, 4. Včeraj dopoldne je nastala v vojaški tovarni smodnika v Tude-stiju katastrofalna eksplozija, vsled katere so bile pretrgane tudi vse brzojavna in telefonske zveze. Baje je mnogo oseb ubitih in ranjenih. Otvoritev mirovnega kongresa v Parizu PARIZ, 3. Danes je bil otvor jen mirovni kongres. Predsednik prosvetni minister De Monzie je pozdravil kongres v imenu vlade. Pri otvoritvi mirovnega kongresa bi imela govoriti predsednik francoskega parlamenta Herriot in predsednik nemškega državnega zbora Loewe. Ker pa je bil Herriot zadržan radi zasedanja skupščine departementa Rhone, tudi predsednik nemškega državnega zbora Loewe ni govoril. Prosvetni minister De Monzie je zborovalcem sporočil, da je Herriot zadržan in da Loewe ne bo govoril ter da bo njegov govor objavljen pozneje. Ameriško pomorsko letalo ponesrečilo na Tihem oceanu NE\V-YGRK, 4. Veliko letalo vojne mornarice, ki je skušalo preleteti v enem samem poletu progo iz S. Francisca čez Tihi ocean v Honolulu, se je izgubilo na odprtem morju. Posadka, obstoječa iz 5 mož, je javila radiotelegrafičnim potom, da je letalo radi silne nevihte bilo primorano pristati in da mu grozi pogibelj na razburkanem morju. To poročilo so prejele radiobrzojavne postaje v S. Franciscu že v sredo popoldne; bilo je obenem poslednji poziv na pomoč ponesrečenih letalcev. Več ladij je odplulo proti mestu, kjer je ponesrečilo letalo, a brezuspešno. Ru-šilec «Aroostock*, ki tudi išče letalo, je javil potom brezžičnega brzojava v S. Francisco, da ni o letalu nikakega sledu; nad morjem še vedno divja vihar. Posadka letala se kljub ponovnim pozivom ni oglasila. Domneva, da se je letalo potopilo, z letalci vred, postaja čimdalje bolj verjetnejša. Tudi neko drugo letalo, istega tipa kakor ponesrečeno, je bilo začetkom poleta i iz S. Francisco v Honolulu prisiljeno pri-I stati in se je prevrnilo. Letalce je rešila j neka ladja, ki je zavlekla na varno tudi j letalo. DNEVN Prepovedane prireditve Prireditev ML D. «Višava» na Konko-nelu se ne bo vršila. Oblastvo je prepovedalo vse točke programa razen plesa! — Telovadni nastop na Črnem vrhu odpade radi «nepričakovanih ovir». Pozi« vojnim oškodovancem V zadnjih štirinajstih dneh 'je začelo naše časopisje zopet obravnavati važno stran vojno-odškodnmskega vprašani«. To pot »fe za pre-visokeodmerjene in tudi izplačane predujme od strani Zveznega kreditnega zavoda za pov-zdigo Benečiv v Benetkah in od dragih zavodov, Finančna intendanca pošilja vojnim oškodovancem pisma, v katerih jim naznanja, da pm je bila likvidirana vojna odškodnina in jih zato poziva, v slučaju preveč izplačanih predujmov, da jih takoj poravnajo zavodu. Vidimo iz slučajev, ki so nam bili predloženi da gre za naravnost ogromne zneske. Po cenitvi v eni sami vasi, kjer je približno 350 prebivalcev, bi bili zadolženi za približno 7C0.000 tir. Ti slučaji nastajajo po večinč pri onib, kjer je vzpostavljala porušene stavbe stavbinska zadruga «Cerg». To vprašane je podpisano tajništvo že precej časa od tega začelo proučevati, toda prizadeti -redo le malo na roko. Če hočemo mogoče kaj doseči, je nujno potrebno, da VSI, Id dobijo, ali pa so že dobili taka pisma, jih nemudoma vpošljejo na naše tajništvo. Po tako zbranem gradivu bomo podvzeli ▼ Benetkah in pri raznih ministrstvih v Rimu vse potrebne korake, da se to pereče vprašanje uredi v prilog vojnih