257. številka.
Ljnbljana, v četrtek 9. novembra.
XV. leto, 1882
Izhaja vsak dan «•*'«»^er, izunši nedelje in praznike, ter velja po poŠti pvpjo.man zn avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za fotrt lota 4 <du\, za eden mesta l gld. 10 kr. — Z:<    inbljano brez pošiljanja na dom za vse leto ti ^ld., za Bfjtrt leta S gld. .'-50 kr.. /.a jeden moser, l Rld. in kr. Za pt.<iiljrwijf na »luni r.n'una w po
10 kr. za OoescCi po 30 kr. za četrt leta.   - Za tuje dežele toliko ve«\ kolikor poŠtama znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali verknit tiska. iJopisi naj ne izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni^tvo je v Ljubljani v Fruna Kolmana hiSi „GledaliSka stolba1*. D pravni štv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adm.ilustrativne stvari.
Volitev državnega poslanca v Ljubljani.
Dasi r'jso nemškutarji postavili nobenega protikandidata, bilo je zanimanje za današnjo volitev vender izredno živahno in radovednost velika, koliko glasov bode danes oddanih. Vsakdo je ugibal, dosežemo li strnilo, kakeršno je bilo v 30. dan junija 1879, ko je bil gospod vitez Schncid izvoljen po uzornej agitaciji s 4f)4 glasovi. Marsikdo izrekel je dvomljivo, češ, volilnega boja itak nij, brez tega pa nič pravega veselja, nič tiste intenzivne ner-voznosti, ki daje vsakej volitvi nekak poseben značaj in nateza živce, tedaj bode udeležba le malobrojna, izostal bode marsikateri volilec, ker so nasprotniki svojo agitacijo porabljevali le na to, odgovarjati volilce, naj ne gredo volit, ker je izid volitve tako in tako gotov in jeden glas več ali manj itak nič ne zaleže.
No, današnja volitev je zopet nov dokaz, da disciplina volilcev ljubljanskih nij prazna beseda, kajti izinej 1182 volilcev prišlo jih je na volišče 517, tedaj 23 več, nego pri volitvi g. viteza Sclineida.
In o<l teli <lttl>il Je g. Peter Glrasselli 515 glasov, jeden list bil
je prazen, jeden pa se je uničil, ker nij bil pravilno izpolnen. l'a résultat sinemo zabeležiti ponosnim srcem v ljubljansko volilno kroniko, g. novoizvoljenemu državnemu poslancu Peti d Grasselli -ju pa iz vsega srca čestitamo na tem jako odličnem izidu.
Denašnja volitev nas je osvedočila, da v Ljubljani več podlegli ne bomo, kajti, da bi bila huda sila, spravili bi bili še 150 volilcev na volišče, a narodni eksekutivni volilni odbor doznal je uže ob  11. uri,   da  bodemo imeli
vsaj blizu pet sto glasov, tedaj Se mu nij zdelo potrebno posluževati se najskrajnejšega napora.
Ljubljansko mesto nam je za vselej pridobljeno, in če je pokojni Jurčič po Schneidovei izvolitvi pisal: „ Odsekali smo glavo nemšku-tarskej kači", smemo mi po izidu denašnje volitve ponašati se, da bode skoro iztrebljen tudi ves strup, katerega je ta kača širila v na organizmu.
Sijajni izid te skoraj soglasne volitve za-dovolil bode vsako narodno srce in jako blagodejno učinkoval na vse bodoče volitve
Ce tedaj nazdravljajoč' novo izvoljenega državnega poslanca radostni kličemo: ŽJviO
tt'4>K|M»4l B*eter C«Tasselli ! čutimo v sebi tudi veleprijetno dolžnost, javno iskreno hvalo izrekati p. n. gospodom volilcem ljubljanskim, ki so v svojej vzglednej disciplini pripomogli k tako lepemu vspehuj zato naj H vseh narodnih prs mogočno trikrat zaori: Slava volilce in ljubljanskim!
Od Na ve 8. nov. [Izv. (lop.) Železnične postaje zanimljive so uže zarad f<"_ , ker se smatrajo kot, zašČitnice nemštva in raz i vateljiee olike mej prostim narodom, kajti /mane je. da 88 DemštVO nikjer tako ne siri. nego uprav v krajih ob železnici. I):; pit bi ae narod vsi« d železnic duševno m vv'asti nravstveno revij al ali olikoval se, temu ne bede pritrdil nikdo, kdorkoli pozna tu čudno oliko. Germani/.ovanje obželezničnih krajev je sicer uže staro, kajt. takoj s početka grajenja že leznic postavljali so se n« postaje nemški uradniki in služabnik', nežna joči slovenščine in očitni sovražniki slovenskemu narodu. Ljudstvo bilo je primorano, ako se je hotelo ž njimi sporazumeti, v spomin klicati tiste borne ostanke nemikega jezika, katere si je prisvojilo v prejšnje)  šoli  z   največjim trudom.
Ljudstvo bilo je torej odvisno od volje uradnikovo in on je menil, dl mu na u. kov dhoIo ni j trebi znati jezika naroda, mej kojim in od katerega >ivi.
V nekaterih krajih, kjer so bile vefije postaje in torej tudi več uradnikov, ukorehinila se je taka pokvarjena nemščina tako, da je postala s časom navadna in od tod izvira, da se tudi dandanes čuje po tacih krajih več nemščine, nego hi se je pivi hip nadejal. Te razmere so res žalostne in slovenščn,; zelo nevarne, ker ravno izmej taeih nem'ki govorečih elementov rekrutirajo se izdauco slovenskega Dttroda. Zato pa tudi čujeiuo dan z.' dnevom po nemških Časnikih Da Spodnjem Štajerskem tr«lit«*v, da meščan in tržan je Nemec, kmet pa drži raj še z Nemcem nego s Slovencem,   Temu raznarodenju v
okom priti je silno težavno, ker zelo nknremnjonv, ne da se Z lepa izruvati. Vender se je v nove; sem času v/lasti v postajnih krajih pomočjo narodnih domačih uradnikov, učiteljev, duhovnikov in družili ZHVednih  narodnjakov   uže mnogo obrnilo ua ledje.
N j več želozni<'-nih postaj pa ie še tajih, kjer vlada mej nradnUtvom še vedno nam sovražen duh, če ravno hi si Upal trditi, da niJBO od vodstva, recimo južne Železnice, zato nastavljeni, da bi se postavljali na rob z ljudstvom, mej katerim jim je živeti. Mnogim uradnikom nij druzega m ari, nefeo kako bi ponemčevali narod ter ga pridobivali za svoje velikoneniške ideje. Težko, d.i bi vodstvo železnice v resnici dajalo taehn uradnikom kakšne inStrukcije; pa nerazumno ostane vender le, kako to, da trpi takovo počenjanje pred svojimi očmi.
