-i vo P
PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
m.	dnevnu
- 2 c «
'':= =r ,
% c 2 =5 O C X
v 1 Pr -r
H C ^
X O u

tv)
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 152 (12.184)
Trst, nedelja, 14. julija 198
8
Evropski parlament odobril »pravilnik« za poseben načrt
EGS pripravljena prispevati k razcvetu Trsta in Gorice
TRST — Evropski parlament je v petek dokončno sprožil specifično pobudo, da »prispeva k razvoju novih gospodarskih dejavnosti na nekaterih področjih, prizadetih po restrukturaciji ladjedelstva«. V tem okviru so za Italijo izbrali kot prioritetni, na predlog izvršne komisije EGS, goriško in tržaško pokrajino. Predvideni izdatek je sicer skromen, vsega 17 milijard lir in še te za vse petletje 1985 - 1989. Toda predstavlja spodbudo za odločnejši poseg italijanske vlade, saj je naložba EGS pogojena z njenimi posebnimi programi v tem smislu, torej le kot dopolnilno finansiranje ustreznih italijanskih naložb. Omenjene petletne programe za trst in Gorico bi torej morala vlada pripraviti in vlo-
Sprostitev formalnosti na prehodih z Avstrijo
VIDEM — Podtajnik pri italijanskem zunanjem ministrstvu Mario Fioret in avstrijski zunanji minister Leopold Gratz bosta jutri na Rokovem slovesno »prižgala zeleno luč« avstrijsko-italijanski pobudi »odprte meje«. “O 15. septembra bodo lahko potovali vsi tisti turisti, ki nimajo nič za prijavo, skozi avstrijsko-itali.janske cestne mejne prehode brez nobene formalnosti in pregleda, pokazati bodo morali le posebno nalepko.
O tej poskusni sprostitvi tujskega prometa sta se 7, ma.ja domenila predsednik vlade Craxi in kancler smowatz.
žiti v roku 560 dni od vstopa v veljavo omenjenega v petek odobrenega »pravilnika« (zakona) evropskega parlamenta.
»Sedaj se postavlja problem, je poudaril tržaški evropski parlamentarec KPI Giorgio Rossetti, ki nam je vest posredoval, ali je italijanska vlada sposobna predložiti te programe in jih finansirati. Je pa vsekakor pomembno, da so organi EGS in evropski parlament mnenja, da sta v Italiji od preustroja ladjedelstva najbolj prizadeti področji Trsta in Gorice«. Za njima je evropski parlament upošteval tudi Benetke, Palermo, Neapelj in Genovo.
V svojem četrtkovem posegu v evropski skupščini je Rossetti naglasil, da se mora izvršni organ EGS lotiti resno zadeve z globalno strategijo za ponoven vzpon evropskega ladjedelstva, ki se je že zreduciralo na najnižjo raven, tako da mu grozi, da ni več sposobno konkurirati na mednarodni ravni. Sedaj namreč evropske ladjedelnice krijejo le 21 odstotkov svetovnih naročil. »Problem je še toliko resnejši, je poudaril tržaški komunistični poslanec v . evropskem parlamentu, ker je Evropska gospodarska skupnost največja svetovna trgovska velesila in ne sme pristajati na to, da postane odvisna od tretjih držav za gradnjo in popravilo ladij.«
Za dejanski vzpon evropskega ladjedelstva je Rossetti predlagal globalni načrt: kooperacija med ladjedelnicami za izboljšanje proizvodnje, raziskav in energetskega varčevanja:	prednost evropskim ladjedelni-
cam pri naročilih; podpore posodabljanju trgovskega ladjevja in zaščito interesov EGS v odnosu do nelojalne konkurence tretjih držav, zlasti z Daljnega vzhoda.
Po prejšnjem lažjem posegu
Reagan dobro prestal operacijo na črevesju
WASHINGTON — Predsednik Ronald Reagan je srečno prestal kirurški poseg, s katerim so mu odstranili adenom iz slepega črevesa. Operacija se je pričela nekaj pred 12. uro po krajevnem času (ob 18. uri po našem) in trajala natanko 2 uri in 53 minut, odstranili pa so mu 5 cm dolgo novotvorbo. Tako je dejal vojaški zdravnik kap. Dale Oller, ki je načeloval skupini kirurgov v vojaški bolnišnici v Bethesdj nedaleč od Wa-shingtona, kjer se ameriški predsednik zdravi.
Kirurgi so odkrili, da ima Reagan večji adenom v slepem črevesu, ko so mu v petek odstranili manjšo novotvorbo v istem črevesu. Odkritje je med samimi zdravniki in med Reaganovimi sodelavci ter sploh v ameriški javnosti povzročilo precejšnjo zaskrbljenost, saj je takoj postalo jasno, da bo drugi kirurški poseg zahtevnejši. Zaskrbljenost je bila veča zaradi možnosti, da gre za maligno rakasto tvorbo. Kakšna v resnici je, včerajšnja operacija ni še pojasnila. Na izid biopsije bo treba namreč počakati do ponedeljka.
Kirurgi so vsekakor poudarili, da je ameriški predsednik prestal operacijo brez težav in da bo verjetno že po šestih dneh lahko zapustil bolnišnico. Povedali so, da je za poseg bila potrebna popolna anestezija in da so pacientu dali manjšo količino morfija proti bolečinam, da pa je takoj po končanem posegu prišel k zavesti, tako da je že zmožen opravljati svoje državniške odgovornosti. S tem v zvezi velja omeniti, da je Rea-gan tik pred operacijo podpisal dokument, s katerim je pooblastil podpredsednika Georgea Busha, da ga v primeru potrebe začasno nadomesti na čelu države. Vsekakor ni prišlo do prenosa oblasti na podpredsednika, kot ga predvideva 25. dopolnilo ameriške ustave iz leta 1967.
Plemenita gesta rock popevkarjev
Glasba v pomoč lačnim
LONDON, PHILADELPHIA — »Največjega rock koncerta stoletja«, ki se je po skoraj 17 urah sporeda končal okrog 5. ure po našem času na londonskem stadionu Wembley in na philadelphijskem stadionu J. F. Kennedy, si je lahko prek televizijskega prenosa ogledalo 1,5 milijarde ljudi v 150 državah. Izkupiček prireditve, na kateri so nastopili vsi največji rock zvezdniki na svetu, je namenjen pomoči afriškim državam, v katerih je lakota najbolj razširjena, zlasti Etiopiji in Sudanu. (AP)
V pričakovanju ponovnega srečanja na vrhu v četrtek
Živčnost v strankah vladne večine Resna kriza pri socialdemokratih
RIM — V petstrankarski koaliciji vlada precej živčno vzdušje. Predvsem smo še na navečer preverjanja. Craxi bo jutri izročil vladnim zaveznikom dokument o gospodarski politiki, o katerem bodo posamezne stranke zavzele stališče pred novim sestankom na vrhu v četrtek. Medtem je podpredsednik vlade Forlani naglasil potrebo po nujnih ukrepih, da se nadaljuje vladna ozdravitvena akcija: v bistvu gre za napoved novega »udarca«, ni pa razumeti, če b,o prišel poleti ali jeseni.
Vdrugo je vidna živčnost glede sestave krajevnih u-prav. Včeraj je De Mitov glasnik Mastella ponovil običaj-no demokristjansko grožnjo socialistom in republikancem: levičarskih uprav nikjer, ker bi bilo neodgovorno do volivcev. Torej si je treba prizadevati za vodstva občin, ki naj ustrezajo rimskemu petstrankarskemu kopitu. Vtretje je treba upoštevati očitno živčnost v vseh laičnih strankah, ki vse preživljajo notranjo krizo.
Pri republikancih Spadolini ne zamudi priložnosti, da izrazi neugodje in politično nejevoljo. V intervjuju za neki tednik je naglasil, da PRI izvaja svojo vlogo z odgovornostjo, da se izogne razsulu političnega okvira, a je takoj dodal, da se »politični okvir ne istoveti z vnaprej določenimi predsedstvi vlade«. Republikanski voditelj seveda izpostavlja svoje priljubljene teme*, kot je strogost v ekonomiji. Gotovo pa je, da spada Spadolini med tiste, ki so odločili, da je treba v Craxijevi vladi zares opraviti obračun jeseni.
Največjo krizo pa preživlja socialdemokratska stranka. Za sedaj so je sicer Longo izmazal, ker mu je včeraj centralni komite PSDI izglasoval zaupnico, toda s samo 108 glasovi od 229 članov, ker jih je 17 glasovalo za resolucijo levice, več kot 100 pristašev Nicolazzija pa je odšlo iz dvorane. Druga skupina okrog Averardija je ustanovila novo strujo. Obračun pa bo prišel januarja, ko bodo šli socialdemokrati na kongres. Na koncu je še zabeležiti težave pri liberalcih, pri katerih minister za ekologijo Alfredo Biondi je včeraj javno postavil kandidaturo za novega tajnika stranke. Ni torej nesporno, da bo Za-noneja zamenjal minister za industrijo Altissimo, kot se je zdelo do včeraj.
R. G.
Sovjet Bubka tez šest metrov
Poletov! kotalkarji na DP in EP
NA 10. STRANI
Maja nižja podražitev cen blaga na debelo
RIM — Cene blaga na debelo so se maja meseca V ;rìmeriavi 1 aPrU°m zvišale le za 0,3 odstotka. Letna Podražitev znaša torej sedaj 8,3 odstotka. V prvem štiri-oiesečju pa so bile podražitve blaga na debelo nasle-lnie: januarja 1,4 odstotka, februarja 0,8 odstotka, mar-ca 1,6 odstotka in aprila 0,6 odstotka. Pri razčlenjevanju 'Oajsldh podatkov je razvidno, da so se kmetijski pridelki in proizvodi v povprečju zvišali za 0,4 odstotke, nekoliko višje so bile podražitve oljčnega olja, povrtnin 'rl sadja. Pri ostalem blagu so stopnjo 0,3 odstotka prekoračili le petrokemijski proizvodi in tekstilno blago.
Kljub težavam zadovoljiv obračun sezone SSG
NA 4. STRANI
Končana konferenca ASEAN Nov predlog za Kampučijo
Psihiater Janez Rugelj končal gladovno stavko
KUALA LUMPUR — S pozivam Vietnamu in kampučijskemu marionetnemu režimu v Phnom Penhu, naj se udeležita konference o kampučijskem vprašanju skupaj s tremi grupacijami protivietnamske koalicije Demokratične Kampučije, se je včeraj v Kuala Lumpurju končala konferenca držav članic ASEAN. Šest prozahod-nih držav Azijskega jugozahoda (Tajska, Malezija, Indonezija, Filipini, Singapur in Brunei) je postavilo tudi pogoje za navezavo normalnih stikov z Vietnamom, in sicer: popoln umik vseh vietnamskih okupacijskih sil iz Kampučije, vzpostavitev kampučijske suverenosti in nevtralnosti ter svobodne volitve pod mednarodnim nadzorstvom.
Vse te predloge in pogoje so podprli tudi predstavniki zahodnega industrijskega sveta, ki so se kot gostje udeležili konference ASEAN. S tega zornega kota je treba tudi razumeti poziv mednarodni skupnosti, naj prevzame najstrožje mere v boju proti zračnemu piratstvu in trgovini z mamili. ASEAN se je tako oddolžil Zahodu za njegovo politično podporo naporom za mimo rešitev kampučijske krize.
LJUBLJANA — Doktor Janez Rugelj se je v petek vrnil v Ljubljano in danes končal gladovno stavko. Avstrijske oblasti so mu odvzele pravico do bivanja v Avstriji in so ga avstrijski policisti prepeljali na mejni prehod Jezersko, od koder ga je njegova hčerka odpeljala v Ljubljano. Včeraj nam je povedal, da je prekinil gladovno stavko, ker se je ustrezno uredil njegov delovni položaj, tako, da bo lahko še nadalje zdravil bolnike in se udejstvoval pri znanstvenem raziskovanju alkoholizma. Dodal je tudi, da se odlično počuti, da bo sedaj kak teden počival in nato ponovno prijel za delo. Bil je očitno dobro razpoložen in meni, da se je zadeva uredila ob razumevanju oblastvenih zdravstvenih organov SR Slovenije in ob izredno topli podpori široke slovenske javnosti in pozornem poročanju slovenskega tiska.
To pa je tudi pri vsej zadevi bistvena stvar, saj ni šlo pri tem sporu samo za pravico slovenskega zdravnika in znanstvenika, da redno dela in skrbi za svoje paciente, temveč tudi za širši problem načina zdravljenja alkoholikov in birokratskega odnosa do vidnega slovenskega strokovnjaka. V bistvu gre-namreč za odnos do psihiatrije na splošno in uveljavljanja modernih idej socialne odgovornosti in družbenosti tega problema. S svojim odločnim in nepopustljivim, pa čeprav nekoliko izzivalnim nastopom, je dr. Janez Rugelj prav gotovo tudi tokrat prispeval, da so se stvari premaknile v pozitivno smer.
BOGO SAMSA
Zaradi katastrofalne suše v sahelskem pasu
Na konferenci OAE v Adis Abebi lakota in gospodarska vprašanja
ADIS ABEBA — Na ministrski konferenci Organizacije afriške enotnosti v Adis Abebi proučujejo tudi usodo načrta o afriški »zeleni revoluciji«, ki so ga sprejeli pred petimi leti v Lagosu. Izvršni tajnik gospodarske komisije OZN za Afriko Adedeji je ocenil, da je razen redkih izjem ostal načrt le mrtva črka na papirju in da je temu neslavnemu koncu dobro zamišljene pobude botrovala predvsem nepravičnost v sedanjih gospodarskih odnosih.
Ne da bi podcenjeval katastrofalnih posledic večletne suše v sahelskem pasu je Adedejf poudaril, da se niso uresničila pričakovanja o podpori razvitega sveta Tretjemu svetu. Dologoročna pomoč je vse manjša ir, se v glavnem omejuje na neposredne pobude posameznih vlad, ki pa so tesno povezane z njihovimi »splošnimi pohtičnimi pogledi«. V bistvu pomoč pogojujejo s svojimi političnimi in gospodarskimi interesi.
Po Adedejievih besedah bi lahko uresničili marsikateri lagoški cdj, če bi razvite države izpolnile obljube in obveze, sprejete na najrazličnejših forumih. Korenine splošne nerazvitosti so tako globoke, da segajo vse do kolonialnega obdobja, a kljub temu morajo afriške
države napeti vse sile in vložiti vse svoje napore predvsem v proizvodnjo hrane. Adedeji je torej posredno namignil, da marsikatera afriška država skrbi predvsem za druge cilje in le v manjši meri za blaginjo svojega prebivalstva. Dovolj je že da pogledamo številke izvoza italijanskega orožja na Črno celino, pa nam je lahko jasno, kako bi lahko bolj smotrno uporabili te bajne vsote.
Predstavnik za tisk ministrskega sveta OAE Paul Fonda je posredoval vest, da katastrofalna lakota pesti skoraj 250 milijonov Afričanov in da je nemogoče prešteti ljudskih žrtev. Lakota, beda in gospodarski problemi so skupni imenovalec vseh razprav v OAE. Celo politični odbor se je moral s tem soočiti, saj je vprašanje 10 milijonov beguncev Črne celine prav tako težka postavka kot suša in lakota, ki sta posredno vezani tudi na to tragedijo.
Zgovoren je primer Etiopije in Sudana, ki imata skoraj 2 milijona beguncev, v obeh državah pa grozi lakota 19 milijonom. Po zaslugi mednarodne pomoči je Etiopija delno omilila svoje težave, v Sudanu pa se položaj slabša, saj grozd smrt zaradi lakote stotisočim.
Nakasone prispel v Pariz
Francoski predsednik vlade Fabius je včeraj pričakoval na pariškem letališču japonskega premiera Nakasone ja (na sredi), ki bo prihodnji teden obiskal tudi Rim in sedež EGS v Bruslju	(Tdefoto AP)
Brezposelnost v Jugoslaviji
BEOGRAD — Po analizi zveznega izvršnega sveta o ekonomski politiki v tem letu se problem nezaposlenosti še nadalje rešuje dokaj počasi. V začetku aprila je delo iskalo milijon 61.000 ljudi. Število iskalcev zaposlitve se je povečalo v vseh republikah in pokrajinah razen v Sloveniji, posebej visoko povečanje pa so zabeležili v Črni gori — za 11 odstotkov, v BiH za 13,1 in na Kosovu za 1,5 odstotka.
Vendar pa števila oseb, ki iščejo zaposlitev ni mogoče jemati kot zanesljiv dejavnik dejanskega obsega nezaposlenosti. Po merilih iz družbenega dogovora o zaposlovanju, ki so ga prvič uveljavili letos, je bilo namreč ob koncu prvega trimesečja 956.900 nezaposlenih ali za osem odstotkov manj od števila oseb, ki jih vodijo pod nezaposlene.
Struktura nezaposlenih je še nadalje zelo neugodna. Med njimi jih je celo 69 odstotkov takšnih, ki iščejo prvo zaposlitev, med njimi pa je največ žensk in kvalificiranih kadrov, (dd)
Javni tožilec zaključil nastop na »veleprocesu« proti kamori
Za Tortoro zahteva 13 let zapora
NEAPELJ — Trinajst let zapora in 35 milijonov globe: to je kazen, ki jo je za znanega bivšega televizijskega napovedovalca in sedanjega evropskega poslanca Enza Tortoro včeraj zahteval javni tožilec Diego Marmo na »veleprocesu« proti kamori v Neaplju. Tortora naj bi bil član mafijske organizacije »Nuova camorra organizzata«, poleg tega pa naj bi kupoval, bil v posesti in razpečeval mamila. Pod isto obtožbo je javni tožilec zahteval 10 let zapora in 20 milijonov globe za popevkarja Franca Caldana. Kazni od 2 do 16 let je predlagal za 203 od skusnih 252 obtožencev, med katerimi so tudi številni politiki, npr. bivši neapeljski pokrajinski odbor-
nik in kandidat na senatnih volitvah Salvatore La Marca, bivši župan Quindicija Pasquale Graziano in drugi. Največjo kazen je predlagal za Carmina di Girolama, Zahtevo obsodbe Enza Tortore so ostro kritizirali predstavniki radikalne stranke, na listah katere je bil nekdanji televizijski napovedovalec izvoljen v evropski parlament. Strankin tajnik Giovanni Negri je ponovil prepričanje, da je Tortora nedolžen in da bi njegova obsodba še povečala »barbarstvo«, v katero je zašlo italijansko sodstvo. Tortore včeraj ni bilo v sodni dvorani. Njegovi branilci bodo nastopili predvidoma 27. julija, kmalu potem pa bi moralo sodišče izreči razsodbo.
CENTRO HOBBY LEGNO
(ZA LJUBITELJE MIZARSKIH DEL)
#	ladijski podi
#	razni furnirji
• iverice različnih vrst rezane po meri # raznovrstni pripomočki
TRST — Ul. Errerà 8 Tel. 040/823 553
(Industr. cona pri Itacementiju)
EDIL-PORFIDI
TRENTINA
PORMRNI KOC Ki IN
PtOŠČI
ZA TALNO IN STENSKO OBLOGO
Trst-ul bo veto 13 - 41 66 35 Prosek-skladišče- 2510 44
LA MAGLIA
OD 14. JULIJA DALJE IZREDNE PRILOŽNOSTI
POPUSTI pri vseh artiklih
TRŽIČ — Ul. Roma 58
Telefon: 0481/73174
Obv. občini 4.7.85
Kraji v Sloveniji, Istri in Kvarnerskem zalivu, kjer si lahko nabavite Primorski dnevnik:
LJUBLJANA: vsi večji kioski
ob nedeljah: kiosk na avtobusni postaji
kiosk na peronu železniške postaje kiosk v Kliničnem centru kiosk na Zaloški cesti kiosk na Titovi (nasproti hotela Slon) kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti (izmenično)
BOHINJSKA BISTRICA: Turistično društvo - tudi ob nedeljah BOHINJ - JEZERO: Turistično društvo - tudi ob nedeljah
ROGAŠKA SLATINA: kiosk TTL hotel Donat - tudi ob nedeljah
kiosk Delo - Perat-Mašera - tudi ob nedeljah
BOVEC: kiosk TTL
kavarna na trgu (samo ob nedeljah)
TOLMIN: kiosk Delo na avtobusni postaji kiosk TTL Leban Dragica bife Pirih (samo ob nedeljah)
KOBARID: kiosk TTL
gostilna Kotlar (samo ob nedeljah)
DOBROVO: kiosk Delo
SOLKAN: Market Primorje
bife Soča (samo ob nedeljah)
NOVA GORICA: vsi kioski
ob nedeljah - avtobusna postaja
ŠEMPETER: kiosk TTL - Štrukelj kiosk TTL - Mavec kiosk Delo - Drnovšček Market Primorje
VRTOJBA: Market Primorje MIREN: kiosk Delo RENČE: kiosk TTL
BRANIK: Market Primorje KOSTANJEVICA
NA KRASU: Market Primorje
ŠEMPAS: Market Primorje
OZELJAN: Market Primorje
AJDOVŠČINA: kiosk Delo - Fabčič-Zonta kiosk TTL (tudi ob nedeljah)
POSTOJNA: Knjigarna Primorski tisk
kiosk Delo na avtobusni postaji kavarna Jadran (samo ob nedeljah)
ILIRSKA BISTRICA: kiosk TTL na Gregorčičevi ul.
kiosk TTL na Cankarjevi ul. kiosk TTL na avtobusni postaji
SEŽANA: kiosk TTL - Partizanska 33
SEŽANA: Supermarket »Kras« (tudi ob nedeljah)
bife Timav na avtobusni postaji (tudi ob nedeljah)
KRIŽ PRI SEŽANI: Šonc Milena DUTOVLJE: Market Kras KOMEN: Market Preskrba GORJANSKO: Market Kras
LOKEV:. Market Preskrba (tudi ob nedeljah) DIVAČA: kiosk Delo na avtobusni postaji
KOZINA: blagovna hiša Timav (tudi ob nede-Ijah)
ŠKOFIJE: kiosk Barolin (tudi ob nedeljah)
ANKARAN: kiosk Delo posl. št. 16
KOPER: vsi kioski Dela in Primorskega tiska ob nedeljah: kiosk Delo na avtobusni postaji
ob nedeljah: kiosk Primorski tisk na Kidričevi ulici
IZOLA: kiosk Delo št. 3
kiosk Primorski tisk kiosk Babič - Ul. 1. maja Samopostrežna restavracija Stavbenik - Cankarjev drevored, 17 (samo ob nedeljah)
PIRAN: knjigarna Primorski tisk
kiosk Volčič - Tartinijev trg kiosk Cvetič - Tartinijev trg (tudi ob nedeljah)
PORTOROŽ: Primorski tisk - knjigarna (tudi ob nedeljah)
LUCIJA: kiosk Primorski tisk
kiosk TTL št. 16 (tudi ob nedeljah)
SAVUDRIJA: kamping NOVIGRAD:
UMAG:
VRSAR:
POREČ: kamping Solaris, Puntana, Plava laguna, Zelena laguna
ROVINJ:
PULJ: Medulin in Premantura
MALI LOŠINJ:
VELIKI LOŠINJ:
OPATIJA:
REKA:
KRK: Krk in Baška
RAB:
PAG: Pag in Novaljd
Vtisi in spomini z letošnjega maturantskega izleta
Ljudje na Kosovu se zavedajo svoje zaostalosti obenem pa verujejo v boljšo bodočnost pokrajine
.Tudi letos se je skupina tržaških in gori-skih maturantov udeležita izleta, ki ga vsako leto organizira Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo iz Ljubljane.
