SpedRztone Is Bbboaamento postale — Poštnin* plačano v eratt*vini L^to XX3I.9 št. 173, C/l t i n id, <,kclct:< ov Ljubljana, sgefla 4« avgnsta 1943 Cena cent. SO Ljubljana, Puccinijeva ulica 31-22 11-23 31-24 5. Upra voiStvo . Telefoo «. inseratni oddelek: Ljubliaiia, Puccmijeva ali. ca 5 - lelefoc št. 31-25 31-26 Podružnica Novo mesto: Liublianska cesta 42 Baletu: ra Ljubljanske poKrajinc pri poštno čekovnem zavodu h. 17.749. za ostale kraje Italije Seivizio Conti Cori Post. No 11-51 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase ii Ki Italije in inozemstva ima Unione Pnt*»lir:ra Iralian« s. A. MILANO Izhaja vsak dao razen ponedeljka Naročnina znala mesečno lit 18.-% a inozemstvo vključno s »Ponedeliskim 1» tromc Lit 36.50. Utedniitvo : Lfobljana. Puccinijeva ulica h. 5. — Telefon fcev. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopii) »e ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet U pob* bliciti di provenienza italiana sd estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO. udi boli ¥ fužnem ©dseku fi fj IS Odbit napad sovražnih tsrpedovk ~ letal sestreljenih as sovražnikov!!! Vrhovn-o pm eljništvo. Vojno poročilo it. 11C5: Na Siciliji je sovražnik razširil svoje napade na južni odsek bojišča, kjer so v teku ostri boji. V vodah južne Kalabrije so ss naše motene torpedovke spopadie s slienimi sovražnimi edinicami. ki so bile odbile Mesto in okolica Neaplja in mnogi kraji na Siciliji in na Sardiniji so bili predmet sovražnih letalskih napadov. Obrambne baterije so uničile fi bombnikov. 2 v Neaplju. 2 v Messinj ir 2 v Ca-giiariiu. nemški lovci nad Sicilijo pa so oni šili 2 letali t:pa »Spitfire«. V zraku nad Sardinijo so sovražni oddelki reg-tbiH 12 dvomotomih letal v ponovnih snopsdih s hrabrimi lovci naše 51. jate- General Ambrosio. Vztrajiia zhr&mba. s pffo&iisapsfsa Berlin, 3. avg. s. Poročilo mednarodne obveščevalce agencije naglasa, da je žarišče borb na sicilski fronti še vedno srednji oesek, kjer je na področju Capizzija italijansko-nemškim četam uspelo v nedeljo odstranit} s protinapadom vdor, ki ga je sovražnik izvedel prejšnji dan. Akcija oddelkov Osi je bila izvedena s tako vemo in naglico, eta ni prinesla samo osvojitve važne postojanke, temveč so bile razpršene tud; ameriške čete in je bilo zajetih mnogo sovražnikov ter znaten plen. Na področju Nicosije so se argleške in ameriške čete. čeprav so utrpele zadnje dni hude izgube ljudi m potrebščin, skušale polastiti nekega cestnega križišča, branilci, ki so jih skupine bojnih letal in bombnikov krepko podprale, pa so odbili sovražne oklopne sile ter se jim je posrečilo priti za hrbet prve ameriške pehotne divizije. V srditih borbah, ki so bile na nekaterih točkah z bajoneti, je sovražnik utrpel hude izgube. Medtem so Američani, ki so privedli z zapadnih področij otoka sveže čete, napadli z dvema oddelkoma in s podporo kanadskih od 'ellsov italijansko.nemške postojanke pri Regalbutu, toda tudi tu je b!l sovražnik c ibit s silovitim protinapadom • n ~ie imel krvave izgube. Povratniki Iz Italijanske vasfo 3dne ASržke Rim, 2 avg. s. 9G00 rojakov, žensk, o t rek starih ljudi in boln:kov- ki so iz Italijanske vzhodne Afrike na povratku v domovino, bo prispelo v drugi polovici avgusta in se izkrcalo iz št'rih ladij v določenih pristaniščih. Las Palmas. 3. avg. s. Semkaj sta prispela na poti iz Italijanske vzhodne Afrike preko-morska paroika »V.ulcania« in »Saturn ia«, s katerima se vrača v domovino iz Abesinije 'n Somalije 3000 potnikov, moških- žensk in otrok. Po oskrbi bosta partrka odplula preko G braltarja v Trieste. Jag^Ksski minister sa Velik© vzfecifEi© Az?f9 c cs&sMvi suverenosti Birme m nsra&se KitafsSse Tokio. 2 avg. s. Minister za zadeve Velike vzhodne Azije Kazuo Aoki je izjavil v radij skem govoru, da sta neodvisnost Birme m žepe tn i prevzem upravičenih suverenih pravic s strani Kitajske neizpodbiten dokaz, da se sestav Azije utrjuje pod vodstvom Japonske. Nato je naglasi!, da slonijo dogodki zadnjih dni na načelu, da morajo države sveta uživati svobodo in da mora biti njihovim pripadnikom omogočeno življenje v miru in uspevanju. Narodi vzhodne Azije hočejo podvzeti skrajne napore, da se preženejo iz držav Angleži ;n Američani. Njihova borbena morala je poroštvo za končno zmago. Glede proglasitve neodvisnosti B.rme je Aoki izjavil, da so svoboda B!rme, njena napoved vojne Angležem in Američanom ter zavezniška pogodba z Japonsko nesporen dokaz, kako trden je azijski vojaški ustroj, da se osvobodilna vojna narodov vzhodne Azije srečno zaključi. Aoki je nato spomnil na trpljenje in žrtve, ki so jih morali Birmanci prestati pod angleško oblastjo. Z izbruhom sedanje vojne se je birmanski narod zavedel, da se mu nudi prilika za zopetno pri-> dobitev svobode, ter se je dvignil proti Angliji v sodelovanju z japonskimi silami, ki so vkorakale v Birmo iz Taja in naglo prepodile angleške sile iz Birme. Aoki je označil kot posebne omembe vredno neprestane napore Bir-mancev in njihovega poglavarja Bamowa ter drugih šefov za sodelovanje z Japonsko ter je doda!: Tem možem gre vsa moja zahvala. V nadaljnjem je Aoki zatrdil, da je namen vojne, ustanoviti področje uspevanja v vzhodni Aziji z izkoreninjenjem zla. in sicer v skladu z načeli, da mora vsak narod zavzeti mesto, ki mu pripada. Dne 31. julija je Japonska