Kraji, kot so Celje, Laško, Zidani Most, Hra i-nik, Ptuj itd. bili so pred železnico gotovo bolj narodni kot sedaj. A prišla je železnica, ž njo uradniki in dru^i tujci, in dandanes hočejo Ptuj, Celje razglasiti Uže za prugormaimke kraje. Svobodttd jim, i le to na> pomislijo, da Nemci nikakor nijso v ve-jčini,  in   da  tudi prosti narod se začenja zavedati.
LISTEK.
Sokrat in Diotima.
(Epizoda iz dijalkega življenja.) I.
(Konec.)
„Vsakdanje življenje, gospoda moja", — tu se obrne slovesno kakor pridigar k zbranemu občinstvu, — „vsakdanje življenje kaže nam gensko in tedaj ljubezen v čisto drugej podobi, kakor si jo slikamo iz knjig; može se, da se preskrbe. Ne ugovarjam, da nij treba državi družine ; kajti kjer nij družine, ni otrok (sicer upeljemo platonični, neizpeljivi komunizem žensk), da nij otrok, nij niti vojakov, ni kupcev, ni delavcev, ni obrtnikov, nij nič! Zopet bi očividno zmrznili, ali če hočete zajezili se, zaga-zili v prenehlaj, v močvirje!1* —
Conticuere omnes, intentique ora tenebant, zamaknjeni so sedeli mlajši tovariši, starejši devali obraz v pomenljive gube, pulili si brado, — s kratka molk je nastal, hrup potihnil; pri oknu slone si na jasnem nebu uže lahko opazoval mesec na svojem tihem potu, — spodaj pa si uže zrl v brezštevilno
svetilnic, lučij in lučic, katere razsvetljujejo severni Babilon, imenovan Dunaj.
Zaradi v sobi nastale tihote nij bilo težko čuti drdr&nja in ropota vozov, žvenketanja /vencev tramvvay-nih konj, z jedno besedo: noč je počela razvijati svoje nerazumljive Čarodej ne moči in sile!
Tu vzdrami trobar uže kimajoči auditorlUm; klicalo se je na dnevnega desetnika (corporala du jour), kateri se takoj odpravi.
Slučaj le-ta dal je Vitku povod  oglasiti se:
„Ne udam se ti tako z lepa ne, — ponašaš se sicer z svojim izkustvom v javnem življenji; ali, pri mojej veri, ne verujem ti, da tu nij več uzorne, vzvišene ljubezni; inače bi bilo, da nas pe-Ijaje v sveta skrivnosti prepričaš od tvojih Buhopar nih nazorov!u
nDobro", odgovori mu Petruška, — nekako peklensko se smeje, „Že velja; danes imate slučajno vsi čez čas;u „hej rojaki, opasujmo uma britke meče-', — zakrožil je z nemarnim svojim basom; (aalašč je vedno zamenjal „britke" z „svitlea)-
„Popeljem vas tja v bleščeče hrame Arnorjeve, ali če hočete Veuere Uranije; hipoma se vam razkadi ona nesebična idejalua ljubezen!" —
Odrinili so v neko Onih po/natili kavarn, kjer se po gledišči prične kaj živahno kretanjc: godba čujr se zamolklo iz nenavadnega hrupa možkih in ženskih glasov; po sobanah pa Betajo Zapeljivih pogledov mlada, včasi prav otroška dekleta' v lepih, celo krasnih oprav .h
Na.s prijatelj Vitko M. pa seje odslej pričel učiti izkuvstva v tako zvanem „javnem življenji". —
II,
TI »i življenja moj'ga „magistialu". —
I' r »j s i r o n.
Preteklo je nekaj let, ko so v „ Wimmerjevej", nekdimjej „Tropperjevej" kavarni v Dunajskej Kostanjevici čitali Slovenci Zopet jedenkrat „Slov. Narod", razume se da post festum, in se pulili zanj ; na njegovem lici p% si videl tiskan datum <>. grudna ali decembri; Dunajčanje so se zakopavali v svoj „Wiener Tajmlatt", „Neue Freie4*, in radostno poizvedali novice 8. grudna 1881 leta.
Ker je bil praznik Marij nega spočetja, zbrala ae je vsa slovenska inteligenca; in razpravljali so uže tu politična vprašanja, tam zevali, v onem kraji kvartali, tu zopet z blaženo rIIochquellenu nalivali. Le pri jedinem karambolu pričakovali so nepotrpe-
Predolgo so domačini trpeli tuje gospodstvo, kajti pričakovali so od njega izboljšanje gmotnega stanja, a dobili so le nemščino v šole in urade, zaničevanje imena svojega, slovenskega jezika in narodnosti. Vsled svoje vlasti vedeli so si tujci pridobiti tudi narodno šolo za svoje namere; ta pa v rokah ne-značajnih, le po lastnem dobičku hrepenečih ali celo nemškega duha navdauih učiteljev, storila je v po-nemčevanji več, nego so se nje pokrovitelji sami nadejali. O tem nam jasno pričajo kraji od Trbovelj do Celja in drugod. Namen tacih šol nij, da bi se otroci izurili v raznih vedah na podlagi materinščine, marveč le ta, ucepiti jim kolikor moči veliko nemščine, da bi tako mogli po njih mnenji občevati s tujci. Tudi pravijo, da le nemščina koristi pri iskanji vsakdanjega kruha pri železnici, po tovarnah in po hišah k nam priseljeuih tujcev. Tisti pa, ki doseže v raznarodovanji dece posebno ugodne vspehe, kuje se v zvezde, smatra se uzornim pedagogom in proglaša se jedinim m pravim osrečevateljem naroda.
Res, daleč smo prišli vzlasti na Štajerskem z narodovo korupcijo, in če bi bilo to le še nekaj časa trpelo, ne bilo bi trezno mislečemu opazovalcu več ondu prestajati. A hvala Bogu, novejši čas jelo se je tudi na narodnem polji gibati, in hiti se nadomestiti prejšnjo zamudo. Narod se je počel zavedati, izpoznal je, da je on gospodar slovenske zemlje, da je ta zemlja njegova, da jo je podedoval od svojih pradedov. lzprevidel je, da ima tudi on pravico, potegovati se za svoj jezik, za svojo narodnost. Narodnost je tleča Lkra, katera, na novo upihana vzplamti v mogočen plamen narodne zavednosti.