Letos smo se v spremstvu pedagoškega svetovalca prof. Silva Faturja, prof. Slokarjeve, Prof. čebulčeve, prof. češčutove in prof. Re-iierja podali na Kosovo. Odpotovali smo v sredo, 3. julija in si v naslednjih dneh ogledali zanimivo pokrajino in njene zgodovinske spomenike. Z Brnika smo poleteli z letalom IAA m po pičli uri smo že bili v Skopju. Vreme je bdo lepo in jasno, tako da smo že iz ptičje perspektive lahko opazovali drugačnost pokrajine m njene značilnosti. Po namestitvi v hotelu smo si ogledali mesto, ki je povsem novo, saj j^a&a^skoraj popolnoma obnovili po potresu
Ostaja pa nekaj starih spomenikov, kot na primer mest čez Vardar, ki je še iz turških časov, pa še tursko pokopališče, trdnjava in nekatere džamije z elegaritnimi minareti, železniška postaja, ki je danes svojevrstni spomenik; pretresljivo učinkuje pogled na uro, ki kaže 5 in 17 minut, to je na smrtonosni tre-putek, ko se je zemlja začela tresti. Zanimiva F tudi stara cerkev sv. Spase, ker jo krasi razkošen ikonostas.
Skopje, ki je največje jugoslovansko mesto za Beogradom in Zagrebom, je na ta dan zelo živahno. Vsi so na cesti, saj se 4. julija praznuje dan borca in v živahnem živžavu okoli tržnice lahko začutiš utrip skopjanskega živ-1 jenja.
Zanimivost tega mesta je tudi tako imeno-vani solidarnostni okraj. To je novi predel, m so ga zgradili z mednarodnim prispevkom, m v spomin na to so ulice poimenovane po raznih evropskih državah oz. njihovih glavnih mestih. Tako smo se lahko vozili po Londonski ulici, minuto kasneje p» Praški, takoj nato Pa po Rimski ulici.
Zanimivost popoldanskega izleta pa je bi-a vožnja v hrib do Nerezov: to je staro na-selje, ki ga krasi znameniti samostan sv. Pan-I rrJmona. To je biser iz 11. stoletja, ki se ahko ponaša z lepoto in globoko izraznostjo ^res*i- Prijazni kustos Stojmir nam je P°tozil, da je škoda, da je samostan premalo Poznan, zlasti v primerjavi z nekaterimi sličnimi ppujanskirni spomeniki, ki pa so vsekakor
ajsi. se pogled na Skopje, ki se za dolge kilometre razteza ob dveh bregovih Vardarja, nato pa večerja in počitek v hotelu Kontinental.
Naslednjega dne smo se z avtobusom podali na Kosovo, ki ga ob prehodu iz Makedonije označuje pusta, suha in nerodovitna pokrajina ter cestni znaki, ki imajo zgoraj napise v albanščini, spodaj pa v srbohrvaščini, j-davno prevozno sredstvo so vozovi z dvojno konjsko vprego, na vozovih pa je opaziti Albance s tipičnimi belimi kapicami, ženske v nabranih hlačnih krilih (dimljah) ter kopico temnopoltih in črnolasih otrok.
Avtobus vozi proti zahodu po poti, ki se strmo vije po ozki kotlini. Cesta je hudo zdelana in pelje po obronkih šar Planine.
_ Končno smo na sedlu in ko se začnemo spuščati y dolino, se tudi pokrajina postopoma spreminja: nič več tiste ožgane rjave barve, sedaj se ob cesti raztezajo žitna polja, njive tobaka, rumene lise sončnic, sadovnjaki in v daljavi zelene makije: čutiti je že vpliv medi-
Medsebojno priznanje diplom in spričeval
DUNAJ — Na Dunaju je prejšnji mesec zasedala mešana avstrijsko-jugoslovanska ko-ITUSija, ki je med drugim obravnavala vprašanja medsebojnega priznavanja visokošolskih diplom in srednješolskih spričeval.
Ob zaključku seje sta predstavnika obeh držav, svetnik v avstrijskem ministrstvu za znanost dr. Otto Drischel in rektor ljubljanske univerze dr. Ivan Kristan, podpisala protokol o nostrifikaciji univerzitetnih diplom in ekvivalenci srednješolskih spričeval.
teranskega podnebja. Pa še zanimivost: ob cesti so brez vsakega reda posejani zanemarjeni muslimanski grobovi, ki jih označuje le podolgovat kamen z vklesano zvezdo in polmesecem.
Po počasni polurni vožnji po razorani in mestoma podrti cesti postanemo za kratek čas v Brezovici: to je majhna vas z nekaj hišami. Veliko pa jih je v gradnji, ker je tu v načrtu veliki zimski športni center. V okolju že izstopata dva hotela, posebno disonančno pa učinkuje hotel Narcis, postavljen nekje na samem, arhitektura je avantgardna, dviga se nad lepim in še pristnim okoljem kot čudno razpeto jadro. Nadaljujemo pot po severnih obronkih Šar Planine in pokrajina postaja vedno bolj razgibana. Vožnja je sedaj prijetna, kot je lahko po gorskih cestah, če ni prometa. In to je ravno naš primer. Skoraj da ne srečaš avtomobila. Tudi vasi so redke — prava odročna gnezdeca stisnjena na pobočjih —, a vsaka se ponaša s šilastim minaretem.
Še pot po Bistriški soteski in že smo v Prizrenu, ki je znano kot mesto lepote in izvirov. In to bi tudi bilo glede na prirodno ter arhitektonsko lepoto, ko bi le bilo vzdrževano: tako pa imaš občutek, da je to Orient v najslabšem pomenu besede. Vse je zapuščeno in umazano, čim zaviješ stran od glavne ceste. Prebivalstvo je v glavnem albansko in turško, kot lahko sodiš po nošah, ki jih imajo ženske, Makedonci so tu le manjšina. Zanimivost mesta je utrjeno obzidje iz bizantinskih časov, pa še džamije (kakih 28 jih je in od teh veliko aktivnih) ter cerkev Bogorodice. To je pravoslavna cerkev iz 14. stol. Turki so jo skušali pretvoriti v džamijo in da bi zabrisali sledove fresk, so jih mestoma izdolbli, da so jih potem laže zakrili z ometom. Danes je vse to restavrirano, vendar še vidiš barbarske vdolbine.
Pot nas iz Prizrena pelje proti Metohiji in, čim zapustimo mesto, nam spet pade v oči kontrast: iz mestne revščine in zanemarjenosti se znajdeš v naravi, ki se bohoti z vinogradi, kilometrskimi nasadi tobaka, sončnic in drugih tipičnih kultur.
Ravninska pot nas vodi skozi Prilep do Dečanov.
Dečani so tipično kmečko naselje, znano po srednjeveškem samostanu, ki je bil zgrajen na pobudo Štefana iz družine, Nemanjičev. Monumentalna je zlasti katedrala, ki na gledalci. razgibano učinkuje z dikromijo belega in rdečega rugovskega marmorja. Bogato notranjost krasijo še originalne freske, ki v 18 ciklusih ponazarjajo Kristusovo življenje. Karakteristična in izrazita je slika Pantokrator-ja, ki dominira z najvišje kupole. Edinstven je velik bronast lestenec, ki visi z 28 metrov visoke stranske kupole in ki ga je konec 14. stol. dala restavrirati princesa Milica, kot lahko razberemo iz napisa na njem.
Zvečer v hotelu Metohija doživimo albansko gostoljubje. Lokalni vodič Ibrahim nas po-
vabi na »Metohijske večere«, to je neke vrste festivala domače ljudske glasbe: pevci se vrstijo na odru in izmenoma pojejo albanske in makedonske pesmi.
Ob pogovoru z Ibrahimom razumemo, da se ti ljudje zavedajo svoje zaostalosti, da pa obenem trdno verujejo v razvoj in boljšo bodočnost Kosova.
Naslednjega dne (sobota, 6.7.) sne si najprej ogledali Rugovo sotesko. Po kratkem sprehodu po divji in ozki grapi, ki jo je izdolbla Pečka Bistrica, skok nazaj v zgodovino z obiskom Pečke Patrijarhije.
To je kompleks treh cerkva s skupnim nar-teksom. Tu je bilo skozi stoletja središče srbske cerkve, tu je deloval sv. Sava in še danes lahko prisluhneš utripu srbske preteklosti.
Okoli glavnega arhitektonskega telesa so služ-ne stavbe, ki se lepo spajajo z okoljem, čeprav so bile zgrajene na novo, potem ko so pogorele leta 1981. Naj zabeležimo, da je požar prizanesel stari murvi, o kateri pravi legenda, da jo je vsadil sam sv. Sava.
Naš izlet se nadaljuje z vožnjo proti Prištini. Pokrajina je razgibana in prijetna: kulture si sledijo v presledkih nizkih grmičastih hrastovih gajev, živi del te pokrajine pa so številne črede ovac. Valoviti svet preide nato počasi v prostrano ravnino do Kosovega polja, na skrajnem robu pa se že vidi Priština. Bogastvo te pokrajine je poleg svinca in cinka še lignit in se je mesto začelo razvijati prav na podlagi tega rudnega bogastva. Priština je mlado, moderno mesto s posrečeno arhitekturo in prijetno lego, tako da na nas naredi dober vtis. Plačuje pa svoj ekološki davek industrijskemu razvoju, saj se proti mestu dviga dim iz ogromne termoelektrarna, ki je zrasla v neposredni bližini.
Po namestitvi v Grand hotelu smo šli na obisk važne zgodovinske točke: kratka vožnja po poti, ki pelje proti Titovi Mitroviči, nato pa smo zavih na desno proti Gazimestanu in že smo bili na prizorišču kosovske bitke. Spomenik na zgodovinsko leto 1389 te prevzame že zaradi svoje linearne strogosti: ponazarja trdnjavo in v tem je že simbol Kosovega polja, simbol našega sveta, ki se zoperstavlja turškemu. Verzi, ki so v cirilici vklesani na pročelju pa so sploh pretresljivi. Takole nekako pravijo: Srb, ki ni bil na Kosovem polju, ki se ni boril proti Turku,
V četrtek, 11. julija je potekal v Jamljah drugi sestanek novoustanovljenega deželnega vodstva Mladinske sekcije Slovenske skupnosti. Ob polnoštevilni prisotnosti članov vodstva je bil najprej govor o pestrem pohtičnem delovanju tržaške in goriške sekcije v prvi polovici leta 1985. Po obnovitvi tržaške sekcije so namreč mladinci SSk začeli svojo dejavnost z novim zagonom. Naj omenimo tu nadvse uspeli deželni kongres mladinske sekcije v Nabrežini, udeležbo pri seminarju evropskih manjšin v Švici, sodelovanje pri sestavi dokumenta za globalno zaščito, katerega pobudnik je bilo Združenje Federalistične mladine v Italiji, na koncu pa še vsestransko angažiranost mladih SSk v predvolilnem obdobju.
Po pozitivnem obračunu minulega polletja je bil govor o delovanju mladinske sekcije v novi politični sezoni. Leta se bo pričela s »Taborom narodnosti«, to je tridnevnim srečanjem predstavnikov narodnih manjšin, ki živijo v obmejnih pasovih Slovenije. Srečanje bo Mladinska sekcija pripravila skupno z mia dinskimi organizacijami SKGZ, ZKMI in SSO.
Pohtično delovanje Mladinske sekcije se bo
naj bo preklet tja do poslednjega kolena. V luči teh verzov se nehote zamisliš nad razmerami, ki so danes na Kosovu in se zaveš, da vprašanja Kosova ni lahko.
Po globokem doživetju, da smo stali na tistih tleh, ki so zgodovinska prelomnica za vso Srednjo Evropo, pa še nasprotje: obisk mavzoleja sultana Murata, ki se je tu ohranil v vsem svojem razkošju. Zvečer smo se prilagodili domači navadi in smo se šli sprehajat na prištinski Korzo. Naj objasnimo, da tu vsak dan zaprejo za promet glavno ulico od 18. do 22. ure in da se na ulici zbere celo mesto: sprehajajo se, rokujejo se, poklepetajo, mlado in staro, večer za večerom.
Za zadnji dan našega potovanja smo imeli na programu obisk samostana Gračanice in Mer-merno jamo.
Samostan Gračanica, kakih 9 km od Prištine, je v začetku 14. stoletja dal zgraditi kralj Milutin. Nadvse zanimiva je katedrala v obhki grškega križa, ki sta jo srbskemu narodu poklonila Milutin in njegova mlada žena Simo-nida, kot je to razvidno z ene najlepših fresk. Med ogledom smo prisostvovali zanimivemu pravoslavnemu krstu: novorojenčka je pop do nagega slekel in celega pomočil v banjico.
Nekoliko nejevoljni smo šli na ogled Mer-meme jame, češ kaj bomo imeli od tega, saj imamo pri nas lepše in večje jame. Pa smo se motih, tudi tu nas je čakalo presenečenje: poleg raznih dvoran, ki so si v vseh jamah podobne, smo tu videh nekaj je zore, ki so globoka do 30 metrov. Po največjem se bodo v bodoče peljali z barčico. Novost za nas je bilo tudi blato in svojevrstni razvejani belazeleni kapniki (aragoniti), ki se prepletajo na stropu kot kakšni obrnjeni korali.
Naš izlet se je tako bližal koncu. Še ogled Šarene džamije v Tetovem, postanek ob umetnem jezeru Saraj in polet s skopjanskega letališča na Brnik. Pozno ponoči smo dospeli v Trst in sedaj mislimo na bogata doživetja, ki smo jih bili deležni ob odkrivanju in spoznavanju sveta, ki je tako drugačen od našega. Ne preostaja nam drugega, kot da se še enkrat iz srca zahvalimo Republiškemu komiteju, ki nam je omogočil nepozabni izlet, zlasti pa prof. Silvu Faturju, ki je bil pobudnik in duša njegove zasnove. Hvala mu za prijetno vodstvo.
TRŽAŠKI IN GORIŠKI MATURANTJE
nato nadaljevalo z nekajdnevnim seminarjem ideološkega značaja, na katerem bo govor o miselnih predpostavkah politike SSk. Na srečanju bodo nato začrtane organizacijske smernice dejavnosti mladih SSk.
Na četrtkovi seji v Jamljah je bila nato tema debate predstavitev dokumenta, ki ga je ob sodelovanju Mladinske sekcije SSk in nekaterih drugih mladinskih organizacij sestavila Zveza Federalistične mladine Italije. Dokument, ki zahteva čimprejšnjo odobritev zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji, 4 nameravajo omenjene organizacije predstaviti senatni komisiji, ki ima nalogo izdelati zakon, na njenem prihodnjem obisku v Trstu.
Na koncu seje je bil še govor o problemu pod fašizmom poitalijančenih imen in priimkov. V tem oziru je deželno vodstvo Mladinske sekcije SSk vzelo v pretres možnost ustanovitve finančnega sklada, s katerim bi omogočili tistim, ki si to želijo, spremembno potuj-čenega imena oz. priimka v prvotno slovensko obliko.
ANDREJ BERDON
S sestanka deželnega vodstva v Jamljah
Mladinska sekcija SSk z zanimivim programom v novo politično sezono
MIŠKO KRA NJEC
Povest o dobrih ljudeh
50.
»To ti veš, jaz pa sumim, da živiš po svoje in to •n prav. Midva pa sva tako potrebna pomoči. Oženil bi se in nama pomagal.«
“Če se bom kdaj oženil, se bom v mestu in vaju Popeljem tja. To kočo prodamo ali pa jo podarimo kakim revežem, ki jim bo še vedno dovolj dobra, da Pn bo varovala pred mrazom in dežjem. Za plačilo jih ne bomo prosili, temveč bodo morali obljubiti, da bodo molili za vas in za dedka.«
“Kaj pa zate? Ali ti ne potrebuješ molitve?«
»Jaz zase že opravim, kakor in kolikor je prav, vendar se preveč ne napenjam. Zlasti ker vem, da vi zmolite zame vsak dan vsaj kak očenašek in zdrava-marijo To pa je dovolj tudi za tako velikega grešnika, Kakršen sem jaz.«
v. y sobo je stopila Marta. Bila je že počesana in eeena. V Hce je bila še bolj cvetoča kot prej, njen e i vrat je izžareval svojevrstno ljubkost, Peter Koš-ca se ie pasel z očmi na njej.
»Pojdi, Katica, domov. Nekaj mi boš pomagala.« Peter je vedel, da je ženska morala najti vzrok, da je prišla sem in se mu pokazala lepo opravljena, še lepša ko prej.
Katica se je brez besede vzdignila iz kota, se spretno ognila Petru, kakor bi videla in stopila na ilovnata tla. Peter se je ozrl po dekletcu, ki je bila drobna in oblečena v revno barhantasto obleko. Potem se je spet ozrl po Marti, ki je držala za kljuko in ki ni pozabila, da se ne bi nekam skrivnostno nasmehnila.
Ko sta odšli, sta mamica in Peter za čas molčala, dokler ni Peter vprašal: »Kaj ti stanujejo v vaši hiši?«
»Že več let. Prvo leto niso mogli nikjer dobiti sobe pa so se sem zatekli. Nama je bilo prav, da nisva tako sama. Zdaj so se že privadili in vsako jesen se vrnejo k nama, medtem ko so čez poletje na delu. Ob večerih nama delajo družbo in to je edino veselje, ki ga imava v življenju; od tuje družine seveda, ker naju je ves najin rod zapustil; nikogar teh ni blizu.«
»Razen mene, morate pridejati,« je rekel veselo, »a bi bilo bolje, da tudi jaz ne bi prihajal, kajne? — Tako odkrito mi povejte, mamica ali niste že zmolili kak očenaš, da me ne bi bilo več k vam?«
Ana se je zganila, kakor bi jo bil zbodel. »Ne,« je odvrnila, »tako naravnost nisem molila, molila pa sem, da bi se vrnil drugačen, če se še kdaj vrneš in
če je potrebno, da prihajaš. Vsaj to lahko priznaš, da nama ne prinašaš tistega veselja, ki bi ga moral in ki bi ga lahko. Matere nimaš, ki bi zate jokala in molila. Vse to opravljam zategadelj jaz in lahko si misliš, da le prečesto mislim nate. Ker čeprav si naj slabši človek, ki nosi naše ime in ki mi je v rodu, si edini, ki še prihajaš k nam,-pa naj bo že iz kakršnihkoli namenov.«
»Ali bi lahko rekli, da iz slabih namenov?«
»Bog ne daj, tega ne mislim. Ker vem, da ne prihajaš, da bi kaj dobil od naju, ko dobro veš, kaj in koliko imava. Toda če bi bil samo Peter Koštrca, bi bilo vse drugače. Lahko si misliš, da bi te bil bog vesel, še bolj bi se te radovala jaz. Zakaj bog ima naposled poln svet ljudi, jaz pa nimam nikogar razen tebe.«
Tako kramljajoč sta se dolgo zasedela, dokler nista zaslišala, da se vrača oče, noseč na hrbtu butaro drv. Z njim je prihajal Ivan Koren s prav tako butaro. Videla sta ju skoz okno, ki je bilo spodaj zamrzio, zgoraj pa orošeno, vendar ne toliko, da vsaj senc ne bi bila videla na vrtu. Moška sta butare vrgla v kot pri hlevu, ki ga je Koštrca imel nalašč za drva, potem pa sta prihajala v hišo, ne da bi kaj govorila med seboj. Ivan Koren je odšel v malo sobo, vtem ko je oče stopil v veliko. Ko je zagledal gosposkega tujca, sedečega pri peči, se je najprej zmedel in hotel že pozdraviti.
Kljub težavam zadovoljiv obračun pretekle sezone 8SG naj še okrepi svoje specifično poslanstvo
Za gledališča je to čas obračunov pravkar zaključene sezone oziroma planiranja nove, ki se bo začela septembra. Nič kaj enostavna naloga in še posebno ne za upravitelje Slovenskega stalnega gledabšča v Trstu, ki se že spet ubadajo s hudimi finančnimi vprašanji, kar seveda pogojuje tu di izdelavo novega repertoarja.
Odgovornosti, saj ima repertoar veliko težo pri kovanju bolj alj manj uspešnega gledališkega leta, se prav dobro zavedajo člani upravnega sveta SSG, ki so pazljivo prisluhnili ravnatelju Miroslavu Košuti, ko je, na zadnji seji sveta, podal obračun minule sezone.
Gledališko leto 84/85 Slovenskega stalnega gledališča so pogojevale res hude finančne zadrege. Skrbi za negotovo bodočnost je bilo veliko, prav tako tudi upravičenega nerazpoloženja, saj so gledališki uslužbenci podpisali delovne pogodbe nič manj kot štirikrat. Igralski ansambel, že itak hudo okrnjen, je prizadela bolezen glavnega igralca, denarna stiska pa je onemogočila postavitev Wil-liamsove Mačke na vroči pločevinasti strehi. Nič čudnega torej, če se je število predstav zmanjšalo, 23 manj kot prejšnjo sezono, čeprav je skupna številka zadovoljiva, saj je SSG doseglo 207 predstav, od katerih 187 v lastni produkciji.
Slovensko stalno gledališče je kljub vsem temu zabeležilo tudi nekaj izredno razveseljivih podatkov, od katerih je prvi prav gotovo bistveni porast števila gledalcev tako na Tržaškem kot na Goriškem. Skupno je predstave SSG obiskalo namreč 27.105 gledalcev, kar pomeni 5.516 več kot prejšnjo sezono in celo osem tisoč glede na sezono
82/83. Prav tako razveseljivo dejstvo je tudi rast števila abonmajev, 139 več kot lani.
Ravnatelj Miroslav Košuta je ob tem poudaril, da gre velika zasluga teh številk predvsem Linhartovemu Matičku, ki ga je SSG odigralo 52 krat, od katerih dve predstavi na prostem v Trnovci in Zgoniku. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je za Matička še vedno živo zanimanje tako na Tržaškem kot v Sloveniji, kjer naj bi prav s tem delom SSG nastopilo že 28. avgusta na Ljubljanskem festivalu. Dobro obiskane in lepo sprejete pa so bile tudi druge predstave, še posebno Paracels Ivanke Hergold in Miting ob 40-letnici osvoboditve. Manj je SSG igralo Pirandellovi enodejanki, predvsem pa komedijo Ettora Petrolinija Chicchi-gnola, ki jo bo obnovilo v naslednji sezoni.
Prav malo je bilo letos tudi gostovanj drugih gledališč in malo je bilo gostujočih igralcev. Žal, pa vse to, kot je dejal ravnatelj Košuta, ker drago stane.
Globalno vzeto, so podatki izredno razveseljivi in .potrjujejo pravilno izbiro umetniškega vodstva, ki se je za preobrat umetniške težnje k iskanju širše opore pri publiki, predvsem pri gledalcih na tej strani meje. Zaključno misel ravnatelja je povzel tudi predsednik upravnega sveta Bogo Samsa, ki je poudaril, da je uspeh prav gotovo tudi rezultat posvetov o kulturni politiki SSG in ustvarjalni simbiozi, kot se je izrazil, med upravnim svetom in umetniškim vodstvom gledališča. V imenu upravnega sveta se je predsednik Samsa zahvalil ravnatelju Košuti in mu izrazil priznanje za doslej opravljeno delo.
