_ Leto LXIX. ŠL *M LjnMjana, sreda a. septembra lejS • -^m^ ^■j^^B___ !^B ixnaja ra&ft jad popoldne, isvsamji aeđmje to pnsnitte, — interno od ao pem rrst t Dto 2, 00 100 vtm a Din UM), Od lOO do soo vrat a om a, veeji inaerati pectt rrsta Din *w Poput po dogovora, iris ni srni davan posebej. — »gtof mirti Navod« •elja meoecne v Jugoslaviji Din 12*. ca tnoaeiiiatvo Din 25- RnkopUđ aa ne vračajo UREDNIŠTVO Di CP*AVNl*TVO UUBUANA« taaAJera ovco eto«. 4 Telefon: 31-22, 81-28. 81-94. 81-85 m 81 Pođrutoiot: MARIBOR ftinin«nnjiiijinm 8b — NOVO MESTO. Ljubljane** u telefon tL 28. — CELJB: celjsko aredntttro: 8troaamayorjeam unca i, ealaf at. ea; padjpaiBl8i uprave; BaaajajeJt unca 2, telefon at. lao. — Jesenice: .ob kolodvoru 101 Pottna nranUnlca v Izubijani at. 10.351. Nemško oboroževanje: Nemško oboroževanje nevarnost za evropski mir Sodba francoskih politikov in vojaških strokovnjakov o medseboinili odnoSajih v Evropi Pariz, 1. septembra, b. Evropa preživlja nedvomno ?no izmed svojih najhujših kriz po svetovni vojni. Ko «0 odpovedale vse povojne pogodbe in pakti na kolektivni podlagi, ki so dolgo ustvarjali v množicah iluzijo o ohranitvi miru. so tudi diplomati, ki so ves povojni čas manevrirali s temi »instrumenti miru«, stopili nekako v ozadje in zdi se, da so glavno vlogo začeli igrati — vojaški strokovnjaki. To pa dokazuje, da je evropsko ozračje v resnici že zelo napeto in da bo treba odslej vojakom posvečati nekoliko več pozornosti kakor — politikom. Akcija poslednjih se čimdalje bolj izgublja za kulise kakor pred svetovno vojno, v ospredje pa stopa akcija generalnih štabov, ki ne govore več o paktih in pogodbah in o potrebi ohranitve miru, temveč samo še o hladnih strateških računih in potrebah drža\me obrambe »za vsak slučaj«. To pomeni pomonvno zrealiziranje in zmaterializiranje vsega mednarodnega življenja, ki se je po svetovni vojni začelo že v tistem trenutku, ko je na viden način popolnoma odpovedala ženevska ustanova. Zato ni seveda nič čudnega, če se danes mednarodna javnost bolj zanima za hladne račune strategov kakor pa za napore diplomatov, ki so navzlic nasprotnim zagotovilom dejansko čimdalje bolj neplodni. Izmed evropskih vojaških strategov so v sedanjem mednarodnem položaju posebno zaskrbljeni francoski, ki zelo pazljivo motre razvoj dogodkov v Evropi. Francoski generalni štab je razvil v zadnjem času izredno aktivnost, ki se je na zunaj pokazala predvsem v Gamelinovem obisku v Varšavi ter obisku vrhovnega inšpektorja poljske armade Rydz-Smiglyja v Parizu. Iz zaupnega vira se iz teh naj-višjih vojaških krogov v Franciji doznava nekaj podrobnosti o njihovem. mnenju o sedanjem političnem položajni v Evropi. To mnenje je takega značaja, da zasluži tudi našo pozornost. Glavni vojaški problem za Francijo jo. še vedno Nemčija, ki je po mnenja* francoskih strategov porušila evropokm strateško ravnotežje picdv&em s ovo jim korakom z dne 7. marca t. U ko ao nemške čete vkorakale v demilitarizirano Porenje in s tem dosegle na zapadu »limes germanicus« — Hitlerjevo črto. Toda nemška vojaška akcija se ni ustavila samo v Potenja. Danes se ji je že pridružila tudi utrditev nem-ško-nizozemske meje z najmodernejšimi utrdbami za težko artiljerijo in velikimi letalskimi oporišči, ki jih proti Severnemu morju izpolnjuje sistem pomorskih oporišč. Razen tega je nemški generalni štab utrdil v zadnjem času tudi cel niz otokov ob vzhodni Fri-ziji, tako n. pr. Borkum, Nordernev, Baltnrum, Juist, Langeroog, Spikeroog in Wangeroog. Na vseh teh otokih so utrdbe za težko artiljerijo, otok Balt-ruum pa je postal središče močnih letalskih eskadrilj. Računajo, da je samo na tem otoku nad 250 letal. Od Baltruuma mimo nizozemske in belgijske meje ter ob francoski meji doli do Sarrebrucka se danes razlega močno utrjena vojaška črta, ki naj francoski armadi onemogoči sleherno operacijo proti vzhodu, Francijo pa blokira, da bi ne mogla priskočiti svojim zaveznikom na pomoč. Vprašanje, ki si ga danes postavljajo francoski vojaški strategi v zvezi s tem razvojem na vzhodu, je naslednje: Kakšen bi bil strateški položaj Evrope v primeru, da bi se sedanja italijansko-nemška politična kooperacija pokazala tudi na vojaškem pot ju? En sam pogled na zemljevid pokaže, da bi bile v tem primeru prekinjene vse zveze na suhem med Francijo in njenimi zavezniki na vzhodu, zlasti Malo antanto, kar bi seveda pomenilo popolno izolacijo francoske armade in armad držav Male an-tante. Vprašanje jet v koliko bi se države Male antante hotele v takem položaju vezati z armado Sovjetske unije in se na njeni strani boriti za skupne cilje. Če upoštevamo še negotovost Poljske m dejstvo, da bi se tudi Av-. stri j a prav gotovo ne borila proti Nemčiji, potem smemo nasproti bloku Italije, Nemčije, Avstrije in Madžarske ter znabiti tudi Poljske računati z zelo kočljivo vojaško situacijo v srednji Evropi. Zveza držav z več ali manj avtoritativnimi režimi bi dejansko razpolagala z nepretgano zvezo po suhem od Minska do Mogunca in od Kiela do Neaplja. Posebno položaj Češkoslovaške bi bil izredno neroden. Nemčija bi proti njej lahko podvzela istočasno ofenzivo z več strani, počenši pri pruski Sleziji tja do Lundenburga z avstrijske strani. Če bi se nemški ofenzivi posrečilo odtrgati od Češkoslovaške Slovaško in Moravsko, bi bila prava Češka popolnoma obdana od nemške armade in ji prepuščena na milost in nemilost. Vsi ti računi pa drže seveda le toliko, v kolikor pri tem popolnoma izključujemo rusko pomoč, ki postaja za Češkoslovaško življenjskega pomena. V očeh francoskih strategov dobiva ruski element na vzhodu čim dalje večji strateški pomen, ki ga utegne poostritev napetosti v znamenju sedanje delitve Evrope v tabore fašističnih in protifašističnih držav še bolj podčrtati. Tudi oficiozni »Temps« je že namignil na to možnost, ko je pred kratkim v komentarju nemškega oboroževanja zapisal, da sili sedanji mednarodni položaj države srednje in vzhodne Evrope v izbiro med vzhodom in zapadom, glede katere pa ni mogoče že danes reči, ali se bo izvršila samo v korist za-pada.V tem pa je baš pogrešenost nepremišljenega namigavanja na »sovražnika z vzhoda«, kajti take sugestije utegnejo postati nevarne prav za tiste države, ki si ne žele ruskega posega v evropske zadeve. To je v bistvu tudi mnenje francoskih strategov, ki pripisu ieio ruskemu faktorju v svojih strateških računih izreden pomen. Metaxasova vlada hoče ozdraviti grški narod Gretja na] dobi armado, ki bo enaka armadam ve£}ih i držav Atene, 2. septembra AA. Atenska agencija poroča; Predsednik vlade tMetaras je podal izjavo ravnatelju lista *Kaiimerini«. Izjavo so objavili tudi drugi listi. " Metaxas je nagiasil, da je bila spremeuiba v grški politiki meseca avgusta nujno po* trebna. Država je bila na robu nevarnosti, da utone v krvi zaradi dedovanja komunistov. Začeli smo veliko nacionalno delo, ker zaupamo v to, da bo narod pristal na naše delo in nadaljevali bomo to delo 6 kraljevim pristankom in po volji naroda. Metaxas je na nadaljnja vprašanja odgovoril, da bo možno ob pravem času organizirati vladni nacionalni blok, kakor je -to bilo tudi v drugih državah. Ta fronta pa mo* ra priti iz naroda i a mora svojo moc črpati iz ljudskih m nož, t*. Ne moreio se vrniti li. sti sistemi, ki so se morali umakniti. Drža« va naj ima zastopnike ljudstva, ki bodo podpirali vlado, ne pa da bi eksploatirali ljud* ske interese. Stan politični sUiem je pati* njen ob stran, toda š»lari politiki, katerih moralna vrednost je splošno priznana ne bodo ovirani in bo jo lahko sodelovali v novem sistemu in tako podprli deio vlade. Podrobnosti tega f^iema borno objavili pozneje. Sedaj proučuja vlada organizacijo »vo-je glavne naloge, ki »e: ozdraviti uaroa dede upravne reforme ^ini ;e .\*etaxa.-rekel, da bo 0>f■„* dajala direktiva, vendar [a bodo ge..eqa a ;-uvers nerji in prefekti .ahko preJ jiili koristne ukrepe. Vsako preste* vsaka pokrajina ima svoje posebne interese. Posebno bo treba računati s temi interesi in mora zlasti mla. dina iz teh pokrajin priti v Atene, ki naj okoli sebe zbirajo vse pokrajine. Z vsemi silami bom delal, da dvignem oboroženo moč naroda. Moja naloga je, da Grčija dobi — in zato imuno vsa sredstva — armado, ki bo enaka armadam večjih drŽav. Metaxa* je še dodal, da želi, da bi bili Grki dobri vojaki. Zato pa mora biti mladina prežeta z nacionalnimi ideali. Podpirati moramo vojn© letalstvo, prav tako pa Mi ovita. Tudi mor nam a bo dobila vs*> podporo, ker to Grčija v prvi vr^tj pomorska država. Gr* čija je že naročila nove rusilce in sedaj se bomo potrudili, da osnujemo ladjedelnice, da tako podpremo tudi trgovsko mornarico. Predsednik vlade je govoril tudi o vpra* šanju ureditve dolgov v inozemstvu in o ukrepih, ki jih bo vlada izdala v korist de= laveev in kmetov. Demantiral je vest, da namerava vlada uvesti monopol žita, tobaka, bencina in ostalih predmetov, ki se najbolj uporabljajo. Vlada bo tudi objavila reformo pouka in bo iz vrst učiteljstva izločila komuniste. Vlada bo podprla s posebnimi ukrepi razvoj turizma, atletike, prometa, umetnosti in tiska. Kraljeva volja In naša volja je, da naj država procvita. Ob koncu je Metaxas na glasil; Naša glav* na naloga je. da ponovno dvignemo nacionalno čustvovanje in da tako ozdravimo ves narod. Vsi listi odobravajo izjave pradsed* nika vlade in smernice, o katerih pravijo. da popolnoma odgovarjajo željam grškega naroda. Trgovinski modus vivendi med ČSR in Italijo Rim, 1. septembra, d. Včeraj je bil po večtedenskih pogajanjih podpisan v palači Chigi novi modus vivendi med Italijo in Češkoslovaško, s katerim se ureja trgovinski in plačilni promet med obema državama in sicer začasno do konca leta. Modus vivendi. ki sta ga podpisala za Italijo zunanji minister grof Ciano in za Češkoslovaško poslanik dr. Ohvalkovs.ky. postavlja trgovinske odnosa je obeh držav po zaključenju sankcijske politike zopet na normalno podlago ter otvarja obenem ugodne perspektive za njihovo nadaljnjo izpopolnitev. Prepoved Kristusovega znamenja v Nemčiji Berlin, 1. septembra b Minister za cerkvene zrrdeve je izdal okrožnico, v kateri prepoveduje uporabo Kristusovega znamenja PX v propagandne namene. Ta navodila si v f^erkvenih krogih tolmačijo tako, da se ta znak ne bo smel odslej uporabljati nikjer na javnih mestih, torej tudi ne pri procesijah Velike bančne sleparije v Bordeaura Bordeaux, 1. septembra AA- Listi poročajo, da je kriminalna policija izvršila preiskavo v