To narodno probujenje obrodilo je uže obilo sadu, in kur veselo je videti, kako se dan za dnevom širi narodna zavest tudi mej prostim ljudstvom. In če si stojita slovenska in nemška narodnost dan danes tako strogo in odločno nasproti, je to slovenščini še le v prid, ker ravno v tem boji izbi-strili se bodo prvoborci, katerim je dana sveta naloga, iztrebiti nemčnrska guezda vsake sodrge. V vsakem kraji nahaja se uže mnogo narodnjakov, kateri probujnjo narod ter ga kličejo na boj proti krutemu nemčurstvu. In ravno to napredovanje narodne zavesti mej priprostim ljudstvom jezi naše nemškutarje, kajti mislili so, da so uže varni, da ne preti njihovemu germanskemu jezu nikaka povo-vodenj več. Zdoj pa izprevidijo, da je bilo vse njih prizadevanje zaman, da bode njih gospodstvo trajalo le še malo časa. To pa je hudo, zelo hudo iu peče! —
Kes, da se čuje dan za dnevom večji krik, nemštvo je v nevarnosti! A vsak pameten človek ve, kaj to pomeni. Ne nemštvo, le vaše nemškuta-renje in vaše gospodstvo je v nevarnosti. Slovenec je skromen, ne sega po tujem blagu; pa je tudi liberalen v pravem smislu, zato neče nikogar posloveniti. On prepušča vsakej narodnosti njene pra-
vice, njen jezik. Če on zahteva gospodstvo na svojih tleh in razvoj svojega jezika in svoje narodnosti, stori le to, kar mu veleva prirodni in doizvo-ljuje državni zakon in česar zahteva vsak drug narod v Avstriji. Tisti, ki hočejo veljati za Nemce, svobodno jim, naj bodo Nemci, le naj se ne utikajo v naše zadeve, katerih ne poznajo in katere jih celo nič ne brigajo. Kdaj le je še Slovenec utikal se v nemške zadeve V Tujci pa, kateri se pri nas šopirijo in žive ob slovenskega kmeta trudu, naj nas puste na miru s svojo oliko, ali če tega ne morejo, naj nas zapuste, ker mi kratko malo ne maramo za njih surovo omiko in za njih nezaslišano germanizo \nuje. Potem bode na Spodnjem Štajerskem popo-len mir in Nemci in Slovenci živeli bodo v lepej slogi mej sabo. Tako pa, kakor sedaj stoje stvari, ne pridemo še z lepo do toliko zaželjenega miru; kajti le tega naj si ne domišljajo naši nasprotniki, da bi slovenski narod kdaj omagal v zahtevanji svojih pravic.
Ako je prebil uže toliko in toliko bed in nadlog, prebil bode tudi še te zadnje, potem pa bode stal očiščen in pomlajen na razvalinah propalega nem čurstva in nek veselo-otožen  spomin  ga bode obhajal pri spominu na prestale muke in britkosti.
Politični razgled.
Notranja <lcželc.
V Ljubljani 9. novembra.
Predsednik avstrijskim delegacijam dr. Nmolka je bil v cesarjevi avdijciicl prav milostivo in prijazno vzprejet. Ko se mu zahvali za imenovanje tajnim svetnikom, mu cesar ljubeznivo izrazi svoje priznanje, da tako taktno, spretuo in energično vodi državno in delegacijsko zbornico, ter povpraša o teku posvetovanj in o dozdevnem končanji. Dr. Smolka mu odgovori, da je šlo doslej vse gladko, ter da bodo delegacije 18. novembra bržčas lahko končale Zborovanja; pričakuje se, da bodo brez posebnega črtanja privolile zahtevam vlade, ker se nijso nadejale tako povoljnih resultatov. Na to odgovori monarh, da so se zahteve vladine temeljito pretresovale in nastavile v najskrajnejšej meri.
Odsek četvorice ogrskih delegacij ob ravnaval je v torek bosensko vprašanje. Finančni minister pl. Kal lav odgovarjal je obširno na vprašanja o administraciji in stanji okupiranih dežel, llzrok ustanku, kateri pa se je vzel preveč na lahko ramo in o katerem se na višja mesta nij vseskozi resnično pisarilo, je iskati v protivji ori-jentalskih ljudstev proti vsemu, kar je tujega. Nekoliko uzroka je pripisovati tudi vnanjemu uplivu; on konstatuje le onega iz Črnegore, a ta sam ne bi bil nikdar prouzročil ustanka. Naša uprava je imela preveliko zaupanje v utrjenje tamošnjih odnošajev; podredjeni uradniki, ki nijso bili vsikdar najboljše vrste, prestopi'' so večkrat ojnice. V tem oziru bili so brez dvojbe pogreški; tudi je bilo napačno, da se je v prevelikej zaupnosti zmanjšalo število vojakov. Upeljava vojaškega nabora nij bila baš uzrok ustanku, kajti ljudstvo je hrabro iu se ne boji vojaške službe, a ta nabor se je ljudstvu krivo na-glašal kot novo sredstvo podjarmljenja, samo zaradi
tega se mu je ljudstvo tako upiralo. Da se obrani mir, treba še dlje časa v teh deželah močne vojaške posadke. — Glede administracije poudarja pred vsem jedinstvo, ter naglasa potrebo, da je nje osredje v Sarajevu. Tam treba take uprave, da se pojedini uradi ostro nadzorujejo, z« tega delj povečal je minister področje okrožnih kapitanov posebno nasproti okrajnim glavarstvom ; pri okrajnih oblastnijah pa so se koncentrovali vsi uradi tako, da je za vse odgovoren okrajni predstojnik, ki ima nadzorovati vse uradnike celega okraja. Na ta način takoj ve okrožni načelnik, kam se ima obrniti, ako nastane kje kak pregrešek. To je glavno načelo nove uprave. Okvir in sestavo uradniške hieivrbije, pravi minister, da nij predrugačil, on je samo z naredbo uravnal in uredil področja posameznih okrajnih oblastnij. Razen tega je vlada v Sarajevu ostro zaukazala vsem uradnikom po deželi, da naj se z ljudstvom prijazno ravna in bolj pogosto in neposredno ž njim občuje, kajti gotovo je v po-četku ustanka mnogo škodilo, da uradniki nijso bili dovolj orijentirani, ker so premalo občevali z ljudmi. Tudi v privatnih razmerah naj bode uradnik prij zen z ljudstvom; opažal je sam minister, da v tistih krajih, kjer so bili prijazni uiadniki, nij bilo najmanjšega upora in ustanka, uradniki so uživali popolno zaupanje ljudstva. Administracija mora pa razen sebe same tudi v očeh imeti povzdigo 1 j o d-skega blagostanja, do sedaj se pač od str~o; vlade nij storilo ničesa, to mora priznati. Ljudstvo, živeče v blagostanji, ne bo se tudi dalo tako lah.'co zapeljati in zamotati v ustanke. — Glede bosen-skega budgeta pravi minister pl. Kallay, da se ima pokriti z dohodk« deželnimi ; ti pa nijso veltt ' in ž njimi se ne da povekšati blagostanje, kar je neogibno potrebno. Minister pravi, da hoče raji vse nasledke, ki bi nastali iz kakega deficita, vzeti na-sé, kakor da bi zanemarjaje ljudske interese dal povod novim homatijam.