Kaj pa repertoar za sezono 1985/86?
Upravni svet SSG bo o tem še razpravljal, saj za potrditev dokončnega programa, bo treba še prej nujno rešiti finančno vprašanje. Ravnatelj Košuta je sicer že na tej prvi seji razkril nekatere težnje, za katere se je izrekel umetniški svet gledališča, ki ga letos, poleg ravnatelja, sestavljajo Jože Babič, Boris Kobal, Sergej Verč, Damjan Paulin in dramaturg iz Ljubljane Lado Kralj. Slovensko stalno gledališče mora, po mnenju tega sveta, priti do svojega odločnejšega in obenem specifičnega obraza. Odločil se je tako za dve bistveni smernici in sicer za uprizarjanje strogo klasičnih del, po možnosti takih, ki na Slovenskem še niso bila igrana in za izrazito sodobna dela. Pri obeh skupinah naj bi se upoštevale predvsem komedije in ljudska dela. Na predlog ravnatelja Košute, naj bi Slovensko gledališče odigralo v naslednjih sezonah tudi celotni opus Cankarjevih dram in sicer v spomin na režiserja in pedagoga Milana Skrbinška, ki je prvi uprizoril v Trstu, v pwvojnih letih 1919/20, vsa Cankarjeva dela. Cankarjeve drame naj bi v SSG režirali najboljši slovenski režiserji. Malo dvorano Kulturnega doma pa naj bi, vedno po predlogu ravnatelja, poimenovali prav po Skrbinšku.
Slovensko stalno gledališče bo seveda še naprej podpiralo in uprizarjalo domače avtorje in prav tako bo tudi skrbelo, da bo v letošnjem kot v vseh bodočih repertoarjih prisotna pravljica za najmlajše oziroma predstava za šole.
Takšne so torej temeljne smernice dela. Povedali b; samo še to, da bo otvoritvena predstava sezone 85/86 Goldonijeve Primorske zdrahe, v režiji Borisa Kobala.
Slovanski plesi na Gradu sv. Justa,
v
Bach v Stivanu
Avtonomna turistična in letoviščar-ska ustanova nam je za jutri in v torek pripravila dva kulturna dogodka.
Tako bo jutri na odprten gledališču na Gradu sv. Justa gostoval državni balet ČSSR, ki bo predstavil Dvorakove Slovanske plese. Antonin Dvorak je eden izmed najbolj znanih evropskih skladateljev 19. stoletja. Slovanski plesi so v izvirniku napisani za štiriročni klavir, kasneje pa so jih priredili tudi za orkester. Na Sv. Justu bo predstavljena plesna verzija, ki jo sestavljata dve suiti, ki imata vsaka po osem delov. Predprodaja vstopnic je pri UTAT v podhodu Protti.
V torek pa bo v štivanski gotski cerkvici 2. koncert posvečen J. S. Bachu ob proslavljanju tristoletnice skladateljevega rojstva. Trije mladi violinisti Carlo Lazzari, Giuhano Fontanella in Massimo Belli bodo pod vodstvom Renata Zanettovicha izvajali Bachove sonate za solo violino. Vsi trije violinisti so diplomirali na beneškem konservatoriju in za svoja izvajanja prejeli že nekaj priznanj.
• Komisija za zdravstvo pri PSI je na svoji zadnji seji počastila spomin pred nedavnim umrlega člana dr. Tullia Tomassicha, ki je posvetil veliko svojih moči problemom zdravstva in skrbstva v našem mestu.
Pobude devinsko-nabrežinske občine na kulturnem področju
V spomin na dan, ki je črno obrobljen v dolgi zgodovini tržaških Slovencev
V okviru kulturnih stikov z občino Buje namerava devinsko - nabrežin-ska občina prirediti dva koncerta Kulturnega centra mednarodne federacije glasbene mladine, ki že 15 let deluje v Grožnjanu, starodavnem i-strskem mestecu. Vsako leto se tu v poletnem času zberejo perspektivnejši glasbeniki iz raznih držav ter se pod mentorstvom znanih strokovnjakov izopolnjujejo in vadijo. Veliko število teh štipendira Glasbena mladina Jugoslavije ter razne druge mednarodne organizacije študentov. Tudi letos bodo udeleženci »Grožnjana 85« po končanih tečajih imeli razne javne nastope ter koncerte v Jugoslaviji in izven nje.
Omenjena dejavnost je vzbudila veliko zanimanje pri kulturnih operai terjih devinsko - nabrežinske občine, ki so lansko poletje, z gostovanjem komornega orkestra Glasbene mladine v stari štivanski cerkvi, prvič vzpostavili konkretne stike z omenjenim centrom. Letos namerava odbor-ništvo za kulturo še popestriti sodelovanje z organizacijo kar dveh koncertov. Prvi, koncert baročne glasbe, bo na sporedu 17. julija 1985, ob 20.30, v stari štivanski cerkvi. Nastopili bodo mladi glasbeniki iz Jugoslavije, Združenih držav Amerike, Španije, Švedske, Švice in ZR Nemčije, ki bodo pod vodstvom umetniških vodij Paula Reya Klecke ter Jor-geja Fresnoja zaigrali del svojega repertoarja, in sicer skladbe Haendla, Telemanna, Couperina, Boismotiera, Pittonija, Sweelincka in drugih.
Natrpan koledar sej deželne skupščine
Deželni svet čaka pred poletnimi počitnicami še precej dela. Ta teden bo zato kar vroče. Načelniki svetovalskih skupin so sklenili, da bodo seje podaljšali tudi v popoldanske ure, da bi čimprej izčrpali izdatni dnevni red, za kar pa v enem tednu kljub temu ne bo dovolj časa. Računajo, da bo treba delo deželne skupščine podaljšati še za teden dni.
Že v torek bo na vrsti nekaj pomembnih zadev, začenši z obravnavo zakonskega osnutka, ki zadeva neposredne posege v korist kmetijskih podjetij, ki so jih oškodovale vremenske ujme. Deželni svet bo moral sprejeti tudi sklepe glede ukrepov proti onesnaževanju in glede podpor družinskim posvetovalnicam, ki so bile doslej krepko zanemarjene. Posebna pozornost javnosti pa vlada za zakon o zaposlovanju, ki ga mora deželni sveto ponovno proučiti in spremeniti v nekaterih točkah. Naslednje seje bodo posvečene še vprašanjem turizma, obrtništva, informatike itd.
Zahteva svetovalcev PSI za boljše socialne službe
Improvizacija, površnost in neobčutljivost za resnične probleme so po mnenju tržaške federacije PSI glavne pomanjkljivosti občinske uprave v delovanju socialnega skrbstva. Kot navajajo v svojem tiskovnem sporočilu je zadnji »biser« občinske upra-
ve v tem, da nameravajo pri oskrbi ostarelih občanov za poletno obdobje zamenjati kvalificiran kader s prostovoljnim.
Ta predlog občinske uprave dokazuje popolno nezainteresiranost za probleme socialnega skrbstva. Pri tem PSI ne podcenjuje vloge prostovoljcev, ki opravljajo hvalevredno delo, vendar bi morala biti njihova pomoč le dodatek k delu profesionalnih socialnih delavcev. PSI nadalje poudarja, da taka odločitev ne more' biti v čast občinski upravi, še posebej če se zavedamo, da je v našem mestu problem ostarelih posebno pereč in zahteva mnogo resnejšo in učinkovitejšo socialno politiko.
Zaradi resnosti problema je skupina socialističnih svetovalcev naslovila na župana vlogo v zvezi s tem problemom.
Sporočilo dolinske občine
Občina Dolina obvešča, da bodo od srede 17. 7. 1985 cestne povezave med Domjom in Tovarno velikih motorjev GMT prekinjene zaradi del v zvezi z gradnjo hitre ceste.
Povezava s tovarno GMT je vsekakor zagotovljena z obvozom. Uprava je pod vzela vse ukrepe za varnost in priporoča vsem uporabnikom ceste največjo previdnost.
Dela, ki zahtevajo prekinitev prometa, bodo predvidoma opravljena v teku enega leta.
Tudi Ljubi Vodopivec iz Krogel j se je preteklo sredo »vpisal« v klub šestdesetletnikov; svoj jubilej je sicer praznoval na tiho in skromno, vendar smo mu ob tem pomembnem življenjskem mejniku dolžni nekaj vrstic, saj ga v Bregu in tudi drugod pozna vse živo, ker je dolga leta križaril z avtobusom po naših vaseh kot šofer podjetja La Stradale, zadnja leta pa je prevažal delavce tovarne Grandi Motori. Mogoče pa vsi ne vedo, da je bil Ljubi med NOB osebni šofer maršala Tita
Tri slike — trije spomini. ..
V soboto je poteklo 65 let od požiga Narodnega doma v Trstu, ki sovpada letos tudi s 40. obletnico osvoboditve in zmage nad nacijašizmom, ko si je tudi slovenski narod, s svojo odločno borbo, za ceno ogromnih človeških žrtev, priboril svobodo.
»Ta dan je črno obrobljen v zgodovini tržaških Slovencev«, je zapisal v svoji knjigi prof. Lavo Čermelj, ki je izčrpno opisal dogodke pred požigom, požig sam in razpoloženje takratnih fašističnih krogov, in seveda
in da ga je imel Tito zelo rad, ker je bil Ljubi živahen in prijeten mladenič, obenem pa sposoben in varen voznik.
Sicer pa je Ljubi Vodopivec marca 1943 doživel enako usode kot tisoči primorskih fantov, bil je namreč odpeljan v posebne bataljone, po razpadu Italije pa se je vključil v 3. prekomorsko brigado in se izkrcal na Visu ter bil dodeljen 26. diviziji, ki je imela nalogo, da utrdi in brani otok. Po desantu na Drvar, se je celotni vrhovni štab s
tudi občutke hudo prizadetih Slovencev po požigu samem.
Narodni dom, ki ga je z lastnimi sredstvi postavila leta 1904 Tržaška hranilnica in posojilnica, je bil tedaj središče vsega kulturnega, športnega in gospodarskega življenja tržaških Slovencev. Tu je imela svoj sedež Slavljanska čitalnica, tu je bil prvi slovenski hotel, ki se je imenoval Balkan, tu je bila tiskarna slovenskega tržaškega dnevnika Edinost, tu so imeli svoj sedež Glasbena matica, Planinsko društvo. Delavsko podporno društvo, tu je bila telovad-
Titom na čelu preselU na Vis in tu je bil Ljubi dodeljen vrhovnemu štabu kot šofer in se potem s Titom pomikal dalje do Beograda. Na poti v Sarajevo, pri borbah za osvoboditev sedanjega olimpijskega mesta, je Ljubi poprijel tudi za krmilo tanka, ker je primanjkovalo drugih šoferjev. Njegov oklopnik je zadela sovražnikova granata in mu uničila gosenico, a se Ljubi ni vdal. Z drugo gosenico se je sukal v krogu s topičem uperjenim proti sovražniku in streljal na Nemce.
Ljubi je ostal v vrhovnem štabu kot osebni šofer tovariša Tita do leta 1947. Po demobilizaciji se je vrnil v rodne Kroglje in se zaposlil kot šofer avtobusov izza krmila pa se je v sredo presedel med upokojence, vendar, kolikor ga poznamo, najbrž ne bo miroval, saj je še poln življenjske sile in najbrž bo zdaj, ko bo več časa na razpolago izpolnil kakšen načrt, ki ga doslej ni mogel.
Ljubiju Vodopivcu ob njegovem življenjskem jubileju iskreno čestita in mu želi še veliko lepih in veselih let sekcija VZPI Dolina - Mačkolje-Prebeneg, kot zvestemu čitatelju našega dnevnika pa se voščilom pridružuje tudi Uredništvo.
(ris)
niča tržaškega Sokola, tu je bila velika gledališka dvorana, kjer so redno potekale gledališke predstave in razni koncerti.
Požig Narodnega doma v Trstu je bil le začetek sistematičnega uničevanja s strani fašistov vsega, kar je bilo slovenskega — društev, kulturnih domov v predmestju in okolici, slovenskih šol in drugih organizacij. Tisti strašen dan pred 65 leti je pomenil, po načrtih fašističnih oblastnikov, začetek konca primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov pod Italijo, sistematični genocid, ki ga tedaj ni doživljal noben drug narod v Evropi.
Slovenci, Hrvati in napredni italijanski antifašisti so se temu terorju z vso odločnostjo uprli. Toda fašizem je na ta odpor odgovoril z novimi zločini: ječe so se začele polniti s slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi antifašisti, začelo je delovati posebno fašistično sodišče, do leta 1927 so bile ukinjene in prepovedane vse slovenske šole, vsa društva, vse organizacije. Več slovenskih antifašistov je bilo ubitih, drugi so bili poslani v konfinacijo, tisoči in tisoči so morali zbežati v Jugoslavijo, v času druge svetovne vojne so morali okusiti tudi strašna uničevalna taborišča smrti, iz katerih se mnogi niso več vrnili.
Tri slike, ki jih danes objavljamo so tako ali drugače povezane s to obletnico. Na eni je Narodni dom, ko še gori, na drugi skupina jugoslovanskih partizanskih borcev, ki so 1. maja 1945 osvobodili Trst, tretja predstavlja zgradbo takšno, kakršno smo jo vajeni videti vsa ta povojna leta.
Za tiste, ki so sami, morda še kot otroci, doživeli tisti strašen dan, bo ta naš zapis le obujanje tistega, kar se je tedaj zgodilo in kar je požigu nato še sledilo- Mladi pa naj se prek njega spoznajo z enim najbolj tragičnih in usodepolnih dogodkov v naši polpretekli zgodovini, ki je pomenil za Slovence in vse antifašiste hud udarec, ki pa je sprožil tudi iskro u-pora, ki se je razrasla v močan plamen, v ogenj, ki se je razplamtel po vsej Primorski, ki je pripeljal do zmage nad nacifašizmom, do svobode.
N. L.
Vodopivec (na levi) v avtomobilu maršala Tita
Ljubi Vodopivec iz Krogel j šestdesetletnih
Jubilej osebnega šoferja maršala Tita
Tudi v pomorskih dejavnostih vedno večja vloga informatike
Na deželi v obravnavi nov zakon s lega področja
V torek, 16. julija bo v kongresnem centru delovno srečanje v zve-2a z uporabo informatike in telema-nke pri pristaniških dejavnostih in pomorskih transportih. Namen srečanja je postavitev osnov za infrastruk-ure na področju informatike za vse dejavnike, ki se ukvarjajo s pomorskim prometom in pristaniško dejavnostjo.
S tem naj bi povečali zmožnost ce-otne deželne pomorske dejavnosti, da pritegne in pridobi pomorske prometne tokove in si tako zagotovi porast prometa v celotnem sektorju. Jniormatika je namreč eden od o-snovnih pogojev za nudenje kompletnih uslug partnerjem, ki nameravajo svoj pomorski promet speljati pre-
0	deželnih pristaniških podjetij in Pomorskih agencij.
Med drugimi bosta na srečanju sodelovala tudi deželni odbornik Rinal-
1	m pooblaščeni predstavnik ustanove Informatica Friuli - Venezia Gioia Brischi. Pobuda spada v okvir
-vojnega načrta, ki je bil dogovorjen med skupino IRI - FINSIEL. De-ze on, sindikalnimi organizacijami, acrt predvideva vodilno vlogo Iri-ormatike F-JK in posege zaintere-siramh Podjotij pri uresničitvi operativnega .m gospodarskega informacij-
Sistema, ki ne bi služil le pri-aniscu samemu, temveč tudi pomor-- kun agencijam, »brokerjem« in špe-'Iržiču'111 v Trstu kakor tudi v
S tem v zvezi naj še omenimo, da
je tudi stalna komisija deželnega sveta pred kratkim predlagala sprejem novega zakona (vzdržali so se le mi-sovci), ki predvideva finančne posege za razvoj aktivnosti na informacijskem področju. Predlog zadeva dosedanji deželni zakon št. 30 iz leta 1984 in predvideva različne dodatke, ki bi omogočali večje možnosti za posege pri raziskavah in razvoju informatike v dežeh.
Opozorilo Kmečke zveze dvolastnikom
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem ozemlju, da pravočasno predložijo ustrezne prošnje. V ta namen naj se javijo v njenih uradih v Ul. Cicerone, 8/b v uradnih urah.
Poleg osebnih dokumentov naj s seboj prinesejo še dvolastni-ško knjižico ter številke parcel na katerih nameravajo sekati, njihovo površino in v kateri katastrski občini se nahajajo ter še količino drvi, ki jih nameravajo sekati.
Prošnje bo Kmečka zveza sprejemala do 15. avgusta.
Tajništvo Kmečke zveze
Na dnevnem redu več aktualnih tem
Sestal se je pokrajinski odbor Slovenske skupnosti
Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji zadnji seji dne 10. tega meseca obravnaval razne tekoče probleme ter krajevni politični položaj z ozirom na zapleteno vprašanje oblikovanja novih večin v občinah, ki nista še izvolih novih odborov, t. j. v Miljah in v Nabrežini, ter na pogajanja med pohtičnimi silami na pokrajinski in deželni ravni za vstop PSI v odbor na tržaški občini in pokrajini.
Izvršni odbor je posebno pozornost posvetil sklepu občinskega odbomiš-tva za decentralizacijo, da pripravi in natisne knjižnico s koristnimi napotki občanom glede raznih upravnih postopkov in priprave potrebnih dokumentov. Pozitivno je ocenil zamisel in dejstvo, da je knjižica napisana v italijanskem in slovenskem jeziku, ima pa za pomanjkljivo in nesprejemljivo, da so knjižice v slovenščini dodelili samo krajevnima občinskima domovoma na Opčinah in na Proseku, ne pa v vseh ostalih okrožnih uradih na področju sosvetov, kjer tudi bivajo Slovenci. Zato je strankino tajništvo naročilo izvoljenim predstavnikom S Sk v krajevnih sosvetih tržaške občine, naj preverijo dejansko stanje in zahtevajo tudi slovenske knjižice.
Poleg tega se je izvršni svet seznanil z osnutkom posebnega dokumenta o gospodarski pohtiki, predvsem v zvezi z mednarodnimi cestnimi {»vezavami ter tržaškim pristaniščem in zaledjem, kar bo predmet bližnjih razgovorov s slovenskimi go-
NA SEJI OBČINSKEGA SVETA
Sprejet sporazum o informatiki, jutri razprava o »tržaškem paketu«
tema na petkovi občinski ,J.. J .a posvečena informatiki in j	svet je po obširni razpravi
- rn sporazum med tržaško občino družbo Informatica Frinii - Venezia Giuba. Proti sporazumu so gla-sovali predstavniki KPI, Tržaškega gibanja in MSI.
Sporazum predvideva povečanje zmogljivosti občinskih centrov za ob1 aejavo podatkov, ki naj bi v bodoče, poleg redkih občinskih potreb, po-jdivali tudi druge javne ustanove (v prvi vrsti KZE) in tako nudili občanom popolnejšo informacijsko službo. n tem se je govorilo tudi o zapornih v teh občinskih službah in po rsedah Richettija, osebja ne nameravajo krčiti.
nadaljevanju seje je občinski vet obravnaval finančni obračun za eto 1984, ki ga je z večino glasov udi sprejel. Na dnevnem redu je bi-a tudi točka o nujnih gospodarskih ukrepih, ki so predvideni ob tako imenovanem »tržaškem paketu«, vendar so točko zaradi pozne ure prenesli na naslednjo sejo, ki bo jutri zvečer.
V Bazovici so se poslovili od Svetka Križmančiča
V Bazovici so v torek položili k zadnjemu počitku Svetka Križmančiča, zavednega ba-zovskega in partizanskega borca, po poklicu šoferja - taksista. U-mrl je v starosti 81 let povsem nepričakovano, saj se je komaj vrnil z obiska v Itahji v kraje, kjer je bil v medvojnem času interniran, res nekoliko utrujen, a kot vedno živahno razpoložen in še poln delovne vneme.
Svetko Križmančič se je rodil v Bazovici 14. septembra 1904. Po o-snovni šoli je obiskoval strokovno šolo Volta v Trstu. Nekaj časa je delal tudi v škedenjski železarni, okrog 50 let pa je vozil taksi v tržaškem mestu, zadnjih nekaj let kot samostojni taksist. Ta poklic je opustil šele pred petimi leti na nasvet svojcev, sicer bi še vozil, saj je bil čil in zdrav.
Italijansko vojsko je služil v Rimu, ob začetku vojne leta 1941 pa so ga internirali v kraju Pelago, od koder
Svojo žrtev je ranila s cementno ploščo
Izdajala se je za poštno uradnico v resnici je bila roparka
Mlado, okrog 20 let staro dekle, je v petek zvečer oropalo 60-letno Mario Lauro Magris, ki stanuje v Dre voredu XX. septembra 54 v prvem nadstropju. Ura je bila pozna, manjkalo je nekaj minut do 23., ko je na njena vrata pozvonilo Magrisovi je dekle izjavilo, da je poštna uslužben-a m da ji mora izročiti brzojavko, zgovor je bil tako prepričljiv, da Je zenska odprla vrata.
Roparka se še ni dobro pokazala ^ vratih, ko je Magrisova, ki živi sama, dojela, da nekaj ni v redu in je dekletu skušala preprečiti vstop, endar brez uspeha. Dekle jo je odri-t 0', nntn pa ji zagrozilo s pol metra dolgo cementno ploščo, ki jo je rjetno {»brala na kakem bližnjem delovišču. Magrisova je klonila in ji
trvJiv- ^enar’ ki ga je hranila v lci. Bankovcev je bilo približ-hiio2^ Stisne lir. Tatici vsota ni 11,'- 0V,OJ :. ''-aidevala je tudi dragu-nimln z ?tr!*no, ki pa jih Magrisova skar T6?’ ker so J0 že dvakrat obi-r) 1 tftov1 Ko je dekle spoznalo, bn n^bo. drugega plena, jo je zagra-m -16 Magrisovo udarilo po ftovi s cementno ploščo, nato pa zbe-
izsilhn31^3 86 trudila, vendar ni mSla3 ™«- Tak°j' ko se je opo-s ’ J® telefonirala svojemu bratu
in sprožila alarm. Policija je prečesala četrt, vendar brez uspeha. Ma-grisovo so medtem odpeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki nudih prvo pomoč. Zaradi ran na glavi in udarca v komolec se bo morala zdraviti 10 dni.
Vespa v avto: trije ranjeni
V prometni nesreči, ki se je pripetila v petek zvečer okrog 22.30 v Ulici Ceppa na križišču z Ulico Roma so se lažje ranile tri osebe. Kaže, da jo je povzročil 17-letni Walter Rebez, ki je z vespo vozil po Ulici Roma in je peljal skozi semafor, ko je luč bila že rdeča. Trčil je v fiat uno, ki ga je upravljal 64-letni zdravnik Paolo Turk iz Ul. Tor Bandena 1. V nesreči se je ranil tudi Rebzov sopotnik, 17-letni Nicola Franco.