pod- fisala pogodbo s kitajsko vlado, po kateri je itajska vlada zopet dobila pravico obdavčevati japonske državljane na Kitajskem. S tem je bil storjen prvi korak za končno opustitev eksteritorialnih pravic. Podčrtajoč, da morajo na podlagi te pogodbe japonski državljani na Kitajskem plačevati davke, je Aoki naglasil-da je to pogodbo hotela Japonska kot izraz njene nove politike, s katera se hoče vrniti Kitajski njena popolna suverenost. Spričo tega pogodba ni zbudila zadovoljstva samo na Kitajskem, temveč med vsemi narodi vzhodne Azije. Posebno zadovoljna pa je Japonska, katere osnovna politika do Kitajske je bilo spoštovanje njene neodvisnosti na podlagi njenih celotnih suverenih pravic. Japisaski tisk o novem Birme Tokio, 3. avg. s. »As ah i Šimbun« javlja, da ne bodo več imenovani novi japonski svetniki pri birmanski vladi. Komentirajoč to vest, podčrtava list, da hoče Japonska spoštovati v vsakem pogledu popolno suverenost nove in neodvisne Birme. Bcsejeva izfava Tokio. 2. avg. s. Vest o proglasitvi neodvisnosti Birme je povzročila veliko vznemirjenje med angleškimi voditelji v New Delhiju. je izjavil Candra Bose. Dodal je še: Angleži se zelo boje. da ne bi zgled Birme dal nove pobude boju za osvoboditev Irfdije. toda nobena angleška nasilnost ne bo m os) a več u staviti osvoboditve indijskega naroda. Kakor vihra danes birmanska narodna zastava povsod v Birmi, ki je postala svobodna in neodvisna. tako bo tudi indijska trobojnica kmalu za vihrala v New Delhiju. Vaogčingvej o asovi vlogi šanghafa Šanghal. 3. avg. s. V razgovoru z zastopnikom agencije Štefani je predsednik Vangčing-vej med drugim izjavil, da je zedinjenje Šang-haja v eno samo veliko mesto simbol Kitajske. Narodna Kitajca lahko znatno prispeva k voj- nemu naporu, zlasti s povečano proizvodnjo Kitajska je zvezana z Japonsko na življenje in smrt. Izrazil je hvaležnost svoje vlade do Japonske in Italije za dano pomoč in razumevanje ter pripomnil, da ima dejstvo, da jc dr. Bumaw takoj, ko je bila proglašen:; neodvisnost Birme, napovedal vojno Anglosasom. tudi globok moralen pomen. Neodvisnost Filipinov Manilla, 2. avg. s. Sef notranje uprave na Filipinih. Laurel. je izjavii listom takoj po vesti o proglasitvi politične neodvisnosti Birme in njenega vstopa v vojno proti Angliji in Ameriki, da mora ta dogodek še povečati zaupanje filipinskega ljudstva v bodočnost. Ponovno je Japonska dokazala z dejanji da ji je pri srcu praktično izvajanje politike, kakor je bila naznanjena in proglašena glede narodov Velike vzhodne Azije. Sedaj tudi ura neodvisnosti Filipinov, je zaključil Laurel, ni več daleč. General Frastco v poletni rezMensi Madrid, 2. avg. s. Franco je odpotoval iz svoje rezidence in se preselil v Pazo de Meira. kjer bo prebil kratko dobo počitnic. Generala Franca spremljajo žena, hči in šefi civilnega in vojaškega doma. Ob prihodu v Pazo de Meira so Franca sprejeli zastopniki vseh oblasti iz pokrajine La Coruna. Velika vojaška jiarada v Lizbmi Lizbona, 2. avg. s. Vzdolž Avenije Svobode in v navzočnosti republike Carmo-ne, predsednika vlade Salazarja, članov vlade, civilnih in vojaških oblasti ter vojaških atašejev vseh na Portugalskem akreditiranih držav je bila slovesna vojaška parada, katere se je udeležilo blizu 10.000 mož vseh vrst orožja. Živo zanimanje je zbudil zlasti mimohod modernih vojnih sredstev, kj so bila pred kratkim nabavljena in so vsa motorizirana. Poveljnik portugalske vojske je poklonil častni meč generalu Carmoni kot darilo oficirj ev in podoficirjev in je pri izročitvi izjavil, da naj predsednik republike v primeru nevarnosti visoko dvigne ta meč kot znamenje vsem vojakom, da se združijo okrog svojega poglavarja in branijo neprecenljive vrednote svobode in neodvisnosti. Množica je navdušeno vzklikala državnemu poglavarju generalu C rmoni in predsedniku vlade Salazarju. Nazadovaitfe rojstev v Angliji lis Aatui^iki Lizbona, 3. avg. s. Nazadovanje rojstev v Angliji je že vznemirjajoče in kaže. da Anglija niti z demografskega stališča ne more zahtevati oblasti nad svetom. Po nesumljivem viru, po angleškem tedniku »The Dablet«. število rojstev v Angliji lani ni preseglo števila v 1. 1874 ko je bilo približno polovico manj prebivalcev, kakor jih je sedaj. Okrog 1. 1900 je bilo v Angliji poldrug milijon otrok več. kakor jih je sedaj. Ce se bo nazadovanje rojstev tako naglo nadaljevalo, piše list, bo prebivalstvo Anglije proti koncu stoletja za polovico manjše. Polovica te polovice bodo ljudje nad 60 leti. V tolažbo revija navaja, da se prav isto pojavlja v Ameriki. kjer odstotek rojstev stalno pada. Med 30 milijoni družin sta dve petini z otroci pod 21. letom starosti. 53 odstotkov nima otrok. 