51. štev. Poštnlra p'ač,,na v 90(0,1 V Ljubljani, sobota 20. decembra 1924.	Leto	IV.
GLASILO NARODNO • SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredniitvo iu itpruvnlšivo:	Gradišče	št.	7,	kve.
— — ..............."	Telefon	ftev.	77.
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din.
Inseratt se računajo po velikosti. Cene ao II i |T-TT-X ir, I.L v Oglasnem delu. 'TirnuiH II
navedene
Parlament češkoslovaških socljallstov.
Brno, 8. decembra. j
V dneh 6., 7. in 8. decembra se je \ / sil v Brnu z>>or bralsko češkoslovaške socijalistične stranke. Strankinega zbora se je udeležila tudi delegacija Narodno socijalistične stranke pod vodstvom načelnika tov. Ivana Deržiča.
Strankinega zbora se jo udeležilo nad tisoč delegatov. Zbor lahko nazivljamo parlament dela, ker so zakjučki sprejeti na strankinem zboru najdalekosežnej-šega pomena in označujejo smernice za bodoče udejstvovanje.
Otvoritvenega zborovanja so se poleg delegatov in gostov udeležili tudi miti1.-stri Stfibrny, tir. Boneš in dr. Franke. Strankin zbor je otvoril senator br. V. Klofač. Jugoslovanski delegati so bili po pozdravu br. V. Klofača viharno pozdravljeni.
Za predsednika strankinega zbora Je bil izvoljen br. V. Kloiač, za podpredsednike pa poslanka Zeininova, dalje liiedl) Vavroš, dr. Kraicz in Novak.
Po prečitanju brzojavnih pozdravov, Id so došli Stankinemu zboru je bilo sklenjeno odposlati pozdrav prezidentu Masaivku in češkoslovaški sokolski zvezi, ki je ob istem času zborovala v Pra-
tf1-
Zbor je nato izvolil razne komisije, kot veriflkačno in volilno komisijo. Referati se na zboru niso čitali, ker so bili zborovalcem na razpolago v tisku.
Debata o referatih se je vršila naslednji dan, ko so zborovali odsek*. Edino referent blagajnik osrednjega izvrše-valnega odbora poslanec Spatny je podal zanimivo blagajniško poročilo. Poslanec 6patny je ugotovil, da se vsi strankini dohodki iztekajo od prispevkov, strankinih pristašev in od prispevkov, ki jih dajejo od svojih dijet strankini poslanci in senatorji. Stranka nima nobenih tajnih fondov, ampak ima tako čist strankin proračun, da je lahko na vpogled vsakomur. Blagajniško poročilo Je bilo sprejeto z velikim odobravanjem.
Pri volitvah predsednika stranke Jc bil za predsednika zopet izvoljen senator br. V. Klofač. Izid volitev je sprejel zbor z več minut trajajočimi ovacijami br. Klofaču. Za prvega podpredsednika stranke je bil izvoljen minister br. Ji-žtho Stflberny, za drugega podpredsednika poslanka sr. Fr fina Zeminova in za tretjega podpredsednika poslanec br. Tučny. Za volitvijo predsedstva stranko so sc nato izvolili še ostali člani osrednjega izvrševalnega odbora, nakar je predsednik br. Klofač zaključil prvo zborovanje.
Zvečer se je vršila v brnskem narodnem gledališču slavnostna predstava za udeležence strankinega zbora. Pela se je »Pastorka«.
Drugi dan strankinega zbora so zborovale posamezne sekcije in sicer: politična, gospodarsko-socijalna, organizato-rlčna, kulturna in narodnoobrambna. K debatam in sklepom posameznih sekcij se še povrnemo. Za danes prinašamo v posebnem članku izvleček dr. Beneše-vega referata o zunanji politiki. Vse debate v sekcijah so bile stvarno na višku in od delegatov soglasno sprejete.
Zvečer, dne 7. decembra se je vršila v »Stadionu« slavnostna akademija z izbrano umetniškim sporedom.
Višek strankinega zbora je doseglo slavnostno zborovanje, dne 8. decembra.
V okusno dekorirani dvorani brnskega »Stadiona« je pred otvoritvijo zborovanja pevski zbor »Foerster« zapel .»Veno«, nakar je orkester brnskega narodnega gledališča dovršeno odigral Smetanov »Tabor« in »Blanik«.
Zborovanje je otvoril predsednik br. V. Klofač in najprvo pozdravil zastopnike francoske rad. socialistične stranke poslanca Jeana Montignyja, povdar-jajoč velike zasluge francoskega uarodn za osvoboditev češkoslovaškega naroda izpod jarma Oermanstva. Dalje je pozdravil br. V. Klofač zastopnike ruskih socijalnih revolucijonarjev in slovenske -zastopnike sestrske jugoslov. narod-,no socijalistične stranke. Zbor je pozdrav jugoslovanskim narodnim socija-listom sprejel z dvigom raz sedežev im z burnim, dolgo trajajočim aplavzom. Predsednik br. Klofač je nato prečital brzojavni pozdrav prezidenta Masaryka, ki želi strankinemu zboru največ uspeha.
Za pozdrav predsednika br. Klofača se je najprej zahvalil francoski poslanec Montigny, nakar jo govoril imenom NSS tov. podnačelnik Rudolf Juvan, ki je v svojih izvajanjih povdaril sestrske vezi med češkoslovaško socijalistično stranko in Jugoslovansko narodno socijalistično stranico. Pozdrav tov. Juvana je zbor ponovno prekinil z odobravanjem in koncem govora tov. Juvana kar niso mogle prenehati velike ovacije jugoslovanskim delegatom.
Za pozdravnimi govori ostalih gostov je minister br. Stfibrny referiral o sklepih politične sekcije, br. Tučny o sklepih gospodarsko socijalne sekcije in br. Uhlif o sklepih kulturne sekcije. O socijalnih problemih je govoril tudi minister br. dr. Franke
Po navdušenih in bodrilnih besedah predsednika br. V. Klofača je bil zaključen zbor češkoslov. socijalistične stranke s popevanjein narodnih in soci-jalističnih himen.
Jugoslovanska delegacija NSS se je odpeljala iz Brna v Prago, kjer jo pose-tila vodilne faktorje češkoslov. socijalistične stranke predsednika br. V. Klofača, ministra br. Stfibrnyja in dr. Fran-keta, poslanski klub v narodni skupščini in glavna strankina tajništva in gospodarska podjetja.
Kdor je prisostvoval strankinemu zboru bratske češkoslov. socijalistične stranke v Brnu je bil samo znova potrjen v zavesti, da je narodni socijalizem na pohodu in da ni sile, ki bi lahko usta vila od br. Klofača započeti pokret. Ne samo na Češkoslovaškem, ampak tudi v Jugoslaviji in po ostalem slovanskem svetu. Slovanska socijalistična vzajemnost je pred ustanovitvijo. Vstop slovanske socijalistične vzajemnosti v interna cijonalni svet bo pomenil novo dobo v reševanju delavskega vprašanja.
Zaiilta stanovanjskih najemnikov.
Dne 15. decembra se Je vršil >prl Mraku< v Ljubljani sestanek zastopnikov strokovnih organizacij državnih, poštnih in privatnih nameščencev, železničarjev, upokojencev, obrtnikov itd. Na sestanku so je obravnavalo stanovanjsko vprašanje z vidika namere, da naj s 1. januarjem 1925 preneha veljavnost stanovanjskega zakona in da organizacije hišnih posestnikov skušajo z anketami in drugimi sredstvi ustvariti razpoloženje za ukinjenje zaščite stanovanjskih najemnikov in za realizacijo svojih pretiranih zahtev. Na sestanku se je sklenilo oziroma ugotovilo. 1. Obsoja se postopek pri sklicanju in poteku ankete, ki se Je vršila dne 6. decembra pri velikem županu ljubljanskem pod predsedstvom na-folnika oddelka za socijalno politiko, g. dr. Goršiča. Anketa, ki jo bila sklicana z objavljenim namenom »sporazuma«, je dobila izrazito obliko zaščite hišnih lastnikov. 2. Iz postopanja, kakor je bila anketa sklicana, in kakor se je usmerjal njen potek, je očito, da naj bi se bila končala z rezultatom hišne lastnike pod plaščem nekakšnega sporazuma, ki zanje stvarno ne bi bil obvezen, razrešiti vsake obzirnosti napram najemnikom tako glede odpovedi stanovanj in poslovnih lokalov, kot glede poviševanja najemnine. 8. Organizacije z zadovoljstvom
M. CIoEMENTEL francoski minister financ
ugotavljajo, da so razen zastopnikov »Osrednjo zvezo javnih nameščencev in upokojencev« zastopniki vseh drugih organizacij potem, ko so dali primerne izjave, spričo pretiranih predlogov zastopnikov hišnih lastnikov anketo demonstrativno zapustili.
4.	Organizacijo jemljejo z zadovoljstvom v vednost, da se je po anketi na izrednem občnem zboru >Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev« ugotovilo, da njena zastopnika nista imela pooblastila za izjave, ki sla jih dala na anketi, in da se jima je s sklopom občnega zbora zabranilo vsako nadaljnje pogajanje s hišnimi lastniki v imenu Osrednje zveze. 5. Organizacije smatrajo za neobkodno nujnost, da mora sedanji obseg zaščite stanovanjskih najemnikov‘'ostati neokrnjen dotlej, dokler narodna skupščina ne sprejme novega stanovanjskega zakona. 6. Zbrani zastopniki izjavljajo, da bodo organizacije, če bo treba, dajalo svojim članom - stanovanjskim najemnikom ne samo moralno, temveč tudi fizično zaščito. 7. Organizacije bodo v bodoče glede vprašanja zaščite stanovanjskih najemnikov nastopale v vsakem oziru sporazumno in složno. Organizacije svojim članom nujno priporočajo, naj se včlanijo v »Društvo stanovanjskih" najemnikov«.
NaSa politika v češki luži.
Dr. Beneš o zunanji politiki.
Na zboru češkoslovaške Bocijalistič-ne stranke je zunanji minister brat dr. Edvard Beneš predložil referat o zunanji politik. Referat dr. Beneša obsega uvodoma pregled o dosedanjih prizadevanjih in uspehih češkoslovaške zunanje politike tako glede od noša je v napram Madžarski, Poljski in Avstriji, kakor tudi o sklepih v Genovi in o zvezi s Francosko ter o ustvaritvi male antante. Dr. Beneš ugotavlja, da je češkoslovaška socijalistična stranka doslej lahko podpirala češkoslovaško zunanjo politiko, ker se je vodila v duhu in v smislu strankinega programa ter idealov, ki se skladajo obenem tudi z državnimi interesi.
Posebno zanimiva so dr. Benešova izvajanja o Rusiji, vprašanje, ki je tudi za našo državo izredne važnosti. Dr. Be neš pravi med drugim:
Pred vsem se moramo izrekati proti vsaki intervencijonistični politiki proti Rusiji. V militaristične intervencije ne verjamemo, ker je smatramo za pogreb no iz politčnega in programatičnega stališča naše stranke. Nasprotniki smo onim političnim ideologijam, ki zmotno utemeljujejo intervencijo iz bojazni pred socijalno revolucijo, ali pa s povdarkom na slovanske interese. Z vsako intervencijo v Rusiji bi škodovali le lastni državi.