Vse tri so bolničarji RK prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je Rebez zlomil ramo Turk pa poškodoval kito na roki. Prvi bo okreval v mesecu dni, drugi v 15 dneh. Še najboljše jo je iz-kupil Franco; saj si je le odrgnil kožo.
je moral hoditi na delo v neko cementarno v Pontasieve. Zaradi javnega nastopanja proti fašizmu so ga zaprli v zloglasnih zaporih >xAlle Murate«. Ob kapitulaciji Italije se je vrnil domov, se vključil v aktivno delo v okviru OF na terenu, avgusta 1944 pa je odšel v partizane. Najprej je bil pri komandi mesta Dornberk, potem je bil korpusni obveščevalec, dodeljen komandi mesta Sežana, nato kot šofer HI. bataljonu artilerije korpusnega divizjona, po od hodu jug. vojske iz Trsta pa odredu JLA v Opatjem selu, nakar je bil v okviru IV. armade še na Koroškem do evakuacije.
Zdaj je za vedno zamrl njegov vedno malce hudomušni nasmeh v mežikajočih očeh, nič več ne bo njegovega prijateljskega vedno veselega slovenskega pozdrava kar iz taksija med vožnjo na mestni ulici.
Naj mu bo miren počitek v domači grudi, (jk)
CGIL o stanju v tekstilnem sektorju
Pokrajinsko tajništvo CGIL je o-bravnavalo izredno težak položaj v pokrajinskem tekstilnem sektorju in obsodilo stališče deželnega industrijskega odbornika, ki je odklonil vsak razgovor v zvezi z dokumentom, ki so ga sindikalne organizacije podpisale z občino, pokrajino in združenjem industrijcev. Dokument obvezuje krajevne inštitucije pri iskanju novih proizvodnih možnosti, da bi se zaustavil padec zaposlovanja. Trenutno je v pokrajini zaposlenih 600 tekstilnih delavcev, od katerih jih je 300 v posebni dopolnilni blagajni.
Ob tem Dežela popolnoma nezainteresirano spremlja ta položaj in doslej ni pokazala nobene volje, da bi se stanje izboljšalo. Na žalost se podobno obnašata, po mnenju CGIL, tudi sindikata CISL in UIL, ki pričakujeta, da se bodo stvari uredile same po sebi.
Zato CGIL poziva vse, še posebej pa CISL in UIL, da se začne s skupno akcijo, ki bi prisilila deželno u-pravo in združenje industrijcev k razgovorom, na katerih naj bi zastavih program za rešitev krize v tekstilni industriji.
9 Apostolstvo sv. Cirila in Metoda vljudno vabi narodna noše, da se danes udeležijo slovesnosti v čast sv. Metoda, ki jo bo vodil v Marijinem svetišču na Vejni novi škof pomočnik v Kopru Metod Pirih. Pričetek slovesnosti ob 17.30.
• Od jutri do 26. avgusta bodo na Trgu Unità tradicionalni ponedeljkovi koncerti občinske godbe Verdi, ki jo vodi Lidiano Azzopardo. Začetek koncerta bo ob 20.30.
spodarskimi strokovnjaki s Koprskega, ker je rešitev tega vprašanja v obojestranskem interesu, kakor je bilo ugotovljeno in dogovorjeno na zadnjem srečanju z delegacijo Obalnega medobčinskega sveta SZDL iz Kopra.
Tajništvo SSk - Trst
Tombesi o prometni odrezanosti FJK
Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi je posegel pri ministru za transport Signorileju v zvezi s postopno in vse večjo odrezanostjo severovzhodnega dela Italije od glavnih železniških in letalskih prometnih zvez. To še zlasti velja za Julijsko krajino, opozarja Tombesi, kar povzroča velike težave porabnikom prometnih storitev, ki nimajo na voljo učinkovitih povezav z glavnimi središči v državi. Tombesi je zato v njihovem imenu zahteval takojšen ministrov poseg za odpravo največjih anomalij in sprejetje vrste ukrepov,
15. 7. 1984
15. 7. 1985
Ob prvi obletnici smrti dragega moža, očeta, deda in pradeda
Giovannija Mocorja
se ga z ljubeznijo spominjajo žena Marija s hčerkama Marizo in Lucano z družinama ter drugo sorodstvo.
'Ricmanje, 14. juh ja 1985
10. 7. 1975
10. 7. 1985
Egidio Pelizon
m,
Z ljubeznijo si vedno ostal med nama.
Brat Guido z ženo Marcello Križ, 14. julija 1985
9. 7. 1977
9. 7. 1985
Ob obletnici smrti
Ivota Pertota
I
m
se ga spominjajo
mama Zofka, brat, sestra, svak, svakinji in nečaki.
Nabrežina, 14. julija 1985
16. 7. 1974
16. 7. 1985
Ob obletnici smrti
Rudija Pertota
se ga spominjajo
mama Zofka, brat, sestra, svak, svakinji in nečaki.
Nabrežina, 14. julija 1985
T Nepričakovano nas je za-* pustil naš dragi
Giuseppe Renko
(PEPI BURA)
Pogreb bo v torek, 16. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev in nato na poko-pališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo sin Errino z ženo Normo, vnuka Michela in Massimo, brat Giovanni z ženo Pino, nečak Sergio, nona Marija, Roberto, svaka Luigi in Diomira Ferrini, nečakinja Nerina ter vsi sorodniki.
Trst, 14. julija 1985
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Dne 9. t. m. je umrl naš dragi
dr. inž. Ivan Stanič
Po pogrebu naznanjamo žalostno vest
soproga Nela in sorodniki
Trst, 14. julija 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Dne 10. t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi
Karlo Pertot
K zadnjemu počitku smo ga pospre-mili 12. t. m. na pokopališče pri Sv. Ani. Vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin, se iz srca zahvaljujemo.
Žena hi brata z družinami
Barkovlje, 14. julija 1985
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so pospremili k večnemu počitku našega dragega moža, očeta, nonota, brata in strica
Svetka Križmančiča
(ŠTEFANOVEGA)
Posebna zahvala g. župniku Živcu, darovalcem cvetja in vencev, nosilcem krste in vsem, ki so počastili njegov spomin.
Družina Križmančič
Bazovica, 14. julija 1985
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so pospremili k večnemu počitku našega dragega
Edvarda Žagarja
Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru iz Divače za žalostnike, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so počastili njegov spomin.
Družina Žagar in sorodniki
Bazovica, 14. julija 1985
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Marije Ukmar
se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja, pevskemu zboru ter vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih ter vsem, ki so jo spremih na zadnji poti.
SVOJCI
Devinščina, Prosek, 14. julija 1985
SKD SLAVEC vabi na
SAGRO V RICMANJE
ki bo danes, 14., in jutri, 15. t.m.
Za prijetno počutje bodo poskrbeli ansambel Pomlad iz Ricmanj, ansambel Taims z Opčin, ansambel Platana iz Kopra, godba na pihala iz Ricmanj in ansambel Prizma iz Kopra.
Odprtje kioskov danes, 14. t.m., ob 10. uri in jutri, 15. t.m., ob 17. uri.
SEKCIJA KPI J. PEGAN Občina Zgonik
priredi v ZGONIKU danes, 14. julija
FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA
Danes, 14. Un., ob 9. uri mladinski slikarski ex tempore, ob 10. uri briškola z bogatimi nagradami, ob 18. uri okrogla miza na temo »Politično upravna situacija po volitvah 12. maja«, ob 20. uri nastop folklorne skupine KUD Karol Pahor iz Pirana, od 21. do 24. ure ples z ansamblom POMLAD.
Vabljeni!
FC PRIMORJE - GODBENO DRUŠTVO PROSEK
organizira na Proseku danes, 14. t.m., v prostorih Kulturnega društva NA BALANCU
PRAZNIK ŠPORTA IN GLASBE
S SLEDEČIM PROGRAMOM
Danes, 14. julija: ob 10. uri otvoritev kioskov; ob 16. uri tradicionalna tekma stari - mladi; ob 19. uri nastop mladinskega pevskega zbora »V. Mirk«; ob 20. uri ples z ansamblom THE LORDS Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in jedačo
Slovensko prostovoljno gasilsko društvo GLOBOJNER
priredi na Padričah dne 14. in 15. julija
PROTIPOŽARNE DNEVE
Dobro založeni kioski, vsak večer ples z ansambloma Taims in Akordi iz Postojne.
Danes, 14. t.m., ob 16.30 prikaz vaj in razstava gasilske opreme. Sodelujejo gasilci iz Postojne in Trsta.
Vabljeni !
ŠD ZARJA
priredi danes, 14. t.m.
tradicionalni
PRAZNIK ŠPORTA
v prostorih Gospodarske zadruge.
Oba večera ples z ansamblom Domači fantje.
Vabljeni !
razstave
Slikar Bruno Mevlja - Amelio razstavlja v občinski dvorani v Trstu do 17. t.m. Predstavlja svoja olja med abstraktnim in figurativnim.
izleti
KRUT prireja dne 24. julija izlet na Nevejsko sedlo (Sella Nevea). Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Montecchi 6 (tel. 040/795-136), od 9. do 12. ure.
ŠD POLET
vabi
vse prijatelje mladine na
VRTNO VESELICO
ki bo danes z začetkom ob 18. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah.
Odprtje kioskov ob 18. uri, nastop kotalkarjev ob 20. uri, ob 20.30 ples z ansamblom LAPOS iz Nove Gorice.
Dobro založeni kioski in kuhani štruklji
gledališča
ROSSETTI
Do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bodo »Frasquita« F. Lebarja, »La baiadera« E. Kalmana in »Rose Marie« R. Frimla in H. Stot-harta.
Danes, 14. t.m., ob 18.00 sedma in zadnja predstava Lebarjeve operete »FRASQUITA«. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi. V torek, 16. t.m., ob 20.30 bo na sporedu premiera operete »La baiadera«, E. Kalmana.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Poletna violinska šola
Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ali 221-121, int 432 m 433.
kino
Ariston 21.30 »Starman«. Režija John Carpenter. Igrajo Jeff Bridges, Karen Allen, Charles Martin Smith. Jutri ob 21.30 »Metropolis«. Režija Fritz Lang. Gustav Frohlich, Brigitte Helm.
Eden 15.30—22.10 »lo, 2 linfomani un cavallo«. Prepovedan mladinn pod 18. letom.
Fenice 18.30, 20.20, 22.15 »Joiy, il diario intimo di una didiottenne«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 20.00—22,15 »Indiana Jones e il tempio maledetto«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.45—22.00 »II ritorno di morti viventi«, za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00—22.00 »La ragazza d'oro«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.00—22.00 »Tuono blu«.
Mignon 17.00—22.00 »Tenebre«. Režija Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 18.00 — 22.15 »Agente 007: L'uomo dalla pistola d’oro«. Roger Moore.
Capitol 16.30—22.00 »Cuori nella tormenta«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Lady Hawke« (La leggenda del falco). M. Broderick, M. Pfeiffer.
Lumiere 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Pink Floyd - The Wall«.
Alcione 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »II paradiso può attendere«. Warren Beatty in Juhe Christie.
Radio 15.30—21.30 »Historie de cu - Le viziose del piacere«.' Prepovedan mladini pod 18. letom.
A
Danes praznujeta 50 let poroke draga starša in nonota
DALA in PEPI PREGARO
Še mnogo skupnih in zdravih let življenja jima želi sin Milan z družino
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 14. julija SVOBODA
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 15.23 — Luna vzide ob 2.07 in zatone ob 18.11.
Jutri, PONEDELJEK, 15. julija
JUSTA
Vreme včeraj: temperatura zraka 26,9 stopinje, zračni tlak 1020,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI .
RODILI SO SE: Marta Polenghi, Erica Walcher, Davide Carbone, Simone Berardi.
UMRLI SO: 55-letni Umberto Ardessi, 84-letni Giovanni Stanič, 21-letni Paolo De Marco, 60-letna Ida Giacobini, 60-letni Carlo Ferrari, 64-letni Turio Debarba.
OKLICI: uradnik Raffaelle Menna in gospodinja Remola Siniscalchi, geometer Maurizio di Majo in učiteljica Ma-risa Moles, delavec Franco Carmasin in trgovka Sonia Zlobec, bolničar Giuseppe Schiraldi in uradnica Ludiana Massimi, delavec Felice Lorenzo Capo-niti in brezposelna Carmela Zocco, delavec Marzio Potasso in uradnica Elisa-betta Pribaz, pek Roberto Saule in zo-bozdrav. asistentka Luisa Toffoli, prodajalec Enrico Bonicardi in gospodinja Sonia Čufar, biolog James Michael Phillips in prevajalka Irene Bubula, trgovec Eddy Pecchiarich in prodajalka Antonella Suplina, laboratorijski tehnik Domenico Paladino in učiteljica Angela Purpora, bolničar Claudio De Poli in upokojenka Libera Giacca, trgovec Mario Povh in strežnica Laura Braico,
karabinjer Alessandro Fabi in gospodinja Maria Emanuella Liso, elektrikar Mario Maveri in študentka Gabriella Norio, trgovec Cristiano Arbulla in prodajalka Annabella Tamburin, financar Leonardo Gianfreda in gospodinja Maria Consiglia D’Amore, finančni stražnik Pietro Valente in uradnica Claudia Ventura, delavec Claudio Turolo in gospodinja Rossella Tienco, uradnik Carmelo Colella in delavka Rosalba Corso, geometer Enrico Marisch in učiteljica Francesca Finocchiaro, delavec Antonio Brencich in gospodinja Stefania Cannelli, vojaški funkcionar Walter Trummler in študentka Stefania Maria Veronica Digiorgio, delavec Giulio Zac-chigna in uradnica Annamaria Ambrosi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boijunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boijunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI Boijunec: teL 228-124, Bazovica: tek 226-165, Opčine: tel. 211-001. Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: teL 299-197.
LOTERIJA
BARI	8	3	38	14	23
CAGLIARI	29	37	36	1	11
FIRENCE	75	6	34	81	33
GENOVA	61	25	26	55	21
MILAN	44	15	9	29	17
NEAPELJ	2	28	42	6	81
PALERMO	61	73	30	83	75
RIM	57	29	17	10	11
TURIN	13	41	48	49	4
BENETKE	46	37	31	20	40
ENALOTTO					
112	2X1	2	X	1	X	1 1
KVOTE
12 — 37.843.000,— 11 —	987.000,—
10 —	85.000.—
čestitke
Danes praznuje svoj 10. rojstni dan MITJA VODOPIVEC. Vse najboljše mu voščita mama in oče.
Jutri bo ugasnila svojo 3. svečko ELI-ZA MACEROL iz Gropade. Da bi bila pridna in marljiva deklica, so želje vseh, ki jo imajo radi.
Dragi dobri ljubljeni nono ALBIN U-MEK! V torek, ko bo tvoj rojstni dan, ti pošiljamo mnogo poljubčkov in ti želimo srečnih zdravih dni med nami Andrej, Martin in vsi domači.
ANAMARIJA! Ob uspešno opravljeni maturi ti čestitamo in želimo še mnogo življenjskih uspehov Valentina, Martin, Stojan in Nataša.
Danes praznujeta 50-letnico poroke JOSIP in NATALIJA PREGARC. Iskreno jima čestita brat Viktor z družino.
DALA in PEPI PREGARC praznujeta 50. obletnico poroke. Mnogo zdravja in sreče jima želijo sestre Juština, Gro-zdana in Etna z družinami ter vsi, ki jn imajo radi.
Maturantki VALENTINI DRNOVŠČEK čestitajo za lep uspeh Silko, Marija, Suzana, Stojan in Vasja.
J
ŠK Kras iskreno čestita Majdi
in Karlu ob rojstvu prvorojenčka
ŽIGE
Končno je privekal mali ŽIGA
Kolegici Majdi in soprogu Karlu čestita kolektiv SKGZ, malemu Žigi pa želi vso srečo v življenju
Majdi in Karlotu se je pridružil mali
ŽIGA
Srečnima staršema iskreno čestita, malemu Žigi pa želi obilo sreče in zdravja v življenju
KD Lipa
Privekal je mali ŽIGA
Majdi in Karlotu čestita ob rojstvu prvorojenčka
sekcija KPI iz Bazovice
AVTONOMNA TURISTIČNA USTANOVA V TRSTU
GRAD SV. JUSTA
Bastione Fiorito Razstava slikarjev
NAIVCEV iz HLEBIN
URNIK delavniki in prazniki: 10.00-13.00, 16.00-20.00
Sale della torretta OROŽJE IN PREDMETI IZ ZBIRKE DE HENRIQUEZA
URNIK delavniki in prazniki: 9.00-13.00, 17.00-19.00
Cortile delle Milizie
ponedeljek, 15. 7., ob 21.15
SLOVANSKI PLESI
Antonin Dvoržak
Nastopa češkoslovaški
državni balet
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
I
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
foto-kino u
j
Jutri bo praznovala svoj 75. rojstni dan draga mama in nana MARIJA KRALJ
Vse najboljše ter da bi še mnogo zdravih let preživela med nami, ji želijo vsi domači
razna obvestila
Otroci iz okoliških vasi, ki bodo od 15. julija dalje prihajali v poletno središče v Nabrežino se bodo vozili z občinskim šolabusom po naslednjem umiku: Medja vas 7.50, štivan 7.55, Devin 7.58, Cerovlje 8.05’ Mavhinje 8.10, Vi-žovlje 8.15 in Sesljan 8.18. Društveni kombi bo vozil po naslednjem umiku: Slivno 8.00, Prečnik 8,05, Trnovca 8.08, Praprot 8.10 in Nabrežinska postaja 8.15.
Iskreno se zahveljujem Društvu slovenskih upokojencev za voščila in prijetno misel - Ida Kufersin.
Uradi SKGZ bodo vse do 31. avgusta poslovali s sledečim umikom: ponede-Ijev - petek, od 8. do 14. ure ter v soboto, od 8. do 13. ure.
mali oglasi
PRODAM prenosljivo licenco trgovine s foto-kino aparati. Pojasnila na Primorskem dnevniku.
PRODAM lesene sode v odličnem stanju. Za informacije tel. na št. 0481/ 33670 ali 85174.
OSMICO je odprl v Sv. Križu št. 44 Rudolf Košuta. Toči belo in črno domače vino.
CVETLIČARNA ANGELA, Boijunec 41 obvešča svoje cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi dopusta od 15. t.m. do 18. avgusta.
OSMICO je odprl na Opčinah Ferdinand Hrovatin. Toči belo in čmo vino.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul. 44 - Opčine, Trst.
POHIŠTVO BIECHER, Ul. dell’Istria 27 (teL 750-113), bogata izbira novega in rabljenega pohištva, vedno novi artikli, IZREDNO ZNIŽANE CENE. Posebne ponudbe tudi pri okrasnih predmetih zaradi ukinitve prodaje teh artiklov.
STANOVANJE: soba, kuhinja, kopalnica bi odstopili brezplačno zakoncema, ki nista stara nad 55 let, proti obdelovanju in čiščenju malega vrta v vili. Tel. 040/410920 od 11. do 12. ure -Stanislav Jazbar.
OSMICO je odprla Norma Gabrovec v Mavhinjah št. 11. Toči belo in črno vino.
BORIS PANGERC, Dolina 116 je odprl osmico. Toči belo in čmo domače vino.
PROFESOR daje lekcije iz matematike. Tel. 003865/21972.
PRODAM dirkalno kolo. Tel. 040/220430.
PODARIM 2 lepi črni mucki. TeL 0481/882123.
DEKLE išče namestitev kot prodajalka ali spretna strojepistka. TeL 040/412543-
NA VRHU sv. Mihaela (Sovodnje) prodam zazidljivo razvalino 742 kv. m z odobrenim gradbenim načrtom, prosta Bucalossi, IVA 2%. TeL na št. 0481-779331.
PRODAM motor suzuki 550 v odličnem stanju. Tel. 040/227284.
PRODAM čoln, 3,80 m z motorjem Mer-cury 20 s prikolico. Tel. 040/229100.
PRODAM A 112 abarth, 70 ks, letnik september 1979. TeL od 14. do 15. ure na št. 228756.
ŠTUDENT z opravljeno mednarodno šolo daje lekcije angleščine in nemščine. Tel. 040/225590 ob uri večerje.
PRODAM pando super 45, 900 zaradi potovanja po zelo ugodni ceni. Po dogovoru odkupim tudi star avto. TeL v večernih urah na št. 040/229224.
PRODAM pletilni stroj BROTHER KH 840 po ugodni ceni. Tel. na št. 0481/ 884182 v večernih urah.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
organizira v šolskem letu 1985/86 sledeče tečaje:
TRST
1.	Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje
2.	Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tajnice
3.	Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke
4.	Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za telinj čno-upravne uradnike
5.	Tečaj specializacije za programiranje
6.	Tečaj specializacije za plače
7.	Tečaj za fiskalno ažumiranje pri vodenju malih obratov
8.	Izpopolnjevalni tečaj za čebelarstvo
9.	Izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo - Lonjer
10.	Izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo - Križ
11.	Izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo - Repen
GORICA
12.	Tečaj specializacije za programiranje
13.	Tečaj rekvalifikacije za stro-jepis
14.	Izpopolnjevalni tečaj za čebelarstvo
Vpisovanje in podrobnejše informacije od 8. do 20. julija ti. na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Carducci 8, H. nadstr. vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure.