stanovanju nemškega državljana Maksa Krooba iz Dreedena, ki deluje ta kot zastopnik dveh večjih londonskih bank. Osumili so ga. da se je spuščal v fiktivne bančne operacije in da je posamezne banke, ustanove in poedince oeleparil ra približno 100 milijonov frankov. Ker je o pravem Času zvedel, da mn je policija za P©***im» je pobegn.il menda v Afp*t*nl&in. Mana jebOa 1a njim tiralica. Krvavi boji pred Iranom Vladne žete se hranijo zelo hrabro — Pred Hnesco zmagujejo vladne čete Biaritz, 2. septembra. AA. Reuter: Bitka okoH Irana jq, trajala ves dan in je bila selo ogorčena. Iz Biaritza se je lahko videlo ambulante Rdečega križa, kako hite na griče in brž odnašajo ranjence \\ mesto. Streljanje upornikov je bilo zelo točno in so morale biti izgube branilcev v njihovih prenizkih jarkih zelo velike. Vladne čet* so se branile junaško. Na njihove postojanke, ki so oddaljene od uporniških samo za 300 m in so nekoliko nad uporniškimi, je padlo 600 granat. ' Veliko število bomb je eksplodiralo. Baterije vladnih Čet so odgovarjale mnogo bolj poredko. Puške^ in strojnice so hreščale ves dan brez presledka, toda posledice tega streljanja niso mogle biti pomembne, ker je bil. včerajšnji dan v glavnem dan topovske ofenzive. Biaritz, 2. septembra. AA. Reuter: Na cesti, ki vodi k Irunu. se je videlo, kako pet oklopnih uporniških avtomobilov stalno vozi na fronto orožje. Tadi s strani vladnih čet so vozili na fronto oklopni avtomobili municijo. Letala pa lete tako visoko, da ni mogoče ugotoviti, kateri stranki pripadajo. Biaritz, 2. septembra AA. Reuter: Vladne križarke so skušale izkrcati čete na obrežju pri La Lineji. Umaknile pa so se ta* koj, ko ie prišel tja oddelek fašistov. Nad sto jetnikov je bilo ustreljenih v La Lineji in Algesirasu, odkar se ie zace!a državljanska vojna. Med njimi je bilo tudi mnojjo žensk. Vladne čete na pragu Huesce Barcelona, 2. septembra. AA. Havaa: Poveljatvo na aragonski fronti poroča: Operacije pri Huesci se nadaljujejo. Radio-veati, ki smo jih ujeli, potrjujejo, da je položaj nasprotnikov težak. Napredujemo brez odpora in Huesca je že obkoljena. Naše letalstvo je zelo hudo bombardiralo upornike. Opolnoči znašajo naše izgube 20 mrtvih. K nam je pribežalo veliko število ur^rnikov z orožjem in strojnicami. Govori se, da so uporniki že bili pregnani iz nekaterih zunanjih predelov Huesce in da bo mesto še ponoči v rokah vladnih Čet. Odbit zračni napad Madrid, 2. septembra.. AA. Havasovega dopisnika je snoči sprejel bivši socialistični minister Prieto, ki pa ni hotel odgovoriti na vprašanje o vojaškem položaju, šele, ko sta govorila o Bilbau, o rodnem kraju ministra, je Priet rekel: Včeraj sta dve uporniški letali skuhali bombardirati podmornico, ki je v pristanišču v doku na popravilu. Toda ta napad je bil takoj odbit in letali sta morali pobegniti, predno sta mogli napraviti kaj škode. Uporniki bombardirali Malago Pariz, 2. septembra. AA. Havas: Radio v La Corugni poroča, da je uporniško letalstvo hudo bombardiralo Malago. Vladni križarki »Miguel Cervantesc in »Laber-tad« sta se umaknili v tangersko luko. Dopoldne je uporniško letalstvo poskušalo bombardirati Madrid, toda pregnalo ga je protiletalsko topništvo. Gibraltar, 2. septembra. AA. Reuter: Begunci, ki so prišli na angleški križarki, pripovedujejo, da so uporniki samo Se tri kilometre pred Malago. v dolinah okoli mesta se razvijajo strašni boji. Uporniška letala bombardirajo mesto brez prestran-ka. Letališče v mestu in mnoga javna poslopja so uničena. Prebivalstvo se zbegano Zbira V pristanišču, da bi zbežalo iz mesta. Rekonstrukcija madridske vlade Madrid, 2- «*e>ptembra AA. Sotrudniku Ha vaea je izjavil Prieto: Pred«s?dnik vlade Gv. ral je že storil vae potrebno, domacih< počitnic in imajo velike skrbi z bližajočo se šolo. Da je. postala Ljubljana živahnejša in da je število prebivalstvo, »naraslo« nenadno, se pozna tudi na živilskem trgu. Pomisliti je treb^ tudi, da je mesto razgibal precej velesejm ter da je postal promet živahnejši v v*eh pogledih. Ze včeraj je bilo na živilskem, trgu zelo živahno, ker je bilo pač prvega v mesecu in ob začetku jesenske sezone. Danes trg: ni bil mnogo, bolj založen kakor včeraj. Na trgu je zdaj malo kmečkih prodajalcev sadja in prevladujejo branjevci. Na sad nem trgu je na prodaj največ grozdja, breskev in sliv. Grozdje se najbrž ne bo bolj pocenilo pred trgatvijo pri na«. Zdaj ga prodajajo, v splošnem po 5 in 6 Din leg precej lepega. Zelo dobra letina je za srbske odnosno bosanske slive, ki so na drobno po S Pin kg. V splošnem so cene sadja nespremenjene. Najcenejša so jabolka, ki jih prodajajo kmetje, in sicer so od 2.50 Din kg naprej. Izmed, jagod so na prodaj srmo še brusnice. Gob je malo. ftočivje se ne bo več pocenilo in najbrž Vodo cene začele kmalu počasi rasti. Strožjega fižola ni več tako nmogo in ga proda-iaio do 150 Din te. Zelo pooni to to ivi- no kumara in paradižniki. Kumare dova-žajo v Ljubljano po eeie w>zove, največ od gorenjske strani, izpod toni pore in i* Škofje Loke. Letos je bila izredno dohra letina za nje. Prodajajo jih po 3, 4 veHke komade za dinar. Paradižnik, ki ga je zdaj največ, je po 1J>Q Din kg. Dca^inja >e pa še vedno na perataiinaiskem trgu. kjer prodajajo jajca po 75 par do dinarja komad. Na živinskem sejmu je bilo dan** precej živahnejše kakor na prejšnjem sejnm. Navadno je prvo sredo v mesecu sej^-m živahnejši. Goveje živine sicer nir bilo na prodaj mnogo več, kakor na prejšnjem sejmu, vendar je bilo na vsem sejma več prometa. Naprodaj je bilo precej plemonskih prašičkov, ki so jih držali prodajalci precej drago, in sicer 6 tednov otare par od 250 do 300, Din, do 10 tednov stare pa po 400 Din par. Gene goveje fzvine so bfle nespremenjene m tndi organizaciji^ ki opominja kmete, naj ne prodajajo živine pod osmo, nfeta določili drugih cen. Seveda so kmetje predajali Živino ceneje, kakor bi jo naj po zahtevi organizacij. Tudi na konjskem sejma je bilo precej živahno in tudi danes so kmetje prodajali konje za meso, ki jih icvažajo prekupčevalci na Dunaj. Cene so precej visoke to kmetje radi prodajajo starajte kanje. Lepi konji so pa sicer precej dnei, nekateri četo po 5000 Dto. Stran 3 »SLOVENSKI NAROD«, »roda. 2. leptembn IMS. Sfar. *00 Pomembna odkritja na Groharjevi cesti Ofeetafo se le druge zanimive aafdbe Ljubljani, 2. septembra. Odkritja n« Groharjevi cesti lahko po pravici imenujemo senzacionalna, ne da bi otm bilo treba pretiravati in iskati superlative. Odkopavajo očitno največjo rimsko grobnico, kar jih je bilo pri nas odkritih. Pri nas je bilo sicer odkopanih že mnogo rimskih grobov, lahko rečemo nešteto, vendar pa niso našli mnogo sarkofagov, menda jih je v Sloveniji odkopanih okrog 10. Odkritje rimskih grobov na Groharjevi cesti je zato pomembno tudi v znanstvenem pogledu in mu posveča naš muzej, kakor tudi kulturni odelek mestne občine, vso pozornost. Mestna občina financira odkopavanja, ki jih nadzira od včeraj kot zastopnik Narodnega muzeja kulturni zgodovinar dr. R. Ložar. Prve dni je nadziral odkopavanja konservator Herfort in delno tudi dr. Fr. Štele. Konservator Herfort je tudi skiciral odkopani prvi sarkofag in njegov položaj ter zaznamoval vse važnejše najdbe. NE LE E\T GROB, TEMVEČ VEUKA GROBNICA V ponedeljek popoldne, ko so že spravili prvi sarkofag iz zemlje, so naleteli še na dva sarkofaga, pokrita z gladkima ploščama, dočim je bil pokrov prvega sarkofaga običajne oblike, podoben strehi (tim-panon), s tako zvanimi akroterji. nastavki na vogalih. Sarkofaga ležita tik drug ob drugem vzporedno. Toda važno je zlasti, da so odkrili tudi zidovje rimske hiše ali samo grobnice. Ko so pred leti kopali temelje za Bohinčevo hišo na vogalu bivše Rimske ceste, so odkrili temelje rimske hiše, cevi, kurjave in mozaični tlak. Vprašanje je, ali je bilo zidovje ki ga zdaj odkrivajo, v kakšni zvezi s tisto hišo. Zdaj še ni mogoče ugotoviti, ali so naleteli na grobnico, ki je bila riđana sama zase, ali pa morda na zidovje hiše z družinsko grobnico v kleti. Najbrž gre za družinsko grobnico. Značilno je, da so v bližini našli že več grobov, kakor znano, na stavbišču trgovske akademije in tudi ob Tržaški cesti. Rimljani so »pokopavali« svoje rajne ob cestah, zunaj mestnega obzidja, to se pravi, da so postavljali sarkofage na vidnem mestu. Na njih so bili napisi ob cesti, da jih je potnik lahko čital. .Mimo grobišča, ki ga odkopavajo, je držala cesta od zahodnih emonskih vrat proti Aquilei. Obseg Emone z obzidjem je točno ugotovljen. Južni zid je sedanji rimski zid, del vzhodnega zidu je pa še v Vegovi ulici. Zahodni zid je stal ob bivši Tlici rimske legije, sedanji Snežniški ulici. Njegov temelj so odkrili ob Snežniški ulici, ko so kopali temelj za dr. Dularjevo vilo in na stavbišču Hrovatinove hiše ob Rimski cesti.. Zid je segal do Nunske ulice, približno vzporedno s to ulico je pa stal severni zid ter segal do Wurzbachove hiše. Na severni strani so bila tudi vrata. Mesto ie bilo cestno križišče ter je sedanja Tržaška cesta držala vanj skozi zahodna vrata. Odkrili so zid, ki leži približno pravokotno na Tržaško cesto, čez Groharjevo in še ni mogoče ugotoviti, kje sta oglišči. Pravokotno s tem zidom je zvezan zid enake debeline, ki še tudi ni odkopan v vsej dolžini. To je nedvomno vmesni zid, dočim je prvi morda obodni. Oba sta enako debela, in sicer v temeljih 80 cm, nad njimi pa 50 cm. Tik ob zidu, ki križa Groharjevo cesto, leži sarkofag, pokrit s ploščo, ki ima napis, ob njem pa nekoliko manjši sarkofag z grobo obdelanim pokrovom. GROB VOJAKA (?) W GROB OTROKA Največjo vrednost ima plošča z napisom. Vsi trije sarkofagi so izklesani iz peščen-ca, ki je pač najmehkeši ter najprimernejši za dolbenje. Pokrovi so pa iz boljšega trpežne j šega kamna. Pokrov z napisom je najbrž neke vrste apnenec, pokrov manjšega, otroškega sarkofaga je pa očitno iz podpeškega kamna. Večji sarkofag je 1.60 m dolg, 0.75 m širok in 0.70 m visok s pokrovom vred. Manjši sarkofag je 135 cm dolg, 80 cm širok m prav tako visok s pokrovom vred. Iz teh dimenzij aprevidite, da v sarkofagu ni mogel ležati človek normalne rasti zravnan, zlasti, ko je treba upoštevati, da je notranjost ie znatno manjša, ker so stene debele približno 20 cm. Večji sarkofag torej meri v notranjosti v dolžino le okrog 1.20 m. iMarsikdo ne ve, da *o Rimljani sežigali mrliče le še prva stoletja p. Kr., pozneje pa so jih že pokopavali, zlasti pod vplivom zmagovitega krščanstva.. Grobovi, ki jih odkrivajo, so