Poštnina plačana v zo+ovinl. Leto IX. tov. 209. v v petek 16. septembra 19Z7. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje in praznike. — InseratJ do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Irseratni davek posebej »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Krailova ulica št pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Dauidoule energično nadaljuje akcijo za osnounnje demokratskega bloka Včeraj se je sestal z g, Pribičevićem, danes z radičevskimi zastopniki. — Gosp. Vukičević bi ga rad prehitel — Povratek kraljeve rodbine- — Prve avdijence na dvoru. Beograd, 15. septembra. Danes dopoldne ob 10.05 se je vrnil kralj s kraljico in prestolonaslednikom Petrom v Beograd, kjer pa ostane saino danes in potuje bržkone še nocoj v Topolo. Kot vzrok navajajo listi, da kraljev dvor na. novo slikajo in da delo še ni končano. Iz Topole se vrne kraljevska rodbina v nedeljo ali ponedeljek. Tekom dopoldneva je bil od kralja sprejet v avdijenci minister dr. Kuma-nudi, ki je določen za namestnika zunanjega ministra dr. Marinkovića v Ženevi, kamor odpotuje danes popoldne. Takoj za njim je bil sprejet v kratki avdijenci ministrski predsednik Vukičević, ki je nato novinarjem izjavil, da je vladarju samo predložil v podpis ukaz o imenovanju ministra dr. Šumenkovi-ća za namestnika ministra dr. Kumanu-dija. Sele popoldne bo sprejet v daljši avdijenci, da poroča kralju o rezultatu volitev in o sedanji politični situaciji. Splošno pozornost je vzbudil danes tudi dolgi razgovor g. Ljube Davidoviča z zastopnikom HSS, poslancem dr. Šibenikom in ing. Košutićem. V poučenih krogih sc zatrjuje, da se je g. Davi-dovič pri tej priliki informiral pri HSS glede eventuelnega sodelovanja HSS v snujočem se demokratskem bloku. Oba radićevska zastopnika sta izjavila, da imata v g. Davidoviča popolno zaupanje. V zvezi z včerajšnjim sestankom med jjg. Davidovičem in Pribičevićem. kateremu pripisujejo tudi vsi današnji listi izredno važnost, ker je to prvi daljši sestanek med obema vodilnima politikoma po razcepu demokratske stranke, se naglasa v političnih krogih, da so vsi ti sestanki v zvezi z akcijo g. Davidoviča za osnovanje močne parlamentarne skupine, ki bo prevzela državno krmilo v svoje roke. V političnih krogih se opaža, da povzroča ta akcija g. Davidoviča v ra* dikalskih vrstah veliko vznemirjenje. Zdi se, da si bližnja okolica g. Vukiče* viča prizadeva, da bi g. Davidoviča prehitela. Tako se iz dobro poučenih krogov doznava, da bo g. Vukičević za vsako ceno skušal pomiriti pašičev* ce in jih pridobiti za svojo politiko. G. Vukičević upa, da bo na ta način povzročil razcep v demokratski stran* Ki in pridobil za to svojo kombinaci* cijo tudi demokratske ministre. V tem slučaju bi se izvršila samo rekonstruk* cija vlade. Vse to pa so seveda kom* binacije, ki jim politični krogi pripis sujejo zelo malo verjetnosti. Včerajš* nje izjave g. Radića, ki se je odločno izrekel za ustvaritev demokratskega bloka kakor tudi izjave g. Pribičeviča, ki je za ceno skupnega nastopa vseh demokratskih elementov pripravljen tudi na sodelovanje z radičevci. so splošno napravile vtis, da je treba z demokratskim blokom računati kot že z gotovim dejstvom. Razmere v radikalni stranki G. Vukičević bi si rad najprej zagotovil vlado in šele potem stopil pred radikalni klub. — Rezerviranost davidovićevcev. — Pasicevci zahtevajo rehabilitacijo Marka Trifkovića. — Beograd, 15. septembra. Po ugotovitvi volilnih rezultatov je zavladalo v Beogradu proti pričakovanju političnih krogov nenavadno politično zatišje. Vsi krogi pa se zavedajo, da je to le zatišje pred viharjem. Davidovičevci so slejkoprej zelo rezervirani in zlasti Ljuba Davidović odklanja vsako izjavo o svojih načrtih, češ, da s preuranje-nimi izjavami noče izzivati novih sporov In prejudicirati pravicam ustavnih faktorjev Davidovičevci stoje na stališču, da ie treba pustiti ,da se dogodki normalno razvijajo. Dejstvo, da je demokratska stranka pri volitvah znatno napredovala i po številu glasov i po številu mandatov, daje vodstvu demokratske stranke popolno sigurnost. Tudi v radikalni stranka prevladuje prepričanje, da je najprej potrebno urediti in "razčistiti razmere v stranki sami ter da bo šele nato mogoče načeti vprašanje vladne koalicije. Zdi pa se, da se bodo dogodki razvijali v nasprotni smeri G. Vukičević ima največ interesa na tem, da najprej oja- ča svoje stališče in si zasigura trdno za-slombo v vladi ter šele nato prične z razčiščevanjem razmer v radikalnem klubu samem. Opaža se, da vabi g. Vukičević k sebi vse one radikalne poslance, o katerih upa. da jih bo brezpogojno pridobil za svojo politiko in odcepil od pasačevcev.. Zdi se pa, da med radikali spričo nevarnosti, da bo radikalna stranka porinjena v brezpomembno opozicijo, zopet prevladtrje struja, ki je pripravljena storiti vse. da ohrani edinsrvo stranke V neinteresiranih političnih krogih pa se presoja položaj v radikalni stranki zelo pesimistično. Pašičevci sami izjavljajo, da ne morejo iti preko tega. kar se le zgodilo za časa volilne borbe. Dokler ne bo rehabilitiran vsaj Marko Trifković, ne more biti govora o sodelovanju med pašičevci in vukičevičevci. Vse kaže na to, da so pašičevci mnogo prej pripravljeni podpreti vsako kombinacijo, ki bi bila naperjena proti g. Vukičeviću, kakor pa zopet iti z njim. Minister Šumenković se pritožuje nad terorjem — Beograd. 15. septembra. Danes dopoldne ie posetil minister dr. Šumenkovič ministrskega predsednika Vukičeviča in zunanjega ministra dr. Marinkoviča ter se pritožil radi volilnega nasilja, ki se je vršilo proti njemu v ohridskem volilnem okrožju, češ da so kradli kroglice in uničili volilne spise, da bi na ta način korigirali volilne rezultate. Zahteval ie, da ministrski predsednik kot notranji minister nemudoma uvede preiskavo in pozove krivce na odgovor. Rothermere in Mala antanta Ženeva, 15. septembra- Kakor se doznava, je sprožil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš na zadnji konferenci zunanjih miistrov Male antante tudi vprašanje akcije lorda Rothermer-ja in predlagal skupni nastop držav Male antante zoper ta proti trianonski mirovni pogodbi naperjeni pokret. Do-čim je rumunski zunanji mnister Titu-lescu pod gotovimi pogoji pristal na ta predlog, ga je jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič odločno odklonil, naglašajoč, da bi bilo absurdno, če bi države Male antante doslej neznani osebi lorda Rothermereja pripisovale tako važnost, da bi proti njemu uvedle državniško akcijo. To stališče sta si nato osvojila tud češkoslovaški in rumunski zunanji minister. Smrtna nesreča Izadore Ouncan — Nlca, 15. septembra. Znana plesalka Isadora Duncan je kupola nov avto. Med poizkušajo vožnjo se je njena obleka zapletla v zadnja kolesa avtomobila, kar ie povzročilo, da je plesaliko vrglo iz voza in si je pri padcu zlomila hrbtenico ter na mestu obležala mrtva. Italija proti evropskemu varnostnemu paktu — Rim, 15. septembra. Predlog Paula Boncouria glede evropskega varnostnega pakta je naletel v fašistovskj javnosti splošno na odklonilno stališče. »Popolo d'Italia« naglasa, da Italija nima nikakega interesa na tem, da olajša Franciji njene vojaške obveznosti do Poljske, Češkoslovaške, Rumunske in Jugoslavije. V ostalem pa Italija nikakor ne more pristati na ta predlog brez sporazuma z Anjrlijo, ker je evropski varnostni pakt brez Anglije brezpomemben in nemogoč. Pa tudi v tem slučaju b| lahko Italija pristala edinole na osiguranje Porenjske meje. Vse nadaljne obveze, izvirajoče iz Boncourjevega predloga, sn za Ttalijo nesprejemljive. VELIKA VROČINA V CHICAGU — Chicago, 15 septembra. V mestu vlada velika vročina. Termometer je dosegel 100 stopinj Farenheita (60 stopinj Celzija). Vse šole v mestu so zaprte. Dosedaj je umrlo na solnčarici pet oseb. Naša narodna manjšina v Italiji pred Društvom narodov Italija se upira razpravljanju manjšinskega vprašanja. — Nastop prof. dr« Pitamica za Slovence v Primorju. Ženeva, 15. septembra. Italija je do« živela včeraj v Ženevi značilen poraz, ki je izzval v mednarodnih političnih krogih mnogo komentarjev. Četrta ko* misija Društva narodov je razpravlja* la o proračunu oddelka za narodne manjšine, Dočim so vse države prora* čun odobrile, je zahteval italijanski de* legat, naj se ta proračun znatno redu* cira in je v svoji utemeljitvi izjavil, da bo sčasoma ta oddelek sploh popolno* ma nepotreben. Ravnatelj manjšinske* ga oddelka Colban je ostro protestiral proti temu mnenju in so se njegovemu protestu pridružili tudi zastopniki Av* strije, Nemčije, Irske in Jugoslavije. V imenu naše delegacije je podal daljšo izjavo prof. dr. Pitamic, ki je v svojem govoru opozoril na položaj slo* vanske narodne manjšine v Italiji in ob tej priliki zrhteval, naj tudi Dru« štvo narodov posveti zatiranju narod* nih manjšin v Italiji večjo pozornost. Predlog Italije glede redukcije prora= čuna ie bil nato z vsemi glasovi odklo* njen. Splošno se opaža, da je Italija s tem svojim predlogom nehote opozori* la mednarodno javnost na svoje posto* panje proti narodnim manjšinam. posredovanje velesil Fašistovski tisk protestira proti temu, da bi velesile posredovale med Rimom in Beogradom« — Pogajanja se morejo začeti šele po ratifikaciji nettunskih konvencij. — Rim, 15. septembra. Današnji listi obširno razpravljajo o razgovorih državnega podtajnika za zunanje zadeve Grandija z angleškim zunanjim ministrom Chamberlai-nom in z jugoskrvenskim poslanikom Raki-ćem. Listi naglašajo, da je sicer skrajni čas, da se razčistijo odnošajt med Jugoslavijo in Italijo, odklanjajo pa vsako intervencijo velesil in tudi vsako posredovanje angleškega zunanjega ministra Chamberlaina, o katerem se v kr-^gu Društva narodov zadnje dni mnogo govori. Dasi je opažati, da postaja Italija zlasti v albanskem vprašanju bolj popustljiva, vendar vsi listi naglašajo, da je potrebno najprej razčistiti za- devo nettunskih konvencij. Listi zahtevajo, da mora Jugoslavija predhodno sprejeti sklenjene konvencije in šele nato bo mogoče govoriti o nadaljnih pogajanjih. V dap'omatskih krogih vzbuia ta pisava italijanskega tiska, ki je očividnj inspirirana s službene strani veliko nezadovoljstvo. Zlasti v angleških in francoskih krogih narašča nerazpoloženje proti Italiji radi njene nepomirljivosti, ker so tudi razgovori v Ženevi pokazali, da Italiji ni za mir in prijateljstvo z Jugoslavijo, marveč išče le vzrokov za svojo nadaljm kampanjo, ki naj bi zmanjšala ugled Jugoslavije in preprečila njen odločilen vpliv na Balkanu. domen posvetuje klerikalno sredstva Vodstvo SLS in morala« — Po volitvah si «Slovenec» ne upa vzdržati svojih volilnih laži. V zadniem volilnem boju se je zgodilo, da so po nekod oznanjali duhovniki volilne shode SLS v cerkvi in celo na dan volitev priporočali volilcem v cerkvi, naj vržejo kroglice v dr. Koroščevo skrinjico. Na-prednjaki v Sloveniji smo sicer že vajeni vsega tega, za nas vse to ni ničesar novega in nas tudi ne bi presenetilo, ako bi škof dal razpostaviti moštranco za »srečen« izid volitev, kakor je to že storil. Vendar pa. bi bilo napačno, če bi preko vsega tega molče pešli, ker bi drugače svet mislil, da so se v Sloveniji vršile volitve res v popolni svobodi. Policijskega terorja kakor marsikje drugod pr{ nas v splošnem ni bilo, volilnih aktov pri nas ni nihče falzificiral, toda teror, ki se vršil zadje tedne nad dušami volilcev, je bil morebiti še hujši. Kaj naj na primer rečemo o onem kaplanu, ki je potolažil članice Marijine družbe, da se ji radi prostaškega zmerjanja naprednega govornika ni treba batf greha Češ: »Kar jutri pridite k meni k spovedi, vam bom že odvezo dal!