NIC NOVEGA ZA OBRTNIKE PUBLIKUM NI ZA ATLETIKO Em ] ST. 71 - LETO 61 - CELJE, 8.9.2006 - CENA 300 SIT ■ 1.26 EUB Stanovanjski kredit, da! Stroški odobritve 9770353734051 DOGODKI i wm JANJA INTIHAR UVODNIK Nič novega za obrtnike Kar navadili smo se že, da vlada na slovesnosti ob otvoritvi Mednamd-nega obrtnega sejma malim podjetnikom in obrtnikom, ki jih še vedno najbolj diišijo birokracija, davčna politika in plačilna nedisciplina, postreže s kakšnimi novimi ukrepi. Letos posebnih, kaj šele pretresljivih napovedi ni bilo. Edina novost, ki jo je obljubil gospodarski minister Andrej Viz-jak. je skrajšanje administrativnih postopkov tadi za odprtje podjetij. Zato je kar malce nenavadno izzvenela uvodna hvala predsednika Obrtne zbornice Slovenije Miroslava Kluna, da imata ministrstvo in vlada od zadnjih parlamentarnih volitev več razumevanja za podjetništvo in da so zahteve obrti našle prostor tudi y programih strank in v koalicijski pogodbi, pa tudi v odboru za reforme. Čeprav nekoliko previdno je pohvalil tudi napovedano davčno refonno. So obrtniki izgubili svojo ostrino? K sreči ne, saj je Klan zelo jasno tadi napovedal, da bo zaradi predlaganih novih prispevnih stopenj za zdravstveno zavarovanje več kot sedemnajst tisoč obrtnikom »dvignilo kri v žilah«. Ministra je med drugim tudi vpraša?, do kdaj bo obdavčen prenos sredstev obrtnika, ko konča dejavnost, pa tudi, kaj je s tarifami za uporabo varovanih avtorskih del. Ne predsednik obrtne zbornice ne ostali odgovorov rm svoja vprašanja niso slišali. Vsaj javno ne. Od ministra je bilo namreč slišati le nekaj že tolikokrat povedanih obljub (pa ne samo od njega), da bodo probleme obrtnikov skušaU kar najbolje rešiti, kdaj se bo to zgodilo, pa ni povedal. Marsikdo je pričakoval, da bo minister povedal kaj konkretnega vsaj o prihodnji organiziranosti obrtne zbornice, pa tudi o tem ni bilo nič slišati. Ali vse ta pomeni, da Mednarodni obrtni sejem v Celju ni več prostor, kjer so se v preteklosti bolj ali manj uspešno poskušali reševati problemi slovenskih obrtnikov? Najbrž bo držalo. Sicer pa počakajmo. Sejem bodo zaprli šele prihodnjo sredo. Krvodajalske akcije Rdeči križ Slovenije vas vabi, da se udeležite ene izmed krvodajalskih akcij v mesecu septembru, in sicer v Vojni-ku v zdravstvenem domu 14. septembra, v Oplotnici v osnovni šoli 15. septembra, v Slovenskih Konjicah v dvorani Konjičanka 20. in 21. septembra, v Rogaški Slatini v kulturnem centru 21. septembra, v Zrečah v hotelu Dobrava 22. septembra, na Planini pri Sevnici v zdravstvenem domu 28. septembra in na Polzeli v kulturnem domu 29. septembra. V Celju lahko darujete kri vsak ponedeljek, torek in sredo na transfuzijskem oddelku SB Celje, Oblakova 5, od 7.30 do 10.30 ure. JŠ Pomoč ob začetku šole Karitas je do 1. septembra 3.738 slovenskim otrokom razdelila za dobrih 32 milijonov tolarjev pomoči. Večinoma gre za šolske potrebščine in druge najnujnejše pripomočke za šolanje. Del sredstev je prispevala Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, preostala pa so bila zbrana v akciji Otroci nas potrebujejo. V sodelovanju z založbami Kokus, Tangram, 12, Debora in Tehniško založbo Slovenije je 131 družin s pet ali več otroki po celi Sloveniji prejelo brezplačne delovne zvezke v skupni vrednosti 2,5 milijona tolarjev. Veliko pomoči, namenjene šolarjem in otrokom, bodo razdelili še v tem mesecu in preko celega leta. Uni je Karitas v Sloveniji skupaj z drugimi programi razdelila za 119 milijonov tolaijev pomoči 5.982 otrokom. Najbolj prepoznavna in odmevna sta zagotovo programa Posvojitev na razdaljo in Botrstvo, preko katerih dobrotniki mesečno podpirajo posamezne KRATKA SLADKA Pa gredo vse te živalce vicup? Piške, konji, pujski in srnice... na vse te živalce se spomniš, če želiš priklicati predsednika Konjerejskega društva Celje Andreja Plška, ki upravlja celjski svinjski sejem. Po telefonu ga je sicer zelo težko dobiti, ima pa zato njegov mobilnik prijetno uverturo: »Ti moja srnica .,.« Klic na pomoč s samopoškodbami Ob 10. septembru, svetovnem dnevu preprečevanja samomora, je bila včeraj na oddelku za socialno medicino Zavoda za zdravstveno varstvo Celje tiskovna konferenca, na kateri so največ pozornosti namenili razumevanju samopoškod-benega vedenja pri mladostnikih, pa tudi skrajnej-šim oblikam izražanja sü-ske - samomorilnemu vedenju in Mmomorom. Kot je ugotavljala specialistka klinične psihologije iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani Maja Glonar Vo-dopivec, samopoškodbeno vedenje pri mladostnikih narašča. Mladostniki si v stiski, ko se ne znajo sooči lemi življenja, nami zročajo poškodbe vreznine z ostrimi predmeti, zbadanje telesa, puljenje las in vrsto drugih. Posebej je poudarila velik pomen zgodnjega odkrivanja takega vedenja in pomoč mladostnikom, »Samopoškodbeno vedenje je izraz notranje bolečine mladih in istočasno klic po pomoči, ki nas poziva, naj stisko prepoznamo, se nanjo ustrezno odzovemo s prob-nopov- mladostniku pomagamo,<' je dejala. Čeprav s.e samopoškodbeno vedenje bistveno razlikuje od samomorilnega, pa strokovnjaki tej skupini pripisujejo možnost večjega tvega . Nu- 1 Ko- nec Juričič, dr, med., predstojnica oddelka za socialno medicino v zavodu in vodja skupine za preprečevanj e samomorov v celjski regiji, je ob tem opozorila, da mora- jo biti deležni posebne pozornosti še mladi z duševnimi motnjami, tisti, ki so izpostavljeni dolgotrajnemu fizičnemu, psihičnemu in spolnemu nasilju, mladi, ki preveč pričakujejo sami od sebe, in mladi s tveganimi vzorci vedenja. Psüiolog in psihoterapevt iz Svetovalnega centra za otroke, niladosuiike in starše v Mariboru Heliodor Cvetko pa je posebno pozornost namenil Konec Juričič vsemu tistemu, kar mlad človek potrebuje za uspešno soočanje z življenjem. Največ mu lahko nudi družina, ki pa pri lem svojem poslanstvu potrebuje pomoč, česar pa se naša družba očimo ne zaveda, »Svetovalni centri za mladostnike in starše so prepuščeni lokalni politiki,» je ugotovil na osnovi podatka, da v Sloveniji delujejo le štirje svetovalni centri. Tudi v Celju že zelo dolgo čakamo nanj, MBP Ambiciozni načrti inštituta Konec aprila je Tina Širše ustanovila Javni zavod Inštitut za okolje in prostor, katerega soustanoviteljice so tudi Občine Šentjur, Zreče in Gornji Grad. Potem ko je odlok o ustanovitvi javnega zavoda v maju sprejel tudi Šentjurski občinski svet, so se člani sveta inštituta v ponedeljek zbrali na ustanovitveni seji, kjer so ponovno razgrnili razloge za njegovo ustanovitev ter predstavili načrtovane projekte. Člani sveta zavoda, v katerem funkcijo vršilke dolžnosti direktorice opravlja doc. dr. Cvetka Ribarič La- nik, s a seji, ki s Ustanoviteljica Tina Širše v svetu predstavlja interese štirih zaposlenih. Na seji so govorili tudi o načrtovanih dejavnostih Inštituta za okolje in prostor. Po besedah predstavnika želijo z ustanovitvijo zavoda odgovoriti na vedno večje potrebe po sonaravnih rešitvah ekoloških problemov, spodbujati razvoj izobraževanja na tem področju ter se vključiti v uspešno črpanje sredstev iz evropskih skladov v prihajajoči finančni perspektivi. Pri tem dajejo prednost sodelovanju s tujimi in z domačimi i centri ter pov ili naj bi se t urejanja poi ekoremedia celov ja SOI kmetijskih površii ogrščico in pridel, dizla. Cilji inštituta so Ijeni dokaj ambicic izvedbi proiektov pravili v Ipavče jeh poslovnik o delu sveta in statut inštituta ter izvolili predsednika in namestnika. Predsednik je postal Edi Peperko, sicer namestnik direktorja šentjurske občinske uprave in predstavnik občine kot soustanoviteljice inštituta, njegovi namestnik pa prof. dr. Franc Batič. Svet zavoda sestavljajo še doc. dr. Pavel Gantar, predstavnik ustanoviteljice, mag. Bernarda Podlipnik, vodja Sektorja za javne službe varstva okolja na Ministrstvu RS za okolje in prostor kot prednosti, ter kot nadomestna članica mag, Nevenka Col-narič prav tako z Ministrstva RS za okolje in prostor. - Št. 71-8. sc postč področju Kol 1 part! vodih , bo pri vi med r, , želijo erje v razvoj ekoloških programov, kadrov, človeških virov ter turističnih programov, ustvarjanje razvojnih prednosti in koordinacijo razvojnih programov, pi čemer v ospredje med drugim postavljajo celostni razvoj podeželja in prestrukturiranje kmetijstva. Že v letošnjem letu so si zastavili izvedba več projektov, na območju celjske regije velja omeniti predvsem ravnanje z odpadki v Meji Šentjur, nadzor nad vodnimi telesi in emisijami v šentjurski občini, kjer se bodo uk- 11 DOGODKI Metla in točna ura za hmelj Na savinjskih hmeljiščih bo spet manj hmelja Namakanje hmeljišč postaja nuja -hmeljarje? Bo sorta dana spet dvignila Obiranje hmelja je v teh dneh doseglo višek. Končali naj bi ga prihodnji teden, pri čemer kaže, da bo letina še slabša, kot so se bali hmeljani. Poleg leüne, ki bo menda pokrila zgolj stroške, jih tare obilo drugih težav. Nekatere med njimi smo spoznavali ob pomoči Irene Friškovec, specialistke za hmeljarstvo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. V Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) v Žalcu po besedah direktorja Darka Simonti-ča ocenjujejo, da bo v pri- ton naj bi ga pridelali, slabša bo tudi kakovost. >>Za slabši pridelek so krive predvsem temperaturne razlike, hme- Jjarji so se enkrat srečev. vročino, drugič s memo razporejen le padav Vse to je vplivali nje in avgusta na nje hmelja. V bis tvu cele možno vzpostaviti samo pri sajenju novega nasada. Nadzemno namakanje pomeni razpeljavo cevi ob rastlinah, pri čemer cevi po obiranju odstranijo. Primeri dobre prakse Prvi (in zaenkrat edini), ki je letos v Savinjski dolini namakal hmeljišča s kapljičnim namakalnim sistemom, je Boštjan Škrabar iz Šempetra. Pri Škrabarjevih pridelujejo hmeij na 19 hektarjih. Vsa hmeljišča sicer namakajo, približno polovico nasadov hmelja pa so opremili s kapljičnim sistemom. »Prvič smo namakali že 15. junija, saj je hmelj posajen na izrazito peščenih tleh. Kar groza me je, ko se spomnim na dogajanje pred dvema letoma, na sušo leta 2003, ko smo vse dneve in noči namakali z bo-benskimi namakalniki - >ro-lomati< - črpalke so nenehno >laufale< in motUe sosede. 5 stopi n se v to ni bilo pogojev, ki bi bili optimalni za razvoj hmelja,« pravi Simončič in opozarja na še en problem, ki zadeva površine: »Pri rodnih nasadih ni bistvenih sprememb, te nastajajo pri obsegu premen. ki so se zmanjšale skoraj za sto hektarjev. Za toliko se je zmanjšal tudi obseg žičnic oziroma možnosti za pridelavo hmelja,« V IHPS-ju hmelj pridelujejo na 25 hektarjih - na teh zemljiščih opravljajo poskuse z žlahtnjenjem, gensko banko in druge tehnološke poskuse, preučujejo varstvo hmelja ter izvajajo poskuse z namakanjem - to je namreč eden od velikih izzivov, ki čaka hmeljarje. »I\jdi mi zagovarjamo kapljično namakanje. tako zaradi manjše porabe vode kot možnosti dodajanja gnojil,« omenja Si-0 se od- ločili a podzem , vendar likapl stavljal sistem „. Tudi zato smo se odločiU za kapljični sistem,« pripovedu ie Škrabar in doda, da je to velika naložba, vendar se zaveda, da brez tega ne gre. Odločitev je bila nekoliko lažja, saj ni potreboval toliko dovoljenj, o katerih tarnajo hmeljarji -v bližini je namreč vodni vir, za kapljično namakanje pa je preprosto preuredil obstoječi sistem. Kakor zatrjuje, se v kap-Ijičnem sistemu porabi do 70 odstotkov manj vode kot pri klasičnem namakanju, ko »polivajo« celotna hmeljišča. Rezultati malce drzne odločitve so že vidiu: »Letošnjo letino bi ocenil kot slabo povprečje. Ni, kot bi morala biti, vendar bi se soočili s pravo katastrofo, če ne bi nama-kah,« pripoveduje Škrabar, ki je v teh dneh kar precej obremenjen. »Podnevi obiramo, ponoči pa hmelj še su- m a »IHPS ne dobi več denarja za namakanje, manjša je podpora svetovanju, tako da je vprašanje, kako hmeljarjem zagotavljati potrebne informacije,« je omenil Seveda je na hmeljiščih v teh dneh tudi veliko sezonskih delavcev, saj kljub strojem brez ljudi ne gre. Delavci prihajajo večinoma iz bivše Jugoslavije. Vinko Drča se je odločil za pomoč Romunov, čeprav tudi tu ni šlo brez zapletov. »Namesto enajst jih je prišlo samo šest. pa še to drugi, kot smo se prej dogovorili. V Španiji lahko delajobrez delovnih dovoljenj in vlze, tako da so odšli tja. Sam pa moram še enkrat v Budimpešto po >šUmpiljke<...« Slovensko doslednost smo lahko opazovali kar skozi okno - pri sosedu so policisti spet kontrolirali dovoljenja, ■nidi Drča je že bU deležen njihovega obiska. Škrabar od drugih hmeljarjev ne izstopa samo po namakalni novosti - je namreč eden redkih, kjer v družini ni hmeljarske tradicije: »V bistvu sem začetnik, saj sem hmelj začel pridelovati pred desetimi leti. Doma smo se dogovorili, takrat sem imel 18 let. Kaj bi drugega? Živina je tako tako, na zemlji bolj žalost... Tako sem se sproti učil hmeljarjenja, pomagala sta mi oče in stric in tudi strokovni delavci, da o >sla-rih< hmeljarjih z njihovimi nasveti ne govorim. Pa saj takrat nismo vedeli, kaj bo odločitev potegnila za seboj -če bi vnaprej vedeli, se verjetno ne bi odločili. In če se danes ozrem nazaj, bi rekel, da je bila to res pogumna odločitev.« V sušilnici Sušenje hmelja je eno zahtevnejših opravil, ki ga, vsaj tako smo spoznavali, hišni gospodarji skoraj nikjer ne dajo iz rok: »Koga drugega ne gre spustiti zraven. Če je kaj narobe, se lahko jeziš nase in si pač sam kriv. Drugače pa ..,« je povedal Boštjan Škrabar. Sušenje hmelja je, ker smo ga pač zmotili v su- V Boš^an Škrabar ilnici, podrobneje predst il Vinko Drča iz Grajske v . Jasi , da t hmelj prej obran in prebran, tako da zdaj govorimo le še o kobulah- Letošnje so drobne, zato ne bo prave teže in tudi zato bo manj pridelka. Prvi vtis je, da imajo marsikje v hišah slabše pometeno, kot je v sušilnicah hmelja: »Brez meüein točne ure v sušilnici ni nič,« se je urno vrtel Drča v prostorih, ki bi jih ihko \ okobt • sušil- Št.71 -8. s niči zložene v treh etažah, jih spuščajo od zgoraj navzdol. Vsako plast posušijo v šestih urah, tako da kobule osušijo na 8 odstotkov vlage. »Če je hmelj premalo suh, se lahko pokvari, a če je preveč, tudi ni v redu. Vsaka napaka je lahko katastrofa,« pove Drča. Po sušenju kobule presujejo v navlaževalne komore, kjer jih navlažijo na 10-11 odstotkov vlage (nekoč so hmelj navlažili tako, da so ga zložih na kup in »poš-pricali«), da se ne drobijo in se lepše stisnejo. Hidi ta postopek ni preprost, predvsem zaliteva veliko tehnologije in strojev. Dobre tri ure kobule vlažijo z zunanjim zrakom, nato jih približno štiri ure še homogenizirajo, torej poskrbijo za enakomerno navlaže-nost- Sledi pakiranje, spet ob pomoči tekočih trakov in »preše«, v vreče oziroma kocke. Postopek se sliši dokaj zapleten, vendar praksa le prinese svoje. »Splošnega recepta ni. Seveda lahko govorimo o strokovnih nasvetih, marsikaj se lahko tudi naučimo iz teorije, toda vsaka sušilnica ima svojo specifi-ko, ki jo najbolje pozna gos- ptemb«r2006 - Vinko Drča v sušilnici podar,« pravi Drča, ki je vse podatke natančno zapisoval. »Prihodnji teden bomo verjetno končali obiranje, vendar ne bomo preveč veseli. Očitno je letos idealno vreme samo med obiranjem. Kakor kaže, bo aurore polovico, savinjskega goldin^ pa skoraj dve tretjini manj kot lani. Saj na rastlini kobule še kar nekako izgledajo, a ko je obrano, je katastrofa. Tako drobno je vse...« Da bo treba obnoviti žičnice, ki jim je potekla živ-poskrbeti belgijskih in nemških pivovarn, kar zna otežiti prodajo slovenskega hmelja. »Po moje bo treba kmetom podeliti posebno pravico do kmeto-Kar poglejte: vse po- vršin pa I h počne, kar hoče, san maš vpliva. Kolikokra sipoplavlje lakanj ežed mdar stroški i. Leto mo približali meji, pri kateri je hmeljarjenje sploh še rentabilno. 4 do 4,2 evra za kilogram goldinga oziroma 40 do 42 evrov za kilogram alfe pri aurori je minimalna cena, pri kateri lastno delo sploh ni upoštevano, da o naložbah in obnovi ne govori- >. Dejsi dat ini >šel ven<, če ne bo po- nekaterih podatkih naj -žava prihodnje leto le ancirala gradnjo manj- lakaln e velikih na-nov iz časa bivšega Hmezada. To, da gredo vse subvencije (osnovne subvencije za hmeljarje znašajo približno 450 evrov na hektar) in nepovratna sredstva v napoved dohodnine, je problem, s katerim se ukvarjajo mnogi v kmetijstvu. Nova sorta bo dana Drča se je razgovoril še o drugih problemih, med drugim tudi o propadu manjših ker ob a' jeni ustrezni zadrževalniki. Zdaj v eni uri dobimo vodo s ceiili Trojan! Poznam tudi primere, ko hmeljarji zaradi sosedov ne smejo več ponoči obirati ali početi drugih opravil,« Takšne probleme, meni Drča, bo morala urediti država, Ker na svetovnem trgu tisti trije odstotki slovenskega hmelja ne pomenijo prav veliko: »Če hmelja ni, je, grdo rečeno, vsak tlrek zlato, če pa ga je dovolj, še zlato ni več zlato,« Dejstvo je, da so v Savinjski dolini skoncentrirani tehnologija, znanje in izkušnje, ki omogočajo napredek. Tudi zato je nekaj skupnega večini hmeljarjev - mnogi že težko pričaku- pomogla k uveljavitvi in tudi ohranitvi ponosa Savinjske doline, ..Nova kandidatka je v fazi prijave, poime- likovala naj bi jo višja vsebnost alfa kislin ter po prvih podatkih večji pridelek,« je povedal Darko Simončič. Seveda bo več znanega, ko bo nova sorta rasla na večjih površinah. Zdaj že širijo obseg pridelovanja, da bi čimprej prišli do tehnoloških podatkov, kot so gostota sajenja, čas obiranja in dnigili podrobnosti, ki še kako odločajo o tem, kako zelena bo Savinjska dolina. URŠKA SELIŠNIK Nprda Je vaša pot namenjena prav k nam! Izvolite našo vizitko! Minister ni obljubil nič novega 15 tisoč novih delovnih mest in 1.200 novih podjetij do leta 2013 - Nove prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje bodo med obrtniki povzročile hudo kri, je opozoril Miroslav Klun v sredo se je v Celju začel tradicionalni 39. Mednarodni obrtni sejem, ki se bo končal 13. septembra. Obrtniki so ministra za gospodarstvo Andreja Vlzjaka, ki je zaradi zadržanosti predsednika vlade odprl sejem, spet opozoril na vrsto svojih zahtev. Minister jih je v odgovor ponudil le julija sprejeti dokumentukre-pov za spodbujanje podjetništva do leta 2013. Minister Andrej Vizjak je v svojem govoru naštel že znane pričakovane rezultate, ki so zapisani v programu ukrepov. Ti naj bi med drugim do leta 2013 zagotovili okrog 15 tisoč novih, kakovostnih delovnih mest, na novo naj bi se ustanovilo vsaj 1.200 podjetij . Močno se bo povečal tudi delež inovacijsko aktivnih podjetij, je še napovedal minister in navedel še nekaj dm-gih ciljev, ki naj bi jih uresničili v tem obdobju. Delež izvoza proizvodov visoke tehnologije naj bi se v celotnem izvozu s sedanjih 5,8 odstotka povečal na 15 odstotkov, delovati naj bi začelo vsaj pet gospodarsko-razvojno-logi-stičnih platform, problemi financiranja podjetij z visoko rastjo naj bi se omilili. Na letošnjem 39. Mednarodnem obrtnem sejmu se na okrog 60.000 kvadratnih metrih, kar je največ doslej, predstavlja več kot 1.500 razstavljavcev iz 34 držav. Direktor družbe Celjski sejem Franc Pangerl pričakuje, da si bo sejem v osmih dneh ogledalo več kot 170 tisoč obiskovalcev. Med njimi naj bi bilo še več tujcev kot prejšnja leta. Da so vsi ti cilji uresničljivi, ga prepričujejo nekateri dosedanji dosežki. Med drugim tudi projekt »vse na enem mestu« za samostojne podjetnike, ki ga bodo kmalu razširili še za registracijo podjetij. V zadnjem času so po Sloveniji odprli tudi veliko poslovnih con, preko Slovenskega podjetniškega sklada, kjer agencije Borisu Klančniku, ki ga je povabil kona o dohodnini, ki predvideva tri davčne razrede, in tudi to, da se meja obdavčevanja po normiranih odhodkih poviša s 6 na 10 milijonov tolarjev. Čeprav še vedno vzna-jajo pri 12 milijonih. Še zlasti jih veselijo administrativne poenostavitve. »Vsi nakazani pozitivni pre miki, ki jih napoveduje davčna reforma, ne bodo ublažili razburjenja, ki ga bodo med obrtniki povzročile nove prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje,« je opozoril Klun. Če bo obveljalo 8,4 milijona tolarjev prihodkov za spodnjo predvideno osnovo 500 evrov, bo 10 dvignilo kri v žilah več kot 17 tisoč samostojnim podjetnikom. Ti bodo namreč morali plačati kar 1,8 milijarde tolarjev več v zdravstveno blagajno- Klun je zato pozval vlado, naj o predlaganih rešitvah temeljito premisli. Napovedal je tudi, da Obrtna zbornica Slovenije ne bo odstopila od še nekaterih drugih potrebnih sprememb za razbremenitev obruiikov, ki so zapisane v zahtevali slovenske obrti. JANJA INTIHAR Fnlo: GRF.OnR KATTČ je letos za razvoj in naložbe v novo tehnološko opremo na voljo 6,5 milijarde tolarjev, so se tudi izboljšale možnosti dostopa do kapitala, Minister Vizjak je še napovedal, da bo že v kratkem pripravljena tudi strategija za vključitev