Bohinjski dogovor v akciji V ZAČETKU septembra je bilo v Bohinju po-svetovanje sekretarjev komitejev občinskih konferenc in medobčinskih svetov ZKJ, ne; kakšen seminar, na katerem so razpravljali o mednarodnem položaju Jugoslavije in o aktualnih zunanjepolitičnih nalogah, nadalje o aktualnih nalogah ZKJ v boju proti nacio-nalizmu, dogovorili pa so se tudi o dejavno-sti organizacij ZKS za september in oktober. • O prvi temi, torej o zunanji politiki in mednarodnem položaju Jugoslavije je govoril član predsedstva Mitja Ribičič in podpred-sednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. O boju proti nacionalizmu sta go-vorila tovariša dr. Janko Pleterski in inž. Andrej Marinc. Pogovor o akcijah za sep-tember in oktober so vodili tovariši Vlado Janžič, Milan Kučan, Lojze Briški, inž. Andrej Marinc in predsednik CK ZK Slovenije Fran-ce Popit. • V razpravi je sodelovalo veliko navzo-čih sekretarjev in gostov, med temi tudi to-variš Edvard Kardelj, član predsedstva ZKJ. • Razen omenjenih sklepov je bil spre-jet še eden, naj se v zvezi s tem gradivom pri-pravijo širši sestanki na terenu. Tako smo podali ta kratek pregled dela v Bohinju v želji, da bi služil orga-nizacijam in članom ZK kot usmeritev in povod v širšo dejavnost. Hkrati opozar-jamo, da je v zvezi s tem gradivom objav-ljeno v »Komunistu« daljše poročilo o delu seminarja. To gradivo je objavljeno v 37. šte-vilki z dne 15. septembra 1972, CK ZKS pa je te dni občinskim organizacijam poslal steno-grame. Uvodna govora tovarišev Mitje Ribičiča fn dr. Antona Vratuše • Predsedstvo ZKJ je na junijski seji ob-ravnavalo našo zunanjo politiko in s tem končalo razpravo o tej problematiki, ki se je začela na brionski seji aprila letos — je dejal na začetku svojega govora Mitja Ri-bičič. Dokument, ki ga je predsedstvo spre-jelo na tej seji, moramo razumeti in obrav-navati kot partijski dokument. Razlog več za takšno mnenje je v tem, da je prišlo do te razprave po sklepu devetega kongresa ZKJ, podlaga za presojo tega dokumenta pa je bila analiza o tem, kako je naša zunanja politika skladna z resolucijo devetega kon-gresa. Še več, dokument in vso razpravo o naši zunanji politiki — kakor je poudaril Mitja Ribičič — moramo obravnavati in po-vezovati s programom ZKJ, z resolucijo, ki jo je predsedstvo ZKJ sprejelo na deseti se-ji ob dogodkih v CSR, in tudi z znanimi nastopi predsednika republike v ZN v New Yorku in ob srečanju s predsednikom ZDA Richardom Nixonom. Seveda je ni mogoče spoznavati, še manj pa proučevati, če ne poznamo* brošure Edvarda Kardelja »Socia-lizem in vojna«. • V nadaljevanju je Mitja Ribičič pouda-ril, da smo dosegli nekaj uspehov v podružb-Ijanju zunanje politike. Republike so se ve-liko bolj kakor kdajkoli poprej vključile v njene tokove in stvaritve. Po vsem tem pa vendar ne smemo sklepati, da se z njo ukvarjajo najširše množice. Zato še vedno opažamo monopolizme in idejno zaostaja-nje in zato se mora tudi na tem področ-ju bolj kakor doslej angažirati jugoslovan-sko javno mnenje in pri tem ugotoviti vse njene uspehe in smotre. Povedal je tudi, da se je v zadnjih dveh ali treh letih neko-liko zmanjšal ugled naše države v svetu in s tem tudi njene zunanje politike, ker se je pri nas pojavil nacionalizem. • Predsedstvi ZKJ in SFRJ sta na skupnih sejah obravnavali zunanjo politiko in se predvsem seznanili s