V včerajAnej seji lir v al sitega sabora vzptijel se je v tretjem čitanji načrt zakona o oskrbi Žandarmerije in potem se je vzel v pretres postavr: načrt o prikrajšanji eksekutivnega prava. Baron Živkovič odgovoril je na interpelacijo dr. Starce-vičevo glede užitninskega zakupa v Jaški. Zoric" interpeluje, zakaj da se ne vzdržuje nedeljsko prp zuovanje in dr. Barčič zaradi upeljave konku .nega reda v Reko in zaradi predaje nekega dri^vnega zemljišča pri Sušaku.
Mestni /.ustop v Hakru v polnem številu zbran, ukrenil je jednoglasno izraziti banu in saboru željo, da se kar možno hitro uvede jedinstvo hrvatske kraljevine ter da se naj r e s k o vprašanje reši v smislu dosedanjih predstavk; ob jednem odbija mestni zastop odločno zlobno vest, da bi mesto Bakar želelo biti oddeljeno od kraljevine hrvatske, pa bodisi za kakoršnokoli korist.
Vitanje države.
Zadnji ministerski zbor kraljevine Srbske ukrenil je z ozirom na to, da mandati dosedanjih skupščinarjev prenehajo uže koncem t. leta, km^lu sklicati skupščino; skoro gotovo se to zgodi tekom druge polovice tega meseca. — Povodom atentata se vedno še devajo ljudje v zapor, te dn' so priprli Mato Arangyelovica, kupca iz J'go-dine ter svaka Jevremu Markoviču. — Liber'-'" Stojan Bo škov i 6 in Vladimir Jo v a no vič se m i » trudita, da bi spojila svojo stranko z radikalci, da se doseže močnejša opozicija. Mej radikalskimi organi
žljivo živahnega in radi tega zabavnega in priljubljenega tovarša, prebrisanega igralca, Vitka M.
Sedaj pa sedaj se je kdo vzdignil ter leno gugal in zibal se proti blagajnici, da bi poizvedel, po lepi kavarničarjevej hčerki, kaj da se mudi tako dolgo Vitko, ni li nič naročil, ga nij bilo danes nič tu'?
Nenadoma pa se vrata odpro, in v mračno, temno ter zakajeno sobano ustopi zaželjeni, teško pričakovani dečko. S hrupom se vse vzdigne, ali ravno tako hitro se zopet vse nekako prevaljeno umiri in posede, ker M. daues nikogar ne vidi in ne sliši, z neznano svojo damo hiti na drugi konec kavarne, kjer je bilo še nekaj prostora. Tam sta se tiho usedla, ukazala si belo in črne kave, ter jela brati časnike.
Karambol se je slednjič vse jedno igral; ali primanjkuje mu soli, kajti nij ga Vitka, da bi ve-dril duhove, ter jih kratkočasil z dovtipi in burkami.
Tibo se je ugibalo, kdo da bi utegnila biti ona dama, nevidljiva poželjivim pogledom radi goste tančice na obrazu.
Tedaj pa se zakrobota candidatus prof., naš matematik in c. kr. kadet v rezervi, vulgo Petruška: nEjprlx.a — jo uže imam!"
Isti trenutek sunejo vsi igralci s svojimi palicami (keji) ob tla, kibici pa se plašno vmaknejo, in pokorno stresnejo. „'12 dfvoptc '■UI-y.vxíoi, ¡rr, í)-op<j[¿sí£, áxoúsTs u.ou, poslušajte me", — zagrmi z donečim glasom Petruška, dasi nij bilo potreba. „Naš prijatelj" (tu je namignil na ona dva v drugem konci kavarne sedeča), — „post tot discrimina rerum" našel je naš prijatelj slednjič vender svojo „uzorno ljubezen"! „Habeat sibil"
Vse je ploskalo, se čudilo, ter čestitalo Pe-truškovej računarskej prebrisanosti, še bolj pa njegovemu izkustvu v javnem življenji.
In uganil jo je.
Vitko M. se je seznanil po n narodnih pevcih", (Volkssanger), kjer je igral radi izkustva na glaso-viru, z lepo, da krasno ženo kupčevo, katera je bila jeden pot navzočna v tistej gostilni; uresničilo se je Vitkovo po Empedokleji posneto atomistično stališče, kjer vladata vsíx.o; in ^iXía, sovraštvo in ljubezen: ugnjezdila se je bila v dveh srcih čista uzorna ljubezen, sicer pozna ali nesebična!
„Jedno po cepini" — javka v tem trenotku neki kibic; zaničljivo ga zavrne njegov gospodar igralec; kibic takoj utihne.
Krogle so pa tekale po karambolovej mizi kakor doslej.
III.
V „gledališči na Ringu" se je istega večera igrala znana Shakespeare-ova žaloigra „Romeo in Julija".
Stud. j ur. Vitko je sebi in gospej preskrbel sedeža na nobel-galeriji.
Globoko zamaknjena v prekrasne prizore sta molče ali ognjenih pogledov tu sedela; kaj ne bi, čutila sta isto tako gorko v srci, kakor ona dva na odru, samo izraziti se nijsta mogla tako duhovito, tako neskončno nežno! — Zrla sta na radost in tugo, kateri ste menjaje se prešinjale, navdajale, poveličevale ali pa žalostile Romeja in Julijo.
Romeo na odru spregovori:
R.   BPrisegam Julija, pri svetej luni,
Ki v svit srebern ovija drevje to! J.   Nikar pri luni, pri nestalnej luni,
Ki krfig svoj menja vedno, ne prisezaj,
Da se i ljubav Tvoja ne zmaje! R.   Pri čem prisegam naj ? J.   Oj pusti raji!
No ako češ, prisozi da, pri sebi;
in vladino stranko nastala je huda in strastna peresna vojna.