podjetniških vsebin v redni šolski sistem. Obrtnikom bo zavrelo Da se je v zadnjem obdobju za obrtnike marsikaj obmilo na bolje, je poudaril tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun. »Upamo, da bo nekaj naših žalitev odpravila davčna reforma, saj so avtorji v precejšnji meri upoštevali nekatere naše zahteve. Vendar bomo dokončno oceno lahko povedali šele potem, ko bomo vse zakonske predloge natančno preučili,« je povedal Klun in dodal, da obrtniki pozdravljajo predlog za- isAr -KIMIlUJIIimSIlIDIlIUHI Movoli.ilaiglil»ii!i finančne ugodnosti. Kot je dejal vodja poslovne enote Celje Roman Nussdorfer, je poslovanje obrtnikov vedno zelo konkretno. Zato je tudi njihova ponudba pripravljena tako, daje dosegljivav najkrajšem možnem času in brez nepotrebnega izpolnjevanja obrazcev. »Se pa razume, da mora biti ponudba konkurenčna, sRnančnimi ugodnostmi in pripravljena individualno. Pisana je na kožo obrtnikom in prepričan sem, dabo doživela pozitiven odw, - je še povedi Nussdorfer Promocijsko besedilo \Wnc stiskalnic« LANCMAN™ Hidravlični cepllniki drv - veliUosü: 35/80/120/170/250 L l\ ' velikosti: 1NOX.I, Urvammv-Klnoiicm 6/8/10/13/16/22 tf(;OMARK Somart. d.o.o. Steleev^ lHr»*to4Sei. mmmmmm >''«*«>pa kMdiK mmmišmm si-ssosvransko^ «s/tmism Bmail:srapar.lb§siol.net J sn^ViR pvG okna in vrata iBl 03/7BI5SS0,faiD3/78Q 55 9S 3320^IIHE,iekH»ki3 ^ m Imamo kar iščete. VOßNE STISKAUNflCE IZDELKI U. NERJAVNEOAJEKIA Žagar Bogomil vo -KLJUCAVNI 4 681 214 ^ ORODJARSTVO - KLJUČAVNIČARSTVO s.p., •lbvaini§ka cesca 7, 5312 Prebold Tel.: 031705 34 70 Fax: 031705 34 71 Gsm:041 - stiskalnice za "prešanje" sadja velikosti 120 in 1601. • nagibna varianta-enostavno polnjenje in praznjenje - kvalitetna izdelava, ugodne cene • izdelana iz nerjavnega jekla_ & -MEŠAIJ- SE BARV (več tisoe barvnih nlans) TRGOVINA " BARVE LAKI Leveč 56, 3301 Petrovče telefon: 03/5471 718 faks:03/5471 717 " strokovno svetovanje GSM; 041/612-240 UGODNO! e-pošta:ara@ara.ban/e.si LESOL WZURA ZA IfS V REFJ2I • 9 BARVNIH TONOV http//:www.afa-barve.si _ U9aOOSfffalitor(od5l) - Št. 71- 8. september 2006 - •čopiči, valji, orodja, itd. Inovatorji še vedno sami Slovenskim inovatorjem, ki tudi letos sodelujejo na MOS-u, je po besedah strokovnega vodje njihovega združenja Marijana Steleta v svoje vrste uspelo privabiti že več kot dva tisoč inovatorjev in malih inventivnih podjetij iz vse Slovenije. Pred dvema letoma so začeli z 20 inovatorji, zdaj jih je 1.170, kar je zelo velik uspeh, je povedal Marijan Stele. Slovenski inovatorji se s svojimi izdelki predstavljajo tudi v tujini, kjer zlasti cenijo njihovo tehnično znanje. Kmalu se bodo odpravili v Nemčijo ter v Bruselj in Seul, vendar vse brez državne pomoči. Tako kot v minulih letih bodo večino stroškov plačali sami. Pomagali jim bodo le v Evropskem združenju inovatorjev. Na letošnjem sejmu se predstavlja dvajset inovatorjev, na njihovem razstavnem prostoru pa je mogoče videti marsikaj zanimivega, Na primer igro za razgibavanje malih sivih celic, spodnjice z mestom za prezračevanje, hišice za smeti, tehnična orodja, okna in glasbila. JI TOČ DOGODKI O celiš- Celjski zlatarji spet na vrhu Z razstavo v Celju obudili že skoraj pozabljeno tradicijo - Dobro ime odpira vrata v novih državah nekdanje Jugoslavije Zlatarna Celje je v sredo zvečer pokazala, da je spet velika. Da je spet najpomembnejša in najbolj znana proizvajalka nakita v Sloveniji ter ena največjih tudi v Evropi. Z razstavo nakita, ki ga je tako kot v »starih« časih odprla na Isti dan, ko se je v Celju začel Mednarodni obrtni sejem, je prepričala Celjane in najbrž tudi vso Slovenijo, da so hudi časi mimo. Naj spomnimo, da je Zlatarno Celje po finančnem polomu, ki se je leta 1997 končal s stečajem, leta 1999 kupilo podjetje Al - inženiring, management in consulting. Z nakupom in s svežim kapitalom se je začel njen ponovni vzpon. V podjetju, ki je razpredlo prodajno mrežo po vsej bivši Jugoslaviji, dela danes okrog 300 ljudi. Nj ihov letni prihodek ves čas raste. Tako so na primer leta 2001 imeli 1,6 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, lani pa že skoraj 2,6 milijarde tolarjev. Preteklo leto so zaključili z 230 milijoni tolarjev čistega dobička. Poleg svojega železnega repertoarja, nakita, ki zajema večino proizvodnje, imajo še vedno program dentalnih zli- tin in drugih izdelkov za sto-maproietiko, kjer so vodilni proizvajalci, ter program industrijskih izdelkov iz plemenitih kovin. Direktor in lastnik Bojan Albreht pravi, da so si že pred leti postavili jasen in dolgoročen razvojni koncept: postopno osvajanje najprej domačega in nato še tujih trgov z vsemi tremi programi- Seveda prvenstveno v proizvodnji zlatega nakita. Zakaj ste se ravno letos odločili, da v Celju ponovno razstavite svoje izdelke? Preprosto zato, ker smo zopet dozoreli. Najbrž se mnogi še spominjajo, da je bila zadnja tovrstna prireditev leta 1992. Sledilo je sedem težkih let, ki so se končala s stečajem. Potem je očitno moralo preteči še enkrat sedem let, da smo ponovno prišli do točke, kjer si lahko privoščimo takšno prireditev. Je zlatarna danes večja, kot je bila pred sedmimi leti? V določenem pogledu je. Kljub temu, da zaposluje trikrat manj ljudi kot v starih časih, je naš oblikovalski tim močnejši kot kdajkoli. Presegli smo tudi število lastnih prodajaln. Na območju biv- Vsi vidnejši dosežki in unikati Zlatarne Celje bodo do 13. septembra na ogled v celjskem Likovnem salonu. Med njimi so tudi izdelki 2 ki jih je zlatarna z internim razpisom pozvala, naj izdelajo kos nakita po lastni zamisli. Pljučni bolniki na Rogli v soboto, 9. septembra, bo n Društva pljučnih i i Rogli 12. letno srečanje likov Slovenije, katerem pričakujejo preko 400 bolnikov. Osrednjo pozornost bodo namenili povezavi med okoljem in vplivom zraka na zdravje pljučnih bolnikov. "Kvaliteta zraka se zaradi človekovega delovanja spreminja. Vsebuje vse več ogljikovega dioksida in monoksida, prašnih delcev, metana in hlapnih snovi, ki so zdravju škodljivi in še v večji meri vplivajo na zdravje ljudi z boleznimi SUKOPLESKARSTVO IN POUGANJE PODOV IZPUSTIČNIHMAS IN PARKETA Še Jugoslavije ter v Rusiji in Belonisiji imamo že skoraj sto prodajnih mest. Nekdanja zlatarna tega ni nikoli imela. Sedanji uspehi vas najbrž ne bodo uspavali. Naš cilj je zelo jasen že od samega začetka. Čim bolje, s čim več lastnimi prodajalnami želimo pokriti celotno območje bivše Jugoslavije. Odpirajo se nam sicer tudi druga tržišča, vendar smo novim državam bivše Jugoslavije, kjer je blagovna znamka Zlatarna Celje še vedno izjemno močna in iskana, dali prednost. Zato v te države, ki so naš najpomembnejši izvozni trg, tudi največ vlagamo. Drugače je v Rusiji in Belorusiji, pa tudi v Avstriji in ostalih sosed- njih državah, kjer si poti ne utiramo z imenom, ampak predvsem s svojimi oblikovalskimi dosežki. Pred sedmimi leti ste se z nakupom zlatarne podali na dokaj negotovo pot. Vam je žal truda? Nikakor ne. Vesel sem, da je Zlatarna Celje spet v takšni formi, kol je bila nekoč, in upam, da bo tako še dolgo. Nenazadnje obstajaže 162 let. Zolim ji najmanj še kakšno stoletje. In to zelo uspešno. Boste vzlatarni tudi v prihodnje ostali kot lastnik? Vsekakor. Niti slučajno ne razmišljam o umiku, saj smo vse, kar smo sejali sedem let, začeli žeti šele zdaj. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATiC dihal. Ko naraste koncentracija teh snovi v zraku, pride do poslabšanj bolezni dihal, zato so pljučni bolniki zainteresirani za bolj zdrav zunanji zrak,« razlaga predsednica društva primarij Majda Ustar I^tkovič. V Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije z raznimi akcijami spodbujajo k različnim ukrepom za bolj zdrav zrak, hkrati pa želijo opozoriti na vlogo dreves in gozdov. »Rogla s svojo gozdnato poraščenostjo predstavlja pljuča Slovenije, zato bomo ob tej priložnosri zasadili tri drevesa v opomin, kaj predstavljajo drevesa in gozdovi v varovanju zunanjega zraka,« je povedala koordinatorka srečanja Barbara Latkovič. Na srečanju pa udeleženci ne bodo samo poslušah predavanj, temveč bodo skušali poiskati koiikietne rešitve za bolj zdrav zunanji zrak, med katere zagotovo spadajo omejevanje transporta, racionalno ogrevanje stanovanj, zmanjšanje gozdnih požarov, redno objavljanje mejnih in drugih vrednosti snovi v zraku. AB www.noviteiinik.coin I etPl I partner i luijlwljm oHiisom r<^^ODARSTVO Zdaj še hitri internet Celjski kabelski si stem v kratkem na optičnih kablih - Nova ponudba zajema ob Internetu in kabelskih TV-programih še telefonijo bo Podjetje Elektro Turnšek kratkem močno razši-ilo ponudbo v svojem celjskem kabelskem omrežju. Uvajajo namreč Li. hitri internet, napovedujejo pa tudi zanimive paketne ponudbe celovitih storitev, ki vsebujejo dostop do Interneta, telefonije in kabelskih televizijskih programov. »Priprave za namestitev novih optičnih kablov so v Celju pred koncem. Z namestitvijo teh sodobnih kabelskih povezav bomo uporabnikom omogočili hiter dostop do Interneta in še nekaj novih storitev, tudi tako imenovano IP-televizijo in IP-telefonijo,.< pravilastnik podjetja Janko Turnšek. Za zdaj bo ponudba omejena iia šest celjskih mestnih četrti [MČ). Gradnjo jaškov, v katere bodo namestili nove optične kable, končujejo v Novi vasi, na Hu-dinji. Otoku, v MČ Slavka Šlandra, Savinja in na Lavi. »Optične kable, za več kot 100 kilometrov jih bo, bomo začeli nameščati prihodnji mesec, nato jih homo vlekli do vseh blokov in znotraj njih, pač glede na odziv uporabnikov, od stanovanja do stanovanja,« obljublja Turnšek. Vzporedno bosta tako znotraj celjskega kabelskega omrežja že v kratkem dostopna dva sistema - klasičen po koaksialnih in nov po opt. prejer sialnil 1 kabi »gočaj e hitrosti prenosa pod; kov in združevanje telefonije, ponudbe kabelskih TV-sporedov in interneta. V dobrem letu prepredeno Celje v novih paketih ponudbe bodo tako poi cenejših paketih, I a način h bodo nrdki dobivali po koak-1 kablih, in v nekoliko h, a zato hitrejših, po opdčnih kablih. Ko bodo ti nameščeni, bodo nanje, glede na odziv in želje uporabnikov, počasi prestavljali vse zainteresirane. «Vendar to ne bo šlo tako hitro,« opozarja Turnšek. »Najprej bodo na vrsti uporabniki v skupinah stanovanj, v blokih, potem bodo prišla na vrsto posamezna stanovanja. Kjer se bo izkazalo večje zanimanje naročnikov, bodo dobili prednost. Janko Turnšek napoveduje, da bo ponudbo inter-netnib in drugih storitev v zelo kratkem času razširil še v Zreče, Rogaško Slatino in Slovenj Gradec, prihodnje leto pa še v več drugih krajev, kjer imajo kabelski sistem. Cene bodo odvisne od že-lenili storitev. Najcenejši paket ponudbe, ki omogoča dostop do interneta, telefonije in kabelskih TV-sporedov in bo dostopen po obstoječem koaksialnem omrežju, bo stal približno pet tisočakov mesečno. Hitrejši internet bo za približno tisočaka dražji. »Z naraščanjem hitrosti raste tudi cena,« pravi "tanšek. V Celju je na ponudbo in-ternetnega dostopa preko Turnškovega kabelskega omrežja priključenih že več kot dva tisoč uporabnikov. »Z novo poceni ponudbo, ki jo bomo začeli tržiti v oktobru, bomo konkurenčni in menimo, da se bo tudi zanimanje povečalo, s tem pa tudi število uporabnikov,« pravi Turnšek. Na vprašanje, kakšne so prednosti naročnikov, če se odločijo prav za eno od njihovih ponudb, pravi Turnšek, da so te v zelo razvejanem kabelskem sistemu, ki omogoča hitro in širokopasovno ponudbo na daljših razdaljah. »Prednost v urbanih območjih pa bo prenos > datkovpo optičnih k; vsakega stanovanja brem letu dr krito celotno ilihdo 1. V do-ijimi po-ie Celja.« TV-programi : zamikom di poni linja in boljša se tu-dba kabelske televi-^nec meseca bomo uvedli v ponudbo nov program Šport klub, v katerem bodo gledalci lahko spremljali 24 ur športnih prenosov in posnetkov ob slovenskih komentarjih,« napoveduje Turnšek. n paketi) . uja Elektro TUrnšek 45 analognih programov, ista ponudba se ponovi v osnovnem digitalnem paketu, sledijo pa še paketi plačljivih digitalnih programov, za gledanje katerih potrebujete poseben dekoder. Uporabnikom je skupaj na voljo več kot sto programov v digitalni ponudbi. Ob hitrem internem je pri nas vse več zanimanja tudi za nove ponudnike telefonije. »Naša paketna ponudba zajema telefonijo po kabelskem sistemu. Ti klici bodo znotraj omrežja brezplačni, ostah klici, tudi klici v tujino, pa bodo po konkurenčnih cenah, podobnih cenam drugih ponudnikov.« Se eno novost uvajajo v naslednjih mesecih. Gre za zadnji hit TV-ponudbe, lako ime-id- bo, ki bo v oddaje pogledal kak dan kasneje. Ah, na primer, prekinil gledanje oddaje ali filma in ju do konca pogledal z nekajdnevnim zamikom. Novost in prednosti IP-televizi-je predstavljajo te dni na MOS, v hah L. Za uporabnike je ob cenovni ugodnosti vse bolj pomembna tudi varnost in zanesljivost omrežja, tako pri spremljanju TV-sporedov kot pri telefoniji, še zlasri pa pri uporabi interneta. «Zanesljivost našega kabelskega sistema je vsak dan večja. Tudi izpadov je malo. Zgodijo se pri kakšnih komunalnih delih, ko presekajo kakšen kabel, pa nas o len ne obvestijo,« trdi Turnšek. nudijo uporabni standard varnost ponudniki inter-BRST Prav kom kot C clt^centcar nakupovalno vse središče celja najboljše HIMALAJSKA SOL čala gledanje 1 mov z zamikoi bo lahko želer fazi omogo-2 TV-progra-1. Uporabnik 5 sporede ali Kdo bo letos slovenska gazela? Z razglasitvijo Primorsko-notranjske gazele, se bo 12. septembra začel izbor najuspešnejših regijskih podjeüj, ki ga letos prvič organizira Časopisna hiša Dnevnik. Izbor ostalih regijskih gazel se bo vrstil do oktobra (Savinjsko-zasavska regija bo na vrsti 12. oktobra), razglasitev Slovenske gazele pa bo 3. novembra. Pri izborih tako na regionalni kot nacionalni ravni ves čas tvorno sodelujejo strokovni organi projekta - svet gazel, metodološka skupina, projektna skupina in svet pokroviteljev. Uredništvo gazel pa je na pod- lagi usmeritev in meril, ki jih pripravlja metodološka skupina, že izbralo nominirance po posameznih regijah. Medtem ko so imena za ostale regije že znana, jih bodo za savinjsko-zasavsko regijo objaviU nekoliko kasneje, saj pogovori s kandidati še potekajo. Med finaliste izbora za zlato gazelo se bo uvrstilo šest zmagovalcev regijskih tekmovanj. Naj spomnimo, da je lani naslov najbolj uspešnega slovenskega hitro rastočega podjetja pripadel celjskemu Engrotušu. Človeško telo je zgrajeno Iz vode in soli. Za naše telo je sol Izrednega pomena, brez nje nI osmoze, ki je predpogoj za presnovo v celicah. Sol omogoča prenos impulzov po telesu. Brez nje se ne bi mogli niti gibati niti razmišljati. Za industrijske namene in namene konzen/iranja je potreben natrijev klorid. Ostanek, naravni elementi, so obravnavani kot nečistoče in jih, enako kot pri sladkoriu, v procesu predelave odstranijo. Znanost je sicer že ugotovila, da ima ta čisti natrijev klorid precej škodljivih učinkov in zato velikodušno vrača soli dva od 84 odvzetih elementov: jod ali morska sol je brez prisotnosti elementov, ki soli v telesu omogočajo njeno izvirno delovanje. Pri tistih redkih proizvajalcih, ki še ponujajo neočiščeno morsko sol. ]etežavavtem, dajernorje, iz katerega so jo pridobili, že dolgo časa neužitno. Himalajska kristalna sol je periodni sistem elementov v mal er e 84 Rezultat uživanja ts je nastanek edema čanje tekočin v tele; vu. Med ostali zastajanje teke povzroča esoli Kretzer prevzema Hišne aparate v zadnji številki Novega tednika smo pisali o odhodu direktorja nazarskega podjetja BSH Hišni aparati Matjaža Lenassi-ja v Alpino. Zdaj je znano, da ga bo na mestu direktorja podjetja v Nazarjah nasledil Hendrik Kretzer, direktor prodaje in marketinga. Poleg njega bo Boštjan Gorjup od začetka oktobra odgovoren za gospodarjenje, Andreas Liebl, ki v Nazarje prihaja kot nov član uprave, pa za proizvodnjo, razvoj in nabavo. Gor- jup je doslej opravljal funkcijo finančnega direktorja, Liebl pa je vodil tovarno BSH v Michalovcah na Slovaškem. Novi direktor Hišnih aparatov, ilendrik Kretzer, je član vodstva od decembra lani in bo vodenje podjetja prevzel s 1. novembrom. Podjetje BSH Hišni aparati v Nazarjah razvija in proizvaja male gospodinjske aparate, hkrati pa iz Ljubljane prodajno in marketinško vodi celotno regijo jugovzhodne Evrope. US - Št. 71-8.8« povečuje telesu in lullta. žolčni in ledvični kamni ... Toliko kolikor je uživanje navadne soli strup, Je uživanje slanice kristalne himalajske soli zdravilo. Kamena bela sol tov (dejansko vsi, razen plemenitih plinov). Najbolj pomembna razlika med soljo in kristalno soljo je v tem, da je bila kristalna sol milijone let izpostavljena takšnim pritiskom, daje postala kristal. Kar pomeni, da so tako majhni, da Jih lahko naše celice z lahkoto vsrkajo in presnavljajo. Elementi v kameni soli so praviloma veliko večji in ne morejo preitrv celice, zato za telo ne predstavljajo uporabnega vira teh dragocenih snovi. Himalajska sol zelo spodbuja os- mozo, kamena pa jo zavira. Zaradi tega Je uživanje slanice iz kristalne soli (rečejo ji tudi himalajska ali ayurvedska kristalna sol) za telo podobno ua-vanju mineralnega napitka. Kako uporabljamo himalajsko kristalno sol? Uporabljajte jo za soljenje Juh, solat in kuhanih jedi. Delček jo lahko imate v kopalnici in z njo si namažite pazduhe in stopala po tuširanju. Slanica ne ustavlja potenja, ustavlja pa razkroj bakterij, ki pov^ zročajo slabe vonjave. Sol in sladkor zagotovo nista živili, ki ju telo potrebuje v velikih količinah. Ob izbiri manj predelanih izdelkov pa njune znane škodljive učinke precej zmanjšamo, včasih celo obrnemo v našo korist. Še več informacij dobite v specializirani trgowni za zdravo prehrano BIOTOPIC v CITYCENTRU. BIOTÖPIC clt^center nakupovalno vse središče celja naibaljše Ste morda radovedni, kakšni so vaši HOLESTEROL, SLADKOR, KRVNI TLAK? S tem kuponom vam jih v poletnih mesecih vsak torek od 16. do 19. ure v hiši zdravja Biotopic (v nadstropju) brezplačno izmerimo. Vabljeni! 8 AKCIJA Ml FOTOGRAFIJA POLETJA 2006 Poletje pod klobukom AKCIJA Zaključek letošnjega izbora se počasi približuje, a še vedno nam pridno pošiljale svoje poletne in zlasti počitniške fotografije. Daleč največ jih prikazuje otroško igro in veselje, veliko pa je tudi takšnih, v katerih najdemo pridih prepogosto pozabljene romantike. Slednje se odraža tudi s fotografij deklic, ki so letošnje poletje preživljale s klobukom na glavi. Inna Uspenski, Teharska 13,3000 Celjevobjektiv svojega aparata deklico, ki le razposajeno poskakovala m pri tem v zrak metala tudi slamnik. Moje poletje na mojem planetu je naslovila serijo štirih fotografij, pri čemer objavljamo tehnično in kompozicijsko najbolje ujet trenutek, čeprav je morda motiv na dveh od preostalih treh še nekoliko boljši. Inna si je s svojo fotografijo prislužila majico NT&RC. Nostalgija po starih časih je naslov fotografije treh deklic, ki so v starinskih oblačilih sedle na obzidje celjskega Starega gradu. Fotografija je delo Danice Gobec, Spominska 5. 3000 Celje, ki bo za nagrado prejela dežnik Foto Zoom, Nasmeh za mamičin objektiv pa je poziranje svoje Ne-)e preprosto naslovila Klav-dija Turnšek, Na rebri 4, 3270 Laško. K temu, da so očke še bolj nasmejane, je Ne-ji pomagal tudi klobuček, ki je zastiral »nadležne« sončne žarke. Klavdija si je za svojo fotografijo prislužila album za 200 fotografij, ki ga podarja Foto Zoom, Nagrajenci tega tedna lahko nagrade - majico NT&RC, dežnik Foto Zoom in album za 200 fotografij Foto Zoom - prevzamejo v poslovalnici Foto Zoom na ccljski tržnici, S seboj naj prinesejo časopis, v katerem je objavljena nasajena fotografija, ter osebni dokument. Vas pa vabimo, da nam pošljete čim več fotografij, na katerih bo zaznali letošnji poletni utrip - hkrati pa ponovno opozar- A/loje poletje na mojem planetu Nostalgija po starih časih jamo, da v našem izboru Fotografije poletja 2006 lahko sodelujete zgolj tisti, ki nam svoje izdelane fotografije, skupaj s kuponom iz Novega tednika (v zadnjih tednih se nam j e nabralo kar nekaj fotografij brez priloženih kuponov) pošiljate po pošti. Tistih, ki nam jih pošiljate po elektronski pošti, namreč ne upoštevamo. www.iiovitediiik.com ^iSiocelje.com Novi tednik r in ^FmOZOOM e-ceiis|attžte|itec Slandrovtrg,V^enje-nakupovalni čemet --..............„ ščeta P> poletja 2006. ošljite fbriglnalne fotografije s svojega dopusta (na morju, v hribih, na potovanju slipa kar pri vas doma) na naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Vsak teden bomo ^ izbrali in nagradili t fotografije tedna. ' ' % Avtorji fotografij bodo prejeli: s l.majicoNT&RC ' Ä ' 2. dežnik FOTO ZOOM 3. Album za 200 fotografij f OTO ZOOiM Plioncu akcije, ki tio trajala 1 o tednov, pa bomo šbnii ^Ji^bofjk foloarafije. Avtorje teh fakajo lepe nagrade, med drugim digitalni fotoaparat ki ga podarja E.