Odločni nasprotnik smo boljševizmu, ;na eni strani vsled njegove pogrečne socijalistične doktrine in na drugi strani vsled njegovih nasilnih političnih metod, ki gazijo načela svetovne demokracije.
Naziranja smo, da je mogoča pomoč Rusiji in spremenitev njenega današnjega položaja le z dolgotrajnim tor sistematičnim delom. Rešitev Rusije je v Rusiji sami. Naša dolžnost in dolžnost cele Evrope je, pomagati ruskemu narodu s pametno politiko predvsem v gospodarskem oziru. Gospodarskim vezem bi polagoma sledile politične vezi. S tem br postala Rusija dostopna Evropi iu Evropa Rusiji. Seveda bo pa Rusija deležna naše gospodarske podpore le, če bo izvedla gotove spremembe v njeni notranji in zunanji politiki. Z zvezo z Evropo bo gotovo primorana sovjetska Rusija, da se vsaj korakoma približa elementarnim načelom evropske politike in demokracije. To bi pa pomenilo že korak h končnoveljavni rekonstrukciji Rusije. Naravno je, da pa navzlic gospodarski.! in političnim vezem z Rusijo, odločno odklanjamo vsako vmešavanje sovjetske vlade in tretje internacijonale v naše notranje zadeve.
Dr. Beneš je naziranja, da je «e pri šel trenutek, ko je nujno potrebno, da so i sovjetsko Rusijo navežejo diplomatski stiki. Politično razmerje do Rusije je izraženo v formuli, da se želi ustvariti * Rusijo isto razmerje, kot obstoja z Jugoslavijo in Francijo.
Dalje se dr. Beneš v svojem referatu zavzema za naj čistejšo politiko demokracije in za slovansko politiko. Slovansko politiko se izvaja lahko predvsem v kulturnem smislu.
Referat dr. Beneša je izval ne samo na kongresu češkoslovaške socijalistične stranke, ampak v vsej evropski politični javnosti veliko pozornost. Posebno se je komentirala izjava dr. Beneša, da je Češkoslovaška za takojšnje priznanje sovjetske Rusije.
Praga, 16. decembra.
Naši vlndinovci v svoji teroristični politiki se dosledno poslužujejo dveh gest. Ena gesta je, da proglašajo vse svoje politične nasprotnike za protidr-žavne elemnte in eksponente boljševiške propagande, sebe pa za državotvorce, ki ščitijo edinstvo države in dinastijo; drugo pa je, da se vedno bijejo nn prsi, češ, da ni na svetu boljših demokratov in večjih svobodoljubov kakor so ljudje sedanjega Pašič-Pribičevičevega režima. S tema gestama nastopajo tudi v češki javnosti in po svojih eksponentih preplavljajo češkoslovaški tisk s članki, skozi katera se vleče ta tendenca kakor nilska kača. Pri tem jih mora podpirati tudi diplomatični zastopnik, ki pritiska na češkoslovaški tisk, da priobčuje vsiljena jim poročila o naših političnih razmerah, oziroma da ne smejo priobčevati nobenih poročil, ki bi bila neugodna za beograjsko vlado.
Zgodilo se je, da je beograjska vlada pritisnila na češkoslovaško poslaništvo v Beogradu zaradi stvarnih člankov o Jugoslovanskih političnih razmerah, ki sta jih priobčila »Češke Slovo« in »Tribuna«. Češki zunanji politični urad je moral naprositi omenjena časopisa, da naj več ne priobčujeta iz vnanjepolitičnih razlogov nobenih člankov, ki bi obsegala kakršnokoli kritiko beograjske vlade.
Pretečene dni se je zgodil sličen di-plomatičen korak o priliki protestnega zborovanja jugoslovanskih visokošolcev v Pragi zoper upokojitev zagrebških vse-učiliških profesorjev zaradi njihovega političnega prepričanja. Praška policija
je prepovedala to zborovanje. Razume se, da je bila svobodoljubna češka javnost osupnjena nad tem korakom praSke policije, ki je morala ta svoj korak pred javnostjo opravičiti. Opravičila ga Je s tem, da je tako prepoved zahtevalo naše praško poslaništvo.
Zadnja politična preganjanja d/. Pribičeviča in njegovih zaveznikov so češkoslovaški javnosti odprla oči. Sprevidela je, da sedanja P-P vlada predstavlja vresnici najhujšo reakcijo in zanikanje prave demokracije.
Češkoslovaški tisk, ki je z uajvečjim zanimanjem sledil razvoju političnih dogodkov pod vlado Davidovičevo in J« ob koncu njegove akcije skoraj soglasno z obžalovanjem ugotovil neuspeh njegove politike, je začel zelo skeptično motriti politiko sedanje vlade. Skoraj val listi v Češkoslovaški so zavzeli taktno, toda odklonilno stališče proti politiki sedanje vlade. Celo glasilo češkoslovaške vlade »Prager Presse« je prinesla izpod peresa zunanjega političnega pisatelja Hermana Wendla stvaren članek, ki je ostra obsodba sedanje Pašič-Pribičevide-ve vlade. Wendel napoveduje neuspeh te politike, ki mora privesti le do popolnega poloma in razsula, ne pa do sporazuma.
Ako pripomnimo, da so viso&ošolu vseh češkoslovaških univerz sklenili protest zoper kršenje akademske svobode na jugoslovanskih vseučiliščih * strani vladnih organov, je menda s tem dovolj povedano, kake odmeve je izzvala »državotvorna« politika sedanje beograjske vlade v zavezniški Češkoslovaški.
Socijalna zakonodaja.
Pravilnik o zaupnikih delavcev in nameščencev v industrijskih in rudarskih podjetjih.
Po priobčitvi izvlečka zakona o zaščiti delavcev, smo obljubili, da prinesemo tudi pravilnike k temu zakonu, kar s tem izpopolnjujemo.
1. V industrijskih in rudarskih podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev, imajo lahko v njih zaposleni delavci in nameščenci svoje specijalne >ji upnike, kot posredovalce med njimi in njihovimi delodajalci.
2. Naloge zaupnikov delavcev s o
1. da delujejo za zaščito gospodarskih, socijalnih in kulturnih interesov delavcev in nameščencev,
2. da vplivajo na vzdrževanje dobrih odnošajev med delavci in delodajalci,
3. da sodelujejo pri pripraljanju ln izdelovanju kolektivnih delovnih pogodb med delojemalci in delodajalci,
4. da skrbe. da se delodajalci in delavci strogo drže vseh kolektivnih pogodb in individualnih delovnih pogodb,
5. da posredujejo med delavci in delodajalci v sporih, ki izvirajo iz delavnega razmerja, zlasti pa v onih, ki se j tičejo mezd (plač), da se taki spori poravnajo izlepa, kjer se jim to ne bi posrečilo in kjer bi radi tega pretila stavka, zahtevajo zaupniki posredovanje državnih pristojnih oblastev (inšpekcije dela),
6. da posredujejo pri določanju akordnih tarif, povprečnih in minimalnih zaslužkov, v kolikor niso reguliram s kolektivnimi pogodbami, ob sodelovanju delavskih strokovnih organizacij ln delodajalcev, istotako posredujejo prt deljenju akordnega dela,
7. da stremijo za tem, da se strogo uporabljajo vse odredbe, ki jih predpisujejo zakonodajna in administrativna oblastva za zaščito delavcev glede delovnega časa, zdravja, življenja in socijal-nega zavarovanja, kakor tudi za tem, da obveščajo in podpirajo pristojna nadzorna oblastva v vseh vprašanjih, ki se tičejo uporabljanja veljavnega zakono-dajstva o zaščiti delavcev,
8. da stremijo za tem, da se v podjetjih vzdržuje red in disciplina,
6. da podpirajo delavce in delodajalce z nasveti ob izstopu iz dela, ali od-pustev delavcev iz obrata in stremijo za tem, da se izvestni spori, ki so v zvezi s tem, poravnajo z lepa,
10.	da sodelujejo po možnosti pri upravi raznih' delavskih humanitarnih
naprav (zadrugah raznih vrst, raznih društev za medsebojno podpiranje itd.)
3.	Število delavskih zaupnikov se ravna po številu delavcev, ki so zaposle-
ni v dotičnem podjetju. Število smo Be priobčili ob priliki priobčenja izvlečka zakona o zaščiti delavcev.
4.	Volitve zaupnikov delavcev se vrSe enkrat na leto, po preteku katerega ae stari člani lahko zopet izvolijo. Koncem vsakega koledarskega leta se morajo izvršiti nove volitve delavskih zaupnikov za prihodnje koledarsko leto. Ce bi se te volitve pravočasno ne izvršile, ostanejo dotedanji zaupniki v svoji funkciji največ tri mesece po preteku starega koledarskega leta. Po tem roku izgubijo pravico izvrševanja njih dosedanje funkcije, dokler se ne izvrše nove volitve zaupnikov.
V novih industrijskih in rudarskih podjetjih se morajo izvršiti volitve delavskih zaupnikov najkasneje v treh me-, secih od dneva, ko je začelo podjetje obratovati.
V vseh ostalih podjetjih prednje vrste se morajo izvršiti volitve delavskih zaupnikov najkasneje v Gtednih, ko je bil pravilnik objavljen v »Službenih No-vinah«.	<.
5. Pred koncem koledarskega leta prestane mandat delavskih zaupnikov še:
a) s smrtjo, b) s prostovoljno odpovedjo, c) z izgubo državljnskili pravic po polnoveljavni sodni odločbi, d) z izsto pom iz podjetja, e) zbog težke kršitve dolžnosti, odnosno prekoračitve področja ako je s tem nastala nevarnost za Življenje, zdravje in druge važne interese zaposlenih delavcev ali samega podjetja.
6. Aktivno volilno pravico imajo vsi delavci in nameščenci obojega spola, ki so zaposleni v podjetju najmanj 1 mesee pred glasovanjem in ki so dovršili 18. leto starosti ter so državljani kraljevine SHS.
KINO MATICA
Bartolomelskanot
Razkošna historijska drama v 6 dejanjih 18.
19.
30. XII. Prednasnanllo t
MIA NAV
V svojem najnovejšem filmu,
Pasivno volilno pravico imajo vse zgoraj navedene osebe, ki so polnoletne, pismene, ki uživajo vse državljanske pravice, ki so neoporečnega vedenja in ne priznavajo načela o nasilni izpre membi obstoječega družabnega reda.
Nadaljna poglavja predpisujejo način volitev za izvolitev zaupnikov. Predvideni so posebni volilni odbori. Sestaviti je posebne imenike zaposlenih, vo-
lilni proglas, v katerem je navesti dan, uro in kraj volitev, Število zaupnikov, ki jih je voliti itd. Volitve se vrše po proporčnem volilnem sistemu. Tem predpisom slede podrobna navodila o postopanju pri volilnem aktu, na kar sledijo predpis o poslovanju nadzornih, zaupnikov, o čemur nadaljevanje prihodnjič.