V glavnih potezah glasi se izjava francoske vlade, ki se bode čitala danes  povodom otvorjenja kamore, tako-le: Vlada spomina  pred vsem na to, v kako težavnih razmerah in  po kako dolgotrajnej krizi da je prevzela dedščino Frevcinetovega mini-sterstva. Njen smoter, katerega si je prizadevala in si še prizadeva doseči, obstoji v tem, da se odpra vijo prepiri   v  republikanskem taboru. Republikanci  morajo  biti jedini,  da se zamorejo upreti zarotnikom, kateri hočejo s peklenskimi sredstvi ugonobiti ustavne naredbe. Vlada bod« z vsemi sredstvi, ki jih dajo zokoni, pokončala  vse zarote, naj uže pridejo iz tabora belega prapora ali pa od anarhi s tov, ki ob  jednem zatajujejo republiko in  domovino.   Na gospodarstvenem polji bavila se bode vlada z občnimi interesi dežele. V rešitev želez ničnega vprašanja sestavila je komisijon strokovnjakov. Ne bode ostala nemarna nasproti   postavam,   ki  nameravajo poboljšati 8 ta nj e del a v cev ter povzdigniti ob rt in poljedelstvo; dognala bode do konca postave o voj-skinej  organizaciji, magistraturi itd. Ko-nečno poudarja prijazne  oduošaje Francije zvnanjimi vlastmi ter pravi, da vnanja politika ne bode niti politika  izzivanja niti popu ščenja pravic francoskih,  ter izraža upanje, da jo bode kameni podpirala v   njenih težnjah in povzetjih. —
Domače stvari.
— (Občni zbor c. kr. kranjske kmetijske družbe) bode v sredo dne 15. novembra t. 1. Program obravnav je sledeči: 1. Nagovor predsednika. 2. Volitev družbenega tajnika mesto umrlega dr. Janez Bleiweis-a viteza Trsteniškega. 3. Volitev treh odbornikov v glavni odbor, namestu po §. 22. družbenih pravil »zstopivših. 4. Poročilo o delovanji glavnega odbora. 5. Predlog družbenega računa za leto 1881 in proračuna za leto 1883. Račun in proračun, ako je hote gg. družabniki ogledati natančneje, razpoložena sta v pisarni družbe kmetijske. 6. Predavanje g. Ernesta Kramarja o vprašanji: Kako bi bilo mogoče oživiti kmetijske poddružnice in po njih razširiti delovanje c. kr. kmetijske družbe mej kmetovalci v pravem smislu besede in slednjič: 7. Poročila in predlogi poddružnic. Ker je pri tem občnem zboru kmetijske družbe sosebno važna volitev novega družbinskega tajnika, 71 katero mesto se je oglasil popotni učitelj gosp. Ernest Kramar, in ker je tudi zelo zastarelemu glavnemu ali centralnem odboru treba novih in to strokovnjaškdi močij, naj se vsi udje kmetijske družbe, katerim je res kaj mar za napredek kmetijstva mnogobrojno udeleže zborovanja.
— (Vabilo) k besedi s plesom, katero priredi Čitalnica v Šiški sv. Martina nedeljo 12. novembra 1882 v prostorih Kozlerjeve zimske pivarne. — Program: 1. G. Eisenhut — „Ustaj rode", mo žki zbor. 2. Janko Krsnik — „Naša pesen", de-klamacija. 3. F. Grbič — „Pred slovesom", mešani zbor. 4. Srečko Stegnar — „ Kitajska", šaljivi čve-
terospev, pojd 4 kitajci iz Ek-Sis-en-dops. 5. Srečko Carli — nPesen Primork", mešani zbor. 6. „Krst mošta", v imenu Bakusa očeta vina in sv. Martina. Ples. Mej posameznimi točkami besede in pri plesu igra oddelek vojaške godbe c. kr. pešpolka baron Kuhn. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina: za ude Šišenske Čitalnice prosta. Neudi plačajo 20 kr. Čitalnični odbor
— (Češplje cveto) uže tri dni na posestvu g. Jerančiča na ljubljanskem gradu, znano pod imenom nna Osojah" (Sonnvvendhof). Pač redka prikazen meseca novembra. — Na Duoaji pa so prodajali na trgu pred dvema dnevi rudeče jagode, ki so dozorile na prostem. Kupovalci so se za nje kar trgali, da so nesli tako redek sad v takem času domov.
— (Mesečni Živinski  somenj) 8. t. m. bil je slabo obiskan, kajti kmetovalci imajo še mnogo posla na polji in v logu, sosebno zadnje dni, ko je bilo nekoliko boljše vreme,  v obče  pa čakajo na veliki somenj sv. Elizabete 20. t. m. Včeraj je bilo na trgu kakih 250 komadov goveje živine, ne posebno lepe, a prilično drage. Domači mesarji kupili so ka kih 50 glav, kupci iz  Trsta in Pulja pa kakih 60, posebno zadnji nijso bili zberljivi in  so dobro pla čevali.   Konj bilo je k večjemu 150, laški trgovci kupili so kakih 20, drugi pa sedaj sploh ne kupu jejo konj, da bi je redili čez zimo.
Telegram „Slovenskemu Narodu":
Dunaj 9. novembra. Včeraj zvečer bil je zopet izgred nekoliko stotin čevljaskih po magačev, pomnoženih po čevljarskih vajencih in ljudstvu v okrajih Josefstadt in Neubau, potem v Lerchenfeldu in Ottakringu. Izgredniki vznemirjali so brlizganjem in kričanjem pre bivalce. Vojaki, na katere se je lučalo kamenje, morali so rabiti stransko orožje. Na obeh straneh več ranjenih. Ob 10. uri zvečer napravljen bil je mir.
Državnim poslancem Josefstadtu izvoljen je dr. Stourzh. Dr. Stourzh dobil je 706 glasov, Kronavvetter 602, Much pa 122.
Razne vesti.
* (Stavec in poslanec.) Novoizvoljeni poslanec mesta Milana g. Maffi, črkostavec po svojem stanu, prišel je, kakor piše „Italie" uže v Rim. Delalska svndikatna zbornica v Milanu nakazala mu je 3000 frankov na leto, da bi v Rimu živel neodvisno in svobodno zvrševal svoj mandat. G. Mufi°i pa je to ponudbo odbil in samo prosil, da ga tiskarna Crivelli, pri katerej je nastavljen, prestavi k nje-nej poddružuici v Rimu. To se mu je dovolilo drage volje in Maffi bode dopoludne delal v tiskarni, po-poludne pa svoje volilce zastopal v parlamentu.
* (Prvi sneg.) Letos snežilo je prvikrat v Avstraliji. Iz Toovvoobe piše se o tem „Golos"-u naslednje: „Na naša pomeračna drevesa in na naše
tropične rastline padali so na splomo začudenje sneženi kosmi. Vse bilo je iznenadeno zagledavši istiniti sneg, katerega so sicer poznali le iz pripovedk, kajti tu doslej še nij bilo snega. Leto za letom pa postaja naša zima mrzleja in morebiti, da se še kdaj sanjkamo in drsamo po ledu".