^;S0pust™šk! foto^lfjrfomata tO x 15 cm prtložBe izpolnjen kuponček- s ■ Novi tednik infOIO ZOOM i.e.a i* Ill r AKCIJA 9 Stavba, nekoč dom številnim dnižinam, klavrno propada ob cesti med Kasazami In LIbojami. Liboje» vmesna postaja Še vedno pomembna industrija - Točka, kjer ni ustrezne ponudbe -Pozabljeni? v Libojah, kraju, ki je že dolgo poznan po izdelovanju keramike in nekoč po rudarjenju, so se znašli pred novimi izzivi. Izhodišča za razvoj, ki so bila podana pred leti, nudijo osnovo za delovanje. A so se Libojčani znašli v precepu časa, ko je zgolj tradicija premalo. Skušajo doseči večjo prepoznavnost in videti jasnejšo prihodnost razvoja svojega kraja. Geslo tistih, ki jim nI vseeno za kraj, je; «Naredimo naš kraj gostoljuben, prijeten, prepoznavenln športno aktiven.« Liboje so nekakšna vmesna postaja med Petruvčami in bližnjo Zabukovlco in Grižami ter Laškim, do koder vodi pot preko Košnl-ce. za hribolazce pa tudi preko Šmo-horja. Trejiutno so v kraju najbolj ponosni na novo avtobusno postajo pri šoli in delno urejen vodovod na Bmicl, ki ga bodo dokončali v pri-hodnjlhletih.VLlbojahso predvsem dejavni v športno-turističnem društvu, kulturnem, planinskem, strelskem, upokojenskem, borčevskem in še kakšno bi se našlo. Tako na primer izstopajo dejavnosti članic skupine Melisa, ki skrbijo za družabno življenjein pripravljajo razstave svojih del. Bambi, skupina najmlajših, pa skupaj s starši sadi cvetje v kraj u. prireja tekmovanja in dniženja ter pridobiva nova znanja. Prebivalstvo že nekaj let ne narašča, mladi pa se v kraju znajdejo, kot pač vedo in znajo. Za razvoj kraja je še vedno najpomembnejša industrija in podjetniki oziroma manjši obrUiiki. Dejavnost v KILI Liboje gospodarsko dopolnjujeta Sadjarstvo Mirosan in Liko Liboje. Ponudbe ni Liboje imajo kaj pokazati. Vernike in druge pritegne leta 1990 obnovljena cerkev sv Neže izleta 1780, zanimivo je tudi kužno znamenje iz 14. stoletja, ki leži blizu priljubljenega planinskega doma na Brnici, več spomenikov opozarja na zadnjo svetovno vojno, živi tudi spomin na rudarsko tradicijo z obeležjem v obliki rudarskega vagona polnega premoga pri Podružnični osnovni šoli Liboje, ki se vsako leto, kljub majh- predstavntk turističnega društva, Franc Čretnik, p V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo v torek, 12. septembra. obiskali ZAGORJE PRI LESIČNEM. Na-Sega novinarja boste našlf ob 9. uri v prostorih KD Zagorje, kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! bojah tako ni urejenega ustreznega parkirišča za plezalce, ni ustrezne gostinske ponudbe in prostora, kjer bi ti lahko ostali vsaj dan ali dva, kaj šele, da bi organizirali turistični ogled kiaja. Se pa tega dubiu zaveda domačin Rajko Tratnik, ki pa to v resnici ni. Tratnik živi v »pozabljeni deželi«, kot pravi Zagrebenu, območju pod Šmohorjem. Tamkajšnji pre- NOlHii vimm kraju bivalci se delijo na dve občini, Žal in Laško, kar je zanje popolni nesmisel. Na istem območju tako živijo razdeljeni na Libojčane, Grižane in liste, ki spadajo pod Rečico pri Laškem. Tratnik, ki živi blizu plezalne stene, se ima za Libojčana, čeprav spada pod Griže in ima v mislih projekt, za katerega so že izdelani načrti pod naslovom TUrizem na kmetiji Tratnik, ki bo v dobro Libojam. Postavil bi kamp in šotorišče za plezalce, uredil parkirne prostore in nudil domaČe jedi, za kar pa zaenkrat ni deležen velike podpore v Libojah, se je pa že prijavil na občinski razpis za pridobitev dovoljenja. Črni scenariji Se pa v kraju nič kaj dobro ne piše domačim gasilcem, tenis sekciji in smučišču. Objekt, ki naj bi že pred leti služil nekaterim društvom, med drugim tudi gasilcem, krajevni skupnosti ter nekaterim stanovalcem, je sedaj ostal le (pre)vellk objekt na grbi gasilcev iz Kasaz in Liboj. Zdi se, kot da so jim z odhodom zdravnika in zobozdravnika iz Kasaz ter s preselitvijo društev in sedeža KS v te prostore, vsi obrnili hrbet. Kot da ne bi pred izgradnjo tako velikega objekta obstajali načni o njegovem namenu. In sedaj se nekateri sprenevedajo, nekateri ne vedo točno, komu vse so (pre)velik objekt zgradili, nekateri pa niso več na »položaju« in so se oprali krivde. Objekt pa čaka na dokončanje. Gasilcem naj bi po najboljšem scenariju uspelo dokončati objekt čez približno deset let, do takrat pa bodo «nabirali« denar z dobrodelnimi koncerti, kjer je udeležba spel zgodba zase, in z nabiranjem starega želez-ja po kraju, po nekakšnem preverjenem receptu Romov, kar je bojda moderno Že prihodnje leto se zna zgoditi, da ljubitelji tenisa tega ne bodo imeli več kje igrati zaradi spora TVD Partizan s podjetjem Mirage. Klavrno se dogaja tudi s smučiščem, namenjenim predvsem popoldanski in nočni smuki. Še lani so celotno smučišče poteptali na noge, v stilu bloških smučarjev, saj lastnega teptal-nega stroja nimajo. Stroški teptai-nega stroja naj bi jim »pojedli« precej sezone, zato se poslužujejo storitev SK Gozdnik. Pomoč pričakujejo od Občine Žalec, ki je lastnica nekdaj zelo priljubljenega smučišča. Tudi vlečnice sodijo bolj v čas bloških smučarjev kot sodobnejših smučišč, a posodobitve teh v prihodnje ni pričakovati. MATEJA JAZBEC Foto; ALEKS ŠTERN nemu številu otrok, ponaša z zgledno urejeno okolico. Pohodniki se od-pravljaji) tudi na Slomnik in Koteč-nik, kjer so zanimive jame, na poti do Bukovice pa se ustavljajo v Po-rencah, kjer je čudovit razgled na ko Pohorje, Uršljo Goro, ob lepem vremenu se vidijo celo avstrijske Alpe ter območje Spodnje Savinjske in Šaleške doline ter Celje. Libojčani tako z veseljem ugotavljajo, da k njim prihajajo izletniki, planinci, kolesarji, pohodniki in celo jadrahii padalci, ki se spuščajo z Malica, v poletnem času pa tudi mnogo mjih in domačili plezalcev. Južna stena Ko-tečnika je med začetniki in izkuše-nejšimiplezalci dobro poznana, medtem ko v kraju za njeno promocijo in prepoznavnost širše naredijo bore malo oziroma skorajda nič. V Li- ANKETA Gasilci bodo potrebovali kar 10 let. da bodo (prejvelik objekt uredili do konca. Št. 71.8. sei Marjana Kroflič: »Pogrešam ban-komat v kraju, saj je včasih predaleč do Petrovč, imamo pa sedaj tam tudi zdravnika in zobozdravnika. Tudi trgovska ponudba ni povsem dobra. Odhajam drugam nakupo-val. Bi pa bilo dobro, ko bi otroci ob desetih odšh spat m bi imeh ob večerih vec miru. Sem pa zadovoljna s prireditvami v kram.« Liljana Robnik, lastnica trgovine v Kasazah: »Precej sem si prizadevala za bankomat, pa tega Še vedno ni. Pogrešam javna prevozna sredstva, saj jih praktično ni. V kraju ludi ni posluha za male podjetnike in spodbujanje naših aktivnosti in dejavnosti. Se pa pozna, da je v kraju majhna nataliteta in da je nizka izobrazbena raven. Med ljudmi ni pravega odziva na našo dejavnost.« Pnmoz Salesm: »Mladi pogrešamo prostore, kjer bi se lahko zadrževali, tako pa vsak zase preživlja prosti čas kot ve in zna. Prostor, ki ga ima mladinski klub, ni ustrezen, saj so preblizu bloki in se stanovalci kmalu začnejo pritoževati zaradi hrupa. Se pa vklubu trudimo, da bi na koristen način preživljali svoj čas.« Miran Romih: »V Liboje smo sc preselili pred kratkim iz Štor, predvsem zaradi lepe narave. Imamo pozitivne izkušnje, pogrei^amo pa gostinsko ponudbo, bankomai, informacijsko tablo in manj prometno cesto.« 10 CELJE Volilni kotel se ~«>".hudpes polni počasi Cineastovo popoldne v Celju do danes le en županski kandidat - V naslednjih dneh bo znanih še več imen VOLITVE " ^ Bolj ko se bliža 27. september, do katerega morajo politične stranke vložiti kandidature za župane in liste se tudi v Celju stopnjujejo predvolilne aktivnosd, ki jih je dodatno zabelila odločitev Bojana Šrota, da bo poskušal osvojiti še tretji županski mandat zapovrstjo. V strankah so še vedno dokaj skrivnostni v zvezi s tem, ali bodo v boj za županski stolček poslali rudi svoje kandidate. Mestni odbor liberalne demokracije bo svojo odločitev sporočil danes popoldne. Za zdaj je jasno le, da bodo imeli svojega kandidata za župana Celja, ne pa še tudi, kdo bo to. Nobeno presenečenje ne bo, če bo kandidiral Zdenko Podlesnik. sredo v središču mesta. Tam končne odločitve o župan- šušlja, da naj bi imeli tudi svo- Odločitev so že sprejeli v so povedali, da se bodo v stranki skem kandidatu v Celju. Več jega županskega kandidata, in Mestnem odboru Nove Slove- dokončno odločili, ali bodo naj bi büo jasno po strankini sicer nekdanjega predsednika nije. Tako v odboru kol v stranki imeli tudi v Celju svojega žu- konvenciji, ki bo v Ljubljani Izvršnega sveta Skupščine ob-so podprli kandidaturo dr. Mi- panskega kandidata, po 14. sep- še pred začetkom volilne kam- čine Celje, Mirka T. Krajn-la na Rajtmajerja. Kandidat se tembru.Slišatipaje.dabiSta- panje (22. september). ca. A za zdaj so to le govorice, bo o tem, ali bo nastopil v vo- nislav Hren rad kandidiral. Prav tako še nismo uspeli Zeleni Celja so napovedali lilni bilki, odločil sam do 15. vendar nima prave podpore ptl nič izvedeti o novoustanovlje- podporo Bojanu Šrotu, pod-septeiiibra. vodstvu stranke v Ljubljani. nih evropskih demokratih, ki poro najboljšemu kandidatu Skrivnostni so tudi v Mest- V molk so se vsaj zaenkiat so še na ustanovnem kongre- pa bo dal tudi DeSUS - komu, nem odboru Slovenske demo- zavili tudi Socialni demokra- suvKozjemnapovedovaliod- bodo odločali, ko bodo zna-kratske stranke, ki je bil s po- ti. Kotkaže, nevmesmeraod- ločen nastop na lokalnih voli- na imena vseh kandidatov, tujočo kavarno in stojnico v bom ne v Ljubljani še ni do- tvah. Nekaj se po mestu sicer BRST Otroci kot grajska gospoda mestne svetnike, vendar jih ni bilo niti pa je voda, so mimoidočim delili naj bi se tudi kandidati za bodoče Turistično društvo Celje pripravlja septembra na Sta- zabavo ne bodo pozabljali. rem gradu zanimive otroške delavnice. Otroke med 6. in 10. letom bi z njimi radi seznanili s časom, v katerem so živeli celjski knezi. Na delavnicah bodo otroci postali grajske gospodične ali vitezi. Izdelali si bodo oblačila, skuhali kosilo, odkrivali grajske skrivnosti, ii pripravljali zeliščne napitke in spoznavali življenje graj- nogoče bo poslui e bo na gradu plesalo, pel srednjeveško glasbo. V odmorih bodo ske gospode. oprod. Med delavr jske družabne igre, poslušanje pravljic, otroci ) risali ali izdelovah lutke in z njimi zaigraU pred- ne delavnice bodo vodili člani turističnega druš-;i pa bodo vsak septembrski petek in soboto med ro. Prva delavnica se bo začela že danes. BS Mestna občina Celje Oddelek za finance in gospodarstvo Vse zainteresir. OBVEŠČA daje na njenih spletnih s leh objavljei JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV FINANČNE POMOČI ZA NAKUP IN VGRADNJO MALIH ČISTILNIH NAPRAV ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE. Vse informacije na telefonski številki: 03 42 65 769 ali 42 65 748 - Alja Založnik Ceneje do učbenikov Celjski mladinski center bo danes, v petek, pripravil sejem rabljenih učbenikov. Sedanji ali bivši dijaki bodo v atriju mladinskega centra od poldneva naprej lahko prodajali, kupovali ali menjavali rabljene učbenike in učne pripomočke, kar je ob vsesplošni draginji pri nakupu potrebne šolske opreme več kot dobrodošlo, saj bodo cene dostopnejše. V primeru slabega vremena bosta na voljo dvorana in hodnik mladinskega centra, na Mariborski 2. Nekoč smo imeli v Celju tri kinodvorane: Union, Metropol in Dom. Ob Domu je bil občasno tudi poletni kino, pravo razkošje pa je postal Union, ko je dobil še manjšo dvorano, ki smo jo imenovali tudi Kinoteka, in kasneje, ker je v državi možna le ena kinoteka, je bil to Mali Union. V Metropolu smo gledali popularne filme, recimo jim B-produkcije, v Unionu glavne hollywoodske spektakle in kar je še «boljših« evropskih in preostalih produkcij. Dom je bi! rezerviran za delovno silo z juga, za pretepače, občasno za kakšne otroške filme in ko se je film končal, si točno vedel, če je bila predstava za otroke ali za odrasle, predvsem zato, ker so se odrasli iz kina Dom vračali tako, da so po Ljubljanski gredoč posnemali kung fu udarce, se mlatili in nasploh posnemali Bruca Leeja. Vse dvorane so bile v mestnem središču in na ta način je bilo mesto nekako zapolnjeno z vsakodnevnimi obiskovalci kinopredstav. Običajno smo kot otroci potem še skočili v Na-na na »kremšnito«, kasneje še na kakšen vn na kaj drugega. Seveda je vsem jasno, da čast mestnih dvoran trenutno rešuje ie art kino Metropol, kjer se seveda na vse kriplje trudijo, da bi s samimi predstavami in z dodatno ponudbo vsaj nekohko zajezili odliv gledalcev v multikino centra v Tušu in Mercatorju. Tako se mi je vsaj zdelo. No, zadnjič sem šel prvič na ogled enega izmed filmov v multicenter, peljal sem sina in seveda gledala sva domnevno primeren film zanj -Garfielda. V dvorani nas je bilo približno trideset, mogoče kakšen več, in spomnil sem se, ko smo kot mulci hodili gledat Buda Specerja in Terencea Hilla, ko smo komaj prišli do kart in smo se v šoli hvalili, da smo ga gledali trikrat, štirikrat, petkrat... No, pred časom, ko se je začela kino vojna v Celju, sem zapisal, da gre praktično za precej perverzno vojskovanje, ki bo mestnemu utripu zgolj škodovalo, ob seveda Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com zelo verjetnem scenariju, da bodo tudi same kinodvorane nerentabilne, ampak na koncu koncev, kaj me briga za to. No, čas je seveda pokazal, kai- smo vsi slutili, da je dvoran preveč oziroma obi-skovalcevpremalo, daje rentabilnost mestnih dvoran vezana na določeno podporo s strani uradnih sofinancerjev in na kvalitetno delo ob dvorani sami. O tem priča zgodba, ki mi jo je povedal nek prijatelj, ko si je odšel v multicenter ogledat nek film. Pred dvorano je bil popol- tam so bila tudi tri dekleta, ki so bila tam, da mu pretrgajo vstopnico, še prej pa so mu prijazno omenila, da je edini obiskovalec in da bo projekcija najverjetneje odpadla. Skomigni! je z rameni in rekel, no, bilo bi fino, če bi predstava bila in ustregli so mu, ko pa je šel skozi uvodne reklame in opozorilo, da je treba izklopiti mo-bilce, smo se še malenkost režali, češ, pisalo je prosimo, ugasnite svoj mobilni telefon, da ne boste motili drugih okoli vas, želimo vam prijetno predstavo ... Ko je sedel, je ugotovil, da mu predvajajo nek drug film, zato je šel iz dvorane do deklet, jim pojasnil, da je prišel gledat nek drug film, seveda so to takoj opazili, se mu opravičili in spet so sledile reklame in prošnja, da ugasne mobilni telefon in ... Na koncu filma pa zahvala, da je prišel na projekcijo. Ogledal si je film v mestu, ki ga vsa Slovenija pozna kol mesto z največ kinodvoranami na prebivalca, gledalca. Omenil je še, da si je prvič v življenju kupil za v dvorano kokice in kokakolo. Za vse je seveda kriva DVD- in video tehnologija, kot vedno nekdo drug. ODVOZ IM RAVNANJE Z ODPADI lOČEMO ZBtRAMJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ ŽALEC I NAZABJE I BRASLOVČE [ 0 Triglav v znamenju Žalca V občini Žalec slavijo - Prireditve še do konca meseca v sredo so v Žalcu proslavili občinski praznik, ki ga bodo slavili z različnimi prireditvami ves september, medtem ko bodo konec meseca obeležili še praznik mestne skupnosti. Slavnostni govornik, župan Lojze Posedel, je potegni! nekaj vzporednic med govori iz leta 1868, ko je bil v Žalcu drugi slovenski tabor, ter dogajanjem v občini. Med drugim je opo/.oril na ohranjanje slovenske zemlje. pomen povezovanja in pozitiven odnos do narave, 'ii je skrb za ohrani-mskega jezika ter sodelovanje pri obnovi sakralnih objektov in omenil tudi, da Slovenci pogosto ne vidimo domačih lepot in jih raje iščemo drugje. Ob prazniku je občina vsem javnim zavodom in KS podarila slovensko, evropsko in občinsko zastavo, župan Posedel s sodelavci pa je v sredo na Aljažev stolp obesil hmelj. Izpost ki ostaja zaščitni znak Občine Žalec. Kot je v navadi, so na slavnostni seji podelili tudi priznanja. Značko Občine Žalec je župan Posedel podelil absolvemu Danijelu Žagarju iz Petrovč, ki bo sodeloval na podjetniškem svetovnem prvenstvu v Franciji. Plakete občine so prejeli mešani planinski pevski zbor, mešani pevski zbor dekanije sv. Nikolaja, Kari Borovšek iz Stu-denc, Ivan Božič iz Šempetra in društvo podeželskih žena. Grb občine so podelili Tonetu Wagnerju za raziskovalno delo in usta- iju ter občinskeo ;a civilno zaščito; >b poplavah. V kulturne« irogramu je nastopil operei li pevski zbor z odlomki i iperete Hmelj ska princesa -aj zvečer saloi azstavo del člai sekcije KUD z na-Motivi Žalca. Razna ogled do25.sep-ko bodo zvečer pri- Nagrajenci žalske občine i avili dražbo razstavljenih i k, izkupiček pa nameni- i novoustanovljenemu Sa- • novemu skladu. Priredi- 1 5 bodo nadaljevali z da- : šnjim srečanjem upoko- i icev žalske občine ter ve- i ?rom s Savinjskim im kvintetom v atr inove hiše. Jutri, v ), bodo poleg ra: portnih priredite brambnem stolpu ri odprli »Vinski kei iju Sa-sobo-;ličnih v pri ob 10. idr« in razstavo o deh vinjskih vino^ nedeljo ob 10.1 nem središču p menadni konc VOLITVE Hribar v boj za županski stol Udeleženci tečaja za markaciste z vodjo Sti Tečaj za markaciste Komisija za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije je s Savinjskim meddruš-tvenim odborom planinskih društev in PD Dobrovlje Braslovče začelo minulo soboto in nedeljo tečaj za markaciste, ki se ga udeležuje 21 tečajnikov iz 11 PD Slovenije. Kot je povedal vodja tečaja Stanko Gašperšič z Rečice, je bil prvi dan namenjen teoretičnemu delu, drugi pa praktičnemu, ko so markirali in čistili okolico Doma na Dobrovljah, kjer potelrijo MBP Pianissimo v konjiški glasbeni šoli V četrtek, 14. septembra, ob 18.uri bovkoncertni dvorani Glasbene šole Slovenske Konjice v okviru cikla Pianissimo nastopil mladi pianist Tadej Horvat. Koncertni cikel Pianissimo je Društvo klavirskih pedagogov Slovenije EPTA med svoje programske dlje uvrstilo leta 2000 na pobudo pianista prof. Hinka Haasa. Cikel je namenjen mladim pianistom, ki so že diplomirali in ponuja možnost pridobivanja nujno potrebnih, dra- gocenih koncertantnih izkušenj inuveljavljanjavširšem okolju. Doslej so v sode 1 Sloveli drugimi izirali 56 •rih je so- slovenskh nimi šolami. Radie nija in z nekaterin prireditelji organ koncertov, na kati delovalo 20 domačih i mlada pianista. Glasbene Šole in drugi prireditelji so prispevali brezplačne dvorane s primernimi koncertnimi klavirji, Radio Slovenija pa je koncerte posnel in predvajal na programu ARS. Doslej so vsi mladi i O brez ho organi cikla nimai- uspe pridobiti nih sredstev, V pretekli sezoni sta v ciklu Pianissimo že koncerti-ralaTjaša ŠulcinMiha Haas, v sezoni 2006/2007 pa bosta poleg Tadeja Horvata nastopila še Barbara Novak in Borut Kraut. V Slovenskih Konjicah bo nastopil z deli Mozarta, Beet-hovena in Chopina. MBP Poudarek na podružničnih šolah v konjiški občini so se tudi z urejanjem šol dobro pripravili na začetek pouka. Največje ppsodnhitve je bila deležna Podružnična osnovna šoia Špitalič. v njej so v celoti obnovih učilnice, sanitarije, razsvetljavo, pode, ogrevanje in fasado. Uredili so tudi okolico Šole ter jo opremili z igrali. K celoviti posodobitvi podružnične šole so poleg občine veliko prispevali tudi krajani, ki so pod vodstvom predsedni- ka Krajevne skupnosti Bojana Podkrajška prispevali okoli 1600 prostovoljnih ur dela. Občina Slovenske Konjice je zagotovila tudi denar za menjavo dotrajanih oken za podružnično šolo Žiče, ob Osnovni šoli Pod goro pa so zgradili novo postajališče za avtobuse. Nova je tudi streha telovadnice Osnovne šole Loče, ki bo za celovito prenovo na vrsti v prihodnjih letih. MBP Odpovedana gasilska loterija Loški gasilci so odpovedali prvo gasilsko loterijo v Sloveniji. Z njo so želeli zbrati 20 milijonov tolarjev za nakup nove gasilske av-todsterne. Kljub dobremu namenu in bogatemu nagradnemu skladu je bil odziv ljudi po oceni poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva Loče Andreja Gumzeja zelo slab. To seveda ne velja za krajane Loč, ki so se množično odzvali, zataknilo pa se je že v bližnjih Slovenskih Konjicah in okolici. Še najbolj jih je prizadelo, ker so srečke neus- pešno prodajali tudi po domovih, kjer so pred leti pomagali odpravljati posledice kupili, se gasilci zahvalju jo, denar pa jim bodo seveda povrnili. Hkrati z odpovedjo loterije so odpovedali tudi gasilsko veselico, MBP STAJERSKI VAL IIWCfURA 15 Sprehod skozi Podobe družabnosti Potem ko je bila razstava Podobe družabnosti v minulih mesecih na ogled v Ljubljani, so jo zdaj preselili v Celje. Od sinoči je tako na ogled v Muzeju novejše zgodovine Celje. Razstava, za katero so ustvarjalci prejeli Valvasorjevo priznanje, je nastala v sodelovanju celjskega in slovenskega muzeja novejše zgodovine ter Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Podobe