Politični pregled.
DRŽAVNI ODBOR.
je 15. decembra določil imenik voliš,''. Od tega dne dalje se lahko vlagajo kandidatne liste in sicer do 14. januarju. Slovenska ljudska stranka je vložila kandidatne liste že pred 15. decembrom, to je pred razglasom volišč. Imenik voKšč je dobila SLS od svojega člana v državnem odboru. Demokratsko časopisje trdi, da je vložitev SLS kandidatnih lvt nepravilna, če so tudi potrjene od sodišča. —
T" SAMOSTOJNI DEMOKRATI
so vložiil kandidatno listo za ljubljansko oblast. Kot nosilec liste fungira dr. Gregor Žerjav. V srezu Črnomelj in Novo mesto kandidira radikal dr. Niko Zupanič. Ravnotako kandidira v dveh srezih dr. Albert Kramer in sicer v Logatcu in Kranju. Radikal dr. Ivan Sajovic se je zadovljil, da propade v enem samem srezu in sicer v Kočevju. V mariborski oblasti vstrajajo samostojni demokrati na kandidaturi dr. Pivka kot nosilca liste. Radikali so proglasili samostojno listo z dr. Ravnikom na čelu. Vendar pa samostojni demokrati pričakujejo, da se bodo radikali priključili dr. Pivkov! kandidaturi. Seveda je pa to samo pvi čakovanje, ki ima malo izgleda na uresničenje. V splošnem se opaža, da stoji takozvani nacijonalni blok v Sloveniji na zelo slabih nogah. Odkritosrčno sta se mu pridužila poleg samostojnih demokratov le dr. Sajovic in dr. Zupanič, politika, katerih se celo lastni pristaši fz-ogibajo. Nacijonalni blok tudi ni nič pridobil z uskoštvoin odžaganih samostojnih kmetov v mariborski oblasti. Kot svojčas Nachtigall in Koren nista koristila radikalom, tako tudi sedaj posa-
mezni užaljeni politki samostojnih kmetov nacijonalnemu bloku ne bodo. In naj potem tudi izdajajo list z dr. Žerjavovim denarjem. —
ZA LJUBLJANSKI VOLILNI OKRAJ
so postavili demokrati zn kandidata tajnika trgov, zbornice Mohoriča. Namestnika še nimajo. Ponujajo ga radikalom, ki pa namestništ. mesta nočejo sprejeti. Radikali še niso pozabili, kako je dr. Ravnihar pri zadnjih volitvah »nado mestovak prof. Keisnerja in kako je demokratska stranka nežetiirano snedla dano besedo. —
NE SAMO V SLOVENIJI,
ampak tudi v drugih pokrajinah se radikali otresajo samostojnih demokratov. Povsod so jim le v napotje. Tako je hotel sam. demokrat kandidirati v Dalmaciji, a mu je prevzel kandidaturo Ljuba Jovanovič. V radikalnem klubu stopa zopet v ospredje Jovanovičeva politična koncepcija.
SOCIALISTIČNE STRANKE
bodo po krivdi socijalnih demokratov in komunistov nastopile pri volitvah vsaka zase. Tudi Bernotovci pripravljajo lastne kandidatne liste. Socijalni demokrati so določili za nosilca liste v ljubljanski oblasti Mlinarja. Za mariborsko oblast se vrši boj, ker Mariborčani nočejo slišati o kandidaturi dr. Koruna, kateremu očitajo, da ni socijalist. Kakšen bo razplet tega notranje strankinega boja se pokaže prihodnji teden. Socijalni demokrati kot komunisti nimajo nobenega izgleda, da dobe v Sloveniji mandat. Hočejo pač samostojno nastopiti in samostojno — propasti.
Beležke.
Po drugih državah.
ftpijonažtt.
Špijonaža, ki so jo uvedli samostojni demokrati v prvi volilni etapi jim nt prav nič pomagala. Špijon je bil znan, vendar se ga ni nihče izogibal in v njegovi prisotnosti tudi ne ženiral povedati odkrito besedo, ki je danes vsakemu pravemu Jugoslovanu zlasti pa Slovencu vedno na jeziku: proč z lažidemokraci-jol V bodoče pa ta špijon ne bo več špi-joniral, ker ga bodo že po sedanjem zagotovilu njegovi lastni pristaši — odžagali. — K stvari sami pa se najbrž še povrnemo ob času, ki bo za to prikladen.
Milo za drago.
Nekateri demokratski tiči strašijo svoje politične nasprotnike, zlasti pa pristaše NSS s strašilom svoje moči.
Tega pa se danes nihče ne boji in je tako tudi prav. Ta bi bila lepa, da srednjeevropejski ljudje v 20. stolotju ne bi smeli misliti z lastnimi možgani in delati tako, kakor jim narekuje razum. — Vsem takim prenapetežem, ki bi še evnetuelno mislili na kako zlorabo vladne moči, povemo kar na ves glas, da imamo tudi mi NSS tako orožje v rokah, ki bo zaleglo, ki bo vračalo milo za dragOj S tem lahko računajo prav tako, kakor z železno disciplino v naši stranki. — Kdor bo tedaj sprožil
prvi stre), bo nosil odgovornost za vse, kar pride. — Sicer pa vemo do kam sega moč gotovih gospodov in koliko jim verjamejo gotovi krogi, ki so postali zaradi bridkih izkušenj že silno oprezni in ne gredo drugič na led. — Pa to samo mimogrede poleg našega krepkega povdarka, da bomo za vsako najmaujše zlo na kakega našega pristaša brez obzirno takoj vrnili milo za drago in kvi-tirali vsak udarec s protiudarcem, ki bo zadel v živo.
Beganje javnosti.
Beganje javnosti se je pričelo. Jutro poroča o nekem shodu '>Nacijo-nalnega bloka« (ki ga ni) sledeče: »Shoda so se udeležili zastopniki vseh stanov in pristaši raznih narodnih političnih organizacij. Soglasno so sklenili, da gredo pri skupščinskih volitvah v boj za »narodni blok«. - Prihodnjič naj »Jutro« pove točno, saj se šteje za najbolj informiran list, kdo je dotične zastopnike pooblastil in poslal na shod, kajti zastopnik mora imeti pooblastilo. Imenuje pa naj tudi imena onih zborovalcev drugih narodnih političnih organizacij, ki so v nacijonal-nem bloku. Drugače '.1111™ tega nihče ne verjame.
A. JOFFE
novo imenovani poslanik sovjetske Pat sije na Dunaju. Dunajski tisk piše ^ Joffeju, da ima ualogo, vršiti boljŠov 1-ško propagando v Srednji Evropi, predvsem v Češhoslovaški, Jugoslaviji in ha Madžarskem. Joffe sam demantija vesti dunajskega tiska in obljubuje korektno obnašanje. Joffe j» bil prnje poslanik v Berlinu.
AVSTRIJA.
V avstrijskem parlamentu se širijo vesli, da namerava demisijonirati Ra-mekova vlada. Vzrok demisije bi naj In1, da vlada ni dosegla sporazuma z opozicijo in da vlada ne more ugoditi vedno glasnejšim zahtevam javnih nameščencev po zboljšanju gmotnega položaja. — Trgovslco-pogodbena pogajanja z Jugoslavijo so se odložila preko božičnih praznikov. Pojavile so se razne težkoče, katere bi naj bile tekom teh dni odstranjene.
VSTAJA V ALBANIJI.
Proti dosedanjemu predsedniku albanske vlade Fan Noliju je bivši predsednik vlade Ahmed Zogna organiziral oborožen odpor. Ozadje vstaškega gibanja je agrano vprašanje. Albanija je danes najbolj reakcijonarna država na svetu. Par družin ima vse bogastvo, do-čim narod strada. Vstaši imajo uspeh m je celo Tirana v nevarnosti, da pade v njihove roke.
CANKOV PREI) PADCEM.
Odpor proti bolgarski vladi Cankova je vedno večji. Demokrati in radikali zavzemajo vedno ostrejšo opozicijo proti Cankovu, tako da je pričakovati njegov padec. Akcijo proti vladi podpirajo tudi socijalni demokrati. — Komunisti so Izvršili v Sofiji atentat proti državnemu pravdniku Dunčevu, ki je bil smrtno nevarno ranjen.
FRANCIJA.
Opozicijonalno časopisje piše, da Je Herriot obolel in da bo moral na več-
tedenski dopust. Pri tej priliki se že piše o namestniku Herriota, ki bi naj b»! zbornični predsednik Painlevčs.
NEMČIJA.
Marksova vlada je demisijonirala. Novi državni zbor bo sklican k prvemu zasedanju dne 5. januarja. Takrat se bo predstavila novemu parlamentu tudi nova vlada. Državni predsednik bo skoraj gotovo najprej poveril Stresemana s sestavo nove vlade. Vendar pa izgledi Stressemana za sestavo meščanskega bloka niso najbolj solnčni. Tudi ljudska stranku ni naklonjena Stressemanu. Vsaka vlada v Nemčiji, ki ne bo imfcla podpore socijalnih demokratov za seboj, nima mnogo izgledov na dolgotrajno in uspešno udejstvovanje. Socijalni demokrati si vsled vladajočih razmer v Nemčiji nič kaj ne žele, prevzeti vladne posle v svoje roke. Socijalni demokratfi so pripravljeni še čakati na boljše čase.
AMERIKA PROTI SOVJETSKI RUSIJI.
Amerikansko časopisje je pričelo naj-ostrejšo kampanjo proti priznanju sovjetske Rusije s strani Zedinjenih držav. Amerikanska javnost pričakuje, da bodo današnje nevzdržne politične in gospodarske razmere v Rusiji prav kmalu primorale sovjetsko vlado, da odstopi.
ANGLIJA.
V spodnji zbornici je minister za zunanje zadeve Chamberlain izjavil, da bo njegova vlada podpirala delovanje zveze narodov. S to izjavo je sedanja angleška vlada izrekla zaupnico Macdonaldn za njegovo uspešno sodelovanje v Zvezi narodov v času, ko je bil še ministrski predsednik. Delavska stranka je stavila spodnji zbornici predlog, da se izreče vladi nezaupnico, radi njenega nastopa egipčanskem sporu. Predlog je bil odklonjen z večino glasov.
PORAZ SPANCEV.
Špancem se vedno slabše godi v Maroku. Uporniki so vedno močnejši, ker prihajajo v njihove vrste čete, ki so bile doslej na razpolago Špancem. Položaj izsiljuje možnost, da bodo morali Spanci evakuirati Maroko. Uporniki že obstreljujejo pristanišče Martin, kjer so dosedaj Španci izkrcavali svoje čete. Dogodke v španskem Maroku s paznostjo motri Francija in Italija. Obe državi sta pripravljeni v slučaju španske kapitulacije poseči vmes in iztrgati gotove pokrajine upornikom iz rok in jih proglasiti za svoje interesne sfere.
Iz stranke.