* (Pri kongresu zaradi filoksere v Saragosi) naznanil je zastopnik Malage, da je v tem vinorodnem kraji riloksera uničila 60 000 hektarov vinograda.
* (Japonski čaj.) Piše se iz Petrot^rada: „Rusija je uže večkrat storila potrebne korake, da bi se oživel do sedaj popolnem neznatni trgovinski promet mej Japonom in Rusijo. Tako poskusilo se je nedavno na ladijah prostovoljnega brodovja uvažati japonski čaj v Rusijo. Japonski čaj, ki se na ves drug način prireja, nego kitajski, in ima popolnem drugačen okus, nij našel v Rusiji kupcev in ostalo je pri poskušnji. Japonci pa sedaj mislijo na to, da se domači čaj prireja „a la chinoise", da se zagotove deželi veliki dobički, ki so v zvezi z izva-ženjem tega važnega blaga v Rusijo.
* (V IIalifaxu)v Novej Šotlandiji pogorela je 7. t. m. bolnišnica za uboge. Pri tem požaru zgorelo je 31 v najgornjem nadstopji ležečih bolnikov, katerih nijso mogli rešiti, ker z lestvicami, ki so bile na razpolaganje, nij bilo moči doseči najvišjega nadstropja.
* (Sedemstokratni soprog.) Od za-padno afrikanske obali javlja se smrt zamorskega kralja Ornoru-a. Ta afrikanski samodržec imel je nad 700 žen. Porodilo se mu je vsega vkup 95 otrok, od katerih je 77 še živih. Njegov najstarši sin ima 400 bab.
Narodno-gospodarske stvari.
Narodna razstava 1882 v Moskvi. II.
(UllljO.)
lerinenarsko in sedlarsko blago
razstavljeno je mnogobrojno in se more, kar se tiče solidnega dela in  okusne zvršitve,  izdelkom vseh drugih držav staviti na stran; import v Rusijo je tedaj popolnem nemožen in to temveč, ker morajo l vsi taki fabrikati ugajati narodnemu okusu in kra-I jevnim razmeram. (Slede potem imenu najboljših lirm.) Takoj poleg te skupine nastavila je
labrikaeija voz
svoje izdelke, ki zadostujejo najskrajnejim zahtevam, katere sme občinstvo staviti do domačih fabrikantov glede elegantne izpeijave, solidnega dela in tabornega gradiva Od navadnih malih sani j in vsakdanje dro-ške, kakeršna godi izvoščeku, do najkrasnejše gala-kočije ruskega dvora, zastopane so vse vrste voz v posebno lepem izboru in se odMkujejo zlasti kupeji, Landauerji in Victorije po svojej prikladnej obliki in uzornej opravi.
V prvej vrsti so imenovati izmej razstavljenih voz firme P. D. Jakoblev v Petrogradu, Bratov Markov v Moskvi itd.
V Finlandskem oddelku je nadalje videti kolektivna razstava tamošnjih voznih fabrikantov, a ti predmeti ne ponašajo se niti po obliki niti po opravi, utegnili bi pa vsled svoje jako močne konstrukcije biti primerni tamošnjim prometnim razmeram. Fa-
Pri onem, ki ga kot Boga častim,
Vse verujem tebi . . . R. Če sreč ljubeče —
J.   No, no prisezaj! — Kakor sem To srečna,
Tako mi nočna zveza ljuba nij;
Preburna, brza, nepremišljena je,
Podobna blisku, ki jo uže minul,
Pred ko porečeš nbliskau. — Lahko noč!
Naj kal ljubezni te stoji kot cvet
Ves letni čas, dokler se snideva,
Oj lahko noč, lahko noč! Saj ista slast
Ko prsim mojim, tvojim bode v last!
Naša znanca se tu epogledata: ljubezen jima uhaja z očesa v oko, katero ne neha zariti se; roki se nehote skleneti.
Ali Romeo na odru nenadoma utihne; Julija se plašno ozira v kulise, kjer ljudje, posebno sluge in igralci preplašeno tekajo sem ter tje; čez nekaj časa se množi ta hrup in ropot, zagrinjalo pade. Ob jednem ugasnejo vse plinove luči, poslušalci nemo sede v groznej temoti.
Kar se čuje obupni krik žensk in otrok, kri-caje „ogenj, ogenj", — „pomagajte, pomagajte!"
„Kaj pomeuja to uže večno noč|?tt — šepne na smrt prestrašena Julija svojemu Vitku na uho, ne upa si glasno izraziti svojih misli j.
Ta trenutek se nepričakovano krasno po vsem gledališči zažari: plamen je bil prodrl zagrinjalo.
„Luč, zopet luč", vzklikne radostno Vitko, ter odnese svoje drago a nezavestno breme proti izhodu ....
Proti izhodu V Nij ga več ; zatvorila ga je gnječa ljudij, sedaj uže množica mrtvecev, kateri so se na granici rešilnega zavetja v obupnem boji za obstanek življenja gnjetli, drvili in dušili, dokler nijso onemogli drug druzega z lastnim truplom zakrili.
Tedaj nij nobene rešitve več, nobene več!
Naša Julija odpre težko svoje oči, se zave in strastno oklene svojega drazega.
Omamljena tavata nazaj na svoj sedež.
Tesno objame Vitko svojo ljubico, obupno samemu sebi mrmraje:
Je li to prava uzorna ljubezen, taka njena rajska prikazen, je li to njeno plačilo ?
„Naj kal ljubezni tč stoji kot cvet Ves letni čas, dokler so snidiva, Oj labko noč, lahko noč!"
Tu jo zapuste duševne sile, onemogla omahne, kakor zvenela roža. Zastonj skušaje jo vzdigniti, zgrudi se Vitko na njo. ter jo poljubuje gorkimi po-
ljubi, moči jo s solzami. S solzami ? Tudi te je uže strašanski sopar, silna vročina osušila.
Plameni uže segajo na galerijo, kdor je ostal doslej se nezavesten, onemore sedaj gotovo, hipoma ga zaduši.
Strastnim ropotom se utrga strop, razvaline njegove pa pokopljejo pod seboj najzvestejše se ljubeči bitji, in pač tudi mnogo druzih po vrhu: vsaj svet in priroda z njinimi brezsrčnimi silami ne spoznata uzorne in nesebične ljubezni.
Čez nekoliko dnij pa je našel neki Slovenec na policiji mej drugim tu iz podrtije izkopanim in rešenim blagom listnico, katero mu je komisar izročil kot vrednemu in kompetentnemu prejemniku.