družabnosti so v Celju na ogled v nekoliko spremenjeni, zaradi pomanjkanja prostora tudi deloma okrnjeni obliki, kar pa ni zmanjšalo njene privlačnosti. Govori namreč o družabnem življenju na Slovenskem v 20. stoletju, pri čemer je družabnost izpostavljena v pogojenosti in odnosu do družbenega oziroma političnega. Dvajseto stoletje namreč ni bilo samo stoletje vojn, ampak tudi stoletje živahnega kulturnega in žabnega življenja. Pomemben del posameznikovega življenja in skupnosti s le javne prireditve in druženja, saj udeležba na njih ponujala le sprostitve in; bave, temveč je dajala tudi občutek pripadnosti, s čimer je pomembnost druženja še poudarjala. V družinskem krogu pa 50 bila praznovanja in druženja ne glede na dobo dragocen intimen do- 91 min, (Monster House), animirana družinska komedija Režija: Gil Kenan Igrajo: Mitchel Musso, Sam Lern er, Spencer Locke, Steve Buscei Že V Planetu Tuš! Soavtorja razstave Podobe družabnosti Marija Počtvavšek in Tone Kregar e: Jolanda Železnih, Bojan Goropevšek in Bojan Cvetfar Štajerski Slovenci, kaj hočemo! v medobčinski matični knjižnici Žalec je bila v torek zvečer predstavitev kn j i-ge mag. Branka Goropevš-ka, direktorja Osrednje knjižnice Celje, pod naslovom Štajerski Slovenci, kaj hočemo, ki je izšla kot tretje delo v zbirki Zgodovinskega društva Celje. Knjigo je številnim obiskovalcem predstavil mag. Bojan Cvelfar, direktor Zgodovinskega arhiva Celje, ki je poudaril, da avtor v jedru svoje knjige obravnava boj med slovenskima meščanskima blokoma po lern 1907, ko se je na Štajerskem vnel enako hud boj za politično prvenstvo, kot je bil dotlej značilen za Kranjsko. Zaustaviti ga ni uspelo niti starim slogaškim politikom, ki so se povezali v konserva- tivno Stranko zedinjenih Slovencev in ustanovili Spodnje štajerski narodni svet, niü vedno hujšemu pritisku nemškega nacionalizma, ki je s pomočjo nemških obrambnih organizacij načrtno gradil nemško mostišče od Šentilja do Maribora. Iz tega boja je izšla kot popolna zmagovalka katoliška Slovenska kmečka zveza z (ir. Antonom Korošcem na čelu, ki je na deželnozborskih volitvah 1909. leta osvojila vse možne slovenske mandate -razen enega. Vpliv Narodne stranke na čelu z dr. Vekosla-vom Kukovcem je bil omejen na mesta in trge, pa še to v glavnem na celjskem območju. Tudi tradicionalno usmerjena Savinjska dolina je na državnoz-borskih volitvah 1911 volila predvsem katoUško. TT godek. Zato razstava predstavlja oblike množičnih in zasebnih praznovanj prazničnih dogodkov m tudi vsakodnevnih oblik druženja v 20. stoletju in sledi kronološkemu in tematskemu zaporedju, V štirih sobah so predstavljene štiri dvojne teme: mesto - vas, javno - zasebno, želeno - nezaželeno in moški - ženska ter pomenijo izhodišče za predstavitev 20. stoletja, kjer vsak sklop poudarja dogodke in družabnosti svojega časovnega obdobja. Soba mesto - vas predstavlja družinsko družabno življenje in velika javna praznovanja in dogodke, ki so bili značilni za obdobje in državno oziroma družbeno ureditev od leta 1900 do 1918, V drugi sobi, poimenovani javno - zasebno, se za izbranimi temami javnega družbenega življenja v društvih ter kulturnega in tudi cerkvenega življenja skriva ozadje promenade in vsebine ko m ode med letoma 1918 in 1945, Želeno - nezaželeno prikazuje z osrednjo sceno kinematografske dvorane in različne kotičke dogajanja v enopar- tijskem socialističnem sistemu v obdobju od 1945 do 1990. Zaželeno družabno življenje je bilo namenjeno tudi ohranjanju in krepitvi povezanosti med ljudstvom na eni ter državo in političnim sistemom na drugi strani. Hkrati pa so ves čas obstajale tudi nezaželene oblike, v trših obdobjih sicer skrite za •Štirimi stenami, v novejših obdobjih pa so pomembno pripomogle k spremembi režima. Modro-rožnata barva v četrti sobi pa simbolično opredeljuje temo moški -ženska, izbrane fotografije moških in žensk s konca 20. stoletja pa dajejo sobi pečat časa. Na razstavo Podobe družabnosti, ki bo v Celju na ogled do januarja prihodnje leto, nato pa se seli v Maribor, se bo navezovala tudi vsebina dveh kavarniških večerov v muzeju; oktobra bo dr. Janez Cvirn predstavil družabno življenje mesta ob Savinji ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, decembra pa bo mogoče uživati ob zvokih et-no zasedbe Katalena. BOJANA AVGUŠTlNČlC Zanimanje za Žovneške ne jenja Zaradi velikega zanimanja javnosti so v Galeriji sodobne umetnosti Celje podaljšali o^ed multimedijskega projekta - instalacije »Žovneški iz dežele, ki JENI« umetnika Mihe Vipotiiika. Projekt si lahko obiskovalci ogledajo do 12. septembra, in sicer med tednom od 11. do 18. ure, v soboto med 10. in 12. ter v nedeljo med 14. in 18. uio. Vhod na razstavo je z dvorišča Spodnjega gradu Celje. BA ^ ^ VIS' CELJE www.vks-celje.si Spremenite svoje življenje! Pridobite diplomo visoke strokovne šoie KOMERCIALA Naslov: DIPLOMIRAN) EKONOMIST Zagotavljamo vam kakovosten, praktično usmerjen program in dobre študijske pogoje. Po diplomi lahko študij nadaljujete na magistrski stopnji. 03/428 55 44(46) referat@vlis-celje,si www.vks-celje.si UUBUANA EMONA EFECTA Stegne 21 c, Ljubljana 01/50003 18 vks.fj@siol,nat www,vks-celje,si Glavni trg 17 b, Maribor 02/228 3531 Ul. tolminskih puntsrjav 4, N. Gorica 05/3333 960 16 REPORTAŽA iffv' ""'^ill' Mitej Sedmah m siojiji nastopih (ob sadnih solinvih in iraliu bro: ccliskam območju |o bil na festivalu glasbo proti nasilio S> Peacehiker na poti k svojim sanjam Matej Sedmak, popotnik. ki je brez denarja obkrožil svet: proizvajamo sami." 'Verjamem, da čudeže "Dovolite mi, da se predstavim. Ime mi je Peacehiker, doma sem s sveta. Odvisno od dneva pač ... Sicer v mojem študentskem indeksu piše, da sem Matej Sedmak in da stanujem v Matenji vasi pri Postojni. Prvi opis mi je veliko ljubši." Tako se predstavi 22-letni študent medna-rodnili odnosov na FDV, ki je s kitaro in z 200 dolarji v žepu v dobrem letu in pol prepotoval ves svet. O svojih doživetjih in občutjih je pravkar izdal knjigo «Peacehiker -okoli Zemlje brez denarja«, zdaj pa nadaljuje pot po Sloveniji, 5 svojim zgledom bi rad pokazal, da so sanje uresničljive. Pot po Sloveniji je začel 25. avgusta v Ljubljani, zaključiti pa jo namerava po sedmih tednih, ko bo 14. oktobra v Cankarjevem domu, na Svetovnem mirovnem vrhu, govoril o svoji viziji, sanjah in konkretnih dejanjih. Potuje tako, kot je potoval po svetu, samo z zobno ščetko in dnevnikom. Ve, da bo od ljudi dobi! vse, kar bo potreboval, in ve, da bo našel tudi ljudi, katerim bo on naredil nekaj dobrega. S svojim zgledom želi sprožiti verigo dobrih del in žeh, da se ta ne pretrga. Pot ga je najprej pripeljala na Celjsko. Iz popotnega < DAN 1-25. AVGUST Govoril sem na festivalu Samoreggaestan. Najavljen sem bil kot "Matej - okoli sveta s 100 evri" in eden od udeležencev je mislil, da predstavljam kako dobrodelno turistično Renčijo. Na poti na festival sem vozniku avta razlagal, kako je bilo včeraj in prekinil me je: "Ok, naslednji četrtek pa naredimo v klubu Patriot v Slovenskih Konjicah žur v čistem zraku in ob sadnih sokovih." Pozanimal sem se in izvedel, da je to velik klub, mladinski center, kamor gre lahko več kot 700 ljudi... Večer sem preživel na seniku, nekje v Slovenskih Konjicah, skupaj z dvema nizozemskima prijateljema, ki sta se mi pridružila. DAN 2-26. AVGUST Zjutraj sem se zbudil in končno začutil: "Hmm, danes mi ni pa treba početi popolnoma nič!" Igral sem se s sončnimi žarki in ko sem šel mimo prve hiše ob cesti, sem jih vprašal, če se laiiko pri njih stuširam. Dovolili so mi in me še pošteno nahranili z domačimi hruškami in breskvami. Vprašali so me, če še kaj rabim in rekel sem, da rabim äste spodnjice. "Kut nalašč si prišo! Muj sn ima prevlko rit in j zdej kup gat, ki jih ne rabi! Wdi, ti jih biun dala par!" Do večera sem prispel v Logarsko dolino in zvečer iskal prenočišče. Pričakoval sem, da bom spal na tleh ali na kakem starem kav ču, pokrit z deko ali zgolj svojim modrim anorakom, a čim sem prispel in potrkal na vrata neke domačije, so me brez besed pospremili do moderno opremljene sobe s kopalnico, ki jo oddajajo turistom, zjutraj me pa dobro nahranili. Jim lahko dam karkoli v zameno, sem razmišljal. Koliko je bila vredna postelja utrujenemu popotniku in hrana lačnemu želodcu? Kako jim laliko poplačam njihovo skrb? Naj jim dam tisto, kar bi zahtevali po tržni ceni? Naj jim plačam stroške? Ali naj jim nekoč pošljem 10 milijonov tolarjev, ko jih bom imel? Ker njihova skrb zame se mi je zdela neprecenljiva! Če jih ne bi bilo, bi zunaj v Logarski dolini zmrznil! Ob zajtrku sem jim povedal košček svoje zgodbe. Vesel sem bil, ker zame niso še slišali, tako da smo lahko odnos vzpostavljali Matej o poü po svetu: "PreCkal sem ItaUjo, Francijo in prehodil 800 kilometrov poti Camino de Santiago. Stopal sem čez ZDA, Mehiko, Srednjo Ameriko in Kubo. Še pol leta sem ostal v Mehiki, nato pa letel na Japonsko. Od tam sem "prištopal" do Indije, kjer sem ostal zadnje 4 mesece. Povsod so me domačini gostili v svojih hišah, mi dajali hrano in mi celo kupovali letalske karte. Čas potovanja: 1 leto in 7 mesecev (julij 2004 - marec 2006). Število držav: 24. Preštopana/prehojena pot: 85.000 kilometrov. Proračun potovanja: 200$ (+ 100$ rezerve). Ko gledam nazaj, skoraj ne morem verjeti, kaj vse se mi je pripetilo. Bil sem zvezda na nacionalnih televizijah, zapornik na Kubi, berač na japonskih ulicah, glasbenik v newyorški podzenmi, del delegacije predsednika republike, strastni ljubbnec in menih." jetno zasmejal in mi povedal, kam gre on. Jaz bom pa spet rekel: "Aha, saj jaz tudi tja!" Srečen sem! Moj um je prazen in edina stvar, ki jo potrebujem, je zrak, ki ga vdihujem. Občasno, ko sem lačen, vprašam za hrano (če mi jo prej že ne ponudijo ljudje sami]. Potrebujem ljudi, s katerimi se družim. Vsak večer rabim prenočišče. To je pa tudi vse... Rad vas imam, se vidimo v četrtek v Slovenskih Konjicah! (in smo se res) Matej v živo Prvi (in zadnji) vtis: neverjetno, kal^no energijo izžareva! "Kaj se mi je sinoči zgodilo! Tega nisem še nikomur povedal," začne pogovor. Z navdušenjem opiše, kako sta z novinarko, ki se mu je pridružila pod njegovimi pogoji, torej brez denarja in telefona, iskala v Celju prenočišče. Že pozno zvečer sta srečala mladega Japonca in se z njim zapletla v pogovor. Končalo se je tako, da ju je povabil v svojo sobo. "Po poti smo na tleh našli narkomana- Še njega, popolnega neznanca, smo vzeli s seboj. Ko nas je zjutraj vprašal, kako se nam lahko zahvali, sem mu rekel, naj naslednjič še sam komu naredi dobro delo." Iz doživljajev v Sloveniji se preselimo še malo nazaj, v čas, ko "me je bilo včasih na smrt strah govoriti z ljudmi in sem povsod s sabo nosil polne vreče strahov in dvomov. Počutil sem se osamljenega in na neki točki je postalo živi sem šel na pot, iska svojim sanjam in c najmanj pričakoval Danes je zadovolji da je bilo to vedno v mibalas Sedaj jei dobro." brez vezno. Potem svobodo. Šel sem proti išel srečo tam, kjer bi znotraj samega sebe." 1, srečen človek: "Vem, leni, a družba ti s svoji-imogoči, da bi se tega zavedal, vse tako, kot je, dobro in manj brez predsodkov, ki jih lahko imajo ljudje, ko nekoga že vidijo po televiziji. Pogovarjal sem se z njunima sinovoma in ju vprašal, kaj si želita. En bi potoval v Kanado, drugi pa na Škotsko. Napisal sem jima na bel papir letalsko karto, določili smo datum in jima rekel, naj listek ohranita, Na neverjeten način bodo prišla sredstva in ljudje, ki jim bodo pomagali, da se bodo njune sanje uresničile. Takšen listek sem napisal tudi staršema - rada bi šla na dopust v Barcelono. V njihovih očeh sem videl iskrice, ki jih prej ni bilo. Naenkrat so otroci imeli sanje, ftsto konkreme sanje. Te sanje bodo morda svetile kot lučka v rmačnih trenutkih naslednjega leta v šoli. Kako lahko oni meni to povrnejo? DAN 3-27. AVGUST Prvič v življenju sem videl slap Rinka -uau! Kako lepo! Popoldan sem prispel v Celje in dolgo časa mencal, se prestopal in zbiral pogum, da sem vprašal prvega človeka; "Oprostite. Lačen sem. pa nimam denarja. Me lahko morda povabite nekaj pojest?" Veliko lažje je bilo po svetu reči: "I am hungry, but I have no money..." Taval sem po ulicah Celja in se počutil kot klošar, Nekateri so verjetno mislili, da sem narkoman in da iščem denar za fiks. Nakar po nekajurnem iskanju ugledam oči, ki so se sunkovito obrnile in obstale na meni. Bila je deklica, ki je bila včeraj na mojem predavanju na Samoreggaestanu ... Skoraj zajokala je od presenečenja: "Ojoj, o tebi razlagam že cel dan prijateljici! Ojoj ... ojoj ... in ti se pojaviš tukaj." "Res? Kaj te je pa tako navdihnilo?" sem ji rekel z utrujenim ^asom. "Oh, joj, ti živiš moje sanje! Tudi jaz bi si želela biti svobodna!"... DAN 4-28. AVGUST Danes sem bil na obisku pri županu, nato sem srečal še direktorico občine. Ura je 7 zvečer in lastnüc nekega internet kafeja v Celju mi je dal na razpolago internet, kolikor dolgo hočem. Navdušen sem! Zdaj grem spet na pot. Spet se bom postavil na neko križišče in sedel v avto tistega, ki me bo vanj prvi povabil. Spet me bo vprašal, kam grem in spet bom rekel "ne vem". Voznik se bo ver- Zaupanje in spet zaupanje Matej verjame v neskončno moč misli, v to, da se zgodi tisto, v kar verjame. "Na poti po svetu sem verjel, da ne bom nikoli spal zunaj, in res nisem," poudari svojo misel, svojo vero v to, da čudeže proizvajamo sami. Verjame tudi, da ima vse, kar se zgodi, nek vzrok: "Na primer rak. To je zadnji stadij bolezni. Prej človek doživi številna opozorila, da je treba spremeniti način življenja. Poznam veliko ljudi, ki so šele po diagnozi povsem spremenili življenje. Postali so bolj pozitivni in končno zdravi. Vse, kar se ri zgodi, ima torej svoj pomen." Nauk? Vedno razmišljaj o najboljšem možnem izidu. Takšen je tudi njegov odnos do ljudi: "Uhko jim samo popolnoma zaupaš." In do planeta, na katerem živimo: "Rad bi ta planet naredil še prijaznejši. Velja ga spreminjati. Pomembno je, da čutiš, da si neomejen, da se duša prebudi- Če naredimo ljudi srečne, se bodo vsi sistemi sesuli. Srečni ljudje ne gredo v vojne, ne hodijo v >šoping< centre. So močni in uživajo življenje- Takšnih ljudi je vedno več. Ko bodo prevladali, bomo zaživeli v svobodni družbi" Optimist je zato, ker verjame, da smo ljudje narejeni po božji podobi, d.i smo stvarniki: "Če nekaj res verjameš, se bo uresničilo." MILENA B. POKLIC Foto: GAŠPER GOBEC "Peaeehlker je nekdo, ki poskuša biti člmboijši človek. Je svoboden in podira meje. ki so mu jih postavili drugi. Raje razmišlja o tem. kaj bi storil dobrega, kot o tem, kako bi koga izkoristil." 17 Ekokmetija^ ki presega okvire Na ekološki kmetiji Kugovnik je mogoče dobiti zdrave in okusne jedi Na ekološki kmeüji Kugovnik, 500 metrov na Dobroveijski planoti, natančneje v Podgorju pri Letušu, poudarjajo gospodarjenje v sožitju z naravo. Svoji dve kmetiji na 80 hektarih dojemajo kot celosten sistem, v smislu tla-rast-line-živali-človek. Zavedajo se, da se je povpraševanje po ekološko pridelanih živilih zaradi vedno večje občutljivosti potrošnikov zelo povečalo. Kugovnikovi upoštevajo zakonitosti narave, so odprta kmetija in imajo pred seboj še velike načrte. »S pomočjo dela, odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj smo se pred osmimi leti lotili ekološke pridelave živil,« pravi gospodar Marjan. Kugovnikovi se ukvarjajo z ekološko živinorejo, s poljedelstvom in sadjarstvom. So tudi lastniki certifikata Biodar, s katerim se tržijo doma in v tujini, kjer si predvsem na sejmih po Evropi naberejo tudi največ izkušenj. »Ker jedo ekološko pridelano hrano, so lepi in zdravi, njihova miselnost je pozitivna,« pove Marjan o ljudeh, s katerimi se z ženo že kar nekaj let srečujeta v tujini. Kugovnikovi pravijo, da niso omejeni na lokalno območje in delujejo širše. Menijo, da se Slovenci še ne zavedamo povsem dobro pomena zdravega načina pridelave hrane. Zavedajo se, da bodo le z delovanjem navzven v prihodnje lahko napredovali. Že sedmo leto se Kugovnikovi vsako soboto odpravijo na ekološko tržnico v Ljubljano, od koder prihaja tudi največ kupcev. Mnogo jih prihaja tudi na Kugov-nikovo kmetijo, saj so pred časom začeli dneve odprtih vrat. Ljudje si lahko ob teh dnevih ogledajo kmetijo, se odpravijo na vrt, v sadovnjak ali hlev in si po želji naberejo in okušajo naravne pridelke in jedi. Značilnost Ku-govnikove kmetije so tudi jabolka, 5 tisoč dreves sorte topas, iz katerih Kugovnikovi pripravljajo najrazhčnejše jedi, ki so za nameček še zelo okusne. Brez kemikalij Nevenka pravi, da zaenkrat na kmetiji delajo štirje ljudje, družinski člani. Ko je dela več, na pomoč priskočijo sezonski delavci, saj za obiranje jabolk potrebujejo okoU 30 ljudi. Pri njih lahko kupite ali preizkusite najrazličnejše pridelke in jedi. Od topas jabolk, ribeza, pšenice, pire, rži, ovsa, ječmena, soje, krompirja, korenja in rdeče pese do og-njičevega mazila, zeliščne soli. ki je nadomestilo za vegeto, keča-pa, ovsenih kosmičev do nešplje, ki smo jo Slovenci skorajda že povsem pozabili in je izvrstna kot marmelada, in kar pet različnih vrst mok. Je pa zanimivo, da kar tisoč »flanc« paradižnika ne prodajo, pač pa predelajo in dodajo razhčnim jedem. Pravijo, da za Marjan < imbi.kjerKi svoje ekološko pridelane izdelke, kakovost poskrbijo tudi stalni ekološki nadzori, inšpekcija, ki prihaja nenapovedano. Pridelke še vedno škropijo, vendar brez kemikalij, in sicer tako, da sredstva za škropljenje pridelajo na na- Kugovnikovi imajo pred seboj še ogronmo načrtov. V delo in načrte so vpeti skorajda vsi v družini in bodo kmalu na račun svojega dela začeli tudi žived. V naravnem okolju na Dobrovljah želijo svoje ekokme-tovanje združiti šes turizmom in špor- tom, kjer imajo v mislih tudi različne pešpoti, kolesarske steze in jahalne poti. Dela in načrtov jim ne manjka, saj se zavedajo, da je za uspeh prav to najpomembnejše. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Bm Piljenja m, dlryigi^^Qij mmim Center Oiaten Celje se ukvarja z računalniško diagnostiko, ki je revolucionaren dosežek sodobne medicinske znanosti in je tudi najhitrejši način diagnosticiranja sprememb na organih. Ponujamo storitev preventivne diagnostike in pristopamo k osveščanju zs preprečevanje zapoznelih In prepoznih odločitev v zvezi z zdravjem. Na podlagi elektromagnetnega valovanja celic lahko natančno pregledamo delovanje vsakega organa v telesu In stanje limfnega sistema In žlez ter odkrivamo in precenimo karakter patologije pri posamezniku. Prav tako lahko ugotavljamo učinkovitost vitaminov In bloaktivnih dodatkov na organizem. Metoda je neinvazlvna In preprosta za preiskovane;) ter omogoča v kratkem času kompletno dlagnosticiranje zdravstvenega stanja z natančno diagnozo in napovedjo sprememb, ki zaslužijo konkretno pozornost in ustrezen tretma. Prednost takega načina diagnosticiranja je predvsem v tem, da lahko preprečimo bolezenska stanja, ki po določeni fazi ne omogočajo več popolne ozdravitve. In komu je pravzaprav metoda Prav vsem. ki jim je do tega, da na osnovi preventivnih spoznanj izboljšajo svoje zdravje, sprejmejo preventivne ukrepe v smislu terapij ali spremembe življenjskega stila. Še posebej pa je metoda NUJNA za Izpostavljene kategorije poklicev (npr. menedžer-ji), kjer so različna tveganja potencialno dosti večja od ostalih. Vsekakor pa ostaja dejstvo, da je tovrstna metoda diagnosticiranja najcenejši način Izvajanja preventive s ciljem ohranjanja zdravja ter pravočasnega m pravilnega diagnosticiranja zdravstvenega stanja. Nato sledi, če je to potrebno, ustrezno zdravljenje m napotitev do zdravnika ali specialista. Samo Izsledki diagnoz omogočajo zdravstvenemu kadru klasične ali komplementarne medicine, da znajo izbrati ustrezne pristope in metode za nadaljnje zdravljenje- Dia d.o.o. . diagnosUka • tsrspije MarlOorska 91,3000 Celje Telefon: ^m (0)3 541 26 68, fax -386 (0)3 541 26 68 GSM; ■'386 (0)41 760 088; dlaten@slol,net; www.diaten.si Metoda je enkraten nenadomestljiv pripomoček tako zdravim kot bolnim v smislu potrditve kakor tudi opredelitve neželenih procesov. Omogoča tudi sprotno spremljanje ugodnih učinkov in sprememb po Izvedenem diagnostičnem pregledu, terapijah ali drugih ukrepih. Tako je ob pomoči metode možno oceniti ustreznost Izbire bloaktivnih dodatkov za omilitev ali preprečitev zdravju škodljivih procesov. Ker je zdravje in življenje samo eno, nI dopustno razmišljati, da je strošek vzrok za zavrnitev možnosti pregleda, ki ga posameznik podari sebi ali kot darilo drugemu. Nič nI slabega v tem, če pravočasno izvemo za kakšno zdravstveno pomanjkljivost oziroma tegobo. Slabo je to. da se ob možnosti, ki se ponuja, raje odločimo denar zapraviti za navidezne koristi In še posebej slabo je. da si s tem prikrajšamo možnost preprečitve težje bolezni, Menedžerski pregledi Promocija zdravja je relativno novo področje v POSLOVNEM SVETU, kjer je osrednji cilj boljše zdravje ljudi in s tem večja kakovost življenja In dela. Rezultat tega je tudi zmanjšanje stroškov zdravljenja, bolniških odsotnosti. Invalidnosti Itd, Uvajanje menedžerskih pregledov oziroma programov pro-mnnijfi zdravja v podjetjih ne more potekati brez privolitve In podpore vodstva. Izvedena je bila anketa o odnosu do zdravja, ki jo je posredoval AJPES. Večini anketiranih direktorjev in direktoric se zdi zdravje zelo pomembno za uspeh v življenju. Skoraj tri četrtine anketiranih je menilo, da zdravje zaposlenih zelo vpliva na kakovost storitev in uspešnost podjetja. Potrebne so samo odločitve in koraki vodstvenih delavcev do izvajanja tega programa. Za boljše razumevanje načina diagnosticiranja bomo imeli DAN ODPRTIH VRAT in sicer 12. septembra od 9, do 12. ure in od 14, do 18, ure. Vsak obiskovalec bo Imel priložnost pregleda enega organa ali terapijo na zdravilnem refleksno-masažnem aparatu. Odgovarjali bomo na vaša vprašanja In vas seznanili s postopkom diagnostičnega pregleda, Izžrebali bomo enega obiskovalca za brezplačni osnovni pregled in štiri obiskovalce - vsak 10 terapij - na refleksno-masažnem aparatu. Imena Izžrebance bomo objavili naslednji teden v naši reportaži, V želji, da vam pomagamo pri presoji in odločitvi, vas vabimo v naš CENTER DIATEN. lahko pa nas pokličite tudi po telefonu. Iščemo sodelavce na področju širjenja informacij po celi Sloveniji, Uvajamo nov mrežni marketing za bioaktivne kitajske dodatke. Vse informacije dobite na našem telefonu ali spletni strani. 