Zbor zaupnikov NSS se je vršil v nedeljo, dne 14. decembra ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Zbor zaupnikov je bil polnoštevilno obiskan. Zbor je vodil tovariš podna-Čelnik Rudolf Juvan. Referiral je o polltič-nom položaju in o nastopu NSS pri skupščinskih volitvah tov. Franjo Rupnik. Refe-rat tov. Rupnika je zbor zaupnikov soglasno odobril in je bilo sklenjeno, da se stopi v stike a SKS glede skupnega nastopa pri skupščinskih volitvah v ljubljanski in mariborski oblasti. Končnoveljavno sklepa o eventuelnem kompromisu s SKS izvrševalnl odbor stranke, ki je v to svrho sklican za nedeljo, dne 21. decembra. Zbor zaupnikov NSS je sprejel tudi resolucijo, ki se glasi: »V slučaju najmanjših persekucij napram našim pristašem od strani vladnega bloka, napravi NSS primerno korake v vseh korporacijah, kjer ima svoje mandatarje. Za
vse krajevne organizacije in za sleheniegu pristaša NSS je ta sklep brezpogojno obve-* zen in so morajb tozadevna navodila, ki naj jih takoj izda načelstvo, striktno in takoj izvršiti.« — Zbor zaupnikov je bil zaključen ob eni uri popoldne ob največjem navdušenju in soglasju vseh navzočih zaupnikov.
Izvrševalni odbor NSS. Načelstvo NSS sklicuje v smislu sklepa /.»upniškega zbora sejo izvrševalnega odbora, ki sc vrSl v no-deljo, dne 21. doc. 1924 v Ljubljani, Narodni dom, pritličje. Na dnevnem redu so sklepi zadnjega zaupniškega zbora. 35 ozirom na izredno važnost seje, je dolinost slehernega člana izvrševalnega odbora, da so seje udeleli. Se enkrat: vsi in točno! Maribor.
Celjska krajevna organizacija ima kakor znano počenSi od posledjega občnega zbora, ki se je vršil dne 15. novembra 1924 redne članske sestanke v dvorani hotela Balkan.
Ti sestanki so bili dosedaj redno dobro obiskani in so pokazali kako primeren in upravičen je bil sklep sedanjega novega odbora organizacije, da je te članske sestanke vpeljal. Pri sestankih se vrše razna predavanja, razgovorimo se o potrebah krajevne organizacije, o željah tovarišev ter se vsakokrat kaj umestnega sklene. Razun tega se pri tej priliki tovariši pobližje spoznajo in so baS ti članski sestanki mnogo pripomogli tudi do tega, da se je število naših vrst izdatno pomnožilo. Marljivi odbor naj deluje započeto delo v tej smeri i naprej, za kar mu bode članstvo vedno hvaležno. Pri poslednjem sobotnem članskem sestanku so poročali tovariši funkcijonarji v zadevi predpriprav za bodočo volitve v narodno skupščino. Sestanek je bil prav dobro obiskan in so se storili pri istem važni sklepi v prospeh organizacije.
Celjska krajevna organizacija. Vse cenj. tovariše opozarjamo, da bode cirkulirala v prihodnjih dneh nabiralna pola, da ae pobere članarina, strankin davek ter prispevki za volilni in časnikarski fond. Tovariši so naprošeni, da blagajnikovega odposlanca — tovariša podpirajo pri tem delu tako, da bomo tozadevno i v Celju zopet enkrat zadostili svojim dolžnostim v polni meri ter odrajtalf strankinemu vodstvu v Ljubljani one dolfoe zneske, ki' mu gredo in ki jih baš sedaj v volilni dobi podvojeno potrebuje. Upamo, da tozadevno ne bode vzroka za kake pritožbe na nobeno stran.
Strokovni vestnik.
D«|avei in volitve.
Stojimo pred skupščinskimi volitvami 1» opazujemo mrzlično delo vseh strank, kt s* pripravljajo za boje, ki naj jim prinesejo mandate. Mi delavci, ki posvečamo navadno vso pažnjo in ves svoj prosti čas strokovnemu gibanju, pa moramo spregovoriti tudi k volitvam nekaj besed, ker smo na njih najbolj zainteresirani.
Ce pogledamo delo vseh dosedanjih meščanskih vlad, si moramo priznati, da nismo imeli nič od njih. Za vsako drobtino, ki smo jo hoteli dobiti, smo se morali boriti z vsemi močmi in še nismo nič dosegli. Sieer imamu o zaščiti delavcev, ki pa je mrtev, ker ga nihče ne vpošteva in se no ravna po njem. Zato imamo veliko brezposelnost, male plače, neznosno draginjo, »mo preg*-njani, tepeni — tlačani smo.
Sedaj pred volitvami se nam zdi potrebno napravit to bilanco. Ugotovili smo, da imamo velik minus. Zato pa moramo Iti dalje in se vprašati, kako bo v bodoče. Bomo li izročili še naše zastopstvo onim, ki nas poznajo samo ob volitvah ali bomo zaupali onemu, ki nam je ob vsakem času dostopen in pozua naše težnje tor nudi garancijo dobrega zastopstva. Odločitev ni težka.
Zadnje volitve niso delavcem prinesle nobenega zastopnika, ker smo delavci zaupali vsakomur, ki je imel za nas nekaj sladkih besed. Na slepo srečo smo volili in Izvolili ravno take, ki ne zaslužijo našega zaupanja. Izkušnje so nas mnogo naučile in zato moramo trezno premisliti, da ne bo pozneje zopet Škripanja z zobmi. Trezno in resno moramo premisliti, komu poverimo zastopstvo pri bodočih volitvah.
Jasno je, da volimo samo delavske zastopnike, take, ki nas poznajo vsikdor, ne samo ob času volitev. Naša želja je, da vidimo pri teh volitvah združene socijaliste, da bo naše zastopstvo v parlamentu čim jačje.
Narodno-socijalua strokovna organizacija ima veliko število svojih članov. Vsi ti so mojega mnenja, da moramo voliti le tako, kakor nam narekujejo naše delavske potrebe. Ce širimo svoj krog ob vsaki priliki, če se udejstvujemo vedno in povsod pri or-ganizatoričnem delu, moramo tudi ob volitvah biti možje na svojem mestu in storiti svojo dolžnost. Veliko je sieer nereše-
Kaj je socijalizem?
(Iz dr. M. Rostoharjeve knjige >Socijalizem<.)
Izraba teh prirodnih virov po najnovejšili tehničnih metodah nam d& podlago za brezprimemi razvoj produkcije.'"1
Višja produktivnost dela je zavisna predvsem od zvišanja izobrazbe in kulture mas prebivalstva.
Gospodarsko izboljšanje zavisi od višje discipline delavcev, od večje spretnosti, produktivnosti ter intenzivnosti dela in njegove
boljše organizacije.'7
Naučiti se, kako je treba delati — ta problem bi morala predložiti sovjetska avtoriteta ljudstvu v vsem njegovem obsegu.118
11.	Značaj sovjetske organizacije.
Socialistični značaj sovjetske demokracije — namreč proletarske demokracije — obstoji prvič v tem, da so volilci delavske in izkoriščane mase — da je buržuazija izključena. Drugič v tem, da so vse birokratične formalnosti in omejitve volitev odpravljene — da .mase same odločajo o volilnem redu in času, in sicer s popolno svobodo glasovanja.
Tretjič v tem, d« tvori najboljša organizacija prednjo četo delavcev — industrijskega proletarijata, — ki vodi izkoriščane sloje, jih vabi k aktivni udeležbi v političnem življenju, jih politično uri po lastnih izkušnjah, da je s tem storjen pivi korak, da se pridobi vse prebivalstvo. To je sistem sovjetov kot tipa proletarske demokracije.” Naš cilj je, da pripravimo vsakega člana revnih slojev do tega, da se praktično udeležuje uprave, da vsak delavec svobodno vrši svoje obveznosti. Prehod k temu cilju je težak, toda le ta prehod iamči za definitivno uresničenje socijalizma."10
,0 Buharin, str. 28.
47 Buharin, n. o- m.
** Buharin, str. 29.
“ Buharin, str. 40.
100 Lenin, str. 44.
Nobene velike revolucije in zlasti šocijalne revolucije, tudi ?e bi ne bilo vojne, si ni mogoče misliti brez notranje vojne.10’
To historično izkušnjo vseh revolucij, ves historični — gospodarski in politični — nauk je strnil Marks v svojo kratko, ostro, točno in živo formulo — iktatura proletarijata. Sovjetska vlada ni nič drugega kot organizirana forma diktature proletarijata, diktatura naprednega sloja, ki se je prebudil k novi dmokraciji, k neodvisni udeležbi pri upravljanju države desetih milijonov izkoriščanih delavcev, ki kažejo iz svoje izkušnje, da je disciplinirana in razredno zavedna prednja četa proletarijata njihov najzanesljivejši vodnik.108
Če že nismo socijalisti, moramo priznati potrebo države, namreč kar se tiče prehoda od kapitalizma k socijalizmu.
Individuelna diktatura, t. j. podrejenje volje tisočev pod voljo enega, če so udeleženci pri skupnem delu idejno zavedni in disciplinirani, je podobna mirnemu vodstvu dirigenta in orkestru; lahko pa nastopi akutna forma diktature — če ni idejne discipline in zavednosti.
V vsakem primeru pa bo popolno podrejenje posamezne volje absvlutno potrebno za uspeh dela. ki je organizirano po načinu strojne industrije.10-1
Vzorne komune bi morale rabiti in bodo rabile v svrho izurje-nja, pouka in vzpodbude zaostalih komun ... Najodličnejše komune bodo takoj odškodovane s skrajšanjem delavnega dneva, z zvišanjem mezd, s podelitvijo mnogih kulturnih in historičnih privilegijev itd.10*
12.	Produkivuost in proletarska diktatura.
Resolucija moskovskega kongresa sovjetov zagovarja kot najvažnejšo nalogo za enkrat osnovanje izvrševalne organizacije in višje discipline (str. 83). Toda, da zahteva nujno uresničenje silo, in sicer
1111 Lenin, str. 34. >0* Lenin, str. 85. "" Lenin, str. 59. Lenin, str. 81.
silo v obliki diktature, to ni splošno obrazloženo. In vendar bi bil* največja blaznost in absurden oportunizem, misliti, da je prehod od kapitalizma k socijalizmu mogoč brez sile in diktature.1®*
Ni težko uvideti, da je tekom prehoda od kapitalizma k aocija-lizmu diktatura potrebna iz dveh glavnih razlogov ali v dveh glavnih smereh. Prvič ni mogoče premagati in uničiti kapitalizma brez neusmiljenega pobijanja odpora izkoriščevalcev, ki ne morejo biti hipno oropani svojega bogastva, svojih ugodnosti in svojega znanja in ki bodo skušali razbiti /osovraženo (pri njih) avtoriteto ravnih (proletarijata).
13.	Ugotovitev najpravib»ej|ših metod dela.
Sovjetska republika mora prevzeti dragocene znanstvene in tehniške napredke na tem polju.