V njej pa je ugledal žalostni kolega ustopnico z napisom: „Slovenija, akademično društvo na Du-naji dovoljuje svojemu rednemu udu Vitku M. itd.**
Zapustivši dvorano, pade mu iz odprte listnice mal, ogorel listič na tla; hlastno ga pobere, ter čita: Plat. Symp. 28 pogl. „Razumi se, da kdor po pravi poti hodi, samo jedno teh bitij ljubi, le-to vedno napaja z lepimi govori ..."
Dalje nijsi mogel vsebine raztolmačiti si.
brikati naših priznanih dunajskih voznih izdelovateljev bo v Rusiji prav dobro znani in se radi kupujejo, a reden import je nemogoč, ker iznaša carina, če posamični deli voza nijso vkupe zloženi. 5 rubljev v zlatu za pud, pri celih vozeh pa 100 rubljev v zlatu, in ker so cene domačih fabrikatov jednake avstrijskim.
Galanterij 110 blago iz usnja
razstavilo je razmerno prav malo rirm in se speci-jelno potratni izdelki, kar se tiče elegantne in izvirne izpeljave, ne morejo meriti z našimi dunajskimi, in tu bil bi import, posebno v portieljih in j denarnih listnicah, kljubu visokej carini, 45 kopek" v zlatu za ruski funt, lahko mogoč. Sicer pa so albumi, mape in manjša potratna drobnjnva, katero so izložili A. Petersen v Petrogradu, Lotenberg v Varšavi itd., prav lepo in okusno delana; isto sme se reči o predmetih iz utisnenega usnja in o usnjenih okraskih na baržunu in pliši, kakeršne dela Lein-zinger & Bttcbli v Petrogradu. I/.ključljivo usnjene platnice za trgovinske knjige izdeluje AdoK' I«'n \ -bergova tovarna v Rigi v prikladnej obliki.
Solidno in lepo delani rekvisiti iz usnja z;» po-tovanje in za lov proizvajajo se v vseh večjih mestih Rusije in so taki [zloženi posebno izborno po firmah W. Nissen v Petrogradu in S. Y. Navšiuski v Moskvi. Posebna obrtnijska panoga so usnjena oblačila s suknom podložena za lovce, ki potrebujejo tako obleko na lovu na ine< vede v visokem snegu.
Blago iz kavčuka
zastopano je samo po jednej fabriki, a na najpopol-niši način, kar se le misliti more. Izložba rusko-amerikanske tovarne za blago iz kavčuku v Petrogradu spada mej najlepše na Moskovskej razstavi. Kaj zamore ta tovarna, je od mej narodne svetovne razstave na Dunaji 1. 1873, pri knterej je dobila najviše odlikovanje — častno diplomo — preveč 7nano, da bi jo moral specijalno omenjuti.
Glavni izdelek te fabrike so gumi-galošne, katerih se izgotovi 10.000 parov vsak dan in sicer v 50 raznih velikostih in uzoreih. V tem predmetu napravi se vsako leto 5 milijonov rubljev prometa. Eksportira se vsako leto okolo 200.000 parov po vseh deželah sveta.
Etažen tega proizvaja ta fabrika v najboljšej kvaliteti vse izdelke, kar se le misliti more, kakor gumirane in nepremočljive preproge in obleke, kirur-gične stvari, brez hibe, čedno in točno zvršene, cevi, jermena, otročje igrače In rp.zne popotne potrebščine. Ta fabrika je do sedaj zadostovala vsej domačej potrebi in imela posebe še močan eksport.
Ravno sedaj snuje se druga fabrika za izdelo vanje gumi galošnov, katerih bode izgotov^jala 8000 parov na dan. Pri posebnostnih kiimatičnih razmerah Rusije, ki store take galošno za velik del leta nepogojno potrebne, utegnila bi tudi ta fabrika imeti prospeh.
(Dalje prih.)
Tržne cene v r.juhlja ni
dné 8. novembra t. 1.
Umrli so v (Ljubljani:
7. novembra: Franc Zupančič, črevljar, ;i8 let, staii trg št. f). za srčno napako. — Angela Tihei, gostija, i>.r> let, Kravja dolina št. 11, za oslabljenjem. — Anton Mckiuda, kamnosekov sin, 13 dnij, Karlovska cesta št. 20, za božjastjo. V deželni bolnici:
7. novembra: Jovana Kinkel. užitninskega uradnika udova, 77 let, za rakom na jetrih.
Pšenica, hektoliter    .   . .
Rež, ,         .   . .
Ječmen „ ...
Oves, „         .   . .
Ajda, „         .   . .
Proso, „ ...
Koruza, „ ...
Leča „ ...
Grah „ ...
Fižol ,         .   . .
K'o>iipir, 100 Ki'ogra'rov .
Muslo, kilogram-.
Mast, „       . .
Sj -h frisen „      . .
„    povojen, „ Surovo mas'o,       r       . .
Jajcu   ;«• Ino.....
Mleko, liter......
< ¡ovejo meso, kilogram Tcle<"?(' „ S,
.Svinjsko „ „
Kosti dnovo     „ „
Kokoš........
Go'ob........
Seno,   100 kilogramov . .
Slama,   „ „
Di/a     trda, 4 k v. metre .
„    mehka, .   „ „
gld. kr.
80
04
23 1
90 ,
87
71
60
59 i 94 t 88 , Q0 *
78 ; 84 v t
* . 3
8 I 56 50 69 28 ' 35 I lri 86 78 80 20
XD",v0.3nSwj3l2:Su borza.
dne 9. novembra.
• Izvirno telegraričuo poročilo.)
Papirna renta . . .......
Srebrna renta .... .....
Zlata renta........ . .
5%, marčna renta.........
Akcije narodne banke ... ...
Kreditne akcije.....'.       . .
London   . ..... .
Srebro .   ,       .. ......
Napol......,.....
C. kr. cekini. ...... . .
Nemško marke .....
40,u državno srečke i'. 1. 1~>54   :i.5o gld Državne srečke i/. 1. 1864 .   .    loO „ 4"„ »ivstr. Blata renta, davka prosta . .
Ogrska zlata ronta 6°/0......119
40,
„ papirna renta 5°/0 . . . 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblfar, . . D n navit re^. Brefike 5% . . 100 gld. Zeudj. obd. avstr. 41/,u/u zlati zast. iisti . Prior, oblig BHzabeUne zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditno srečke.....100 gld.
ttudolfpve srečke..... to „
Akeijo auglo-avstr. banke .   . 120 Trannmvav-društ. vel j. 170 gld. a. v. . .