18 ŠPORT i^ihi; V Sofiji Slovenija icot Pubiiicum - 0:3 ivodn Slovenska nogomet prezentanca je v tekmi kvalifikacij z s ko prvenstvo na gostovanju v Sofiji izgubila z Bol-garijos3:0 (0:0).Lani je tam enak poraz v pokalu UEFA doživel tudi CMC Publikum, vendar z relativno precej skromnejšo zasedbo, potem ko je Levskega v Celju celo premagal z 1:0. Morda smo več pričakovali od Mavriča, Knavsa, Ači-moviCa, Komca in ostalih. Ted,inji trener Publikuma Marko Pocrnjič je poskušal s sodobnimi metodami treninga, ki nekaterim njegovim varovancem niso »dišale«, obenem pa do moštva ni želel biti avtokrat. Bolj odločno Na podoben način pristopa sedanji trener Publikuma Jani Žilnik, ki - kot Pocrnjič -ni želel okrepitev. Doktorja znanosti s Fakultete za šport je spodnesel visok poraz v Domžalah, kjerjcnjegovo moštvo pr\'e pol lire uprizorile) pravi juris. Takrat ni zadelo in obetavna vizija je ob sramotnem pristopuvnadaljevanjutekme odplavala. Jani Žilnik je biikot igralec čvrst in neizprosen tako do tekmecev kot tudi do soigralcev, tako na igrišču kot izven njega. Samo del te vrline bi ga zdaj morebiti lahko izvlekel iz zagate. Branka Oblaka, čeprav je pri 0:0 Mili-voje Novakovič prehitel obrambo in bi moral slediti rdeči karton domačemu bra-nilai, najbrž nihče več ne more rešiti, kajti proti njemu se je obrnila dogovorjena skupina z različnimi osebnimi cilji. Žil-nikovi fantje so na d igral i Gorico, a osvojili le točko, potem je sledila zgodovinska enajstmetrovka za Domžalča-ne (tudi Publikum je bil kasneje deležen takšne, a je bil Jani Žilnik že upehan), v Ajdovščini je bilo glede priložnosti vsaj izenačeno, na tretji tekmi v novi sezoni v Areni Petrol pa bi Len-davčani morali zaostajati z 2:0 že po 11 minutah, a je Brulc zadel vratarja. Vse to se kmalu pozabi, po dn^ plati pa: danes popoldne v Šiški ne pride v poštev prav nikalašen izgovor. Le tri točke štejejo, vse ostalo bi bila prava sramota. Ni pa sramota izgubiti v Soflji, tudi ne v Amiensu, kjer je mlada reprezentanca obtičala v kvalifikacijah za EP proti francoskim vrstnikom (2:0) in ko so v prvi postavi zaigrali tudi Dejan Urbane, Jure Travner in Uroš Ko-run ... Oblakovo »glavo« so že zahtevali, Žilnikova naj bi bila še dolgo na njegovem vratu, kajti v ozadju tiči želja po njegovem Šampionu, kjer vadi množica mladih talentov. A če si proti Factorju ne bodo vsi akterji želeli zmage, potem lahko marsikaj pade v vodo. Publikum je najboljši slovenski klub zadnjih treh let v pokalnem tekmovanju in bo danes dobil tekmeca v osmini fi- nala, med nosilci žreba pa je tudi velenjski Rudar. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ MED GOLI Petek, 8. 9. 1. SNL, 7. krog: Ljubljana: Factor - CMC Publikum (16.30). 1. SLMN, kvalifikacije za uvrstitev, povratna tekma: Nazarje - Branik (19). Prva tekma: Branik - Nazarje 6:1. Sobota, 9. 9. štajerska liga, 5. krog: Šampion - Möns Claudius, Rogaška - Zreče, Oplotnica - Šmartno (16.30). Nedelja, 10. 9. 3. SNL - vzhod, 5. krog: Šmarje pri Jelšah - Kovinar Štore, Dravograd - Šentjur (16.30). 2. SNL, 5. krog, Ivančna Gorica: Livar - Rudar, Zagorje - Dravinja (16). Štajerska liga, 5. krog: Ormož - Šoštanj (16.30). »Nisem odšel zaradi Loseita ...ff Kratek klepet z Dejanom Peričem, večnim ljubljencem celjskih navijačev 35-letni vratar madžarskega Veszprema Dejan Peric je na prvem Hitovem rokometnem turnirju v [6'anjski Gori spregovoril o svoji novi pogodbi, pri čemer so Florija-ni z ovacijami še enkiat potrdili, da ostaja njihov ljubljenec. Madžarski prvak MKB Veszprem je ljubiteljem rokometa bolj znan kot Fotex, Dolga leta najboljše madžarsko moško rokometno moštvo ima novega vratarja Dejana Periča. Bivši vratar Celja še vedno ostaja prvi ljubljenec Flo-rijanov, ki so mu tudi tokrat ob predstavitvi moštev namenili prave ovacije. Z odličnim srbskim vratarjem, W je podpisal triletno pogodbo z Madžari, so pač povezani največji uspehi celjskega rokometa, med njimi tudi naslov evropskega prvaka leta 2004. Proti svojim nekdanjim soigralcem se je v finalu turniija v nedeljo pomerU drugič. Prvič pa lani aprila v polfmalu lige prvakov z Barcelono. »Lepo je bilo spet igrati v Sloveniji, čeprav v Kranjski Gori in ne v celjskem Zlatorogu. Ob tem se je bilo lepo srečali s svojimi nekdanjimi soi^alci in z navijači- Zmaga pivovarjev v finalu je zaslužena, saj so bili boljši, ob tem so izkoristili tudi vse priložnosti, ki so se jim ponudile. Želim jim veliko uspeha tudi v letošnji evropski sezoni. Pri nas na Madžarskem se ta teden začenja nova klubska sezona, kjer smo spet favoriti za naslov. Že konec meseca pa nas čaka začeteklige prvakov, kjer so ambicije spet visoke. Upam, da bom lahko s svojimi obrambami pripomogel k temu, da bomo čim dlje ostali v Evropi. V klubu se namreč dobro dela, kar mora prinesti sadove.« Mnoge je vaša odločitev o predčasnem odhodu iz najtrofejnejšega rokometnega kolektiva Barcelone presenetila. Zakaj ste želeli zapustiti Bart^o, s katero ste leta 2005 postali evropski klubski prvaki in imeli z njo še enoletno pogodbo? V Barceloni sem branil dve leti, postali smo tako španski kot evropski prvaki. Sam sem želel, da bi v Barceloni končal svojo kariero, vendar oni tega očitno niso hoteli. Zato sem se odločil, da odidem. Nekaj mesecev niso popustili, na koncu sem z razpletom zadovoljen sam. Mnogi mislijo, da sem Barcelono zapustil, ker so pripeljali v klub tretjega vrhunske- Barcelona je za Periča zahtevala kar 300.000 evrov odškodnine, kasneje pa se je omehčala in pristala na polovični znesek, Dejan Peni ga vratarja, Hrvata Venia I-oserta. Vendar to nc drži, Prvi vtisi z Madžarske .so dobri, čeprav sem v bistvu doslej tam preživel le nekaj dni. Večino časa sem z moštvom, ki ga trenira tudi ■kdanji trener Celja Zdravko Zovko, vel na turnirjih i Nemčiji in Slov( 22. Septembr. to glede na vaš na pogodba? Želel bi si iKrai bi n Madžarske. Bili smo v niji. boste dopolnili 36 let. Je 1 leta zadnja profesional- dlje. Rad bi namreč, da ne sin Nikola, ki bo kmalu dopolnU tri leta, gledal s tribun in navijal zame. Sicer pa si želim tudi, da bi šel po mojih stopinjah- le zdaj je njegova najljubša igrača žoga, že v Barceloni je pogosto hodil na tekme in navijal zame. Želim si nidi, da v zadnjih letih svoje športne kariere ne bi imel večjih težav s poškodbami in da bi se v doglednem času vmil v moje Celje, kjer sem si tudi itstvarii družino. CORDANA POSSNIG Pred 14 dnevi so v Veszpremu postavili temeljni kamen za novo športno dvorano, ki naj bi jo zgradili v letu dni. Ta bo takšna kot celjska lepotica. Celjski mestni svetniki so namreč lani sprejeli sklep in vso dokumentacijo glede dvorane Zlato-rog, ki jo je projeküral znani celjski arhitekt Valter Ernst, podarili Madžarom oziroma mestu Veszprem. Madžari se bodo oddolžili tako, da bodo otvoritveno tekmo odigrali s pivovarji. A tako spektakularnega odprtja dvorana v Veszpremu ne bo doživela, kot |o je celjski Zlatorog 21. decembra leta 2003 proti Ademarju ... »Sodobnaff Kranjska Gora za še boljše predstave Kegljavke celjskega Mi-roteksa so v polnem teku priprav na novo sezono, za njimi so desetdnevne priprave v Kranjski Gori, zdaj pa pospešeno vadijo na celjskem kegljišču Golovec. Cilj - naslov državnih prvakinj - ostaja isti, v ligi prvakinj pa se bodo po lanskem spodrsljaju v četrtfi-nalu proti hrvaški Podrav-ki letos znova skušale uvrstiti med štiri najboljše ekipe. »Letos so priprave dobro uspele. Vadba je bila veliko bolj pestra kot v preteklih letih, saj se je Kranjska Gora letos dobro opremila z novo dvorano in s fitnesom, Na srečo ni bilo nobenih poškodb, za razliko od lanskega leta, tudi vreme nam je služilo. Zdaj treniramo že kar nekaj časa na kegljišču, na vrsti je tehnična vadba, odigraU pa smo že tudi kar nekaj prijateljskih tekem z moštvi. Forma je solidna, zdaj pričakujemo manjši padec, nato pa znova, ko bomo začeh z 11-gaškimi tekmovanji in seveda pred svetovnim pokalom v začetku oktobra, vzpon,« je o pripravah povedal trener Lado Gobec. Za popularizacijo Ekipa se glede na lansko sezono ni spremenila. Gobcu bodo tako na voljo vse odlične igralke od Barbare Fidel, Nade in Rade Sa^č do Biserke Petak, Marike Kardinar ... V ekipo bodo skušali vpeljati le kakšno tnlajšo tekmovalko. Največji konkurent v državnem prvenstvu bo za Celjan- tudi k . ekipa Bresta iz Cerknice, ki jim je dve sezoni nazaj odvzela naslov državnih prvakinj, a v Celju se zavedajo, kakšna je njihova kvaliteta, zato dvomi o tem, kakšni so cilji, sploh ne obstajajo. Sicer pa se v celjskem klubu borijo tudi za večjo popularizacijo kegljanja: >>V kegljaški zvezi pripravljajo promocijsko zgoščenko in upam, da bomo /- njo predstavili kegljanje tudi tistim, ki ga ne poznajo dovolj dobro. V Celju smo v zvezi s tem kandidirali tudi za organizacijo svetovnega mladinskega pokala februarja 2007 in prireditev tudi dobili,« je zaključil alfa in omega celjskega kegljanja Lado Gobec. JASMINA ŽOHAR med Sabino Koljič (levo) In Barbaro Fidel na pripravah v Kranjski Gori " S:':,' ..ŠPORT 19 Začenja se niz pripravljalnih tekem Ekipe košarkarskih klubov, ki se pripravljajo na novo sezono, so že opravile prvi del priprav. V tem delu je več ali manj poudarek na pridobivanju telesne moči, zdaj pa sledi druga faza, to je tehnično-taktično uigra-vanje moštev, pri čemer bodo vsi v večini odigrali tudi kar lepo število prijateljskih ali bolje rečeno pripravljalnih srečanj. Nič drugačen ni položaj niti z dvema kluboma s Celjskega, s Pivovarno Laško in z AI-posom Kemoplastoin, Že 1 novim Laščani so se po pripravah v Zrečah prvič predstavili v svoji dvorani Tri lilije že v sredo. Konec tedna bodo odšli na turnir v Šoštanj, kjer bosta ob domači Elektri Esotech igrala še domžalski Helios in avstrijsko moštvo Wörthersee Piraten. Naslednji teden bodo igra- li v Kranjski Gori proti ruskemu prvoligašu Himkiju, konec naslednjega tedna pa odšli na turnir vTuzlo. Na mrnirju Laško pivo 22. in 23. septembra bodo sodelovali Zlatorog, Slo-boda, Budučnost in Zadar, 27. 9. bo prišel v Laško sloviti izraelski Maccabi in dan kasneje še izraelski Hapoel. Na vseh teh tekmah bo igral Edin Alispahič (208 cm, 1988), zadnja okrepitev Laščanov, ki je že lani podpisal pogodbo, s polnoletnostjo pa je dobil dovoljenje Fibe za prestop iz Zenice v Laško. Na turnir v lUemčljo šentjurski Alpos Kemo-plast bo konec tega tedna gostoval na turnirju v Karlsm-heju. Ob domačem klubu, ki igra v Bundesligi, sta na tem turnirju še nemški drugoli-gaš use Heidelberg in hrvaški prvoligaš Zagorje Tehno-beton. Šentjurčani bodo v Nemčiji odigrali dve tekmi in imeli še vsak dan trening. Do odhoda ni bilo jasno, ali bo z njimi odpotovala nova okrepitev na branilskem položaju ali ne. Trener Damjan Novakovič namreč na vse mogoče načine skuša dobiti vsaj enega organizatorja igre, a teh v Sloveniji pravzaprav ni, Ker imajo Šentjurčani že dva tujca (Novak, Hunt), bi morebitni tretji tujec dodobra spraznil blagajno (posebna pristojbina za KZS),čemur se skušajovklu-bu izogniti, zato tudi še iščejo na domaČem trgu. Nekaj možnosti je sicer Novakovič imel v mislih (o imenih ni želel govoriti), a kaj, ko je plačilna moč šentjurskega kluba skromna. Naslednji teden bodo Šentjurčani v Rogaški Slatini igrali z Zrinjskim iz BiH in konec naslednjega tedna odšli na Ikov memorial v Slovenske Konjice. JANEZ TERBOVC »Treba bo veliko potrpljenja« Košarkarji Pivovarne Laško so se na prvi pripravljalni tekmi v dvorani TW lilije pred-staviU z novim imenom KK Zlatorog in s 70:62 izgubili proti poljskemu Türowu. Popolnoma prenovljena in pomlajena ekipa se je uspešno upirala zvezdniški zasedbi, ki jo vodi Sašo Filipovski: »To je bilo naše prvo pripravljalno srečanje. Vidi se, da imamo težke noge in roke, še vedno je na nižji ravni kombinatorika. In kar se tiče Laščanov, me veseli, da so sestavili mlado, perspektivno ekipo. Zoran Martič je odličen trener, ki pozna svoje delo. Lahko rečem, da igrajo dobro, moderno košarko, zelo se borijo, prav tako igrajo kolektivno. Mislim, da je potrebna potrpežljivost in Zo-kijevo delo bo kmalu obrodilo sadove.« Podrobno preizicusiti vse Laščani so se maloštevilnim gledalcem -tekma je bila istočasno kot nogometni obračun med Bolgarijo in Slovenijo - predstavili s presenetljivo dobro igro. Trener Zoran Martič, ki ekipo še preizkuša, ni dal priložnosti vsem igralcem, med drugim tudi ni zaigral najboljši igralec slovenskega pokala Tadej Ko-štomaj: »Za začetek sezone je moj prvi cilj, da preizkusim vseh 15 igralcev, ki jih imamo zaenkrat v ekipi. Tako bo vsaj na prvih .štirih tekmah. Igralo je že 12 igralcev in nekateri so priložnost izkoristili bolje kot drugi. Vendar je časa še dovolj. 1\jdi sam si še moram ustvariti sliko, na kakšni ravni je klub sposoben igrati.« Uvodno srečanje so 7;ačeli novi kape-tan Maček, Horvat, Mali, Čumič in Nuhano-vič. Najboljšo igro pa so pivovaiji prikazali v tretji četrtini, ko so poljsko ekipo, v kateri je šest nekdanjih igralcev slovenskih klubov (Drobnjak, Ljubotina, Rodriguez, Petrovič, PašaHč, Tuljkovič), dobili z 22:11 in se približali na samo dve točki zaostanka. O spre- AndnijMaček(ijesno)je no igral proti Laščanom, zdaj pa je že njihov kapetan. membi imena kluba v KK Zlatorog je laški strateg Martič dejal: »Upam, da bo novo ime vplivalo na rezultate in da bo letošnja sezona boljša kol lanska. Preteklo leto je bilo precej turbulentno, z veliko menjavami tako trenerjev kot palcev. Zato upam, da je koncept, ki smo si ga zastavili pred sezono, torej predvsem z mlajšimi in obenem domačimi igralci, pravilen. Videli smo tudi, da bo treba veliko potrpljenja, da bodo f^itje dozoreli in bodo sposobni igrati na takšni ravni, ki jo od njih upravičeno pričakujemo.« MOJCA KNEZ Pred zadnjima tekmama v točkovanju atletinjami na tretjem mestu Marina Tomič, Kladivarjeva tekačica na lOOmzovirami. Publikum ni za atletiko lalno tek-v Celju v Slovenska atletska sezona se bo končala s fii mo mednarodne lige Atletske zveze Slovenije sredo, 13. septembra. Na njej naj bi nastopila večina najboljših Slovencev na čelu z Maticem Osovnikarjem, bronastim s teka na 100 m na EP v Göteborgu, s svetovno dvoransko rekorderko Jo-lando Ceplak, ki bo skušala izboljšati državni rekord na eno mUjo Helene Javornik, pri tem pa ji bo kot spodbuje-valka ritma pomagala Sonja Roman, s Primožem Kozmu-som, finalistom v metu kladiva na velikih tekmovanjih v zadnjih letih in s srebrno z mladinskega SP v Pekingu Tino Šutej v skoku s palico. Proračun Mitinga Celjskih knezov bo znašal od 5 do 6 milijonov tolarjev. Nagradni sklad za najboljših deset atletov in atletinj po madžarskih tabli znaša milijon tolarjev, še šesl podelili najboljšim v skupnen Podpredsednik AD Kladivar C( Rozman pričakuje dober obisk, Celju organiziran po štirih Vendar; ob 18. uri se bo v Areni Petrol kroga 1. SNL med CMC Publikumom in I ko bo na atletskem štadionu šele postajali DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC nilijonov tolarjev pa bodo leštevku mednarodne lige. 3 in direktor mitinga Stane , ker bo atletski miting v n bo imel močno zasedbo. I, prav tedaj. MiriMfCEUSKIH MkDNARODNEAJLETSKE UGEIZ^SII V^m» Mh^ Ct^skaLkuvAi» ~ Finale medniölHlne aiigtrt» lige AZS v »rdo-li. sf^cmtir*3006. »h Na.^ flifljnanniftcm B&in^rbi*dMt«Iit|iUi mnujö lu^nil^t atletinif in atirri ~liii i iiiji iiHgtiilii l!_|ilj|, Uatsc Ostn^r. Brtsia Leeen**. MrätllBfic. Jure Rovait m dru® ter atfeüia.üijine- {SatBanijcla Gr«, Ante^ HakJiti foba CRO^. G4orejnSianti.'lta (IIÄK— &iffi«) «i-ds« jivüji» jM-isotiKwtjff^astite naiSo najvtfjo ^iiM prmulüi!\ r Celju, GIävni spanzoiii, Iii naii bdo piiiedtev arropcili so: ^ C Ceti? ^EESa® lEaHM BW tedmk celje NA KRATKO Le še s pomočjo Safine New York: Velenjska teniška igralka Katarina Srebot-nik je skupaj z Rusinjo Di-naro Safino v 3. krogu odprtega prvenstva ZDA v konkurenci dvojic premagala Srb-kinjo Jeleno Jankovič in Američanko Bethanie Mattek s 6:3 in 6:4, V četrtfinalu se bo osmopostavljena sloven-sko-ruska naveza pomerila s tretjima nosilkama, Zimbab-vejko Caro Black in Avstral-ko Rennae Stubbs. Srebotni-kova pa je svoje nastope tako kot med posameznicami končala tudi med mešanimi dvojicami, saj sta skupaj s Srbom Nenadom Zimonjičem v 2. krogu izgubila z Meg-hann Shaughnessy in Justinom Gimelstobom (oba ZDA) s 7:6 (5), 3:6 in 12:10. Škof spet pred golom! Celje: Rokometaši Celja Pivovarne Uško so zapustiU Kranjsko Goro, kjer so v sredo preverjali moči s Slovanom (30:21). Po petih mesecih se je v moštvo tudi na tekmi vrnil vratar Gorazd Škof, ki je zaustavil 6 suelov, Dušan Pod-pečan pa 14. Miladin Kozlina je dosegel 6 golov, Dragan Ga-jič 4, po 3 pa Sergej Harbok, Borut Ošlak in Aleksandar Sto-janovič. Drevi v Radečah (19.30) sledi obračun z Zagrebom, v ponedeljek (19.00) pa v Zlatorogu skupščina kluba. DŠ Foto: GK Gorazd Škofje bil dobre volje tudi tik pred in takoj po operaciji. Baivaniranje v Lašicem Laško: Plezalni klub Laško je bil ustanovljen leta 1999, pred štirimi leti pa je organiziral tekmo v balvaniranju za državno prvenstvo, ki jo bo pripravil tudi tokrat na občinskem dvorišču ta konec tedna. Jutri se bodo moški in ženske pomerili v kvalifikacijah ob 12.00, v finalu pa ob 20.00. V nedeljo bo program naslednji: ob 10.00 ci-cibanke in cicibani, ob 13.00 mlajše deklico in mlajši dečki, ob 16.00 starejše deklice in starejši dečki in ob 19.00 kadetinje in kadeti. 20 MIONIKA »Jureta so umorili štirje mošicilfc Objavljamo šokantne izjave hrvaške jasnovidke Jasminke čosič o izginotju Jureta Plevnika Goloba primerih pogrešanih oseb na Hrvaškem je bila točna v svojih videnjih Že v več Medtem ko se mora kriminalistična preiskava izginotja 18-letnega Jureta Plevnika Goloba, ki je, kot smo že pisali, izginil 7. aprila 2000, oklepati dejstev, smo se mi skupaj z Juretovo mamo Iko Plevnik odpravili v Osijek. Pogovarjali smo se z jasnovidko Ja-sminko Čosič, o kateri so tamkajšnji mediji že pisali, saj naj bi njena videnja bila zelo blizu resnice. Če je v njenih pretresljivih besedah vsaj malo resničnega, je Jure umrl v izjemnih bolečinah, saj naj bi ga umorili na brutalen način. Čosideva ob našem obisku ni poznala ozadja Juretovega izginotja, zahtevala je osebni pogovor z njegovo materjo, ni pa nasprotovala našemu prisostvovanju. Nasprotno, sama je zahtevala, da vse njene izjave posnamemo, da jih lahko citiramo do potankosti, poudarila pa je, da če bodo policisti želeli, se lahko posnetek posreduje tudi njim, čeprav iz izkušenj ve, da ji policija uradno ne sme verjeti. Cosičeva, ki dela po svoji intuiciji, pomaga pa si z nihalom, je začela hitro nizati neverjetne podrobnosti dor vidi Jul .acapn- ia leta 2000 živega do 21. navaja tudi vzrok smrti. Srčni infarkt! Ta naj bi bil posledica stresa zaradi nasilja, ki naj bi mu ga zadale štiri osebe. »Kritičen čas zanj se je začel ob 16. uri tistega dne, Jure se je v bližini svojega doma najprej dobil z dvema prijateljema, ki jima je zaupal, nato sta se jim pridružili še dve osebi, a to sta le znanca. To naj bi se dogajalo največ 500 metrov od Juretovega do- ma. Ne gre z kal ...mogoče; kjer < • • ljudi. daljšo vožnjo a gostinski lo-a kakšen klub, 3 določen krog n prepir in nato vozilu, ven-vozilo, v katerem seje pdjai iz šole, hkrati pa se mi pred očmi pojavlja določen odsev na vozilu .... ne kot luči, ampak odsev mogoče kakšne reklame ob cesti ..,« je govorila Cosiče- va. »Dve osebi od teh sta rojeni v znamenju tehtnice, dve v dvojčku. Prav tako sta dve osebi starejši, dve sta bili stari približno kot Jure. Ena oseba od teh ima nekaj na obrazu, brazgotino ah bolj izrazito čeljust...