Možnost socijalizma bo odločil naš uspeh pri kombinaciji sovjetske vlade in sovjetske organizacije uprave z najnovejšimi naprednimi uredbami kapitalizma. Uvesti moramo v Rusiji študij in nauk Taylorovega sistema in njegove sistematične preizkušnje in uredbe,106
Medtem, ko bomo delali za zvišanje produktivnosti dela, e« moramo obenem ozirati na posebnosti prehodne dobe od kapitalizma k socijalizmu, ki zahtevajo na eni strani, da položimo temelje sta socijalistično organizacijo v tekmovanju, na drugi strani pa uporabo (diktature) sile, tako da ne bo geslo diktature proletarijata oslabljeno zaradi preveč mirne socijalistične vlade.’07
Vsaka tovarna, vsaka vas je produktivna in konsumna komuna, ki je upravičena in dolžna, uvesti splošna sovjetska pravila po svojem načinu in rešiti problem računovodstva pri produkciji in razdeljevanju.10"
_____________ ’	I
103 Lenin, str. 84.	.	r
10* Lenin, str. 29.
101 Lenin, n. o. m.	i
,0* Lenin, str. 30.
nib strokovnih vprašanj, mnogo imamo sicer drugega posla, a sedaj nam mora biti najnujnejši posel: volitve. Ne sme nam biti vseeno, kdo nas bo zastopal. Zahtevati moramo, da nas zastopajo naši možje. Zato vsi na delo, pomnožujmo svoje vrste, da ne ostanemo delavci v parlamentu brez zastopstva. — Pravi delavski zastopnik pa bodo naši, ker naši možje ne poznajo osebnih koristi in niso demagogi.
Fantje! Ne rok križem, temveč nu delo! Na agitacijo od moža do moža za ono listo, ki bo naša! Člani narodno-socijalne strokovne zveze moramo pri teh volitvah nu-stopiti le tako, kot bodo volili pristaši Narodno socijalistične stranke! Vsaka druga delavska lista bo lista demagogov, ki varajo ljudstvo, katerim ni za koristi delavstva, zato tudi niso pristopili v enotno fronto, ki so jo zahtevali narodni soeijalisli. Ti voditelji se boje kontrole — se boje, da bi Jim kdo gledal v karte. Ribariti hočejo v kalnem.
Kdor je odklodil enotno delavsko fronto, ta ne zasluži naših delavskih glasov. In na-
rodni socijalisti jo ne odklanjajo — ampak jo zahtevajo. — Proč s fantastičnimi programi, delavstvo zahteva kruha in pomoči! Ko bo nasičeno in zadovoljno, potem pa pridite s takimi strankarskimi programi. —ik.
St. Pavel. Tukajšnja podružnica NSSZ sklicuje za v nedeljo 21. t. m. ob S), uri dopoldne občni zbor podružnice. Na občnem zboru poroča strokovni tajnik iz Ljubljane. Prosimo vse brate in sestre, da se občnega /.bora polnoštevilno udeleže.
Kočevje. V zadnjem času je tukajšnji rudnik zopet odpustil nad 50 delavcev in tako povečal na zimo število brezposelnih. Slišimo, da sledijo v najkrajšem še drugi odpusti in da podjetje sploh preneha z obratovanjem. Kakor vidte, se nam obeta lepa prihodnjost, pri vsem tem pa je najlepše to, da se ravno rudarskemu stanu delajo ovire pri izselitvi v tujino.
Litija. Podružnica NSSZ v Litiji javlja bratom in sestram odbornikom, da se vrši v nedeljo 21. t. m. ob 3. uri popoldne seja, na katero pride zastopnik centrale. Več v vabilih.
Mladinski vestnik.
»Bratatvo-~Zagorje«, prirodi na >Silve-ntrov večor-- veliko plesno veselico, spojeno s koncertom znanega orkestra — g. A. Korošca, srečolovom, šaljivo pošto itd. Pri prireditvi sodeluje br. M. Kragelj z imitacijami svojih pesmi in s komičnimi prizori na kar opozarjamo vsa bratska društva, vse članstvo »Bratstva«, NSS in NSSZ v Zagorju In vso prijatelje delavske mladine. Veselica so vrši v kavarni br. Zafuta (pri Millerju) ob 7. uri zvečer. — Odbor.
»Bratstvo— Zagorje« priredi sestanek vseh Članov v torek 23. dec. 1924, ob ti. urt zvečer v društvenem lokalu. Opozarjamo vsa članstvo, da se sestanka sigurno vsi točne udeleže. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika o seji zastopstva NSM, 2. Silvestrova prereditev, poroča načelnik prired. odseka br. J. Kovač, 8. Smernice za bodoče delovanje, i. Slučajnosti. Vska brat in sestra naj agitira, da se sestanka vsi udeleže. Bratje zavedajte se, da ste člani del. mladine, katera potrebuje kulturo — naobrazbe.
— Pri prireditvi izobr. društva »Bratovo« r Zagorju na Silvestrov večer v kavarni br. Zafuta svira orkester g. A. Korošca mod drugim sledeče komade:	1. E.
Štole: Upotnlnka na Ldzne Bttohrad«, koračnica. 2. J. Cermak: »Z riše umen«, over-tura. 3. Saleor: »Moj zaklad«, pesem. 4. Al. Korošec: »Mala zmes«, potpuri. 5. Maskagni: Interraeszo iz opere »Cavalleria rusticana*.
6.	O. Metra: »La serenade*, valser. Gori
imenovane skladbe zuačijo dovolj veliko moč - silo imenovanega orkestra. Pri prireditvi svira orkester še druge moderne skladbe. — Odbor.
Bratstvo v Hotredežu. Na ustanovnem občnem zboru »Bratstva«' llotredež, ki se je vršil v nedeljo 14. dec. t. 1., se je konstituiral sledeči odbor:	Predsednik:	L'ran it
Franc, podpredsednik: Eberl Ivan, tajnik: Prašnikar Josip, blagajnik:	Košenina Ja-
kob, odbor: Benegalija Peter in Franjo, Kos Drago, Bonlan Rudo, Mandela A., — nam. odb.: Šumer Josip, Puh Matevž. Pregledovalca računov: Benegalija Maks in Drnovšek Anton. Zahvaljujemo se vsem bratom za tako častno udeležbo na našem ustanov, občnem zboru. Predvsem pa hvala »Bratstvu« v Zagorju, Loke in zastopnikom NSS in NNSZ podružnice Zagorje. Predsednik »Bratstva« v Zagorju V. Drolc je v daljših besedah bodril vse brate k požrtvovalnemu delovanju. Za njim se je oglasil predsednik
0.	i. o. N. S. M. br. Kozinc, kateri je v prepričevalnih besedah razvijal pomen in evangelij narod, socij. misli. Potem pozdravi zbor za »Bratstvo« Loke predsednik br. Ržišnik in za NSS v Zagorju tov. Juvan star., za NSSZ Zagorje V. Drolc. Po zboru se je vršila bratska zabava, ki je potekla v najboljšem razpoloženju. Lahko trdimo, naša mladina je dostojno reprezentirala pohod narodno-socijallstične misli.
Tedenske novice.
Boiičaa številka »Nove Pravde« bo iz#la v sredo 24. t. m. — Zato prosimo vse naše sotrudnike, da nam pošljejo rokopise tako, da jih bomo prejeli v pondeljek 22. t. m. z jutranjo poSto, najzadnje in to same nujne pa isti dan popoldne. Oglase pa sprejemamo do torka 23. t. m. opoldne. — Že v naprej pa opozarjamo tudi na novoletno številko in prosimo naše dopisnike za gradivo takoj prvi dan po Božiču.
— Remuneracije državnim uradnikom »o priznali — toda ne pri nas, ampak na Češkem. Izdan bo zakon, s katerim se dovoljuje izplačilo 215 milijonov Kč za nagrade državnim uslužbencem za leto 1024. Nagrade so bodo izplačale še ta mesec. Pri tej priliki so odpravili tudi sture pokojnine, tako da dobe sedaj tudi stari, prejšnji upokojenci tako pokojnino, kakor Jo predvideva novi uradniški zakon. —
— Kako se rešuje stanovanjsko vpra-i&uje? — Vlada se Je odločila izdati na-redbo, ki bo narekovala vsom ministrom, da naj uporabljajo vsi organi pristojnih re9ortov vse določbe sedanjega stanovanjskega zakona do 1. maja 1925. Dalje je sklep ministrskega sveta, da se ta naredba predloži takoj novi skupščini, da jo naknadno odobri. — Kaj pa se to pravi? — Pristojni ministri sicer lahko ukazujejo svojim podrejenim organom, kako naj v tem ex lex stanju postopajo. Pri tem pa ne smejo pozabiti, d« sodniki niso nikomnr podrejeni, da so neodvisni in da se ne smeje pokoravati nikakemu ministru, ampak da so morajo ravnati samo po zakonu in p« svoji vesti — oni so in morajo biti nepristranski sodniki. Ker stanovanskega zakona ni več, ga sodniki ne bodo mogli uporabljati, kajti vladna naredba, da se naj sedanji stanovanjski zakon uporablja do 1. maja 1925, za nje ne more biti merodajna, pa naj jo parlament tudi naknadno odobri. Za enkrat ni še odobrena in ne more imetf zakonske moči. — Vse pisnrenje o tem, da je to vprašanje za enkrat do 1. maja rešeno, je pesek v oči ljudskim Slojem. Po novem letu bo stanovanjska anarhija. Stanovanjski najemniki so izigrani.
— Likvidacija. — Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani bo po nalogu trgovinskega ministra sedaj takoj likvidiran. To pa ne tako, da bi so njegov delokrog prenesel na velikega župana, ampak preide po večini na ministrstvo, le male manj važne stvari bo rešil veliki župan. — Ako je to v interesu našega narodnega gospodarstva, naše trgovine in industrije, Je vprašanje za se. — Namesto decentralizacije — centralizacija, da bo Slo še bolj počasi.
— Kako rešujejo stanovanjsko vprašanje naši bratje Cahi? V zlati Pragi župe-
nuje naš tovariš dr. Baksa. Pod njegovim spretnim županovanjem so pričeli v Pragi reševati stanovanjsko krizo res tako, kakor je edino mogoče in tudi prav. Nova praška predmestja tvorijo kolonije hišic, ki jih je postavila mestna občina. — Sedaj bodo postavili zopet 1000 enodružinskih hišic. Priprave za to so *e izvršene, načrti izdelani in finančno vprašanje rešeno potom vino-hradske posojilnice, ki bo obračunavala z onimi, ki bodo postali lastniki. Pogoji so tako ugodni, da jih bo zmogel vsak. Na drugi strani pa zida tudi država. — In pri nas?