27 odstotkov pa je družin z enim otrokom. Načela italijanske politike Bukarešta, 2. avg. s. Pod naslovom »Interesi Italije in duh stvarnosti« objavlja list »Viaca« kratek komentar, v katerem je rečeno med drugim : Poslanstvo novega italijanskega zunanjega ministra Guariglie ie nedvomno ključ sedanje faze mednarodnega političnega položaja, ki je nastal po spremembah režima v Italiji. Ko je zapuščal Carigrad in odhajal v Rim. je Gua-rigl;a novinarjem izjavil, da bosta njegovo bodoče delovanje in delovanje italijanske vlade navdihovali dve načeli: interesi I tal je in duh stvarnosti. Nov gefscraS :i tajssll« zuaasjega rnisiis trstva Rim, 2. avg. s. Z dekretom, ki se objavlja se obnavlja položaj generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu. Na ta položaj je bil pozvan K. veleposlanik Augu-što Rosso. * Eksc. Avgusto Rosso se je rodil v Trom-zani 23. decembra 1885. Imenovan je bil 27. aprila 1910 za poslaniškega atašeja in je služboval v Washingtonu, Petrogradu in Berlinu. Leta 1913. je bil premeščen v Rim ter je služil v vladah ministrov San Giu-liana in Sonnina. Kot prostovoljec se je udeležil vojne 1915 16 v činu konjeniškega poročnika. Od leta 1917 do 1919 je bil tajnik v Oslu in nato v Atenah, svetnik pa v Washingtonu in Londonu. Kot izredni odposlanec in opolnomočeni minister le služil od 1. februarja 1927 v ministrstvu kot šef urada Društva narodov in delegat italijanske vlade v svetu Društva narodov. Bil je nato član italijanske delegacije v Društvu narodov ter ekspert italijanske delegacije na mednarodni konferenci za reparacije v Haagu ter na pomorski konferenci v Londonu. Bil je generalni tajnik italijanske delegacije na razorožitveni konferenci ter delegat na konferenci za izvajanje Hoovrovega predloga v Londonu V Washingtonu je bil nato veleposlanik leta 1932. nakar je bil pre-Moskvo. kjer je bi! do leta 1936. mescen v Od septembra ministrstva. 1942 je bil na razpolago P2flrsr?!tev a^ssitsv fav^e vam^ti vefa©Masti Rim, 2. avg. s. Uradni list objavlja naslednji dekret z datumom 31. julija 1943. ki stopi jutri v veljavo: Clcn 1. Zbor e ntov javne varnosti spada pod notranje ministrstvo in piipn-da oboroženim silarr države in silam, ki s0 v službi javne v -norti skupno s Kr. 1-arabinjerji. Na uniformah nosi peterokrako zvezdo. Clcn 2. Člani zbora agentov javne varnosti so podvrženi za vsa dejanja, predvidena no vojaškem kazcn~I:cm zakonu v miru in v vojni, kaznim, ki jih ta zakon določa in vojaškemu sodstvu. Izrekal U?n?!*av tsstsnsve za avUtckc Rim, 2. avg. s. IYc(.. ~unik i talij črnske ustanove za avtoisko piavo Giorgin Maria i Sm Gioigi je odstopil. Z dekrstem. ki se i objavlja, je bil imenov.n za iz:cc'.nega ko- | mišarja ustanove dr. Vicenzo Rogari, ge- j neraSni direktor finančnega ministrstva. j Izrecni hcisrisar za tisk Rim, 2 uvg. s. Z odredbo ki se obje.vra, -e minister z i ljudsko kulturo 'menov.tl novinarja Santija Savarina za izrednega komisarja ustanove za t;sk. Preire^jslic sjarcfrssga žesija fesfev.isfluv calstopJ Rim 2. avg. s. Imetnik z ate kolajne prof. dr. Am lcare Rossi. 'c poda5 ostavke na položaj predsedn:ka narodn""a združenja bojevnico v Njecov odsb.p je bil sprcict zavorla fe?aa.'fei« Ilim. 2 avg. s. Upravni svet kreditnega zavoda itaiiisnskib hranilnic je p:ral Eksc. šefu vlade 500.000 lir za dobrodelne namene Šef vlada je določil vsoto za prizadete ob sovr?žn;h letalskih napadih : * o Madrid. 3. avg. s. š;i.i'k t: cojavijaj j na vidnem itali :ansk0 < i c c no noto. ki demanrira vse napačne \cst . ki jih je pn.icvno razMiila so\r žna pr« p;pnda o pole-žaiu v I:a-liji in poudarja v zvezi s tem popolno normalnost življenja v držav', navdušenje, mir in disciprn ranr.st naroda. Izjalovljeni sovjetski napadi ob Kubanu OdbHS sovražnikovi napadi južno od Orla in fožno od Ladoškega Jezera * 227 savfetsrkih letal sestreljemh , v dveh dneh Hov dlrckto? Rm. 3 javi; a ^ ^ rrli.nUKrvflO (i avg. s Dananj: »Messaggero« ob-d-- jc /tV.žn' ka družba, ki ie 2o. ju! ja izroč la vodstvo lista svo c nu pred-edniku P ju Pcm-nciu. na svoji včerajšnji seji iire-nr.vi-l-.i /i {l-VpVt r-a i sta T« mmasa Smiiha. ki je bi! član red kcijc «lo leta 1022 Iz Hitlerjevega glavnega stana. 3. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo: Na kubanskem mostišču je bilo več sovjetskih napadov krvavo odbitih. Lastni napad severno od Kujbiševa se je uspešno nadaljeval. Na fronti ob »oncu se je zrušilo več sovražnih napadov, ki so bili petivzeti s slabšimi silami. V srednjem odseku fronte, predvsem ju-žnozapadno od Orcia, je nadaljeval sovražnik z povimi močnimi pehotnimi, oklopnimi in letalskimi silami svoje poskuse za predor. Junaško se boreče naše čete sc odbile vse sovražne napade in so, podprte od letalstva, v protinapadu osvojile mimogrede izgubljeno ocr.emlje. Zopet je bilo uničeno večje število sovjetskih oklopnih vozil. Tudi južno od Ladoškega Jezera je prešel sovražnik po močni topniški pripravi z močno letalsko podporo znova k napadu. V trdovratni borbi iz bližine in deloma v protisunkih je bil z najtežjimi izgubami odbit. . , Na vzhodni fronti je izgubilo sovjetsko letalstvo 1. in 2. avgusta v letalskih bitkah in po zaslugi protiletalskega topništva 227 letal. Na Siciliji so bile naše čete. posebno v srednjem odseku fronte, v težkih obrambnih bojih. Sovražni rapadi so se z velikimi krvavimi izgubami in znatno izgubo vojnega materijala zrušili d.