problemi nevezanosti, ekonomskimi vprašanji in položajem Jugo slavije v svetu. Seveda sta v tej zvezi ob-ravnavali tudi položaj naše države v med-narodnem dogajanju v luči ustavne refor-me. Temu sta pridružili tudi ocene spre-memb v svetu, zlasti na tistih območjih, ki so tako ali drugace povezana z našo dr-žavo. Zato je treba članstvo seznaniti s te-mi sklepi. NEUVRŠČENI SE ŠIRIJO • Podpredsednik ZIS Anton Vratuša je go-voril o neuvrščenosti, o razvoju v svetu, odnosih z našimi sosedi, o odnosih SFRJ do velikih sil in o naši dejavnosti v OZN in v večstranskih odnosih. V zvezi s tem je poudaril, da SFRJ ni »osamljen otok« v svetu, marveč aktiven subjekt mednarod-ne politike. Zlasti se je pomudil pri du-šebrižništvu nekaterih na Zahodu in Vzho-du v zvezi z našo državo. • Podpredsednik ZIS se je največ zadržal pri temi — neuvrščenost. Dejal je, da se delovno področje neuvrščenih držav širi. Te države so postale močan faktor mednarodne politike in čedalje bolj vplivajo na dogaja-nja v svetu. Do tega je prišlo v zadnjih de-setih letih. Doktrina teh držav ni več iz-muzniti se iz vojaških klešč in rešiti mir v svetu. Nasprotno, ta je danes protiimperia-listična, protihegemonistična, globoko po-vezana s sodobnimi dogajanji vsvetu, je na liniji fronte socialistične revolucije in delav-skega razreda. Veliko pripomore k temu, da se spreminja položaj v lastnih državah in v svetu. To je torej doktrina, ki izpri-čuje družbeno moč in ki bo v prihodnosti igrala pomembno vlogo. Je za sodelovanje čeprav nekateri zagovarjajo geslo: »Zakaj naj bi se sestajali tudi mi, če se sestajajo veliki.« Ne glede na to so se uveljavile ne-uvrščene države. To potrjujejo tudi uspehi tretjega UNCTAD. TRETJI SESTANEK UNCTAD • Neuvrščene države se srečujejo z naj-večjim problemom: z razvojem. Zato je pro-blematika razvoja materialna podlaga neuvr-ščenosti. Zaradi tega se tudi širi prepri-čanje, da je treba ta razvoj utemeljiti in omogočiti na vsestranskem sodelovanju, kjer naj bi imeli največjo vlogo znanost in tehnika. V Georgetovvnu so prav zato usta-novili ekonomski komite neuvrščenih. Že od prej je znano, da je tako imenovani klub 77 predlagal, naj bi imeli svetovne ekonom-ske konference. Ta klub so ustanovile ne-uvrščene države na kairski konferenci. V njem je zdaj 96 držav, vendar je ime kluba ostalo še naprej. Zaradi pobud teh držav je prišlo v svetu do različnih dogovorov na ekonomskem področju in na področju raz-voja. Med temi so zlasti pomembni pre-ferenciali (izvoz iz nerazvitih držav brez na-cionalnih carin). Naša država izvaža približno 86 odstotkov blaga na podlagi preferencia-lov. Tu prihranimo milijarde, čeprav jih ni mogoče prešteti. Preferenciali omogočajo večji izvoz iz nerazvitih in srednje razvitih. • Tretja konferenca UNCTAD je pokaza-la, da je velika razlika med načeli in prakso nerazvitih oziroma neuvrščenih. V načelih so neuvrščene države dosledne, v akcijah, se pravi v praksi, pa zelo počasne. • SFRJ še vedno prejema sredstva iz skla-dov OZN. Za vsak dinar, ki ga vložimo v te sklade, jih dobimo pet. V interesu na šega položaja v neuvrščenem svetu se mo-ramo te pomoči čimprej otresti, najpozne-je v treh do štirih letih. Čeprav je naša dr-žava v zadnjih desetih letih plasirala v ne-razvite države za približno 500 milijonov do-Iarjev opreme, pa vendar ne moremo biti s tem povsem zadovoljni.