— Stališče uradništvu. — Kakor se do-znava iz Beograda se je uredništvo odločilo stopiti iz rezerve, da si odpomore i/. velike bede. Izrabiti hoče za to akcijo predstoječe volitve. Savez državnih uslužbencev je baje sklenil, da bi naj ee v prvi polovici januarja 1925 v to svrho vršil v Ljubljani kongres uradniškega saveza. Ob tej priliki bi se določil nastop uredništva ob volitvah, ako bi vlada do takrat ne izplačala po zakonu pripadajočih razlik med staro in novo plačo. Zahtevati bo namerava tudi finančno garancijo za odpravo stanovanjske bede, kar naj bi se ifcvajalo z gradnjo uradniških hiš. — Mi smo mnenja, da je sicer ideja dobra, vendar malo prepozna. Manjka pa pri našem sodobnem uradništvu vsaj po dosedanjih izkušnjah sodeč, stanovske zavednosti, v organizacijah pa prepotrebne discipline. Ako bi bili ti predpogoji dani, bi bilo uredništvo že marsikaj lahko doseglo. Zato je le želeti zboljšanja v tem pogledu.
— Tiskovna svoboda. Džemijetsko glasilo »Ilak«, ki izhaja v Skoplju, je notranji minister ustavil. Vzrok je bil baje ta, ker je Džemijet napravil volilni sporazum z Da-vidovidem in neodvisnimi radikali.
— Ker uradniških legitimacij še ne bo tako hitro, tudi po novem letu ne, dobe. uradniki in njih rodbine v slučaju potrebe nakaznice za posamezne vožnje, ki pa se potem pri rodbinskih Članih v legitimacijah upoštevajo. Za take nakaznice smejo zaprositi samo oni, ki so zaprosili za legitimacije, in to potom svojih pristojnih oblasti.
— Igra s stanovanjskim zakonom. — Pri nas človek res ne v6, pri čem da je. Enkrat se stanovanjski zakon sme podajšati z vladno uredbo, drugič no, eni pravijo tako, drugi drugače. In vendar se je vlada odločila, da stari zakon podaljša dotlej, da bodoča skupščina sprejme nov zakon, * uredbo brez kraljeve sankcije. — Vkljub temu pa so pravniški krogi mnenja, da bo prišlo do sporov med hišnimi posestniki in stanovanjskimi najemniki, ki jih bo moral reševati sodnik, na podlagi obstoječega civilno - pravnega zakona, ker stanovanjskega zakona de faeto ni več. — Zadeva je te-
daj potemtakem rešena samo na videz. Kaj je res, se bo kmalu pokazalo. Vsekako je neodpustljiv greh, da naši politiki in državniki niso imeli toliko strpnosti, da bi bila katerakoli vlada sprejela vsaj la zakon, potem invalidskega ter rešila pereče uradniško vprašanje. — To je vsekako ob volitvah za prizadelo gospodo hud poper. — Da se v bodoče take stvari preprečijo, ,)e treba, da ima ljudstvo v parlamentu res svoje — ljudske zastopnike iz socijalističnih vrst. Zalo bo ljudstvo vedelo koga ima — voliti.
— Dinar raste in z njim tudi drugiuju.
Zato je poskočila prav znatno moka ter se je vsled tega podražil tudi kruh. — Delavstvo in uradništvo pa ima vedno stare plačo in nihče se za to ne zmeni. Drugod se vrše mezdne regulacije kar avtomatično. Pri nas se vrše regulacije cen za življenjske produkte tudi avtomatično, pri plačah pa ostaja kljub temu vedno status quo. — Kdaj bo drugače? Kadar bodo v Beogradu imeli besedo tudi res pravi ljudski zastopniki. In teh hočemo! Proč s frazarji o narodnem in državnem edinstvu, ravnotako pa ludi proč s frazerji o sovjetskih kmečkodelav-skili republikah! — Pošteno jugoslovansko ubogo ljudstvo hoče kruha in poštenosti.
— Za rezervne častnike! — Oni, ki so si že pridobili pravico za imenovanje v višji čin, a še niso imenovani, naj to prijavijo do
1.	jan. 1925 poveljnikom vojnih okrožij. V prijavi je omeniti, kedaj so bili zadnjikrat povišani in v kateri čin.
— Premoga še vedno ni! — Kaj je s premogom? Kdo nam da odgovora na to vprašanje? Ljudje zmrzujejo in nimajo kuriva niti za hrano. In premogovniki so pred nosom. Ako razne premogokopne družbo ne smatrajo za potrebno povedati zakaj ni premoga, naj to ljudem pove drž. oblast, ona je zato poklicana. Ako se misli pod to ali ono pretvezo povišati pri tej priliki cene premogu, bodo gospodje naleteli na hud odpor v našem ljudstvu, kajti premog je že sedaj pretirano drag. — Drugič prinesemo številčne dokaze, kako nas odirajo razno pre-mogokopne družbe, kako bogatijo in kaka se siplje denar iz gotovih fondov za gotove politične svrho, za razbijanje delavskih vrst tn to — z delavskim denarjem. — Zahtevamo takoj premoga in sicer po znižani, ne pa po zvišani ceni.
— Razdeljevanje orožja. »Hrvat« v Zagrebu ve poročati, da je vojaštvo v Liki In Krbavi raznim občinam razposlalo orožje zn javno varnost. — Ako je to res, bi vprašali čemu to? Ali nimamo orožnikov?
— Spor med tiskarji iu tiskarnarji postaja resen ter utegne izzvati tiskarsko stavko. Zastopniki delavstva so popustili, dočim tiskarnarji vztrajajo pri svojih zahtevali glede izprememb tarifarnih predpisov. — Po-vdarjamo, da so pri stvari ne gre za mezdno gibanje, ampak za zaščito drugih stanovskih interesov. — Kot socijalisti moramo tedaj podpirati to akcijo tiskarjev.
— Nov list. — Gg. Drofenik in dr. Vošnjak, ki so ju samostojni kmetje izključili iz stranke, sta pričela izdajati nov tednik »Severna Straža«, ki bo izhajal v Mariboru. Ta list tedaj ni glasilo SKS. Toliko našim Štajercem v vednost. — Sedaj pa bi vprašali »Slov. Narod«, ki je nam serviral našo revščino, ki jo sicer radi priznavamo, kje sta na enkrat gg. Drofenik in dr. Vošnjak dobila denar za nov list. Iz svojih žepov gotovo ne bosta jemala težkih tisočakov.
— Novega predsednika so izvolili v Švici v osebi g. Musi-ja, ki je bil doslej vodja finančnega oddelka v ministrstvu. Musi Je rodom Nomec, pa to Švicarje ne moti.
— Potres in njegova predinameiija. — V petek 12. t. m. smo pri nas Culi dva zaporedna potresna sunka, kakor smo že poročali v zadnji številki. Potres ni napravil nikjer škode, dasi jo bil ponekod procej močan — bil je valovit. Zavzel je celo srednjo Evropo. — V četrtek je bil okrog lune opaziti izvanredno velik kolobar, ki sc je pojavil tudi leta 1895, ko smo doživeli pri nas veliko potresno katastrofo. —
— Skandalček. iz Beograda. — Veletrgovec Obradovič v Beogradu je ugledna oseba, ki ima za ženo baronico Albori iz Sarajeva, s katero se je seznanil med vojno kot rezervni častnik. Zakon je bil na zunaj srečen, zakonski par Je imel velik ugled in baronica je zavzemala med beograjskimi damami odlično mesto. Skrivoma pa Je ta ga rada pogosto občevala z drugimi njenimi častilci, ki so prihajali v odsotnosti soproga na njen dom. Pred kratkim pa je bivša baronica iz Beograda zginila, z njo pa tudi svotica denarja, ki bi ji zadostoval za uovo življenje ter vse dragocenosti. Nesrečni Obradovič je takoj odredil poizvedbe za ubeglo ženo, katero so kmalu izsledili v nekem hotelu v Sarajevu z njenim ljubimcem nekim Ber-gerjom. Parček je moral nazaj v Beograd pred oči razočaranega trgovca.
— V procesu morilca Harmanna v Nemčiji, o katerem smo že poročali, prihajajo nn dan grozne reči. Morilec ni samo zlorabljal dečkov v homoseksualne svrhe, ampak Jo tudi prodajal meso svojih umorjenih žrtev raznim ljudem za hrano. Kosti pa je nosil v vrečah v vodo. — Za proces je veliko zanimanje pa tudi razburjenje. Poslopje sodišča je močno zastraženo, ker se je bati, da bi množice same obračunale z morilcem kar v sodni dvorani.
— Vsem našim tovarišem priporočamo radi izredne solidnosti tvrdko Josip Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip 7,
Ljubljana.
— 5 letnica slovenske univerze se jo vršila v Ljubljani dne 13. t. m. na slavnostni način v univerzitetni zbornici. Proslavo je priredila naša akademska omladina. S proslavo je akademska omladina izrazila svoje veselje nad procvitanjem naše univerze. — Žal, da se te slavnosti ni udeležil gotovi del naših naprednih akademikov, da, izostal je celo neki iz njihovih vrst določeni slavnostni govornik.
— Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani se je izvršil 15. I. ni. Za Kranjsko jc prodrla lista SKS in je bil za predsednika družbe izvoljen g. Ivan Sancin, za Štajersko pa je zmagala lista SLS ter je bil kol 1. podpredsednik izvoljen prof. Evgen Jarc. — SLS smatra, da so volitve neveljavne, ker so se vršile s starimi delegati, ki da glasom društvenih pravil nimajo več volilne pravice. — Tako ta boj za to važno gospodarsko inštitucijo še vedno ni končan in izgleda, da bo kriza trajala še dalje. To pa ni v interesu našega gospodarstva. — Take inštitucije bi ne smele biti prizadete od političnih valov. Pa vendar se to pri nas ne omejuje, ampak še pospešuje. Nov dokaz: trgovska Tn obrtna zbornica, ker so demokrati iz vrst njenega uredništva določili kandidata za demokratsko listo pri februarskih volitvah za Ljubljano.
— Izpred ljubljanske porote. — Kol zadnji slučaj 8e je obravnaval minuli teden grd zločin umora. Zagovarjal se je morilec svoje žene Simon Naglič iz Sp. Brnikov na Gorenjskem. Morilec je grozovit človek, nasilen, maščevalen, zahrbten in hinavski. — Svojo ženo je večkrat pretepal, ji grozil, izsiljeval od nje priznanja dejanj, ki jih ni nikdar zagrešila. Nekoč je najel drugega suroveža, da je v njegovi navzočnosti in z njegovo pomočjo nad ženo izvršil posilstvo. Par dni nato je prišel k njej nn polje, jo tam pri delu pretepel, nato pa na njo oddal 5 strelov iz revolverja ter jo na tn način umoril. — Obsodili so ga v smrt na veša-lih.
— Preložena porotna obravnava. — 7.a
zadnjo poroto sta bila določena še dva znana ljubljanska gospodiča iz boljših hiš, ki bi se bila morala zagovarjati zaradi obdol-žitve zločina posilstva nad neko deklico. — Vendar je ta obravnava tudi to pot zopet izostala. — Ali manjka dokazov, ali kaj?
Razstava gojenk od ministrstva za trg. in obrt koncesijonirane Krojne šole v Ljubljani, Židovska ul/ 5 je pokazala nnjlepše uspehe. Gojenke so popolnoma samostojno izdelale različno garderobo po najnovejših modelih. Večina učenk je dobila diplomo.