-lo:na v borbi 'edatk-,*ini-**ie skupine pa bodo še znatne v's;e. Vs2 za csp^^sHSe^s Stalinovih načrtov Berlin, 3. avg. Prepagar.dni organi t'sk in radio, cbr-čr jo nozcrrcst nemške i?.vno-st: ra razvoj vojaškega položaja na vzhoda, še vedno ooudariajo da se usoda te vejne o:il°ča na bojiščih med Baltikom in črnim morjem. Vse. kar se je zgod:lo, kar se dogaja" in bi se še lahko zgodMo enkraj Alp. kakor tudi vse. kar bi se še lahko zgodilo v kfikem drugem odseku evropske trdnlave. je vo aško brez pomena. Gre le za da se no vse sil drži b'stvena. tnidjavp co-line če bi se te trdnjava zrušila- bi Nem-CM0 ztvel z?res apokaliptični plaz. Nihče s-," va r?: Stalin ki raznolaga z ogromnim; množicami 1 udi in oklopnih sredstev, se pripravlja z-i napad ogromnega obsega — in prav temu napadu se je treba za vsako ceno upreti. To pa pomeni da je treba 'zvršiti skraj-nanore in da nikager re smejo motiti j a.U e^naljati politično-vojaški dogodki na perifer'i. Vsakdo lahke sluti, da napoveduje činrlaije bolj besni prtisk, ki ga izvajan r.us; v oaseku pri Orlu za ceno ofromn'h izgub, da b! zasedba te živi en'-; ;-k" važne nemške postojanke pomerila tak-j tično-£tratc5ivi pc.goj za povsem druge epe. j rcc'je. Zato jc po mnenju merodajnih v j Deri nu sedan'i kategorični imperativ: ' vztrajat; in s^cer tako. da Stalinovi načrti • ne bo!o urcs'ičeni. Polom tega načrta bi P'meni! za Nemce vojaški in polit cni uspeh daljnosežnega pomena. V zvezi s tem je treba pripomniti, da je ^v voim vse, kar je nepredvideno, znatnega. lahko celo odločilnega pometa. Bistvo je le v tem, da nepredvideno pravočasno za- ne Tf , ILi' «r «« <• •v na vmmmsko n?ctrefe?sko Bniim i' ,la javlja: Dn 3. avg. s. Uradn- poreč.lo i 1. avgusta je skupin?, okrig I 125 ainc! ijk h Sti. molorr.1tov napadala oa 13. do 16. ure pc-trw"e.,sko nodrečje. Po zaslugi ru.iumske in nemške obrambe j« mogel samo del teh let::! doseči p dročje. k er je bila povzicčena škoda, kj bo naknadno cbia.vljc' a. Bile jc 143 ranjenih tn 116 mrtvih Od teh je b'lo 60 mrtvih m 60 ranjenih med kaznjenci kaznilnice v Ploe-stiju, ko je goreče ameriško letalo pa ' * na streho kaznilnice. Sestreljenih je bilo 36 letal, zajetih pa doslej 66 amerišk'h letalcev. Bukareš*a, 3. avg. s. Kralj Mihael I.. kraljica mati Helena, maršal Antonescu in ministrski predsednik Mihael Antone6cu so včeraj obiskali kraj, ki je bil prizadet z napadom ameriških leta!, ter se zanimali za ranjence fn nastalo škodo Prebivalstvo jih je sprejelo z gorečim; man festacijami simpatije in patriotizma. 2b ameriških bombnikov sestreljenih nad Ploestijem Bukarešta. 2 avg. s. Akcija ameriških bombnikov proti romunskemu petrolej-skemu oodročju je naletela na močno reakcijo lovcev in protiletalskega topništva Rumunske in nemške obrambne sile so sestrelile 26 bombnikov. Sovražnik je izgubi! nad 250 mož letalskega osebja. 60 ameriških letalcev, ki so se vrgli s padali iz svojih gorečih letal, je bilo ujetih. slutimo in izkoristimo. S tem. nočemo reči, da se nemško vrhovno poveljništvo zanaša prav na to, ker bi v tem primeru samo ponovilo napako bivšega cesarja, ki se je poleti 1918, po porazu v Franciji, zarašal še na bcgve kakšne zapletljaje. Nepredvidene stvari, na katere tu namigujejo, so to pot povsem drugačnega značaja. Zato zasluži pozornost uvodnik lista »Der An-griff«. ki je glasilo ministra dr. Leya in ki razlaga, zakaj 90 resni izgledi, da Nemci ■z dejo zmagoviti iz te borbe. Ako Nemcem uspe utruditi glavnega nasprotnika, sovjetski kclos, ki je nabolj nevaren, in sicer ta^ ko, da ne bo mogel več resno škoditi, se s tem zjamčijo pogoji za obrambo vse ostale evropske celine. Uspešna obramba, ki bo Anglosasom preprečila vdor v osrčje Evrope. bi lahko imela nepredvidene posledice kakor na primer radikalizacijo delavskih množic v Veliki Britaniji in Zedinjenih državah, kar bi lahko kompromitiralo vso vojno proizvodnjo in s tem tudi samo vodstvo vojne. Prt tem nam n;ti ni treba upoštevat; dejstva, da dozorevajo v vzhodni Az;ji pomembni dogodki: med drugim bo pekret pod vodstvom Boseja pozitivno, namreč n?, vojaškem področju, podprl japonsko borbo proti Anglosasom. Vse pa bo po mnenju Leyovega glasila odvisno od izida bitke na vzhodu, če Anglosasj ne bodo v najkrajšem času uresničili svojih ciljev, bodo nastopili prav ti nepredvideni dogocL ki, o katerjh piše list. (II Pi večja kakor lani. V ostalem so bile vremenske razmere zelo ugodne, tako da je letos tudi hektarski donos bistveno boljši kakor je bil lani. V Franciji se je s pšenico posejana površina povečala za 300.000 ha in je dosežen tudi bc-ljši hektarski donos. Vrhu tega je Francija znatno razširila pridelovanje sladkorne pese, oljaric, krompirja in sooivja. Razširjenje kmetijske proizvodnje v Belgiji je dovcdlo do tega, da bo Belgija že prihodnje leto z lastno proizvodnjo lahko krila vso potrebo s krušnm žitom, čeprav je to najbolj gosto naseljena država v Evropi. Vrhu tega se je izredno roveealo pridelovanje oljne rep'ce in je b'la letos z oljno repico posejana površna 6 krat večja kakor lani. Na Nizozemskem se je s krušnim ž'tom pose'ana površma od leta 1940 povečala za 25%, površina za pridelovanje sooivja za 38%, površina za pridelovanje krompirja pa celo za 70%. Ugodna poročila prihajajo tudi z vzhodne Evrope, kjer se je povsod površina posevkov bistveno povečala, kar velja zlasti za Rumunijo. kjer so letos obdelali 8 milijonov ha. Na Hrvatskem so se v nekaterih področjih ozimni posevki povečali v primeri s prejšnjim letom za 20 do 30%. Končno je še omeniti prizadevanje za povečanje kmetijske proizvodnje v nordijskih državah, kjer pričakujejo letos tudi znatno povečan hektarski donos, ki se bo <*'-bal pri pšenici med 17 do 23 metrskih stotov, nasproti 10 do 14 v preteklem letu. Gc$f5#s!aff$ke vesti = Tovečana italijanska proizvodnja tobaka. Navzlic vojni je italijanskemu tobačnemu monopolu uspelo dvigniti