« Kljub temu, da gre le še za eno iz vrst jasnovidcev, ki so »želeli pomagati« Juretovi mami v iskanju sina in da je verjeti Čosičevi enako kot da ji ne bi verjeli, smo bili presenečeni, da se je lotila zastrašujočih podrobnosti. Trdi, da mu četverica namignila, da ga peljejo na železniško postajo, a so zavili proti objektu, ki naj bi stal na dokaj samotnem območju, toda lokacije ni znala določiti, le to, da se nahaja na severozahodu, gledano iz Celja. Dodaja, da naj bi med vož-nj o Juretu iz avtomobüa skoraj uspelo pobegniti, saj naj bi se nekje ustavili in ravno tam naj bi nekdo sumljivo dogajanje v avtomobilu tudi opazil. Kje naj bi to bilo, ne more določiti, vendar pravi, da to ni bencinski servis. «Mogoče cestninska postaja ali kaj podobnega.« »Objekt, kamor so ga pripeljali. ni kmetija, ni vikend hišica, je pa zelo specifičen in povezan z eno izmed teh Štirih oseb, objekt se ne uporablja vsak dan, je dokaj izoliran od ostale okolice ... je na območju, kjer >se živi in se ne živi<...« je nadaljevala Cošičeva. Reportažo o našem obisku Jasminke Čosič in pogovor z njo bomo objavili prihodnji torek tudi na Radiu Celje. Tam naj bi se »... nad njim dogajalo fizično nasilje, Jureta pa vidim živega do 21.08, takrat se ni zmogel več upirati ...«. Toda to še zdaleč ni vse, saj nam je Cosičeva podrobno opisala tudi svoje videnje, s čim naj bi bi! Jure »Ni šlo za strelno opisuje Cosičeva, tudi za hladno orožje ne, predmet ima zvezo z električno energijo ...« orožje ICABELSKI internet IZBERITE SVOJO HITROST mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec (€ 12,48) - neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijaki, študenti ter invalidi imajo še dodatne ugodnosti Za dodatne informacije poWiäte; 03 42 88 112, 03 42 88 119 e-mail; internet@cekabel.net Dostop do kabelskega Interneta možen v Celju in Štorah v javnost, toda nekatere njene besede vseeno grozljivo kažejo možnost, da bi bile podrobnosti lahko resnične „. Zakaj? In kakšen je njen odgovor na vprašanje, zakaj je moral Jure umreti? «Ni šlo za kaznivo dejanje, ki bi bilo povezano z orožjem ali kaj podobnega, niti niso bila raz log čustva ...« nato se je na kratko lislila i ;ala: »Bolj mislim, da je šlo ca različna mišljenja o neki določeni stvari, v tem krogu nekaj, kar je i z njegovimi upam trditi, bilo v nasprotj načel bi Ji četverice, preživel ...« Ali je bil nečemu priča in ko se je hotel umakniti iz tega kroga, se enostavno ni mogel? Cosičeva pa omenja še nekaj. Policija naj bi se v preiskavi pogovarjala vsaj z dvema od četverice in oba naj bi spreminjala svoji izjavi. »To mora biti zapisano in razvidno v policijskih papirjih,« trdi jasnovidka in dodaja, da naj bi se eden od vpletenih v minulih letih večkrat zanimal za potek preiskave in da je ta oseba na nek način povezana z nekim poslom, ki se opravlja v uniformi, vendar pravi, da ni bil policist, možno pa je, da je imel določene zveze s policijo. Na policiji so nam ravno minuli teden potrdili, da je v preiskavi resnično prišlo do spreminjanja izjav. Kljub temu, da se je Plev-nikova sama odločila odiü z nami v Osijek, so jasnovid-kine besede še bolj odprle že tako boleče rane ob sinovem izginotju, vendar Plevniko-va njenih besed ne želi komentirati. Toda Cosičeva še naprej vztraja pri svojem videnju: »Izvedeli boste, da so resnično vpletene štiri ose- be. Preveč jih je vpletenih, da bi lahko njihovo dejanje ostalo skrivnost. Naredili so že napake. Ključno obdobje za preiskavo Juretovega izginotja je bilo med 14. in 29. marcem letos in še bo od 7. do 22. septembra. In da, Jureta bodo našli,« je odločna naša sogovornica, čeprav na vprašanj e, kdaj, ni imela točnega odgovora. Denar, pomoči vladar! Pri pripravi tega članka smo se obrnili na številne jasnovidce, iskali smo jih predvsem na območju nekdanje Jugoslavije s predpogojem, da je za njimi že kakšna uspešna akcija iskanja pogrešanih oseb in seveda, da bi pomagali v čimkrajšem času in brezplačno. Zanimivo pa je, da je bila Jasminka Čosič edina, ki je bila pripravljena povedati toliko in za to ni hotela vzeti niti tolarja. Pogovarjali smo se tudi z Ivanom Trobokom iz Orebi-ča, možakarjem, ki je s pomočjo svoje jasnovidnosti v 90 letih našel več pogrešanih oseb, policiji pa naj bi pomagal najti tudi truplo neke 16-letne deküce, ki je büa umorjena. «Vidim ga ob vodi, na severozahodu,« je bil kratek Trobok. Kljub svoji prijaznosti, nam več ni mogel povedati, nam j e pa razložil, kako nekateri laliko živijo v različnih dimenzijah ... Poklicali smo tudi na Hrvaškem dobro znano jasnovidko Branko Romer, ki naj bi imela za seboj kar nekaj uspešnih videnj, ko je šlo za pogrešane osebe, vendar dlje od dogovora, da bi se morali obrniti predhodno na neko podjetje, pošiljati telefakse s prošnjami in vprašanji ter urediti vse uradne zadeve, nismo prišli. Zatem smo poklicali še tudi v Sloveniji izjemno priljubljenega Braco-ta, kot ga imenujejo. Mladenič, sprejema pri nas, največkrat pa v Zagrebu, številne ljudi in jim pomaga pri različnih težavah, tako pravi večina, ki ima z njim dobre izkušnje. Njegovi najožji sodelavci, ki smo jim zadevo razložili v upanju, da bi si omenjeni za nas vzel nekaj časa, so odklonili sodelovanje z nami, saj naj bi na tak način menda ne delal, so pa dejali, da so za Juretovo mamo vrata vedno odpria na skupnih srečanjih. Poskusili smo se obrniti tudi na Nancy Orien Weber, jasnovidko iz Denvilla iz New Jerseya, o kateri so bile posnete oddaje tudi na Disco-veryju. Uspelo nam je vzpostaviti stik z njenimi sodelavci, ki so nam prijazno odgovorili, da so pripravljeni pomagati le, če se vnaprej dogovorimo za termin in seveda - za primerno ceno! Sicer pa so vsi do zadnjega le členi že tako dolge materine večletne agonije iskanja 18-letnega sina. »Prevelikokrat sem se obrač^ na jasnovid- je kratka v svoji izjavi. In ob koncu še ena podrobnost. Jure je izginil 7. aprila, Cosičeva (ki je doživela klinično smrt 7. jimija leta 1989') napoveduje ključno obdobje za njegov primer od 7. septembra dalje (ravno na ta dan smo zaključili s pripravo članka, ki ga berete). Ali bo za preiskavo enega najbolj skrivnostnih izginotij v Sloveniji prelomno letošnje leto? Teče namreč ravno sedmo leto, odkar so Jureta videli zadnjič ... SIMONA SOLINIC Doživela klinično smrt Jasminka Čosič je leta 1989 na lokalni cesti pri Slavonskem Brodu imela hudo prometno nesrečo. Zaradi poškodbe hrbtenice je danes invalidka, v dolgotrajnem zdravljenju je preživela kar tri mesece v intenzivni negi vljubljanskem Kliničnem centru, nato še šest mesecev rehabilitacije. Med eno od treh težkih operacij je doživela khnično smrt. Da ima jasnovidno sposobnost, je čutila že od malih nog, vendar je bü občutek močnejši od zanjo skoraj usodne operacije. Da so njena videnja upoštevali kriminalisti pri svojem delu, uradno nihče ne more potrditi, neuradno pa smo izvedeli, da naj bi bile nekatere podrobnosti vnjenih videnjih točne. Najbolj znan primer naj bi bil iz leta 2003 o pogrešani 23-let-ni Luciji Topalovič iz Velike Gorice pri Z^ebu. Bratu pokojne so vsi jasnovidci, ki jih je obiskal, povedali, da obstaja možnost, da je Lucija živa. le Cosičeva mu je dejala, da je dekle mrtvo, in nanizala števihie podrobnosti o lokaciji tmpla, ki so se izkazale za točne. Dekle je namreč umoril njen fant in truplo skrU. »Poznam primer in lahko povem, da je Cosičeva govorila o stvareh, ki jih o primeru nikakor ni mogla nikjer slišati in so bile točne,« nam je povedala Lora Diz-dar, novinarka hrvaške RTL, ki je primer spremljala. MIBL E^gS^MH-ISiWA BRALCEV 21 Na sejmu ne pozabite na varnost Zaradi 39. Mednarodnega obrtnega sejma bo do naslednje srede zagotavljanje varnosti na in ob sejmu ena prioritetnih nalog celjske policije. Lani je bilo na sejmu 12 riborski in Dečkovi cesti.: cer pa so prometne koni med 9. in 11., med 13. in : ter med 18. in 19.30 uro i seveda zadnji dan sejma. ¥ o že v včasL kaznivUi deja nj. največ ta- tvin, eno oseb 0 pa so zaradi kršenja javneg ;a reda in miru tudi pridržali. Nekaj je bilo tudi vlomov v vozila. poUci- sti pa so mor, ali preiskovati še tatvino avtomobila, več se je v času sejma zgodilo tudi prometnih nesreč. Podobno statistiko je moč pričakovati tudi te dni, najbolj pa policisti opozarjajo na previdnost v prometu, saj je znano, da se v tem času predvsem na Mariborski cesti promet poveča kar za 60 odstotkov. Za obiskovalce je pripravljeno 1600 parkirnih mest, vendar je večina le-teh v ne- udi prometni režim. Stara Dečkova bo tako do 13, septembra enosmerna cesta proti Mariborski cesti, zadnji dan sejma pa bo Dečkova popolnoma zaprta od 12. do 18.30. Pokopališka ulica bo vse dni sejma med 8. in 20. uro eno-. smerna cesta od Opekarniš-ke ceste do Ceste na Dobro- Na sejmu vsak dan za varnost skrbi več kot 20 policistov in kriminalistov, sicer pa ima na sejmu celjska policijska postaja tudi svojo pisarno in sicer v hali B. Ob tem tudi opozarjajo na upoštevanje prometnega režima ter na uporabo javnih prevozov in strpni livečjognečonaMa- osebnih predm Šk( HALO, 113 Poškodovani deklici v ponedeljek popoldne se je v Zadobrovi pri Celju zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen otrok 19-letna je v bližini križišča lokalnih cest za Ljubečno in as dohitela ustavljen avtobus in ga obvozila po levi strani ter pri tem s prednjim desnim delom vozila zadela deklico, ki je želela prečkati vozišče. V trčenju se je deklica lažje poškodovala. Dan kasneje se je pa je 29-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil po Ulici mesta Grevenbroich v Celju iz smeri Škapinove ulice proti Dečkovi cesti na zaznamovanem prehodu za pešce trčil v I4-letno peško, ki je pravilno prečkala vozišče. 14-letnica se je hudo poškodovala. Policisti zato Še vedno opozarjajo na večjo previdnost, predvsem zaradi večjega števila otrok na cestah zaradi začetka šolskega leta. Nož v prsi V noči na četrtek, okrog polnoči, je zaenkrat še neznani storilec na Cesti Lole Ribarja v Šoštanju dohitel 51-letnega domačina m ga z ostrim predmetom zabodel v prsi. Poškodovanega 51-letnika so prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico, storilca pa policisti še vedno iščejo. Na vesti imeli vlome in ropa ti so prišli Celjski pol bi imeli na vesti več vk Celjskem. Konec avgui ki ju je opazU, prijeli ] vino v Trubaijevi ulici v Celj 21-letnika, četverica naj bi i dobnih kaznivih dejanj, v mladoletni Celjan. Julija in, vlomili v trafiko v St, led mlaj v gostinske lokale in trgovine na namreč na podlagi klica občana, 19-letnika, ki sta vlomila v trgo-ju. V preiskavi so prijeE še 19- in namreč skupaj storila še več po-nekaterih se jim je pridružil še LVgusta ter v začetku septembra ilici, v skladišče gostin- skega lokala v Ulici mesta Grevenbroich, v kiosk v Oblakovi ter v gostinska lokala v Stanetovi in Trubaijevi ulici, osumljeni so tudi treh uličnih ropov in povzročitve lahke telesne poškodbe v Celju. Kriminalisti so zoper vse podali kazensko ovadbo, ker pa sumijo, da so omenjeni storili še več kaznivih dejanj, o tem Se vedno zbirajo informacije. iB®iQ«Tiii. OBVESTILO la t^ško obvešča zainteresirano javnost, da bo jnferenca v kartuzije do, 13. 9. 2006, z začetkom v prostorih kartuzije v Jurkl Župan Občine Laško Jožef RAJH Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladi z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in poprav ke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega SO vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO potrebo o njej izpostavil že leta 1992. Vlagal sem predloge, kako čim hitreje zagotoviti denar, nisem pa pristal na razpršenost proračunov in po moji oceni, na nepotrebna vlaganja. Še eno sporočilo ti dodajam, gospod župan, da boš lažje doumel moje besede. Citiral bom Blaisa Pascala, ki pravi: »Zakaj se ravnamo po večini? Mar zato, ker ima bolj prav? Ne, pač pa ima več moči. Zakaj se ljudje ravnajo'po starih mnenjih in starih zakonih? So ti boljši? Ne, ampak eni sami so in odstranjujejo korenino raznolično-sti«. Tu je vsebina in bistvo tvoje komunikacije, spošto- PREJELI SMO Bolečina županovega spomina »Poeta nascitur, retoro fit,« je dejal veliki rimski govorec in učitelj retorike Cice-ron. Torej, če nekdo želi postati govorec, mora v to veščino precej vložili, dokaj truda in dela, saj je samo poetu »od boga dano ustvarjati«. Predvsem je nujno vedeti, o čem govoriti in kaj povedati, ob tem pa imeti v mislih, kdo so poslušalci. Indijski mislec Jidu Krischnamurti pravi: »Trije so grehi, ki naredijo največ škode na svetu: ogovarjanje, okrutnost in Za kaj gre? Ob odprtju nove glasbene šole v Žalcu župan Lojze Posedel ni mogel mimo citata v oktobrski številki Utripa iz leta 2004, kjer sem zapisal stavek, ki mi ga je povedal eden mojih učencev: »Učitelj, lepo sim, povejte mi, zakaj sti strici in letelagali...«. prej tole: misel se ni kc la na mestu, kot je to i pretiral gospod župan, pak je sledila podrobna laga, kako je moj pogo^ tem učencem potekal (L oktober leta.2004, stran Županjetorej nedolžno, davo otroško misel iztrgal i konteksta in jo grobo zlor, bil v svoj politični credo. Lojze, Lojze, zlorabil si d( ber namen mojih besed. GL de na dejstvo, da imaš tm sam otroke, bi pričakoval, ci ti je jasno, koliko otroci r. zumejo abstrakcijo, pomembno le vzvii stopati, ne prenese in obrekljivo vsiljuješ svoj prav. Obrekljivost si dokazal že pred leti, ko si se spustil v ocenjevanje mojih uspehov na mojem strokovnem področju v oddaji Župan z vami na STV. Bog ti odpusti, jaz sem ti že davno! To pa še ni vse. V svojem govoru je župan tudi arogantno omenil, da je eden od svetnikov, ki bi moral najprej gla-ičun ir :upan. močil s pro- 13). A tebi je š kritike jlasbeno Šolo i. Da, ta svetn vendar tudi c 3t dal pojasni ' (zgodi ival k sem bil tem sem o. Noben • pos\ pol- tovrstnih negativnih primerov) in tudi mene ni prepričal proračun, kjer je mnogo preveč sredstev odteklo drugam, tančica za kamufla-žo pa naj bi bila glasbena šola. Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem si ga novo GŠ prizadeval mnogo dlje časa kot župan Lojze Posedel, saj sem - Št. 71.8. september 2006 ko napisala še veliko več, vendar naj zaenkrat zadostuje samo ta skromna pohvala. KRISTINA VEUIČ, Slovenske Konjice I^OŽNA ^KNJIGA Nesprejemljivi prevozi Prosim, da objavite problem, ki pesti starše glede prevoza šolarjev OŠ Frana Krajn-ca s Polul v nadomestno Šolo in iz nje proti domu. Šola je določila vozni red tako, da prvi avtobus vozi skoraj prazen, drugi pa tako nabit, da učend v njem stojijo. Pouk se konča 10 minut zatem, ko odpelje avtobus iz nadomesme šole v prostorih bivše Kovinotehne. Šola se izgovarja na Izletnik, ki ni nič kriv in vozi po direktivi šole. Po vsej verjetnosti tudi občina nima pri umiku in voznem redu veliko. Kar se tiče same šole, so problemi že na samem začetku. Prvi dan so na postaji, kjer avtobus razloži učence, te pričakali samo novinarji in ka-mermani ter policisti, kar je za slednje skoraj obveznost zaradi varnosti. Šele ko so se umaknili, so prišli učitelji po otroke. Ti pa jim uhajajo v mesto. Učitelji jih ne morejo brzdati in če otrok uide iz šole, odgovarjajo starši. Skratka, ta šola ni več vama za nobenega učenca in ravnateljica ni sposobna z učitelji speljati učnega programa. Sicer pa ravnateljica za starše skoraj ni dostopna, pomočnica ravnateljice pa najbrž nima ustreznih pooblastil. Ne gre mi za to, da bo samo moj otrok prihajal s prvim avtobusom domov. To je želja skoraj vseh otrok. Po prvem sestanku sveta staršev se bom zaradi neurejenih prevozov za učence odločil za gladovni »štrajk«, ki ga bom speljal pred šolo.Vem, da me bodo starši podprii. DRAGO SIVKA, Celje v modrosti cer oba preživela, a s starostjo moč peša, modrost pa ostaja. Ob koncu, bodi prepričan, bo občutek izgube moči boleč, o modrosti bom molčal. JANUŠ RASIEWICZ, Žalec lEOHirALE, POHVALE Sledniki Hipokrata Pogosto se je vzadnjih dveh letih in pol v dnevnem tisku pisalo o raznih nepravilnostih in nehumanih postopkih v Splošni bolnišnici Celje s strani posameznih vodstvenih delavcev, zdravnikov, tehničnega osebja in drugih do bolnikov. Zelo redko pa se je kdo spomnil pohvaliti tiste zdravnike, zdravstvene delavce in zdravstvene ustanove, v katerih delavci zelo ljubeznivo, humano, strokovno in drugače pozitivno ravnajo z bolniki. Tako, kot to zahteva Hipokratova prisega. S tem pismom želim iz srca pohvaliti nekatere zaposlene v Splošni bolnišnici Celje -Ginekološko porodniškem oddelku. Med njimi moram najprej izreči pohvalo dr. Komadi-ni, strokovnemu direktorju SB Celje, dn Webru, prima-riju GP oddelka, dr. Korenu, sobnemu zdravniku GP oddelka Gin2 in 3 ter vsem medicinskim sestram GP oddelka. Povedati moram, da sem se operativno in pooperativ-no zdravila na GP oddelku skoraj štiri mesece. V tem času sem bila nekaj dni doma, za tem v bolnišnici, kar se je izmenično ponavljalo vse štiri mesece. Zadnja operacija je, upam, uspešno končana. Zanesljivo pa trdim, da so mi zgoraj navedeni zdravniki re-ših življenje in to v mojem 59. letu starosti. O tem mojem srečnem in □ DRI TELEFON Terminali niso delovali Bralka redno obiskuje poslovalnice Banke Celje v središču knežjega mesta, kjer opaža, da terminali v času okrog 1. In 15. v mesecu (ko so pokojnine in plače) pogosto ne delajo. Tako je že večkrat ostala brez denarja, saj na bankoma-tu ni mogoč dvig tolikšnih vsot, ki jih takrat potrebuje. Meni, da bi v banki morali poskrbeti za tekoče delo tudi na omenjena datuma. Prav tako jo moti, ker poslovalnice v središču Celja niso več odprte nepreki- ^Simona Ceplak, iz Oddelka odnosov z javnostmi v Banki Celje, odgovarja: »Banka Celjejepredpoenotenjemde-lovnega časa v vseh svojih enotah izvedla analizo, na podlagi katereje bila ugotovljena frekvenca obiskov komitentov. Zaradi racionalizacije stroškov poslovanja je bil delovni čas oblikovan z opoldansko prekinitvijo, saj je analiza pokazala, da je obisk strank v tem času najmanjši. Komitentom nudimo sodobne načine poslovanja, ki niso vezani na delovni čas poslovalnice. in sicer: spletno poslovalnico Klik NLB, uporabo telefonskega bančništva Halo banka, uporabo bančnega pisma in široko mrežo banko- matov. Bralki svetujemo, da se oglasi v enoti, ki vodi njen račun, kjer ji bomo natančno svetovali in našli rešitev, ki ji bo ustrezala. V zadnjem mesecu smo imeli krajše prekinitve pri delovanju informacijske podpore na bančnem okencu, zaradi sprememb, ki smo jili uvajali in so bile potrebne zaradi uvedbe evra v prihodnjem letu. V banki se zavedamo velike pomembnosti neprekinjenega delovanja podpore, zato so naše aktivnosti in delovanje usmerjene v reševanje tega področja. Bralki se za nastalo situacijo opravičujemo.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrniti, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja zd Modil telefon lahko lued ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. ZDRAVI NAPOTKI STEČAJI, PRISILNE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE (obdobje od 1.8.06 - 31.8.06) 1 STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE a) GSP OK-PORT GRADBENO, SANACIJSKO PODJETJE ZA UVOZ, IZVOZ, TRGOVINO, STORITVE IN MARKET-Slovenske Konjice, opršt. St 42/06 (datum: 17. 8. 06) .) SVATO, TRGOVINA NA ! SKIH PROIZVODOV, d.o opr.št. St 51/06 (datum: VOLFAND ČRTOMIR, s.t opr.št. St 6/06 (datum: 1 lEBELO IN DROBN o.. Polzela, 17.8.06) ., BARITON Celje, NEŽIVIL- Ai; t f.': HIIIIIIIIIQJ^QQQQS^....... '....... .i/!M:pti7Moim.mni .......... > 14 h ailBM«: KKIH, I I». ____________________ ........,KlirU>M!l«.,l2tii7.IO.i*(MI)lll4M.ia.!,MikM3dit»l,niM« iNeuDovisM^M. nonuM CMMGU,« ii, m. PUS, i«anuoMU.4 M 21 (. rasusiE tftiiufi ti^wi »^■(.yftlHi^^j^ti^ Iff^l^Tlf,, mTLWMHfJWIIMUljI.IW.iH lUCacU s 901U^7M, »r MIH»»: «lält I I H I« I Wit-inuft «kl MKUU 5 l>OrQVAKI*:KUm!U»iafea.ll. MMU, i M, Illtlt 1. SHIMUIHMOIW13 U. 27.19 tHätM, .......-.........................,'*i,».ii,JMD»itiin*ia.m,«aci»,JM2i.M, uiuuBuirg mUI I. II. IW, il.Mnill. UOeOHl PUjHJit W«ejl do 34 OBRMOVI Vm <•■» w « IZLtTNtkliTVA TUei6TI Predlog za lestvico: HVALA ZA ŽIVUENJE-UNIKAT SLOVENSKIH 5 plus 1. MOJE SRCE ŠE NE SPI- ANS. TONETA RUSA (5) 2. POUUBIKOSeEKKRUHA-POGUMII) 3. KO PREBUJAŠ ME S PDUUBl-VESEUGDRENJCI (2) 4 BAJKAO RIBNICI- ANS ROKAŽUNORA (4) 5. M0JIWAJ0RAŽJI-FERMEDRUŽINA(3) Predlog za lestvico; NAJlfPSEROMANCE-DINAMlKA Nagrajenca: Klavdija Grbovšek. Galicija 5, Žalec Tomaž VDdIav, Vransko 80a, Vransko 5.00 Začetekjutranjegaprograma, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Oli-mia. 