« V tem izreku je bistvo klerikalne morale in klerikalne vzgoje našega ljudstva. Ti lahko kradeš, goljufaš in lažeš vsak dan, »gospod« ti bo že odvezo dal, ker si delal za klerikalno stranko — v »dobrem namenu«. Kaj naj rečemo o letaku, ki ga je izdal v Ljubljani dan pred volitvami g. Fr. Ga-brovšek in ki 'iže, da so na shodu Naprednega bloka v Kazini pretepali in klofutah* delavce in invalide, ter vzklika, da je »nastal splošen pretep, med katerim so SDSarji pretepali vse okoli stoječe delavce in invalide« in da sta bila »pretep in surovost edini vtis, ki so ga zborovalci odnesli s shoda SDS«. Katoliški duhovnik se ni ziba.] sodbe tistih množic ljudi, ki so bili na shodu v Kazini, ki nohtnega incidenta na njem niso videli in k; so imeli priliko iz njegovega letaka spoznati vso njegovo lažnjivost in moralno kakovost Ta duhovnik je s privoljenjem škofa tajnik SLS, kakor je n. pr. z njegovim privoljenjem poslanec tisti duhovnik, ki ni tožil, ko se mu je ponovno očitala laž, dasi bi morala cerkvena oblast predvsem skrbeti za neomadeževano čast svojih predstavnikov. Omenjamo slučaje duševnega terorja od strani klerikalcev ne zaradi tega. ker bi pričakovali kake izpremembe v klerikalnem mišljenju o dostojnosti, etiki in morali .ampak samo zato. da pokažemo pred vso javnostjo na nemor dnost klerikalne politike, ki ji je vsako sredstvo dobro za dosego namena, pri čemer ne pozna nobenih ozirov na ugled svojega stanu. Opozarjamo, da se klerikalci sedaj po volitvah ne upajo vzdrževati hži, ki so jih širili pred 11 septemorom. Zadovoljni so, da so ž njim; preslepili gotove ljudi, ki žal niso sposobni misliti z lastnimi možgani. Ugotavljamo vse to v ravnanje našim volilcem, ker bo Ljubljana v volilnem boju za ljubljanski občinski svet in za trgovsko zbornico dožive'a ponovno, da jo bodo klerikalci pitali z najdrznejšimi lažmi. Zagoneten umor pri morju Nemška policija si beli glavo z za* gonetnim umorom. Pretekli teden so našli blizu otoka Juista v Severnem morju truplo nage ženske in oblasti so po ranah na njenem telesu takoj spo* znale, da gre za umor. Na obali so našli okrvavljeno kladivo in okrvav* l j eno perilo. Neznano mladenko so vi» deli nekaj dni pred umorom v spremstvu nekega mladeniča, ki se je izdajal za inženjerja Kurtmaverja iz Nord* mei, kjer je res prodal čoln, s katerim sta se pripeljala na otok. Policija je ugotovila, da je Kurtmas ver Lorv bival v Berlinu, da je oženjen in da živi njegova žena v Inomostu. Mož je rad lazil za drugimi ženskami, s katerimi se je seznanil potom malih oglasov v raznih nemških listih. Tako se je seznanil tudi z 31 letno postrežni* co Marketo Štefanovo. Postrežnica je imela lepe prihranke in je dala res de> nar na razpolago mlademu inženjerju, ker ji je obljubil, da se odpeljeta v Alžir. Namesto v Alžir jo je odpeljal na Severno morje. Pred odhodom je kupil v Berlinu čoln. Truplo umorjene mladenke pa ni identično z Marketo Štefanovo. Policija se zdaj zanima, kje sta ing. Lorv in njegova ljubica. BROCK IN SCHLEE OPUSTI-LA PREKOOCEANSKI POLET Tokio, 15. septembra. Letalca Brock in Schlee sta včeraj nameravala startati za polet preko Tihega oceana. Na brzojavno prošnjo sorodnikov in Schlee jevih otrok sta pflota polet preko Oceana opustila in se vrneta s prvim parnikom v Ameriko. FORD SE POSVETI PRIDELOVANJU KAVČUKA. Newyork, 15. septembra. Časopisi javljajo, da je Henry Ford kupil v Braziliji 1 milijon 200 tisoč hektarjev zemljišča za 42 milijonov dolarjev. Kupil bo še trj milijone hektarjev zemlje in se posvetil produkciji kavčuka, ker je nastal v njegovi avtomobilski industriji popom zastoj. Iz ljubljanske kronike V«c poletje so poklicni kaloti mu ovali. *\3 jc sedaj končana letoviška sezona, mi zopel pričeli s ptetai \ meMu. Na Medu je bilo meti sezono izvišlila sobo iu odšla na vrt odnosno na dvorišče, kjci je ostala du 17.iti). Ko se je vrnila v apelni co, je našla lam vse razmetano lakoj je ugotovila, da je iz omare izginilo 170n Di:i gotovine. Tal je moral biii pra\ dobro m -jentiran o razmerah v \ero\>kovi hifri. Najbrže se je sko/i okno pripla/il v *p>alno sobo ter po isti poti tudi ut£.ml, noacf >eboi bogat plen. Drugih stvari in dragoceno*:, se ni dotaknil. Kdo bi bil dr/ni lat, se b dognano. Soavoga Jožica domneva, da je najbrž tat nek ftMetni moški. \ isoke |*»-stave in suhega obraza. Ta je namreč okoli 9 dopoldne prišel oblečen kot elekirommi-ter v Verovškovo >tunv>vanie ter prav samozavestno obnašal. Dejal jc |oapc« da je pi»Ian od mestne elektrarne \ |> rho pregleda električne naprave. Pregledoval je števec. Nato je prosil foapa naj mu da vode, češ da je silno injan. Gnan am ai hitela dati vode ler ga je poz.val;i. naj 7^apu>ti stanovanje, ker se ji je zde! nuni ji v. Druga večja talvina je bila izvršen;« Kolodvorski ulici. V stanovanje vrtna/ja Ivana Klemenra se je priplazil neznan /!i kovec ter vrtnarju odnesel novo obleko, srebrno uro, zlato vcri/iL-o in neka; gotovim. Klemene tipi 'J070 Din Škode Tal je fsgi* brez *Iedu. RoleaaraU tatovi včeraj niso mirovali. Trgovskemu sotrudniku Dtisauu Gorazdu fa neznan uzmovič od peljal izpred trgovine «Berko» na strani Gajeve ulice 12U0 Din vredno kolo. Talvina je bila izvršena okoli 19.30 zvečer. Kolo je črnopleskano, ha lan« co ima obrnjeno nav/gor / rdeeima ročaje* ma ter z dinamosv etilko. V Dobrunjah sta nujočemu monterju Cirilu Rometu pa je tat na Gosposvctski cesti ispred biac št. 13 doV pelini staro, 750 Din vredno kolo zna: cPuch>. V hišo v Ljubljani z:i|H>>lenc delavke Katarine Verle na Č'rnučah se je priklatila 50-letna Ljubljančanka, zalo dakle, abhrfta 1 v rdaJo bluzo in belo krilo z bubilrizuio V hiši so bili samo delavkini (»tročici, Ui m se igrali. Pozdravila jih re prav po ljubljansko iu nato rekla, da bo pa malerinem naročilu vzela dežnik. Žarela ie brskali jo omarah. Vzela je 1000 Din uolovine, nov«* čevlje iu hranilno knjižico Mestne hian.l-nice ljubljanske. Pri odhodu ie olrečice lepo pobožala, poljubila in jim naročila: * L^-po pozdravite mamico in ji recite, da je bila pri njih teta Marjana.> Teto Marjano nadaj iSeaje policij>ki agent-je in orožniki l'pati m, da jo kmalu izglede in spravijo v zapor. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: (v oklepajih zaključki). Amsterdam 22.77—22.795 (—). Belin 13.505 do .13.535 (1352) Curih 1004-1097 (1095.51, Dunaj 7.99—8.02 (8.005), London 275.85 do 276.65 ( 276.25), Newyork 56.64—5o.K4 (56.74). Praga 168.05—168.85 (168.45), Pariz 221.75—223.75 (222.7M, Milan 307.75 do 3<>9.75 (306.75). Efekti: Vojna škoda s7(..."o h.., CefJ-ska Pos. 197—199. Ljubljanska Kreditna 140—140 (140). Praštediona KO J. Kred mi zavod 160 d, Strojne tov. 80 bi.. Trboveljska 465 bi., Vevče 135 d. Ruse 260- 270, Kran -ska ind. dr. 405 bi., Stavbna 56 d, ScHr 104 d. — Včeraj smo poročali da sc uvede s 16. t. m. notiranje drž. papirjev s stalno obrestno mero brez obresti, ne Pa kakor dosedaj po tečaju tel-quel. Toda uvedba \t%M načina notiranja se je zaenkrat odložila, ker se vrše pogajanja tudi z beogradsko borzo, da se na vseh naših borzah uvede istočasno notiranje teh papijev. Deželni pridelki: Tendenca mirna. Cena moki je nekoliko popustila. Nudi se krompir, beli gorenjski v večjih količinah fr. v. nakl. post. po 125. Zaključkov ni b!o. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.85 — 276.fl5. New York 56.64 — 56.86, Milan .306.25 — 310.25, Curih 1094-1097. Berlin 1351-1354. Dunaj 799.2-802.2. Praga 168.01-168.81. Efekti: Iveest posojilo 83 in pol. Voi-na škoda 378 H^v. eskomptna banka 91, Hipotekama banka 55, Ljubljanska kreditna 140—147, PraStediona 850. Trboveljska 475. Vevče 135 — 140 INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.135. Milan 28.215. Parrz 30.33, Lonskm 25.21625. Newyock 518.5, BeHaa 125.3675, Prte* 153?. 16 99 4 Klerikalno davčno darilo Ljubljani Pobiranje povišane užHnine na vino. — ljubljanski fosUlnKarji odklanjajo plačilo. Kakor bdio Že poročali, je prejšnji teden »topila v veljavo odredba, vladnega komisarja na ljubljanskem mestnem magistratu, • katero se povečuje trošarina od vina za 50 par pri litru. Organi mestnega dobodarstve-nega urada so takoj popisali t se vinske zaloge gostilničarjev v Ljubljani, kar je zbudilo med njimi " razumljivo razburjenje, ki je tem večje, ker je svoječasno vladni komisar zastopnikom gostikucarekih krogov obljubil, da se povišana trošarina ne bo pobirala od 6tarih zalog vina. Protesti gostilničarjev so imeli ta uspeh, da se povišana trošarina od popisanih zalog vina ni takoj iztirjala, komaj pa so minile skupščinske volitve, je kler o radikalni režim na magistratu že razposlal organe mestnega dohedaratvenega urada po Ljubljani, ki sedaj izfirjujejo od gostilničarjev povišek trošarine. Zadnje dni pred volitvami so klerikalni agitatorji obljubovali, da se povišana trošarina na bo iztirjala, 5e pa se bo, da se bo ukinil davek na nočni obisk goetiln in kavam. 