2.	januarja 1925 se prične prihodnji tečaj za krojače za civilne obleke in uniforme ter za šivilje in nešivilje za vso garderobo, belo perilo in otroške obleke. Vpisovanje dnevno od 8—12 in od 2—7 osebno ali pa pismeno. — Razpošiljanje najmodernejših krojev po meri in modelih z natančnim poukom. — Tečaji bodo podnevni in večerni.
Maribor.
— Imam« novega župana. Od dne 10. decembra t. 1. ima Maribor svojega prvega slovenskega župana. Sicer je bil tudi dr. Leskovarjev prednik Grčar po rodu in srcu Slovenec, a po duhu je moral biti interna-cijonalee. Bil je le prvi župan - jugoslovanskega Maribore. Ne zadošča pa že narodnost sama. Novi župan mora biti tudi mož socijalnega in gospodarskega dela. Do sedaj od te strani še nismo poznali novoga župana. Kot bivši vladni komisar tega naj-biže ni mogel pokazati. Zdaj pa voljen od slovenskega ljudstva je v trenotku zaprisege svečano obljubil delati v socijaluem in gospodarskem oziru v korist mesta. Naravnost veselo presenetilo nas je, da je ravno dr. Leskovar kot župan na prvo mesto svojega delovnega programa postavil rešitev stanovanjskega vprašanja in s tem v zvezi vprašanja brezposelnosti. To je naš program. Bridke izkušnje nas vežejo, da smemo zaupati samo dejanjem. Ako bode krasnim besedam g. novega župana sledila tudi saj resna volja za dejanja, potem gosp. župan lahko sigurno računa na naše uspešno sodelovanje.
— Prva seja novega občinskega sveta. Dne 10. t. m. se je vršila prva seja novega občinskega sveta. Občinski svet je bil polnoštevilno zastopan. Na dnevnem redu je bila pri novih občinskih volitvah običajna formelna ureditev poslovanja občinskih sej. Stari poslovnik se je sprejel z malimi spre membami in z ugovori opozicije, radi neprimernega ča9a ob 17. uri. Izvolili so se odseki, ki se pozneje posamezno konstru irajo. Tudi tu je opozicija protestirala, da so jo pri odsekih prezrli. Komunistični obč. svet. Razboršek je rabil besodo »lumparija«, za kar ga je župan ukoril. Uradni jezik je izključeno slovenski. Apel obč. svetnika Pfrimerja, da bi se poslužil nemščine, kor slovensko ne zna, se odkloni. Sklene se pa, mesto rednega proračuna provizorij za januar in februar 1925. Občinski svet odobri nekaj važnih predlogov mestnega sveta glede podpore k božičnim darilom za revne otroke in brezposelne. Živahna debata se jo razvnela radi Kiffmanove hiše, katero je mestna občina kupila, da jo izroči v uajom mariborski oblasti. Veliki župan dr. Pirkmajer zahteva tako nizko najemnino, da bi bila občina preobčutno obremenjena na obrestih. Ogorčenje je izzvalo, ko je župan poročal, da veliki župan občini grozi z nagajivostjo, ako ne pleše tako, kakor on —
žvižga. Obč. svet. dr? Lipold (demokrat) je v veliki zadregi zagovarjal velikega župana ter je s svojim predlogom naj gre občina državi na roko skušal županu naprtiti odgovornost na ta način, da ga občinski svet pooblasti, če treba, spustiti se tudi v nižjo najemnino kakor jo občina zahteva (Din 137.000). Dobro ga je zavrnil obč. svet. dr. Jerovšek (SLS) ko je opozoril, da je Maribor za državo več storil kakor vsa druga mesta in je neopravičeno mestni občini kaj očitati. Državna oblast ne sme od občine zahtevati še večjih žrtev. Končni sklep je bil, da se najinarina sicer zniža na Din 100.000 toda pogojno, ako dobi mestna občina od Hipotekarne bunke posojilo, kar je bilo že obljubjeno in sicer največ ravno za to, da se je nakupila ta hiša za najem mariborske oblasti. — Kedne seje se vrše vsak mesec v torek in se nadaljujejo prihodnji torek, ako dnevni red v prvi seji ni bil izčrpno izdelan.
—' Predavanje o stanovanjskem zakonu. V nedeljo, 21. t. m. ob 10. uri dop. se v mestnem kinu nadaljuje predavanje o predlogih k novemu stanovanjskemu zakona. Na to predavanje opozarjamo naše mariborske tovariše. Predavanje pretečeno nedeljo je bilo dobro obiskano. Pogrešalo pa se je ravno nal&e tovariše, ki bi se morali še posebno zanimati za stanovanjski problem. To vprašnje bomo nujno rabili posebno v kritični dobi po novem letu. Razpravo o lem vprašanju naši Tovariši sicer čitajo v »Novi Pravdi«, vendar pa se predavanje bavi o marsičem, kar ni v tiskani razpravi. Tudi se na teh predavanjih mimogrede razpravljajo nujna tekoča vprašanja iz razmerja najemnikov in gospodarjev ter je na razpolago tudi debata.
— Strašen roparski umor v Studencih.
V noči dne 11. t. m. sta bili v delavnici čevljarskega mojstra Vincenca Miki umorjeni njegova žena in 5 letna hčerka, lzpo-četka se je mislilo, da je Miki, ki se 8 svojo ženo ni razumel, v prepiru sam umeril ženo, nato pa zbežal z otrokom. Ko pa so tudi otroka našli v postelji zadavljenega, se je sum odvrnil na druge storilce. To se je še bolj potrdilo, ko se je dognalo, da je bilo v delavnici veliko blaga in denarja ukradeno, da gre torej za dvojen roparski umor. Ker j>a tudi Mikla samega ni odni-koder, je skoro gotovo, da so morilci naj-preje umorili Mikla kje zunaj hiše nato so se vrnili v hišo ter po umoru žene in otroka oropali delavnico. Izmed osumljenih morilcev so do 16. jan. prijeli v Bregu pri Pluju mizarskega mojstra Žlahtiča, pri kateremu so ros našli večino pri Miklu oropanih stvari. Ta strašen zločin vzbuja vsesplošno vznemirjenje.
Celja.
— Potrditev župana v Celju. — Novoizvoljeni župan v Celju je potrjen. 12. t. m. se je izvršila svečana zaprisega župana in podžupaiia, uašega tovariša Gobca.
PIllJ.
— Zaprisega župana in podžupana v Ptuju. 13. t. m. se je vršila slovesna zaprisega župana dr. Senčarja in podžupana našega tovariša Blažeka v Ptuju. Zprisego Je
izvršil vladni svetnik dr. Vončina. — Pri tej priliki je prišlo od strani novega župana krepko do povdarka marljivo, uspešno ln vzorno delovanje dosedanjega župana Blažeka.
JESENICE.
— To naj bo politična poštenost? Pred nekaj dnevi se je pojavil na Jesenicah in aa Savi tuk. železniški delavec T. z nabiralno polo krajevne organizacije JDS na Jesenicah pri raznih svojih znancih. Pri tej priliki »e seveda tudi narodnih socijalistov ni izogibal. Neredko se zgodi, da posameznik predloženo mu nabiralno polo niti ne prebere in krat-komalo vpraša nabiralca, za kaj se pobira. Tako se je zgodilo tudi v tem slučaju. Brihtni nabiralec je poučil radovedneže, da pobira za prireditev »Miklavža« revnim železničarskim otrokom. Ko pa je naletel na nekega posebno radovednega klijenta, ki Je polo z vso natančnostjo prečital, se je izkazalo, da so prispivki namenjeni le za volilni sklad JDS in za kritje stroškov enemu strankinih pristašev, ki bo obiskoval politffnu šolo v Ljubljani, ne pa za Miklavža revn«* železničarskim otrokom. Kaj porečete k temu gospodje od jeseniške JDS? Ali ni ro višok nesramnosti in skoraj bi rekel očitna prevara? Koliko nevednežev je premeteni politični agitator osmuknil, ni znano.
trboveljski, libojski, ormoški In visokokalorlčni trobnodolski
(specljalit. za centr. kurjav«) dobavlja po najnižjih eanah
DOM. ČEBIN
trgovina a premogom Ljubljana, VVolfova ul. 1/11.
*
Gospodarstvo.
Koliko Je vreden dinar? Preišnji Ta teden teden dinarjev 100 švic. frankov stane 1298 5 1284 —			
100 franc, frankov	»	360-	358'5
100 laških lir	V	288-	286-8
100 čeških kron	9	202-	202-
100 avst kron	9	0 0939	0.0937
100 ogrskih kron	»	009	0092
'00 bolg. levov	»	48-68	48-79
100 dolarjev	9	6664 -	6580"—
100 angl. funtov	9	31437-—	31150—
Curlška borza. 100 dinarjev je stalo		17. dec. švicarskih 7-65	10. dec. frankov 780
100 franc, frankov	9	27 57	27 85
100 laških lir	»	22-22	2232
100 čeških kron	9	15 60	1558
100 avst. kron	9	0-0073	0 0072
100 ogrskih kron	9	0 007	0 0069
100 bolg. levov	9	375	3'80
100 dolarjev	9	516 50	516-25
100 angl. funtov	9	2423-	2425-—
Tajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
Sicer je enkrat opazil, da nekaj SepeCo z gospodom Jevellom, ter je večkrat celo razločno čul besede: akcije, borza, brzl nakup, — toda vse to 9e mu ne zdi zadosten povod, da bi Istovetil lepo damo z onimi propalicami, katero so že padle pod Jakovo roko.
Pri slovesu ga je prosila, da naj kmalu zopet pride, na skrivaj pa mu jo celo rekla, da ga pričakuje prihodnjo nedeljo zvečer. Brez dvoma ga hoče tedaj »prejeti samega, o tem si je Edvard na jasnem, pa tudi o tem ne dvomi, da ji ni o njegovi soprogi nič znanega.
Morda pa jo navdajajo do njega posebni, globokejSi občutki? To vprašanje si mo-
ra Edvard zanikati, kajti z nobeno besedo, z nobenim pogledom mu ni dala kaj razumeti, dasi ne more oporekati, da je dama zelo ljubezniva in okretna gostiteljica.
Zgodaj zjutraj je Se. Strašni mož ravnokar razmišlja o Edvardovem poročilu, kor ga v njegovem razmišljanju prekine vato pivši služnbuik, oden izmeni moštva na po inornici, ‘ čegar naloga je bila, da vz i -žuje zvezo tu od svojim gospodarjem in prebivalci hiše na zapadnem obrežju.
Ben jo tukaj, milostljivi gospodič »Dobro — privedite ga takoj semkaj!« Kmalu se prikaže med vrati Ben v brezhibni obleki. Williani mu da znamenje, da naj se vsede.