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv |
Nedelja, 14. julija 1985 ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Ponedeljek, 15. julija 1985 ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.00	Maša
11.15	Praznični dan
12.15	Zelena črta - kmetijska oddaja
13.00	Želja po glasbi - glasba W. A. Mozarta
13.30	Dnevnik 1
13.45	Shalako - film
Nastopata Sean Connery in Brigitte Bardot
15.35	Risanka
15.45	Dogodivščine na dnu morja
16.35	Risanka
17.00	Mladi uporniki - TV film
17.50	Risanka
18.00	Italia mia - vodi Mario Marenco Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	La cittadella - TV nadaljevanka 22.10 Hit parade - glasbena oddaja
22.45	športna nedelja
Ob koncu Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.50	Tedenska oddaja o zdravju in estetiki
11.20 In nome della legge - film
Nastopa Massimo Girotti
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Nadaljevanka dneva:
L’affare Stavisky
14.30	Neposredni športni prenosi
18.45	L’asso nella manica - TV film
19.50	Dnevnik 2 - Vesti
20.00	Športne vesti
20.30	Inšpektor Derrick - TV film 21.35 Dnevnik 2 - Nocoj
21.45	Oppenheimer - 2. del
23.10 Tedenska oddaja o medicini
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
13.30	Šport
14.00	Koncert skupine »Band Aid« za pomoč lačnim v Afriki
18.00	Neposredni prenos iz Spoleta: XXVIH. Festival dveh svetov
19.00	Dnevnik 3 19.25 Koncert na trgu
21.45	Športne vesti
22.40 Razstava na gradu Colonna v Ganazzanu
23.00	Pojejo Dire Straits
23.50	Glasbena oddaja z Loredano Bertè in Giorgio Fiorio
Prvi kanal
11.15 Televideo - poskusni program
13.00	Želja po glasbi
13.30	Dnevnik 1
13.45 II ladro di Venezia - film
Nastopata Maria Montez in Massimo Serato
15.30	Posebna oddaja iz parlamenta
16.00	Šola in vzgoja
16.30	II grande teatro del West - TV film
17.00	Love story - TV film
17.50 Risanka
18.05 Risanka
18.25	TV stadio - športna oddaja
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Vacanze romane - film Nastopata A. Hepburn in G. Pečk
22.25	Dnevnik 1
22.35	Ko kronika {»stane zgodovina Idi Amin - 2. del
23.20 Dirigent: Riccardo Muti nadaljevanje in konec
00.20 Dnevnik 1 - Zadnje vesti, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
11.15	Televideo - poskusni program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Nadaljevanka dneva: Un anno di scuola
1. nadaljevanje
14.20	Poletje je dogodivščina
17.05 I tre affari del signor Duval -film
Nastopata Luis De Funes in Mireille Dare
18.30	Športne vesti
18.40	L’asso nella manica - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Športne vesti
20.30	Un marito - po delu Itala Sveva
22.25	Dnevnik 2 - Nocoj
22.35 Studenec življenja - rubrika o judovskem življenju in kulturi
23.00	R meglio del West - TV film
23.25	Koncert country glasbe
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti 00.05 Evrovizija: sabljanje - svetovno
prvenstvo
Tretji kanal
15.25	Evrovizija: kolesarstvo - Tour de France
16.40	Predazzo: jahanje 17.10 Val di Sole: kajak
17.45	Genova: plavanje
19.00	Dnevnik 3
19.25	L’altro suono
20.00	šola in vzgoja 20.30 Rock koncert 21.55 Dnevnik 3
22.20	Šola in vzgoja
22.50 Simon del deserto - film
23.25	Glasbena oddaja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
9.00 Poročila
9.05 živ Žav: Tom Sawyer - risanka 10.05 Grizli Adams - TV nanizanka 10.30 Lampijon in lepa Marija -TV nadaljevanka
11.10 Domači ansambli: ansambel TRIM
11.40 Pregled tedenskega sporeda
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
15.30 Sotesta Nere - kratki film
Siedomjr Lilič - TV nadalj. 16.50 Poročila
5adarski momento - TV nad; .05 Beseda za besedo - Pogovor Svetozarjem Gligoričem
K
Koper
12.15 TV tržnica - predstavitev in prodaja
17.00	Sherlock Holmes - film 18.10 Quark - izobraževalna oddaia
19.00	Film
20.25 Andrea Chenier - opera
23.00	Combat - TV film
24.00	Film
Zagreb
11.30	Poročila
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Evrovizija in mi - otroška oddaja
13.35 Glasbeno popoldne - G. Doniz-zeti »Don Pasquale« - opera
15.15 Svilena pot - dok. serija
16.05	Lampijon in Lepa Marija - TV nadaljevanka
16.45 Ruski klasiki: Pobočje - sovjetski film
19.00	Retrospektiva zagrebške šole risanega filma
19.30	Dnevnik
20.00	Zadarski moment» - TV nadaljevanka
21.05	Morje, ljudje, obale -reportaža
21.40 športni pregled
22.10 Dnevnik
22.30	Glasbena oddaja
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Kmetijska oddaja
9.30	Nabožna oddaja
10.00	Phyllis - TV film
10.30	Mama Malone TV film
11.00	Beato tra le donne - film
13.00	Glasbena oddaja
14.00	Appuntamento tra le nuvole -film
16.00	Ladri sprint - film
18.00	Gavilan - TV film
19	00 Condo - TV film
19.30	Lottery - TV film
20.30	La rosa d’Inghilterra TV nadalj.
22.30	Missisipi
23.30	Uomo bianco, tu vivrai film
retequattro
8.30	Mae West - film
10.00	Sandokan, la tigre di Mompra-cem - film
12.00	California - TV film
13.00	The Muppet Show -lutkovna serija,
13.30	Jambo Jambo - dokumentarna oddaja
14.00	Amici per la pelle TV film
14.50 La tigre è ancora viva: Sandokan alla riscossa - film
17.05	Splendore nell’erba - film
19.05	Retequattro za vas
19.30	Bravo Dick - TV film
20.00	Con affetto tuo Sidney -TV film
20	30 California - TV film 21-30 Mai dire si - TV film
22.30	A cuore aperto TV film
23.30	Jess il bandito - film
1.30	L’ora di Hitchcock TV film
ITALIA 1
8 30 Chappy - risanka Lo specchio magico Risanke
JIJ-13 Callow - film
12.00	Hardcastle & McCormick -TV film
13-00 šport }L00 Video estate ’85 Ib-15 Alla ricerca dell’arca di Noè -.. TV priredba io m M^dueradc - TV film M-00 La banda dei sette TV film
20.00	Simpatiche canaglie Risanke
20.30	Quo Vadiz? - TV varieté
21.30	I predatori dell’idolo d’oro -TV film
23.15 Camera oscura - TV film 00.15 Filmske novosti 00.25 Ritorno a casa - film 1.45 Mod Squad i ragazzi di Greer -TV film
TELEPADOVA
13.00	Risanka
14.00	L’incredibile Hulk TV film
15.00	Petrocelli - TV film
16.00	I nuovi Rookies - risanka
17.00	Bamaby Jones - TV film
18.00	Vultus 5 - risanka
18.30	Le avventure di Pinocchio -risanka
19.00	Le avventure di Huckfinn -risanka
19.30	Conan - risanka
20.00	Backstar - risanka
20.30	La stella del Sud film
22.30	Barnaby Jones - TV film
23.30	n ritomo del santo - TV film 00.30 TV film
TRIVENETA
9.00	Risanke
10.00	Laramie - TV film
11.00	Sansone contro il Corsaro Nero - film
12.10 Filmske novosti 12.25 Dr. Kildare - TV film 12.50 Horoskop
13.00	Dražba
16.30	Laramie - TV film
17.30	A Sud dei Tropici - TV film
18.00	Barbaiy Coast - TV film
19.00	in 22.00 Dražba
1.00	A Sud dei Tropici - TV film
TELEFRIULI
14.30	Uomini e squali - film
16.00	Risanke
17.30	Gli ultimi fuochi - film
19.00	The Bold Ones TV film
20.00	Maude - TV film
20.30	Continuavano a chiamarli i due piloti più matti del mondo -film
22.00	C’è una spia nel mio letto -film
23.30	Victoria Hospital -TV nadaljevanka
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
17.55	Poročila
18.00	Poletavček - TV nanizanka
18.30	Čudno, da se ladja ne potopi...
18.45	Zdravo mladi 19.20 Risanka 19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I
20.05	Lepa Otero - TV nadaljevanka
21.05	Spoznano - Neznano: Bo naš zelenjavni vrt bolj zelen?
21.40 Srečanje - balet
21.55	Dnevnik II in Poročilo s seje CK ZKJ
Koper
15.00	Film
16.45	Taksist - TV film
18.00	Zdravnik in otrok - medicinska oddaja
19.00	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
19.30 TVD Stičišče 19.50 Plavanje 20.25 Film
22.00	TVD Vse danes 22.10 Nekoč je bilo dvakrat 23.15 Tibetanski zvon - film 00.10 Film
V oddaji OPRTA MEJA bodo tudi naslednji prispevki:
TRST — Obračun sezone SSG TRST — Obletnica požiga Narodnega doma
TRST — Vpisi na slovenske višje srednje šole
TRST — Prikaz poletnih centrov TRST — Sprejet odlok o kontroliranem poreklu kraških vin GORICA — Zelenje v mestu
Zagreb
14.00	Tenis
17.50 Video strani
18.00	Poročila 18.05 Koledar
18.15 Zgodbe iz nepričave - otroška serija
18.45 Zdravo mladi
19.30	Dnevnik
20.00	Teme - zunanjepolitična oddaja
20.30	Izbrani trenutek 20.35 En avtor On film
21.00	Dedov teleskop - TV drama
22.00	Dnevnik
22.20 Glasbena oddaja
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
9.30	Salva la tua vita - film
11.30	Lou Grant - TV film
12.30	Peyton Place - TV film
13.25	SenUeri - TV nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV nadalj.
15.25	Una vita da vivere - TV nadalj.
16.30	Divji svet živali - dokumentarec
17.00	Loo - TV film
18.00	I ragazzi del sabato sera - TV film
18.30	Tuttinfamiglia - nagradno tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Mogambo - film
23.00	Šport
24.00	La mummia - film
RETEQUATTRO
8.30	Mi benedica padre - TV film 8.50 La fontana di pietra - TV novela 9.40 Malu - TV novela
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV nadalj.
12.45	Giorno per giorno - TV film
13.15	Alice - TV film
13.45	Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.10	La valle dei dinosauri - risanka
15.45	I gatti di Cattanooga - risanka
16.10	Lancer - TV film
17.00	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV nadalj.
18.50	La schiava Isaura - TV novela
19.45	Piume e paillettes - TV novela
20.30	Reailly, la spia piò grande -TV nadaljevanka
21.30	Buonanotte avvocato! - film
23.50	Serpico - TV film
00.50 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	Quella casa nella prateria - TV film
9.30	Ritratto di una ribelle - film
11.30	Sanford and son - TV film
12.00	Camion - TV film
13.00	Wonder woman - TV film
14.00	Video estate 85 - glasbena odd.
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
18.00	Quella casa nella prateria - TV film
19.00	Fantasilandia - TV film
20.00	Rascal il mio amico orsetto -risanka
20.30	Samurai - TV film
22.30	Be Bop a Lula - glasbena oddaja
23.30	Due bandiere all’Ovest - film
1.15	Mod Squad i ragazzi di Greer -
TELEPADOVA
13.00	Le avventure di Huckfinn - risanka
13.30	Coccinella - risanka
14.00	Adolescenza inquieta - TV film
14.30	Capriccio e passione - TV film
15.00	Arrivano le spose - TV film
16.00	Luisana mia - TV film
16.30	La canzone di Brian
18.00	Voltus 5
18.30	Risanke
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Pazzo, pazzo West - film
22.30	Barnaby Jones - TV film
23.30	II club degli intrighi - film
TRIVENETA
9.30 Dokumentarna oddaja
10.00	Laramie - TV film
11.00	Q.P. Coupon estate
11.30	Dr. Kildare - TV film
12.00	La scorta armata - film
13.30	Q.P. Coupon estate
14.00	A Sud dei Tropici - TV film
14.45	Due giovani eroi - film
16.00	Komični filmi
16.30	Risanke
17.30	Nick Carter in Cina - film 18.50 Dr. Kildare - TV film 19.20 Q.P. Coupon estate
19.40 Dokumentarec
20.30	A Sud dei Tropici - TV film
21.00	Laramie - TV film
22.00	Dražba
1.00 Q.P. Coupon estate
TELEFRIULI
14.30	Film
16.00	Risanke
16.45	TV tržnica 19.20 Športne vesti
19.30	Poročila v ntimškem jeziku 19.40 Disperatamente tua - TV film
20.15	Glasbena oddaja
20.30	Signori si nasce - film
22.15	Nogometna tekma: Udinese -Lazio
23.45	Victoria Hospital - TV nadalj.
BADIO
Nedelja 14. julija RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Glasbene podobe; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Nedeljska matineja; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Vabilo«. Radijska igra, ki jo je napisal Dimitrij Kralj; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; — Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 19.00 Nedeljski popoldanski zbornik : Posnetek šte-verjanskega festivala 1985; 15.20 Na počitnice (ponovitev); 16.00 V svetu valčka; 17.00 Beležka;
RADIO KOPER
(Slovenski program)
8.00,	13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro — Radijski koledar — Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil — kmetijska oddaja; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 prispevek s Primorske; 14.00 H. prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Droga; 18.00 Črv — Dimitrij Kralj; 19.00 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja — Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za o-troke — France PTintar: A; 8.53 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Humoreska tega tedna: Ivan Sivec: Kako postaneš slaven; 15.10 Pri nas doma - Lojtrca domačih; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori — 90-letnica zbora France Prešeren iz Celja; 16.20 Pogovor s poslušalci; 16.30 - 17.50 Priljubljene o-perne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra - Franček Rudolf: Kratek oddih v zdravilišču Glasbene medigre; 19.25 Zabavna glasba;
Ponedeljek 15. julija
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček — Narodnozabavna glasba; 8.10 Poletni mozaik: Fabianijevi iz Kobdilja (3): »O blagostanju in sijaju«; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike; Ivo Zorman - dramat. Helena Jovanovič: »Gnezdo sršenov«. Prvi del — Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Turina; 11.30 Opoldanski zbornik: Beležka (ponovitev) ; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva: vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Polifonski zbor iz Sta-ranzana vodi Gianna Visintin; — Glasbena priloga; 14.10 Popoldanski program: Pogovori; 14.40 Včeraj, danes, jutri; 16.00 Nacionalno vprašanje v zadnjih desetletjih cesarsko - kraljevega Trsta; 16.30 Glasbeni listi;
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta — Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku — pregled športnih dogodkov; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek programov
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacijo; 7.50 Iz naših sporedov;
8.05	Počitniško popotovanje; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do
13.00	Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Ponedeljkov križemkraž;
14.05	V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 14.30 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Zabavna glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob
17.00	in glasba; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfoniki RTV Ljubljana in dirigent Anton Nanut;
Spori v goriških rajonskih svetih
Bodo jutri zvečer vendarle izvolili novega župana v Gradišču ob Soči?
Bo jutri zvečer v Gradišču izvoljen župan? To vprašanje si postavljajo tako politiki večinskih kot opo zicijskih strank. Dosedanji župan v Gradišču, komunist Trevisan, je namreč za jutri zvečer sklical prvo sejo letos 13. maja izvoljenih občinskih svetovalcev. To ob glasovanju vseh odbornikov, tudi socialističnih in socialdemokratskih. Kot je znano sta PSI in PSDI v Gradišču sklenili, da v novem mandatnem obdobju izbereta novega partnerja, t. j. demokristjane. Župan nove koalicije naj bi bdi demokristjan Travan. Dva odbornika bi imeli socialisti, enega socialdemokrati. Drugi naj bi bili demokristjani. Komunisti naj bi tokrat ostali v opoziciji. Zamenjali so namreč skoro vso svetovalsko garnituro, izgubili so veliko glasov.
V Gradišču pa obstaja vprašanje republikanca. Svetovalca te stranke niti PSI niti PSDI nočeta, da bi prišel v večino. Gre za krajevna nasprotja. Zdelo se je, da je bil sporazum med strankami že dosežen. Kar na lepem pa so prišla spet na dan nasprotovanja. Zaradi tega je tudi dosedanji župan Trevisan (ni več svetovalec) sklical za jutri zvečer sejo občinskega sveta, še pred sejo naj bi se sestali pokrajinski tajniki koalicijskih strank, da bi skušali ugladiti novonastala različna gledišča.
Stvari niso do dna razčiščena niti v Krminu, kjer nekaterim demokristjanom ne gre v račun, da bi za župana potrdili socialista Nuni-na. V Gorici pe se stvari precej u-glajujejo. Ostaja odprto le še kako malenkostno vprašanje.
Do trenja pa je prišlo med demokristjani in drugimi koalicijskimi partnerji v rajonskem svetu Podtur-na-Sv. Ane. Tu so se člani rajonskega sveta morali sestati v četrto, da bi lahko izvolili predsednika. Vendar pa je bil demokristjan Bernardo De Sanctis izvoljen le zato, ker je po letih starejši od socialistke Luciane Lassig. Oba sta namreč na dveh glasovanjih v petek zvečer dobila vsak po sedem glasov. De Sanctis je po letih starejši od Lassi-gove. Zato je bil izvoljen. Zanj je glasovalo šest demokristjanov in en socialdemokrat.
Po tej izvolitvi imajo demokristjani šest predsednikov, po enega pa socialisti, republikanci, komunisti in Slovenska skupnost.
Praznik v Gabrjah
Najbolj spretni kosci in kosice se bodo pomerili v tekmovanju, ki bo danes popoldne, ob 17. uri, na travniku poleg zabavišča v Gabrjah. Tekma, ki je postala že kar tradicional-
na, se vrši vsako leto v tem času takrat ko imajo člani kulturnega društva Skala poletni praznik v Gabrjah. Že v petek in sinoči je bilo sredj te prijazne vasice ob Vipavi zelo veselo in živahno. Veliko ljudi se je zbralo na tem prazniku, ob koncu tega tedna edini slovenski sagri na Goriškem. Drevi se bo praznik nadaljeval. Ansambel Furlan je poskrbel za plesalce. Društveniki pa so seveda poskrbeli za lačne in žejne.
Praznovanja v Palmanovi
V	Palmanovi bo danes kar precej prireditev. V poznih popoldanskih u-rah bo sprevod plemičev in vojščakov beneške republike. Prireditev, ki bo brez dvoma tudi letos pritegnila pozornost večjega števila ljudi, spominja na čas ob koncu 16. stoletja, ko so Benečani zgradili Palmanovo in v njej postavili veliko vojašnic. Trdnjava naj bi služila kot obramba pred turškimi upadi.
V	Palmanovi pa je danes v razstavni dvorani nad videmskimi vrati odprta razstava cvetja. Prireditelji so najboljši furlanski cvetličarji. Odprta bo tudi jutri. V razstavni dvorani nad čedajskimi vrati pa je odprta prodajna razstava orožja iz različnih časov.
Pred dvajsetimi leti je umrl Zorko Jelinčič
Pred 20 leti, 13. julija 1965, je umrl Zorko Jelinčič, borec brez primere za pravice primorskih Slovencev v dobi Mussolinijevega fašizma. Zato je ostal v dobrem spominu našim ljudem. Nihče med slovenskimi političnimi in kulturnimi delavci takrat na Primorskem ni imel med ljudstvom toliko prijateljev in dobrih sodelavcev kot Zorko. Bil je duša odpora proti nasilnemu poitalijančevanju in vodja uporne primorske mladine. Kot tajnik Adrije in Zveze prosvetnih društev je deloval v dobi najhujšega fašističnega terorja, dvignil kulturno raven in narodno zavest ljudstva. Ko je fašizem onemogočil sleherno politično, kulti*~no in gospodarsko dejavnost primorskih Slovencev in ko so drugi njegovi vrstniki zapuščali Primorsko, je Zorko vztrajal med zatiranim narodom, ga moralno dvigal ter zanetil upor in organiziral močno podtalno protifašistično dejavnost po vsej Primorski. Pri teh drznih podvigih je tvegal mnogo več kot večletno ječo, zato je upravičeno, da bi morali v Novi Gorici po njem imenovati ulico in tudi kak kulturni objekt, v Gorici pa naj bi na primernem mestu odkrili spominsko ploščo.
Zorko se je rodil v Logu pod Mangartom 5.3.1900, za tiste čase v zelo pomembni narodno zavedni družini učitelja Ferdinanda Jelinčiča. Po
Dobil bo marsikaj lepega v dar
Danes na goriškem gradu desettisoči obiskovalec razstave
Skoro gotovo bomo danes dobili de-settisočega obiskovalca Tiepolove razstave na goriškem Gradu. V petek so namreč ugotovili, da je bilo obiskovalcev 9.400. Zaradi tega pričakujejo danes tistega srečneža, ki bo, takrat ko bo kupil listek s številko 10.000, dobil v dar originalno Tiepo-lovo grafiko, razkošno opremljen katalog razstave in mapo z desetimi reprodukcijami Tiepolovih risb.
Zaradi izrednega uspeha razstave na goriškem Gradu so na občini sklenili, da jo podaljšajo do 8. septembra. Prvotno so razstavo nameravali zapreti 4. avgusta. Odborniku Obiziu je uspelo dobiti od lastnikov slik privoljenje, da ostanejo te še za mesec dni v Gorici.
S kuhinjskim nožem ranila sostanovalko
Malokdaj se v našem mestu pripeti kaj takega, kar se je zgodilo prejšnji večer v Rabatišču. V stari stavbi s številko 15 je eden od stanovalcev slišal dve ženski kričati, jokati in tuliti. Tekel je v bližnji urad go-riške kvesture in nekaj policistov je prihitelo v Ulico Rabatta. Tam so našli starejšo žensko okrvavljeno na tleh, drugo, mlajšo s kuhinjskim nožem v rokah. Mlajšo, 23-letno Marzio
Ceselli, so policijski agenti aretirali in odpeljali v zapor. Ranjeno žensko, 51-letno Emo Compare, pa so odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da jo je sostanovalka ranila dvakrat z nožem, enkrat v desni bok, drugič pa v levo roko. Ozdravela naj bi v nekaj tednih.
Policisti so ugotovili, da je do prerekanja in do kasnejše uporabe kuhinjskega noža s strani Cesellijeve, prišlo zaradi enega tolikih stalnih sporov in prepirov, ki so v tej hiši nekaj običajnega.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale - Ul. Terenziana 26 - tel. 44387.
Dva Rimljana aretirana po
Zaradi tatvine v stanovanju Paola Godine, Ulica Giusti 2, so agenti kvesture priprli dva Rimljana, ki so ju, po krajši zasledovalni vožnji, ustavili v Vilešu. Gre za 28-letnega Giuseppa Parca iz kraja Tivoli pri Rimu, ter za 25-letnega Paola Igliozzija, prav tako iz Tivolija. Z njima so se v črnem golfu peljali še dve ženski in dva otroka, ki so ostali na svobodi.
Dogodek se je pripetil v petek, pod večerom, v samotni Ulici Giusti, kjer sta moža vdrla v stanovanje in iz spalnic odnesla nekaj predmetov. O dogodku se je zavedel sam gospodar, ki je mladeniča najprej sam zasledoval, potem pa prosil za pomoč kvesturo. Po krajšj zasledovalni vožnji, so črnj golf ustavili pred vhodom na avtocesto. V vozilu so policisti dobili plen in nekaj orodja za vlom.
Agromarket
GORICA
Ul. Favelli 5 - Telefon: (0481) 84741
Jlf a I/ h iTah V nifi
VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — RAZPOLAGAMO Z RABLJENIMI TRAKTORJI IN DRUGIMI KMETIJSKIMI STROJI.
Naši kmetijski stroji so posebej primerni za dela na kraških poljih.
vdrla v hišo zasledovanju
Konec tedna praznik na Peči
Konec tedna bo poletni praznik na kotalkališču na Peči v priredbi tamkajšnjega društva Vipava. Praznik se bo pričel v soboto s tekmo v briškoli in plesom. V nedeljo popoldne bo folklorni nastop, pri katerem sodelujeta mladinski skupini iz Ločnika in Nabrežine. Zaključek praznovanja bo naslednjo nedeljo, 28. julija, ko bo v popoldanskem času kotalkarska prireditev.
kino
Gorica
VITTORIA 16.00-22.00 »Justine e Ju-liette le sex sorelle«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 16.00—22.(X) »Terminator«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.30, 18.30, 20.30 »PobesneH Maks«.
SVOBODA 18.30 in 20.30 »Ljudje mačke«.
DESKLE 17.30 in 19.30 »Hči džungle«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 84443.
osnovni šoli je napravil realko v 1-driji ter študiral na ljubljanski in padovanski univerzi. Na njegovo pobudo so v Ljubljani ustanovili klub primorskih študentov, nato l. 1920 obnovili akademsko društvo Adrija v Gorici, v Padovi pa ustanovili študentski klub Nanos. Prvi je dal pobudo za zborovanja v hribih, avgusta 1924 je vodil tridnevno zborovanje dijakov na Nanosu in nato 4 zaporedna poletja tedenske tajne dijaške tečaje v Krnu, Trnovskem gozdu, Cvetrežu. Revolucioniral je mladino, posebno dijake, ki jih je odvzel fašističnemu vplivu, zato mu je policija prepovedala gibanje na podeželju. Toda Zorko je skrivaj prirejal sestanke dijakov in predavanja po prosvetnih društvih. Organiziral je obsežno razdeljevanje »Prvih korakov«, da so se otroci doma učili slovenščine, in tajne kanale, po katerih je prihajalo mnogo literature iz Slovenije na Primorsko. S to literaturo so tigrovci širili duh upora, ki je dosegel višek v NOB.