iz dobe, ko Rimljani niso več sežigali mrli-čev. Kako so spravili trupla odraslih v tako kratke sarkofage, ni težko vprašanje, saj je znano, da so nekatera plemena polagala mrliče v grob v raznih legah ter so najbrž tudi Rimljani polagali trupla v sar-tofage v skrčeni legi, morda s koleni navzgor. Odkriti grobovi so preprosti, zato tudi liso našli v prvem sarkofagu nič posebneža, razen ostankov preperelih kosti. Zato ie p« zbudil tem večjo pozornost sarkofag. Iti ga pokriva nflosča z napisom: T. IVNTVS D. F ANIlMONTNVS TR. MIL. VI FRAEF AE QVIT. VI PRABF FABR BI PRO LEO II. Po tem napiou bi sodili, da je bil pokopan v sarkofagu rimljanski oficir okrog 1. stoletja po Kr. Toda pomisliti je treba, da so Rimljani uporabljali stare plošče za nove sarkofage ter da napisov zaradi tega niso zabrisali. Strokovnjaki so zaradi tega mnenja, da ni odkrit grob moža, ki je njegovo ime ovekovečeno na plošči. V tem sarkofagu tudi niso našli drugega razen zelo preperelih kosti Baje ni dvoma, da je bil sarkofag ie odprt. V drugem sarkofagu so bfle kosti mnogo bol} ohranjene itn po njih se lahko presodi, da Je bil tam nedvomno grob otroka. KO ODPIRAJO SARKOFAG... Ljubljana ima veliko senzacijo. Ob jami na Groharjevi cesti se zbirajo ves dan velike množice ljudi. Zadržati jA ne more nihče. Nobena ograja ne zaleže. Ljudje stoje tik ob robu jame hi je prava »raca, da se ni f>rišlo do nesreče. Ljudje zelo ovirajo de-avce pri delu In jih na mase odgnati niti zemlja, ki jhn jO mečejo issiani pod nogo. Nekateri radovedneži so tako vztrajni, da ne &te6o opoldne niti jest Po ves dan stoje ob jami in ne prezro niti ena kretnje delavcev. Izreden naval, kakor pač ob največji senzaciji, je pa bil včeraj ob 17., ko so odpirali oba sarkofaga. Ljudje so vdrli celo v jamo ter tako obkolili delavce, da so s težavo rokovali s škripcem, ki je bil obešen na visokem stojalu nad jamo. Pri odpiranju sarkofagov je bil navzoč tudi načelnik mestnega kulturnega oddelka prof. dr. Mole. Tehnično vodstvo je poskrbelo, da so ploščo z napisom pritrdili zelo skrbno na verige, ki so jih oviti ob kamnu z juto, da bi ne trpel napis. Ljudje so se pridržano čakali, kaj se jim bo odkrilo. Ko so dvignili ploščo večjega sarkofaga nekaj decimetrov, se ljudje niso mogli vzdržati ter so vprav naskočili sarkofag. In v resnici, kdor ni bil dovolj blizu, ni mogel ničesar opaziti, kajti ostanki neznanega rimljanskega junaka so bili tako pre-pereli, da smo jih težko ločili od prahu samega. Prah si in v prah se povrneš... Drobci lobanje so ležali v kotu in po legi kosti je strokovnjak ugotovil, da je bil sarkofag že odprt. Prav tako se je stopnjevala dramatična napetost pri odpiranju drugega sarkofaga, čeprav je bilo še manj upanja, da bi v njem odkrili kaj več, ker je preprostejši od prvega na zunaj. Vendar so bile v njem kosti mnogo bolj obranjene, da je strokovnjak lahko ugotovil, da je to otroški grob. Posebno pozornost v tem sarkofagu je zbudila nekakšna vrvica, zvita v spirali. Sele kemična analiza bo pokazala iz kakšne snovi je ta čuden motvoz, navidez po obliki žica. Vendar je jasno, da ne gre zs kovino. (Rim ljani seveda is niso poznali žica.) Morda so to ostanki oanjenega patu, ki je bilo i njim truplo prevezano, n. pr. kakor so mumije. Na oko je pa snov podobna prepe-reli rastlini. Po mnenju strokovnjakov se nam obetajo na Groharjevi cesti ie nadaljnja odkritja. Smemo z zanesljivostjo pričakovati, ds bodo odkrili še več grobov, ali vsaj druge sledove življenja izza rimljanake dobe, ODKRITJE TUDI V LJUBLJANICI... Senzacije se nam te dni vprav vsiljujejo ter mnoge zanimive dogodke prezremo zaradi velikih. Ko se je že začela sezona za odkrivanje znamenitosti is rimskih časov, je odkritje v Ljubljanici drugotnega pomena. Vendar ga lahko prištevamo med senzacije. Včeraj so v Ljubljanici odkopali velik hrastov čoln tik ob desnem bregu med prulskim mostom in zapornico. Leži vzdolž struge, a nagnjen na bok. Dolg je 11 metrov in sredi 2 m širok. Oblike je zelo lepe, elegantne. Narejen je iz desk, torej ne spada v rimsko ali predrimsko dobo. Steno oja-čujejo v notranjosti močna rebra, v medsebojni razdalji 25 cm. V njem so uporabljeni kovaški žeblji. Hrastovina je že delno okamenela, po čemer bi marsikdo sodil, da je čoln ležal že dolgo v vodi. Tudi po obliki se zdi, da je čoln starejši, najmanj je pa star 100 let. Toda tečaj za krmilo je pritrjen z vijakom. Zdaj je vprašanje, kdaj so tovarne začele izdelovati vijake in ali je bil čoln preurejen pozneje. Zgodovinske vrednosti ta čoln baje nima, čeprav je posebnost po svoji obliki. Zgodovinar ki bo kdaj proučeval zgodovino plovbe po Ljubljanici, bo imel tudi hvaležno nalogo, da uvrsti odkriti čoln v njegovo dobo. Sokolstvo Sokolstvo na kraljev rojstni dan Vsem pripadnikom sokolstva Ljubljana, 2. septembra. Letošnji rojstni dan staroste Saveza SKJ Nj. Vel. kralja Petra II. bo Sokolstvo proslavilo s svečanostmi, pri katerih bodo. sodelovali vsi pripadniki Sokolstva, nacionalna društva in prijatelji Sokolstva. V okviru proslave, ki jo za svoje področje organizira ljubljanska sokolska župa, bodo v Ljubljani tele prireditve: v soboto, dne 5. septembra zvečer ba-klada in obhod po mestu; v nedeljo, dne 6. septembra dopoldne »Zvezdni tek kralja Petra II.« in svečani zbor na Kongresnem trgu. Z brezizjemno udeležbo vseh pripadnikov moramo pokazati moč in strogorednost Sokolstva, hkratu pa bomo dokazali zvestobo in ljubezen do kralja, do Jugoslavije in do jugoslovenske državne misli. Da bo celotna proslava res izraz našega hotenja, mora sodelovati vsak pripadnik in vsaka pripadnica vseh ljubljanskih in okoliških društev bodisi v kroju, bodisi v civilu in ne glede na starost in spol. Nihče izmed teh, ki čutijo danes sokolsko, ne more biti izvzet. Celotna svečanost, na kar posebno opozarjamo, se bo vršila ob vsakem vremenu. Zbirališče članstva in naraščaja na večer dne 5. septembra bo ob 20. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Deca na ta večer ne sodeluje. Zbirališče članstva, naraščaja in dece v kroju in civilu dne 6. septembra pa bo ob 10. dopoldne na dvorišču realke v Vegovi ulici. Spored svečanosti v okvira proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra n. I. V soboto, dne 5. septembra. Sodelujejo župni in društveni prapori, člani, članice, moški in Ženski naraščaj, narodna društva in prijatelji Sokolstva. Obleka: Sokolski pripadniki v svečanem kroju, kdor nima kroja, pride v civilni obleki z znakom. Zbirališče vseh sodelujočih na letnem telovadišču v Tivoliju. Pri-Četek zbiranja ob 20., pričetek sprevoda ob pol 21. Sprevod krene a telovadišča na Celovško cesto, odtod po Goapoavetaki cesti, Tyrševi, Tavčarjevi, Miklošičevi na Marijin trg, po Stritarjevi ulici, Mestnem trgu, Starem trgu, Sv. Jakoba trgu, Trubarjevi ulici, Cojzovi cesti, Emonski cesti, Vegovi ulici, Kongresnem trgu, šelenburgovi ulici in Aleksandrovi cesti pred Narodni dom, kjer bo razhod. II. V nedeljo, dne 6. septembra. 1. Zvezdni tek kralja Petra II. Zvezdni tek kralja Petra II. bodo izvedli tekači iz 71 župnih edinic po glavnih in priključnih cestah prostranega župnega področja na zborno mesto na Kongresnem trgu. Zvezdni tek je organiziran tako, da bodo tekači na cilju točno ob pol 11. Tekači bodo prenesli spominsko listino s poslanico. Na spominski listini bodo podpisi vseh sodelujočih edinic s poimenskim seznamom tekačev. Pri zvezdnem teku bo sodelovalo 100 sokolskih tekačev iz 71 župnih edinic. 2. Svečani zbor na Kongresnem trgu. Sodelujejo župni in družtveni prapori, članstvo, naraščaj in deca, sokolski tekači, sokolski kolesarji, sokolska konjenica, narodna društva in prijatelji Sokolstva. Obleka kakor pri bakladi 5. septembra. Sokolska deca seveda v krojih. Članice in ženski naraščaj, ki nima slavnostnega kroja pa v telovadnih oblekah. Zbirališče vseh sodelujočih v kroju in civilu na dvorišču realke v Vegovi ulici, in sicer pričetek zbiranja ob 10. Pričetek svečanega zbora ob pol 11, takoj po prihodu tekačev. Spored svečanega zbora: sokolska him-» na »Hej Slovani«, nagovor predstavnika sokolske župe, državna himna, pesem sokolskih legij, ki jo pojejo vsi navzoči. Po svečanem zboru se vsi sodelujoči uvrstijo v sprevod ki bo krenil po šelenburgovi ulici ,Tyrševi, Gosposvetski, Celovški cesti in Drmotovi ulici na telova-dišče Sokolskega društva Ljubljana - diska, kjer bo razvitje novega sokolskega prapora. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II. naš sokolski starosta in brati Naj živi slavni in junaški dom Kara-d jord je vičev! Naj živi jugoslovansko Sokolstvo! Sokolska tupa Ljubljana. Vilki Sokol na kraljev rojstni dan Letošnji rojstni dan našega mladega kralja in staroste SSKJ Nj. Vel. kralja Petra n. bo viški Sokol svečano proslavil. V ponedeljek se je vršil članski sestanek, na katerem je bil določen spored slavnosti. Na večer pred praznikom v soboto 5. t. m. bo po viških ulicah sokolska baklada s viško godbo. Uprava društva opozarja vse pripadnike, da bo zbor vseh udeležencev v kroju in civilu z znakom ob pol 19., ker bo odhod točno ob 19. Viško občinstvo vabimo, da okrasi svoje hiše z zastavami in razsvetli okna. Pred spomenikom na občinskem trgu bo kratek spominski nagovor, nakar odide sokolska povorka po Rožni dolini na zbirališče v Tivoliju za sokolsko naklado v Ljubljani V nedeljo 6. t. m. na kraljev rojstni dan se bo društvo udeležilo -»Zvezdnega teka kralja Petra H.c in sokolske manifestacije na Kongresnem trgu. Zbor vsega članstva v kroju in civilu z znakom bo ob pol 10. pred Sokolskim domom, odkoder bo skupen odhod z viške godbo na zbiratišče na realko. Pozivamo vse brate in sestre, ter prijatelje Sokolstva, da se v velikem številu udeležijo sokolske manifestacije in tako javno pokažejo svojo veliko ljubezen in zvestobo mlademu kralju Petru II. — Zdravo! Otvoritev sokolskega tedna v Sliki Ljubljana, 2. septembra. 