proizvodnjo tobaka na 43.5 milijona klogramov nasproti 37.6 milijona kilogramov v povprečju leta 1939-40. Na ta način je mogoče kriti povečano potrošnjo vojske in civilnega prebivalstva, ne da bi bilo treba uvesti kakršno koli racioniranje. - = Iz trgovinskega registra. Pri Narodni tiskarni d. d. sta bila vpisana člana upravnega sveta dr. Marjan Zajec in dr. Erriest Kalan. oba advokata v Ljubljani. — Pri Jugoskjvensko nemški importni in eks-portni družbi z o. z. v Ljubljani je bi a vpisana sprememba besedila firme v Trgovska družba z-3, blagovni promet, družba z o. z. v Ljubljani. = Prva madžarska tvornica umetnih tekstilnih vlaken je nedavno pričela obratovati in so prišli proizvodi te tvornice že na madžarski trg pod imenom »rnaco-sa«. Do ieseni bodo še ostale produkcijske naprave dokončane in bo tvornica lahko pričela obratovati v polnem obsegu. Iz Hrvatske Poglavnik med častniki. Preteklo sredo je Pcglavnik obiskal oddelke svoje garde v Maksimiru. Zbranim častnikom je obrazložil sedanje politično stanje v svetu v zvezi z nadaljnjim vodstvom vojne. Nato je Poglavnik odšel še med moštvo, obiskal pa je tudi ranjene borce. Odlikovani italijanski častniki. Pred dnevi je sprejel Poglavnik predstavnike II. italijanske armade, ki je sodelovala v borbah za Gosoič. V znak priznanja jim je podelil vojaška odlikovanja za hrabrost. Navzočni so bili tudi poslanik Luigi Pe-trucci in načelnik vojaške misije general Re z drugimi častniki. 551etnica mature. Pred dnevi je bila v Zeerebu maša ob priliki 55!etnice mature. Udeležila sta se je dr. Mirko Košutič m dr. Tvafi Jaeič. Od tovarišev, ki so tedaj siku-paimeturirali. žive še generalni vikar v Križevclh dr. Dane šajatovič, župnik Ivan Koprivnjak. upokojeni ravnatelj gimnazije Mi jo Poljak. Vroča poletja V zgodovini je leto 722 prvo zspisono zaradi izredne vročine, cb kateri so v nsših krajih usahnili vsi vrelci. Leta 870 so kosci ccpali zaradi vročine kakor muhe, zemlja, je bila razptkana, struge brez vode. Leto 1000 je po si rahoviti zimi prineslo takšno poletje, da so se osuši a jezera, reke in potoki in je zrak smrdei zaradi gnijočih rib. Leta 1014 od aprila do začetka avgusta ni podla kapija dežja. Tudi v 12. stoletju je bilo mnogo vročih poletij. Leta 1135 je bilo tako vroče, da so nastali mnogi gezeni požari in so bili travniki črni kakor pogoreli. Leta 1159 ni deževalo od maja do oktobra, nobenega oblaka ni bilo na obzorju. Eno izmed najbolj vročih poletij je bilo leta 1232, ko so lahko jajca kuhali v pesku. Leta 1420 je tako rekoč zgorela vsa žetev na polju. V mnogih krojih so zgorela stara ostrešja s slamo £li skodlami. Leta 1578 je trajala vročina od marca skoraj tja do božiča. Leta 1540 je bilo grozdje že julija zrelo. Leta 1732 je zaradi vročine pogorelo mnogo gozdov. Toča na Dolenjskem V petek, ko se je tudi nad Ljubijano sprostila majhna nevihta, je neurje vse bolj divjalo na Dolenjskem. Iz Št. Lovrenca poročajo, da je po soparnem dnevu okoli 6. popoldne začelo grmeti in treskati, kmalu nato pa se ie vsula"gnsta toča. ki je padala med hudim nalivom "skoraj pol ure. Stari ljudje pravijo, da ne pomnijo tako hudega neurja, kakor je bilo zadnje. Toča je bila debela kakor oreh in je pokrila t!a, da so bila vsa bela. Posebno hudo so prizadete vasi: Žubno. Gornje Prapreče, Mckcta Mcdvedjck. Martinja vas, Vrhovo, Marčji do!. Dolga njiva. Prapreče, Št. Lovrenc in Kukcnberk. Manjšo škodo pa je neurje po* vzročilo še celi vrsti drugih vasi. * Smrt odličnega vzgojitelja. V Bergamu je po daljši bolezni umrl prof. Giovanni Zibordi. Napisal je več knjig literarr.o.zgo-dovinske vsebine, med drugim razpravo o Manzoniiu. Pozneje se je bavil mnogo s publicistiko, ustanovil je list »Giust:zia/. v zadnjih letih pa je urejeval mladinski mesečnik »Cuore«. Po polit;čnem prepričanju je bil socialističen reformist. * Arturo Vella je umrl V Rimu je umrl p o daljši bolezni Arturo Vella, bivši socialistični poslanec v italijanskem parlamentu Bil je član zbornice cd 1. 1919 do 1925 in je o,stal vse življenje mož čistih rok in neomadeževar. ega značaja. * 84 obsodb /a ali n unoštevanja prerlpi-SOV vojaških oblasti. Turinska »Staimpa« poroča, da je bilo te dni pred vojškim sodiščem' v Turinu obsojenih 8-1 oseb po naglem postopku. * Zakladi na dnu morja, v prstantfču Trieste so začeli dvigati z morskega dna premog- ki se je'v teku 40 let nakopiči! pri razkladanju ladij. Strokovnjaki sodijo. tU bo mogoče v šestih mesecih dv gniU iz morja najmanj 40.000 ton premoga najbol;Š3 kakovosti. IZ LJUBLJANE Dodatne živilske nakaznice za delavce Za mesec avgust, bo mestni preskibova'ni urad zače: del.ti oodatne živi cke n:i:ar.iice za tež ke no številkah potrdil tako, da pridejo na vrt to v petek 6. evgu.sta .