Po preselitvi iz Gorice na ženin dom na Bukovo ga je policija neštetokrat zaprla v Idriji ali v Tolminu in najmanj vsakih 14 dni napravila hišno preiskavo. Vsak bi bil na njegovem mestu pobegnil, toda Zorko je ostal ravnodušen. Organiziral je več tajnih celic na Bukovem in v okolici ter bil potom kurirjev povezan s Cerknim, Idrijo, Tolminom, Gorico in Trstom. Prirejal je zborovanje z dijaki v grapi blizu reke in v Policah ter sestanke z voditelji TIGR in z oboroženo trojko, ki je prinašala ilegalni tisk čez državno mejo iz Jugoslavije.
Zorko je bil aretiran 15.3.1930, obsojen pred fašističnim sodiščem v Rimu 6.12.1931 na 20 let težke ječe, v kateri je prebil devet let. Po vrnitvi je bil kmalu interniran v južno Italijo. Udeležil se je NOB in bil po osvoboditvi član PNOO v Trstu.
TONE RUTAR
ZAHVALA
Franc Štekar
Govorniku Darku Mohorčiču v imenu Društva upokojencev goriških Brd, Vinku Humarju v imenu Krajevne skupnosti Kojsko in Društveno političnih organizacij ter Kmetijske zadruge, Oskarju Simčiču v imenu Združenja čebelarjev Brda, Godbi na pihala goriških Brd in pevskemu zboru Krajevne skupnosti Kojsko, darovalcem cvetja, sorodnikom in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Sorodniki
Števerjan, 14. julija 1985
ZAHVALA
Po pogrebu naše predrage
Justine Maraž vd. Humar
se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ki so z nami sočustvovali na katerikoli način.
Sin Ivan z družino
Števerjan, 14. julija 1985
Marko Waltritsch
Revma, Oslavje in Stmaver skozi stoletja	s.
Kmetje so jim morali brezplačno voziti prtljago. Francozi so tudi lovili mladeniče, da bi jih vtaknili v vojake, zato so se ti poskrili v Kacafurovi jami. Ljudje Francozov niso marali. V času francoske vladavine od 1805 do 1813 je bil štmaver priključen občini števerjan.
Življenje se je spet umirilo p© povratku Avstrijcev. Nekaj francoskega pa se je vrnilo v štmaver v kasnejših letih. Zaradi političnih prevratov je francoski kralj Karel X, zadnji iz rodbine Bourbonov zbežal iz Francije v Avstrijo in se naselil v Gorici v oktobru 1836. Tu je vsled kuge umrl že kmalu potem, kasneje pa so tu umrli še nekateri člani njegove družine. Pokopani so v samostanu na Kostanjevici. S pregnanim kraljem so prišli tudi nekateri njegovi dvorjani, med temi grof Blacas. Ta je od Neuhausnov kupil posestva v Krminu in Štmavru. Grofje Blacas so na posestvu v Štmavru za oskrbnika imenovali najprej nekega Lapanjo, kasneje pa Josipa Fonzarija, ki je prišel za oskrbnika v štmaver leta 1842. Plemiško poslopje je pogorelo leta 1849, v njem je zgorelo precej starih dokumentov in pohištva. Rodbina Blacas je potem poslopje ponovno po zidala in mu dala precej sodobno podobo. Vendar je že leta 1891 svoja posestva prodala in se vrnila v Francijo.
G G G
Na griču med Grojno in pevmskim naseljem so ostanki nekdanje kamnite utrdbe, zato Pevmanci pravijo temu kraju »Na
2. septembra 1911 so na podgorskem županstvu pri pevmskem mostu člani občinskega starešinstva počastili 40-letnico nepretrganega županovanja Antona Klančiča. Po proslavi so se postavili pred fotografa, da bi ovekovečili dogodek. Na sliki so, v prvi vrsti, od leve proti desni: Jožef Klanjšček, Matijevec, z Oslavja; Anton Trpin, iz Podgore; Franc Kocijančič, iz Podgore; dr. Vilko Baltič, vladni zastopnik, iz Gorice; župan Anton Klančič, iz Podgore; Luiž Fogar, iz Pevme; Jožef Radikon, iz Podsabotina; Franc Mikluš, z Oslavja. V drugi vrsti: Štefan Klavčič, iz Podgore; Jožef Klanjšček, z Oslavja; Štefan Krajnik, iz Pevme; Anton Bandelj, iz Podgore; Anton Terpin, iz Podgore; Štefan Klanjšček, iz Štmavra; Jožef Nemec, iz Podgore. V tretji vrsti: Jožef Ter-čič, iz Podsabotina; Ivan Bensa, iz Štmavra; Franc Mermolja, iz Podgore; Štefan Bregant, iz Podgore; Jožef Figelj, z Oslavja;
Anton Gravner, z Oslavja; Jožef Šuligoj, iz Pevme
šanci« kar skriva prvotno nemško poimenovanje. Odkar je Pev-ma pod goriško občino, so raznim krajem ter ulicam na pevm-sko-oslavsko-štmavrskem območju dali imena, ki spominjajo na dogodke iz prve svetovne vojne, seveda z vidika takrat vojsko-joče se italijanske armade. Med njimi je ena, bolj kot ulica ji lahko rečemo pot, saj z današnjega trga sredi Pevme vodi v gozd in pride po ovinku v novo stanovanjsko naselje pri pevmskem mostu, ki je ob koncu dvajsetih let dobila ime »Via Forte del Bosco«.
Odkod torej ime »Na šanci«, ali po italijansko »Forte del Bosco«? V tem primeru ne gre za naziv iz prve svetovne vojne. Naziv je starejši.
Kraj je bil tako poimenovan že v začetku sedemnajstega stoletja. Med leti 1615 in 1617 je v naših krajih prišlo do tako imenovane druge gradiščanske vojne, ki se je, sto let po prvi, bila med Beneško republiko in Avstrijo, čete Serenissime so prešle mejo, pričele oblegati utrjeno Gradišče ob Soči, ki ga niso mogle zavzeti. Benečani so zasedli vso furlansko ravan in prišli do Soče, kdaj pa kdaj se spopadali tudi v Brdih, v Štever-janu, na Dobrovem, kakor tudi na Krasu, do katerega so imeli Benečani lažji dostop, saj je tržiški okoliš bil pod oblastjo Serenissime že pred pričetkom bojev. Gorice pa Benečani v tej drugi vojni niso mogli zavzeti. V prvi gradiščanski vojni je Gorico zavzel in jo kratek čas imel v oblasti vojskovodja Bartolomeo d’Alviano, ki je na pročelje goriškega grada dal postaviti beneškega leva.
Edini most, ki je v tej drugi vojni vodil čez Sočo pri Gorici, je bil takrat pevmski most; bil je močno zavarovan, saj je na desnem bregu Soče bila močna utrdba, velik stolp, ki je zapiral dostop k mostu, da je bilo nanj moč priti le skozi glavna stolpna vrata. Most je bil kamnit, tak je ostal do prve svetovne vojne, ko ga je italijansko topništvo močno poškodovalo. Po prvi vojni so na istem mestu zgradili novega, današnjega.
Ob Rugljevi knjigi Zmagovita pot
Primer znanega slovenskega psihiatra Janeza Ruglja te dni močno odmeva. Mimo dejanskega stanja samega, se nam zdi potrebno opozoriti na znan-stvene izsledke slovenskega strokovnjaka tudi’ z raz-mišljanjem o njegovi knjigi Zmagovita pot, ki je letos izšla pri Državni založbi Slovenije. Knjiga, kot pravi dr. Franci Brine, je novost na našem knjižnem trgu, tako po zasnovi vsebine kot po svojem sporočilu. Po eni strani kaže temne strani človekovega življenja, odvratnost alkoholikov, njihovo ponižanje, razosebljenje, propadanje, uničevanje samega sebe in drugih, po drugi strani pa razgrinja pota za dvig in rast človeka, poveličuje življenjsko radost, srečo in ljubezen med ljudmi. (Ur.)
* * *
Berem izpovedi graditeljev in jih občutim kot pesem, čeprav vse te ljudi poznam, jih sedaj ob čitanju njihovih življenjskih zgodb vidim drugače.
Pred nekaj leti, ko sem se začela bolj intenzivno učiti in delati na področju alkoholizma sem jih najprej občudovala in si želela tudi sama podobnega življenja.
Mislim, da večina ljudi danes živi tako, da hodi v službo, gradi hišo, gre enkrat na leto na dopust in še nekajkrat letno ob vikendih skupaj z družino na izlet ali obisk k prijateljem. Vsak dan srečujemo znance, ki nam pravijo: »Veš, nimam časa,« vsak dan srečujemo ljudi, ki že od daleč stresajo na nas nezadovoljstvo z ihto in histerijo in se jezijo nase in cel svet. Nekateri požirajo tablete, srečujemo pa tudi takšne, ki želijo napraviti nekaj koristnega pa ob tem naletijo na naš administrativno birokratski aparat, izgubijo moč ter raje menjajo zaposlitev, kot da bi šli v boj.
Vse to mi hodi po glavi, ko imam pred očmi hudi, ki so vključeni v sodobni socialno andragoški model zdravljenja pri dr. Ruglju.
Kadar sem v njihovi družbi iz njih izžareva sproščenost, nasmeh, igrivost. Nihče ne stoka o težkem delu, nihče ne govori o novem avtu, pohištvu ali obleki, ampak se pogovarjajo o prehrani, minulem planinskem pohodu, teku, pisanju o svojih bliž njih in o sebi.
že zdavnaj čutim, da je moje mesto med njimi. Tudi sama se učim tako živeti. Tisti, ki mislijo, da
je vsak trezen alkoholik tudi ozdravljen, se seveda tudi motijo. Zdravljenje po metodi dr. Ruglja je popolna sprememba načina življenja. Družina alkoholika pa je osamljena, polna občutkov krivde in sramu in kar je najhuje, je zagrenjena, za dvig vsega tega pa je potrebno intenzivno osveščanje, dvig samozavesti, prijateljska pomoč in vzori članov, ki so že uspeli v rehabilitaciji.
Kot pogonska vesla se potem uporabljajo vzgojna in prevzgojna sredstva, ki jih ima dr. Rugelj v programu okrog trideset. Ogromno truda prepojenega z znojem in volje je potrebno za uspeh, ampak ne zaman, vse je poplačano stokratno. Ko čitam njihova življenja se sprašujem, zakaj ne bi mi vsi »nekoč« živeli tako, da bi bili ponosni na svoje življenje. Vsak ponosen in dostojanstven človek je namreč največja naložba, ki je možna. Če ljudje zaživijo svobodno in zadovoljno, ter v polnih odnosih s svojim okoljem, to svoje zadovoljstvo razsejejo tudi na soljudi.
Ponavadi se o knjigah pišejo kritike, ob tej knjigi je že sama beseda kritika pregroba. Kajti, kdor dela z znanjem odgovorno in pošteno, si samo želi povratnega javnega mnenja.
Sleherno teorijo, metodo tehnike strokovnega dela je možno gledati iz več strani in vedno tudi najti pozitivne in negativne strani, če pa imamo pred sabo človeka, ki se razgali, odpade vsakršno tehtanje, ker bi bilo ponižujoče. Če pa nam le ta uspe vzbuditi v nas čustva, razumevanja, občudovanja, solidarnost in dostojanstva je njegovo poslanstvo opravljeno.
In kdo je tišti, ki zna v ljudeh vzbuditi takšno kvalitetno življenje in to tistim, ki so za marsikaterega .navadnega državljana in zdravnika že ve Ijali za odpisane?
Sam dr. Rugelj je velikokrat rekel: »čevljarja ceniš po izdelku — čevlju.« Tisti, ki ga poznamo, si lahko samo želimo, da bi tudi njega ocenjevali po njegovih izdelkih - družinah, s katerimi je zmagal v bitki za življenje.
Tisti, ki so v svoji krizi iskali pomoč pri njem, jim je vedno pomagal, da so izplavali.
ZDENKA ZALOKAR - DIVJAK
Problemi slovenske literarne kritike
Ko sem v Književnih listih prebral kritiko Marka Crnkoviča o pesniški zbirki Toneta Kuntnerja »Moja hiša«, sem se ponovno zamislil ob problemu literarne kritike na Slovenskem.
Crnkovič totalno raztrga zbirko, ki je izbor pesmi iz prejšnjih Kuntnerjevih zbirk. Skratka, Crnkovič dotolče vse Kuntnerjevo delo in temu doda nekaj lekcij, kako je treba poezijo pisati. Kritika je tako strogo »ideološka« saj je povsem jasno, da ima Kuntner svoj krog bralcev, da je priznan pesnik itd. Verjetno lekcij o tem, kako se pesmi pišejo, ne rabi in tudi »pomagale« mu ne bi.
Ni seveda tu naš namen braniti Kuntnerja, vprašanje kritike pa ostane. Če bi pregledali slovenske specializirane revije, dnevnike in tednike, bi takoj opazili, da je na Slovenskem literarni kritiki odmerjeno precej malo prostora. Izrazito malo pa je takšnih kritikov, ki bi se s svojimi kritikami pojavljali redno in seveda strokovno podkovano. Ob tem je treba pomisliti, da je za večino slovenskih domačih knjig kritika edina »reklama«, ali bolje opozorilo, da je knjiga izšla. Drugače bralec težko izve, kdo je kaj novega napisal. Tu se sicer odpira vprašanje, koliko slovenske založbe znajo sploh prodajati svoje knjige, predvsem ko gre za domače avtorje.
Kakorkoli že je kritika važna informacija, ki jo bralci in seveda pisci potrebujejo. Potrebujemo seveda tudi solidna kritiška peresa, kajti pojavljanje imen, ki sporadično napišejo to ali ono oceno, ni vedno najbolj »vabljivo«, predvsem pa ne daje nobene garancije strokovnosti, če lahko ta izraz uporabimo.
Res je, da je pisanje kritik nehva-
ležno delo. Početje zahteva čas, ki ga honorar dovolj ne poplača. Zameriti se je izjemno lahko, izpostaviš se itd. Verjetno pa gre tudi za to, da se je razširilo prepričanje, da je morda pisati kritiko v bistvu nepotrebno in da gre za ejimemo početje, ki ne seže v najgloblje kolesje literature. O podobnih stališčih bi se dalo razpravljati. Vendar pa je tudi to res, da potreba po resnih kritikah obstaja, če že ne drugega kot opozorilo na knjigo in pa kot obramba napram pavšalnim ocenam, ki brez pomisleka likvidirajo več desetletno delo ali pa pojejo hozane nekaj verzom. Kajti kritika ostaja predvsem mera in občutljivost...
ACE MERMOLJA
Priznanje YU filmu
Najrazličnejši filmski festivali rastejo kot gobe po dežju. Pravkar se je končal eden takšnih v Moskvi, kjer je jugoslovanska kinematografija zabeležila še en uspeh in potrdila svoj (nepričakovan) prodor v sam svetovni vrh.
Takoj naj povemo, da je na 14. moskovskem festivalu prejel srebrno nagrado film Nikoli viden čudež Živka Nikoliča. Za vsebino filma sicer ne vemo, nagrada pa je Jugoslaviji lahko v ponos. Zlato nagrado pa so si delili kar trije filmi: sovjetski Pojdi in gledaj, ameriški A Sol-dier Story in grški Konec devetih.
Pričevanja - iz naših korenin
»Obračun« Josipa Vidmarja
Za osvežitev poletnih kulturnih tednov bomo poskušali na straneh naše-ga časopisa osvetliti kulturno-miselne portrete pomembnih slovenskih sodobnikov, kot so slednji formulirali svojo izkušnjo zadnjih 40 let. Njihova »pri-^fnja« je zbral Franček Bohanec že v knjigi iz leta 1983, v razširjeni obhki, v kar dveh delih pa v knjigi iz leta 1984. »Pričevanja« v zanimivi, zgoščeni, v dobrem smislu v povsem osebni, zato pa nič manj posplošeni obliki, razgrinjajo pred bralca najrazličnejšo problematiko — nikoli marginalno ali izmišljeno — osvetljujejo zadnja desetletja slovenske kulturne pa tudi politične zgodovine, istočasno pa v posameznih izpovedih sestavljajo dokaj izrazite profile avtorjev in njihovih povsem izvirnih miselnih pa tudi izkustvenih prispevkov.
Nemara je umestno v tej sintetični predstavitvi najprej izpostaviti JOSIPA VIDMARJA, rojenega 1895 v Ljubljani, po navedbi leksikona Cankarjeve založbe kritika, esejista in prevajalca. S svojo znano ostrino Josip Vidmar nemudoma uvaja svoj prispevek s trditvijo, da je umetnost 20. sto-letja pravi in pravcati Babilon, z brezštevilnimi smermi, bolj ali manj fanatičnimi umetnostnimi teorijami, ki navadno zagovarjajo svoje izdelke in izničujejo izdelke drugih usmeritev; Babilon, ki postavlja pred kritika in ocenjevalca sodobne umetnosti naravnost nepremostljive ovire. Eden od najhujših rezultatov takšne zmede je po Vidmarjevem mnenju prepričanje o ničnosti slehernega vrednotenja in kriterijev v sodobni umetnosti in končno tudi o ničnosti iskanja vsakršne pozitivne alj negativne misli. V tovrstnem ozračju se lahko bujno razraščajo klike in klani, ki podpirajo v bistvu sami sebe, Vidmar celo govori o »prodani« kritiki, ki je postala že kar pravilo, istočasno pa odpre vprašanje, kako mu je uspelo v letih po vojni pa tudi ze prej, vendar najti izhod iz vsakršne brezplodne nenačelnosti.
Zanj je edino smotrno izhodišče resnica 2000-letne zgodovine evropske kulture, evropskega kulturnega izročila, znotraj katerega je mogoče otipljivo zaznati vso tisto trajno in še vedno veljavno dediščino, ki je ni zasluženo odplavil čas. Proučujoč dela, kot so Dantejeva »Božanska komedija«, še prej Sofoklejev »Kralj Edip«, Cervantesov »Don Kihot«, Shakespearov »Hamlet« in Goethejev »Faust« — je mogoče ugotoviti, da je vsaka prava umetnina kot živ organizem, ki ima svoje (naravne) zakone: na prvem mestu je to zakon o enotnosti tega organizma, kjer se vse organsko prepleta; po drugi strani pa — kar neposredno izhaja iz prvega zakona — dejstvo, da »bodi v umetnini vsaka podrobnost podrejena poglavitnemu smislu celote.«
Vidmar izpostavlja instinkt kot morda primarno vodilo ocenjevalca in končno tudi uživalca umetnosti, vendar instinkt kot sintezo naše osebnosti, ki takorekoč v hipu zazna človeško pomembnost sleherne umetnine. Z načelom »človeške pomembnosti« ostro odgovarja vsem tistim »skeptikom«, ki ali tega kriterija umetnosti nočejo priznati, češ da je nedokazljiv in nemara tudi lažno deklarativen — in pa vsem tistim modernistom, ki zagovarjalo popolno avtonomnost umetnosti, ki se ne meni za posledice svojega delovanja.
In v čem naj bi bila torej »človeška pomembnost« sleherne resnično ustvarjalne misli, ustvarjalnega počela graditeljske kulture ter umetnosti? V tem, da je »smisel vsakega najvišjega snovanja vse globlje in globlje osveščanje človeka, odkrivanje novih in novih vpogledov v njegovo naravo« in —- nar utegne biti za nazore Josipa Vidmarja še posebno poglavitno — »magično osvetljevanje dragocenega, dragocenejšega in morda slutenjsko opozarjanje na neznano najdragocenejše v njem.« V imenu citirane velike vere v člove-ka in njegovo imanentno dragocenost, ki jo je nujno po tej logiki obujati, Vidmar v nadaljevanju svojega pregleda zagovarja kritično strogost, ki so mu jo ves čas očitali, in po kateri se reši uničujoče sodbe zelo malo del, še enkrat poudarja neodločilno važnost svetovnega nazora za umetniško ustvarjanje — misel, ki je še posebno tvomo odmevala v slovenskem prostoru ze pred desetletji, ko je bila aktualna ideologizacija umetnosti, misel, ki rada citira konservativnega rojalista Balzaca in njegov enkrten, prodoren, čude-^ m čudovit umetniški opus — se upira modernemu zaradi modernega, odklanja očitke, da ne pozna najmodernejše filozofije, kot da bi bilo to ejstvo glavni pogoj razumevanja umetnosti ali celo počelo neposrednim ustvarjalcem; se srdito upira obtožbam, da je bil ves čas svojega delovala v bistvu politik in režimski glasnik, kakor tudi očitkom, da prihajajo vsi jegovi nazori preveč in zgolj zviška, ne pa iz sredine tistega ustvarjanja, Ki ga pac zmoremo.
tisi ^ Cel?ti Sedano zanimiv, izčrpen avtoportret, vzporedno pa potrditev rinheSa miselne‘ga aparata, ki zna in more dojeti največje umetnine naše nas 0VT'C‘ zakladnice ter s številnimi razlogi utemeljiti njihovo večno vrednost
proti minljivi slavi vsega obrobnega in navadno že konceptualno skromnega.
JANEZ POVŠE
Razblinjena razprava o dvojezičnosti -osrednji temi ljubljanskega seminarja
Včeraj se je v Ljubljani končal XXI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga prireja oddelek za slovanske jezike in književnosti filozofske fakultete. O pomenu seminarja, ki je dovolj znan tudi pri nas, ne bi na tem mestu posebej pisali, reči pa je vendarle treba, da je bila osrednja tema dvojezičnost. Temu tudi za nas izjemno pomembnemu vprašanju so bila namenjena mnoga predavanja (nekaj, upam, da jih bomo objavili v prihodnjih dneh) in nenazadnje petkova 'okrogla miza.
Posameznim predavanjem in sploh celotnemu seminarju nisem mogel slediti, zato pa sem se s toliko večjo radovednostjo odpravil v petek v Ljubljano, da bi sledil izvajanjem še stih razpravljalcev o tej tematiki. S posebnimi občutki sem stopil v predavalnico, kjer sem pred »davnimi« leti sledil prvemu predavanju svoje študijske slavistične poti. Tudi tokrat kot takrat opremljen s svinčnikom in papirjem, da si kaj zabeležim, kar bodo rekli razpravljalci Jože Toporišič, Erih Prunč (Gradec), Danilo Sedmak (Trst), prof. Gstettner (Celovec), Albina Liik-Nečak, predstavnik dvojezične šole iz Porabja pa predsednik letošnjega seminarja Janez Dular.
List z iztočnicami za pogovor je bil natrpan in je obsegal splošen uvod, jezikoslovna vprašanja, psihološka, družboslovna in pravna vprašanja, vsa opremljena s številnimi podnaslo-
vi. Začetek je bil obetajoč, saj je bilo poudarjeno, da dvojezičnost ni samo zadeva politikov, ampak lahko tudi jezikoslovje s svojega stališča problem legitimno presoja, saj nič kar se jezika tiče ni tuje jezikoslovju. To načelno stališče pa se je kaj kmalu razblinilo in razprava je prišla na prozaično konkretizacijo raznih problematik, kdaj pa kdaj je bila tudi na meji strpnosti in odprte polemike med posameznimi razpravljalci. To pa bržkone ni prispevalo k jasnosti, tako da se je celotna slika kaj kmalu razblinila v ponavljanjih, ki so otežkočala vpogled v celotno vprašanje. In tako so bili še najbolj zanimivi posegi dveh »manjšincev« (Sedmaka in Prunča), ki sta s sicer nasprotujočih si stališč večkrat znala natančno definirati posamezne aspekte problematike, predvsem šolske.