'Marljivi šišenski Sokol je stopil snoči v svoj sokolski teden, v katerem boče pokazati javnosti sadove tvojega dela v sokol-sik telovadnici. Kot uvod je priredil v dvorani Sokolskega doma telovadno akademijo, ki je bila prav zadovoljivo obiskana. Med posetnrki akademije so bili zastopnik LjuNjanekega Sokola br. Stajar, za Sokola I. starosta br. mL Bevc, za Sokola TI br. dr. MIlan Suhtc m ta viškega Sokola br. Horvat Akademijo, ki je obsegala 10 izbranih toča:, delo domačega prednjaskejra zbora. je otvorila devetorica moške dece z lepimi vajami »Zvestoba domovini«. Ljubek je bil tudi nastop šestorice ženeke dece z. vajami po valokovem taktu. Sledili m> nastopi vrste treh skupin dedkov in vrste članic, po odmoru pa vrste članov na bradlji in konja, devetorice narašča jnic m nara tajnikov, osem članic z društvenimi prostimi vajami in kot zaključek akademije Članov z vajami »Trubadure, Vse vaje so bile dobre in občinstvo je nastopajočim navduSeno pleekalo. Splošno moramo izreči marljivemu prednjaIkemu zboru, ki za vsako akademijo sestavi s.im vaje, vse priznanje in pohvalo, kar naj bi služilo ostalim društvom za vzgled. Kot druga prireditev sokolskega tedna bodo danes popoldne ob 16. tekme naraščaja v odbojki, ob 1P. pa tekme članstva. Za tekmo se je prijavilo 18 vrst in ho zato borba izredno zanimiva in napeta. Opozarjamo občinstvo in sofcoleko Članstvo na te tekme t«f bratsko vabimo k p*~«f*tu. * — Sokolski praanik v Koprivnikn. K našemu včerajšnjemu porcč'u o propagandnem Izletu Ljubljanskega Sokola moramo Se pripomniti, da je pričakoval Izletnike v Kočevju celokupni odbor Sokola a starosto Ur. Antonom Lovinom, ki je pozdravil izletnice in tudi pregledal cesto v KoprivnHc asi ja v redu. Omeniti moramo se, da je vse tetovadn? točke opremlja! naJ sokolski harmonikar br. Vlado Prmčič, aa kar mu izreka društvo iskreno zahvalo. — Sekal L LjaMJam Tabor obv*fteIakovi priredbi in režiji in z ilustracijami Ravniharja. Klub je prejel naročila celo z Jave, iz Avstralije, Japonske, Rusije in mnogih evropskih držav. Značilno je, da se za delo zlasti zanimajo nemški esperantisti, čeprav sedanji nemški režim ni naklonjen espe-rantskemu pokretu. Kot poseben dokaz delavnosti ljubljanskega esperantskega kluba je, da klub pripravlja v pravem pomenu besede monumentalno izdajo esperantsko slovenske gramatike, delo prof. Modrijana. To delo je posebnost, kakršnega se nimajo esperantisti nikjer med drugimi narodi. Klub stori zelo mnogo za Širjenje esperanta med našimi najširšimi sloji. Jeseni bo zopet priredil vec jezikovnih tečajev v ljubljanskih mestnih okrajh ter se bo zopet nudila vsakomur najlepša prilika, da se nauci brez žrtev in truda pomembnega mednarodnega jezika. Dijaški sejem in Se kaj Ljubljana, 2. septembra Studen tov^ko borzo za rabljene knjige so včeraj varnostni organi potisnili na stavh. no parcelo vogal Gajeva in Tomanova uiica. Na tem mestu se lahko izživljajo trgov&ki talenti naših malih državljanov. Tu niso nikomur v oviro in jim tudi ne prMi ne var nosi, da bi prišli pod avtomobil ali kolo-Pa £e v enem pogledu je bii to pameten ukrep varnostnih oblasti. Vsem lem revčkom« ki čutijo in spoznavajo že sedaj krutost današnjega goapcxlanskega življenja, ni treba polirati ob-akov prahu, ki &e dvigajo vsakikrat, ko priv02i čez križišče Gajeve in Gledališke ulice avtomobil. Re* rkraini čas bi bil, da bi se naša mest. na uprava pobrigala tudi za Gajev© in po daljaano Gledališko ulico. Od nebotičnika pa tja do svangeljake cerkve sta rasti, kakor da bi bili nekje v trPod to goru leleao.. .< bo uprizorjena prvič v sobote dne 5. t. m. Odlična zassdba vseh partij, po. srečena koreografija Golovina ter peetra inscenacija mojstra Škružnega obetajo deJu živahno razgibanost. Muzikalno vodstvo je \ rokah dr. Svare, režiser: ga- Vera Balatko. va k. g. Ga. Marica Labe jeva kot go»t v naši ope. reti. Druga operetna noviteta, ki se uprizori v predsezoni, bo komedijska opereta *Dvoi no knjigovodstvom od GHina. V njej nastopi kot goet ga. Mar^oa^Lubejeva, bivša 61a; niča zagrebške operete, ki je znana naAem« občinstvu po njenih prejšnjih odMonih na. stopi h pri nas. Poleg nje na^lopi tudi novi tenor g. Gorski. S tema dvema odličnima p*"»» cema v glavnih partijah bo nudila opereta občLrwtvu nov dogodek. Režija operete je * rokah prof. šesta. Iz Celja —c Is celjske statistike, v avguetu je ob. iskalo Celje 1782 tujcev (1093 Jugosk>ve nov in bB9 inozemcev), dočim jih je bik> latos v juliju samo 1433 (935 Jugoslovanov in 498 inozemcev), lani v avgustu pa 140«i (1032 JugosJovenov in 374 inozemcev). V preteklem mesecu je bil tujski promet v Celju zelo- zadovoljiv. V avgustu je umrlo v Celju 3B oseb m sicer 11 v mes-Ui in 21 v javni bolnici. —e Hrib Sv. Joaefa debi vodovod. Mest. na občina izvršuje sedaj v lastni režiji iz kop za vodovod. Doslej so izkopali Geaio na grad od mostu čez Vogiajuo do vzoož-ja hriba. Podjetje g. Gradta v Celja, ki je prevzelo napšijavo vodovoda, je fe »Čelo polagati cevi. —c Gaberje : Varaadtn. Šahovski kH»b Gaber je bo igral v nedeljo 6. t. m. med-klub&ko prijateljsko tekmo s šahovskim klu bom iz Varaždina. Podrobnosti bomo *e oi»-javili. —c Rodovniške preiuovanje goveje sivine sivopienične pasme bo v četrtek 3- t m. v VOjniku. Kmetovalci so vabljeni, da prižene, jo gov3Jo irvino omenjene pasme k premo vanju. Določene so tudi nagrade v okviru proračunske možnosti. —c Nesreča ne počiva. Ko je šla ll-ski bolnici. —c V eeljski bolnici je umni v nedeljo 22 letni posestnikov sin Franc 6vab od Sv. Kunigunde pri Zrečah- Iz Ptuja — Stavbno gibanje, v Panonski ulici «c zaceli zidati niso dr. Brenčiča Vinka. Po-olopja bo enonadstropno in bo dosedanji nezazidani prostor dobil povsem drugačno lice v prometni ulici. Stavbna sezona v Ptuiu je bila letos izredno dobra. — Zopet poiar na Dravskem polja. Včeraj zjutraj okoli 4>. ur; jo nenadno izbruhnil ogenj na goppo*darfik(-ni poslopju posestnika Koržeta Vinka v Cirkovcih. Na skednju je hila zaloga slame in s**na. ki pa jo j* ogenj s poslopjem vred uničil. Na pomoč ro prihiteli domači gasilci, ki so ogenj tako omejili, da ni zajed Še hLše. &koda se ceni n& okoli 30.000 Din in je deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogeni nastal se ne ve. frroini-ki vodijo strogo preiskavo. r>mg požar j* naetal v Pongercih ori posestniku Ivanu On ričanu. ki mu je uničil goapodar^ko poslopje in de! hi*e\ Skoda se ceni na 20.000 Din. Gordio pa je tudi v Halozah pri poseetnU ku Mihaelu Lozinšku v Podlehniicu, kjer je požar istotako uničil gospodarsko poslopje ter napravil okoji m.nof) Dtn Škode. O vseh požarih še vod! preiskava. _ Delavski izlet v PtnJ. V nedeljo eo nas obiekali delavci iz tekstilne tovarne Ehrlich iz Maribora. Prispeli so s svojo last no godbo ter priredili dopoldne v mestnem parku koncert. Kapelnik MedveSček je vse stransko zadovoljil številno prebivalstvo, ki je prisostvovalo koncertu ter si Želelo alila-ti Se več takih koncertov, ki Jih lehko upravičeno pričakujemo od nase domače mestne godbe. Delavci so imeli popoldn? zek) dobro obiskano vesHco pri »Novem svetuc ter so se z večernim vlakom vrnili zidane volje v Maribor. — Tatvtaa kolesa. Poaaftnlca Karolini Kancler is Star* ie je m ud i'a no oprav. kih v Ptuju ter je svoje kok> v vrednosti 1700 t>in prislonila k zidu. Ko se je vrnila, koteaa ni hflo več. Tatvino je prijavila po-HeJtf. ki liee tata. Štev. 2(K> »SLOVENSKI NAROD«, »reda. 2. •eptemVa 198«. Stran S DNEVNE VESTI — Prosiavs rojstnega, «n* kralja Petim U. ▼ Prasri. CeiiEOBiovsMo-jugo^ovenaka. lig*. Akademsko društvo >Jugoalavija«, Jadranska »trasa, JujrosloveiKfco kolo. Krotek arbsfcin leg-ionarjev in prasko so-kolstvo prirede v soboto svečer v sejmi dvorani Maram estnega magistrata v Pragi svečano proslavo rojstnega dne našega kralj* Petra II. — Za pokojninsko zavarovanje vseh zasebnih nameščencev. Delegati organizacije banonih uradnikov m Delavske zbornice v Novem Sadu po napravili referate za anketo o razširjenju pokojninskega zavarovanja na vse zasebne na me-^en-ce. ki bn 13. septembra v Zagrebu. Te organizacije zahtevajo, da se pooblastilo v novem finančnem zakonu takoj izknrsti ter razširi pokojninsko zavarovanja za vsp zasune namo^rn-ce. Vse banovine rlol>e samostojne pokojninske zavode. — Vel kraji n» Jadranu, ki jih je po*«*-ti| kralj Fdvard VIII.. v fffmu. V Split je prispela iz Lrondona družba angleških fl!mskih operaterjev. Članov Union filma pod vodstvom g. VVaSterja Ljch*a. Na Jadranu 'zdelajo Angleži kulturni film, ki bo prikazoval vsa mesta, kjer se je mudi', angrle&ki kralj Edvard VHI. Film se "bo imenoval »Kraji, ki jih je ob'skal angleški kralj« in pojo> po vpej Angliji in Ameriki. To bo za nas velika propaganda. Angleži bo že posneli motive iz Dubrovnika in Boke Kotorske. Zdaj pa pridejo na vrsto še Split, Sbenik, Bjelašnica. Veliki o*ok, KcrnaUko otočje, Planin-.cGci kanal in Novigrad. —■ Osnutek uredbe o minimalnih mrr-dah In kolektivnih pogodbah. C ntraia in-dustrijfikih korporacij je odobrUa na svo ji nedavni seji na Bledu osnutek uredbe o minimalnih mezdah in o obveznem sklepanju kolektivnih kogcdb Osnovna mez da, ki bo služila za določanje min mahvh mezd. znaSa za naj rte delavce 2 50 Din na uro Minimalna mezda ne more biti več kot 15^ manjša, odnosno večja od osnovne mezde. V okviru odredb lahko ban predpiše za pofdine gospodarske panoge različne minimalne mezde. Določen? mini malne mezde vrtajo za odrasle delavce in delavke- ki fo Izpolnili 20. leto Mezde m'adostnih ne morejo biti več kot 10rr manjše od mezd odraslih delavcev. Kolektivne pogodb" se lahko sklenejo bodisi za poedoa podjetja, bodisi za poedine stroke. Delodajalci in delavci, ki prekršijo določbe uredbe, se kaznujejo z denarno globo od 100 do 10.000 Din. ■KINO SLOGA, tel. 27-30' Emil Jaiutings v prekrasnem filmu Stari očka Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Direktor Srbske ladjedelniške druibe zadel glavni dobitek. V ponedeljek popoldne je bilo zaključeno žrebanje kola Dižav-ne razredne loterije. Izžrebana sta bila dva glavna dobitka, prvi 2 milijona Din in drugi 1 milijon Din. 2 milijona je zadela srečka 18" 1, ki jo je kupil direktor Srbske ladjedelniške druibe v Beogradu Mihajlo Gligorijevič. Milijonski dobitek si bodo delili štirje srečneži v drugrih krnjih. — Iz državne službe. Premeščena sta v. d. sreskega kmetijskega referenta Ambrož Gabrijel iz Krškega v Črnomelj in zvaničnica Dora Jarc od sreskega načel-stva v Novem mestu k sreskemu načel-stvu v Kočevje: v višjo skupino je pomaknjen služitelj Higijenskoga zavoda v Ljubljani Peter Hočevar; vpokojeni so upravno pisarniška uradnika Dragutin Jug pri pn-stojništvu mestne policije v Mariboru in Anton Vidovič pri sreskem načelstvu v Ljutomeru ter policijski stražnik pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru Ja-roslav Cee. — Iz banovinske slnžbe. Imenovana sta za banovinskoga uradniškega pripravnika pri banovinski bolnici v Mariboru volonter dr. Josko Horvat in za banovlnskega višjega pristava pri banski upravi banovinski pristav Nuša šavnik: v višjo skupino sta pomaknjena banovinski pomožni tajnik pri banski upravi Fran KogovSek in tajnik sreskega cestnega odbora v Logatcu Franjo 2ibert: premeščen je banovinski kmetijski uradnik v. d. sreskega kmetijskega referenta Emerand Stoklas Iz Črnomlja v Krško. —. Zdravniške vesti. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani zdravnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah dr. Drina Skaljer - Gorišek. zdravnik v "LJubljani dr. Marjan Pogačnik in zdravnik v Bogojini dr. Ivan Pintarič. — Bazid društva. Gasilska četa Ropoča na Bregu v Ropoči. srez Murska Sobota, se je razšla ter pristopila h gasilski četi Ropoča. — Bohotne križan teme na velesejmski raz stavi »Sodoben vrt« zbujajo poželjenje vseh prija-fVljev cvetlFC Znamenitega kultiva-torja nageljnov in krizantem Sattnerja iz Tenera ob Ženevskem jezeru je pripravljalni odbor povabil nalašč da našemu občinstvu pokažemo, kakšne prekrasne rože bi lahko imeli tudi v naši državi, zlasti po zavetnrh krajih tople Dalmacije. Posebno pozimi uvažamo za težko milijone nageljnov in drugih cvetic iz drugih držav, a vse to bi lahko pridelali doma in celo izvažali. Naj bo torej na veleFejmsko rastavo iz inozemstva uvoženo cvetje v spodbudo in tudi v opomin vsem Onim, ki neprestano tožijo, da v na« državi ni prilike ta zaslužek — Odaek bresposelnih utlteijskih abitu-rientov sekcije JUU poziva vse abituriente Uce), naj poslane formula rje takoj poslj»jo izpolnjene odseku, ker je to samo v njihovem interesu. V pripomb; (rubrika 14) naj vpišejo znanje jezikov, obvladanje instrumentov in druge podatka, na katere bi se odsek lahko opiral, kadar bi potreboval podatka o posebnih sposobnostih. __ Vas starše, ki imajo otroke v narodni in meščanski Soli prosimo, da se glede in atrakcij ot-rnejo na odsek brezposelnih učit. abiturientov (-k), sekcija JUU v Ljubljanu Frančiškanska u4. 6. Uradne are vsak delavnik od 10 do 12. — Graiki župan Hana Sefamid je ob otvoritvi velesejmeke raaatave »Sodoben vrt« a najradostnejaian presenečen jen pozdravil svoje občane, vrtnega arhitekta Kerna in njegovo soprogo ter sploh zastopnike obeh velikih vrtnarskih tvrdfc Ecker in »Alpen-flora«. Pohvalil jih je, da so ee odzvali povabilu prirediteljev, nato je pa gospod župan čestital predsedniku razstave >So-doben vrte g. Lapu m omenil, da je graška mestna občina pravkar žrtvovala 160.000 šilingov za nov rastlinjak. Ob prijaznem razgovoru z odborniki razstave se je pa nakrat opravičil slovensko: Oprostite, znam samo malo slovensko! Informiral ge je o vseh vprašanjih našega vrtnarstva in sadjarstva, zlasti je pa se čestital gospodični ing. arch. Katji Graeeeliijevi k njenemu ljubkemu klošterskemu vrtu in si do zadnjih podrobnosti ogledal tudi prekrasno sadje in zelenjavo. — Not načelnik oddelka za srednje šole v prosvetnem ministrstvu. Za načelnika oddelka za srednje šoli v prosvetnem ministrstvu je imenovan dosedanji načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Novem Sadu Milenko Janoševič. — Zagreb potrebuje se devet poklopi) za sređuje šole. Le'os je naval na srednje so* la v Zagrebu tako velik, d« vseh dijakov ne bo BBOajDCe sprej?ti. Zagreb nujno potrebuje še devet poslopij za srednje 5ole. Pet zasreh-k'h srednjih šol sploh nima lastnih šolskih poslopij. __ .Mezdno gibanje r Zagrebu. Ne ea* rao v Sloveniji, temveč tudgi v Zagrebu se je začelo mezdno gibanje. Število stavku-ior-ih delavcev je vedno v^čje. Včeraj zjutraj so ustavil: delo tudi mestni delavci, zaposleni na cestah, kanalih in tramvajskih prosrah, in sicer proti svoji volji, ker so jih k temu prisilili druži stavku joči delavci. — Iz Službenega Usta. »Službeni Osi kr. banske uprave dravske banovine* št. 71. 7, dne 2- t. m. objavlja uredbo z zakonsko močjo o dodeljevanju državnega gozdnega zemljišča in likvidaciji uzurpacij v prejšnji Bosni in Hercegovini, odločbo o plačilnem prometu z lta!i.;o, objavo o telefonskih zvezah s Holandsko Indijo, *• francoskima ladjama >Normandie* m »Ile de France* in Avstrijo, razglas o odložitvi volitev občin« skega odbora za občino Sv Križ v krškem srezu na nedoločen čas. razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino Sv. •lošt v ljubljanskem srezu. ki bodo v nedeljo 4. oktobra, objave banske uprave o po* biranju občinsjcih davščin in razne objave iz >Službenih novin*. — Redno vpisovanje v enoletno priv-trgov&ko so:o, znani »CHRISTOFOV« učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15, za enoletni r«*dni dnevni tečaj vsak dan. Pojasnila in nove ilustrrane prospekte pošilja ravnatljstvo brezplačno. Pišite ponje! — Zopet potres. Včerai dopoldne so zabeleži!! vs» tre^omerji seizmološkega zavo= da na Tasma danu pri Beogradu močan potres v razdalji 125 km od Beograda __ Polo*itna vozuina za občni zbor Zrase lovskih združenj. 6. septembra bo v Beogra* du občni zbor Zveze lovskih združenj. Pro* metno ministrstvo je dovolUo udeležencem polovično voznino. Vozna olajšava velja od 3. do 10. septembra — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme možne so manjše padavine. Včeraj je bilo skero v vseh kraj h nafte države oblačno Najvišja temperatura je bila v Skoplju 29. v Sarajevu jn Splitu 28, v Za^rrrbu 27- v Ljub'jani 26.2, v Beogradu 25 in v Mariboru 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.4 m.m- temperatura pa je znaša1 a 15. __ Živa'ske kana* sOlesaJ v dravski ba* novini. Po stanju z dna 25. avgusta je bi^a v dravski banovini svinjska kuga na S3 dvorcih, svinjska rdeč ca na 53, kuga čebel* ne zalege na 24. mehurčasM Izpušča;, na 2 in steklina na enem dvorcu — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca avgusta 1936 L.: I. Podružnica: Borovnica 215 50 Din; St-Rupert 48 Din; Split 408 Din; Zg Sv. Kungota 80 Din; Rog Slat.na 50 Din; II-CM. obv, sklad: Podružnic, v P.u ju 1.200 Din; III. Toma Zupanca sk ado : podružnica Kranj 100 Din. IV. Razm prispevki. I. Klemene 200 Din; Jož? Zupančič 130 Din; A. Potočnik 400 Din; Iv. Rozman 76 Din; Iv. Lenart 150 Dn; neimenovani 100 Din; J. Zupančič, Ljubljana 50 Din A. Reggi 170 Din. Vsota vseh prispevkov 3.371.50 Din. — Slovenka pobegnila od moža Arnavta. Arnavt Cazin Elezović se je seznanil v Beogradu s Slovenko Amalijo Cernoglavi-kovo in jo odvedel s seboj v rojstno vas Cermo na Sar planini. Zatrjeval je, da je bogat in Amalija mu je slepo verjela. Ele-zoviceva mati ji je takoj nataknila na glavo muslimansko pokrivalo češ. da ne sme več iz hiše. Tako je preživela Amalija kot Fatima dolga tri leta in bila je prava jetnica. Končno se je naveličal težkega življenja in pobegnila v Tetovo, kjer je naprosila oblasti, naj ji pomagajo, da se vrne v Slovenijo in začne novo življenje. - Pohujšanje na dunr.»\nUkih ulicah. Pp Dubrovniku so hodile večinoma te priletne dame. oblečene tako pičlo da so se mnogi zgražali. Prsi so imele pokrite samo z rob* ci. kopalne hlačke so bile pa doge komaj 30 cm* Domačinke so kmalu začele posne* mati tako oblečene tujke, samo da so šle še dalje in so prihajale na ulice skoraj že nage Končno je pa poseg'a vme^ policija in zdaj je pohujšanja na dubrovniških uli* ca-h konec. — Ljubavna tragedija. Na Suaaku se je odigrala v noči od ponedeljka na torek pretresljiva ljubavna tragedija. Pehotni narednik Milan Savić je bil zaijutljen v služkinjo nekega sušaškega advokata Olgo Bro nik. Štiri leta sta se tfnela rada. naenkrat pa je bil 8avič premešečn v Otočac, odkoder ji je redno pisal, dekle mu pa ni odgovarjalo. Njen molk se mu je adel čuden ia v ponedeljek se jo odpeljal na Sušak. Od- sam# rsUEfcasssJeasM itofo, svilo, pftmtBo bi ostalo Ma*c „MsstnafaMora" kUL. trgovin*, ki Vas fteli boljše postrefe. Mestni trt 17 a!» rta na Uprehod v bližnji goidiček, kjer sta sklenila skupno umreti. Savić je pognal Olgi dve krogli v prsi. Dekle s« je zgrudilo in fa&t je mislil, da je mrtva. Nastavil »i je revolver na sence in sprožil. Bil je takoj mrtev.. 0!go so prepeljali težko ranjeno v bolnico, k jer se bori g smrtjo. Zaljubljenca sta obupala nad življenjem zato« ker se nista mogli* r oročiti. — S keless pade) ia smrt. lOletni kovaški pomočnik Ivan BUajnič se je odpeljal v nedeljo iz Siska v rojstno vas Lukavec obiskat starše. Doma je ostal ves dan, zva-čer se je pa vračaj. Med potjo je pad?l v jarek ob cesti in obležal nezavesten- Ko je prišel k sebi. \a vožnjo nadaljeval, na mu je postalo slabo in ponovno je padel s kolesa. Mimo so prišH kmetj?, ki so ga položili na slamo in pustili čez noč kar v jarku, kjer so ga našli zjutraj mrtvega. — Smrt pod vlakom. Na železniški progi pri Sv. Klari se je pripetila v ponedeljek zvečer težka nesreča. Sodar Anton Knjaz. star 68 let je Sel čez železniško progo, pa ni opazi] iz Zagreba vozečega vlaka in pri* šel je pod lokomotivo, ki ga je butnila tako močno v glavo, da mu je kri zalila možgane in je bil takoj mrtev. Iz Ljubljane — lj Živahen promet oa velesejmu. Izjemoma je bilo ob otvoritvi letošnjega jesenskega velesejma vreme lepo in bo najbrž tudi ostalo. 2e prvi dan smo videli, da bo impozantna propagandna razstava »Za nas les velika privlačnost letošnjega jesenskega veiesejma. Po svojem obsegu, izredno bogatem gradivu in vzorni urejenosti bo vzbudila zasluženo zanimanje po vsej državi in gotovo bo privabila tudi iz inozemstva mnogo interesentov. Včeraj popoldne je bilo na sejmišču tako Živahno, kakor le redko na dan otvoritve. —lj V Ljubljanici delajo v potnem obsegu. Zaposlenih je okrog 70 z darjev in 80 težakov Tudi oporni zid na levem bregu betonjrajo naprej proti pruV-kemu mostu. Komisija je prečkala teren ter ugotovila, da podjetje lahko betonira zid v dimen zijah- določenih v načrtu in ni nobene nevarnosti, da bi nabrežna zemlja podrla zid. <5e bi morali spreminjat; načrte, ki jih je odobrilo tudi minjsrstve, bi prišlo do formalnih komplikacij in bi moral: čakati na odobritev ministrstva, s č'mer bi se delo zlo zavleklo. — I i 500 vrst vrtnic bo svojo lepoto samo s3 danes razkazovalo na velesejmski razsta, vi »Sodoben vrU. ker razstavo teh občutljivih lepotic jirtri zamenja že specialna raz stava najraznovrstnejših regonij. —lj Uprava narodnega gledališča v Ljubljani opozarja p. n. občinstvo na razpis abenmana, ki mu bo nudil ob istem številu predstav kakor lani znižane aben-man.ike cbroke m tudi znatno zn žane ce ne za preds ave izven abonma. Letošnjo sezono je zopet uved'n premierskl aben-ma nadalje s lana abonnoana Srrda ^nče-trtek ter abonma A in B. Prijave se sprejemajo od dne 3. sept mbra v veži dram- ^-'^f-'-rTn i i i ■ iw ni !■ i m — ■ l akt ga gledališča v.-ak dan od 10. do U in od 3. do5. ure Starim obonsotona so so njihovi sedeži rezervirani do srede 9. t. m. Od tega dne dalje bsuO sadeži starta aboneatov, ki s« niso priglasili, na razpolago drugim interesentom. —lj Bolgarski pIssMaei prispejo ▼ Ljubljano dre vi z brzovlakom ob 30.23. uri. Slovensko planinsko društvo vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže sprejema bolgarskih tovarišev. BORZA —lj Danca in jutri je vpisovanje na šolo Glasbene Matice in sicer med 9. in 12. ter 15. m in 1?. v pisarni v Gosposki ulici. Sprejemajo se dosedanji in novi gojenci za vse predmete in instrumente. Vse podrobnosti v veži zavoda. —lj Ljubljanski državni konservatorij vpisuje dnevno od 9. do 12. dopoldne. Vsak gojenec mora izpolniti uradno prijavo, ki mora biti kolk ova na za nižjo in srednjo solo s 50 Din, za visoko šolo in učiteljski oddelek pa s 100 Din. Zaradi odločitve višine državne šolnine morajo predložiti vsi jrojenci tudi potrdilo davčne uprave o višini vplačanega davka staršev. Podrobni pogoji so razvidni z razglasne deske v veži zavoda. KINO UNION, tel. 23-211 DANES PREMIERA ! Ob 16., 19.15 in 2L15 uri črni angel Prekrasno filmsko delo ganljive in nepozabne vsebine! —Ij Vid vaStta o*i s\ obvarujete |e z op. Učno čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Pr P. Zajcu, izprašan optik. Stari trg 9. Ljubljana —lj Glasheni otroški vrtec se na novo vpelje na šoli Glasbene Matice ter bo pouk od pol 11 do pol 12 dopoldne. Poučuje se petje in ritmične vaje. Sprejmejo se otroci od 4. do 7. leta. Prijave sprtjema p;s:ir-na Glasbene Matice, otroški vrtec začne s poukom 1. oktobra. —ij Kupite splitske pr proge na velesajmu, paviljon F! Iz Maribora — Dijaki so zopet tu! V Mariboru je včeraj zopet zavelo živahno življenje. Povrnili so se s počitnic dijaki, ki s svojo živahnostjo dajejo poseben pečat naši obdravski prestolnici. Včeraj se je vršilo v obeh gimnazijah vpisovanje, kjer se je vpisalo na stotine prvošoleev. Zopet so študentje doma in zopet je veselo v M:»ri!-oru. — 700-letnica velikonedeljske tare. V Veliki Nedelji bodo prihodnje dni imeli svojevrstno llotsatnoat, Praznovali bodo "00-letnico tamkajšnje župnije. To ne pomeni sn>mo religiozni jubilej, marveč je ta praznik važen mejnik v narodnem življenju. «'»b tej priliki bodo na pr< stem izvajali lepo isiro. kf bo dala ?lovesnosti posebno obi-ležje — Izbruhnila je sta^ ka. Ze d »Igo so se v Maribora širile g-ovorlee. da bodo pričeli tukaj.MTJ: tekstilni delavci stavkati. Govo-ri«ce niso bile brez podlage, kajti včeraj je v Thomovi tovarni na Pobrežju že izbruhnila stavka. V tamkajšnnji barvarni je zaposlenih 80 delavcev, ki s> vsi včeraj dopoldne pričeli stavkat3 Mili Jonski dobitek ▼ Maribora! Pri žrebanju dršavas raarsdns loterij* das SI. avgusta 10M. ja nadala srečka št. 59.971 premijo v znesku 1,003.000 dinarjev. Srečka je bila kupljena v bančni paslo-vabilci BEZJAK v Mariboru. — Tečaj za mojstrske Izpite. Tukajšnja obrtno zadružna poslovalnica ze pospeševanje obrti bo v prihodnjih dneh otvorila praktični in teoretični tečaj ta mojstrske izpite. Tečaj se bo vršil, če se bo priglasilo najmanj 30 udeleežnoev. Prijave sprejema obrtnozadružni nadzornik g. Založnik na SToskem nacelstu. — Trgovine bodo zaprte. Po odločbi Trgovskega združenja v Mariboru bodo na praznik, dne 8. septembra trgovine ves dan zaprte. — Napad na železniškega stražnika. V noči na torek sta dva kolesarja pričela izzivati železniškega stražnika Spletnega Martina ^obca. ki je straiil most na Pobrežju Ko ju je stražnik opozoril in ju vprašal po imenih, sta neznanca navalila nanj in ga z noži nevarno ranila. Na nesrečo je stražniku odiovedala puška. Cober ima popolnoma razrezano glavo in vec vrjodljajev po vsem telesu. Poklicani reševal oi so ranjenca prepeljali v bolnieo. — Strel na kupca. Včeraj popoldne je šel-251et.ni nsjsjaaSsjesH sin Kari Skofk- od Br. Barbare v Slov. goricah v neko tasno-"snjo trafiko knpit cigarete. Pijani trafi kant je bre*z vzroka potegnil samokres in ustrelil na mladeniča, ki se je v hrbet zadet zgrudil. Skofiča so prepeljali v bolnico, trafikant pa bo imel opravka s sodisoern. ^Co€ftOfM*ePtff»afff Četrtek, 3. septembra 12: Sloviti violinisti (plošče). — 12.45: Po-rodila, vremenska napoved. — 13: Napoved časa, spored, obvestila. — 13.1 S; Radijski orkester. — 14; Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila.—19-30: Nac. ura. __ 19.50; Solistični koncert (pozavna) ob spremljavi klavirja. (Sodelujeta g. Kar^l Vrhovnik in g, prol. Marjan Li-povšek. — -010: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Operni dvospevi in napevi. Sodelujejo: ga. Mila Kogojeva, g. Vekoslav Janko in radijski orkester. — 22: Napoved časa, vremenska napoved, poiočila spored. __ 22.20; 40 minut lahke glasbe (oitraeki trio »Vesna«). Petek, 4. septembra 12; Naša pasom (plošče). Pavčič; Ciciban. Anton šubelj. bariton. Hajdrih; Morje Adri- jansko, pevsko dr. >Zorac. __ 12.46: Poro či-la, VT3menska napoved. — 13; Napoved časa, spored, obvestila. — 13.15; Glasbeno slike (plošče). — 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. __ 19.50: Operetni v enaki (plošče) Oskar Nedba4; Poljaka kri, poip. ork. rad. postaje v Pragi. — 20.10; Ženska ura; O gobah, predvsem z narodno gospodarskega stališča (g. prof. Ljudevit Kuščar). — 20,30; Prenos koncertnega večera iz Zagreba. __ 22; Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored. — 22.30; Angleške i plošče. MALI OGLAS! eseoa U-5U para. aavek Dir c teaeaa l Din, aaves s du* preklic* ',a pismene idgovore gieoe uailb jgiaaov je crebs pniozit ima m So — Popustov ss oiaie oglase oe pn znamo beseda M) oar davek S • Din Najmanjši snese* 8 Din STROJEPISNI POLK (po doselpnstu^m sistemu). Večerni tečaj za začetnike in iz velbance. Najnižja šolnina, učna ura samo 2 Din. Vpisovanje dnevno. Pričetek novega tečaja dne 3. septembra ob 18 uri. Chneiofo? učni zavod, Domobranska cesta 15. 2259 Seseda 50 par davek S - Dtn Najmanjši snSasi 8 DtD SO par entlanje tiuriranje vezenje tavaš, pe -ila. monogramov gumbnic v'etika zaloga perja a 6.75 Din lu'uansc Gosposvetska 1- JUBTLEJNA dvoKolesa moška in ženska •Tribuna« precizno izdelana. f»o-v-eni Prevozni tricikli za r-sovce. obrtnike in mlekarice. novi modeli od 1.S00 Din ua-orej. Nainovejši modeli otrošk-h vozičkov, šivalni stroji Ceniki franko? >Tribunac F. Batiel. Ljubljana. Karlovska cesta *U 4 Podružnica; Maribor. Aleksandrova cesta 2d 2*>R KLIŠEJE i- NO iN /E'bArVhE... /UGOG&A'FIKA- lane wai< \m*x »Radioaanc. Zagreb Dukljaninova 1. Beseda 50 pai. daven 8.- Dtn Najmanjši snesek 8 Din BUKOVI ODPADKI suhi. kratko žagani, zopet na razpolago. Ivan siska, tovarna parkatov, Metelkova 4, tel. 22-44 2320 Ueseds 60 psv dsvsk S.- Din Najmanj« znesek 8 Din GRDE VOJKE ZH0JNICE -ZAJEDALO od slabo izbranega pudra FRIZERKA dobi stalno mesto. Dopisi na upravo *Slov Naroda* pod Stalno« 2317 Popolnoma nova vrsta pudra, ki ~NE TVORI GRUDIC" Dr. M. Catrin od medicinske fakultete v Parizu pravi: »Pudri, ki imajo dosti škroba, ss vlezejo v znojnice in ss tam zabubijo, za* radi česar se znofnice povečajo. Pudri, ki vsebuj eto kakor kasa male grudice, drmano nežne kožne rnojnke ter pov^roca^o unt-ienje in zajedale*. NajčiiČejsi vsterni puder, ki vsebuj« smetanovo peno, pa sns v resnici okrepčin« in poleplevalnc učinke na kozo.« »Ns zraku prevetreni« puder se proisvajs po novem presenetljivem načina, po katerem pride v puder samo to. kar lahko plava ▼ zraku. Po tem načinu se dala pndsr Tokalan. To is tudi vzrok, ds puder Tokaloa ne mors vsebovati sestavin, ki bi as tanko ****** zlepile v grudice in kepe ter arsffls zsofsies. Zato ss puder Tokalon rszprottrs tsko gUd-ko in enakomerno, pokrivajo* kož© t as-vidlfivo tančico lepot*. Pudrn* Tokalon is poleg tega na patsntsrsa način knmhaaarmi a smetanovo psoo. Zsrsda tsfa »» assmo t**i 8 ur obdrži as koti. Tudi v Oksjboli sopsr-nsm lokalu ni Vsismo Kan potrebno »po-lepianie«. 0 konca dolgafa pUsnega vsčs-ra bo Vals polt i* v*doo sveža is bres bleska. Poizkusite s* danes ikstKco padra Tokalona — •*« rrmhn prsvstreoais« ?■***• To fe nskal popolnoma novega m sadMesV nega trn as bost* sadevsiftal s rerultsti. se Vsm dana" vrne. Stran '4 »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 2. septembra 193«. Štev. 200 Slovanski turisti so zborovali Letošnji kongres Asocijacije slovanskih turistovskih društev je bil v Sofiji Ljubljana, -. septembra Asociacija človarekih planinskih društev združuje vsa slovanska planinska društva, razen ruskih in njena članica je tudi Zveza planinskih druStev Jugoslavije. Prvi \hm1-predsednik asociacije je bi! do leto* dr. Fr. Tominšak. Letošnji kongres je bi! v Sofiji od 23. do '24. avgusta Ldeežilj *-o ae £*a delegati iz vseh cdovanekih držav Vodil ga je predsednik dr. Nikola Galcev (Bolgar). Po ofici^lni otvoritvi ter pozdravih je pre da val prof. dr. Gotel o ustanovitvi 111 vzdrževanju zaščitenih planinskih pokrajin v Tatrah. nakar so odšli zborovali na car jev dvor ;n se tam vpisali v dvorno knjigo. Poročilo o delovanju Zveze planinskih društev Jugoslavije je podal dr. Prebeg, na kar r>ta poroča'a o delovanju planinskih društev še poljski in BdttGOalovaški delegat. Na pred'og delegata Klubi čsl. turistu so »kleniH, da bo prihodnji kongres 1. li).>o. ▼ Pragi. Ker je po pravilih prišla vrsta na Cehcv elovake, je bil izvoljen za predsednika prof. Janovičev iz Prage. Prvi podpred^'1-mk je Iv. Raiev iz Sofije. Našo zvezo zastopajo kot č'ani uprave dr. Fr. Tominšek, dr. J^ Pretnar in dr. A. Brilej. Proč rani dHovana asociacije je bil doln ten naslednje; Asoci.*»ciia bo tudi v naprej v •tika z mednarodnimi planinskim; organizacijami in ne le z mednarodno unijo. Iz-daiala bo publikacije o planinskem gibanju v sovanskih državah in propagirala ter pospeševala razvoj planinstva in tujskega pro meta po -seh državah. I/menjava^a bo med društvi vse publikacija in zemljevide planinskih organizacij, pa tudi fotografije zini-mrvih pogori i in pokrajin. Zato naj vsa dru. stva pošiljajo fotografije (fk> tO izvodov 24 krat :¥> Mi) stalnemu tajništvu v planinska društva je treba zlasti pritegniti mladinske organ zabije, ki se naj izpopolni, jo. Pri nas je SPD ustanovilo poseben mladinski od.-ek, kjer se smejo udejstvovati tudi dijaki. Na Poljskem se udejstvuje mla dina aaaat pod okriljem šole, dočim je na Ceškos.ov-iškem organizirana v mednarodni skavtski orgaiii/.ac:ji Zanimivo je. da k HrvaUkemu pamnskeinu društvu ne smejo pristo.taii diiaki. ker jim prosvetna oblast to prejiov; duje. zato tudi to društvo ne more ustanoviti mladnic-ke$ja odseka. Tudi re sevalna siužtia še nj povsod dobro organizirana, le SPI) nia vzorno organizirane reševalne odseke *n ekspedicije. Zaznamovanje j>otov enotno je uvedlo tudi najprej SPI), kar so zabela po.-nemati tudi druga jugos^v. plan. društva. Na Češkoslovaškem vojaške oblasti nadzirajo zaznamovanje poti, kar hi bilo priporočljivo tudi v drugih državah. Pri nas uživajo člani planinskih društev 50 odstotno /nižano voznino na železnicah v skupinah po 6 oseb, dočim imajo planinci na ceškotJovaškem popust že v skupinah 5 turistov. V Bolgariji je pa v veljavi samo 33 odftotni popust za skupine. Z državnmu ^subvencijam; ie 'ežava in planinci niso z njimi zadovoljni v nobeni državi. Zanimivo ie. kako uvrščajo planine«* pod koinpetenco ministrstev Na Poljskem spadajo planinska društva pod kompetenco prometnega ministrstva, na Češkoslovaškem pod trgovinsko ministrstvo, ker mu je po veriena tudi >fizična vzgoja naroda-*., na Bolgarskem pod prosvetno ministrstvo, pr nas pa prejšnje čase pod trgovinsko ministr. stvo, nekaj časa pod ministrslvo za social no politiko »n nar«>dno zdravje, zdaj pa pod ministrstvo za fizično vzgojo naroda. Delegati so užival; povsod pravo slovansko Lrosto*iubje za kar ere zasluga pred vsem Risarskemu turističnemu Mrazn. Sofijska občina ie priredi'a /a goste svečano večerjo, ki BO >e je mWežiM tudi odlični zastopniki sofijske družbe. Obrtne razstave v Kranju ne bo Zato bo pa prihodnje leto velika kulturno gospodarska razstava Kranj, 1. septembra. Kranjski obrtniki in njihovi tovariši iz okolice, ki so 1. 1933. priredili prvo obrtno razstavo in z njo dali obrtništvu cele dravske banovine pobudo za prirejanje razstav, ki so zadnja tri leta sledile v raznih mestih in pokazale velik smisel slovenskega obrtnika za napredek in organizacijo tovrstnih prireditev, so tudi letos nameravali predstaviti se javnosti s svojimi izdelki na četrti obrtni razstavi. Doslej so namreč vse tri predhodne razstave pokazale vsako leto večji napredek, dosegale so uspeh za uspehom in so bile za Gorenjce nekak »velesejem« v miniaturi. Vsi krogi brez izjeme, med njimi tudi zastopniki visokih državnih oblasti in strokovnjaki na tem področju so se o kranjskih razstavah, ki so pomenjale nekako zrelostno izpričevalo obrtniškega dela vselej pohvalno izražali. Letošnja razstava pa je bila zasnovana še prav v povečanem obsegu ker se je povabilu k sodelovanju poleg obrtništva tudi trgovce, industrijo in kmetijstvo, pri slednjem zlasti mlekarsko in čebelarsko panogo. Zaradi tehničnih ovir, ki so med tem nastopile in zaradi pomanjkanja časa za dovršen aranžma te velike obrtno-gospo-darske prireditve pa je uprava Združenja napravila na včerajšnji seji sklep, da se letošnjo razstavo odloži na prihodnje leto. Merodajen za to odločitev je bil sestanek, ki se je vršil prejšnji torek, 25. avgusta, in na katerem so bili poleg zastopnikov obrtne uprave navzoči zastopnik občine Engelman, zastopnik cerkvene oblasti dekan škrbec. ravnatelj gimnazije dr. Dolar, zastopnika trgovstva in tujsko-prometnega društva Gorjanc in Kožman. dalje dr. Me-gušar in dr. žontar ter zastopnik krojaške zadruge. Kranj, ki je dal pobudo za obrtne razstave sploh, ki je doslej priredil tri lepo uspele obrtne revije dela, ne more in ne sme dopustiti, da bi ga razne razstave v drugih krajih zasenčile, če bi sedaj priredil razstavo, ki bi bila enaka prejšnjim. ali še celo morda slabša od njih. če bi bile priprave zanjo nezadostne ter ne bi pokazala nobenega novega napredka in novega razmaha. Po daljšem preudarku so si za-zastopniki kranjskih oblasti ter gospodarskih in kulturnih institucij osvojili skupaj z zastopniki obrtne uprave soglasno mnenje, naj se letos razstava ne vrši, zato pa naj se priredi prihodnje leto velika eminentno kulturno-gospodarska razstava ob sodelovanju vseh stanov in poklicev in ki naj plastično pokaže ves kulturni kot gospodarski razvoj in današnji položaj povojnega Kranja. Razstava bo zelo obširna ter se bo delila v več oddelkov. Obrtno-in-dustrijski oddelek bo v Majdičevem mlinu, kmetijski oddeles pa v Narodnem domu, šolski v gimnaziji. kulturno-umetnostni oddelek pa v škofiji Tako bodo na kmetijskem oddelku predočene izbrane kmetijske panoge, ki so značilne za Gorenjsko, v umetnostnem oddelku pa zbrane vse slike umetnine in izkopanine, ki se večinoma nahajajo v privatnih rokah. Obenem bo istočasno izšla knjiga, katero g. prof. dr. Žontar piše o Kranju Sklenilo se je tudi, da se že sedaj izvolijo posamezni odbori. Vse te sklepe oziroma nasvete zastopnikov vseh kranjskih institucij je na včerajšnji seji potrdil celotni odbor uprave Združenja. Ker pa vsa organizacija in tehnične priprave tako velike prireditve zahtevajo mnogo časa. je treba da se z delom takoj prične, ker ponos kranjskega obrtništva kot celokupnega meščanstva zahteva, da bo kulturno-gospodarska razstava Kranja v. 1. 1937. zasenčila po svojem obsegu in kvaliteti, izbranosti in dovršenosti vse tovrstne prireditve drugih krajev. Kot je bila prva obrtna razstava v Kranju senzaciia. tako naj prihodnja kulturno-gospodarska razstava nritesme in vzbudi pozornost vse dravske banovine, pa tudi preko njenih mej naj gre dober glas o kulturnem napredku in gospodarskem dvigu in ustvarjanju gorenjske prestolnice Kranja. Logika Režiser: čujte, z vašim delom nisem zadovoljen. Ležite na tleh, predstavljati morate truplo pa ste rdeči kakor kuhan rak. Igralec: Mar kuhan rak ni truplo, gospod režiser? Mož i dvojnimi možgani V Svdnevu živi Stirling \Vilkins. ki mu pravijo »mož z dvojnimi možgani«. Če je res, da morejo možgani razdeljeni v dva dela, delovati vedno samo z enim delom. vidimo pri NVilktinsu baš nasproten pojav. Pri njem delujeta obe polovici istočasno. Tako lahko v nasprotju z drugimi ljudmi istočasno riše ali piše z desnico in levico. Lahko bi torej bil politično z eno polovico možganov monarhist, z drugo pa komunist. Njegove čudne lastnosti so se pokazale že v otroških letih. V največjo jezo učiteljev je pisal vedno z levico in navadno celo od desne proti levi. tako, da so si morali učitelji pomagati z zrcalom, če so hoteli pre-čitati ka» ie napisal. Da bi ga naučili pisati z desnico, so mu morah levico privezati zadai na hrbet in šele potem je dohitel svoje sošolce desničarje. Nekoč se ie pokazalo, kako zna izkoristiti svoio čudno lastnost. Za kazen je moral napisati 400 vrstic. Pisati je jel z desnico in levico in tako je opravil svoje delo zelo hitro Lčitelj je bil prepričan, da rhu je nekdo pomagal. Seveda ie pa vprašanje, če ima tudi dvojno plačo. Seino hoče pobarvati Pariška reka s svojim ne posebno .širokim koritom, ki se je v stihih prsnikov že tolikokrat izpremenila v veletok. naj bi dobila novo oblačHo. Njen tihi tek ne ugaja nokemu fantastu, ki je že lani predlagal, naj bi reko pobarvali z n»'ko zmesjo barv. njegovim izumom. Potem bi se Seina lesketala v pisanih barvah in namestu umazanih valovčkov bi za za rele na reki krasne rr-avrke. Pod pariškimi mostovi bi žarela cela to«koča paleta in že zgodaj zjutraj, pa tudi opoldne in zvečer bi se prelivali nad reko odtenki barv, da bi ljudje kar strmeli. Ta nenavadni predlog je padel lani v vodo. toda preolagatHj je bil vztrajen in zdaj v Parizu znova govore o nje.m. In vse kaže. da ima zdaj predlagatelj nekaj upanja na uspeh. Pariška občina se že zdij pripravlja na svetovno razstavo leta 1937 in v ra/pravo pride vsi k predloz. po katerem bi i'i'o mo^oee privabiti v francosko prestolnico čim več tujcev. Pobarvana Ser-na hi imela gotovo veliko privlačnost. Toda Parižani niso posebno navdušeni za to. ker imajo radi svojo reko tako, kakršna je. Proti barvanju reke pa protestirajo tudi ribiči, ker bi b lo potem konec ribolova. Go:podar)i sedanje Rusije: Kaliniit in Litvinov Ce ima- sreč., t*H« srečaš predsednika Sovjet o v K a1 mina r.a ilid v Moskvi. To je iinipančpji /^ai-.-n etonec z dolgo belo kozjo brade kak*tw vidimo na karikaturah kaO]a£lrfo >n.i -;iov Tak Je Kalinin. Ko je *ov*t»tg]ca v'.-.tić potic 00 vala zaupanja malega TpnflH y c-Uku« Lenin Kalmina. lr, tn o< Ictdušn. kipeti očane;- je po:-t.«I predsednik So* m lov nekakšen predsednik Sovjetske Ki-eije. On sprejema poverilne listine ob nat-tnpnih avdijencah tujih poslanikov v skromni črni obleki, potem si pa takoj natakne na £lavo pristno potlačeno ru.-fco čepico in gre recimo v £ledališče. Kamin zahaja zelo rad. čeprav nekateri tr-dij > da y bolj navdušen za sodelujoče, kakor za nccteCSt samo Ko so ga izvolili za predsednika Sovjetov. je zmajal z glavo, ČV*. kako bom pa zastopal v svojih škor-n:;r* Rusijo, če bo treba kam v tujino, kjer se gladki parketi tako lepo svetijo. Lenin jra je p? potolažil, da mu ne bo treba ho-dbi nikamor, ker bodo drugi prišli v Rusijo, če jo bodo potrebovali. In tako nekako se tudi dogaja. Politično je Kalmin brez vsakega vpliva. Njegov osebni konjiček je mizarstvo. Ta bivši mužik se je razvil v dobrega obrtniku, lina svojo mizarsko delavnico in vsak, kdo» se mu prikupi dobi od njega kos pohištva. Lani umrli sloviti selekcioner Miču-rin je imel od njega lepo omaro, v katero je spravljal svoja semena. Maksima Maksimovića Lit vinova poznajo v-1 samo kot sovjetskega kom sarja zuna-njil zadev. Manj je znano o njem. da ima i e!?k vpliv tudi na notranjo politiko. Bori se z onimi, ki si izmišljajo v Kominterni nemogoče načrte glede svetovne revolucije, ti opetovano so se izkazala njegova poročila kot točna, dočim je Kominterna bombardirala Kremi s pravljicami. Pred prihodom Hitlerja je Kominterna obvestila Kremi, da stoji Nemčija na pragu komunistične revolucije. Litvinov je bil dobro in-formiian o Hitlerju in že davno pred odločitvijo v Nemčiji je začel delovati za zbli------- ■ —-—■--------------------------------'-------------------------------------------■------------------------------— zri nje Rusijf in Francije. Njegova spf^iali-teta je angfodka politika, tako da pravijo, da je v Londonu boije orientiran, nego v Moskvi. V svojetn k.miisarijatu Hna izborne 10 brodnike. Njegov namestnik je bostmtki, mož ko-čmt postave, bled kakor zid. jrlad ko obrit, živ arhiv komisarijata in obenem njegov major domus. Za vzhodno politiko je tu Kaiahan. celo v Moskvi zagoneten mož. Ntojei vedno izven oficielnega življenja toda vedno na mestu, kjer gre za vzhod Za zapadne zadeve ima Litvinov BtOtMaJ* kova. mimogrede rečeno dobrega gospodarskega strokovnjaka in finančnika, ki se rad zateka k njemu po nasvete tudi sam H nančni komisar Orinko. Poleg teh uradnih sotrudnikov je pa tu se cel štab priložnostnih, ki jih pokličejo, kadar gre ta stvar ali za državo, ki jo dobro poznajo. Tako živi v Moskvi kot glavni urednik dnevnika »Moseow Dailv Ne\vs« Borodin, tako zvani nekronani kitajski cesar, nekoč svetovalec prezidenta Sunj.Ltsena. Če ga vprašate po tem ali onem iz kitajske politike, položi ta visoki, zagoreli mož prodorno črnih oči in visečih brkov roko na srce. se gloooko prikloni in odgovori v ojn-avičilo: »Ve*s.te, saj bi vam rad ustregel, toda za politiko se ne zanimam«. Vsi v Rusiji se boje dati tujcu kakršnokoli informacijo. Samo v ljudskem komisar-jatu zunanjih zadev piha drugačen veter, menda zato ker dajejo tu Informacije po gvoji uradni dolžnosti. Najmanj informacij daje seveda tiskovni urad, ki je ve« čas zaposlen z urejevanjem raznih čudnih stvari za tuje novinarje, živečo v Moskvi. Tu jim išče stanovanja, tu zopet izdaja potrdila, da so v komisarijatu regi&trirani in da jih lahko sprejmejo na stanovanj?, tu zopet jim piše priporočila, da bi jim carinske oblasti znižale carino na živila, ki jih dobivajo v Moskvo od doma. Ce prideš po informacijo, te odvedejo v poseben kabinet in ti ponove z drugimi besedami to kar si že Čital v jutranjih listih. Pa ne smeš misliti, da sami niso informirani. Bivši šef tiskovnega urada Umanski. ki je zdaj svetnik poslaništva v NVashingtonu. je bil spreten diplomat vedno informiran o vsem po samem Litvinovu. ki ga je visoko cenil. Litvinov prebiva z vsem komisarja tom v stari palači na Kuzneckem mostu. Na nasprotni strani je vogal trga Dzerdžinskega in palača notranjega komisarijata. Jfed obema palačama je zelo tesna zveza. Vsi, ki pridejo iz inozemstva v Rusijo, se morajo namreč zglasiti tudi v notranjem komisarijatu. Kako bi torej to ne veljalo za zunanji komisarijat. ki ima z inozemstvom največ stikov? Toda kontrola je ditkretaa in dobrohotna. TaJto se ti lahko igodi, da te vpraša uradnik, ki kontrolira v li*tih tvoje članke, kaj in o čem pišeš tvojemu listu. Toda stiki komisarijata z vsemi tujci so dobri, ker sede v tem komisarijatu ljudje* širokega obzorja in uglajenih maniT. Vse brzojavke poročevalcev tujih listov kontrolirajo v zunanjem komisarijatu in sicer odkar je nekdo posla] brzojavko, da je do tal pogorela palača notranjega komisa rijata. v kateri nima kaj zgoreti. Takrat so nemški listi na podlagi te brzojavke poročali, da je zgorelo v kleteh te palače mno go jetnikov, ki so kričali v smrtnem strahu tako, da so jih slišali po vsej Moskvi. Nemški listi so poročali, da so palačo zažgali sami člani GPU. da bi tako zabrisali sledo ve svoje zarote proti vladi. Kontrolirajo tudi vso korespondenco tujcev. To delo opravljajo dokaj malomarno. Pisma v Ru sijo prihajajo zamazana in z nalepljenimi lističi, na katerih stoji, da je pismo ze tako prišlo v Moskvo. Palača zunanjega komisarijata je stara in njena dvigala so skoraj vedno pokvarjena. Pri vsakem vhodu stoj. starček, vratar, ki ga je podedoval komisarijat še od carskega ministrstva. Pri glavnih vratih stoječi vratar ima v garderohi pomočnika, na katerega se je nekoč silno razjezil, ftil je slučajno zaposlen in pomočnik je odprl Litvinovu vrata. Starček je prišel tako ob svoj vsakdanji po govor z Lit vinovim o vremenu in zato je bil tako hud. Okrog Litvinova samega se plete many» anekdot., ki jih z veseljem poulnAa. Na »ho mu jih prinaša Radek, ki si jih remiAlja večinoma sama. S svojimi sot.rudniki ima tvinov tifoo pogodbo. Radar mn ni kaj po volji, da je nezadovoljen z njimi, je w4o prijaven m sladek, če pa hoče komu pokazati svoje zadovoljstvo, kriči nanj in mm naprti težko delo. Imajo ga radi m v o*-jem krogu nvu pravijo >debc!mV. Vpričo tujih ljudi govore seveda o njem spo«tlji-veje. Litvinov zelo rad ple»še. Ple^e dohro in prožno, da ae mn čudijo tndi mlaj>i, gihc nejši ljudje. Ce mva Čas. rad kramlja z novinarji. 0t> takih prilikah ga ni težko ujeti m spraviH kam v kot v naslanjač, kjer po jasni vse, toda s pripombo, da ne sme biti objavljeno kot pogovor z njtm. temveč kot informacije n dobro poučenega vira. Po zaslugi Litvinova ima Rusijet zelo do bre diplomate v vseh državah- Posebno skrbno izbirajo poslanike. Kjer dajo mnogo na formalnosti in ceremonije, tja pošljejo reprezentanta, kjer so demokratični, tja po šljejo dobrodušnega, odkritega moža. Edino napako so napravili pred leti na Poljskem. kar so pa popravili že ko so poslali tja za poslanika Davtijana. Potenvkin. Majski, Stern, Ostiovski. AleksandrovHki, to so možje na svojih mestih, to so vir zanesljivih informacij, na katerih gradi Litvinov svoje delo. Ne more takoj povedati Pred sodiščem vprašajo obtoženca, ali se Čuti krivega ali nedolžnega. — Tega še ne morem povedati, gospod sodnik. Prej moram slišati irpovedbe prič. 5&afken&ki in ne$akon&&i Sfff • Andrć Tbeurletr 78 Mm lepita Roman — Tu si ne bom nikoli opomogel. — je odgovoril Jakob otožno... Vsem vam lahko dam izpričevalo, da mi stre-žete z veliko pozornostro in da bi skočila moja mati zame v ogenj. Toda vse je zaman ... Zrak v Rochetaillee mi ne prria, tu ne morem dihat:... Vedite, da me je Nizza očarala in da ne morem pozabiti na njo. Ah. prebivalci tega čarobnega mesta so sa po pravici izbrali za smbol lastovko z geslom: Vrnem se! Kdor k kdai bil v Nizzi. ne živi več drugod. Moje telo se tu ne more izlečiti, kaui moje srce prebiva na obali siniega morja... Ne govorim z vami več o Manii in vi morda mislite, da sem si k> izbrisal iz spomina. A motate se. mislim samo na njo. V svogih preču-tih nočeh jo neprestano vidim. Oklepam se ie z dušo in telesom... Dragi Le-chautre. bodite iskreni z menoj in po-vejtte mi. ali ste slišali kai o nji pred svojim odhodom? __ Da, — je odgovoril Lechautre izmikajoče — odpotovala je iz Nizze in ne vrne se več. — Varate me, — je vzklikni Jakob ogorčeno. — Mania se vrne v Nizzo. Tudi ona ie podlegla čarom ljubezni. Vrne se tja in čudila se bo, ko me naiđe tam. Izkfjučeno je, da bi me nehala ljubiti. Prepričan sem, da bi takoi prišla sem, če bi vedela, da sem nevarno bolan. — Eh. — je zamahnil Lechautre z roko. — poznala ie tvojo bolezen, pa m niti s prstom ganila. — Obrekujete jo, pretrd sem bil z njo. razjezila se je name, toda v grobni srca obžalue to. Čujte. — je pripomnil s trdovratnostjo bolnika. — Obljubite mi neka:, dragi moi Lechautre. — Kaj pa? — Obljubite mi. da boste pisali Manii. kje sem in kako trpm. Vašemu pismu bo bolj ver;ela... Ce hočete, da se pomirim in da bom pazil nase. mi svečano obUubite. da H še danes pošljete pismo. — Da... — je zašepetal Lechautre prestrašen nad bolestnim izrazom Jako-novega napada, kar bi pomenilo nepo-nittev njegove prošnje ne povzročila novega napada, kaj bi pomenilo neposredno nevarnost za Jakobovo življenje. — Hvala... saj sem verjel, da ste mi dober prijatelj... Pišite takoi ... Ce bo pismo pravočasno napisano, sa lahko odpošljete še dfenes. Opšite ji vse podrobno in ... Povejte ji. da jo obožujem. 2da: Da podite. In kakor nestrpein otrok ga je potiskal z roko, da bi takoj odšel v njegovo sobo. Lechautre ga je ubogal. Na n^dniV.i je srečal Jakobovo mater. Bi'a ;e vsa razburjena, prijela ga ie za roko in potegnila za seboi v sosedno S'ibo. — Stopite sem. — gospod Leckuu::e. Vstopil je in zadrhte.. Pred njim je stala Terezija. — Oo^pod Lechditr\ — ga e ogovorila s trdim glasDTi mlada žena. — razmišljala sem o >*wari od 'utra :n jasno sem spoznala. ka:n m kliče dolž nost. Prišla sem. Mi mis'ite. da bo mog;a moja navzočnost b agode no vpli-vatl na vašega :»rjj irela-* Po pogovoru, ic ff.« Je prav kar mel z Jakobom, Lechautre ni hote! takoj pritrditi, toda Jakobova mati re solznih oči zaklicala: — Če bo blagodejno vplivala? Ah! Terezija, hčd moja, kako moreš dvom ti o tem? Tvojja navzočnost mu bo pomagala bolj. nego vsa zdravila... Nisem se upa1 a prositi te, da bi prišla k nam. Bala sem se ... Toda, kaj ne. da je vse pozabljeno?... Ti si najplemenite še bitje na svetu, angel dobrega boga. In vsa srečna je prijela svojo snaho za roko in jo proti njeni volji solznih oči pol ubila. Terezija ji ie padla okrog vratu in v objemu sta se obe ženski zjokali. — Tako; obvestim o tem Jakoba, — je dejal Lechautre. —Ne. ne, — je odgovorila stara gospa vsa v ognju. — Prepustite meni to vesel e. da mu sama prinesem radostno novico. Počakajte na hodniku, saj se kmalu vrnem. In urno je odšla k svoj«mu sinu. Lechautre in Ter^zHa sta ji počasi sledla. V naglici je pozabila zapreti vrata. Po prstih s pritajeno radostjo na obrazu in žarečih oči se je približala Jakobu, zatopljenemu v mračne misli. — Ljubi sin. — e začela. — ne boš se več pritoževal, da si zapuščen. Komaj >e zdravnik odšel, si dobil nov poset. — Poset? — je zamrmral Jakob m odprl zaspane oči. — Pr šel :e nekdo ki ga že dolgo nisi videl. Neka dama? — Dada? V Jakobovo glavo, polno spominov na Nizzo. je naenkrat Šinila misel, da utegne biti ta gost Mania. — Da. dama. ki te zelo ljubi in ki io I ubimo vsi... Samo obljubi mi. da se ne boš razburil. Jakob je odprl prestrašene oči, ker ni več dobro razumel, kaj vse to pome- ni. Vendar je pa počasi vstal, odloža ode o, si popravil ovratnik m zapel suknjič. — Naj vstopi. — je dejal z drhtečim glasom. — No. zdaj pa pogum, — je zašepetal Lechautre Tereziji. In pobml jo oe nežno v Jakobovo sobo. Jakobu so bile zažarele oči v varljivi nadi in stopil je nekaj korakov naprej. Spoznal je svojo ženo in ostr-mel. — Terezi; Na obrazu se mu je poznalo razoča-ratiie, ugasnil je ogenj v njegovih očeh, naslonil se je na sw naslanjač. Ta nenadna izprememba v izrazu njegovega obraza ni ušJa bistremu Terezi vinermi očesu. Takoi je spoznala, da >e Jakob m pričakoval in to bridko razočaranje se ie bolestno dotaknilo nrene že itak skeleče rane. Lechautre ji je proseče stisnil roko, kar jo >e opozorilo na njeno dolžnost. Zadušila je v sebi zadnje valove novo prebu;enega gneva ki stopila k Jakobu, kj ji >e srepo pogledal v oč:. V bolnikovi sobi je zavladala za hip mučna tišina. Jakobova mati si je še vedno brisala solzne oči, Lechautre Je pa napeto čakal, kai se bo razvik) Iz tega nevarnega srečanja. TeTezija i« lahno položila svojemu možu roko na ♦ ramo. .■^------------. N. UKtttit JmWH Zinrnir*** — 8* aMaiodno tMonm mm umim — s» obvkvo m inacratm del usta oton chnmnt — Vat v Ljubi jam.