številk jI do" 100, v soboto 7. avgusta štev Ike 101 c.o 200. v ponedeljek 9. avg u s-a 201 co 300, v torek 10. avgusta 301 do 400, v s.edo 11. avgusta 401 tlo 500. v četrtek 12. avgusti 501 do 600, v potok 13. avgurla G01 do 700. v soboto 14. avgv.s; a 701 cio 800, v pone e-ljek 13. avgusta 801 do 900, v to.ck 17. avgusta številke 901 do 1000, v sredo 18. avgusta 1001 do 1100 ter v četrtek 19. avgusta številke 1101 c:o 1200. Urad posuje v ta namen vsak dan od 9. do 13. in 16. do 19. ure v palači Bata, I. nadstropje, to;a štev. 3. Kako sušimo čebulo Da se čebula dobro drži, mera b ti v čam, ko jo izpulimo iz zemlje, popolnoma suha. Pri izpuljenju moramo pooejno paziti na ti, da je ne isnimo. čebula mora biti da konca julija zrela. Ko jo popu.imo iz zemlje, jo dobro presušimo, najpiej ni scncu, nato pa še na podstrešju. Dva do tri meocce naj U ž tam, potem jo preberemo za zimo. Pa z'ti moramo posebno na to, da nima sadež nobene rane, ker takšna čebula s? ne drž:, marveč. gnije. Dobro presušana čeLuls prenese pozimi 25 in celo 20 stopinj mraza. * u— v spomin Srečka M^gcliču smo prejeli še naslednje vrstice: Pokojni S ečko je dolga leta siovel kot tiskarniški lavnatelj in kot najmarljivejši slikar samouk. Manj znano pa je sed3nii javno ~ti. do jo bil pokojnik v mlajših letih izvrsten telovrdec, eden najboljših "med Slovenci. Ko sem kot deček zahajsil v realno telovadneo, je bil Magelič učitelj telovadbe. SponVivam se ga z r anih nastopov v sta vem deželnem g'edal š"u. Na Kcslerjevem vrtu, kjer so danes tenišč?, Ma?&či£e se &a r^sssasae Bu! je Srečko Magolič 1. 1888 vodil javno te o-vadbo. Izredno prožen in čil je bil vedno zdrav in je učakal visoko starost. Tudi kot odličnemu telovadcu mu ohranimo čas.en spomin. u— Najbolj vroč dan v dosedanjem poletju smo imeli v ponedeljek. Po jutranji temperaturi 16.2 stop. C je nastal krasen, vendar zelo vreč sončni dan. Na nebu ni b1lo oblačka in sonce je do zatona pripekalo. Kopališča so bila seveda polna. Zivc srebro t"a je dvignilo na 31.2 stop. C. Ozračje se tudi ponoči ni moglo dovolj ohla-diti in davi smo zabeležili spet v soko jutranjo temperatura 15.4 stop. C. Dan jo bil spet jasen in sončen. u— Razpisan je natečaj za sprejem gojenk v I. letnik Sole za zaščitne sestra v Ljubljani. Pogoji so razvidni iz objave v »Službenem listu« Ljubljanske pokrajine. Rok za vlaganje prošenj poteče 25. avgusta. u— Zaradi nameravane regulacije potoka Mo-steca od mostu na Koseški cesti do izliva v Pr-žanec bo krajevni ogled in razprava v soboto 7. avgusta ter se sestane komisija in udeleženci ob 9. url pri mostu čez Mostec na Koseški cesti. Načrti so do tega dneva razgrnjeni v pravnem odseku mestnega tehničnega oddelka, soba št. 32.. v Kresi j i na Nabrežju 20. septembra med dopoldanskimi uradnimi urami. Interesente in mejaše vabimo, naj svoje ugovore in pomisleke prijavijo pravnemu odseku mestnega tehničnega oddelka ali pa najkasneje pri razpravi vodji komisije. ker poznejših ugovorov ne bo mogoče upoštevati. u— Bolniško-podporna zadruga nameščencev Mestne občine in Mestne hranilnice ljubljanske, s. z o. j. opozarja svoje člane, da posluje od danes naprej v novi poslovalnici v Kresiji, Nabrežje 20. septembra v pritličju, vhod skozi trgovino Mestne plinarne. u— Za onemogle in stare Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je tvrdka »Da!-t>am« podarila 200 Lir v počastitev spomina pok. g. Janeza Skubica. u— Stenografski in jezikovni tečaji — novi — prično dne 9. t. m. Interesente vabimo k vpisu. — Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2. u— Vsi učenci(-nke) k'asfčne gimnazije, ki ima'o popravni izpit iz italijanščine, naj si še ta teden (od 9.—12.1 prečitajo ravnateljevo naznanilo v šolski veži. — Ravnatelj. u— Popravni izpit opravite najbolie. če pose-čate učne tečaje v Lichtenturnu. Vpis takoj. Učnina nizka. Vodstvo tečajev Lichtenturnov zavod. u— Stcnografski tečaji v počitnicah se pričnejo dne 9. avgusta. Koresnondenčno in detn-tno pismo, parlamentarna stenografija! Oddelki za začetnike in napredne.lše. Posebni tečaji tudi za strojepisje. Počitniški tečaji so posebci priporočljivi tudi za dijake-inje. Učnina je zmerna. Informacije dale in .-.prejema prijave: Trgovsko učšlišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvn- in trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večerni) se prično dne 7. in 9. avgusta. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Soeri.ialna strojepisna šola: Največja moderna stro iplsnica, raznovrstni picalni stroji. Pouk je donoMne. ponoldre ali zvečer po želji obiskovalcev. — Učnina je zmernn. — Posebni tečaj tudi zv stenografijo. — Počttnilki tc'aU so r^:el:e.i prinoroč'iivi ^a di ii'-e-injp. — Zahtev? »t« rrc"=TT»'"t: Trgovsko »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Pogrešana listnica. Ko je c. Rudolf P u c . sreski tajnik v po-.:o.iu iz Prekmurske uiice 2. včeraj dopoldne o'o 11. sto-.jil iz tram ve'a p'-cd glavno pošto, je pogrsfil ll.!co 40-lcUll delavec Ja!-ob Andrejka lz Ljubljane. •--"a __ ti r'?vr",'e.,f v ?I?rfbo^i dr. V.Taii-nrr je cbjavl razglas- da re b-do vsi P'v-teigki zoner zatemnitev odslej .nastiOž e kazncvaii. Siužbu-očim cr.-rr-.-n naročeno. da prijavijo sleherni prekršek. Kočevski ki še nimajo listin o nrsolitvi, se morajo pismo- o- ali U3tme: no z^las ti pri um u r".šo.vnora kor.i^f.rja za učvrščevanje nemš.va v T.Iar.boru. V v;sc!:i starosti C3 lot je umrl v Šoštanju biini posesta k, bivši soalarski mojster in častni meičan Ivan R-tcšei:. Pokopali so ga v ponedeljek papoklne. V Mar-boru je umrl izdelovalce parketov Ivan Purgaj. 61SDAL3SČE OPERA Sreda. 4. avgusta ob 17.30: Traviata. Gortcvanjc Z atc Gjungjenčeve. Izven. Cene oJ 30 L.r vzdol. četrtek, 5. a-sueta ob 17.30: ?