oškodovancev. POLITIČNO DRUŠTVO < v svojem govoru izvajal med drugim tudi sledeče o nalogah demokracije. «So med nami ljudje (agrarci}, ki pravijo, da nočejo ničesar, marveč le, da ostanejo v opoziciji. Pozabljajo pa, da demokracija je — resnica I V demokraciji ne smemo lagati drug drugemu. Največja vrednost svobod« je v. tem, da drug drugemu govorimo resnico. Naloga svobode je tudi, da ukazujemo drug drugemu... Doba 300-letnega hlapčevanja je za nami. Danes ni čas, da protestiramo, marveč da ustvarjamo, delamo in zavarujemo. Za nas je en sam problem: kako bomo znali dograditi, kako smo znali rušiti, ali pa ne bomo znali razumeti spremembe nase pozicije. In rečeno vam bodi: potem ne bo nikogar, ki bi spremil našo lastno usodo. Narod naš, ki je v zgodo-tako kruto plačal svojo usodo, ST1 vini kazardiraii. Kak usodepolan korak ne bi pomenil samo našo (agrarcev) pogubo, marveč vsega naroda! Kakor je naš narod vzdržal prošlost, vzdrži tudi vso daljno bodočnost. Tega se moramo zavedati, a moremo biti tudi poaosn< na nalogo, poverjeno nam od usede.• Te besede čehoslovaškega ministrkega predsednika in prvaka agrarne stranke na bi bile — seveda mutatis mutandis — v svarilo tistim našim večnim nezadovolinežem, k menijo, da so sila modri politiki, če le protestirajo in če so v opoziciji proti vsemu in vsakomur. Posebno pa tistim demagogom, ki skušajo z lažmii hujakati stan proti stanu, posebno pa kmetski stan proti drugim stano, i vom. Tudi pri nas je naloga vsakega resnič*. i nega rodoljuba, da dela in da pomaga dograjati | in ustvarjati, če si z nespametjo nakopl emo 1 žalostno usodo, ne bi tudi za nas bilo nikogar, ki bi mogel spremenit; naš položaj. Dunaj v Benetkah Pod takim naslovom • puvobču^e d^naj«fka «Neue Freie Preske« opis žvl/en;a in razvese-Ijevanja dunajskih izleln kov in letoviščarjev v Benetkah in na «Lidu». Podajamo nekoliko posnetkov. Čujemo oća|u|očo ^clu'bertovo melodijo, Straussove valčke; gondole so polne veselečik se in prepevajočih ljudi; tu se glasi in prepeva angleška, francoska, ruska, nemška. italijanska go-vorica; čuje se naj-pristnejše dunaisko narečje iz Hernalsa, kakor da gondola ne vozi po kanal h Venecije, marveč po dunajski Ringstrasse, ali se ti zdi, da sediš na terasi dunajskega mestnega parka Od meseca junija dalje se vali neprestano reka ljudi z Dunaja proti Benetkam. Zlasti na L.du se je zbrala velika kolonija Dunaj-čanov. Če poslušamo razgovore na Lidu, se n.am zdi, ka-kor da smo v Kritzendorfu. Če je hrepenenje po mestu na lagunah poprej ustvarjalo Benetke na Dunaju, je pa letos poneslo na svojih .krilih Dunaj v Benetke. Iz tega opisa je razv'cJno, da so nemški iz!etn;ki v Benetkah veseli, zadovoljn:, srećn^ ker morejo tudi v italijanskem letovišču živeti in se gibati kot Nemci. To njih zadovoljstvo je najboljše jamstvo, da prihodnje leto pridejo zopet. In nikdo se ne izpodtika nad tem, nikdo se ne pritožuje, marveč se veselico obilice tujcev in — njihovega denarja. Benečani so pač pametni in vedo, da ostanejo Benetke po odhodu tujcev istotako italijanske, kakor jo bile poprej 'er značaj dežele ostane isti ia nespremenjen. Vso nesmiselnost sedanje gonje v italijanskem tisku proti tujcem v Opatiji kaže statistika o prihajanju tujcev v to letovišče. V avgustu je do&lo gostov: 14(6S iz Madžarske, 1460 iz Avstrije, 1232 iz Cehoslovaške, 670 iz