76 gld. 95		k t
77 „	50	
95 „	45	d
92 „	—	
836 .	—	
305 »	75	fi
119 r	25	f
9 :	4-<	T* n
5 .	66	n
58 .	45	n
11» j	—	
171 .	76	
9.)	30	
11» ..	50	n
86	96	
85 ,	95	
104 -	—	
115	75	
118 .	75	r
97	80	
105 .	50	
174 „	25	n
18 -	75	
125 .	10	
230 ,	80	
Preselitev kupčije.
i
t
é
Jemljem si cast naznanjati veledastitemu1 svojo
9  si vu, da sem so preselil s
občin-
I trgovino z jermeni in torbami,
♦ v Kvcsedo. kongresni trj» št. M,
♦ ter si dovoljujem za prav mnoga naročila priporočati J so veleeastitemu občinstvu z zagotovilom, da Izdela« + jem prav trdno in dobro, po angleških, francoskih in
♦ dunajskih oblikah.  1'opravlja se točno in dobro.
A-aaton Košir
Jermenar in torbar.
(710 2)
Nova hiša,
r Notranji h < i orle« h v sredi vasi, vrh prijaznega klanca ležeča s hlevom, prostornim dvoriščem in vrtom ob hribu, posebno pripravna za kakega krčmarja,  kramarja ali pre kupovalca žita se proda ali pa v najem da.
Natančneje se izve pri   Jlariji   Kmrekar v Ljubljani, sv. Petra cesta 12. (706— 3)
Priznano izvrstne,
na
trMej razstavi s srebrno svetinjo
odlikovane
voščene sveče
iz garantirano pravega, nepokvarjenega čebelnega voska,
ponudijo
P. &. R. SEEMANN t
V IHjlll>l jaiii. ((536-6)
I:
\m\ Za zdravljenje v cm jeseni in po zimi. !•!
■»roti
protinu
trganju.
Wilhelm-ov
anl iartbritiôoi, antirbeumaiieni
kri cisti ni ca j
•-• •---f
ÍSkazan j Učinek j I kot siguren. | | izreden. | I -• «- •-
Vspeh iz bor en. | -— «
Mejiiarodna svetovna razstava 1070. Sidney Hors concurs. Mejnarodna svetovna razšla a I8s0. Mel-hourn ska zlata svetinja z diplomo in speciialnim priznanjem.
Frana Willielm-a,
lelciirnarjifc \ N«'iiiikireli«ia-u (\.-«>«'!•*!.),
rabil se j*^ uže mnogokrat in z vsestranskim vspo« bom za prothl, trganje^ /..»starane dolgotliijne bolezni, vedno gnpječe so rane, spolne in kožno bo-lezni, ogrče po životu al. licu, hrasto, sililiiiruc otekline, nanašanje jeter m vrance, hemorojide,
Zlatico, liude živčne bolečino,   mišiene ali člensko boli, ž todčen krč, zaprtje vetrov in fcrebtisja, te->;i.\no uriniranje, polncijo,   slabosti, belo pri žen-kah, skroJeljr, bezgavjke, in druge bolesti.
Knjižica o zaravilskih vspehin zadnjih 12 let iranco in gratis.
Za\ itki so razdeljeni v osem Ščepcev pt> 1 gld.; kolek io zavijanja 10 kr.; dobi se pri s'run Willi«'lui-u9 lekarnarji v Neunkirekenu (N.-Oeet
Osiguraj se, da ne kupiš 1 lej  na /.nam; znamke, ki so v
tavno varovane.
Ta čaj prodajejo: V ILi j nl>3 Ja.nl: Pester T^-sihmii ilf ;
v Postojini: Ant. Leban, lekarnar; r SkQfj<Q Loki: Kari Pablani, lekarnar; v Kranji: K. Savnik, lekarnar; v Metliki: Pr. Wacha, lekarnar; v Noveni Mettu: Dom. Etizzoli, lekarnar; v Kamniku.- Jos.
Kočnik, lekarnar. (650 — 3)
Za zdravljenje v spomladi in po leti. ffi
ponárejatve, ter več drŽavah po-
TuJCl :
8. novembra.
Pri siojiu: Simon It Maribora. — Walkner iz Trbiža. — »Skarpa iz Benetk. — Tu'k iz L)rage.
Pri .Vlifliel: Dessau Z Dunaja. — Sehleiiner iz Gornjega Štajerskega. — Sturui z Dunaja. -- Huear iz Novega Mesta. — VViethe Z Dunaja. — Keins.heg iz Rogatca. — Schielin B Dunaja. —
Pri l>aiarsk<>iH dvoru: Koeianeie i/. Trsta. — Morič iz Trbiža. — PolidoroviČ iz Zagreba. —
h JI
Elektropaticno blago.
V ru/nih (.1i*kii.-v:i li i>»tl <»n tii*a»no in pOHtavuo varovane.
Po principu Volta-jevega sklada iu uvaževaje therapeutične učinke na živce izdelujem uložne podplate, hrtitenske plošče itd., katere so se po mnogih skušnjah obnesle prav VSpeSUO pri nn /lili n<»gnli. r«>> iiuili«uili, protiiiHkili l»ole->i■ li. i>rleeii|ajorili s«' l»olexuili v lirbtueui iuok^u in drugih živcih.
Elektropatični uložni podplati, dejani mej nogovioo in čevelj.   Pri naročilu  naj se pove natanko
mera nogi............. 10 mark za par.
Elektropatične čeljustne   plošče......... 6 ( „ „ „
hrbtenske      „     (položene ob sam život) 12 „ „ jedno.
,, želodčne pasioe,       „ „     „ 12 ,, „
Elektropatični životni pasovi „       „ „ 20 „ „ Jeden.
Avgust Wienaii<I v Pforcluijiiiii Cltadcu).
tovarna električnega in elektropatičnega blaga. i-.<••* j o Ne sitsiopiiilii zu veta veeja inesia. (676—2)
najboljšem glasu |
izmej vseh tovarniških izdelkov so
šivalni stroji vseh sistemov |
M. Bollmaim-a, »
na Dunaji, I., Rothenthurmstrasse Nr. 33. v)
J UattanovlJ. 1861. | ^
% Singer-jevi, Greifer-jevi, Howe-jevi stroji, stroji m na valjček in vsake vrste ročni stroji $
firma t<t* vrsie.
po prvotnih iabriškib cenah s Tdetno garancijo tudi za
l>lfl<"*il3L  V Ol>I"oliill. (708—1) Nlf. nuj n« i •?«■■■«» i iu Urino, eoailuik grafih iu frauko.
Uže rabljeni stroji se zamenjajo ali pa popravijo.
J
Izdatelj in odgovorni urednik Makso ArmiČ.
Lastnina in tisk „Národne tiskarne".