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško. 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiü prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18,00 Festivaljada. 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Deža-nom, 23.00 YT Lebel, 24.00 SNOP [Koroški radio) Mitja Umnik mlajši vsak torek redno spremlja oddajo Male živali, velike ljubezni na Radiu Celje, prav tako pa v Novem tedniku fotografije kužkov, ki iščejo nov dom. Odločil se je, da tudi sam obišče zavetišče Zonza-ni v Jarmovcu pri Dramljah in ponudi topel dom Piki. Psič-ko je seveda predstavil tudi sodelavcem in ji takoj razkazal prostore, v katerih dela. NASVETI Modni »viola d'amorefc Koliko slik^ev, arhitektov, modnili oblikovalcev in nasploh umetnikov je že vzdihovalo nad njo? Nad njeno dra-matičnostjo. žametno mehkobo, globino in v2:nemirljivo svežino? Veliko. Nekateri jo primerjajo s prijetno glasbo, ki jo daje nekoč priljubljeno godalo, imenovano viola d'amore. Besedna igra ali golo naključje, vsekikor igra viola oziiDina vijolična barvaletošnjojesensko-zimsko sezono znova pivo violino! Ker je vijolična barva kot Amorjeva puščica zadela modo naravnost v srce! Pa vi? Pustite se »zadeti« od vijolične, če vam je všeč! Nenazadnje - po raziskavah slovenskega modnep okusa je vijolična med najbolj zaželenimi barvami med ženskim svetom vseh starosti, postav in okusov. Zakaj? Ja, morda se nekaj skrivnosti njene priljubljenosti skriva tudi v simboliki, ki med drugim pravi, da je vijoličasta barva zmemosti- Sestavljena iz enakih delov modre in rdeče, predstavlja barvo bistnne. akcije, razuma, ljubezni, modrosti, nu-sterioznosti in - spokojnosti. No, če se niste vedeli, zdaj veste, zakaj so tudi škofovska oblačila vijolična. Pa pustimo duhovnost in si raje oglejmo vijolično barvo iz vizualnih zornih kotov. V letošnjih kolekcijah znanih oblikovalskih imen se pojavljajo vsi odtenki -od modro vijolične, kakßiii so dišeči in moljeodganjajoči cvetovilavande, do nežno ciklamne, ali globoko, žamemo vijolične, ki se včasih prelije skoraj do bordo rdeče. Nekateri ekstremni kreatorski poizkusi za vsako ceno pokazati lasmo domi-nantnost jo letos družijo z mentol zeleno, ki je res na nasprotni suani barvne lestvi- ce, kar pa ne pomeni, da se nasprotja vselej privlačijo oziroma harmonirajo. Zato, priznajte, lahko izpade takšna kombinacija prav nerodno cirkuška. Tudi rumena se pojavlja v tej barvni navezi, vendar tudi te vam ne priporočamo iz srca. Razen, če si srčno ne želite ob padajočem jesenskem listju izstopati kot kresnička ponoči ... S čim torej kombinirati vijolično in predvsem, kako izdatno jo dozirati k ostalim oblačilom? Najbolje je seveda, če prisegate na staro, preveijeno druženje ene ali prelivajočih se vijoličnih odtenkov od jopice do čevljev in no^vic. Sicer pa - s sivo ne morete zgrešiti, s črno še manj. Trefle barve pa, če mene vprašate, jaz sploh ne bi povabila zraven. Ker bo nastala gneča, preveč naporna za oči. IZBERI 100 O/o POPUST! Nakupovanje v novem trgovskem centru MERKUR v Velei tn v trgovskem centru MERKUR na Hudinji v Celju ne bo samo prijetno, ampak tudi poceni. Prav vsak nakup, ki ga boste opravili 8.inn,9. bomo nagradili s popustom. Celo več! Popust boste izbral na blagajni. To pa še ni vse; popust, ki ga boste izžrebali, liibko predstavlja 5, 10, 25, 50 ali celo 100% vrednosti vašega nakupa. Popust vam bomo priznali takoj ob nakupu, ne glede na način plačila. Samo 8. in 11.9.2006! V trgovskem centru MERKUR v Velenju in v trgovskem centru MERKUR na Hudinji v Celju! Izberi svoj popust! fioo% Vsak 100-ti kupon skriv; 100 % popust. Prav vsal' nakup pa vam prinaša vsaj S % popust. * TEDENSKA ASTROLOSKA ^ NAPOVED Sobota. 9. september: Dan bo izredno ugoden za srečanja, komunikacijo, fizična in umska dela. Poudarek je tokrat pri vseh, rojenih v znamenju Leva, Škorpijona in Tehtnice. Pokazala se bo potreba usklajevati preteklost, sedanjost in poskrbeti za prihodnost, še posebno, kar zadeva sorodstvena in ljubezenska razmerja. V določenih trenutkih bodo naša čustva zmedena, težko bomo izrazili naklonjenost, v hujših primerih se lahko zgodi, da bomo bežali od realnega stanja in se predajali sanjam in iluzijam. Pluton deluje na nezavedni ravni in izraža globoke plasti naše podzavesti, zato se bodo spomini iz preteklosti obudili in v nas povzročali pravo zmedo in nejasne strahove, povezane s preteklimi izkušnjami. Nedelja, 10. september Luna prestopa v nedelj o v zna-menje Bika v večernih urah, zato bo naša energija zemeljsko usmerjena. Povečana bo želja po varnosti, po gurmanskih užitkih, po toplih dotikih. Dopoldanske ure bodo zato prijetne, priporočamo vam, da jih preživite v naravi, obkroženi z ljudmi, do katerih čutite naklonjenost in pozitivne vibracije. V popoldanskih urah pa velja velika previdnost v promet ii. «sj bo koncentracija motena. Še vedno je negativni kvadrat med Saturnom in Jupitrom pokazatelj medsebojnih obračunavanj vodnosih. Svoje misli in občutja morate potisnite vase, saj bodo sicer dogovori in razumevanje nasprotne strani prakrično nemogoči. Ponedeljek, U. september: Izpostavila se bo potreba urejati uradne, poslovne zadeve. Na površje bo prišla resna plat naše narave, skušaU pa bomo tudi v svoja življenja vnesti več odgo-vornosri na različnih področjih. Čas ni najbolj ugoden za nove začetke, je pa idealen za razreševanje zaostalih zadev, zadev, ki so konfUktne, tako v poslovnem kot tudi na zasebnem področju. Zaradi močnega vpliva Device bo naša samozavest nihajoča, naše misli pa analitične in prodorne. Pojavijo se lahko določeni strahovi pred prihodnostjo, še posebno lahko čutimo utesnjenost in strahove pred finančnimi težavami. Pozitiven vpliv Lune in Venere lahko prinese nenadne denarne prilive, vezane na pretekle uradne odločitve. Torek. 12. september: Dan bo primeren za razreševanje marsikatere konfUktne zadeve, odličen pa je tudi za sprejemanje novih odločitev, predvsem na poslovnem področju. Ugodna situacija se kaže pri vseh sodnih procesih, ki trajajo več let. Vstop Marsa v Tehtnici bo poudarjal bolj seksualno plat partnerskih razmerij. Lahko se čisto na novo preoblikujejo, čisto na novo začnejo, lahko pa tudi končajo. Z Venero v Devici ne bomo nastopali odločno, brezkompromisno pa bomo zahtevali, da se razmerja uredijo. Za kakršne koU nejasnosti, pritiske, prevare in spletke tokrat nikakor ne bomo imeli razumevanja. Žal pa se bo izrazila tudi tista bolj agresivna, negativna plat narave, zato pazljivo glede tistega, kar oddajate in glede tistega, kar sprejemate. Sreda, septembi-i: Medsebojna problematična razmerja bodo tokrat v ospredju in kaj malo možnosti je, da se razrešijo v tem času. Pri občutkih bo tako, da bodo prevladovala tista bolj negativna: sovraštvo, maščevalnost in čustveno izsiljevanje. Opozarjamo vas na težave, saj bo Jupiter v Škorpijonu lahko sprožal negativne, temačne reakcije. Spori v zakonih in razmerjih bodo v tem obdobju izredno močno povečani. Najbolj bodo izpostavljeni vsi, ki imate v astrološki karti močneje izraženega Leva, Škorpijona aH Vodnarja. Priporočljivo je, da se izogibate kakršnim koli ostrim debatam, kajti končajo se lahko z agresivnimi izpadi. Četrtek. 14. september: Luna v Dvojčku nam bo ta dan prinašala originalne, nenavadne domislice. Sicer bo raz-položenje izredno nihajoče zaradi negativnega kvadrata Lune s Soncem, še posebno pri vseh tistih, ki zamujate pri svojem delu. Pojavijo se lahko težave z avtoriteto, aktivirajo pa se lahko na nenavaden, nepričakovan način. Opozicija Lune in Plutona nas opo; zave, ki se nanašajo na nepremičnine in zemljišča. Večeren ure bodo čarobno in magično obarvane. Moč presoje ne bo najvišja, pa vendarle lahko kljub temu do-živimo lepe, osrečujoče trenutke. Soočanje z resnico pride kasneje, pazite le, da ne naredite večjih, usodnih napak, katere v prihodnjem obdobju ne boste mogli reševati. Astrologinji CORDANA IN DOLORES ASTROLOGINJA CORDANA gsm041 404935 napovedi, bioteraplje, regreslje astrologinja.gordana@slol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, prlmeijalna analiza www.dolores.si 26 2aavtoiviobiliste Končno tudi C6 Po precej dolgi zamudi je slovenskim kupcem na voljo dtro^ebn C6, največji avto te francoske avtomobilske hiše. Gre za naslednika XM oziroma DS in CX, vsekakor pa vozilo, ki naj bi konkuriralo predvsem nemški ponudbi v tem razredu. S 4,9 metra dolžine spada v visoki razred, prav tako to velja za serijsko opremo oziroma vse tisto, kar si je mogoče omisliti za dodaten denar. Posebnost oziroma značilnost C6 je tudi nova generacija aktivnega vzmetenja, pa recimo elektronski sistem, ki na prednje steklo projicira nekatere nujne podatke (sistem HUD) ipd. Za začetek Citroen C6 je končno na voljo slovenskim kupcem. bo C6 na voljo le z dvema motorjema, oba šestvaljnika. Dizelski bo pri gibni prostornini 2,7 litra zmogel 150 k-W, bencinski pa iz treh litrov gibne prostornine iztisne 155 kW. Pri obeh motorjih je serijski samodejni šeststopenj-ski menjalnik. Slovenski predstavnik Citroena računa, da se mu bo letos posrečOo prodati nekako 40 C6, v najcenejši varianti pa je veliki Citroen na voljo za 10,5 milijona tolarjev. Novi TT v Sloveniji www.raüiocelje.i ivmiii iiiOmiii'"' T"' MorifioMfro S6, Celje (el.; (03J 42«.«2-7fl www.ovtodeliregneffler.s.' MERtLCI PRETOKA ZRAKA VW. AUDI. SKODA-1.9 TDi KATAIIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TOTBOifflMPRESORJI SERVO VOUNSKE ČRPALKE Novi audi TT v kupejev-ski varianti je zapeljal tudi na slovenski trg. Gre za drugo generacijo uspešnega avtomobila, ki bo kasneje na voljo tudi v roadsterski izvedbi. Kot vsi nasledniki je tudi TT druge generacije daljši, višji in širši, ima daljšo me-dosno razdaljo, nižje težišče in tako rekoč idealno razdelitev teže med prednji in zadnji del. Dokaj velik je prtljažnik, ki meri 290 litrov, ob podrtih zadnjih sedežih pa naraste na 700 litrov. Motorja sta dva: 3,2-litrski šes-tvaljnikz2S0KM in 2,0-litr-ski TFSI, ki zmore 200 KM. Menjalnik je ročni 6-stopenj-ski, pogon na prednji kolesni par, zmogljivejša izvedenka pa ima štirikolesni quat-tro. Za osnovno izvedenko hočejo 8,66, za močnejšo pa najmanj 10,8 milijona tolarjev. DAEMOBIL, d.o.o, PE CEUE PE CEUE, Ljubljanska cesta 37, 3000 Celje Tel. prodaja: 03 4256 080, GSM; 031 447 773 CHEVROLET. PLUS VELIKO VEČ. ^»i I osnovi sklepa predsednika stečajnega senata OIVAM PRIMERNO OBLIKO FINANCIRANJA ZA NAKUP lile, ngadaopradom.Tolifon 041 750 BIVA1NI vikend eli pnrcelo, do S min ŠIT, do I2km Iz Celjo,kupim bnzposndnikuv. Telefon 041 970068,041 710-477 5162 HIŠO oil zozidIrivoparceki.vCeljuotokolid, kupim. Pločilo v gotovini. Telefoo 04f 672.374. 5297 NE7A7IOUiraporeela,IOO0iloT500 m', lahko ob ovtocestl, nn relnciji Šempeter Celje, kupim. Telefon 04f 8074)60. ODDAM POŠEOVNf lokni (40 m"), v centru toljo (Gubčevu ulicn) oddnm. Telefon 041 524-942. 5666 HlŠOvprijetnivnsirinddnmvnnjempošte. nim ljudem. Telefnn 041929-495. NA Ostrožnem, Celje, oddnm v nujem Inkol v pritličju,45 .'.Insten vhod in parkirišče, ogrevan, zn različne dejnvnosti, zelo ogodno-Telefon (03)492-1470. 6674 GOSHNSIilokalvColju, bližini ovtobusne pnstnjo, obvozen ndkupinvontnrjn, od. dnm.TelefonOdl 641^252. 5612 BEMffll PRODAM (SREDIŠČE Celju prodom obnovljeno meščansko staanvanje (135 m') primerno nidizu mimnpisnrniškn dejnvnnst. Telefnn 041 620262 nh 041 630015. STANOVANJE v llnriboro oddam tre. štu-dentum nk študentkum. Telefnn (03) 4906101. 5494 VŠTORAH oddamo staaovonje oni usebi Uli te nuNnvi tednik pod šifmJESEN. 5689 DPAhAM Za poslovnega parterja iz tujine najamemo manjšo stanovanjsko hišo, l dnm.Telefan041 541-773. 5537 DOBRO moiznicu.ssvežim mlekom, ugudnu piodnm Telefun 5771-387 5533 IELICasimentilb.braju8moseccnr,vrodnu ogleda, prodam. Telefon 5822-533, 041 956250 Sioas BIKCA simentnlcu,stntegol4dni, prodam. Telefon5799.2f7 1036 PUJSKE, od 25 do 40 kg, prodom. Telefon 5709-155. ž674 DOMAČE znjce,snmce in su.ice,znnodoli. .Telefon 5728. BORŠiakuzikuinko:lo,storoS prudnm. Telefnn (03) 5736-730. TElfCOsimootolko, breje 6 mesecev, pr» dam.Telefon(03)57364l62. L1022 NEMŠKEGA ovčnrjn,storoga8tednov,pro. dom.Telefou (03) 5730898,03f 559-502. rio2i DVE telički, težki 170 kg, ono simentnlkn, enusivku, prudnm Telefnn 5739.391. DVA uvnu, stura 4 mesece, pradum. Tohilon (03) 5733075, mod 19. in 20. uro. KRAVD po tellM prodom zn ISO.OOO SIT. telefon 031 241-540- rio28 1IUCO,ležlco440kg,produ..Tolefon031 732169. 2661 lELICO, stura eno leto in poL pradum. Teb fun 031 837-014. 6549 PRAŠIČE, od 80 do 120 kg in puluvice, prodam, možen prevoz- Telefon 031 832-520 5559 ČISTOKRVNE zlate priuašukn, mludičke, prodam. Telefoa (03) 5421-112, Vrhe 49, Teharje. 5683 PRAŠIČE, zonudnljnje rejo, 25 do 40 kg, predamo.IelefonpoT4.ari,03T 544-653- Š1042 TELIČKE simentulkepindum. Telefon 04f 794.301. 5589 PIŠČANCE brojierje.zn nadaljnjo roje, pro-dojumo. Fišut, Tnbor 45, telefon 041 619-372. ž650 PUJSKE,težke 25 kg, novojenonu domačo brano, prodom. Telefon 031 481.691. L1020 ČISTOKRVNE rntvujlorje, cenu zn sumce 40.000 SIT, ceoo zosomico 30.000 SIT, prodam.Tel.fao041 209-100. 6582 rDME,težtnad20do40kg,knnl|enez domačo brauo, dolgo, mesooteposme, predem Telefoa 041 822-114. 5694 TFUCO rimentnlko, stura 2 led, v 9. mesecu bnjnsli,težko650 kg, pradum Cenu pn degovom. Telefoa 041 972.676. 6803 KRAVO simemolko, s 14 dui stoto teličko, pradom Telefon (03) 5 7 9 94180. Š1060 TELIČKE, Slum3in4tednem20 kg prašiče, mesnn pusmu, prudnm. Telefnn 040 830408. s1051 TEI1C0simen«lko,braju4mesece, prodom. Felefou 5739-145. 6810 ŠEST nnvez zu živeli (gnvedo) prodam. Telefon (03) 573.6730 noaj PAŠNO kravo sivko, brejo 7 mosocov, 4. telehi,pmdDra.Cenupurfegovoni.Telcr fonOSl 288-114. Š1052 ODDAM MAIHNE mucke, sture 3 mesece, oddamo prijozoim ljudem. Tulefon 041 603. Celje: 031508326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!!! POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36 KREDITI MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, 'RIDEMO TUDI NA DOM! GO /ngo.o.o. 041 33 77 89 nUCKO, 200 kg, menjaRi la breja telico. Telefon 041 583-0«. 5^2 m fTPBTT* PRIDELKI HRUŠKE viljtiinovke, vŠeščah pri Preboldu, ugodno prodamo. Telefon (03) 705-3553. ž 536 PRItLIŽNOl h koruze zosiložo prodam. Telefon031 528-945. 5535 SENO in otovo prodom ali menjam za koj drugega. Tfilefon 031 765461, po 20. PAPRIKO 20 »laganje, krmni krompir za svinje In semenski krompir prodam. Tele-foii041 631-506 JABOUU starih sort, lepo obrons in sadjevec, 85 %, ugodno pitidom. Telefon 031 575-514. 5574 GROZDJE badbise pteselilknjejzopomoivgospodinjstvu. Po možnosti noj ijno avto. Pisne ponudbe pošliite no Novi tednik pod šilro lESEl s10221023 01H0«ll«Nli.ženlr,461ot,sinipati;en, želi spoznati ženska ali mamico do 44 let.TelelanDfl 241-641 11533 SimntN», vitko, 401»» ženska, iz okolice Celja, želiprijateljDda55 let, lahko si tudi z dežele. lelolen Ml 241-647, wvw.supernlnn.si. 5533 3S-letn. vitko Ženska iz Sovinjsko dolino želi prijoteljo do 50 lat. Resne. Telefon 241-647, mvw.supemiDn.st. 5533 iŠtEllžensku,(eljnnka,od 50 let naprej, la resne zvezo.Ielelon 040 650196. HUDIMO pošteno delo za pošteno plačilo. D6mon,s.p.,Poriziiel45o, Braslovie, telefon (03) 7050-800,040431-561. GOSTIŠČE Jano Zaleznik, s. p., Križevci 1, Slronite,zaposli deklezfl slrežbo-Tele-fon 041 748-905. p PARKETARNAJager,Proseniško H, zaposli 2delavca za delo no lesno obdelovalnih strojih in žensko za delo zd tekočim trakom. Pogoj: spretnost. Informacije po telefonu 041 654-430 ali osebno od 7. ZAPOSLIMO vozrtikaC-inE^otegorije,za prevoze na relaciji Slovenija-Madžar-ska-Slovenija. Telefon 041 707-828, GretaPušniks.p.,lvenca30,Vojnik. n Avtocenter Meh, d. o. o. Prodaja in servis Koroška c. 7 d 3320 Velenje ZAPOSLIMO V svojo srecJino vabimo AVTOSERVISERJA, Iti želi delati v svojem poklicu. Vaša vloga naj vsebuje: • kratek življenjepis, • ciosedanje zaposlitve, • dokazilo o strokovnosti (fotokopijo). CMCelj^ PROSTA STANOVANJA cesTS MOSTOVI ctue a.d KOMPLEKSU LIVADA ŠENTJUR 1 v druge tnovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodrih dolgoročni!) kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne intormacije pokliiile na M 03 42 66 586 ga. Mateio KOMPOŽ. Gradimo KOM« prevoii tovora. VOZNIitt kamiona, C-,E-kiitegar voze po Sloveniji, zoposlimo. Telefon 041 639-533. JoieFajdiga, s. p., Drešinjo vas48, Petrovče. 544s IŠČEMO dekle za strežbo. Lasten prevoz. Telefon 031 893-727 Morija Storič,;. p., Kosaze 48, Petrovče. 5&40 Zaposlimo mizarja in mizarja za delo na CNC-stroju, možnost redne zaposlitve. Možen začetek dela TAKOJ. Ostale int. na tel.: 041/645-715, Janez Gobec. Mio oprema, li o 0., Višnja vas IS.Vojnik PIZZERIA Taurus, Miran Kojtna, s. p.. Levee 40, Petrovče, nudi prosto delovno meslo v strežbi hrone in pijače. Telefon 031 714-990. n IŠČEM d^; verstvo otrok vokolio Šentjurja. Telefon 041 264-298. 5585 Računovodkinjo za samostojne > delo v trgovini Maxi Ros isi v Celju: dvostavno knjigovo dstvo, prev- zem blaga, plače .. . zaposlimo za nedoločen čas s Doskusno dobo 3 mes. 231 I600. HOTEL ŽALEC, d,0.0, iVlestni trg 3,3310 Žalec VODJA KUHINJE (M/Ž) Razpisujemo prosto delovn mesto za VODJO KUHINJE Hotelu Žalec. Prijave sprej« naslov: Hotel Žalec d.0.0. (za kadrovsko službo), Mestni trg 3,3310 Žalec, do 20. 9. 2006, Pogoji: - najmanj V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri - 5 let delovniti izkušenj n3 podobnih delovn iti mestih - osnovno računalniško znanje (Worö, Intemet explorer) - poznavanje sistema HAACP OKREPČEVALNICA Pole Burger zaposli en^ ga natokorja oil študento za strežbo In enega študento za rozvoz pit. Telefon 051 680-279.ZdrQvkoŠeško,s. p.,ljubljanska 7, Celje. 5616 pripomočkov no podroqu Štajerske. Zaželene izkušnje v direktni prodajL Telefon 041 643-220, Marko. Medical line, d.0.0., Maistrova ul.l6,1241 Komnik. PODJHJEKugler, d.0.0., Kosovelova 16^ 3000 Celje zaposli KV pleskarja dide-lovco brez izobrazbe z najmanj 5 let li. Informacije vsak dan od ponedeljka do petka po telefonu (03) 49^0222, 031 7641)04. STALACUE RAZGORŠEK, D.0.0. 2 monterja stroj ni ti Instalacij zdelovnimiidnišnjaml, : kleparja prezračevalnih naprav I dstovnimi izkušnjami in delavca za pomožna dela. Ponuismcpdobrs dsiovne pogoje RESEN par srednjih let išče delo: čiščenje poslovnih ali gostinskih lokalov popol-donsko večernem času. Telefon 031 812-168. 5596 IZDELUJEMO pi gospodarskih in poslovnih objektov in podobno.Telefon (03) 8104-182, 031 393-560. ARS-Projektironje, Anton Strniša, s. p., Gobrovec} d, 3241 Podplat. ZAPOSLIMO voznika taksijo. Toxi Bučko. Telefon 041 369-338. Tino Pozinek-KoštoniBj,s.p.,Krponoya3,Celje. KOŠARICA imCAGmeElIlIKVOZElJM. ^fEBMVO lin, 3315 tate r^-S'JfliBtteatwesicL«! IZPOSOJEVALNICA Strojev in naprav SAM, Ul. bratov Oohrotinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in naprav. Telefon(041]629-^44,S414-311. n ADAPTACIJE kopalnic in stanovonj od projekta do izvedbe. Kopnlnice Štelcer, Mol-gajeva20,Celje,telefon041 826-S94. CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d.0.0., Pomije IS, Brasbv-če,Telefan041 649-234. n 2EL0 ugodna ceno premoga z dostavo. Telefon 041 279-187.Prevozništvo Vladimir Pemek, s.p., Sedlošek 91, Podleh-nik POSEL, zelodobrovpeljano čiščenje objektov, oddam. Telefon 041 876-316. Ludvik Jelen, s.p. - v stečaju Vrtojba, MMP 4, Šempeter pri Gorici objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin 20. 9. 2006 ob 10. uri na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, soba 110/1 Solastniški delež cio 1/2 na stanovanjski hiši in sicer pare. 929/173 v izmeri 556 m^ in pare. 929/288 v izmeri 537 s pripadajočim zemljiščem pare. 929/289 travnik v izmeri 83 m= in pare. 929/290 cesta v Izmeri 191 vsevl.št. 1461, k.o. Polzela za izklicno ceno 7.444.885,10 SFT Pogoji za pristop na dražbo: vplačilo varščine -10% izklicne cene najkasneje dan pred dražbo na TRR 03130-1000282224 pri SKB banki. Sklenitev pogodbe in plačilo celotne kupnine v roku 8 dni po podpisu in overitvi pogodbe ter odobritvi prodaje s strani pristojnega organa. Vse stroške v zvezi s prodajo nosi kupec. Prodaja se vrši po sistemu videno -kupljeno. Pogoje za pristop na dražbo (not^ko overjena izjava v skladu s 4. odstavkom 153. člena ZPPSL...) in vse ostale informacije na tel. 05/333 18 66, vsak delavnik med 9.00 in 15.00. ELEKIRIČNIŠtedilnik podarim. Prodam vi-noinigDnje.Telefon5743-769. 554i IZVAJAMO vsa kamnoseška in teracerska dela na pokopališču. Komnoseštvo, te-racerstvoSrečkoSakelšek,s.p.,Bi«zava uL 2, Celje, telefon 041 684-346,(03) 492-9546. 5532 Celje,telefon04086I-758. 