*rtvc oži. Izven. Cene od 23 Lir navzdol. — Zaključna prea-stava letošnje sezone. Zadnje gostovanje Zla. m ■" :mmmmmmmmmmmmmmmmmmiimm." ■ ""''iMaMimw BHBaEBBaEgSEBS ji ——■ Tsjffšifa to pthSf3!a 75% Turške oblasti so strogo nastopile proti verižnikom. ki skrivaj kupujejo in prodajajo ž to, patudj proti tihotapcem žita. Tihotapstvo žjta podpirajo angleške -n f:an-ceske okupacijske oblasi v Siriji z namenom izogniti se turški prepovedi izvoza.. Za zaščito nove letine je bila turška vlada pr siljena izdati stroge ukrepe glede blagovnega in plačilnega prometa s Sirijo. Le-t.šnja letina v Turčiji bo dobra. Vlada si je pridržala pravico odkupni 75% vsega žita. dokler to žito ne bo odkupljeno, je prepovedana vsaka presta trgovina z žitom. Zntlzzz';® gtefastega S v Turčiji V zadnjih 14 dneh so zabeležili v Carigradu uradno 144 primerov pegastega legar ja. Steviio povprečnih dnevnih obolenj je tako nekoliko padlo v pr ime ri z majem. Turška vlada zlasti pa istanbulska občinska uprava si na vso moč prizadevata satreti to nevarno belezen. Vsak dan pcšljcjo oblasti v javne kepeli povprečno po 2CC0 ljudi, ki jim tudi razkužijo oble- Rimm LJUBLJANA SREDA. 4. AVGUSTA 1913: 7.30: Lahka glasba. — 8.00: Napoved časa: poročila v Italijane ni. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Italijanska glasba v narečju. — 13X0: Napoved časa; poročila v italUauščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega po-veljniftva Oboroženih -il v slovenščini. — 13.12: Orkestralna glasba, vodi dirigent Petralia. — 14.C0: Poročila v italijanščini. — 14.10: Klasični crkcstsr. vodi dirigent Manno. — 14.40: Simfo-nična g'afUa. — 15.00: Poročila v slovcr.šoinl. — 17.C0: Nr.poved ^asa; porodila v italijanščini. — 17.15: Operetna glasba. — 17.40: Komorna glasba, Izvajata p-anist Agostlso Narduzzl in sopra-n itka liter Orrel Trojani. — 19.30: Porcčlla v slovenščini. — 19.45: Plošče. — 20.00: Napoved č-.-a: poročila v italijanščini. — 20.10: Iz-»:er na'..':anrkih narodnlli pesmi. — 20.35: Glasba 18. stolct/a. — 20.55: Romantični Dunaj, fan-tazlje.. Crl-.cster vodi dirtjent Petralia. — 21.25: Prrri.aveiVc v rlovc.-šriri. — 21.35: Klasični orkester. vodi dirigent Manno. — 22.10. Orkester, vodi r,:r g:nt Angelini. — 22.45: Poročila v italijanščini. v- .. « »i*'"**«.«««««*!«1«« -- ko. čiščenje stanovanj v okrajih, kjer živi siromašnejše prebivalstvo, je tudi važen ukrep za zatiranje nevarne epidemije. Oblasti pa zaenkrat z uspehi svojega prizadevanja niso zadovoljne, kajti v mesto še vedno prihajajo ušivi ljudje in tako se pegasti legar vedno znova širi. Ministrstvo narodnega zdravja hoče samo izdelovati serum proti pegastemu legarju, da bi mogli zdravniki obolele tudi cepiti. Nemška bolnica v Istanbulu je dobila iz Nemčije precej seruma in njeni zdravniki so lahko cepili več tisoč obolelih. Čudne lilsže Približno pred 140 leti je bil objavljen v nekem vodilnem modnem listu članek, ki je bilo v njem rečeno med drugim: vrednost krepke moške noge prihaja zdaj med vojno vedno bolj do izraza. Takrat se je bilo pričelo razdobje tako zvanih stoječih hlač. Segale so od čevljev do bokov in tesno so se oprijemale nog. Na njih n: smelo biti nobene gube. Vsak moški, ki je polagal količkaj važnosti na svojo zunanjost, je nosil take hlače. Oblačili so jih vlažne in šele na telesu so se posušile. Slaba stran teh čudnih hlač je bila v tem, da moški v njih sploh ni mogel sesti, temveč je moral ves čas stati. v š^iso V Žvici se je mudilo nedavno madžarsko odposlanstvo, obstoječe iz zastopnikov pohištvene industrije ter največjega podjetja lesnega gospodarstva »Latorca d. d.«. Pogajalo se je s pristojnimi švicarskimi organi o izvozu madžarskega pohištva v Švico. Izgledi so dobri zlasti glede kvalitetnega in luksusnega pohištva. Izvoz bi ne naletel na nobene težkoče. Švica je doslej uvozila iz Madžarske za okrog 100.000 frankov kvalitetnega pohištva. Kar se tiče takozvane trgovske robe bodo pogajanja odstranila nekaj obstoječih tež. koč. Toda položaj še ni povsem jasen. Dani je mogla Švica uvoziti iz Madžarske samo 60.000 metrskih stotov navadnega pohištva. r -i n i i i .-"--i >■ Š Gospod življenja in smrti je poklical k Sebi danes zjutraj ob 2. uri Svojega zvestega služabnika, našoga preljubega in predobrega moža, očeta, brata^ strica in zeta, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče ALJANČIČA DIPL. FILOZOFA IN REZ. POROČNIKA Na Žalah počiva dragi pokojni v kapeli sv. Jožefa, od koder bo pogreb v četrtek, dne 5. avgusta 1943, ob 5. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v družinski grob k našima očku in mamici, ki ju je tako ljubil. Zgodaj je končal, pa je izpolnil veliko let. zakaj njegova duša je Bogu dopadla, zato je hitel vzeti ga izmed hudobij. — (Modr. 4, 13-14.) Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 5. avgusta 1943, ob 8. uri v frančiškanski cerkvi Mar. Ozn. v Ljubljani. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1943. Maj-la, žena; Ruška. Igor, otroka; dr. O. Stanko Marija, o. Jožef, Krna poreč. VVailncr, Lnii!, Lambert, s. H larina, M.irica poroč. Koprivii:k?.r, bratje in sestre; Hcdi in Silva, svakinji; Franc \Vrllner in Albin Keprivnikar, svaka; nečaki in nečakinje, Štefka Poljšak, tašča in estalo sorodstvo. Ferene Kormendi: M ©T A »Saj veš, mama, da govori Agica včasi neumnosti!« »Draga moja! To pač ni neumnost! Tole... je nekaj povsem drugega!« To je tudi Ana dobro vedela. Naenkrat je izpremenila glas. »Da, to je nekaj drugega, in kaj potem?« »Ne vern,« je iskreno priznala gespe®1 Waltrova in bolestno zavzdihnila. »Ne vem. Po tridesetih letih moram priti do spoznanja, da ne poznam svoje hčere! Po tri-' desetih letih se meram vprašati, kdo neki je ta tuj človek? Ali ni to strašno?!« »Mislim, da pretiravaš, mati,« je obzirno dejala Ana. »Mislim, da —« Gospa Waltrova ji ni dala dogovoriti. »Ti ničesar ne veš, Anica, ničesar si ne moreš misliti. Pa zdaj tudi ne gre za to, kaj naj se zgodi. Veselilo bi me, ako bi mi hotela pomoči, odnosno. .. ako bi pomagala Agici. Nočem si izsiliti njene poroke, nikogar ji ne maram vsiliti, to vendar dobro veš, pa tudi ona bi morala to vedeti. Toda nekaj se mora zgoditi z njo in to mi daje strašno skrb, tako skrb, da niti spati nisem mogla, zlasti ker nisem marala povedati tega očetu. In midva se vendar o vsem pogovoriva. Jaz pa sem mu zamolčala vso to stvar z Agico. Z nekom pa se vendar moram porazgoveriti o njej, torej bom govorila s teboj. i Naelo se je sklonila naprej, glas se ji je čudno izpremenil: r,Včasi sestra sestri bclj zaupa kakor ofral: staršem. Povej mi, deklica, ali veš ti, zakaj se Agica n-,če poročiti?« Ana se je iskreno začudila. »Jaz, mama?« »Da. ti. Vedno sta si bili dobri, vet^i sta se razumeli. Vse rta si povedali. Ti moi-aš vse vedeti o njej!« Za trenutek je nastala tišina, potem ja Ana dejala: »Toda, ljuba mama, zakaj praviš, da se Arica n?» mara poročiti? Dala jo kcsar;oo Pavlu Gabrijelu kakor mnegim drugim, ko pa ji bo nekega dne nekdo ugajal, mu gotovo ne bo dala kešare!« »Ne, ni take!« Gospa V/altrcva je razburjena dvignila roko. »Ne. deklica moti:; se. ne maram, da bi me tolažila. Hotela bi slišati od tebe, ali veš. zakaj se Agica noče poročiti. Zakaj se noče poročiti? Ako doslej tega nisem vedela, včerai mi je to povedala. Da se bomo morali tudi s tem pomiriti.« Pogledala je k tlem, potem je naglo dvignila glavo in se ozrla na Ano: »Povej mi, deklica, ali na koga čaka?« »Ne,« je v zadregi odvrnila Ana. »O tem res ničesar ne vem.« čutila je, da razume materino vprašanje, da ga bolje razume, kakor morebiti mati sluti. Ti si tudi nekoga čakala, morda tudi ona nekoga čaka — to pomeni v resnici njeno vprašanje. Morda je res tako. Morda t u -li Agica nekoga čaka, da bi našla samo se':e. »Torej ne veš ničesar česar no sum »Ničssnr dr. ro r.!kc tem ? In tudi ni- miš?« n" vem in ne sumim in mislim, gar ne čaka. ker ni v njenem značaju, da bi na karkoli čakala!« >V njenem značaju! Kaj pa mi vemo o njenem značaju ?!« . Toliko lahko z gotovostjo vemo, da je ne smemo siliti!« »Sil'ti?! Anica, srčece. kdo pa jo sili? Od k^-r. in kdaj je slišala eno samo besedo pritožbe, da je stara ena in trideset let in da ::e noče poročiti ?! S čim sem si zaslužila'tn ko grožnjo, da se bomo morali pomiriti celo s tem, da rc sploh ne bo poročila? K:;.j nnj to pomeni? Agica bi že lahko vedela. da ji nočemo prav nič prigovarjati .. . dckicr ni potreba, pa tudi to bi lahko vedela, da ime Walter pomeni tudi odgovornost in obve-nosti. Pomiriti se s tem, da se ne bo poročila! Ali ti ne razumeš te grožnje ?!« »To ni grožnja, mali. To se ti le zdi. ker si nervozna, ako pa bi mirno razmišljala o tem, bi morala spoznati, da ... zares pretiravaš.« Ne pretiravam in nisem nervozna, deklica! Le strašno me skrbi. Ne morem ti povedati. čemu in kako. Vem le toliko, da jc ta negotovost neznosni. Moram ti reči, ko bi govorili o njej, da čaka kakega takega moškega, ali.... da ima ljubčka, ali..., ko bi karkoli čenčali o n.iej, Bog pomagaj, bogata in neodvisna je in.. ., saj n'ti ne vem več, kaj govorim, tako strašno je to! 2ivi kraj mene, meja hči. moj dragi otrok, jaz pa ne vem, kai se godi z njo in... Tega ni mogoče prenesti!« Mrtvo je strmela predse. Naenkrat so se ji poteze obraza skrčile, v očeh so se je prikazale solze. Nekaj trenutkov je prenašala estro bolečino, preden se je obvladala. Prav imaš,'Anica. Nervozna sem. človek ima včasi slabo uro. Ni treba takoj misliti na najhujše. Tudi Agica je imela včeraj svojo slabo uro, pa to sem že pretrpela. Priznati moram, da bi bila vesela, ako bi se hotela o priliki porazgovoriti z njo. In da ne izve niti besedice o tem, o čemer sva se danes midve pogovarjali. Prosim te, obljubi mi. ..« Anica je obljubila materi, da z Agico ne bo govorila »o teh stvai eh« in da niti mislila ne bo narje. Ko pa je gospa Waltrova odšla in je ostala Ana sama, ji ni šel iz misli čudni materin obisk, njun pogovor, vsa. ta zadeva z Agico. Kakšne strašne predstave vznemirjajo mater. Taka negotovost. Ena sama beseda bi jo lahko pomirila. Toda katera beseda? In ali ni morda tako, da bi človek nagnal tisto besedo, tudi če bi jo vedel.. ., ker noče — miru? Ani pa noče spoo.nati resnice? Na primer ona sama... ako bi nekega dne vprašala Janka, ali se spominja tistega vzdiha. Nc, ne sme več misliti na to. Laž, neumnost, Janko je vzdihnil, to ne pomeni nič. Slaba domišljija. Resničnost je drugačna: ljubita se. A ljudje, ki se ljubijo, se ljubijo... tudi v ječi. V ječi: zakon v ječi. Nenadoma se je domislila dveh besed: »sladka sužnost«, brala jih je v neki pesmi. Zakon: sladka sužnost. A kaj, ako nekega dne izgrine sladkost? Kaj bo ostalo? Kaj bo sledilo ? Grenka sužnost ? Za božjo voljo, ne sme misliti na take reči! Ako je Janko ne bi ljubil, se ne bi oženil z njo. Ako je ne bi ljubil, bi si vzel drugo. Nemara Agico.