»No, kaj Je novoga, Ben? AH »e ;e že kaj natančnejšega dognalo glede morilca Jane Boatmoor?«
»Da, gospod, sled za deklico m najdena in trije tovariši imajo naročilo, da napuc. vse sile, da se skoro odkrije pravi morilec. Seveda bo morda to trajalo šo neko; tednov, uverjen pa som, da uam bo do te *aj uspelo zadovoljivo poročati našemu zap'vodniku. Wllliamu za iskre očL
»Kraljevsko vas hočem nagradil, če odkrijete morilca.«
In \Villiam Je Imol dovolj povoda da si želi dognati pravega storilca. Potem mu bo vsaj mogoče, da se poroči z Elleno. — Seveda šele potem, ko bo še marsikaj zvedela od njega, vsekakor pa mu bo to lažje doseči kot sedaj, ko se mora celo skrivati.
»Ben, šo eno naročilo sem vam dal, ki zadeva neko gospo Gardiner, mojo sosedo, ki stanuje tu v sosedni vili.«
»Da, gospod! Mislim, da sem natočilo izvrSIL Služkinja, ki jo jo omenjena dama odpustila iz službe, mi je dala zelo važno in zanesljiva poročilo. Z deklico je vdova dozdevno prav slabo ravnala; dovolj, zvedel setu vso, kar sem hotel vedeti«
William se po teh besedah naenkrat dvigne s stola in jo hitro maline proti vratom, katera odpre na stežaj tor se ozira po hodniku. Toda ničesar ne opazi.
»Noumljivo, zdelo se mi je, da so nekdo tiho plazi po hodniku! Sicer sem imel vtis, kot da tihi koraki no prihajajo iz smeti vežnih vrat, toda nemogoče, — moj služabnik ima službo pri vratiti, nikdo razven njega se nahaja v hiši, moral sem se torej zmotiti!
Ben zopet nadaljuje s svojini poročilom: »Kdo je lepa vdova, nisem mogel dognati; deklica mi je le jtovedala, da se imenujo Terezija, ter da ni nikoli opazila kolte slike njenega pokojnega moža. No, pa to končno nima z zadevo nič skupnega. Glavno, za kar je šlo, je bilo vendarle ugotoviti, če ta dama izmozgava iz nič zlega slutečih mož premoženje, slično kot Evgenija Martella — ali gospodična VVilsonk Williani mu da pritrdilno znamenje. »No, dela pač isto, četudi v drugi obliki,« de Ben.
»Sedaj sem pa res radoveden!
»Vražje pretkano postopa ta lepa vdova in njeui spretnosti sem se moral nehote čuditi. V svojem salonu 9prejoma namreč brez izjeme le gospode, ki se pečajo z borznimi špekulacijami.«
»To mi je znano, Ben.-»No in tem gospodom zna s svojo lepoto tako zmešati glave, da jo prav pogosto kateri zasnubi. Cim doseže to, tedaj pa pozove snubača, da ji razloži svojo premoženjske razmere; čim zve za njegove gmotne razmere, mu gospa Gardiner odkrito izjavi,
Vsem cenjenim gospodinjam se priporoča
„ADRIA“
ljudsko ječmenovo,
dvojno slodno ječmenovoMra“ In dvojno slatino rženo
KAVO
da bi v slučaju poroke imela zahteve, katerim ne more zadosti snubačevo premoženje,«
»Aha — — — —«
»In potem,« nadaljuje Ben, »če snubač kljub tenm sili v njo, da bi veubarle dobil njeno pritrdilno izjavo, potem mu z blaženo milim nasmehom da razumeti, da vendarle ne odklanja njegove snubitve lota njegovo premoženje bi moralo biti večje zato naj špekulira na borzi.. In potem navede zaljubljencu vrsto papirjev, bate. ih špekulacija je riskantna zu njegovo premoženje, češ da si more z nakupom teh papirjev podvojiti 9voje premoženje. Iemu triku snubač navadno nasede ter kupi označene papirje, lepa dama pa pošlje druzoga snubača na borzo z naročilom, da dotične papirje z vsemi mogočimi zvijačami, običajnimi pri kupčijah na borzi, spravi ob vrednost, kar ima za posledico, da jo naivni snubač, ki poseduje papirje, uničen.
Posredovanjem svojega odposlanca nu-kupi potem ona te papirje tor Jih shrani, in če potem pridobe na vrednosti, kar bo navadno kmalu zgodi, jih seveda vrže na borzo in si tako na lahek način zasluži ogromne vsote.«
VVilliam je dovolj zvedel.
Ona ni nič boljša kot tiste, ld so padle pod mojo roko, hlini ljubezen ter jo izrablja v svoje samopašne namene. To je naravnost gnjusnok
»Res je, gospod! In kar sem vam povedal, je gola resnica. Mala služkinja je pametna deklica, ki je pogosto prisluškovala. Z vsemi mogočimi dokazi me je uverila o istinitosti svojih navedb. Tukaj imam seznam oseb, ki so že postale žrtev te vražje ženske, tudi imena papirjev in približna višina zneskov je navedena v seznamu.*
»Izborno, Ben, vi ste eden mojih najboljših ljudi!«
Benu ta pohvala dobro de ter se zadovoljno smehlja.
' »Gospa Gardiner je zrela za Jaka,< pristavi Ben pomembno.
William postane pozoren, ker se mu
zdi, da Čuje zopet nek nejasen šum » hodnika.
(Nadaljevanje.)
KINO,IDEAL
predvaja od četrtka do vštevši nedelje II. del
„kOnigsmark“
Film je po sodbi dosedanjih kino-obisko-valcev gotovo najboljši izmed vseh do sedaj v Ljubljani predvajanih in naj nihče ne zamudi prilike si ga ogledati.
Drugi del filma je vseskozi dovršen in v mnogem Se prekaša I. del. Slike so naravnost očatuloče, nekateri prizori pa neizbrisni v spominu. Omeni se le prizor, ko se prlnce-zlnja Aurora-Rusinja raje oapove prestolu, kot bi vodila vojno napram Francozom in res ni Čuda, da se je ta film v Beogradu predvajal skozi 17 dni.
PREDNAZNANILO.
Sest strašnih dni.
Zopet en film iz prvovrstne »Qoldwyn-pro-d akcije.
2N?t
BI rt O
£o 3
2	's.
< -V 'g rt
r < §■ _.
C n “• 3 o *
-3 S -2. 5
i
Ul'
K § £ S* * 3 » z a ~ «•0 5-'
rt <*• o
< rn o.
r* i'
5» S
ZL.
< P® G.
v
M ^
r* Dl
- 3
BI 3
go
BI
2.0
i a
» VI
S O
s«
s
I I
Inserirajte v	„Novi		Pravdi"!			Gotov uspe	h.
Za zimo so || H najboljši	R0-	CEI	JU		Nori	ibor srt J	9
flojboljil šivalni stroji
so edino
Josip Petelinu
znamke
.Grttzner" In ..Adler**
UP
■	:l
'i	kič
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju b>ezp!ačen.
Ljubljana
blizu Prsisrnovsga spomenika za vodo.
Pozor, krojat. Šivilja, ulivilia!
Kal tl koristi kro) brez pouk«? Z natančnim pou<-om, prelzkule-nega po vakcin modelu ga doblj na željo ekspre.no po poiti v KROJNI SOU, konceeljonlranl od mlnl.trstv* z« trgovino In obrt,
Ljubljana, Židovska ul. 5. Vsak mesec t«{*H za krojofe. Šivilje in neilvilje.
Česar ne vel vprašaj
Univerzalni Informativni Biro
„ARGUS“
Knez Mihajlova 35, Tel. 6-25
BEOGRAD
(Pasaž Akademije nauka).
OBBN
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delnilka glavnica
1 50.000.900 -
Rentni zaklad ta.
Din 10.000.000-
M®: LMaiin, Danajska tesla
Podružnice:
Brežice
Olje
CrutmelJ
Gorica
Kranj logatcc Maribor Metkovlč Nov! Sad
Ptuj
Sarajevo
Spiit
Trst
Pl
Telefon štev : 26, 413,502,503 in 504.
Se priporoča za vse v bančno stroško spadajoče posle.
■ 4.SŠAS	(SAJ*	A«	1^0
Tone Haljo]
Pleskar za stavbo In pohištvo, laki anje voznih koles v ognju Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul.6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemalo v Kolodvorski ulici St. 9.
M Pfl R0 rV3 KIPI M R0 ITI GO GO
rTj fn fr) CD PEi cR Pf5 CI3 F0 CTj
Franc Szantner
Ljubljana, ielenburgova ulica 1
špecllallst za ortopedlčna In anatomična obovala ln trgovec 8 čevlji, sprejema tudi vsa popravila.
Iščem pisarniške službe najraje kot obilnskl tajnik
in sicer radi stanovanjske krize kje na deželi. Sem zmožen vsakovrstne pisarniške službe v raznih strokah, le stenografije ne obvladam. Star sem 41 let, oženjen in brez otrok. - Nastop 1. maja 1925. Naslov pove uprava »Nove pravde« v Ljubljani, Oradišče štev. 7.
2 psici vole pasme
8 tednov stari imam na prodaj po 200'— Din komad.
SIMON REKAR v Radovljici.
AVTO - VOZI
mi
BENCINA!
JUžO-HAG LJUBLJANA
BOHORIČEVA UL 24 TUCSON Iti v. mo
Očala, šfipnlce
ure, zlatnino najbolje kupite pri
Fr. P. Zajec,
izprašenem optiku In urarju L|ub!Jana, Stari trg 9.
Stekla natančno po zdravniških predpisih
Edini tihi
pisalni stroj
L. C, Sisltii & Bros Hod. 8
brez sialmanlšega ropota.
Zastopstvo i
LUD« BARAGA, Ljubljana
ielenburgova ulita 6/1.
HflSn dolžnost Je, da kupujemo od tvrdk, ki lnserl-rajoanatem listu!
Priporočamo tirdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
HajcenejtI nakup
nogavic, žepnih robcev/, brlsalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Sollngen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO reifflHfflHnHRT
Vse pisalne, risal.'e in šolske potreSčine dobite najceneje v papirni trgovini
Hiroslso Blulc
Ljubljana Sv. Petra cesta 29.
Lastna knjigoveznica.
Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr, z o. z.
sprejema vlogi na knjižice in plača čistih
n,
obresti brez odbitka rentnega In Invalidskega davka. Za večje In stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obrestovan je po dogovoru.
PsdeM na Krotek rok trgovske In personalne kredite najkulantnele.
Kupujta pri tvrdkah, ki Inserlrajo v našem listu I
Trboveljski premog in drva
dobavlja
i Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8
! Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Telefon 220
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Siovenjgradec Slov. Bistrica
Dunalska cesta Stev. 4
(v lastni stavbi).
Kapital In rezerve Oln 18,300.000.
ižvrSuie vse bančne posle oaitočnele In najkulantnele.
Brzojavil Trgovska. Tal.i 13», 143, 438.
Ekspoziture:
Konjice
Meia-Dravograd
m rn CD So
Bas
g BJ| |U|S3M ‘BMBngnn »AOJLVNiflS 'O eugaoBJi ei|sn>i|B|uoM
EBES
m m CD 03