Sam bi zelo težko sistematiziral v trdno zgrajen članek vsa izvajanja, tudi zato, ker se ima še tako natančen poročevalec pravico naveličati in po dveh urah in pol (ko je bila »razprava« šele na polovici iztočnic, zapisanih na list) oditi iz predavalnice in reči — nič novega pod soncem... Same znane stvari, da se pač Slovenci asimilirajo, da imajo slabe šole (učni kader, šolski sistem, učbenike), da je veliko psiholoških pogojenosti, da družba, v kateri posamezna narodna skupnost živi, ni vedno demokratična itd.
Pa vendar. Nekaj izsledkov je tre-
ba vendarle zabeležiti in za to je še najbolj primerno Prunčevo izhodišče, ki je poudaril, da ger z vidika jezikoslovne vede glede dvojezičnosti za načelno vprašanje: ali naj se znanost zapre v svoj slonokoščeni stolp ali naj deluje tudi na družbenem področju. Odgovor je najbrž na dlani. In konkretneje o dvojezičnosti:	tega
vprašanja ne moremo postavljati v vsaki sredini enako. Jezik je samo eden od semiotičnih sistemov, s katerimi komuniciramo. Če je med dvema skupnostima samo jezik komunikacija, pride do konfliktov, saj, denimo, nekdo pozna dva, drugi pa samo en jezik. Prav zato je dvojezičnost najboljša za minimiranje konfliktov med dvema skupinama. Vendar sama dvojezičnost ni dovolj, treba je vsaj pasivno znanje semiotičnih sistemov soseda.
Skratka, s pravno ureditvijo ni še vse urejeno, družba mora postati drugačna. Tako bi odpadli očitki, da z nekakšno pravno ureditvijo manjšinec zahteva zase nova delovna mesta, pri tem pa se večina ne zaveda, da je izgubila prvo pomembno fazo, ki pelje k demokratičnemu sožitju, in sicer, da se otroci že od mladih nog niso znali ali niso hoteli oziroma mogli naučiti vsaj pasiimega obvladanja semiotičnih sistemov drugega. S tem (s poznavanjem drugega jezika in človeka) bi odpadli mnogi nesporazumi, razblinili bi se konflikti...
MARIJ ČUK
Koncert tria Gallus Consort
V CELOVCU
Literarna srečanja
Literarne prireditve, ki so potekale pod naslovom Literaturcafé bodo v Celovcu spet zaživele. Tako je sporočil pobudnik in prireditelj takih srečanj Del Vedemjak. Prireditve bodo v sedaj že znani dvojezični celovški gostilni Pri Joklnu, začele pa se bodo v sredo, 31. t.m., potem se nadaljevale 7. avgusta in nato vsako prvo sredo v mesecu.
Prireditelj ima v načrtu večere s tirolsko avtorico in kantavtorico Lino Hofstàdter, književniki Bemhardom C. Bunkerjem, Franzem Stimpflom, Editho Damhofer, Heinzem Pototsch-nigom, Jankom Ferkom in drugimi.
Cilj pobude je v komunikativnem okolju gostilne Pri Joklnu enkrat na mesec pripraviti srečanje pisateljev in tistih, ki se zanimajo za književnost oziroma umetnost in kulturo. Kot je iz navedenih imen razvidno, bosta prireditelja (poleg Vedemjaka tudi Kàmtner Autoren Solidaritat) povabila na tovrstna srečanja tudi slovenske avtorje.
Na 14. etapi kolesarske dirke po Franciji
Kljub padcu Hinault še
V skoku s palico
Bubka čez 6 metrov
SAINT ETIENNE — Do cilja v Saint Etiennu je manjkalo kakih 300 metrov, ko je Kanadčan Bauer nenadoma spremenil smer, da bi se i-zognil nekemu gledalcu, tako da sta Hinault in Anderson, ki sta vozila takoj za njim, padla, vanju pa se je zaletel še Haghedooren. Kljub padcu je Hinault prišel do cilja, a ubranil je tudi rumeno majico. Vsekakor je vprašljivo, če bo lahko tako uspešno kot doslej branil svoje prvo mesto, saj si je zlomil nosno kost.
Pri vsem tem je skoraj nerazumljivo, da se je tako gnal v ospredje v sprintu, ki je odločal le o uvrstitvi do 10. mesta. Morda zato, da ne bi zgubil preveč prednosti pred klubskim tovarišem Lemondom, ki je prišel na cilj malo za zmagovalcem, Kolumbijcem Herrero. Prav slednji je bil pri spustu s Croixa De Chaubou-reta tudi žrtev padca, vendar se je
takoj pobral in zatem tudi zmagal. VRSTNI RED
1. Herrera (Kol.), ki je 179 km od Austransa - Meaudrea do Saint Etienna prevozil v 4.56’32” s poprečno hitrostjo 36,218 km na uro; 2. Peeters (Bel.) po 47”; 3. Lemond (ZDA); 4. Forest (Fr.); 5. Schepers (Bel.); 6. Wellens (Bel.); 7. Delgado (Šp.); 8. Millar (VB) vsi isti čas; 9. Parra (Kol.) 49; 10. Bauer (Kan.) 2’32”; 66 Visentini (It.) 2’53”; 98. Bontempi (It.) 311”; 137. Caroli (It.) 15’50”.
SKUPNA LESTVICA 1. Hinault (Fr.) 70.31’23”; 2. Lemond (ZDA) po 3’32”; 3. Roche (Ir.) 614”; 4. Kelly (Ir.) 7’36”; 5. Bauer (Kan.) 8’23”; 6 Anderson (Avs.) 8’33”; 7. Zoetemelk (Niz.) 11’20”; 8. Ruttimann (švi.) H’32”; 9. Parra (Kol.) 11’ 33”; 10 Millar (VB) 11 minut 56”; 11. Simon (Fr.) 12’12”;
vedno vodi
12. Herrera (Kol.) 1216”; 13. Delgado (šp.) 12’23”; 14 Winnen (Niz.) 12’47”; 15. Forest (Fr.) 13’00”; 39. Visentini 32’30”; 48 Leali 39’27”; 116. Bontempi 1.21’33”; 123 Caroli (vsi It.) 1.30’43”.
Caninsova ne popušča
SAINT ETIENNE — Na včerajšnji 12. in zadnji etapi prvega dela kolesarske dirke po Franciji za ženske se je sicer uveljavila domačinka Longova, vendar je Italijanka Caninsova prispela na cilj le pol minute kasneje tako da še vedno trdno drži v rokah svoje vodstvo na skupni lestvici, ki je naslednja;
1. Canirts (It.) 23.32’09”; 2. Longo (Fr.) po 1314”; 3. Hines (ZDA) 22’06”; 4 Odin (Fr.) 23’01”; 5. Damiani (Fr.) 24’25”.
PARIZ — »Mislim, da skok, s katerim sem dosegel rekord, ni bil popoln, vendar je bilo v tistem trenutku važno priti na drugo stran,« je po izrednem dosežku izjavil Sergej Bubka, prvi človek, ki je s skokom s palico dosegel enega mitičnih ciljev v atletiki, višino šestih metrov.
Bubka, ki se je na tekmovanje v Parizu vpisal prav zadnji trenutek, je začel šele pri 5,70 m, česar pred njim ni še nihče naredil. Višino je preskočil pri prvem poskusu. Zatem si je privoščil nekaj oddiha in počakal, da je njegov edini nasprotnik, ki je še ostal Francoz Philippe Collet, trikrat zaman poskušal pri 5,80. Letvico je Bubka dal postaviti naravnost na 6 m; prvi poskus se mu je povsem ponesrečil, pri drugem tudi mu ni šlo veliko bolje, s tretjim pa se je z zlatimo črkami vpisal v zgodo-
vino atletike.
Bubka, ki ima sedaj 22 let, je vse svoje sposobnosti pokazal leta 1983, ko je zmagal na prvem svetovnem a-tletskem prvenstvu v Helsinkih
SVETOVNI REKORDI
5,45 m Nordwig (NDR) 1970; 5,46 Nordwig (NDR) 1970; 5,49 Papani-colau (Gr.) 1970; 5,51 Isaksson (šve.) 1972; 5,54 Isaksson 1972; 5,55 Isaksson 1972; 5,63 Seagren (ZDA) 1972; 5,65 Roberts (ZDA) 1975; 5,67 Bell (ZDA) 1976; 5,70 Roberts 1976; 5,72 Koza-kiewicz (Pol.) 1980; 5,75 Vigneron (Fr.) 1980; 5,77 Houvion (Fr.) 1980; 5,78 Kozakiewicz 1980; 5,80 Vigneron 1981; 5,81 Poljakov (ZS) 1981; 5,82 Quinon (Fr.) 1983; 5,83 Vigneron 1983; 5,85 Bubka (SZ) 1984 ; 5,88 Bubka 1984 ; 5,90 Bubka 1984 ; 5,91 Vigneron 1984 ; 5,94 Bubka 1984 ; 6,00 Bubka 1985.
Dva poletovca na EP in kar devet na DP
Po zadnji regati v razredu 470 za EP
Naslov v Španijo, Italijani drugi Jugoslovani najuspešnejši doslej
Poletovi kotalkarji so v letošnji sezoni dosegli izjemen uspeh; skupno devet Poletovi h tekmovalcev si je namreč priborilo pravico do nastopa na državnih prvenstvih, kar se doslej še ni primerilo, dva pa bosta v okviru italijanske državne reprezentance sodelovala na treh evropskih tekmovanjih, kar bo tudi težko ponoviti.
Samo Kokorovec je pred dnevi odpotoval v Palermo, kjer so se včeraj pričela tekmovanja za evropski pokal. Konec avgusta bo Samo znova oblekel dres državne reprezentance, s katero bo nastopil na evropskem mladinskem prvenstvu v Zahodni Nemčiji. Kot znano, je Samo lani o-svojil naslov evropskega kadetskega prvaka, medtem pa je 15-letni Pole-
tov kotalkar prestopil kategorijo, tako da se bo tokrat prvič pomeril med juniorji.
V torek pa bo na evropsko kadetsko prvenstvo na Nizozemskem z dresom italijanske državne reprezentance odpotoval Damjan Kosmač, ki bo v bistvu zasedel mesto Sama Koko-rovca. Preuranjeno je, da bi karkoli napovedovali o morebitnem uspešnem al; neuspešnem izteku teh nastopov, a že dejstvo, da bosta v italijanski reprezentanci, ki je v evropskem merilu na samem vrhu, je že nekaj iz jemnega.
Omenimo še, da bo Damjan Kosmač drevi ob 20. uri nastopil na prazniku Poleta v Prosvetnem domu na Opčinah.
KOPER — S šesto in obenem zadnjo regato se je včeraj v Kopru zaključilo letošnje evropsko prvenstvo v razredu 470. Po naslovu olimpijskih prvakov v Los Angelesu je španska dvojica, 24-letni Luis Doreste in 25-letni Roberto.Molina s Kanarskih otokov, osvojila še naslov evropskih prvakov, saj je za 3 točke prehitela najboljšo italijansko posadko Noè - Baltico. Zadnjo regato je dobila zahod-rtonemška posadka Wolfgang in Joa-hin Hunger, ki je v finišu prehitela vzhodnonemško posadko Borovsky -Gali.
Jugoslovani so ponovno dosegli lep ■uspeh. Kar trije so med prvimi dva-
najstimi, najuspešnejša pa sta bila ponovno mladinska jugoslovanska prvaka Boštjan Antončič - Andrej Bor-štnar, ki sta dosegla četrto mesto. V skupni uvrstitvi sta od Jugoslovanov najboljša Kosmina - Sosič, ki sta pristala na izvrstnem 10. mestu. Uvrstitev koprskih posadk je zanesljivo e-den največjih uspehov doslej v tem olimpijskem razredu na evropskih prvenstvih. Zvezni selektor Rasol pa je že določil posadki, ki bosta Jugoslavijo zastopah na svetovnem prvenstvu, ki bo konec avgusta v Marini di Carrara. To sta koprski posadki Maljevac - Cerkvenik ter Antončič -Borštnar.
IZIDI ZADNJE REGATE: 1. W. in J. Hunger (ZRN); 2. Borovsky -Gali (NDR); 3. Cochrane - McHru-ham; 4. Antončič - Borštnar; 8. Kosmina - Sosič; 12. Maljevac - Cerkvenik; 32. Cergolja - Pistotnik; 62. Kocjančič - Logar; 64. Bonafin - Mandič (vsi Jug.).
KONČNI VRSTNI RED: 1. Doreste - Molina (Šp.) 56 točk; 2. Noè -Ballico (It.) 59,4; 3. Chieffi - Chief-fi (It.) 60,4; 10. Kosmina - Sosič; 11. Maljevac - Cerkvenik; 19. Antončič -Borštnar; 49. Fras - Gašič; 54. Cer-gonja - Pistotnik; 67. Kocjančič - Logar; 68. Bonafin Mandič (vsi Jug.).
(Kreft)
Balinanje: danes v Repnu in Zgoniku
Tradicionalni mednarodni turnir Kraškega doma
Pavliču drugo mesto
PRATI DI TIVO (Teramo) — Jugoslovan Jure Pavlič ni uspel nadoknaditi zaostanka, ki si ga je nabral v četrti etapi kolesarske amaterske dirke po Umbriji in se je kljub včerajšnji zmagi v zadnji preizkušnji od Norcie do Pratija di Tivo moral zadovoljiti s končnim drugim mestom.
VRSTNI RED 5. ETAPE: 1. Pavlič (Jug.) v 3.58’06”; 2. Balestri (It.) po 1’51”; 3. Saligari (It.) po 2’. KONČNI VRSTNI RED: 1. Longo (It.) 15.30’41”; 2. Pavlič (Jug.) po 43”; 3. Santdramita (It.) r02”.
Numi zlato odličje
BARCELONA — Na svetovnem sa-bljaškem prvenstvu so italijanski predstavniki včeraj dosegli odličen uspeh ; v floretu je Numa osvojil zlato odličje, medtem ko si je srebrno zagotovil njegov rojak Cipressa.
Dve zmagi »azzurrov«
PEKING — Na svoji turneji po Kitajski je italijanska košarkarska reprezentanca dosegla dve zmagi. V prvi tekmi proti Kitajski si je uspeh zagotovila le z dvema košema razlike (76:74), v drugi pa je bil uspeh veliko bolj zanesljiv (78:69).
Danes s pričetkom ob 8. uri bo na balinarskih stezah v Repnu in Zgoniku tradicionalni mednarodni balinarski turnir. Prejšnja leta je bil turnir ob priliki razstave domačih vin v Repnu, ki pa je letos zaradi slabe kakovosti vin žal odpadla. Turnir bo organizirala balinarska sekcija Kraškega doma pod pokroviteljstvom repentabrske občine. Danes bo nastopilo osem ekip in sicer štiri s Tržaškega in Goriškega (Danica z Vrte, Portuale, Kras in Kraški dom) ter štiri iz matične domovine (Logatec, Rovte, Aluminij iz Komna ter Brest iz Cerknice). Prvič bodo v gosteh v Repnu letos Vrhovci, Komenci in igralci iz Rovt pri Logatcu, saj Kraški dom trenutno navezuje trenutno stike z več kot 15 sorodnimi društvi s tostran in onstran meje.
Ekipe bodo danes razdelili v dve skupini in prvi dve uvrščeni iz vsake skupine bosta napredovali v popoldanski finalni del, ki bo v Repnu. Tekmovalo se bo po običajnem sistemu saj si bo ekipa, ki bo v prvih dveh nastopih izbojevala prav toliko zmag, direktno priborila pravico do nastopanja v polfinalu. Ekipa, ki bo doživela dva zaporedna poraza, bo dokončno izločena, ekipi pa, ki bosta izbojevali po eno zmago in en poraz, bosta odigrali med seboj še odločilno srečanje za nastop v polfinalu.
Obeta se ogorčen boj in pravi športni praznik, saj so se doslej člani Kraškega doma vedno odlikovali z organizacijo tovrstnih športnih prireditev in prepričani smo, da bo tako tudi tokrat. (Z.S.)
Mlade Domove odbojkarice na pripravah na Laznah
Naporna vadba, zanimiva predavanja
Čeprav se je sezona končala, nekatere skupine športnikov še ne mirujejo. Na Laznah pri Lokvah v Trnovskem gozdu (nad 1.000 metrov nadmorske višine) so se tako te dni mudile domovke. Skupina kakih dvajset
članic je bila na odbojkarskih pripravah. Z dekleti je tudi trener Doma Agorest Miran Strgar, kateremu je pri delu pomagala igralka članske postave goriške ekipe Erika Konje-dic.
Skupino, ki je bivala v domu novogoriške TKO, so sestavljale dekleta od 11. do 15. leta starosti. Kot nam je povedal trener Strgar, je bil dnevni program dokaj pester in utrudljiv. Že v jutranjih urah so se udeleženke tečaja sprostile v prelepih gozdovih na Laznah. Sledilo je tehnično delo z odbojkarsko žogo in brez le-te. Po popoldanskem počitku so bile še dodatne vaje, tako da je bilo šele v večernih urah mogoče odigrati kakšen set ob mreži. Delo je potekalo v dveh starostnih skupinah.
Golim odbojkarskim pripravam je treba dodati še druge dejavnosti, ki so jih dekleta opravljala podnevi. Sem so sodili ogledi raznih dokumentarnih filmov o odbojki, razgovori in predavanja.
Med našim obiskom so dekleta poslušala predavanje predsednika TO ZSŠDI prof. Alda Rupla o telesnokul-tumi stvarnosti v zamejstvu.
Na sliki: Domova dekleta pozorno sledijo izvajanju prof. Alda Rupla.
Cmnetia
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trq Ospedale) - Tel: 794669
VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA od 18. julija do 15. avgusta 1985
Obv. občini 12.7.85
NAŠI PROIZVODI TRAJAJO DALJ ČASA
PETROLCHIMICA
ADRIATICA
F. MALE
Najprimernejši čas po najugodnejših cenah za nabavo tekočega goriva
TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400
© S.A.C.A.T. f
IMPORT - EXPORT nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tuje znamke avtomobilov TRST. Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
Canon
proizvodni program »OFFICE AUTOMATIC«:
fotokopirni stroji — pisalni stroji — računalniki — lazer tiskalniki in pisarniški material.
C. M D
Galleria Fenice 8/10 — TRST Tel. 040/766-231
Obisk pri športnih organizacijah na Goriškem
Delovanje Doma odslej vidnejše ne le na tekmovalnem področju
z današnjim dnem začenjamo z objavo niza prispevkov o delovanju športnih društev in športnih odsekov nekaterih kulturnih društev na Goriškem. Prvi na vrsti je goriški Dom, ki je s svojimi številnimi odseki ena najmočnejših telesnokulturnih ustanov pri nas.
Predsednik Doma Jože Cej
Športno društvo Dom je v kriznem obdobju glede perspektiv in delovanja.
red vsem v mestu nima več velikega vpliva pri mladim. O teh problemih smo se pogovorili z novim predsednikom Doma Jožetom Gejem. Predsednik Je za bodočnost društva začrtal sle-aece smernice. Delovanje naj bi bilo vidnejše in naj bi ne segalo samo v agonizem. Važnost polagajo tudi ures-nictvi zamisli, da bi ustvarili nekak enter, kjer bi se mladina zbirala.
sportno kulturni center naj bi mn S^0J® središče v Kulturnem do-
Center n^i Predscdnik Cej pojmuje imet- na način: Dom bi ne smel neti samo uradnega in administrativnega sedeža, ki je oddaljen od vsake vne stvarnosti. Moral bi imeti voj prostor, kjer se mladina lahko srečuje tudi izven športne dejavnosti. Zato bj si želeli, poleg telovadnice še klubski prostor. V ta namen bi hoteli prevzeti v oskrbo telovadnico kulturnega doma. Rekreacija bi bila v tem planu na prvih mestih. Radi bi Poglobili tudi problem uporabljanja časa. Morali bi nuditi pogoje udejstvovanja mladim in starejšim. Prvi pro-oiem pa bi bil upravljanje telovadnice kulturnega doma. V neki meri bi morah biti odvisni od upravnega odbora, tudi Teritorialni odbor bi se s to islijo moral strinjati. Glede teh smer-me smo postavili predsedniku Geju nekaj vprašanj.
Ali ne bi taka uprava pomenila Pravi monopol športnega objekta?
»Vsekakor ne. Dom in klub bi bila odprta vsem. ŠD Dom bi prevzel samo tunkcijo upravnega odbora glede uporabe telovadnice. V njegovo breme bi Pnsla tudi skrb, za koordiniranje šport-nih dejavnosti v njej. Kot jamstvo za to bi dejal, da bi posvetili večjo po-zornost stikom z drugimi društvi, rav gotovo bi si ne jemali pravice rejanja umikov po naših potrebah.
To bi še vedno ostalo v pristojnosti upravnega odbora Kulturnega doma. Vsekakor pa bi to pomenilo prava razvojna možnost Domovega društva. Mimo ozke politike športa, bi radi delali v duhu sodelovanja z vsemi in bi radi angažirali čimveč mladih. Za enkrat pa bi se na število panog omejili.«
Kaj pa sodelovanje z drugimi društvi?
»Sodelovanje z Olympio ni v smislu kontrastov, do novega objekta ali drugih iniciativ. Glede na športne panoge je sodelovanje odprto. Dobro bi bilo, če bi uveljavili skupno tehnično moč. Glede združevanja v vrhunske ekipe smo odprti za vsako sodelovanje. Kar se nas tiče precej možnosti Iti bilo v ženski odbojki. Vredno bi se bilo domeniti za tako 'ekipo, ne samo z Olympio, temveč tudi z drugimi ekipami npr. s Sovodnjami. Glede tega mislim, da so možnosti zelo realne. V glavnem vsak deluje v e-nem predelu mesta. Vsekakor goriška stvarnost zahteva tak korak, če hočemo doseči določene rezultate. Glede tega nam je lahko delovanje v Trstu najboljši primer. Agonistično gledano združene ekipe dosegajo dobre rezultate. Poleg tega pa. taki dosežki spodbujajo mladino k aktivnosti. Taka zamisel je vredna razmišljanja, saj bi pomenila prvi korak k uveljavljanju slovenskega športa na Goriškem.«
Kaj pa druge športne zvrsti?
»Pri nas že vrsto let gojimo športno telovadbo, žensko ritmiko in orodno telovadbo za otroke. Na tem področju smo zadovoljni z uspehi in imamo tudi precej vpisanih. Trenerski kader je res vreden pohvale. Poleg tega je treba podčrtati pomoč staršev. Kar se tiče ženskega namiznega tenisa, se nam ponuja možnost napredovanja. Letos smo tudi izvedli pobudo na srednji šoli. Naše igralke so imele nekaj ekshibicijskih nastopov. To spada v širšo propagando tega športa. Radi bi namreč povečali vrsto začetnikov.«
Glede na športe izven telovadnice, ste že kdaj pomislili na panoge, kot sta smučanje in plavanje?