0 vsem tem seveda sedaj ni nobenega govora več. V zaščito parlamentarizma Beograjska «Reč» je 14. t. m. objavila nataledmji članek izrpod peresa voditelja SOS Sv. Pribičevića: G. Vukičević, predsednik vlade, je izja* vil novinarjem, da je zadovoljen z rezul* tatom volitev. V prejšnji skupščini je ime* la radikalna stranka 142 poelancev, sedaj je s pomočjo nočuvenega terorja in presi* pavanja kroglic dobrla samo 111 mandatov. Ali je g. Vukičević tudi s tem zadovoljen? Zadovoljen je, ker ve, da niti sam ne bi Kil izvoljen, ako bi šel iz opozicije v vo* Krve. Ako je Vukičević zadovoljen, ne mo« re biti narod zadovoljen s tem rumunizi* ranjem, s tem popolnim balfcaniziranjem na«e države. In zato ima sedaj besedo de=> mokraetja, ki je dovolj močna v NJarodni skupščini in ki more zbrati okoli sebe ve* čino v tej skupščini. Ako ta demokracija hoče in ona mora to hoteti, da ostane zve* sta svojim načelom, mora vreči iz skupšči« ne vse poslance, ki jih je vanjo poslala po= Irci ja. Ni dovolj govoriti o svobodi volitev in peti himne tej svobodi. Mi se moramo vsi združiti, da zasiguramo to svobodo za vse čase. Moremo jo pa samo na ta način zasi* gurati, ako vržemo iz skupščine poslance, ki jih je poslala vanjo policija! Če tega seda; ne storimo, se bodo v bodoče v naši državi stalno vršile rumunske volitve. Po tem bomo karikatura demokrat cije, nevredna demokratskega imena, potem se bom« razvili v suženjsko pasmo, ki ne zasluži imena svobodnega naroda. Demokracija je na razpotju. Ako sedaj odobri in potrdi volitve Vukičevićevih po* slancev, potem si bo za večne čase izko= pala grob. Tisti, ki bodo glasovali za veri* frkacijo Vukičevićevih poslancev, ne bodo več vredni, da bi nosili demokratsko ime K neki odlični zagrebški rodbini je i prišla včeraj v posete hčerka neke dru* ' ge ugledne obitelji. Gospodična se je kretala v hiši prav po domače, kakor kaka stara znanka ali hišna prijatelji^ ca. Ko je gospodična odšla, so člani družine opazili, da so jim iz kasete na nočni omarici izginili uhan: z briljanti, vredni 30.000 Din. Pvi hip niso domači nikogar osumili, najmanj pa gospodič* no. Mislili so. da so uhani v hiši kje založeni.. Vsi so razburjeni iskali po vseh kotih stanovanja, a uhanov niso našli. Končno so začeli premišljevati, kdo bi mogel uhane odnesti in so prišli do zaključka, da more biti le gospo* dična, ki je bila na obisku v hiši. Po* vabili so jo v hišo in ji indirektno po* Jean de la Hvre: 10 500 Roman. Neznanec se je v kratkem govoru spominjal umrlih, nato pa zapovedal: — Na delo! Deset odredov pod poveljstvom Faultona, de Cleve. Andrić, Louis in Pierre Sagaulta, Elvaca, Mourtosa, Fortclusa, Richarda in Paul Vernila je odšlo iz dvorane. Pod nadzorstvom kapitana in d' Albaniaca se je pričelo delo. Treba je bilo dvigniti nad jeklenimi celicami deset kovinastih cevi. V vsaki cevi je bila spiralna lestev, na kateri je stal častnik. Zgornji del cevi je bil opremljen s kristalnim okencem v debelem jeklenem okvirju. Če je ostal čez tisoč tristo štiri leta beneški zaliv na svojem mestu, bi ne bilo težko dvigniti cevi nad morsko gladino. Komaj bi po-molele cevi iz vode, bi deset častnikov-opazovalcev takoj ugotovilo, da-li stoje Benetke na prejšnjem kraju in če stoje, kakšne so. Cez četrt ure je bilo jasno, da je zaliv še vedno tam. kjer je bil. Cevi so se Kakor nam poročajo, so mnogi gostilničarji odklonili plačilo povišane trošarine. Na svojem sestanku 9. t. m. so namreč gostilničarji ljubljanskega mesta soglasno sklenili, da vlože pritožbo proti ukrepu vladnega komisarja na magistratu, po katerem se ima povišana trošarina 50 par od litra pobrati tudi od vina, ki je bilo že pred tozadevnim razglasom vladnega komisarja uvoženo. GoetilniParska zadruga je sedaj, ko so organi mestnega dohodarstvenega urada pričeli iztirjevati povišano trošarino, redala poziv na svoje člane, naj odklanjajo vsako doplačilo za zaloge vina, dokler ne bo rešen tozadevni rekurz. Gostilničareka zadruga apelira na medsebojno solidarnost svojih članov! Položaj je torej zelo zapleten, vladni komisar na magistratu potrebuje nujno denar, gostilničarji pa mu ga nočejo dati prei dokler ne bo rešen njihov rekurz. Z ozirom na to postaja položaj kleroradikalnega režama na ljubljanskem magistratu z vsakim dnem obupnejši, ker ima mestna uprava či dalje več izdatkov, za katere nima uei nega kritja. in proti policijski diktaturi* Povsod, v vseh volilnih edinicah, kjer so s pomočjo državne oblasti, njenim vplivom, nagovarjanjem, agitacijo, ustrahovanjem — bili izvoljeni kandidati stranke g. Vuklče* vica, je treba njihovo izvolitev razveljaviti. Ce se to dosledno izvede v vsej državi, se nobena volilna vlada ne bo več upala omejevati ali celo teptati svobodne volitve. To bo memento za vsako bodočo v o Min o vlado in to je tudi obenem edini način, da rešimo naš parlament. Nam je parlament potreben, koristen in nenadomestljiv samo tedaj, ako je svobo* den. Ce ni svoboden, ako je njegova šesta« va odvisna od policije, potem je to smešna karikatura, ki samo škodi razvoju naroda in ki ubija glas in kredit naroda. Demokracija ima sveto dolžnost, izvoje* vati zmago načel, da dela parlament vlado, in pokopati enkrat za vselej načelo, da tvori vlada parlament. Z brezdušnim nasi» Ijem, ki ga je vlada izvajala v času teh vo* litev, se je hotelo za vso bodočnost ukore« niniti v naši državi sistem, po katerem se vlada postavja nad narod, namesto, da bi bila odvisna od suverenega in na svojo su» verenost ponosnega naroda. Sedaj ima besedo demokracija. Ako ho* če, bo vse dobro. Ako hoče. se bo vse po» pravilo. Ako hoče, se bo zasigurala narodo> va svoboda. Ako hoče. bo v naši državi vodila kolo. Sed.ij se bo iskrenost vsakogar pokazala na delu samem. Ako demokracija zamudi ta trenutek, morebiti zadnji, ki se ji še nudi, da resi naš parlament in osvobodi dr* žavo od policizske diktature, potem bo v istem trenutku podpisala sebi smrtno ob* sodbo. In v tem slučaju bo stopil naš narod v velike notranje krize, ki se jim ne more videti konca, mračno bodočnost in na kon* cu koncev v sigurno politično propast. vedali, kako so jim zmanjkali dragoce* ni uhani. Gospodična je vsa razburje* na in ogorčena odgovorila, da o uhanih ničesar ne ve in jih tudi ni videla. — Okradena družina se s tem ni zadovo* Ijila in je naznanila tatvino kriminalni policiji. Redarstvo je zaslišalo tudi osumljeno gospodično, ki je pa zavra* eala vsako krivdo. Toda policija se ni dala ugnati in je preiskovala naprej. Izsledila je, da je neka gospodična za* stavila briljantne uhane in po osebnem popisu ni mogla biti druga nego plavo* laska, ki je bila na obisku pri oškodo* vani družini. Na podlagi teh ugotoviš tev so gospodično aretirali in je po dol* gem zasliševanju tatvino tudi priznala. Njeni starši so dvignili uhane v za* dvigale brez ovir. Pod pretvezo, da mora osebno nadzorovati dviganje, je stopil d* Albaniac v Leticijino cev. Nihče ju ni mogel videti. Zaljubljenca sta se po stoletni ločitvi strastno objela. Naenkrat se je radostno dekličino lice zmračilo. — Jean! Nekdo je uganil, da sem ženska. — Kdo? — Faul ton. — Kako si prišla na to misel? Ali ti je kaj rekel? — Ko smo ležali pod zračno kupolo, je dejal: ne vem, kaj ste počeli z va5o tuniko, toda kapitan očividno ničesar ne sluti, mademoiselle de Cleve. — O! Tako ie dejal? — Da. — Pred no smo zaspali? — Da — A po prebujenju? — Zaenkrat ni še ničesar omenil! Opetovano sem ga že opazovala, pa nisem videla na njegovem obrazu nobene izpremembe. — Ali se ne motiš? Morda se ti je samo zdelo. — Ne! ne! prepričana sem. Slišala sem tako jasno, kakor slišim zdaj tebe. — Stvar je nevarna. Ti si tu edina ženska. Poleg tega me pa Faulton se- stavljal niči in jih lastnikom vrnili — Policija je nato lepo, a nepošteno pla* volasko izpustila iz zapora. Včeraj je bilo na aerodromu pri Zagrebu izredno živahno. Letalci so prihajali službeno iz Novega Sada in Raj* lovca ter se popoldne zopet vračali k svojim poveljstvom. Iz Novega sada sta prileteti dve skupim lovcev in se popoldne zopet vrnili v Novi Sad. Okoli 4. ure popoldne se je pojavil na ho-ricontu avijon tipa »Potez 25«, katerega je piiotiral poročnik Šimunovič. Pilot šimunovič je letel sam iz Rajlov-ca v Zagreb in ni imel med potjo ne-prilik, četudi ga je oviral močan veter. Nad letališčem je poročnik nekaj časa krožil in se nato pričel spuščati na zemljo. Ko je bil pol metra nad zemljo, je prevrnil močan sunek vetra letalo tako slino, da je iz avijona zletel motor, ki je vedno čvrsto pritrjen na ogrodje. Vojaki so prihiteli na pomoč in izvlekli pilota iz neprijetnega položaja. Poročnik Šimunovič je dobil le lahke poškodbe ter mu ni bilo treba iskati zdravniške pomoči. Prednji del aparata in motor sta močno poškodovana. Avijon je bil namenjen zagrebški eskadrili, Simunovjć pa pripada eskadrili v Raj-lovcu. Komisija preiskuje, kdo je nesrečo zakrivil. ★ Na socijalnem odseku zagrebškega redarstva se je včeraj odigral ginljiv prizor. Pred šefom oddelka je stala mlada in čedna služkinja StaŠa Grdo-vič ter pripovedovala, da ima pri Mariji Šurina v Dužicah v reji svoje 18-mesečno dete. Ker gre sedaj v bolnico, ji ne bo mogoče plačati mesečno 300 Din za otroka. Tudi oče nezakonskega otroka ne plačuje ničesar. Pač pa je njegova sestra pripravljena vzeti dete brezplačno v rejo. Ga. Šurina na otroka nikakor ni hotela izročiti. Dobila je dete staro komaj nekaj dni in ga je skrbno gojila. Pripravljena je tudi dete adoptirati. Solznih oči je izjavila, da rajši skoči v Savo, kakor da bi vrnila dete, za katero je tako materinsko skrbela. Sef oddelka je bil v neprijetnem položaju in je po zakonu ukazal ge. šurmi, da mora dete izročiti materi. Vsa objokana je Šttrma vrnila dete materi, ki se je tudi jokala od veselja, da je otroka zopet dobrla nazaj. Tudi otrok je zaplakal in iztezal ročice proti svoji bivši odgojiteljici, ki se je solzna vrnila v svoj pusti dom. 0 razstavi knjige v Leipzigu in drugo 0 mednarodni razstavi knjige v Leipzigu priobčuje nek dopisnik pod šifro M. Z. v beograjski »Politiki«: daljšo razpravo, ki jo prinaSamo v izvlečku, ker bo gotovo zanimala tudi nase merodajne kroge. Razstava je bila otvorjena na uajsveča-nejši način začetkom junija pod protektoratom Adolfa v. Harnaeka in Maksa Lieber-manna v avli univerze. Otvoritev je izvrlil sam Gerhard Hauptmann. Zastopanih je dvajset držav, med njimi tudi Jugoslavija. Izvestitelj omenja posamezne države, med katerimi hvali posebno Nemčijo, Češkoslovaško in Rusijo, ter pride končno do jugoslo-venskega oddelka. Ta del članka prinašamo v dobesednem prevodu: Jugoslovenski oddelek je zelo pomanjkljiv in človek se mora vprašati, ali je bilo sploh potrebno s tem, kar je razstavljeno, sodelovati pri razstavi. Jugoslovansko kolekcijo je sestavil Ljubo Babic, profesor iz Zagreba. Vse knjige, katere