55S8 IZVAJAMO posek, spravilo in odkup lesD. Ponudbe po telefonu 040 211-346. 3261 lesično. ' " p ^ naših srcih si zapisana, čas le ne bo izbrisal, čeprav spokojno spiš, z nami še vedno iiviš. URŠKA BLAGOVŠEK iz Dramelj I vsem, ki se je spominjate s Kogar i7imš rad, nikoli ne umre, le tako dalečje... Ob boleči izgubi našega DRAGA SMITA Iz Topovelj (31. 10.1954-27.8.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožaije. Posebna hvala intenzivnemu interni-stičnemu oddelku bolnišnice Maribor, sodelavcem Biva Hiše, kolektivu OŠ Braslovče, kolektivu TV Celje, pogrebnemu podjetju Ropotar, pogrebcem in sovašča- nom ter gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih na kakršen koli način pomagali in nam stali ob strani. Žalujoči njegovi najdražji Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod od delu tvojih pridnih rok. Spočij si žuljavc dluni. za vse še enkrat hvala ti. Za tabo ostala je praznina, ki zelo, zelo boli... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta ANTONA ČERNOŠE z Grobelnega (12.9.1941-30.8.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Iskrena hvala za izrečena ustna In pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, sv, maše in darove cerkvi. Posebna lepa hvala g. župnikom za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem sv. Ahaca za petje v cerkvi, pevcem Skladateljev Ipavcev za petje ob odprtem grobu in trobentaču za odigrano Tišino. Še posebej hvala vsem govornikom za ganljivo izrečene besede slovesa in pogrebni službi Zagajšek. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob Žalujoči vsi njegovi 101 INFORMACIJE 29 Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela. Odšla si tja. kjer ni gorja in ne solza. Med nami več te ni, a v srcih boš ostala do konca dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre HELENE ŠTEMBERGER iz Trubarjeve ulice 55 a v Celju (11.8.1931-29.8.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam ustno in pisno izrazili tolažilne misli sožalja. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica za lajšanje .bolečin. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spoininii. Zalujodi: sin Mihael, hčerlci Mirela in Anica ter brat Jože z družinami Vsi tvoji nasmehi I so stkani v spomin nate, vsak trenutek, preživet s tabo, J i vodi v večno življenje: I poznan'te. je veselje in radost, ponos nas vseh. Edino upanje, ki ostaja, je srečati se s tabo nad zvezdami. ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi c MARTE VREČAR roj. Potočnik (29. 7.1923 - 2.9.2006) izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vse tolažilne besede, topel stisk roke, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala osebju ginekološkega oddelka Ginek K, Splošne bolnišnice Celje in dr. Korenu, ki so nam in njej pomagali v težkih dneh njene bolezni. Iskrena hvala gospodu p. Robertu Podgoršku, p. Jani, p. Bernardu in p, Rafaelu za sočutno opravljen cerkveni pogreb, pevcem, godbi in trobentačema Marku in Leonu za zaigrane in zapete pesmi. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: hčerka Ana z možem Radom, sinom Tadejem in sin Franci z ženo Silvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija BERTIJA KOVŠETA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ^ v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. mašo ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi g. župniku, govorniku, pevcem in pogrebni službi. Žalujoči: žena Marija, sin Miro z družino, sin Branko z družino in sin Andrej i Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče... V SPOMIN ERNEST - MATIJA LAMPRET iz Zadobrove 24 pri Škofji vasi (5.7.1938-6.9.2001) Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo. Vsi domači Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela, odšel si tiho, brez slovesa, za sabo pustil si spomine na naša skupna, srečna leta. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FERDA POTOCANA i/. Celja (1.4. 1937-30.8.2006) se iskreno zalivaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dializnerau oddelku celjske bolnišnice, vsem šoferjem za prevoz dializnih bolnikov, oddelku EIMOS Celje za nego in lajšanje bolečin zadnje dni njegovega življenja, gospodu župniku za opravljen obred in mašo, pogrebnemu zavodu Ropotar, govorniku, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki so ga pospremih na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Dora, hčerka Anita s Primožem, vnuček Jakec in ostalo sorodstvo V srcu si še vedno z nama. n V SPOMIN TONIJU POŽLEPU iz Velikih Grahovš Minevata dve leti, kar si naju mnogo prezgodaj zapustil, dragi mož in ati. Žalujoči: žena Olga in hčerka Urška L1029 upokojena sodelavka MARTA VREČAR Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d. Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal svoje sem moči, zaprl trudne sem oči. V SPOMIN 9. avgusta 2006 bodo minila tri leta, kar nas je zapustil oče, dedek, brat in tast OSKAR JELENKO iz Landeka pri Novi Cerkvi Hvala vsem, ki se ga spominjate, za hipec postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta KARLA KNAFELCA iz Kovinarske ulice 5, Štore se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter cvetje in sveče. Posebna zahvala Mariji Lamut za največjo pomoč, dr. Seličevi, patronažnim sestram Silvi in Jožici, Srednji šoli Štore, pevcem iz Rogle za tako lepo petje, g. župniku Ivanu Korenu za lepo opravljen obred in govorniku Železarne Štore g. Pajku. Posebna zahvala cerkvenim pevcem in vodji Juretu Rezarju za tako lepo petje pri sv. maši. Vsem prisrčna hvala. Žena Tončka, sin Dani z ženo Ido, vnuka Matej in Andreja s Tomažem Q M v SPOMIN JOŽETU FIDLERJU z Ljubečne 9. septembra 2006 bo minilo 6 let, kar te ni več med Pogovarjam se s tabo, ko ti svečo prižigam, ker vem, da me slišiš, čeprav te ne vidim. Hvala vsem. ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Žena in vsi tvoji Cveteli so beli kostanji, pred hišo domačo spomladi, z neskončno opojno milino ... V SPOMIN Mineva že 10 let, kar nas zapustil naš dragi MARTIN ZELIČ (9.9.1996 - 9.9.2006) 1, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo nanj. 30 vodnik KINO Kinematografi si pridräjeio pravico da spremembe lO.OD. 12.00. 15.20, 17.10,19.00 Greva narazen 13.30.16i0, (19.00,21.20 poneöeljek. ti> rail, čamek. petek, soöola. nedelja), 2340 Avtomobili 10.30,13.10,15.40.18.10. 20.40.23m Lovec na rekorde: Legenda o motftiju 13.30 Bela Masajka 20.50, 23 30 lopov z otroškim obrazom 11 30.14.00. 22.00. !6.00, 18.00, 20.0D United 93 17.00, 19 20, 21.40, 2360 Hiša pošast 12^ 16.10, 18.20, 20.30. Podvodna deklica 17.60,20.10,22.30 Mami vice - premiera 20.00 20.20, 22.40 Gaifield 2 13.10.15.00, 17.00 Romanca ob jezeru 19.00, 21.20,23.40 Lopov 2 otraškiin obrazom 13.00. 15,10, 1720,19.40 Prekletstvo diuzine Bell 21.50, 23.50 LfBENOA: predstave so vsakdan oreJstave so v oetek. soboto jn nedeljo prödstdvs so v fKtBk in soöoto 18.30 Kralji in kraljica 21.30 Pekel NEDEUA I Razvajene P MEOEUA I Skrita 9.00-D Od Celja do Žalca, večer s Savinjskim trobitniin kvintetom Poletni večeri v atriju Savinove hiše (v primeru slabega vremena bo prireditev v Savinavi hiši) 20.00 Atrij KSC Velenje _ Klepetek tematski večer v kavarniškem el Žonta Šentjur SOBOTA. 9.9. od 8.00 do 12.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 0.00 Atrij KSC Velenje Predstavitev starih vozil, ki si stari okrog 40 let ob40-letnidTermOlimia UOO Na trgu vasi Upa Podčetrtek Sejem dotik narave s progran NEDB,JA.10.9. 10.30 Mesto Žalec Promenadni koncert PRIREDITVE PETEK. 8.9. 16.30 Mttzej no vej Se zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - zlatar Miroslav Bahčič dßmonstradja obrti v. Jožefa__ Barbara Rošer, orgle, Aleš Mar-čič, bariton orgelski koncert iz sklopa Pridi in prisluhni STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarljem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razslava o Almi M. Karlln, numizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Galerija Mozaik Celje: razstava stal-neuraetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Fotografski atelje Josipa Pelikana: Odprtje ^ečke tržnice _ O Obrambni stolp Žalec (pri cerkvi sv. Miklavžal _ ~ OdprQe»Vinskegakeudra« in razstava Društva savinjskih vinogradnikov 16-00 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - zlatar Miroslav Bahčič demonstraaja obrti Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje; Celeia, ujeta v negativ, preleminar-na predstavitev rezultalov arheoloških raziskav ob rekonstrukciji IV. etape Mariborske ceste i; Celju, do sredine oktobra. Osrednja knjižnica Celje, avla drugega nadstropja na Muzejskem trgu: razstava dobitnikov Veronikine nagrade. do 9. 9. Galerija Volk Celje: razstava slik. olj na platno Amine Kotarič, do 30.9. Galerija Mozaik Celje: razstava likovnih del, slike iz stalnihzbirk galerije, do 30. 9. Galerija sodobne umetnosti Celje: Žovneški gospodje, ini^tmedijskii razstava Mihe Vipotnika, do9.9. likovni salon Celje; razstava nakita Zlatarne Celje, do 14.9. Galerija Borovo Celje: razstava slik Lidije Zoharl'rah, do 12. 9. Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno, avtorju mag. Bojan Himmelreich in Jure Miljevič. do 30.9. Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejenavke-ramiki, glini, emajiu, brušenem steklu. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov briog: Zvezde Evrope, do 30.12. Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sab-Ijico. avti'riceTaljaneBadouinar. do 30. 11. ij-Wjave sprejem lapisar- •iiSavi /e hiše www.radiocelje.Gom Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 13. do 15. ure. Mladi za razvoj Šentjura in Dobja: predmet razpisa je nagraditev kakovostno napisanih raziskovalnih nalog osnovnih šol občin Šentjur in Dobje. srednješolcev, študentovin mladih, ki imajo stalno prebivališče oziroma sc šolajo v omenjenih občinah. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gosUšče Hohkraut Tremar-je in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka Galerija Dan: pnDdajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. planinski i kotiček Planinsko dništvo Zlatarne Celje vabi: 16. septembra na Planino Vogar -Pršivec - Planina pri jezera. Na pot bomo odšli ob 6.00 z AP ob Ciaziji. Prijave do 11. septembra ter 17. septembra na pohod po Loško - Zbclovski planinski poti, odhodob6.00zAPobCldziji, prijave do II. septembra in informacije na tel. številkah 03/S 452-927 ah 040/ 324-669. Planinsko društvo Celje Matica vabi; 16. in 17. .sepieinl)rd na Krn Karnskih Alp Colnudo, 2471m. S postajališča pred garažno hišo na celjski Glazlji se odpe-ročenim avtobusom ol) 4.00 KRIZNI CENTER ZA MLADE Teiefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOCNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel,: 03/548 6011 ali 051/ 418 446 Wk Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Repertoar za sezono 2006/2007, vpisi abonmajev do 19. septembra. Joe Masteroff, Fred Ebb, Joe Kander: Kabaret Režiser Miha Alujevič, dirigent Simon Dvoršak, koreografinja Mojca Horvat Vinko Möderndorfer: Šah mat Režiser Dušan Mlakar Mayenburg: ParaziÜ Režiser ^ Odeqiododmm Slavko Grum: Dogodek vmestu Gogi Režiser AleksandarPopovski Patrik Marber: Howard Katz Režiser Matjaž Zupančič za mladino: Aurand Harris: Hočevski medved Režiser Andrej Jus Petek od 12. ure: Sejem rabljenih ui benikov, prinesite s sabo knjige - ki p im/prodam Zbiramo priiave za jesenski ciklus jezikovnih delavnic - španščina, francoščina, italijanščina, nemščina, angleščina (do konca septembra) in prijave za fotomodni vikend, ki bo 22. iščer a izva- je brezplačno. Več info: www. mc-celje.si 03 490 87 40 in 040 756 009 ^smoii Petek ob 20.00 uri - gledališka predstava: Apokalipso, prosim! Oh 21.00 - gostimo DZMP: projekcija video izdelkov delavnice »Vesel kamera.^ na filmskem festivalu Kin Otok Izola Sobota ob 22.00-. K rh lan ko (hob-i Ferk (kitara), Matjaž Ver- rafei B tekstot Informira Evropska prostovoljna služba: postani evropski prostovoljec Nefiks: itideks neformalnega izohri ževanja H!TRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, canimivo branje in delu na območju 32 občin na Celjskem. »vljenju Poštna dostava na dom, )ro.sti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (€ 0,63), petkova pa 300 tolaijev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (f 7,10), pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. lačno prejemajo •• m* posebne fsdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pratrico do tr čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. ^ r.VV.i m tudi letnik 2006 ant'M'Ji^ s prilogo TV-OKNO! Vsak petek OS barvnih strani televizijskega sporeda in NAROCILNICA www.racliocelje.com Naslov: Prpšei fax;(03)M4t(«2,Nov cena torkovega izvock )isno-z.ilo?.niško, radijsko in agen 3000 Celje, telefon (03) 42 2S19(1, iteUiiikizhaiavsjkiorekinpelek, (€0,6.^),petkovegap.i300 i; Tea Podpečan VeltT. Naroüii-ečna naročnina je 1.700 tolarjev nna naročnina 40.800 tolarjev •ansakcijskega računa: 06000 002C781320. Nenaručenih rokopLsov in foiograflj i čamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Düna, direktor: Ivo Oman. Kovi tednik sodi med proizvt katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrfdnost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Intjana Cvirii. Računalniški pr nja Bajagič. E-ma tehničnega uredi ije: Gregor Katic. ;lom: Igor Sarlah. Oblikovanj I uredništva: tediiikcjiit-rc.si; i lištva tehnika, led n i k(?nt-rc. si Opri u Celie le agen ijske SI n vodja .-Vgencije: Vesna Le-gaiuzacijski vodia: Franček Pungerčič, anda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra 5keil, Viktor Klenov'sek. Alenka Zapušek, n Brečko i: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032. (0.1)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošli: agendjatSMt-i-c.si Vovkl Marjan l Telefon: ( mm mil I ZA Ri^rEDRILO 31 Nagradna križanka r POMOČ: BAJ-trgovec v srednjt Aziji, JINDO-korejska pasma špicev, KARS-mesto v vzhodni Turčiji, NIED-levi pritolc reite Saar v Nemčiji, UTA-iopa Nagradni razpis 1. nagrada: trije boni za veliko klasično pico v Gostišču Hochkraut v Tremerju 2. nagrada: vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri 3. - 5. nagrada: Kuharske bukve slovenskili gospodinj Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 14. septembra 2006. u!fww,n0vltediiikxoiti 1 '2 3 4 5 b 7 8 9 10 11 i 12 13 14 15 16 17 18 19 20 '21 22 23 i 24 25 2b ;27 ! 28 29 30 winiW.radiocelje.com horoskop TEHTNICA Ona: Povsem dovolj izkuSenj imate, da boste spor s partnerjem zgladili tako, da bosta na koncu zadovoljna oba. Konec koncev se bosta iz tega tudi precej nauäla, karuamabopriilo v prihodnje še kako prav. On: Zakaj vedno znova ponavljate staro napako in zaupate ljudem, za katere veste, da tega enostavno niso uredni? To vas lahko še drago stane, še predvsem kar se tiče ljubezenskih načrtov. Pazite sel Sprijaznili se boste z nastalo situacijo v ljubezni, saj vam kaj drugega tudi ne osta-m-. Vse preveč ste bili zaverovani v samega sebe in svoj uspeh, da bi lahko opazili prepre-ke, ki pa jih nikoli ne manjka. On: Kritično boste ocenili trenutno situacijo u ljubezenskem življenja in ugotovili, da le ni tako slabo, kot vam dopoveduje nekdo, ki očitno nima najbolj poštenih namenov. Zaupajte partnerki in vse ho v redu. Ona: Do sodelavcev boste precej bolj prizanesljivi, kar vam bo spet odprlo vrata dražbe, katere del ste že bili. Obeta se vam precej živahno ponočevanje, ko se lahko zgodi kaj takšnega, kar ne boste načrtovali. On: Sreča bo spet na vaši strani. a je že spet ne boste uspeli izkoristiti. Vse izgleda, kot da to počnete namenoma. Partnerka vam bo pripravila prijetno presenečenje, vi pa se ji poskusite kar najlepše zahvaliti. Ona: Doživeli boste veliko presenečenje. vendar se nikar ne prenaglite, temveč ohranite trezno glam !.e tako boste lahko odločali o zelo pomembni zadevi, ki je pred vami. Predvsem pa brez panike. On: Preživeli boste prijeten vikend v krogu, družine in si privoščili več razvedrita, kotpa običajno. Skozi prijeten razgovor boste prišh do pomembnih informacij o osebi, ki vam že dalj časa buri domišljijo. DVOJČKA ■ STRELEC Ona: Bodite previdnejši, sicer boste pretrgah krhke vezi, ki vas vežejo s prijateljem. 1b hi vam prej škodovalo kot koristilo, predvsem v ljubezni, ki je v tem trenutku pri vas precej občutljiva zadeva. On: Znanec vam bo ponudil priložnost, da se srečate z osebo, ki jo že dolgo opazujete. Toda nikar se ne prenaglite, saj se vam lahko sicer zgodi prava katastrofa. Predvsem pa pazite, 'zve parinerka! Ona: Poskusite se odločiti, saj vam bo sedenje na dveh stolih postalo dokaj zapletena stvar In nikar si ne mislite, da imate časa na pretek ■ kaj kmalu se bo pokazalo, da boste morali kar precej pohiteti! On: Neprijetna novica vam bo pokvarila načrte, ki ste jih tako skrbno pripravljali. Nekdo se vam bo zaradi tega škodoželjno smejal in vam vse skupaj iz srca privoščil. Je že tako, da se vam ne more vedno posrečiti ... Ona: Prijeten pomenek se bo končal na povsem nepričakovan način, a vsekakor tako, da vam tega pozneje ne božal. Ne omahujte! Pametna poteza vam bo prinesla obilico ljubezni, veselja in sreče na sploh. On: Človeška nevoščtjwost nima meja in to boste bridko občutili tudi na svoji koži. Poberite se in vrnite udarec, dokler je še čas. sicer lahko ustvarite občutek, da tega sploh niste zmožni. Ona: Kar ste hoteli, ste tudi dobili. Če vam je zdaj zaradi tega žal. je občutno prepozno, da bi lahko kaj bistvenega popravili. Naj vam bo to v poduk in naučite se že, da se ne praskajte tam, kjer vas ne srbi! On: Odpravili se boste na potep po bližnji okolki in srečah veliko Ijiuli. s katerimi ste v zadnjem času izgubili kontakt. Konec koncev pa vam bo pot prekrižala tudi prijateljica, ki je več kot všeč. Ona: Če bo pariner izvedel zadobčenepoteze, bokajkmaiu ogenj v strehi. Nikar se ne skušajte izogibati, ampak se raje odkrito pogovorite. Glede financ ne skrbite, saj se bo vse uredilo kar samo od sebe. On: Čimprej poskusite popraviti krivico, ki ste jo storili nekomu, ki vam je doslej še vedno pomagal. In predvsem nikar ne zapostavljajte ljudi, ki vam želijo le dobro, saj se lahko ta naklonjenost hitro izgubi. KOZOROG Ona: Res je. da je vaš trenuten položaj Se kar ugoden, vendar vam prav nič ne zagotavlja stabilno prihodnost. Treba se bo vsaj irwlo potruditi ter se odreči stvarem, kar vam lahko še zelo zagreni življenje. On: Ne prepuščajte se preveč sanjarjenjem, sicer vas bo resničnost vse preveč prizadela in se ji boste težko prilagodili. S partnerko se boste zapletli v manjši prepir, ki pa ne bo imel resnejših posledic. VODNAR M Ona: Nikar ne rinite z glavo v zid, ampak pomislite malo tadi na posledice, ki vas čakajo. Pazite, kako boste ravnali, da kasneje ne boste obžalovali svojih nepremišljenih dejanj; predvsem u ljubezni... On: Dobro premislite, ah se vam splača žrtvovati trenutno sigurnost in se podati v tvegane vode. Sicer laliko veliko dobite. vendar imate res malo možnosti. Poskusite raje kje drugje, kjer je še dosti pwstora ... Ona: Srečali boste prijateljico, ki se vas bo odkrito razveselila. Skozi zaupen pogovor boste izvedeli marsikatero skrivnost o svojem partnerju, kar vam bo v roke položilo izredno močno orožje za prihodnost. On: Ker se vam vse preveč mudi, Se zlepa ne boste dosegli vsega, kar želite. Odpovejte se neki ugodnosti in kmalu se bo pokazalo, da vam bo zato uspelo nekaj, kar bo vredno dvakrat več. In nikar se ne ustrašite! rumena stran Tine Kramervministrovi družbi nismo videli, se je pa očitno dobro zabavalavdružbi Marka Zidanška in Urbana Majcna. Družabnosti ob otvoritvi v ponedeljek so v Celju slavnostno odprli prizidek k Narodnemu domu, v katerem je svoje prostore dobila celjska upravna enota. Slovesnost je bila tudi imenitna priložnost za družabno srečanje uglednih meščanov in povabljenih. Znanih se je kar trlo, od županov do ministrov, poslancev, gospodarstvenikov, kulturnikov, državnih uslužbencev... Foto; GREGOR KATIC Načelnik celjske UE Damjan Vrečko, minister Gregor Virant in župan Bojan Šrot so si iz koli. Nismo pa uspeli izvedeti, ali sta si Šrot in Virant, ki sta v sporu zaradi domnevno nezakonite zaposlitve direktorice občinske uprave Tine Kramer, izmenjala tudi kakšno »gorko«,,, I z muzejskim vlakom iz Velenja do Rogatca je Oila največja atrakcija športni spopad rdečih in belih, katerih vrste so zapolnili predvsem župani Savinjske doline in Obsotelja ter člani občinskih uprav. Vodji ekip sta si pred spopadom na zelenici obljubila fair play. In res ni videti, da bi Martin Mikolič.župan Rogatca, ah župan Smartnega ob Paki. Alojz Podgoršek, ob tem dnalafigevžepu. Rdeči namahali bele pomagale niti sdektorske Minister Vizjalc iia iWiOS-u