Jugoslavije, 639 iz Nemčije, 217 iz Poljske in raznih drugih krajev in 747 iz kraljestva. Skupaj torej 6721. Od novega leta sem je došlo 34.188 gostov, od katerih je bilo 2791 rz kraljestva. Gostje iz Italije so torej v neznatni manjšini. Ali se more spričo tega dejstva — vprašamo — pameten človek (nagla-Šamo: pameten!) razgrevati radi tega, če tuji gostje dajajo obiležje sezoni?! Ne, pameten Italijan se mora le veseliti takega obiska od strani tujcev, če namreč res ljubi to pokrajino in ji želi gospodarskega napredka s proč vi tom naSih zdravilišč m letovišč. Le nespameten človek more videti v teh tujcih kako aevar- -EDINOST* V Trstu, dne 5. septembra 1925. nosi. Ali pa hočejo morda naš: gospodarji, da m r«ka tujcev odvrne od nalili primorskih letovišč in «« usmeri vsa napram Benetkam71 C« bočeio to, potem pa so ras na pravi poti. Poocaemacja vredno, da si je včeraj opoldne postavila na jedilni listek jodovo tinkturo. Pa tudi ona je imela smolo I Po zaužHfu kosila, ki bi bilo moralo biti poslednje v življenju, je prifeitel v njeno stanovanje «Zel. križ* ter jo prepeljal v goriško bolnico, kjer so tndi njsj izprali želodec tako temeljito, da je inven vsake nevarnosti. Ker je to že tretji ponesrečeni po&kus samomora tekom enega samega tedna, se upravičeno bojimo, da nam bodo tajci očitali, da v Gorici ne znamo ne živeti ne umreti. — Drvarjeva nezgoda. V četrtek zjutraj se je podal 29-letni Marij Ivan iz Avč v hosto na avoie običajno delo. Vsled od deževja premočene zemlje se je fantu spodrsnilo v trenutku, ko se *e nahajal nad precej globokim prepadom Na njegove obupne klice so pri- . . -n ,. , , ■---- -- ---- m----w' , . .hiteli njegovi tovariši, ki so ga izviekii iz se ;e vm.i »kozi Vladivostok v|i|Mj0 ye8cj|e do dramatike. Društvu se je (prepada ter mu nud& prvo pomoč. Ker si je Vesti z Goriikega — DRAMATIČNO DRUŠTVO V GORICI. Se danes od 9,—12. in 15.-19. ure in jutri od 9.—12. are se vrfi Tpbovanje t dramski tečaj v tajništvu «Zveze prosvetnih društev*, via S. Giovanni št 7. Razen članov in članic « Dramatičnega dru* BABICA diplomirana sprejema noseče naj dom. Ljubezniva oskrba Madonnina 10, II. 1241 MLINAR za valjčni mlin se išče. Prednost imajo neoženjeni, ki se razumejo tudi pri žagi. Plača po dogovoru. Ponudbe na uprav-nistvo pod «Mlmar». 1249 PRIMORCE, ki potujejo skozi Jesenice v Ju goslavijo, opozarjam, da sem prevzel «Hobe «Trigla*n> na Jesenicah, oddaljen pa* minut od postaje. — Na razpolago imam več sob, domačo kuhinjo in prvovrstna vina — vse po zmernih cenah. Za obilen obisk se priporočam vipavski rojak Anton Furlao. 1231 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. plačuje ALOJZIJ POUH, mm Gartoaldl 2 prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazite na naslovi lovna vojna ga je privedla v Sibirijo in po j žtva» se lahko vpišejo v tečaj vsi oa£, Id gostih letih se je vrni skozi Vladivostok .v|ye9cj|e do dramatike. Društvu se je,prepa1«; poučilo -ffotfft odlične predavatelje- Ivan. zlomil pri padcu k vo roko, je bil pozvan itudije v Prago G.čna Vanda Troštov*je no-, JT^ ^ vTŠil v večernih urah, tako da!*Zleni križ, iz Gorice, ki ga je prepeljal v. hapfe so-io Cirua m Metoda v Trstu kjer. ob*sk tndi onim, Id *> Črez friško bolnico, kjer bo moral ostati približno' ie bil ravno teda} otvor;en prvi razred in po-j ^rTr* . j i Jtiri tedne tem tudi v Trstu abs^virala slovensko tr- iT^^^TJ^ ! ~ oESdter lovske razstave. Pripravljalna i govsko 5o4o, nakar se lepo prevratu preseKIa Društvena odbor bo preskritti vaeti&anft | ^^ M loTsko Krajine so s svojimi staiJ; v Jugoslavijo. G.čna Trof iova pnpomocke udeležencem. VaUmo toi^ 2e ,dowjena. Jutri 6. septembra se bo torej i se je aktivno udeleževala družabnega življenja,; Tse gospode, gospe m gospodične, Id bi bdi vršila slovesna otvoritev razstave. Otvoritve I biBa je vtfa Sokolići* m agilna odbornica voljni sodelovati in nastopati T igrali v pri- i udeleži minister. Pannunzio kot zastopniki gradbenega odseka, kakor tudi t a i* , ca društva ^^ j^js ^a ^ vp^ejo V tečaj in ODO-| vlade, dalje razni predstavniki političnega in .Jadran, Mlademu narodnemu paru želimo ^^ ^ m ^ ^^ ^ gospodamkega M,W Svečano* se bo vr- ^ Ncnrf italijanski mornari^ ataSe v Beo- ^ -M &SMS gradu. Dosedanji italijanski mornariški ataše v /^Jk*: VT^Zi p program: Ob 10. uri: sprejem na južnem kolo- Beogradu, Peiegrini Mateucci, je ^ potem obaak « mestne« županstvu. Na nie^ovo mesto je imenovan Ernesto Ruppi. *_ Z»P Qb 11. uri-: seatanek v palači razstave s po- - Z ljubljanske u^rze. Za redna prole- ^.j^tt^JSaff ^' ie nlhr^o za ta! zdravnim govorom prrfekturnega komisarja sorfa na furidični .fakulteti Ijubl^n^e ! ^erep^'veUl^ jK " dt sen Bombna » o^v^renim govorom.pred- ze sta lmnovan-a izredni profesor dr. Ojorg^e « ^ okolice Prišlo ie sednika izvriilnega odbore inž. Rudolfa Vil- Tasič in pravni .referent ravnatelja držav- ^^^ ^t" T^atSv^orki- lani-^. Natoavečanaotv^v ^ proiesor, _____i. .____i. „„— stave. Ob 13. um oifio^emi banket. Ob 15. ZAHVALA Drullnfi Poikajs, trgovca na Kozini in SosSta, posestnika, se tem poior/. najprisjčnejše zahvaljujeta za vse dokaze odkritega sožalja povodom bridke izgube ljubljene soproge, matere, hčere, sestre, tete, svakinje, gospe Ciizele Sosi? por. Požksi Nejiskreneje sc zahvaijujeta vsem, ki so jo spremili na zadn-i poti, posebno prečastiti duhovščini, društvom .Venec* iz Kozine, :,2vezdi" iz Herpelj 1 n „Godbenemu društvu" iz Herpelj za ganljive žaiostinke, Iskrena hvala za šopke. — Naj ji bo ohranjen btag spomin ! KOZINA, 4. septembra 1925. (639) nih železnic v Liubljan; honorarni dr. Janko Palec v Ljubljani. t eri so spremljali pok. župnika k zadnjemu Izdajatelj dnevnika »Belgrader Zeitung* gtosp Evgen Mautner, je baje zaradi diferenc s zelo ginljiv poslovilen govor pokojniku. Zvečer veselica v paricu pn ransUvt pevca Znižanje cen v Rogaški--------... se prično zaračunavati v zdravilišču Rogaška ; nske cene in popust za - v , , . siromafae sloje glasom naredbe jugosl. »ini-; fanlpvi zalostmki -Blagor mu stra za narodno zdravje št. 11980 z dne 26.; marca 1925. Da se omogoči ceneje zdravlje-, . „Ktu* .čuj™ V Uj naredbi ne , ^h. ^ -»fJ-P««^ ^fS^a ^ DAROVI počastitev spomina btagopokorne gospe se je nabralo me*d n g Beltrama, Gizele PoČkaj iz Kosine se je Slatina SL^STMO* ŽT^JSg ^^^P^i roi. Eber daruje g Sovodr L 50 Sol. dhTiStvu. g.e Franje vd.. van Fiat iz Milana oseW jr^raViliŠka uprava'določila ^upen! slniiboval v Kanalu, -** —»n eno - edenako bivanje v zdravilišču hrmm. ^aan}a in leta se je nanaiai na vo- bil potem pa i se je na zelo ipriljublien, kar je Borana „poročila, DEVIZE: Trsi, 4. sept. Amsterdam od 1000.— do 1125 — 112.- Belgija od 112.— do 114.—; Pari« 117.25 do 117.75 London od „120 »0 do 121.40 ; New York od 24.60 m udeležila gg. starešini na čelu. Pogreba se ; do 25.10; Španija od 355.— do 3«5.—; Švica od ila tudi šiolska mladina pod vod- 477. — do 4S-4.— ; Atene od 3H.50 do 37.75; Berlin nošnjega gosp. učitelja. od 575.— do 000.— ; BakareAt od 12.— do 12.£0: znesek za . -----------i , , .__. in sicer za 780 Din. V tem znesku je vključeno gerskem, kjer je ZSS stanovanje, prvovrstna hrana, kopelj, j Pečala obilna udeležba vseh vatčanov z * zdravniški honorar in takse. panom _Spomenik jugosl. dobrovoljcem v Dobmd- )« . . ^ it V kratkem se postavi v Dobrudii -eHk stvom /Upnika se je vršil drugi Praga od 74.- do 74.50: Ogrska od 0.03« do spomenik in grobnica padlim jugos ovenjkim Andreia Marvna kateri O.uls; Dunaj od t.0350 do 0.0360; Zagreb od dobrovoljcem Armada ugoslovenskih dobro-, P'TVAtfn'f.31^ 44 36 do 44^ volfcev ie namreč 1. 1917 doživela v Dobrudži Te umrl isti dan kot g zvpnte n lu vJvA VAWJTE: pravotra£edijo. Ko sc Rusi in Romuni zapn-! cerkvem kmet. - Obema bodi lahka zem- Tf8l; 4 Avst^sks kron« od 0.034, stili bojišče so se dobrovoljci odločili za bcn Ij'ca! _ M n \ do 0.0360; dinaijl od 44,— do 44.50; dolaiji od 24.80 sim doji sce, 5_o_ se y L , 1 _ Vel?k«Mki nalivi na Gongken. Na Go- ^ 25novci po 20 frankov od 05.— do 100—: riškem lije sksoraj: nepretrgoma že dva dni ] fant šterling od 120.«C do 121.-30, kakor iz šikafa. Nevihta se vrsti za nevihto Benečijske obveznloe 70.96. in med vsako nevihto se vrste blisk za bli- Ziirich, 4 septembra Italijs 30.675; London skom, grom za gromom. Nebeške zalvornice ; i5.09; Pariz 24-25; New-Yotk 5.17%; Beograd so se odprle tako na Široko, da bi tekom ® *75. teh dveh dni (srede zvečer, četrtka in petka aož proti Nemcem. In 12 tisoč junakov e bilo poko&enih. Dobrovoljci so ob te^ priliki pokončali okolu 15 tisoč nemških konjettkov in mnogo drugih sovražnikov. Celo cesar Viljem ^e tedaj nSgoslov. diviziji dobrovol>cev poslal posebno brzojavko, v kateri je pnznal i •____u______/1rtVwnvfv!irev 1 a . ;7 1 : A , v Ta teh dveh dni Isrede zvečer, ceirwa m pei «dno JjnaMvo ^oslov. d^ovo^cv. Fa l}saUčiam ^žfa zadostovale ^odovmski dokument se hrani danes v po i »__" v , , — „ai:v zgodovinski ------------------- - eebnem arhivu in se bo vzidal v spomenik Ca sti in slave v Dobrudži. za je najmanj pol leta. Posebno hud naliv, združen ; Vče • ob JZ ^ ■ kratkem in mučnem - bil v četrtek zvečer m, tragiene smrti iadihnil blago dušo nai lp&jeni soprog, brat, evak Štefan gustinčič star 24 let. s silno nevihto, pomoči- Kakor nam poročajo iz bližnjega Solkana,! je bila noč od četrtka na petek za Solkance vesoljnega potopa. Prestrašeni Važno! Vžigalice iz lavinega ekstrakta (vulkan) se prodajajo v vseh mirodilnicab. 626 Zavitek stane samo ENO LIRO in zadostuje za 40 krat Pravimo Vam samo Predno kupite 148) oglejte si največjo Izbero pri M. STEINER L Hl 1L M, Via ieir IM (5?. m biin c?rt») Bogata izbera mrtvaških potrebščin. Sprejemajo se naročila za fotografije na porcelanu. — Postrežba točna.oia Godheni instrumenti In pnevmatični aparati EOLOS" 99 Edino zastopništvo lljski Krajini, Jugoslav; AGENCIJA : IGNAZIO SLAVICH Trst, Corso Garibaldi št. 6, I. nad* za ^rodajo v Ju-in ^'tfriji. 679) Društvene vesti — T. V, K, «Sirena», Ponovno opozarjamo praVa" noč _____ člane, da s* bo vrš'3 danes ob 20.30 v drus4v. prcbivalci so bdeli skoraj celo noi r zaiujota soproga O^a, bratje Jakob, An- gostilni v Barkovliah prvi rede.; obtni zbor. ^ g ^^^ pričakovali, da omštvcnem odboru, _.[kanale, za kar gre v prvi vrsti zasluga <«č-: feoto. dne 5. t. m., ob 16.30 iz mrtvašnice me- dosedfij) BtG_ holnifeiee v c^Jcev Sv. Jakoba. V gra-Po prvih. poletjem. Prinesel nam je zelo nestanovitno pri-oevali komisarsko slavo vreme Dež in. solnce se v zadniih dnevih „Canal grande«. menjujeta kot za stavo Predvčera šniim smo gv Gori n prizaneslo nebo imeli še lep poletni dan. a /.večer Je bilo nebo sch lekarnah. 66 3iuj. """i- »t v ivou^A.«,--------t —- - . mj. . MLEKARJA s prodaše kruha, dal na mah mestu drugo lice. N? ulicah so ki so ^ poVzročili pcslednii nalivi. JNi pa iz . f - 1 ; ' ^ ----slamniki k^učenCi da so zahtevali vel ko škode tu«H kram, se proda upravu: šivu. radi na ugodnem selitve. Naslov pri j 1256 svinec kupuje Via trt}' 270, Tesa 7. baker 5.60, ;WaTma žen^a oblačila Sedeži y ^fo goriške dežele Saj so se tekom lavaiuarai so ostal' prazni, «jazzbandi» leh j^h dn; spremenili pon-žni potoki v de-pa skrili pod sireho. Pozno zvečer je raie hudournike in ravnotak.o sta seveda na- j ponehal, vsled česar se je toplina zopet ra&tli tu. naj . ne pridcjo poleg ? bilka in silno se je navezala nanj. Čimbolj je Borja Montignoso. kjer je bivala ve^del v vrta, ki je tni ^ . scm da ga ^ h temu nič manj ne ]jubi. doraščal, tembolj je bil podoben očetu, a Valerijmo nekoč zaraščen. Tu je opazovala Borisa m ga pnmer- -'no ima otroka po njem ^ naravno je, da noče oboževanje otroka je bilo pomefano z grenkobo, ven- jala v duhu z malim Paolom Montignocom, Ki .ej obtežiti položaja da bi malčku odvzela očeta - dar pa se je pokazala »labotna za vsako ie Uko ne- brtkone tudi igraJ v tem vrtu; a ^^SoSi. ali pa bi sama izgubUa sina, ki bi ga mož zahteval zase, razsodno sinovo prošnjo; a zagoreli porednei se je g»raviU »patje ilavjamo m raamil jaja o pros^ ^ ^ ^ se lofcila Razen tega potaja Boris že razumen Lolo se je nekoliko izpremenila; sveža, rožnata, zavedal svoje moči nad materjo »n jo ,e strabovaL Iz Prav neprijetni so bili za Valenjo dnevi ko in ni dobro ialiti ^^ v otr0kovi navzočnost:. Veruj smehljajoča se je bila prava predpodoba zadovolj- ljubezni do otroka se je Valerija odpovedala ločitvi dlje pmpeli darovi m pisma; namesto da ^aoia}o mJ mama ^ ščajmo Božji volji razrešit; tq nosti in sreče. Valerija je postala veliko lepša, toda zakona in sklenila ,e reiit, to vprašanje sele po mc^ seU, tormož p'seTni odpirala po. zgodbo, ki se je pričela pred tristo leta. bila je videti vsa druga kakor nekdaj. Bila ye bolj zev, vrnitvi. . bote&no. ^a]Wšo. . Do solz ganjena je Antonija Lvovna odgovorila podobna mlademu dekletu kakor ženi in materi, iako Čas- najboljši zdravnik, - ,e nekoliko umml ^»a^amp^ ^ Jt^fla da Tbila Valerija po nevesti s poljubom. _ . ^ . je bila tanka in vitka; toda njen prelestni obrazek je njeno dušo, istočasno pa se k Valerija začela ii Ind^Tn^aj dni še bledejša, nemir- - Prav govoriš, dobra moja Lolo, toda vse ba-'......* ' ^ .i-i^n- -----n ^a okultna vprašanja. Zdaj se je začela resno vsaki poUjatvi izindije neaaj M ^ ____ ^ tako žaljivo za Val j o. n^ bila njeno življenje. Prve čase ji -je bilo težko gledati jemala. t ie le z b Moževega Drača m o res točila ampak ie ie niso biH ti materini izbruhi