so razstavljene, so tiskane v latinici (15—20 knjig), a v cirilici je razstavljen samo košček papirja, pritrjen na zidu s tekstom »Oče naic, z izpisanimi starinskimi svetopisemskimi črkami v barvah. (Ali so Slovenci udeleženi, tega avtor ne omenja. Op. prevajalca.) Nesporno je, da je med razstavljenimi knjigami tudi nekaj lepih, a te ostajajo na razstavi neopažene. Zdi se mi, da je obilnejša in lepša kat era-si bodi izložba ene izmed naših navadnih knjigarn v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani ali Sarajevu, nego ta naš oddelek razstave v Leipzigu. A ce smo na tej razstavi svoj oddelek postavili pod državni grb, je bilo potrebno, da bi bili razstavili biser domaČe književne umetnosti iz vseh delov naše države. Končno bodo tudi naši »mer odaj ni < morali spoznati, da so mednarodne razstave potreba za našo deželo, če ne večja, vsaj enako velika kakor so ministrstva brez portfelja ali državni avtomobili za agitacijska potovanja. A to niti ni najznačilnejši primer indolence naših merodajnih faktorjev. Dovolj je, da se spomnimo na mednarodno muziško razstavo v Frankfurtu ob Maini, o kateri se je v naši javnosti dovolj pisalo, a iz katere je naša vraži, ker sem kapitanov namestnik. Zloben in krvoločen je. ker teče po njegovih žilah mešana kri. Njegova mati je Indijanka. Preživel sem z njim mesec dni in dobro ga poznam. Opazil sem, da je zahrbten, zvit in častihlepen. Nobene podlosti se ne sramuje. Če res ve, da si ženska, sva v nevarnosti, Le-ticija! — Ve. o tem sem prepričana. — Dobro, biti morava torej oprezna. Zdaj pa na svidenje, doli moram! Spodaj so prihajale iz vsth cevi povoljne vesti. — Zdaj je ura šele dve, — je dejal Neznanec d' Albaniacu, ko sta stala pri cevi zvezdoslovca Richarda, — daniti se začne komaj ob treh. Toda pred davnimi leti sem bil vajen nočnega pogleda na Benetke. Odšla sta po lestvi in sedla h kristalnemu okencu. Čakala sta z Richar-dom, kdaj se dvigne konec cevi nad morsko gladino. Richard je molčal. Napeto je gledal skozi odprtino periskopa. — Površina zaliva! Smo že na površini! Spodaj so razumeli te dolgo pričakovane besede kot povelje. država sijajno izostala, tako da so nas tudi kulturno nizka stoječo države prekosila. Čas bi bu, da pridemo do prepričanja, da mora naia država na bodočih med na rod- nih manifestacijah sodelovati in zavzeti sebi dostojno mesto in da racata ve, na katerih viai tudi naša državna zastava, ne ^mejo biti organizirane brez poiTanih in odjro Tormih etrokovnjakov.< Strinjamo ae seve popolnoma s temi izvajanji ter samo želimo, da bi se v bodoča zares obračala večja pažnja na pravilno sodelovanje pri mednarodnih razstavah. Vendar se ne moremo ubraniti skopat, ali je to pri nas pri znani razcepljenosti umetnikov sploh mogoče. Edino merodajna avtoriteta v takih zadevah bi bil umetniški svet strokovnega udruženja likovnih umetnikov. A kakor čujemo, je tudi ta institucija onemogočena vsled razcepljenosti umetnikov v — Sloveniji! Zato je razumljivo, da pokazujejo morda raaatave s separatiatično tendenco, kakor je razstava Nar. galerije v Pragi, na zunaj bolje lice. Ali bodo pa ugledu naše države v inozemstvu koristile, to je drugo vprašanje. Kongres zdravnikov v Rogaški Slatini" Slovensko zdravniško društvo v LJubljani obvešča svoje člane o naslednjem: Kongres »Jugoslavensko? lekarskog društva« se bo vrSil letos, kakor znano, v Rogaški Slatini In to od 24 do 28. septembra. Člani, ki se hočejo udeležiti kongresa, naj javijo najkasneje do 20 .t m. ravnateljstvu zdravilišča, če pridejo sami, ali pa s familijo in naj v tem primeru navedejo točno Število rodbinskih članov. Za priglašene udeležnike so stanovanja brezplačna. Kdor prispe 23. v Rogaško Slatino, dobi nakazilo za stanovanje na kolodvoru, pozneje se dobilo nakazila v stanovanjskem uradu zdravilišča. Člani ude-ležniki dobijo legitimacijo za polovično vožnjo na železnici pri tajniku društva g. dr. O. Hausu, Poljanska cesta St 16., od 10. do 12. ali od 15. do 17. Karta velja tudi za nazaj, zato jo je treba čuvati. Važne točke dnevnega reda izvedo člani v »Glasilu Zdravniške zbornice za Slovenijo«. Odbor. Sport Hašk - Primorje V nedeljo se vrši na igrišču Primorja na Dunajski cesti prijateljska tekma med prvakom zagrebškega podsaveza Maskom in ASK Primorjem. Hašk je eno vodečih jugoslovenskih moštev, ki igra stilistično najlepši nogomet in je zato Ljubljančanom vedno ljub in dragocen gost. Hašk nastopi s svojo prvo garnituro, kateri bo i Primorje postavilo svoje kompletno I. moštvo nasproti. Obeta se zanimiva in napeta tekma, ki bo povsem verjetno privabila lepo število športnikov in prijateljev nogometa. Podrobnosti o tekmi, k! se prične ob 14., še cb javimo Lahkoatletski miting v Ptuju Preteklo nedeljo je priredil agilni SK Ptuj svoi drugi lahkoatletski miting v tem letu. Na mittaigu so bili doseženi prav lepi rezultati, ki pričajo da se lahka atletika v Ptuju uspešno razvija. Domači atleti so vobče iznenadili in zaznamujejo krasen napredek. Rezultati so bili: 400 m: 1. Junger (Ptuj) 1 : 02.2: Gre-gorka .Ilirija) je bil diskvalificiran. Met krogle: 1 Schmigotz (Ptuj) 10.52 m. 100 m finale: 1. Stepišnik (Ilirija) 11.4; 2. Schmigotz (Ptuj) 11.5; 3. Pavčič (Ilirija). Skok v daliavo: 1. Stepišnik (P.) 5.47 m. Štafeta 4 100 m: 1. Ptuj v 42.2; 2. Ptuj II. Štafeta Ilirije je bila kot prvo diskvalificirana. Tek 3000 m: 1 VVallner (Ptuj) 0 : 56: 2. Penteker (Ptuj); 3. Tinta (IL). Skok v vls: 1. Gregorka (II.) 1.71 (boljše od slovenskega rekorda) Met diska: 1. Gregorka (II.) 32.43 m. Skok ob naliči: 1. Gregorka (II.) 3.10 (izenačen slovenski rekord). Tek 200 m: 1. Stepišnik (II.) 24.5. Švedska štafeta 400 X 300 X 200 X 100: t S. K. Ptuj I.; 2. Ptuj II. — Maribor : Ilirija. Odločilna tekma za prvenstvo Slovenije v bazeni. V nedeljo 18. t. m. se vrši v Ljubljami najvažnejša tekma letošnje sezone, ki bo definitivno odločila prvenstvo Lhp-a za leto 1927. Za častni naziv prvaka se borita naši dve najboljši družini, dosedanji prvak Ilirija ter prvak mariborskega okrožja Maribor. Obeta se nam torej ogorčena, do skrajnosti napeta ter izredno zanimiva borba naših naj-boltrših hazenašic. Visoka forma igralk obeh družina nam garantira za prvovrsten športni užitek, ki bo zadovoljil tudi najbolj razvajene In največ zahtevajoče pristaše našega športnega gibanja. Ilirija ki ima braniti 6-letno prvenstvo, bo imela to pot skrajno težko stališče; na uspeh proti izvrstni Cev se je ustavila. Konec je molil nekoliko iz vode. — Benetke stoje tam, kjer so stale! — je vzkliknil zvezdoslovec Vsi trije so napeto opazovali nočni prizor. V beli mesečini so se obrisi obale dobro videli. Nad zalivom so se dvigale temne siluete poslopij, tu pa tam so se svetlikale lučice. — Čudno, — je dejal kapitan, — ne vidim svetilnikov, ki so kazali mornarjem pot v zaliv pri pomolu di Ponente! — Kam so izginile obločnice velikih trgovin na mostu sv. Marka? — je vzkliknil d' Albaniac. — In svetilke ob Canale Grande? Jaz sem pa pričakoval, da postanejo Benetke še največje pristanišče srednje Evrope. Mislil sem, da zagledam tisoče luči, nepopisno vrvenje ln titansko delo novih ljudi. Namesto tega pa vidim le nekaj plinovih obločnic. Poglejte, nikjer ni električne razsvetljave. Morda niti plina nimajo. Plamenčki v obločnlcah migljajo kakor v zakajenih petrolejkah. Tristo vragov! Kje je tu napredek? Njegovo razočaranje je bilo tako veliko, da je ves presenečen umolknil. — Še večje je bilo njegovo presenečenje, ko je Richard spregovoril: — Vse to še ni nič. gospoda, največje presenečenje nas še čaka. Ce se ae družini Maribor* more računati le. ak<, n..-pne svoje skrajne sile in uporabi vse ft\ ie znanje, ki si za ie tekom zadnjih lat pr -dobila. Več izgledov na zmage ima me-mentano Maribor, za kar govore niegrr zadnji rezultati oroti Muri 10 : 6 in pro'i nakesnejlemu kandidatu za državno prvenstvo Conoord1.^ 6 5. Codstvo tekma ie poverjeno s- šnelerju jj Beograda, enem-naSih priznano najbolJUh sodnikov Tekma se vrši ob 11 uri dopoldne na igrilcu Atene ob glavnem tivolskem drevoredu šBeležnica KOLEDAR. Danes: Četrtek, 15. septembra 1927 ; katoličani: 2al. Mati Božja- Jutri: Petek, 16. septembra 1927; -ličani: Ljudmila; pravoslavni: 3. avgusta, Atlm. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kmo Matica: »Huzaraka ljubezen«. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska c; Levstek, Resljeva c. • Posetnike gledaliških predstav opozar* jamo, da se vrši predprodaja vstopnic M redetave tokom jesenske razstave od pet* .-a dalje vsak dan od 10.—12. in od 3.—J. v opernem gledališču. Od pol 8. dalje pa pri večerni blagajni v operi. Vse predstave, dramske in operne, :>e vrše ta teden v c*pcr« nem gledališču. Volilna stava v poljubili II. september je za nami in odlo; čitev je padla. Sedaj je treba realizirati številne stave, ki so jih sklepali zlutti v Beogradu. Večinoma so se te stave sukale okrog 100 Din, seveda pa so se tudi imenovale vsote, ki bi lahko tvo» rile že prav čedno doto. Tudi ženske so tokrat aktivno posegle v politko. Ker še nimajo volilne pravice, so pa sklepale številne stave. Seveda pa pri njih ni šlo za denar, marveč za — poljubčke. Največ stav je šh> na račun radikalne stranke, kateri so moški napovedovali propast. Ženske pa so se energično zavzele za njo In obljubile radikalnim nasprotnikom za vsak mandat, ki ga bodo dobili radi' kali izpod 120, vroč poljub. Ze, ko so bili znani šele prvi rezultati in ko se je pokazalo, da imajo radikali samo 111 poslancev, so zahtevali beograjski mladeniči «izplačilo» sklenjenih stav. Beograjske dame na to niso pristale in so vztrajale na tem, da morajo počakati na definitiven rezultat. No. sedaj so rezultati že znani in Beograjčani so prišli na svo j račun ... Beograjčanke pa pravijo, da na radikale ne bodo nikoli več stavile. Le one, ki upajo, da se bo iz teh poljubčkov izcimila poroka, blagrujeja radikalno stranko in žele, da bi še bolj nazadovala. Nova vrtna kolonija na Viču Stavbna in kreditna zadruga »Stan in Dom« gradi v Mali vasi nad Rožno dolino svojo drugo vrtno kolonijo, kjer bo zgrajenjh trideset novih stanovanj. V nedeljo dne 18. t. m. se vrši na tej vrtni koloniji vzidava ogalnega kamna. Priče-tek te slavnosti je ob pol tretji uri, po slavnosti se pa vrši na čast vseh »Stan in demarjev« in prijateljev te agilne zadruge vrtna veselica v Zadružnem domu. Ta zadruga se je ustanovila koncem leta 1924 po inicijativi zadružnega organizatorja g. Antona Kristana. V tem kratkem času je sezndala 44 hiš z 90 stanovanji in 6. lokali. Sedaj pa zida na Viču to novo kolonijo in več manjših eno in dvodružinskih hišic, še to lesen pa prične zadruga graditi z državnim posojilom v znesku Din 2,000.000.— v Šiški 20 stanovanj, kasneje pa namerava sezidati koln-nije ob Dunajski cesti, v Vodmatu in v Šiški, če bo našla tudi nadalje razumevanje pri merodajnih faktorjih. Na sedanji pokrajinski razstavi na ljubljanskem velesejmu bo razstavila načrte, ki jih je projektirata že priznana tehnična pisarna arhitekta Ivana Zupana. Zadruga »Stan in Dom« vabi vse svoje članstvo, vse prijatelje zadružnega gibanja in vse interesente, da se udeleže zgoraj omenjene slavnostj in da si ogledajo načrte in publikacije na ljubljanskem velesejmu. motim, bi se moral iz zaliva dobro videti železniški most, ki je spajal Benetke -s celino. — Res je! — Ali ga vidite? Jaz ga ne vidim. —Da, most je izginil... To je pa že od sile. Kaj res ni več na svetu železniških mostov? — Vsekakor železnice med Benetkami in Milanom ni več. — je potrdil Neznanec. — Most je podrt. Vsi so molčali. Dolgo so molče zrli na Benetke. Mesto je stalo na prejšnjem kraju, toda bilo je mrtvo. Redke luči so pričale samo o neznatnem številu gladnih ribičev. — To. kar vidim, — se je oglasil kapitan, — je tako čudno, da mi ne gre v glavo. Cujte. d' Albaniac! Vzemite s seboj častnika in napotite se v Benetke. Predno se zdani, si lahko ogledate mesto, ne da bi vaju kdo opazil. Ta čas pa spravimo na vrh hidroplane. Pojdimo! D' Albaniac je bil vesel, da sme Izbirati spremljevalca. Odšel je po lestvi doli in zapovedal <• — Pospravite cevi! Pripravite se, da dvignemo hidroplane. Opazil je Leticijo in ji namignil, naj mu sledi. — Kam? Mar Pribn o nalogah Pisane zgodbe iz naših krajev Lepa plavolaska — tatica briljantnih uhanov. — Letalska ne sreča pri Zagrebu« — Borba za dete. E 722760 ) Dnevne vesti. Vt Ljubljani, dne 15. septembra 1927. — Kraljev povratek v Beograd. Včeraj popoldne je prispela na kolodvor y Lescah kompletna garnitura dvornega vlaka, s katerim se je kraljevska dvojica s prestolonaslednikom Petrom in z vsem dvornim spremstvom odpeljala v Beograd. Letni gradič Suvobor na Bledu je sedaj popolnoma zapuščen in zatvorjen. Dvorni vlak z. izvidnico je prispel ob 19.19 v Ljubljano, kjer jc kraljevsko dvojico pozdravil veliki župan dr. Vodopivec. Dvorni vlak je na kolodvoru ostal deset minut, na kar je nadaljeval pot proti Beogradu. Kraljevska dvojica je danes prispela v Beograd. Do Zagreba je dvorni vlak spremljal pomočnik ljubljanskega železniškega direktorja Z- inž. Matko Schneller. — Odlikovanje. Inšpektor ministrstva za šume in rudnike Vojko Koprivnik je odlikovan z redom Belega orla V. reda. — Napredovanje v našj vojski. Napredovali so: v pehoti za rez. kapetane I. klase kapitani II. klase Nace Perko, Jakob Perhavec in Vinko Sire, za kapetane II. klase poročniki Anton Demšar, Joško Škof, Franjo Poček, Janko Čerček, Rudolf Horvat in Rudblf Soklič, za poročnike podporočniki dr. Josip Hubad, dr. Anton Kajfež. Martin Stante, Franjo Radeljak, dr. Ivan Prudan, Viktor Haber- Mirko Pena-vin, Vinko Rojnik, Rud. Gasperin, Iv. Za. gažen, Amon Kober, Avgust Zivko, Anton Bim, Franc Kogovšek in Štefan JaTC; v artiljeriji za poročnike podporočniki Viktor Debeljak, Božidar Križ in Ivan Domin-ko. V inženirsko-tehnični stroki za rez. kapetana II. klase poročnik Viktor^ Kladnik. za poročnika podporočnik Josip Žagar; v sanitetni široki za kapetana II. klase poročnika dr. Zoran Jošt, in Rudolf Habunek, za kapetana h klase kapetan II. klase Ivan Vidmar; v veterinarski stroki za kapetana II. klase poročnik Fran Veble. _ Nov pomočnik ministra za socijalno nolitiko. S kraljevim ukazom je bil ime» novan za pomočnika ministra za socijalno politiko prof. Radoslav AgatonoviČ. — Iz carinske službe. Premeščeni so: Iz Bohinjske Bistrice v Zagreb carinik Dragoljub Pavlovič, z Rakeka v Zagreb carinik Mirko Šišulj, iz Maribora v Ljubljano Dragotin Paljak. Iz Čakovca v Ljubljano Viktor Fabjani, z Rakeka v Ljubljano Franjo Lah, iz Ljubljane v Maribor Lju-bomir Diukanovič, iz Velikega Bečkereka v Maribor Ciril Švajger, iz Slavon. Broda v Maribor Ibrahim Hadžioman, z Jesenic v Boh. Bistrico upravnik Ivan Renčelj, iz Beograda v Dravograd-Meža Branko Krnic, iz Beograda na Rakek upravnik Lju-hiša Popovič: v višjo skupino so pomaknjeni: pri glavni carinarnici v Ljubljani cariniki Srečko LuStrek, Franjo Urbas, in Emil Aljančič, pri glavni carinarnici v Dravogradu carinika Ivan Ramor in Milenko Manojlovič, pri glavni carinarnici v Mariboru cariniki Marko Domazeti, Mirko Kis-iič, Venceslav Gleščič in Stanko Klemene, pri glavni carinarnici na Jesenicah Dragotin Stipanovič, v Boh. Bistrici Ivan Ren-čelj in v Murski Soboti Derviš Kahvedžič. — V naše državljanstvo sta sprejeta ruski emigrant Ivan Soborov, dnevničar finančne kontrole v Hotedršici in dosedanji italijanski državljan Anton Podgornik, inženir v Ljubljani. — Naši železničarji v Pragi. V torek je prispelo v Prago pod vodstvom načelnika personalnega oddelka v prometnem ministrstvu dr. Ivana Kavčiča 80 jugoslavenskih železniških uradnikov, ki so poselili v spremstvu češkoslovaških kolegov sta-romestni magistrat, kjer jih je prisrčno pozdravil župan dr. Baxa. Za pozdrav se je zahvalil dr. Kavčič, na kar so odšli gostje na grob neznanega vojaka, kjer so položili krasen venec s trakovi v jugosloven-skih barvah. — Zdravstveni tabor na Rakitni. Društvo za narodovo zdravje v Ljubljani bo priredilo v nedeljo, dne IS. septembra t. 1. IT. zdravstveni tabor na Rakitni pod Krimom. Tabor se bo vršil ob priliki slavnostne otvoritve društvenega sanatorija za kostno tuberkulozo po tem-lc sporedu: Odhod gostov iz Ljubljane z vlakom ob 6. uri 15 minut. S postaje Preserje pristop na Rakitno preko Kamnika. Ob 10. uri cerkveno opravHo v župnl cerkvi na Rakitni. Ob 11. uri otvoritev in blagoslovitev sanatorija. Po otvoritvi predavanje društvenega podpredsednika dr. Zivko Lapajneta »Planinsko solnce kot obramba tuberkuloze.* Po predavanju ogled sanatorija. Ob 3. uri popoldne filmsko predavanje društvenega predsednika dr. Ivo Pirca »Bela kuga*. Povratek gostov z brzovlakom ob 7. uri 5 minut zvečer iz kolodvora Preserje. Zdravstveni tabor se vrši ob vsakem vremenu. — Vabljen je vsakdo, posebno častno pa naj bi bili zastopani društveni člani s svojci. Romantično ležeča Rakitna in zanimiva pot iz Preserlcv bosta gotovo napravili na izletnike in prijatelje narave kar najboljši vtis. — Državni arhiv v Beogradu. Finančno ministrstvo je odobrilo kredit 2,368.000 Din za zgradbo palače za državni arhiv v Beogradu. Palača bo ograjena na igrišču BSK. — Pospeševanje tujskega prometa. Trgovinsko ministrstvo Je poslalo vsem našim konzulatom in trgovskem agenturam okrožnico, v kateri jih poziva, naj predlože točne podatke o številu Ietoviščarjev in turistov, ki so letos posetili Jugoslavijo. Na podlagi teh podatkov bo trgovinsko ministrstvo zahte\'alo v novem proračunu 1.200.000 Din kredita za pospeševanje tujskega prometa. V zadnjem proračunu je znašala ta postavka samo 500.000 Din. — Otvoritev državne pogodbene pošte Mačkovd. Dne 1. septembra se je p tvorila nova državna pogodbena pošta *Mač-kovci« v Prekmurju, ki ima dnevno zvezo in ambulantno pošto Maribor—Hodoš in Hodoš—Maribor in ki vzdržuje ob delavnikih selsko dostavo v 6 sosednih vasi. — Iz rudarske službe: Napredovali so ing. And. Torkar, profesor na rudarski šoli v Celju v 4. skupino I. kategorije, Iv. Ceš-miga, administrativni revident pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani v 3. skupino II. kategorije, ter Josip Jurčič, pisarniški ofjcJjal pri istem glavarstvu, v 1. skupino III. kategorije. — Poslopje ministrstva javnih del. Za popravo poslopja ministrstva javnih del je določen kredit 18^.000 Din. — Redukcija proračuna splitske oblasti. Finančno ministrstvo je obvestilo oblastni odbor v Splitu, da je proračun splitske oblasti znižan od 13 milijonov na 6,300.000 Din. S tem proračunom ne bo mogel spi i t ski odbor izhajati ter bo zašel v velike neprilike. Zanimivo je, da so v finančnem ministrstvu izgubili akt proračuna in so ga šele po dolgem iskanju našli med starimi zaprašenimi akti. — Veliki most čez Savo pr| Litiji. Ministrstvo javnih del je odobrilo kredit 1SO.0OO Din za zgradbo mostu čez Savo pri Litiji, kjer je že dolgo let lesen most. Gradnja novega mostu se prične še to jesen. — Proračuni samoupravnih oblasti. Fi. nančno ministrstvo je obvestilo vse oblastne odbore, da morajo pravočasno poslati proračune za prihodnje leto, obenem jim je poslalo navodila, po katerih se imajo proračuni sestavljati. — Tečaj za telovadne učitelje v Beogradu. Vse kandidatj in kajndadatinje za tečaj telovadnih učiteljev za srednje šole so se včeraj javili v prosvetnem ministrstvu. Za ta tečaj se ie prijavilo mnogo kandidatov, največ iz Slovenije in sicer 50. Iz Dalmacije sta se prijavila samo ena kandidatinja in en kandidat. — Iz naše države izgnan Italijan. Lesni agent in drugače vohun Giovanni Rebc-sohini je izgnan iz naše države. Doma je iz Asiaga. Po Dolenjskem in Notranjskem se je predstavljal za lesnega trgovca. — Velika nevihta v Hercegovini Iz Mostarja poročajo, da je v torek besnela nad delom Hercegovine velika nevihta. V vasi Daber je strela udarila v hišo Gavra Mastilovića in na mestu ubila dva njegova otroka. Strela je tudi zanetila v hiši požar, in so se domačini komaj rešili. Ker v bližini ni dosti vode, je hiša pogorela do tal, čeprav je vsa vas gasila. V hiši sta zgorela tudi oba otroka, katera je ubila strela. !z Ljubljane —lj Prihodnje zasedanje oblastne skupščine na univerzi. Za prihodnje zasedanje ljubljanske oblastne skupščine ki bo letos zadnje, se bo vršilo v sejni dvorani ljubljanske univerze. Oblastni odbor je že crd-redil obsežne priprave za to sejo. — lj Prevzem ljubljanskih bolnic po oblastnem odboru. S i. oktobrom t. I. prevzame definitivno v svojo upravo ljubljanski odbor vse bolnice in druge humanitarne zavode, ki se nahajajo v ljubljanski oblasti. Oblastni odbor namerava izvesti znatne redukcije v vseh ljubljanskih bolnicah. — lj. Posojilo ljubljanske občine. Kakor smo že svoječasno poročali, je vladni komisar ljubljanske mestne občine zaprosil ljubljanski oblastni odbor za odobritev najetja 6 milijonskega posojila za razna javna dela. Odobritev tega posojila je odvisna od plenuma ljubljanske oblastne skupščine, ki se sestane najbrž koncem novembra. Vladnemu komisarju se s tem posojilom zelo mudi. — lj. Mestno kopališče na Ljubljanici se z dnem 19. septembra zatvori. — lj Pri mestnem gradbenem uradu je popolniti mesto strojnega inženirja. Pogoji so sledeči: Državljanstvo kraljevine SHS, neomadeževano -življenje, telesno in duševno zdravje, starost nad 18 in pod 40 let, z uspehom dovršeni popolni studij tehnične visoke šole z vsemi teoretičnimi in praktičnimi izpiti, najmanj triletna strojna praksa v kaki tovarni ter nekaj prakse pri eksplozivnih motorjih, najbolja pri avtomobilih. Pravilno z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje le vložiti naikas-nejo do dne 26. t. m. pri predsedstvu mestnega magistrata. — lj Dobavitelji obvezilnega materijala se opozarjajo na razpis dobave obvezilnega materijala Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, k! je izšel v Uradnem listu št. 95 z dne 10. septembra 1927. —lj Vreme. Snoči ob 21. je kazal barometer 763.8, termometer 4- 14.2° C, danes ob 7. zjutraj barometer 765, termometer ■+■ 9° C, opoldne barometer 763, termometer 22* C. Jasno in lepo. — lj Dr. Blefvveis prlčenši s 16. t. m. ne ordinira do preklica. —IJ Avtomobilska nezgoda. Pri stavbni tvrdki inž. Dukić zaposleni šofer Lojze Mrgole je včeraj okoli 10.30 dopoldne vozil tovorni avtomobil, napolnjen z gramozom, po Kette - Mumovi cesti. Pred njim je vozil neki voznik gramoz z dvema konjema. Hotel se je pravilno ogniti oziroma voznika prehiteti. Pri tem pa je odpovedal volan in avtomobil se je pri gostilni Banko odnosno pri »Nacetu« zaletel v brzojavni drog, ki ga je kratkomalo po-Jr] in obenem strgal več brzojavnih žic na drogu. —lj Telesna poškodba. Zidar Rudolf Ci-gula je zaposlen pri zidanju stanovanjskih mestnih hišic v Koleziji. Včerai okoli 8 ure dopoldne je stal na 'estvi ter delal. Prišel je do njega tesar Vinko Pustavrh ter mu lestvo spodnesel. Cigula je padel na tla ter se lahko poškodoval. Tesar Vinko pravi, (Ja je lestvo spodnesel, ker je bila njegova. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. —lj Ukraden kanarček. Elektrotehnik Janez se ga je te dni pošteno nactdcal. Bil je tudi v Stritarjevi kavarni na Sv. Petra cesti. Kaj mu je v slavo padlo, sam ne ve. Naenkrat se je znašel na dvorišču, kjer je iz kletke pograbil kanarčka ki je bil last kavarnarjeve soproge Frančiške Stritarjeve. Ta je tatvino ni 100 Din ceni onega kanarčka prijavila stražniku, ki 5e kanarčka dobil na Janezovem stanovanju. Janez menda ne bo imel drugih neprtlik. —lj Male tatvine. Zidarskemu delovodji Josipu Vidmarju je bila na Mirju ukradena 100 Din vredna delavska jopica. Ukradel jo je nek postopač Bosanec. — Na Selu bivajoči delavčevi ženi Marjani Zavri je nekdo iz drvarnice odpeljal 300 Din vreden dvokolesni voziček ali cizo. — Odvetniku dr. Konradu Vodušku so nočni tatovi v Vegovi ulici odnesli napisno tablo. Služkinji Mariji Kobler je neki postopač ukradel 80 Din gotovine. —lj Drobiž policijske kronike. Policija je zaprla dve osebi, nekega Janeza radi nedostojnega vedenja in neko Ivanko radi vlačuganja Ivanka ima kaj pestro preteklost. V cvetoči mladosti je bila guvernanta pri raznih avstrijskih grofovskih rodbinah, ima lepe manire, toda na starost je bila vržena na ulico Nočejo je poznati niti ožji sorodniki, zato se revica klati po ulicah brez kruha rn strehe. Hladne noči jo silijo, da prenočuje včasih tudi po kozolcih. Tatovi so dosegli včeraj v svojih poslih rekord. Prijavljenih je kar deset večjih tatvin. Prijavljene so dalje 3 osebe radi lahke telesne poškodbe, ena radi poškodbe tuje lastnine, ena radi ogroženja osebne varnosti in ena radi vmešavanja v poslovanje straže. Neki Oskar je prijavljen, ker je predvajal nedostojen film brez dovoljenja velikega župana. Z- zn amko in ziaom ..KLJUČ l^jboIjsc,najirpcžricjSC, zoto na/cenejše Iz Celja — c Ljudsko kuhinjo nameravajo otvoriti v Gaberju socijalisti. Društvo, ki bo to kuhinjo vodilo se imenuje »Ljudski dom«. V tej kuhinji se bo delavstvu nudila po ceni hrana. — c Tedenski Ukaz mestne klavnice. V tednu od 5. do 11. septembra se je zaklalo: 5 konj, 20 volov, 30 krav, 5 telic 39 telet in 61 svinj. — Uvozilo se je: 919 kg govedine, 1575 kg teletine in 123 kg svinjine. — c Francoski krožek javlja, da se bo radi tehničnih ovir vrSj-l njegov redni letni občm* zbor v petek 23. septembra ob IS. uri v krožkovem lokalu v Narodnem domu. Odbor vabi vse člane, da se občnega zbora udeleže in vabi vse druge interesente, da pristopijo k društvu Še pred občnim zborom. Iz Maribora —m Strah ima velike oči. Mariborske klerikalce pri pregledovanju nedeljskih volilnih rezultatov obletava zona. Številke govore, da je njihovega gospodarstva na mestnem magistratu konec, če se združijo proti klero - radlkalsko - nemškemu bloku napredne stranke, pred vsem demokra-tje in Pa socijalisti, ki so najmočnejša stranka v Mariboru. »Slovenec« že vse dni sem poje jeremijado in v vsaki notici vidi nevaren »blok«. E. strah ima velike oči. Mislimo pa, da vse jadikovanje ne bo nič pomagalo. Volilci že sami vedo. kako in kaj in tudi vse prigovarjanje in zmerjanje klerikalnih listov ne bo nič zaleglo. Na magistrat bo prišla po občinskih volitvah velrka metla... —m Kakor delajo sami, sodijo o drugih. Klerikalci so pri nedeljskih volitvah spravili zadnjega moža na volišče in se posluževali vseh mogočih sleparij, da bi kar najbolj pomnožili število svojih glasov. Ker jim pri vsem tem njihova nakana nI uspela, se zaletavajo sedaj v druge stranke in jih dolže nesramnih sleparij. Tako piše »Slovenec«, da so nekateri demokratski volilci volili po dvakrat in sicer v Ljubljani in Mariboru. Ugotovljeno je več slučajev, da so tako delali klerikalci in da so zlasti mladi kap-Iancki volili v Mariboru in v svojih župnijah, ugotovljeno je, da so bili oddani glasovi za ljudi, ki sploh niso več v Mariboru itd. Seveda hite sedaj klerikalci z očitki na druge, da bi prikrili svoje lastne grehe. —m Nečloveška mati. V VojašnišM ulici je neka mati pustila svoje par mesecev staro dete tako dolgo stradati, da je otrok na posledicah stradanja umrl Za stvar pa ie zvedela policija, ki je zadevo prijavila državnemu pravdništvu. Sodna obdukcija je potrdila upravičenost suma. Nečloveška mati se bo morala zagovatlati pred sodiščem. —m Neznan utopljenec. V Mariboru so potegnili včeraj iz Drave neznanega utopljenca. Gre za približno 23 let starega moškega, ki je imel krog pasu pripasan predpasnik, iz česar se sklepa, da je utonil pri kopanju Truplo so prepeljali v mrtvašnico. Komur bi bilo o utopljencu kaj znano, naj to sporoči najbliinji orožniški postaji ali pa policijskemu kormsarijatu v Mariboru Avanture „kurdistanskega princa4 Kaj vse je uganjal laži-princ. — Romal je po vseh evropskih velemestih in osleparil, kogar je le mogel. Famozni kurdistanski princ Mohamed Emir paša al Rašid, o katerem smo pred dnevi že poročali, da sedi v beograjski glavnjači in čaka razkrinka-nja, se v zaporu najbolje razume z zaprtim komunističnim agitatorjem Vujo* vicem. Ni izključeno, da postane pod njegovim vplivom kurdistanski princ boljševiški reformator legendarnega Kurdistana. Uprava mesta zbira slike in odtise prstov, poslane od londonske, berlinske, pariške in carigrajske policije. Princ se je najprej pojavil meseca marca leta 19i4 v Carigradu. Tam so ga daktiloskopirali in slikali. Nosil je fin svilen fes in je stanoval v najfinejšem hotelu Carigrada. 2ivel je razkošno. Vse na račun »državnega posojila«, katerega je sklenil kot polnomočni predstavnik svoje države. Aprila 1. 1924 so ga iz Carigrada izgnali. Izposojal si je tudi vsote po 200 in 100 Din na račun posojila »za gradnjo kanalov in izkoriščanje vodnih sil v Kurdistanu«. Iz Carigrada je odjadral V London. Tam so ga hitro prijeli, daktiloskopirali in fotografirali. Na intervencijo nekega inozemskega predstavnika so ga izpustili. Neka histerična Angležinja H |C vanj zaljubila in ga denarno podprla, da je živel res kakor princ. Iz Londona jo je popihal v Pariz. Osvajal je s svojimi ostrimi mongolskimi očmi odlične pariške dame in se kretal v najboljši družbi, dočim ga Je policija postavila pred objektiv in mu potisnila prste v daktilograf ski prašek. Govoril je o lepi državi Kurdistanu, ki je bila vedno zaveznica Francije,, o velikih kreditih pri ameriških bankah, dokler ga oblasti niso izgnale iz Francije. Odšel je v druge države in povsod z uspehom osvajal zlasti ženska srca. Le fotografski aparat in daktilografska pola policije sta ga povsod neusmiljeno preganjala. Princ trdi, da ima v Pen-sflvaniji petrolejski vrelec, ki je vreden 10 milijonov dolarjev. Noče ničesar priznati in beograjska policija nestrpno pričakuje poročila iz Newycrka in Pariza ter upa, da se ji končno posrcli razkrinkati prebrisanega pustolovca. Luč Orijenta (Prihodnji spored ZKD Ljubljana.) Film, ki ga bo predvajala ZKD v sobota in nedeljo, dne 17. in 18. t. m., je eden najlepših kulturnih filmov, delo velike nemške filmske družbe »Emelka« v Monako-vem Izdelan je bi' v indiji, na starodavnih, Indijancem svetih mestih in obravnava v krasni legendarni obliki smisel poslanstva človeka. NTe slave in pohlep po bogastvu, temveč odrekanje vsem posvetnim dobrinam je cilj človeškega življenja, ki je le nekaka priprava za poznejše življenje onkraj groba, priprava za Nirvano. Dejanje filma nam nudi globok vpogled v življenske razmere Indije ter lepe pokrajine, v kateri se celo dejanje godi. Tu vidimo razkošno bogato tropično floro, živalstvo od navadne kače do divjih zveri in do mogočnih indijskih slonov. Nudijo se nam prizori, v katerih vidimo ogromno bogastvo Ind'je. stavbene običaje; pa tudi revščina in beda nam odseva iz tega prekrasnega umotvora. Bogati maharadže so otvorili ogromne svoje zakladnice in dali na razpolago ves lišp in blesk, vse svoje razkošje, srebro, zlato ter žlahtno kamenje, da se je čim bolj naravno zamogel pričarati čar Orijenta. Vse je pristno, kar se je snimalo za ta film. Tudi osobi e, ki nastopa v filmu, sestoji zgolj iz Indijcev domačinov od zadnjega statista do kraljevega sina — glavnega Junaka v filmu. Mnogo je bilo truda in skoro nepremagljive so bile ovire, VJ so se zoperstavile družbi pri snimanju A vendar je bilo vse premagano s krepko voho in železno energijo. Zato pa je bi' mdi uspeh ogromen, Nihče, ki si bo ogledal ta Rim, ne bo ostal brez velikega dojma iti mu bo ostal neizbrisno v spominu Vsakdo, ki ljubi lepe kulturne filme in naid* zanimanje na zagonetnih čarih Orijenta, nai si ogleda ta spored. ZKD bo predvajala ta film v soboto, dne 17. t. m. ob 14.30. v nedeljo, dne 18. t. rn. pa ob 9 30 frn ob 11 dopoldne v prostorih kina Matice —g Opozorilo trgovcem z mešanim blagom. Trgovinski minister ie podpisal odlok, da smejo trgovci z mešanim blagom po zakonu iz let-, 1884, čl. 17 poleg drugih živi! prodajati tudi kruh —g Komisije za odpis davkov po suši prizadetim kmetovalcem. Ker ie v zakonu o davkih določeno, da se v onih krajih, kjer je suša uničila poljske pridelke, davki znižajo za toliko odstotkov, za kolikor 156.8 mil., nazadovanje državnih tirjatev po raznih računih za 14.6 mil. in nazadovanje raznih obveznosti za 110.6 mil. —g Nali dolgovi Angliji. Londonska Angleško mednarodna banka priobčiti e v svojem zadnjem poročilu obziren članek o ureditvi naših vojnih dolgov Angliji, ki znašajo okrog 25,400.000 šterlingov. Ta dolg naj bi odplačala naša država v 62 letih in sicer tako. da bi narastli obroki od 150 (leta 1027) n* 600.000 Steriinzov (v letih 1942 — 1988). Dosežen je bil tudi sporazum glede odplačila naSega podpornega dolga Angliji. To posojilo, ki se je porabilo za nujno pomoč obubožanemu prebivalstvu Jugoslavije, zlasti predvojne Srbije, znaša 2.068-843 šterlingov in se mora odplačati tekom 15 let. — Sestanek tarifnega odbora. V drugI polovica septembra se sestane v prometnem ministrstvu tarifni odbor, ki bo imel več sej. na katerih bo razpravljal o reviziji železniške tarife. —K Izenačenje davkov. V finančnem ministrstvu je bil izdelan osnutek uredbe o izenačenju neposrednih davkov. Sedaj pa ie vlada sMeniH da se tq odredba ne uveljavi, marveč da pride osnutek zakona o neposrednih davkih na eno prvih sej Narodne skupščine. Izpred sodišča IŽANSKI PSIČEK IN KAMELA. Na Ižanskem je ključavničarski vajenec France posebno brihtna glavica. Njegovi starši so imeli malega hlapčka Stanka, llletnega fantička, ki je skrbel za živino in jo po potrebi tudi pasel. Stanko je opazil, da ima Francetova sestra Rora precej denarja. Fantek se je enkrat priplazil v njeno kamrico in ji odnesel 200 Din. Takoj so ga osumili tatvine in deček je priznal, da je res on ukradel ta denar, a povedati pa ni hotel, kam ga je skril. Premeteni Fr^ncelj ie pa !ftro našel sredstvo s katerim je hotel omehčati Stankovo trmo. Ker niso imeli pri rrlšj psa, je preskrbel France kar dvonogega čuvaja. Vzel je verigo—žlajdro, priklenil k njj hlapčka Stanka za vrat, ter io zaklenil s ključavnico, verigo je pa privezal k posteljni nogi v hlevu, dočim je fantičkov c roke krepko zvezal skupaj z vrvico na hrbtu. Tako je hlapčič Stanko neprostovoljno čuval tri dni hišo svojega gospodarja, med jedjo ga ie France včasih spustil, a moral je klečati v hiši in gledati, kako so drugi jedli, sam pa ni skoro nič dobil. Obtožnica je dolžila Franceta, da je hlapčka tudi pretepal, i vsled pomanjkanja dokazov je bil tega oproščen. Ižanska storija se pa šele zdaj prične. France, ki je hlapčiča privezal, se je naenkrat zbal. da bi zadeva ne prišla v javnost. Čez par dni potem so vlekli Stanka na orožniško postajo češ, poglejte mladega tatica. Orožniki so seveda fantiča takoj izpustili, ker ie še premlad za kaznovanje. Pa je prišlo na dan, kako je France s hlap-čičem ravnal. V hlev je namreč prišlo par vaških dečkov, ki so videli dvonogega varuha na žlajdri, posla! jih je pa France sam, misleč, da bo Stanko njim kaj- priznal o svoji tatvini. France je bil ovaden radi omejitve osebne svobode. On in njegovi so izvedeli, da sosedov Janez dobro ve, da je bil Stanko priklenjen, saj ca je on sam videl v hlevu. Ko so 9| torej v Ljubliano k razpravi, so se France in njegovi bratje in sestra začeli ob Janeza obregati. Prigovarjali so mu. da nai taji, da je videl Stanka priklenjenega. Brat Polde mu ie baje dejal: »Ce boš dobro dela!, ti bom kupil, kar boš hotel, a Tine in Ivan pa: »Moraš bolj koraižno govoriti, drugače se ti pozna, da lažes.« Ko je Janez pripomnil, da je že preiskovalnemu sodniku povedal resnico, mu je dejal Tine: »Veš kaj Janez, reci, da ste otroci igrali kamelo.« Janez je pod uplivom Franceta in njegovih pod prisego res krivo izpovedal in dejal, da hlapčiča ni nikoli videl priklenjenega v hlevu. Ko ga je predsednik opomnil, da ie preiskovalnemu sodniku rekel drugače, in da je tudi pri orožnikih drugače govoril, te fant dejal, da je bil tedaj ves preplašen. Tedaj je pa vstal gospod v rdtečem vratniku — državni pravdnik, ki ie predlagal, da naj se razprava prekine, deljek ponoči tri močne potresne sun* ke, ki jim jc sledilo zamolklo bobne* nje. Najhujši je bil potres v Sevasto* polu in bližnjih letoviščih na južni oba* li Krima. Po poročilih iz Jalte, s kate* ro je bila telefonska zveza pretrgana, je zahteval potres v tem delu Krima več človeških žrtev. ,V Sevastooolu se je porušilo več hiš, skoraj vse niše so bile vsaj lahko poškodovane. Tudi v Odesi so čutili tri močne potresne sun* ke. Zadnji je bil tako močan, da se je v višjih nadstropjih polomilo pohi* žtvo in da so popokale vse šipe. Na mnogih krajin je trajal potres 40 se» kund. V Sevastopolu, Simferopolu, Odesi in Novorosijsku so taborili ljucL je vso noč na ulicah. Tudi v okolici Ki* jeva in Odese so čutili potresne sunke. Potres je bil to pot močnejši kakor v juliju. Geologi menijo, da je epicen* ter potresa na Kavkazu, kjer nastaja baje novo pogorje. V Simferopolu so čutili v ponedeljek zjutraj pet novih potresnih sunkov. Potres v Simferopolu je zahteval tri človeške žrtve, število ranjencev pa znaša 65. Tudi v Koreisu, kjer je padal s hiš omet. so bile tri osebe ubi* te. V gorah se je na mnogih krajih utrgala zemlja. V Balaklavi, južno od Sevastopola, so pljuskali čez obaro ogromni morski valovi. V Jalti in Alu* šti na jugovzhodni obali Krima uradu* jejo mnogi uradniki pod odkritim ne* bom. Vlada je odredila dovoz živil v prizadete kraje. V pogorju Fergana v vzhodnem Turkestanu, kjer je potres že 13. avgu* sta porušil več tisoč hiš in zahteval mnogo človeških žrtev, je zopet za* dela potresna katastrofa. V nedeljo so čutili tekom pol ure 15 potresnih sun* kov. Prebivalstvo je zapustilo domove in se ne upa vrniti. Oblasti so odredile obširno pomožno akcijo, da spravijo pod streho vsaj ženske in otroke. Nad zapadnim delom Japonske in nad otokom Kiuschiu je namreč te dni divjal silovit tajfun, ki je povzročil ogromno škodo in upropastil cvetoča mesta in pokrajine. Po zadnjih vesteh je bilo na otoku Kiuschiu ubitih 1200 oseb, mesti Kojima in Nakamuri pa sta popolnoma uničeni. Tajfun je dvig« nji morje do 25 čevljev visoko, valovi so zajeli otok in ga poplavili daleč na* okoli. V Kojimachi in Nakamuri je bilo uničenih okoli 500 hiš, v Omuri je bilo porušenih in odplavi j enih okoli 5000 hiš. — Nad 15.000 ljudi je brez strehe. V Tokiu je tajfun uničil tri poslop* ja, v Jokohami je bilo šest oseb ranje* nih. Vihar je bil tako močan, kakor ga ne pomnijo že nad 40 let. Na otoku Kiuschiu je tajfun več sel izravnal z zemljo. Z otokom so prekinjene vse zveze, materijalna škoda pa je ogrom* na. Skoraj istočasno je besnel tudi taj* fun na zapadni obali Mehike in v širini 20 km uničil več primorskih mest. Ubi« tih je bilo več sto oseb. Po najnovej* sih vesteh je porušenih osem mest. Ves promet s parniki je ukinjen. Erdeiy obtožen umora Budimpeštanske sodišče je zaklju* čilo preiskavo proti dr. Beli Erdelvju, osumljenemu umora lastne žene, lepe igralke Ane Forgacsove. Sodišče se je na podlagi protokoliranih izkazov, iz* jav raznih prič in drugih konkretnih dokazov uverilo, da je dr. Erdelv svo> jo ženo spravil s sveta in ga jc obtožilo umora. Vrhovni državni pravdnik dr. Sztra* che je podal listom izjavo, v kateri po* vdarja. da je iz spisov, prispelih iz Ce* lovca ter obdukcije trupla pokojne razvidno, da je dr. Erdelv izvršil pre* mišljen umor. Erdelv se je trikrat sku* šal iznebiti svoje žene. Najprej jo je treščil v prepad in ker je žena ostala živa, jo je zastrupil, a v agoniji jo je zadavil. Vse te obtožbe so zadostno podprte z dokazi. Zato smatra državno pravd* ništvo zadevo Bele Erdelyja za zaklju* čeno in bo v prihodnjih dneh proti njemu dvignilo obtožbo radi umora igralke Ane Forgacsove. Cozik oproščen Dunajska porota je v sredo zvečer zopet izrekla oprostilno razsodbo. Te* sar Cozik, ki je bil obtožen umora, odnosno uboja svoje žene, je bil opro* ščen. Razprava je bila ena najzanimi* vejših, kar jih je Dunaj doživel v zad* njem času. Pokazala je vso gnilobo velemestne morale; bila je tipična sli* ka z dna dunajskega življenja. Cozik se je pri razpravi zagovarjal, da je žena neprestano izzivala domače pr$« pire in šKandale, kar ga je spravilo po« polnoma iz ravnotežja. Usodnega dne ji je hotel prisoliti samo par zaušnic. Kaj pa se je potem zgodilo, se ne spo» minja. Sodni izvedenec jc izjavil, da je Co* zik sicer dedno obremenjen, da pa je odgovoren za svoje dejanje in da se ga je popolnoma zavedal. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje uboja ter dodatno vprašanje glede duševne zmedenosti s 6 : 6 glasovi, nakar je sodi« šče izreklo oprostilno obsodbo. Cozik se je za milo obsodbo lepo zahvalil in odšel umerjenih korakov iz dvorane. Kakor poročajo dunajski listi, je odšel Cozik takoj po obravnavi v neko bližnjo gostilno, kjer je priredil svoj« cem in prijateljem gostijo, ki je po« tekla zelo animirano. X Opasne londonske ulice. Londonska policija ie izdala statistiko, iz katere odseva, da Je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta ubitih na londonskih ulicah 317 pešcev, od teh iih je 228 nezeoda doletela takrat, ko so pasirali cesto. Od le-teh jih ie 117 poginilo vsled premajhne pazljivosti, 50 zato. ker so preveč oklevali s nasiranierm ulice 36 pa o priliki, ko so pre koračilj cesto pred avtomobili ali za njimi. Češka proslara GalsworthrjeTe 601etni ee. Kakor poročajo iz Prage, uprizori praska drama Narodnega gledališča v proslavo Galsworth3'jeve 601etnioe njegov (Eskape). Meetno gledališče v Pragi pa bo igralo «Okna>. lMoric Jokai: Elizianna (Kapitanova povest.) Ej, bogme, mladi moji prijatelji, mornar ni tak, kakoršni ste vi, ki se bo* jite vsake luže. Mi, mornarji, smo pra* vi gospodarji sveta, kajti morje zavze* ma večji del zemeljske površine kakor suha zemlja. Mi znamo objeti zemljo v svojem elementu, vi v svojem pa ne. Naš svet ne pozna časa. Med dnevom in nočjo nc poznamo nobene razlike. Delati moramo podnevi in ponoči ena* ko. Spimo takrat, kadar smo na vrsti. Enemu se prične jutro opolnoči, dru* gemu ob osmih zvečer. Vsaka ladja je svet zase in sicer najbolj zato, ker ni na nji žensk. Mor* nar je tisti Adam, iz čigar rebra ni bila ustvarjena Eva. Satan, ki je skušal sv. Antona, se na morju ne prikaže, ker vo, da tam nima kaj početi. Mornarji so res pravi asketi. Toda to velja pri njih samo dotlej, dokler so na morju. Kadar pa stopijo na suho, nadomeste v nekaj dneh, kar so zamu* dili v dolgih mesecih. Na trgu svobodne ljubavi so mornarji vedno dobrodošli. Saj se pa tudi znajo zabavati. Gospoda! Vse, kar ste videli in do* živeli v pariškem »moulin rouge« in v v »clos~rii des Lilos«, je nedolžen det* ski ples pod materinim nadzorstvom v primeri 7 onimi amsterdamskimi plesi, ki jih prirejaio mornarji, kadar se vrne* jo v pristanišče. V mladih letih sem služil na neki trgovski ladji. Dvakrat na leto smo pluli v Brazilijo. Takrat še nismo poznali modernih parnikov na vijak, zgrajenih jz železa. Moja barka je bila lesena in samo spodaj okovana. V rio de janeirskem pristanišču sem moral ostati navadno tri tedne, da je trgovska družba natovorila ladjo. Tu sem se seznanil s krasno damo Elizian* no. Lahko rečem, da niste še videli kras* nejše ženske, pa če bi zbrali na svetovni lepotni konkurenci vse krasotice sveta, bi ne našli take, kakor je bila Elizianna. Tako krasna more biti samo gazela ali ris. Ni treba posebej omenjati, da je bila plesalka. Nastopala je kot solist* ka v Al kazaru. Kadar je dvignila dolg« trepalnice in me pogledala s svojimi črnimi, neverjetno velikimi očmi, bi pri* segel, da vidim v njih nebo in peklo. V plamenih njenega pogleda so se po* lj ubij ali angelčki, v žarkih pa režali hu* dobci, a jaz sem bil med njimi istočasno pogubljen in odrešen. Zdaj me niti eno niti drugo več ne zanima. Niti večnost mi ne more nuditi več razkošja, ne muk, kot so mi jih nu* dile čarobne sanje one tri tedne. Posečal sem jo vsako leto dvakrat. Deset tednov tja, deset nazaj, tri tedne pa pri nji. Tistih deset tednov sem bil vedno asket. Da je bila tudi ona, bi se ne upal trditi. Toda ves čas, ki sem ga preživel v Rio de Janeiro, je ljubila samo mene. Na to lahko prisežem. Mislim pa, da vam ne bo treba prisege, ko povem svo* jo povest do konca. Med vojno sem prestopil k vojni mornarici, kjer sem kmalu tako napre* doval, da so mi poverili poveljstvo fre* gate. Toda s tem so bila končana moja ženitovanjska potovanja v Brazilijo. Celo leto nisem videl svoje rajske vile. Drugo leto me je doletela izredna sreča. Visoka vlada je poslala pod po* veljstvom kontreadmirala v brazilske vode ekspedicijo in kontreadmiral si je izbral za spremstvo baš mojo fre* gato. Poverili so nam zelo važno nalogo. Kontreadmiral je dobil zapečateno po* velje, ki naj bi ga prečital šele onstran ekvatorja. Kaj me je brigalo, kakšno povelje ima kontreadmiral! Jaz sem nosil v srcu svoje povelje. Čim se ustavimo v pristanišču, ]o popiham takoj k Elizi* anni. Toda nesreča je hotela, da je bilo moje povelje v popolnem nasprotju s kontreadmiralovim. Komaj so se ladje usidrale, je izdal kontreadmiral povelje, da je dostop na obalo vsem brez izjeme najstrožje pre* povedan. In dasi mc je to povelje vezalo ka* kor veriga k stebru, sem imel zopet srečo, da me je poslal kontreadmiral s šestimi mornarji v čolnu nakupit v mesto svežega mesa in zelenjave. On sam se je pa odpeljal z drugim čol* nom, da poseti dvor in poslaništvo. Vsi drugi so morali ostati na ladji. Toda v mestu se nismo smeli za* držati nad dve uri. Na prvi topovski strel bi se morali vrniti. Dve uri! Dve uri poslušati glas nje, ki je dve leti nisem videl! To je večja muka, kakor če ponudijo nesrečniku v mučilnici kozarec vode. Kontreadmiral je bil strog mož. Šale ni poznal. Moral sem se udati v svojo usodo. Komaj smo stopili na obalo, sem povedal mornarjem, kje je trg, sam sem na najel izvoščka in se odpeljal k dobro znani hiši z balkonom. Spo* toma sem kuDil belo rožo in si jo za* taknil v gumbnico. Našel sem jo doma. To vam ie bilo svidenje! Kar zadu* siti me je hotela. Bal sem se. da mi odgrizne ustnice, tako strastno me je poljubljala. Plakala je in se smejala, vse obenem Vrgla se mi je v naročje. Slednjič je razpustila svoje dolge, do kolen segajoče črne lase in me zakrila z njimi. Bil sem ujet kakor v mreži. In šele tedaj me je vprašala: — Zdaj pa ostaneš za vedno pri meni, je*li? — Da, dve uri. — Ali si zblaznel? Povedal sem ji, da mi zdaj zapo* veduje kontreadmiral. Sem vojak in v državni službi, zato moram ubogati. — Dve uri? Saj to niti za smrt ne zadostuje! — je vzdihnila Elizianna. — Vrniti se moram takoj, čim za: doni topovski strel. — Pojdem torej s teboj na ladje. — Na vojno ladjo ne sme stopiti nobena ženska. — Se pa preoblečem. Preoblečeni se v mornariškega kadeta. — Kako neki storiš to! Saj ti segajo lase do kolen. Zamislila se je. — Zato si mi torej prinesel belo rožo? In potegnila mi je rožo iz gumbni* ce. Nato je planila v spalnico in me pustila samega. Kmalu se je vrnila. — In že je bila v mornariški uniformi. Njeni divni lasje so bili ostriženi. In tedaj sem spoznal, kako neiz* merno me ljubi. Neizrečeno mi je bilo žal, da sem jo posetil. Škoda njenih divnih las. Toda če bi le bilo škoda samo nje* nih las! — Nu, ali sem postaven mornariški kadet? Bila je tako krasna, da. se ie nisem mogel nagledat S tistim okroglim klo* bučkom iz povoščenega tafta na glavi in belo rožo za njim! Da bi si vsaj te rože ne zataknila za klobuk. Ko je zadonel strel, sva bila že v čolnu. Ona je skočila naprej. Ni ji bilo treba pomagati. Nato jc splezala po pleteni lestvi kakor najspretnejši mornar na krov. Mislil sem, da je ni nihče opazil. Bila je tema, ko smo se vrnili in Elizianna je takoj smuknila v mojo kabino. Sledili so nepopisni trenutki strasti in ljubavne opojnosti, o katerih raje ne govorim. Ako se srečata dva vetra od nasprotne strani, nastane ciklon. Gotovo sta zaljubljena drug v druge* ga. Mornarji se uče ljubezni od ciklo* nov. Pozno v noč sem se zdramil iz ljubavne opojnosti. Na ladji so peli bob* ni. Kontreadmiral je prišel na ladjo. Odrejena je bila preiskava. Naglo sem se oblekel. Nisem pa imel časa, da bi odvedel Elizianno iz kabine in jo skril. Kraj mene je bila umivalnica. Tu sem jo skril. — Kaj se zgodi s teboj, ako me najdejo v tvoji umivalnici? — je vpra* šala Elizianna. — Postavijo me pred vojno sodi* šče in ustrele ... Kontreadmiral je neverjetno strog. Ko sem stopil pred njega in ga po* zdravil, mi je dejal: — Gospod kapitan! Povedali so mi. da se je nekdo vtihotapil na ladjo da* nes. Prosim, preiščite vse kotičke. Hladnokrvno sem odredil najstrož* jo preiskavo. Na mornarjevem obrazu ni nikoli sledov strahu. Postavil sem v špalir vse moštvo, ves personal. Toda mornarji gotovo niso skrili preoblečene dame. Kontreadmiral je zapovedal celo dečku, ki je sedel sključen na jambo* ru, naj zleze doli. Tudi ta se je moral sleči. Nato smo pregledali kabine podka* pitana, poročnika, praporščaka, koje krmarjev, strojni oddelek in skladišče. Nikjer nismo našli nič sumljivega. Pre* iskali smo celo zapore in stranišča. Nikjer ni bilo nobenega izdajalskega lasu. — Zdaj moram preiskati tudi kabi* no gospoda kapitana, — je dejal kon* treadmiral. — Prosim, odprite vrata. Vrata so bila zaklenjena, ključ sem imel v žepu. Odklenil sem jih. Kontreadmiral je vstopil in se ozrl po kabini. V kabini je bilo vse v redu. — Kaj pa ona stranska vratca? — Vodijo v umivalnico. Kontreadmiral jc stopil sam k vrat* cam in jih odprl. Vstopil je... Instinktivno sem začutil, da je po meni. Segel sem po revolverju, da si poženem kroglo v glavo .. . — Tudi tu ni ničesar! — je dejal kontreadmiral. — Ovadba je bila iz« mišljena. Moža, ki me je nalagal, dam ustreliti! Potem se je obrnil in odšel. — Tudi tu ni ničesar? — sem jec* ljal kakor v sanjah. Vrata moje kabine so bila odprta. Morski zaliv je miren. Bila je oseka. Nekaj sežnjev od ladje je plaval po morski gladini okrogel mornariški klobuk iz povoščenega tafta, z mojo belo rožo za trakom. Oseka ga je po* lagoma odnašala .edno dalje... da* lje ... dalje ... Glavni doditek drž. razredne loterite je zadel kupec srečke 12.950 pri Komercijalni banki d. d. Ljubljana, Dunajska cesta Srečlie za 4. razred li kola na razpilago. Najstarejša slovenska pleskar* tka in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in G o* sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne «Evropa*). Se priporoča, — Izvršitev toč* na, cene zmerne. 72/L Šivilja za perilo išče delo; event. tudi na dom — Ponudbe pod «SiviIj«/2105» na upravo «Slov. Naroda*. Kupujemo zlato, srebro ter zlat in srebrn denar. — Tovarna za ločen je dragih kovin, Ljubljana«Šiška, Jerne* ja cesta 8. 95/L Bančno podjetje 1 seri ozno, zelo zaposleno, išče v svrbo razširjenja na-daljnega dobičkanosnega delovanja kapital. Nudi po želji: Jamstvo, najvišje obresti, ev. soudeležbo na dobičku, tiho ali javno družabništvo, sodelovanje in službo s stalnim mestom. Redka prilika za ugodno naložitev kapitala! Cenjene ponudbe z navedbo kapitala na: DRAGAN VIKTOR, Ljubljana, poštnoležeče. Spominjajte se Tabora! Družabnika s 70.000 Din sprejmem v dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom na zelo prometnem kraju. — Dopisi pod «Saguren 2104« na upravo ^Slovenskega Naroda*. Moško obleko za srednjo postavo, dobro ohranjeno — takoj prodam. — Ponudbe pod »Obleka/2103» na upravo cSJov. Naroda*. Učitelja-strokovnjaka za matematiko in knjigovod* stvo — iščem. — Ponudbe pod ♦Učitelj/2092» na upravo «SL Naroda«. Najboljši mladinski list Zvonček Lito v. izide v drugi polovici tega meseca. Kdor ga še ni naročil, naj stori to takoj, ker se na poznejše naročnike ne bomo mogli ozirati. Celoletna naročnina znaša Din 30, polletna Din 15, četrtletna Din 7*50. — Naročnino mora plačati vsak naprej. Uprava Zvončka. Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les vsako množino v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo Fran Šuštar, lesna industrija m trgovina parna žaga 2101 Ljubljana, Dolenjska cesta Ocarinjen je vseh uvoznih, Izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posred« nik. LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira* nega blaga io vse informacije brezplačno. 96/L Šolske knjige za ose srednje, meščanske in osnovne Sole dobite * v knjigarni Tiskovne Zadruge Ljubljana, PreSernooa ul. 54 (nasproti glavne poste.) Urejuje: Joaip Znptnflfc ■-. Z* »Narodno tiskamo.; Fran Jezeridc — Z« opravo in inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani. 694^04