»Nikakor ne. Društvo je v fazi obnavljanja in si mora predvsem zagotoviti trdno podlago na področjih, kjer sedaj deluje.«
Ta obnovitev daje misliti, da ste posnemali neko drugo društvo, ki je prešlo v tak sistem športnega udejstvovanja!
»Nismo posnemali nobenega. Imamo pa določene izmenjave) mnenj z društvi izven naše pokrajine. Glede na večje izkušnje teh društev, se včasih poslužujemo njihovih nasvetov.«
Društvena obnovitev terja veliko finančnih sredstev. Kje mislite najti ves potrebni denar?
»Naše delovanje temelji na članarinah, podporah in finansiranjih raznih ustanov. Npr. Kmečka banka iz Gorice je bila pokrovitelj namiznoteniškega srečanja med Domom in Krasom. Glede na sponsorizacije pa je treba upoštevati načrte in cilje, ki smo si jih zadali. Veliko smo odvisni od sponsorizacije. Zahvala naj gre vsem našim podpornikom.«
Kaj boste ukrenili v bližnji bodočnosti?
»Nujno bomo morali sklicati občni zbor, kjer bomo vse te probleme poglobili. Verjetno bomo tudi razpravljali o možnosti tenisa kot nove panoge v našem društvu. Glavni cilj pa bo ojačitev organizacije. Razmišljali bomo tudi o tem, da Iti spet oživeli vrsto dejavnosti, ki so bile značilne za šestdeseta leta. Pomislili bomo tudi na ojačitev rekreacije, npr. balinanje, odbojka, košarka itd. Za enkrat pa ne bomo posegli na druga področja (razen morda v tenisu). Razlog je tudi v tem, da has je malo in nima smisla razprševati moči. Glede tega imajo italijanska društva iste težave.«
Kaj pa mislite glede mladine. Ni preveč brezbrižna?
»Po mojem mnenju je mladina preobremenjena in včasih brez vsake volje. Kar si želim pa jo to, da bi bila šola bolj odprta do sodelovanja z okoljem. Propagando bi morali usmerjati že v šole. Seveda bi moralo biti vse bolj odprto. Za enkrat so vrata še priprta. Ni še pravega posluha za to. Na nekaterih italijanskih šolah pa je to precej razvito. V Foljanu npr. je bil sam ravnatelj srednje šole Verni pobudnik športnega udejstvovanja med mladimi. Čut do te problematike bi moral priti na dan tudi pri nas.«
Marko Jarc
Ritmika je pri Športnem društvu Dom v vzponu
Zmagoslavje v že pretesni dolinski telovadnici po uspehu nad neposrednim tekmecem za C-2 ligo, moštvom Diè N’Ai iz Benetk
In že tedaj ni manjkalo harmonikarske spremljave, čeprav nihče od navijačev ni imel pravega »bando-neòna-harmonike na tipke«. Če pa ni bilo harmonike, se je oglasila kitara, tako da je tango zamenjala milonga.
V	tem slogu se je četrtoligaško prvenstvo Jadrana v sezoni 1979/80 končalo z zmagoslavjem. V zadnji prvenstveni tekmi so »plavi« 12. aprila premagali beneško ekipo Die N’Ai z 99:85. Tudi tokrat v dolinski telovadnici ni bilo dovolj prostora za vse navijače, tako da so se tisti, ki se niso mogli stisniti v telovadnico, morali zadovoljiti s poslušanjem radijskega prenosa v avtomobilih. Teh pa je bilo parkiranih ob telovadnici več kot 160.
Napredovanje v C-2 ligo so igralci, odborniki, in navijači proslavili v Repnu, kjer jim je zapet tudi domači pevski zbor. Jadran je tako postal realnost, obenem pa ponos vse naše skupnosti, kar je v govoru poudaril tedanji predsednik ZSŠD1 Vojko Kocman. Tudi širša tržaška javnost ja hote ali nehote zvedela za to realnost, saj je Jadran v pokrajinskem merilu dohitel Servolano in tako delil vlogo drugega najmočnejšega košarkarskega kluba v mestu, takoj za prvoligašem.
In prav s Servolano je Jadran v sezoni 1980/81 dokončno obračunal in to ne samo v medsebojnih dvobojih, pač pa tudi glede uvrstitve na lestvici ob koncu prvega dela tekmovanja, ko so se najboljše ekipe uvrstile v finalni del za napredovanje.
Turneje z avtobusom
V	drugem delu tekmovanja so se potovanja ob gostovanjih znatno podaljšala in Jadranovi igralci niso več potovali z osebnimi avtomobili, pač pa z avtobusom. Seveda se je ekipi pridružilo tudi nekaj najzvestejših navijačev, ki so s svoje strani prispevali k veselejšemu vzdušju, še posebej: ko se je moštvo vračalo domov z zmago.
V	»poulu« za napredovanje je i-mei Jadran za nasprotnike štiri massiva iz Furlanije - Julijske krajine.
poleg Sorvolane še 11 Mobile iz Co-droipa, Mobillenarduzzi iz Spilimber-ga in Elcrom iz Tržiča, tri ekipe pa so bile iz Veneta: Elmitex iz Vicen-ze. Pacherà iz San Bonifacio in Gabrielli iz Cittadelle.
Potovanja pa niso vedno potekala v veselem vzdušju. Povratek iz San Bonifacia pri Veroni je verjetno vsem še dolgo ostal v spominu. Po nerodnem porazu proti Pacheri je Peter Brumen, ki je za to priložnost nadomestil odsotnega Jožeta Splichala, dobro uro pel levite tako igralcem kot odbornikom, češ da je Jadran simbol slovenske manjšine in si torej ne sme in ne more dovoliti poprečnega nastopa brez zagrizenosti in požrtvovalnosti. Tudi ob povratku iz Cittadelle o-zračje v avtobusu ni bilo najbolj rožnato, za kar so poskrbeli domačini, ki so skušali z izzivalnimi nastopi spremeniti košarkarsko igro v boksarski dvoboj.
Toliko več pa je bilo veselja in zadovoljstva ob povratku iz Vicenze, kjer je Jadran v zadnjem kolu odpravil domačo ekipo s 102:87 in si s tem zagotovil prvo mesto na končni lestvici. Napredovanje si je sicer pridobil že pred tedni, saj so se v C-l ligo uvrstile prve štiri ekipe. V 14 tekmah »poula« za napredovanje je Jadran osvojil 22 točk, torej 11 zmag ob treh porazih. Iz lige pa je izpadla Servolana, ki v zaključni fazi ni osvojila točke.
Jadran druga tržaška ekipa
Z napredovanjem v C-l ligo si je Jadran dokončno priboril drugo mesto na jakostni lestvici tržaških košarkarskih klubov, obenem pa tudi pravico do nastopa v tržaški športni palači. Za navijače, ki so se dotlej morali stiskati v dolinski telovadnici, kjer so nosilni stebri otežkočali pogled na dogodke na parketu, je bilo pravo olajšanje.
Zmagovito ekipo so sestavljali: A-drijan Sosič, Peter Žerjal, Klavdij Starc, Valter Sosič, Edi Kraus, Ivo Starc, Boris Vitez, Marko Ban, Milko Vitez in Robert Klobas.
BRUNO KRIŽMAN A	A A
IN
»Naš velik uspeh je bila zmaga proti Zarji z 2:1. o tekmi smo vsi šli v gostilno v Bazovico in si ne-oliko privoščili domačinov.«
Repenči so se med turnirjem izkazali kot najbolj oorbeno moštvo. V primerjavi z ekipama Primorja in rega, ki sta že redno nastopali, so bili popolni ama-erR- Končno tretje mesto (2:1 proti Zarji v malem finalu) je bil zanje velik uspeh.
Uspeh pa je bil velik tudi za Primorje, ki je v malu na povsem blatnem igrišču s 3:2 premagalo Za društvo, ki je bilo dve leti prej tarča nacio-aiističnih napadov običajnih branilcev domovine, je * ! P°kal športnega tedna prva slovenska trofeja po letih. Nogometni zgodovinarji so namreč odkrili, da t P^?s?ška ekipa 1. 1927 osvojila pokal tedanje prosvc-»Naš glas«. Pokal Bora je Prosečane razveselil do a e mere, da so ekipo ob povratku z nagrajevanja vnHOVembra v vasi Počakali z domačo godbo. V spre-se 'U Si> i®ra^ce pospremili do društvene gostilne, kjer ]e slavje nadaljevalo pozno v noč. Pravi mundial! v ,Pa se Povrnimo k plavanju, ki je imelo poleg noti zaslugo, da je v ženskih panogah končno ovred-
notilo nova imena, ki niso obvezno izhajala iz vrst bivših telovadkinj in odbojkaric.
Z izjemo nekaterih, so bili rezultati smešno slabi v primerjavi z nivojem srednje tržaške kakovosti, 150 prisotnih tekmovalcev in tekmovalk pa je bil nenavaden uspeh. Trener plavalnega kluba US Triestina, ki je prišel »na lov«, je spoznal, da so bili le nekateri pripadniki njegovega kluba ali gojenci plavalne šole že obogateni s tekmovalno usmeritvijo plavanja. Bilo je tudi nekaj primerov, ko so se nevešči plavalci zagnali v vodo s strahovitimi zamahi in sredi bazena brez sape omagali. Plutovinaste razmejitve prog so marsikoga rešile pred utopitvijo in na licu mesta so bili diplomirani kopališki mojstri v stalnem stanju pripravljenosti. Veliko se jih je za dalj časa odžejalo z močno klorirano vodo.
V tekmovanje so vse svoje sile investirali Nabrežine!, ki so v ekipni razvrstitvi tudi zanesljivo zmagali, odnesli pa tudi pet posameznih zmag. Laura Konič (Cankar) in Marko Kobau (Gruden) sta bila med najboljšimi. Laura Konič je povedala: »Pri Triestini sem plavala od 9. do 16. leta. Konkurenca je bila zame lahka, tekmovanje pa sem vzela resno. Sicer je bilo vzdušje tako, da sem se zelo zabavala.«
»Pri Triestini sem plavala kravl (1’8” na 100 m) in delfin. Bila sem nekajkrat deželna prvakinja, nastopila pa sem tudi na več državnih prvenstvih.«
Marko Kobau: »Iz Nabrežine nas je kakih 30 plavalo v portiču, med kopanjem. To smo počeli, še pre-dno se je zvedelo, da bo na športnem tednu tudi plavanje. Ko smo zvedeli za tekmovanje, nas je intenzivneje začel pripravljati Bogdan Petelin.«
»Ukvarjal sem se tudi z odbojko, plavanje pa mi je pri srcu še danes in med kopanjem rad tudi malo
dlje zaplavam. Od športnih iger mi je najbolj ostalo v spominu navijanje občinstva.«
Plavalna tekmovanja je bučno spremljalo kakih 300 do 400 gledalcev. Na koncu se je izkazalo, da je domača plavalna »elita« v naj večji meri s Krasa.

PROVVEDITORATO AGU STUDI Dl TRIESTE
»««tir« 19155^
^1»*. —1*1.4,12/5,?.	Hipcu, .1 {ogni. N, /
..	m	........._
OM«»i	dt Solnim».______________
JtU« Union« Sortiva B 0 fl T H I S S ? 8 Strada di Guarditi!* n«7
In rif»risento *11* not* «opra citat* di codiato Uniona Sportiva, ai eoiwwie* oh» 1« diepcBUionl d*l C.0.W.I, » Quali* dal Ministaro dall* Pubblica IstrUKÌon* i» merito all*«»© dal Carepo Sportivo Scoladtico, vietano le «anlfeetazioni premiale (macchi « femmina contemporaneamente).
/**'
Si «ugferiec« pertanto di variira il programma dalia r*ni?àlt**ipn« '^•«rvando la mattina par i ma*chi ad il pomeriggio par la femmine 0 ricevè*^

/	Si rammenta ohe codeata Uniona Sportiva dovrà prowadere tempe«Uva
mente a chiedere al Commissari«to di Pubblica Sicttreeas* di Cologna, vi* Z.”* Piaoni n.3» l’invio al Campo ài agenti in uniforme per cooperare con i diri / genti del BOP, incaricati dell'organi zrae ione, all'ordine pubblico,	***	/
Si precisa che il contributo di £ £.000 in favore deli* Gestione ./ ***	. SP?TÌW o.^oolas t tee - Ai- ■ ■'Eri-eoteT-• Aowk «•***>« 'Wnreato- «ri conto
renta postale n,1l/d888 s che il pereonale del Campo , impegnato nella gìor n*t* festiva, dovrà essere r*tri%uìto di rettamente nella stese* giornata.
8. športni teden — šolske skrbništvo je bilo v skrbeh za javni red
in moralo
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII • DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Fjnančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se noro čaio pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - TU 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^JziT	ffjtjjj Član italijanske
in tiskaj ^ Trst	[H|3iJ ***** časopisnih
'	*	založnikov FIEG
14. julija 1985
Ob portoriški paradi na Peti aveniji
Folklora in politika
Obote kot »krvoločni« Amin
Obtožbe Amnesty international - Zadrega Thatcherjeve
NEW YORK — Skoraj ne mine teden, da ne bi na Peti aveniji ta aii ona narodnostna skupina priredila svojo folklorno parado. To je lepa priložnost za spoznavanje narodnega bogastva tamkaj živečih narodnih skupnosti. Lahko pa po njej merimo tudi politično in gospodarsko življenje. Ne glede na to, če te parade prirejajo Turki ali Jemenci, Palestinci ali kateri koli drug narod, v njih bodo sodelovali vsi najvišji predstavniki države in mesta New York.
To se je primerilo tudi ob nedavni izrazito slikoviti paradi Portorikancev, na kateri je skupnoi z gledalci sodelovalo okoli milijon oseb. Ker bodo letos volitve, politiki niso mogli izgubiti lepe priložnosti, da se pokažejo in si zagotovijo podporo volivcev, župan Koch se je pojavil v sprevodu v živopi-3 ani m širokokrajnim klobukom Sz slame in se je na vse grlo drl »Živel Portoriko«. Njegovi tekmeci niso smeli zaostajati za njim in so prav tako na ves glas vzporejali New York in Portoriko.
Ko so politike vprašali, zakaj so se tako polnoštevilno, vladajoči in tisti, ki so v opoziciji, udeleževali portorikanske parade, so brez ovinkarjenja povedali, da živi na območju New Yorka okoli en milijon ljudi s španskega jezikovnega področja, od teh ogromna večina Portorikancev. Njihovi glasovi lahko predstavljajo jeziček na tehtnici sreče politikov. Do tolikšne mere je ta armada volivcev važna v računih politikov, da se prav malo brigajo, če parada deluje kot cirkus in če je mestni župan s sombrerom izgledal kot klovn.
Tudi novi kardinal O’Conor se'ni mogel izogniti paradi in jo je spremljal s stopnišča svoje katedrale sv. Patrika, ki je prav tako na Peti aveniji. Vsi politiki, od župana Kocha do senatorja 'Amata so ga v mimohodu burno pozdravljali, se z njim srečali, se rokovali in si izmenjali nekaj besed, vse to ob snemanju televizijskih kamer, pred katerimi so si nekateri pomagali s komolci, da bi bili čim bliže kardinala in torej na ekranu.
Tudi gospodarstvo je pristavilo svoj piskrček. Gospodarske organizacije v množici Portorikancev niso videle drugega kot milijon potrošnikov kokakole, sladoleda itd. in so zato njihovi uslužbenci vzklikali živel Portoriko, kot so včeraj vzklikali Jemenu in predvčerajšnjim Turčiji.
Če odstranimo resnejšo plat dogodka, politiko in gospodarstvo, ostaja parada zmes folklore in cirkusa, velika igra, v kateri najbolj uživajo otroci. In ker se odrasli pogosto obnašajo kot otroci, je parada na Peti aveniji tudi zanje velik uživaški dogodek.
RAMPALA — Pripadniki uporniških skupin v ugandski provinci Bundi-bugjo, ob zairski mej;, so umorili krajevnega vodjo vladajoče stranke ljudskega kongresa UPC, v provinci Lu-vero severno od Rampale pa devet vojakov. Kaj se pravzaprav dogaja v državi, ki je nekdaj slovela kot »črni biser«, ki pa je pod ustrahovalnim režimom Idija Amina Dadaja zadobila turobni sloves »dežele grobov«?
Brž po zrušenju »krvoločnega« Amina leta 1979 se je v izmučenem prebivalstvu porodil up, da bo njegov naslednik, ki si je utrl pot do oblasti s tanzanijskimi bajoneti in domačo gverilo, znal obrniti krmilo v smer gospodarskega in siceršnjega družbenega preporoda. Toda Milton Obote ni izpolnil pričakovanj in Amnesty international celo meni, da novi vodja ugandske republike ni kdo ve koliko boljši od prejšnjega. Al trdi, da je bilo po letu 1981 zaprtih in v ječi mučenih spet na tisoče ljudi.
Mednarodna organizacija oslanja trditev na pričevanja 16 ugandskin civilistov, ki so bili v obdobju 1981-1984 za rešetkami in bivajo zdaj v izgnanstvu. Britanski zdravniki naj bj prj 15 odkrili nesporna znamenja mučenja, ki so mu bili podvrženi zato, da bi razodeli nadrobne podatke o delovanju protivladne gverile. Glavna gverilska organizacija, ki stremi
za zrušenjem Obotejeve vladavine, je National resistance army, vodi pa jo bivši obrambni minister Yoweri Mu-seveni.
Omenili smo britanske zdravnike. Velika Britanija namreč neposredno podpira Ugando: letno ji razdeli 7 milijonov funtov šterlingov, razen tega uri ugandske podoficirje v pehotnem vežbalnem središču blizu Jinije. Po objavi podatkov Amnesty International o kršenju človekovih pravic so v Londonu rekli, da so razmere v Ugandi sicer graje vredne, da pa jih še zdaleč ni mogoče primerjati z razmerami za časa Idija Amina. Ko pa je na podlagi istih podatkov Al začelo pritiskati na britansko zunanje ministrstvo še javno mnenje, je vlada Thatcherjeve napravila kratek korak nazaj: če se Milton Obote ne bo brž poboljšal in primemo kaznoval krivcev za kršenje človekovih pravic, bo Vel. Britanija ukinila vsakršno finančno in tehnično pomoč Ugandi. Krivce naj bj Oboteju pomagala odkriti posebna, popolnoma nepristranska preiskovalna komisija.
V Rampali so londonski ultimat, kot vse kaže, vzeli resno: Obote je konec junija povabil predstavništvo Amnesty International v Ugando, da na kraju samem preveri, kako je kaj s človekovimi pravicami. Ko bj V. Britanija zares zamašila tehnično-finančno cev-
ko, ki je doslej redno prilivala svežega kisika nadušnemu ugandskemu gospodarstvu, bj to bržkone bilo usodno za Oboteja. Tudi zato, ker je v državi, utesnjeni med Sudanom, Zaire-jem, Kenijo in Tanzanijo, stranka ljudskega kongresa UPC v manjšini. Obote in večina vojakov pripadata severni skupnosti Langov, ki pa je druge plemenske skupnosti (Baganda, Banjaruanda, Bagišu, Banjakole, Ba-soga, Banjoro in Bantaro iz skupine Bantu ter Toso, Karamodžong, Nandi in Suk iz nilotske skupine) nimajo posebno rade; zlasti ne skupnost Baganda, ki je najštevilčnejša pa tudi socialno in kulturno najbolj osveščena. (dg)
Maratonski koncert brez Južne Afrike
LONDON — Rasistična Južna Afrika je edina država na svetu, ki je po volji prireditelja današnjega in jutrišnjega maratonskega koncerta proti lakoti Boba Geldofa izključena iz svetovnega televizijskega prenosa največjega rock koncerta Live Aid.
»Naš koncert ima izrazito nravstveni značaj. In če se neka država, kot Južna Afrika, nenravstveno obnaša, se sama izključuje,« je izjavil Geldof.
Harriet Beecher Statve
is.	Koča strica Toma
MED STENAMI SOAAO POSKUŠALI ZABRISATI SLEDI. ČE BODO STRELJALI, JIM BOMO . ODGOVORILI .’	>
TO JE SVOBODNO OZEMLJE !
PREVIDNO SE PREŠLI OZKO IN GLATKO VZPETINO...
Oživela eno uro po infarktu
MANCHESTER — Nefci ženski, ki je utrpela težak srčni napad in se ji je srce ustavilo več kot za eno uro, so zdravniki z masažo odprtega srca uspeli vrniti življenje.
Zdravnik David Morrison je izjavil, da so 35-letno Mello Quinn našli nezavestno v sobi. Ker ji življenja niso uspeli vrniti z običajnimi metodami, so ji po 25 minutah brezuspešnega dela prerezali prsni koš in ji pričeli masirati srce. Da ne bi prišlo do okvare možganov, so strokovno skrbeli za vzdrževanje normalnega krvnega pritiska in za dovod kisika. Po več kot enournem gnetenju je srce ponovni pričelo biti.
Pacientka je sedaj na oddelku za intenzivno nego bolnišnice v Manchestru in zdravniki pravijo, da ne kaže nobenih znakov možganske okvare, po čemer je mogoče sklepati, da bo povsem okrevala.
Rdeči petelin v ZDA in Kanadi
SAN FRANCISCO — V zadnjih dneh je v ZDA in v Kanadi izbruhnilo veliko gozdnih požarov, ki so jih povzročile ali izredno suho vreme ali pa strele. V teh dveh državah Severne Amerike gori več kot na 1000 krajih. Ogenj se je v ZDA razširil na 400 tisoč ha, v Kanadi pa na okoli 160.000.
Najbolj je zaradi tega prizadeta Kalifornija, kjer med San Franciscom in Los Angelesom gasilci gasijo enajst velikih požarov. Skupno se te dni v ZDA z rdečim petelinom spopada 17.000 'glasilcev. V sedanjem največjem številu gozdnih požarov v zgodovini ZDA je v Kaliforniji bilo ranjenih 345 gasilcev. V Los Angelesu so zaradi njih prejšnji teden izgubile življenje trj osebe.
Po uradnih podatkih se je včeraj samo na območju Kalifornije razplam-tevalo osem požarov, ki jih gasilci niso še uspeli obvladati.
□ DUNAJ — V Tokiu bodo odprli 400 »dunajskih kavarn«. Zgradila jih bo veriga veleblagovnic »Mitsukoshi« v sodelovanju z dunajsko Trgovinsko zbornico. Velik del pohištva, zlasti znamenite stolice »thonet«, bodo Japonci kupili v Avstriji. Isto velja za praženo kavo, tako da bodo kavarne v Tokiu imele pravico prodajati originalno dunajsko kavo. Kavarne bodo zgradili v zelo kratkem času. Odprli naj bi jih po petdeset na leto.
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Domo
Ilio CI P Morfini Q
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu — glede na šestmesečje 1.8.1985/ 31.1.1986 sledeča:
POSOJILO	Izplačljiv kupon 1.2.1986	POVIŠEK KAPITALA	
		6-mesečna razlika 1.8.1985 31.1.1986	Skupna vrednost dne 1.2.1986
1983-1990 ovrednoteno I. emisija (CURIE)	8%	—1,266%	—0,774%
1984-1992 ovrednoteno I. emisija (CROOKES)	6,75%	+0,234%	+3,295%
1984-1993 ovrednoteno IH. emisija (OERSTED)	6,75%	+ 1,0125%	+ 3,165%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu.