41. številka Ljubljana, v soboto 20. febrnvarja. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan sveder, iziuiši nedelje in praznike, ter velja po posti prejetuan za a v strij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za *se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuia •• p« 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za ozn anila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Rudolfa Kirbiša hiši. ,Gledališka stolh*". Upruvništvu naj se blagovolijo pošiljati naroČuine, reklamacije, oznanila, t. j, vse. administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dnnaji 19. februvarja. Bržkone se je marsikomu čudno videlo, da predlog dr. Poklukarja, naj se generalna debata o železnici Praga Duhcov zaključi že v zadnji seji, ni mogel prodreti, navzlic temu, da desnica razpolaga s kompaktno in zanesljivo večino najmenj 30 glasov. Povoda iskati je v tem, da se je Po-klukarjev nasvet malo umesten zdel mnogim desničarjem. Izmej Čehov sta Mladočeha dr. Gregr in dr. En gel celo glasovala proti nasvetu, mnogo desničarskih poslancev pa je nalašč ostavilo dvorano, da jim ne bi trebalo glasovati zoper lastno stranko. Bili so tega mnenja, da ne kaže prezgodaj prestriči razgovor o zadevi, katera je toliko hrupa prouzročila mej svetom. Baš zaradi tega, ker je desnica uverjena, da je natolcevanje opozicije prazno in neutemeljeno, ni imela niti najmanjšega razloga, protiviti se daljši razpravi. Kar je protivnik stvarnega imel povedati, spravil je itak že na dan; druzega gradiva proti vladi in njeni predlogi nema več mej svojimi argumenti in dokazi. Zakaj bi se tedaj ustavljali razgovoru? Naj prebivalstvo izve, kaj prav za prav tiči za pretiranim hrupom, prouzročenim po levičarski nakani! Veliko bolje je, da se po obširni debati konštatuje jalovost levičarskega ugovarjanja, nego da bi se čestita opozicija kasneje izgovarjala: „Usta so nam zamašili, le vsled tega nismo mogli dokazati, kako Iopovstvo se vrši pod Taaffejevo sistemo." Resnice še nema bati niti vlada, niti večina, bati se je bilo le neosnovanega sumničenja, katero bi sigurno bilo nastalo, kakor hitro se vsprejme nasvet o zaključku debate! Danes se je tedaj nadaljevala generalna debata, ter se bode srečno dognala. Preje sta se vsprejeli dve nujni poročili gospodarskega odseka, jedno(tikajoče se sklepov Berolinske konference glede* afrikanskih pokrajin ob Kongu, drugo zadevajoče pogodbo našega cesarstva s siamskim kraljestvom radi uvažanja žganih pijač. Pri prvem predlogu vnela se je debata, kakor mislimo, prav po nepotrebnem. Da si je na dnevnem redu bila razprava o Berolinski konferenci in njenih sklepih, katerim je bilo le pritrditi, ali zavreči, ne pa amendirati jib, — porabil je priliko poslanec Ne u v/ ir t h ter govoril na dolgo in Široko proti „Landerbanki" in „Kongosrečkam", koje baje namerava emitirati ta akcijska družba. I mi znamo, da novejša finančna veda obsoja vsa loterijska posojila iz narodno-gospodarstvenih in nravstvenih razlogov, i mi nismo prijatelji špekulaciji na slep slučaj, ali tega nesmo mogli izprevideti, v kaki zvezi so srečke „Lftnderbankeu, katere se niti izdale neso, — z vprašanjem afrikanskih naselbin in mejnarodnega prava! Za Neuwirthom oglasil se je prof. Suess ter z običajnim p a to som obžaloval, da se v pogodbi ne nahaja nobena točka, ki bi zabranjevala uvažanje žganih pijač v — osrednjo Afriko! Vse prav lepo, prav človekoljubno od g. profesorja, vender se bode marsikateremu dozdevalo, da bi levičarski govornik vender veliko bližje, v avstrijskem cesarstvu našel jako rodovitno polje za svoje prophvlaktične eksperimente zoper žganjarsko kugo. Poročevalec S o-chor je tedaj prav z lahka zavrnil predgovornika, in zbornica pritrdila je nasvetoma gospodarskega odseka z veliko večino. Potem je zopet razsajal govorniški boj radi železnic Praga Duhcov in Duhcov-Bodenbach. Toda kaj pravimo, saj boja niti bilo ni! Desnic?, zina-trajoč stvar po vsem dognano, da sta dva levičarska govornika, Steinweuder in Magg tri cele ure mučila zbornico s svojimi deklamacijami. Stein-wender in Magg —« žgoč vitrijol in pusta limonada! Prvi govori v kratkih odlomljivih stavkih, brez vnanjega lišpa, prezirajoč elegantne oblike. Krepki izrazi mu ugajajo; ker stvarnega znanja nema na razpolaganje, hoče ta nedostatek nadomestiti s silovitostjo svojih navalov. Udriha na desno in levo, zmaja korupcije hoče uničiti, kjerkoli mu pride na sled. Dunajskemu časopisju in židovski žurnalistiki je na radost soseda Schonererja privoščil par gorkih. Govoreč namreč o troških, katere je dotičnim železničnim društvom prouzročila časnikarska reklama, dejal je naravnost: In recimo, da je vseh pet milijonov požrlo Časopisje, tem slabše. Rajši bi imel, da jih jeden sam žid pogoltne, kakor cela tropa! Obraz se je razvedril antisemitom v zadnji klopi, tovariša so dobili v visoko zbornico! Strokovnjaških dokazov Wittekovih, daje državna pogodba s tema železnicama v istini v javnem interesu, Steinwender seveda ni mo- gel ovreči. To se tudi Maggu ni posrečilo, dolgočasnemu govorniku, ki je s svojo, uro trajajočo razpravo silno utrudil poslušalce. Ker je tudi on posegal v privatne razmere ministra P in a, hoteč po svoje ukorstiti se s faktora, da je minister slučajno znan bil z lopovom Klierom, vzdvignil se je trgovinski minister h kratki opazki. Tri dni že traja debata, ves ta čas razpostavljen je najpod-lejšim napadom, najgršemu sumničenju, ni čuda tedaj, da mu gnev že polni dušo. Odrezal se je prav kratko ter levičarjem v obraz povedal, ako dvojijo nad njegovo poštenostjo, poslužijo naj se zakona, zahtevajoč proti njemu zatožbo na podstavi mini« sterske odgovornosti. Desnica je demonstrativno odobravala njegovo izjavo. Dva stvarna popravka — imenom poljskega kluba označil je načelnikov namestnik Javorski trditev Steinwenderjevo, da je vlada lažnjive govorice trosila v poljskem klubu, češ, da s tem zaduši upor proti tej železnični predlogi, kot neresnično, in dr. S ch a up, na kojega se je bil sklicaval Steinwender, skušal se je izgovarjati — in po stvarnem konečnem govoru poročevalca Hl a dika prestopila je zbornica na glasovanje. Vršilo se je imenoma. Ko je minister Pino sam oddal svoj glas za to, da se predloga vsprejme v generalni debati, so levičarji začeli si kuti, desnica zahtevala je glasno mir. Konečni izid je bil, da je državni zbor načrt zakona vsprejel kot podstava nadrobni debati a 166 glasovi zoper 135. Polu petih je bilo, ko se je seja sklenila. Deželni zbor kranjski. (XVIlI.seja dne 21. januarja 1 886.) (Dalje.) Ko je Dežman ponovil svojo trditev, da je ves mestni statut in volilni red jedino le delo deželnega predsednika, poprime besedo poslanec in župan Ljubljanskega mesta Grasselli. Ni sicer nameraval poseči v razgovor v tej, za Ljubljano tolikanj važni zadevi. A zdi se mu potrebno, odgovarjati na nekatere opazke. Poslanec Dežman obrnil se je bil naravnost na govornika kot župana Ljubljanskega in poudarjal, da po vsprejemu novega statuta izgubi Ljubljana svojo avtonomijo, a odgovoril je poslanee Dežman takoj sam, da je ta pre- LISTEK. D pomenu tujk. Govor dr. Matije Murka pri slavnostni promociji „sub auspiciis imperatoris" v senatovi dvorani c. kr. vseučilišča na Dunaj i 8. februvarja 1.1. *) Ne samo v naših časih, ko imamo toliko občil in /mirom po novostih hrepenimo, ampak že od nekdaj izmenjavajo si sosedni in tudi oddaljeni narodi v miru in vojski raznoverstne naravne in umetne proizvode in različne izdelke človeškega uma. Seveda kaže to medsebojno uplivanje v marsičem tudi jezik. Ni jezika na svetu — tudi kinežki ni izjema — ki bi bil brez tujega blaga. Sicer pravi po I Klopstocku nemški jezik Nemcem: Ein erbabene8 Beispiel i Liesz mir Hellanis (Grkinja), ste bildete sich dureb sich solbst", i *) Pri čftauji toga govora n:ij se ne pozabi, da sem doktorstvo dosegel v prvi vrsti ko germanist in da sem He razen tega moral tudi ozirati na občiuatvo, zaradi česar nesen: smol biti -„proučen"; tudi tukaj opuščam kolikor mogoče drugače mnogoštevilno citat*?. M. M. ali to je velika zmota, katero Mesijadinemu pesniku ravno tako odpuščamo kakor druge rodoljubne igrače. Raznovrstno medsebojno uplivanje jezikov pa najbolj in tudi najlaže opazujemo pri izposojanji tujih besed. Po današnjem napredku znanosti lahko pritrjujemo Ludoviku Geiger-ju, da so se besede , / ogromnem številu" izposodile, pa ne samo v novejših jezikih, ampak nže v pradavnem veku in pri pojmih, ki so tesno zvezani s človeškim razumom". Jaz nečem tukaj predavati o tujkah v obče, ampak volja me je, da pokažem njihovo važnost za zgodovino človeštva in posebno za jezikoslovje, kateremu tudi germanska in slovanska filologija — njima sem posvetil svoje slabe moči — donašata gradivo. Pred vsem pa moram omeniti, da ne morem pritrjevati onim, ki ločijo izposojenke (Lehn-) in tujke (Fremdvvorter.) Sam Schleicher in mnogi njegovi nasledniki imeuujejo namreč „ izposojenke" neko višo vrsto tujk, ki so se že v davnih časih vsprejele in tako udomačile ali ponarodile, da se njim tujstvo več ne pozna. Tukaj mi ni mogoče natančnejše razpravljati neutemeljenost in ovrgljivost tega razločevanja in opozarjam samo na nekaj. Ako bi n. pr. tujke v nemščini hoteli res dosledno po teh načelih razločevati, po tem bi cela vrsta že v staronemški dobi vsprejetih besed, ki so pa že prepozno prišle k drugemu premikanju soglasnikom (Lautverschiebung), spadalo k oni niži vrsti tujk, katero se smejo iztrebiti. Jednako se nam godi pri naglasu; že od druge polovice 12. stoletja so Nemci taki pedantje, da rabim J. Grimmov izraz, in ne naglafiujejo več debla pri mnogoštevilnih glagolih na -ieren in drugih tujkah, kar bi se po svojstvu nemškega jezika vendar samo ob sebi razumevalo. Za zastarenje ali slučajno občno razširjenje katerekoli besede se pa jezikoslovstvo pri svojih interesih ne briga. 0 tem pa še niti ne govorim, naj bi narodov čut za tujke odločeval, kakor se je tudi mislilo. Sploh kjer koli so lotimo razločevanja tujk in izposojenk, povsod se nam meje več ali manj premikajo in križajo. Zame so torej tujke in izposojenke isti pojem; njih kolikor mogoče natančno razločevanje po dobah, v katerih so bile sprejete, zdi pa se mi jako važno in neobhodno potrebno. (Dalje prih ) naredba po državnem zakonu utemeljena. Obžalovati bi bilo, da bi bila Ljubljanska mestna občina omejena, kar se tiče njenih avtonomnih pravic, in če bi v istini šlo za omejenje mestnih pravic, pripravljen je govornik pritrditi vsakemu predlogu, ki bi to onemogočil. S tem je menda pobita trditev barona Schvvegla, da je vsaki klic v tej zadevi brezvspešen. Kar se pa g. Dežmanovega obžalovanja tiče, da se v nekoliko avtonomija mestnega zastopa Ljubljanskega skrajša, mu govornik v tem pritrjuje, a vpraša ga, zakaj se g. Dežman takrat, ko se je sklenil člen 23. postave iz leta 1862, v obeh zbornicah državnega zbora, ko je bil g. Dežman državni poslanec, ud tedanje Schmerlingove centralistične večine državnega zbora, ni zavzemal za avtonomijo mestnih občin. Govornik obžaluje, da se takrat ni spominjal g. Dežman „auf das kostbarsteGut", katero danes tolikanj naglasa in ni v državnem zboru za to določbo proti avtonomiji glavnih mest naperjeno govoril. (Živahna pohvala! Dobroklici 1) Postavna določba v tej zadevi bila je tedaj sklenena, ne morebiti po sedanji večini deželnega zbora ali nje pristašev, nego po pristaših denašnjo manjšine deželnega zbora. Da se po tej postavi podrt di mestna občina Ljubljanska deloma tudi deželnemu zboru in odboru ne popolnem samo deželni vladi, je resnično. Vprašati se pa mora, bode li ta postavna odredba jedina ovira, da ostane na vse večne čase mestni statut Ljubljanski neizpreinenjen, ko se prememba od l. 1861 sem vedno odločno zahteva. Ako se po omenjeni državni postavi, Ljubljanska občina podredi v nekoliko deželni mu zboru in odboru, tega župan ni posebno vesel, a zaradi tega nikakor priznati ne more, da bi bila zaradi tega Ljubljana že ponižana na mesto navadne vasi, kajti glavni mesti Gradec in Linz sta po novem statutu takisto podrejeni deželnima zboroma in odboroma dotičuih dežela, pa se njima zaradi tega doslej baje slabo ne godi. Ker se iz Ljubljane v vseh zadevah, tika-jočih se prospeha mesta, oziroma škili v Gradec, se pač ni bati škode, ako se tudi Ljubljana nekoliko podredi deželnemu zboru in odboru. Poslanec baron Sclnvegel trdil je, da se interesi Ljubljane ne čuvajo, kakor bi se morali. Kar Be te trditve tiče, bi jej govornik tudi pritrjeval, a ne z razlogi barona Sehvvegla. Slednji posegel je v včerajšno debato, da bi si pridobil sredstev za podporo denaš-njega mnenja. To pa je neumestno iu neparlamentarno, da se razpravlja že odpravljene stvari, katere nikakor nenujo namena, dejansko oškodovati Ljubljansko mesto, kakor prodaja „ Igrišča", ustanova mestne hranilnice. Ako se čutijo zastopniki veleposestva kranjskega toliko primorane, zastopati interese mesta Ljubljanskega, zakaj neso tega storili v tacih zadevah, ko je šlo za konkretne slučaje, n. pr. za prinos deželni za vojašnico, katero bode mesto zidalo ? Zakaj n e takrat, ko je Ljubljansko mesto s pritrjenjem barona Sehvvegla in njegovih drugov izgubilo svojo samostalnost v vzdrževanji svojih ljudskih šol in se priklopilo, gotovo ne na korist Ljubljanskim davkoplačevalcem, normalno šolskemu z a k 1 a d u V Da se danes razpravlja novi mestni štatuc in volilni red, to se je zgodilo na ulogo mestnega odbora Ljubljanskega, kateri je vso to stvar sklenil v svoji javni seji, torej na popolnem zakoniti podlagi, kajti kdo bi se smel zmatrati zakonite jim zastopnikom mesta Ljubljanskega, nego njega prosto izvoljeni zastopniki, kateri so pa brez ugovora sklenili predložiti deželnemu odboru novi mestni statut in volilni red. Iz gostih besed bilo bi misliti, da so le zgolj nekak plašč, ki zakriva ves drug interes, nego ga nagla | šajo danps tolikanj gorki zastopniki Ljubljanskega mesta izmej gospodov nasprotne strani. (Klici: Res je! Da!) Ekscelenca baron Schvvegel naglašal je pri DOVOm mestnem statutu posebno „Interessenver- j trettung". Tudi govornik bi ga odobraval, ko bi ; postal jednako pravilo pri vseh volitvah. Baron : Schvvegel je trdil, da se mu ne zdi prav, da posamični razredi, ki volijo v mestni zastop, plačujejo jako različen davek, volijo pa jednako število od- j bornikov. Ako je baron Schvvegel navajal številke, j le kolikor so njemu znane, površno, mora temu nasproti navajali govornik številke, katere so mu po polnem znane in istinite in te se glase tako, da veleposestniki kranjski plačujejo vsega skupaj le 40.000 g;ohI. davka, d r d g i zemljiški ' posestniki na Kranjskem pa plačujejo nad 60 0.000 gld davka in vendar volijo veleposestniki «l«?wet poslancev v deželni zbor, vsi drugi zemljišni posestniki kranjski, kateri plačujejo nad G00.000 gld. davka, pa le we*t aiajsl poslancev. (Klici: Čujte! Čujte!) Je li to pravična razmera, ne bode teško razsoditi. Ker je baron Schvvegel i danes se tolikanj goreče potegoval za pravico, upa govornik, da bode baron Schvvegel v prihodnjem zasedanji stavil predlog, da se ta krivica pri deželnem volilnem redu odpravi in gotovo bode predlogu vsa narodna stranka pritrdila. (Dobro ! Dobro!) Obžalovanje je bilo veliko od strani govornikov nasprotne stranke, da velik del Ljubljanskega prebivalstva ni zastopan v mestnem zboru. Tega je pač sam kriv. Kdor vrže puško v stran, predno se prične boj, kdor neče ali nema poguma bojevati se, ta ne sme tožiti, da je bitko izgubil, če v obče neče poskusiti, bi li utegnil zmagati, ali ne. (Dobro! Dobro!) (Daljo prih.) Proračun glavnega mesta Ljubljanskega. (Konec.1) Konečno so se vsprejeli sledeči predlogi finančnega odseka: j 1. a) proračun ustanovne zaklade s potrebščinami . . ... . . . gld. 7673 41 in pokritjem ......„ 779360 tedaj s prebitkom.....gld. 120-19 I b) proračun zaklade meščanske bolnice s potrebščinami......gld. 1082T90 in pokritjem......„ 11081-60 tedaj s prebitkom .... gld. 259*70 c) proračun u b o ž n e zaklade s potrebščinami gld. 25028 71 in istim pokritjem in konečno č) proračun mestne glavne blagajnice s potrebščinami: rednim . . gld. 139797 61 izrednim . „ 9955308 tedaj vkup . "7 ! ! ! ' gld. 239350 69 in pokritjem: rednim . . gld. 158525.07 izrednim „ 76998-— tedaj vkup...... in po takem z nedostatkom se odobri. gld. 235523 07 3827-62 Ivan Zbogar. Zgorfovinsk roman. (Spisal Charles Nodior, poslovenil Jos. Kržišnik.) XII. (Dalje.) Lotar izide silno vzrujan; nič pokojneje ni srce Tonici. Nemir se jej prerodi v strašno potrtost. Dve uri pozneje vstopi Matej ter vroči Tonici list, ona ga poda gospe Albertovej. Bili sta sami. V pismi je bilo napisano to le: Nikedar ne, Tonica, nikedar! Ne krivite me; pozabite me . . . pojokavši malo za menoj. Odpovedujem se vsemu, jedinej sreči, katero bi bilo ke-daj doseglo bedno moje srce. Smrti, ogibajoče se me toliko časa, grem iskat. O Tonica moja! če se svet, v kateri ti veruješ, more otvoriti kedaj glasu kesanja, če ni mej otroki božjimi nijednega, da bi mu bila že naprej vzeta prihodnjost, svidiva se. — Tebe še kedaj videti! Oh, nikedar ne, Tonica, nikedar! „Lotar". Gospa Albertova pročita te vrstice s tresočim glasom, ne drznovši upreti oči v sestro. Ozrši se vanjo, prestraši se, ker je bila silno bleda in nepremična. Grozen udar zadel je nje rahlo srce, in gospa Albertova je čutila, da je ta udar neza-celen. Še isti dan razvedelo se je po Benetkah, da je Lotar odpotoval, to je obudilo, kakor je navada, mnogo raznoličnih slutenj, in druga je bila čudnejša nego druga. Ko je prišla Tonica do tega, da je mogla razmišljati o tem, zdelo se jej je to grozna uganka ; a ni je mogla reševati, da ne bi jej med-lelo srce in blodil jej razum. Samo jedenkrat mislila je, da je došla do te skrivnosti. Odkar se je poslednjič ločil Lotar od Tonice, govoreč jej: danes ali nikedar ne, niso je puščali v ono sobo, ker jej je budila samo trpke misli in ljuto žalost. A nekedaj, ko je nikdo ni opazoval, posrečilo se jej je, da se je prikrala vanjo; zroč zamišljena na mesto, kder jo je bil ostavil, zagledala je pri no-| gah stola, na katerem je sedela, male liste od ru-: skega usnja, imejoče pokvarjeno jekleno zapiralo. 2. Nedostatek gld. 3827 62 kr. pokriti se ima i blagajničnim preostankom leta 1885., iznašajočim gld. 3696-75'/a: ostanek gld. 130*86'/s pa proti kasnejšemu uračilu izposoditi, pri mestnej posojiluej zakladi. 3. Gospodarski odsek meščanskega premoženja naj se pozove, da uzame v pretres vprašanje, če bi se ne mogli povišati dohodki od meščansko-bolničnega poslopja s tem, da bi se primerno povišala najemščina stanovanj in trgovskih prostorov, v njem se nabajajočih. 4 Slovenskemu dramatičnemu društvu v Ljubljani dovoli naj se za toliko časa, dokler bode vzdrževalo slovensko dramatično šolo. stalni letni donesek 200 gld. 5. Za trobil no šolo filharmoničega društva proračunjeni donesek 200 gld. naj se imenovanemu društvu izplača le tedaj, ako bode zanj prosilo ter v dotičnej ulogi dokazalo, da trobilno šolo obiskuje vsaj deset učencev in da mu je tega doneska resnično potreba. 6. Mestnemu magistratu se naroča, naj ukaže stavbenskemu uradu, da izdela najkasneje do dne 30. novembra 1886 načrt za nov cvetličnjak in rastlinjak pri Podturenskcm gradu in da ta načrt ob jednem s proračunom stroškov predloži finančnemu odseku združenemu z odsekom za olepšavo mesta. Mestnemu magistratu se naroča vzeti v pretres vprašanje, če bi ne bilo mogoče v mestnih poslopjih in v Podturenskem gradu primerno povišati najemščino od stanovanj in trgovskih prostorov in poročati o tem finančnemu odseku, predno se bode posvetoval o proračuuu za leto 1887. Gospod župan se naprosi storiti potrebne korake, da se bodo vse in vsakoršne kazni in sploh vsa in vsakoršna uplačila na nakaznice dotičuih ma-gistratnih uradov odrajtovala neposredno pri mestnej blagajnici. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. februvarja. V ogeraltel zbornici stavil je predvčeraj poslanec Falk sledečo interpelacijo na ministra notranjih zadev: „Prisiljen sem v jako neprijetni zadevi na častitega ministerskega predsednika staviti interpelacijo. Hočem jo, kolikor se da, na kratko utemeljiti, kajti nečem ulivati olja v ogenj in po-vekšati velike in pravične nevolje, katero je vzbudil dotični dogodek v širših krogih. Da pa stavim interpelacijo, za to imam razen splošne dolžnosti vsa-cega poslanca, oglasiti se v takih slučajih, še dva povoda, prvič sem poslanec onega mesta, kjer se je pripetil škandalni dogodek, drugič sem se pa vedno prizadeval, odkar se je obnovila ustava, da se ohranijo dobre razmere mej skupno vojsko in ostalimi državljani. Zato je pa neobhodno potreba, da vsak del spoštuje pravice druzega, oba pa zakone. Komur je na tem ležeče, da se ohrani harmonija mej vojaščino in civilnim prebivalstvom, mora energično povzdigniti svoj glas, kadar vidi, da se ne spoštuje zakon in pravica. To se je zgodilo v Aradu. Dogodek je znan visokej zbornici iz časopisov. Nek častnik spri se je z nekim meščanom na potu iz gledališča in ga parkrat udaril ploskoma s sabljo. Tamošnji šaljiv list objavil je o tem kratko notico. Oni častnik in jeden njegovih tovarišev napotila sta se na to v stanovanje urednika, ga pretepla z bičem in poškodovala s sabljama tako, da po izpovedbi zdravnikov jedne roke ne bode mogel več rabiti. ifcfiOT" Dalje v prilogi. ~^M| Pobere jih; misleč, da je morda v njih zaželjeno razjasnilo, da jih morda Lotar ni brez namena ostavil na tem mesti, otvori je burno, ter je bliskoma preleti s svojim pogledom. Bilo je samo nekoliko raztresenih stranic, popisanih sedaj s svinčnikom, sedaj s peresom, kakor je nanesla prilika, da so se rodile one misli v njegovej domišljiji. Dve ali tri vrstice so bile napisane s krvjo. Bile so v malej dotiki druga z drugo, a malo da ne vse vdihnol mu je on fatalni duh paradoksizma, ono divje in prenapeto človekočrtje, vladajoče v njegovih razgovorih. Tonico so preveč opajala čuvstva, da bi bila umela njih zinisel ter uvidela, kaj je prav za prav njih sodržaj: čudne podobe, sanjarske misli, črtice mračnega trdovolja, a ničesar ne, kar bi moglo razkaditi ali napotiti na pravo smer nje dvojbe. Zapre Lotarjeve liste ter je skrije v nedrij e, ne pokazavši jih gospe Albertovej. (Dalje prih.) Priloga „Rlovenskem n Narodu" it 41. 20. februvarja 1886. Jaz ne poznani niti lista, niti urednika, in tudi o vsebini one notice nesem točno poučen ter ne morem : soditi, ali je res bila razžaijiva ali ne; tudi mislim, 1 da to ni tako važno; kajti v najhujšem slučaji, ako je časnik res razžahl dotičnega častnika, mogel bi ■ bil poslednji izbrati samo dva pota: moral bi bil stvar izročiti kompetentnemusodisču, ali pa, če tega iz kakega uzroka ni hotel, zahtevati drugo zado-ščenje, zadoščen e, katero zakon sicer prepoveduje, katero je pa pri častnikih nekako z običajem sankcijom rano. Da pa d v vojpka koga napadeta neobo- ; roženega v njegovem stanovanji, ga pretepata z bi j čem in poškodujeta s sabljama, to se ne sme in ne i more trpeti v civilizova lej drŽavi. Dovoljujem si tedaj Btaviti sledečo interpelacijo: Ali je minister notranjih zadev poučen o tem dogodku in če je ; pripravljen storiti vse pogrebno, da se ta stv*r iz- I roči sodišču, katero ne bode te sivari jednostransko » presojevdo, in to v interesu mirnega skupnega živ- i ljenja vojakov in druži i prebivalcev. Kakor vidi j častita zbornica, je ta interpelacija jako skromna. O tem bi se še dalo marsikaj reči, zlasJ bi se dale pogreti pritožbe o pqmanjkljivosti vojaških sodišč, 1 kar se je neštevilnokrat čulo v tej zbormci. Res se te pomanjkljivosti zelo čutijo in želeti je, da se ta ; stvar, ki se že leta in leta vleče, jedenkrat po- | volj 10 res?. Satro to še moram op miniti: Vem da : marsikdo poreče: V vsakem stanu so ljudje, kateri škodujejo njegovej veljavi, ;>relondjajo zakone, a zato ne more biti ves strn odgovoren. Prosim, I oprostite tu je velik razloček. Vsi drugi stanovi so jednaki pred zakonom.. Drža a daje zakone, katere je \sakdo jednakomerno dolžan spolnovati; kdor je prelomi, sodi ga isti sodeč po istih zakonih. Voja-Stvo je pa pri nas še nekak privi egovan stan in ; civilna oblastva se ga upajo le rablo prijeti; ima | pravico, nositi orožje tudi izven službe, in posebno so- J dišče, pri katerem je le jedna volja inerodajna. Ako kak stan uživa take predpravice, mora tudi skrbeti, : da jih nobena osoba, katero je vsprejel mej se in jo trpi mej seboj, ne zlorabi. Ako se pa pripeti j taka zloraba, mora se dvakrat tako strogo kazno- j vati, da predpravice neso neprestana nevarnost za ! varnost in Življenje državljanov". Ko je že Vadnav j interpeloval ,o tej stvari, odgovoril je ministerski I predsednik, da se je o tem že poučil in se nadeja, da se bode stvar dobro preiskala in kaznovala. Kakor nad včerajšnji telegram pove, so pa dotična dva častnika že zaprli. I Vnauje države, j Četudi ni dosti upanja, da bi se mir mej Nrl»I|o in Bolgarijo sklenil do 1. marca, vendar se ni bati, da bi se znova začelo vojevanje. S 1. marcem še prav za prav ne poteče premirje, kajti pri sklepanji premirja se je bilo sklenilo, da se mora deset duij poprej odpovedati, predno se začne boj Vojna se tedaj nikakor ne more začeti , pred 10. marcem. Verojetno pa ni, da bi katera , teh dveh držav odpovedala premirje, katero bode tedaj trajalo dalje in mirovna pogajanja se bodo lahko >brez skrbi nadaljevala, dokler se sklene mir. — Turški zastopnik v Belemgradu je predvčeraj izrekel proti Garašaninu željo v imena Porte, da bi se kmalu sklenil mir. To je tem ložje, ker razen vprašanja o vojnoj odškodnini ni nobenega vprašanja, ki bi napravljalo kake težave. Nadalje je turški poslanik prosil za pojasnilo, čemu se Srbija oborožuje. Zastopniki velevlastij so pa zahtevali od srbske vlrde, da se vsa vprašanja, ki se tičejo trgovine, izključijo iz mirovnega sklepanja. — Kakor je „Kolnische Zeitung" izvedela z Dunaja, se grof Khevenhilller ne vrne več na svoje mesto v Beligrad. Na Dunaj i neoo zadovoljni z njegovo politjko, ker je nekda Srbom marsikaj obetal, ker ne noie lahko izpolniti Avstrija. Baš zaradi njegovega dvojljivega postopanje kaže Srbija toliko trdo-vratnost pri sklepanji miru. Nek sodelavec Berolinske „Kreuzzeitung" imel je pogovor s črv^^rskim knezom. Knez je poudarja^..,da ;neaa opravičena razna nezaupljiva ugibanja o njegovem bivanji v Peterburgu. Odnosa ji Ćrnogore soz viemi vlastmi, zlasti z Avstro-Ogersko najboljši. Tudi vse.' evropske vlasti tako odločno žele ohranenja miru,uda skoro ni misliti na kako vojno. Bes da Rusija ne odobrava nekaterih točk bolgarsko-turškega dogovora, a je upati, da se bode tudi ta stvar poravnala. Mir mej Bolgarijo in Srbijo je zagotovljen. Novi boharski han je jako prijazen Rusom. Ruskim odposlancem, kateri so mu prišli častitat iz Taškenda v Boharo,. obetal je, da bode posebno pospeševal, da se Mervska železnica podaljša dalje do [Bohare. Obljubil je, da b »de zastonj dal potrebni les za most čez Amu-Darijo pri Burdalsku iz svojih gozdov in ruskim irženerjem preskrbel pri grajenji Železnice potrebne delavce, vozove in tovorne živali. V nemškem državnem zboru začela se je debata, da se Bocijalistiški zpkon podaljša za pet let. Ta doba je dolga, zlasti če se pomisli, da je že jako star cesar, za varstvo katerega se je pred vsem bil izdal socijalističen zakon. Svobodomiselna stranka bode glasovala proti podaljšanju. Socijalizem tudi napreduje v Ameriki in si zna ameriško svobodo dobro porabiti. V Novem Yorku se mnogo socijalistov že dlje časa vežba v orožji. Razen tega se je socijalistom posrečilo nekje upleniti jedno tono dinamita. Domače stvari. f Gorenjec Lavoslav. Zopet si je nemila smrt izbrala žrtev iz-mej delavcev na leposlovnem našem polji. Umrl je včeraj zvečer g. Lavoslav Gore njec, župnik v Adlešičah in jako marljiv pisatelj slovenski, ki se je posebno odlikoval kot prelagatelj. Poslovenil je celo vrsto čeških, poljskih in ruskih povestij in romanov, katere je priobčeval v raznih slovenskih listih in v knjigah „Matice Slovenske". Pri našem listu sodeloval je že L869 leta. Njegovi prevodi bili so srečno izbrani in odlikovali so se po lepem jeziku. Število njegovih prevodov je veliko in gotovo je še kaj rokopisov v njegovej zapuščini. Drago bi nam bilo, ko bi nam kdo napisal obširen nekrolog, pokojnik je vreden, da se mu kot izvrstnemu domoljubu in nei moi nemu pi satelju ohrani trajen spomin. Lahka mu zemljica! — (Porotna obravnava) o tožbi gosp. Antona Bercćta proti g. Ivanu Borštniku, posestniku v Dolu, ing. Ivanu Želez ni karj u, ured« niku „Slovenskoga Nareda" zaradi razžaljenja Časti bode v 1. dan marca t. 1. dopoludne ob 9. uri. Pred koncem lista dobili smo vest, da je gosp. Berce svojo tožbo umaknil, kar se nam, iikoravno Še nemarno oficijnlnega potrdila, prav naravno zdi. — (Gosp. J. Jagić), vseučilišui profesor v Peterburgu, ki je bil nedavno odlikovan z redom sv. Vladimira, ki daje rusko dedno plemstvo, odločil se je, da stalno ostane v Peterburgu. — (Umrl) je včeraj zjutraj ob 8. uri v Spletu Fra Ivan Despot, jako odličen pesnik hrvatski, od katerega je bilo pričakovati še mnogo krasnih pesniških proizvodov. Blag mu spomin! — (Gosp. Gjuro Nedelkovič,) rodom Črnogorec, bivši I. baritonist opere v Hannoveru priredi v ponedeljek 22. dan t. m. s prijaznim sodelovanjem čveterospeva čitalniškega zbora glasbeno večerno zabavo v Čitalnice dolenjih prostorih. Ker je program zanimiv, nadejati se je obile udeležbe. — (Neumesten napad.) „Sloveneca priobčil je pred par dnevi dopis iz Vinice, v katerem se neimenovani dopisnik jezi nad hrvatskim napisom ob mostu čez Kolpo in nad banko „Slavijo", ki je zakrivila nečuveno grozodejstvo, da je, najbrže po pomoti, tja doli poslala nekoliko hrvatskih ta* blic. Rečeni dopisnik razjaril se je vsled tega tako silno, da naposled celo pravi, da „pošten narodnjak" takih tablic vsprejeti ne more. Res daleč smo prišli, da se kaj takega tiska! Ako tisti, ki vsprejme hrvatsko tablico, ni več „pošten narodnjak", kam spadajo pa oni naši posestniki, trgovci in sploh zavarovanci, ki morajo vsprejeinati nemške in italijauske tablice in zavarovalna pisma? In ali bode vsled hrvatskega napisa ob mostu in zaradi par hrvatskih tablic res Že konec sveta — v Vinici? Dandanes, ko se moramo Slovani zbliževati in ko bi moral vsak slovenski razumnik znati hrvatski, so taki napadi pač neumestni — breztaktni, in obžalovati moramo, da se je omenjeni dopis objavil. — (Kranjski vojaški veteranski kor), pod pokroviteljstvom presvetlega cesarja ima jutri zvečer v čitalnični restavraciji plesno veselico, katere čisti dohodek je namenjen k orni blagajnici za bolne. — (V Gradec) prišlo je več francoskih častnikov, mej njimi jeden princ, nemški se učit. Tudi v druga avstrijska mesta došli so Irancoski Častniki v isti namen. — (Več radovednežev) nam piše: Popravek v zadevi prodaje premoga: Vaš poročevalec je v mars Čem pravo pogodil, toda pri jedni točki računa se je vender za mnogo zmotil. Zanimati bi utegnilo javnost, da imajo po avtentični sestavi vsi prodajalci premoga 25 do 30 konj in 20 do 25 hlapcev ali delavcev in ne samo povprečno 9 konj in 9 delavčevi — (Iz Misli nj a) 17. februvarja (Važno za lovce.) Danes so bili na „ Skrivnem vrhu" na Pohorji pod vodstvom g. Jana Kromadnika napravili gonjo na divjo svinjo, ki je že 8 let tukajšnjim planincem po polji škodo delala in najbrže iz sosedne Hrvatske semkaj zašla. Posrečilo se je 81 letnemu 1 gozdarju Lenartu Vedeju, da jo je ustrelil. Žival se mora k največjim svoje vrste prištevati, kajti je blizu 2 metra dolga in primerno visoka.. — (IzPodvina) na Gorenjskem- se i nam piše: Tatvina ima kratke noge. Resnica teh besed skazala se je tudi nad zvito lisico. Hoteč Čez visok plot skučiti v zagrajo, kjer so bile po letu kokoši, jo je goljufalo zaradi rugljatih krajnikov in obtičala je z glavo mej remeljni. Zjutraj so ljudje ujetega tatu dobili in potem obsodili na smrt J — (Iz Borovnice) se nam piše: K veselici, katero priredi Borovniško Bralno društvo dne 21. t m. je še dostaviti, da se bode vršila v prostorih gosp. župana Iv. Majarona in da bodo iz posebne prijaznosti peli občeslavni Ljubljanski pevci: gg. Pf i bil, Štamcar, Pelan in Dečman. — (Pevsko in bralno društvo „Lira" v Komnu) priredi v nedeljo 21. t. m. veselico, h katerej najuljudneje vabi rod djube odbor. — (Kmetijska poddružnica v Posto-jini) ima v sredo 24. t. m. popoludne ob 3. uri v šolsk?m poslopji svoj občni zbor. Mej drugimi kmetijskimi s r. var mi obravnaval bode občni zbor o goveji azstavi, ki ima biti to spomlad v Postojini. K zborovanji pride tudi tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire iz Ljubljane. Pristop imajo tudi kmetovalci, ki neso poddružeični člani. V interesu pivškega kmetijstva naj se kmetovalci mnogobrojno udeleže tega zborovanja. — (Banka .Slavija") sklenila je v mesecih oktober, november in december 1885 12.434 novih zavarovanj za 14.930 821 gld. 64 kr. kapitala ter je zato prejela 449.503 gld. Od kr. zavarovalnine in pristojbin. Za škode plačala je v teh treh mesecih 190.342 pld. 49 kr. Denarni promet osrednje blagajnice znašal je 1,565.696 gld 49 kr. V posojilnicah bilo je v tem času naloženih 410.325 gld. 07 kr., na zemljišča posojenih pa 605.920 gld; 88 kr. Gasilne brizgalnice dobile so tri občine. — Od 1. januvarja do 31. decembra 1885 bilo je skle-nenih 68.461 novih zavarovanj za 74,565.328 gld. 80 kr., ter se je uplačalo zavarovalnine in pristojbin 1 866.815 gld. 55 kr., izplačalo pa za škode 725.976 gld. 71 kr. Samoupravna društva za zavarovanje pokoinin postajajo od dne do dne bolj priljubljena. Dokaz temu je, da štejejo do konca decembra 1885 že 1400 članov, ki so skupno zavarovali 155.440 gld. 32 kr. pokojnin in zato obvezali se uplačati 558 122 gld. 08 kr. ulog. — Tudi zastopniški pokojninski fond se izdatno in hitro množi, kajti koncem decembra 1885 imel je že 59.122 gld. 48 kr. premoženja. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Črnomelj 20. februvarja. Pisatelj župnik Gorenjec sinoči umrl. Dunaj 20. februvarja. Mej črnogorskim knezom, Kalnockvjem in Lobanovom bila so včeraj daljša obiskavanja. Danes zasobna „avdi-jenca, „diner" knezu na čast pri cesarji. London 20. februvarja. Rusko brodovje priplulo v zaliv pri Sudi, da se udeleži demonstracije vkupnega brodovja. Angleški admiral dobil je povelje, da pazi na grško brodovje in prepreči vsako kolizijo z brodovjem turškim. Vojne ladije drugih vlasti j imajo povelje, da v tem oziru sodelujejo z angleškim brodovjem. Francoska je izjavila, da se ne bode udeleževala, ker je javno mnenje na Francoskem nasprotno. Dunaj 19. februvarja. Knez črnogorski danes zjutraj ob 8. uri 52 miuut s kurirnim vlakom semkaj dospel. Knez, katerega spremljata adjutanta Gregor Matanovič in Marko Petrovič, stanuje v hotelu „Goldenes Lamm" in ostane nekaj dni j tukaj. Z Dunaja pojde naravnost na Cetinje. Dunaj 19. februvarja. Znani slikar in mestni odbornik Aigner se je danes v svoji vili v Pdtzleinsdorfu obesil. Nagibi samomora neznani. Razne vesti. * (Ruska transkaspiška železnica) bliža se že Mervu. Gotovo je, da se bode iz Merva gradila v Bokaro. Novi emir v Bokari je obljubil, da bode to železnico najkrepkeje podpiral, ker je prepričan, da je „sikat hadid" (Železna cesta) koristna. * (Edison,) slavni amerikanski elektrik, vdovec in oče 3 otrokom, bode se v kratkem zopet oženil z neko Mino Millo. Ženin ima 39, nevesta 20 let Nevesta bode imela tri milijone dolarjev dote. * (Orjašk top.) Italijanska vlada naročila je pri Kruppu v Essenu velikansk top, namenjen za glavno vojno pristanišče v Spezziji. Ta top je 19 metrov dolg, ima T20 metra v premeru in je 121 ton (2420 centov) težak. Vagon, na katerem se bode prepeljal ima 32 koles in je 100 ton težak- * (Redek blagoslov.) Blizu mesta Pompeji, v zgodovinsko znamenitem mestu Noceri, živi kmetica Magdalena (imata, ki ima 47 let in se je pred 19 leti poročila z 281etnim kmetom. Ta žena je mej zakonom 52 otrok porodila, od katerih so bile tri dekline. Istinitost teh številk potrjuje zdravnik dr. Rafael de Sanctis v Noceri. Petnajstkrat imela je rečena žena trojčke. Za vnanjo porabo. Proti protinu in trganju, bolečinah po udih in vsakovrstnih unetjih pokazalo so je posebno uspešno Moll-ovo „Francosko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Du-naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (20 1) St. 9. (Nepar.) Deželno gledališče t Ljubljani. Dr. pred. 310. T nedeljo 21. februvarja 18SG. Odgovorni vodja: A. Slolsodln. TAMBOR V PUEBLI. Slika iz življenja mehikanskih prostovoljcev s petjem v 8 dejanjih, prosto po nemškem predelal J. AloŠovec. OSOBE: Kamila, bogata vdova v Puebli — gospodu'na Vrtnikova. Aut m, njen brat-----gospod Slo hod in. Emilij Sokolovski, stotnik Grm, nadlajtenant Boruik, lajtenant Diagotina, gledališka igralka, pod imenom Dragotin, tam-bor Požar, i Pečar, ( Koren, ( Profltaki gospod Danilo, gospod S Mir m. gospod Tolminski. Zahvala. Za tako obilo izkazanega sočutja mej kratko boleznijo, 16 t. m. po sprevidenji s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaBpalšega gospoda FRAN VUČNIKA, nadučitelja, izrekamo v. čast. duhovščini, prečast. učiteijstvn, vrlim tržanom, prijaznim faranom, kakor vsem drugim udeležnikom od Mizo in daleč na zadnjem spremstvu na pokopališče; posebno pa Še požrtovalaim pevcem čitalnice Celjske ter vsem darovateljem mnogobrojnih vencev: bivšim tovarišem njegovim, si. kraj. Sol svetu in občinskemu zastopa tukajšnjemu, si. čitalnici Celjski, g. Jenku v Litiji in vsem preblagim rodbinam t rž-k i m itd. najiskretiejo zahvalo ostala, žalujoča rodbina 102) Vučnik-ova. Št Jurij ob jnž. želez., 18. februvarja 1886. Y „Narodni Tiskarni" % Ljubljani prodajajo se avl I»o znižani ceni. 1. zvezek 2. zvezek ■S o I £ pospodč. Mat. Nigrinova. "S gospod 3erdan. j« S gospod i£. Šrej. o °" gospod '?avšuk. Močnik, J ft gospod Zarli. Medved, profos ' ■ gospod Koeelj. Polona, njegova žena----gospodična Lavoslava. Angelo, plesonk---— — gospod Eržen. Sennor Brunello-----gospod Erdeljski. Marjeta, deklica iz Pueble--goBpodč. Giz Nigrinova. Dolora, \ .. 1 ... ^ -i--gospodična Mirska. TerezaJ / P")ateljice Kamile--gospodičia Velinska. Matej, \ --gospod Outnik. is*. «•*»*• **»•* ~ t vsa* Sft Paolo, J --gospod Bajec. Jan, strežaj pri Kamili — — — gospod Wolf. Podro, krčmar v Puebli---gospod Volk. Gospodje, gospe. Maske. Tolovaji. Vojaki. Godi se v Puebli po prihodu mi hikanskih prostovoljcev. Ustopnlna: Parter in lože 40 kr. — FailteuTl v parterji 70 kr. Sedež v parterji 60 kr. — Sedež ta ghleriji 40 kr. — Garnizonski in dijaški biljet 30 kr. — Galerija 20 kr. Sedeži se dob vajo v nedeljo od 11. do 12. ure dopoludne in zvečer od pol 7. ure naprej pri gledališki kasi. Kasa se odpre ob ]/37. uri. Začetek ob 7. uri zvečer. J Tujci: 19. februvaija. Pri nionat Raunitz z Dunaja. — Birtifi iz Ostre. — Waschiza iz Krikegf. - Schauta iz Celovca. — Do-mladia iz Bistrice Pri «lali*li Springer, Mcbuš z Dunaja. — Weiss || Hrvatskega. — Kanr, Fuchs. Hirsch, Eppinger, Grader z Dunaja. Meteorologično poročilo. Deseti brat. Koman. I Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III Jesensko noć mej slovenskimi Iiolhnrji. Crtice iz živ jenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. svezak: I. Domen. Povest. — II. Jnrij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev. Humoristična povest ia narodnega življenja. — V. (Joliihi. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji flori. Lepa povest iz stare zgodovine 4. svezak: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. —II G'rad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošferski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dya brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpei.. Povest. — IH. Sin kmetske ga cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. j 19. febr 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-17 on. 737- 17 ss. 738- 30 mm. 0 6" C 3 0" C 1-2° C si. svz. si. svz. si. svz. obl. obl. obl. 0-00 mm. ' Srednja temperatura 1'B", za 2*0n nad nor malom. ^-u-n-SLjslrst Tjorza dne 20. februvarja 1.1. (Izvirno telegrafiono poročilo) Srebrna renta Zlata renta . 5°/„ marčna rc Srebro ............. Napol.......... . . C. kr. cekini.......... Nemške marke........ 4°/0 državne srečke iz 1. 1864 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. OgrBka zlata renta 4°/0...... i, papirna renta 5°/0...... b*l0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 6'/« 100 K^d. Zemlj. obč. avstr. 4l/«°/o alHti M8t- li(sti Prior, oblig. Eiizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke .... 100 gld. Rtidolfove srečke ... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 84 gld. 95 85 ■ 05 113 45 102 n 25 8?3 — 301 kar v Ljubljani. O/dravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-lavno mrzlico, zanašanje, hemerojlde, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja IzdelovatelJ po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 30 nove. Pri večem številu dobi ee primeren odpust. Oena atoklenlol 10 novo. Gostilnica „Pod skalo" na Mestnem trgu št. 11, je popolnem prenot l|ena in točijo se v isti li vrstna bizeljska in dolenjska vina liter po as, .12, SB in lo kr., izvrstno Kozlcr)ev<> ««r»ka pivo vrček po IO kr., mastio po 6 kr. Pivo v buteljah po 16 kr. Tudi se dobe okusna mrzla jedli«. Mnogobrojni obisk se pričakuje. (103 — 1) Bolehajoči za plnčnimi, prsnimi, vratnimi boleznimi, nnSIco in naduho se opozarjajo na zdravniško p resku Aeno in b tisočimi dokazi potrjeno zdravilno moć zdravilne rastline, katero sem jaz. našel v sredi Rusije in se imenuje po mojem imena „Homeriana". Knjižuro o tem pošlje bo zastonj in franko. Zavitek „Homerianau-ČHJa s 60 grami teže, zadosti za dva dni, velja 70 kr., in ima kot znamenje pristnosti imenski počrk mojega podpisa — Paul llomero. — Pristno se dobiva samo pri meni. Zaloga v Ljubljani pri gospodu lekani G. Piccolli. Svarim pred nakupom nepristnega „Homeriana"-čaja, katerega ponujajo druge tvrdke. Pavel llomero v Trstu (Avstrija), iznajditelj in pripravljavec jedino pristne „Homeriana1'-rastline. Zahvala. V interesu vseh bolnih na plačah izrekajo podpisani gospodu Pavlo Homeru v Trstu {Avstrija) dolžno zahvalo za pomoč v tež kej plufnej bolezni, kajti ozdravili ho z rabljen jem po njem iznajdenu in po njem imenovane y Homeriana"-rastline. Karol Wagner v Inomostu, VseuČiliščna eesta št. 32 na Tirolskem (Avstrija). Fran John v Bodenbachu 110 na ČeBkcm. Jurij Stiickl v Hernalsu pri Dunaji, Ottakringerstrasse 60 (Avstrija). (73—3) zdravilni malaga-sekt W%<: hi-jk ; ■ : ■ um 9kW&tt; mu < : * i: » d po analizi ces. kr. poskušnje postaje za vina v Kloster-nt-uburgu Jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanja krvi in slabomu želodca izvrstno upliva. V Vi i° originalnih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko fti'AarjsuK troovuie z vmoi DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gld. St.SO in gld. 1.80. Zs^Eeđ-iciaaslra, raalag^a, naravna, cazte blancne stoklenice gld. 2.—, '/-, steklenice gld. 1.10. Dalje razna fina lxi.ozeixxa.slEa. Trixi.a. v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V LJubljani: pri gospodih: Josip Svoboda, lekar, Wilh. Mayr, lukar, L. Wenzl, prodajalec delikates, Gustav Treo, prodajalec špecerijskega blaga. V Kranj*: pri gospodu Fran Doleil. trgovec spuceiijskega blaga. V IiOkit pri gospodu Jurij Delsinger, trgovec špecerijskega b aara. Na Bledu na jezeru (zdravilišde): pri gospoda Oton Wblflin£, prodajalec delikates. (77—2) (348—44) Konkurenca Že 50 let obstoječa tovarna za žebrake in koce je nam naročila, da bo naredi korenito konec konkurenci, ki seje pokazala, njeno zares solidno, reelno in dobro blago konjskih žebrak samo po gflćL 1-3 O komad velike, debele, nepokonč liive konjske žebrake brb» dajati. Te žebrake ima o I barvaste krajce, bo debele kakor deska, tedaj v istini nepokonćljive. — Razpošiljajo se proti gotovemu plačilu ali poštnemu povzetju. — Vsak dan se razpošiljajo n» vse kraje sveta in se_____________________________ povsod bitr. priljubijo, ker se diijo rabiti tudi za posteljno odejo in bo poprej stale dvakrat toliko. Ka/eu tega so naše znm«' hitro In gotovo. Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo za alkalieno ■ solninske rudninske vode, grenčice itd. Zdravo 1 Okrepčujoče! Tedaj boljši, nego vsa liitro uplivajoča sredstva, pi e, pi-stile itd. Za predzdravljenje! Za po zdravljenji! Zdravniško priporočano za dom če in litnsko zdravljenje pri boleznih želodca, črev, jeter, oblati) in mehurja. Dobro rtrtno in mopo iskano domače sredstvo prt motenem in slabem prebavljenji, pomanjkanji slasti do jedij, shlapu želodca in ore V vsled sedenja, /aslizenji, slabosti po jedi, sitnem v/,digovanji in napenjanji, Zgagi, bolečinah v želodci, šefpahji uli krči, naval« krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobolu, strjen)! krvi, slatej žili, ne-pravdnem izpraznenji, trdovratnem zapiranji in debelenjl. Cena pušci 20 kr., originalni škatlji = 12 pušic = 2 gld. a. v. Centrulno vso. log*n; Lippmann-ova lekarna v Carlsbad-u. Fazi imj se, da ima vsaka posamična škatljica varstveno znamko in Lbjnma*n-ov imenski počrk. Dobiva bo na Kranjskem v lekarnah v Krnnjl, v Ljubljani (U. pu Trnfcdezjr, lekair, II. Birschitz, lekar), v ltu-dolfoveui, v Radovljici, v Čnionilfi, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijske državo itd. (78—4) Nič več odlašati. Svetovno znane žebrake, katere sem na nekej dražbi kupil za polovico prave vrednosti in so jih vsled objavo že mnogo pokupili z vseh delov sveta, prodajam, dokler jih je kaj po samo gld. 1.50 jako dolge, zelo debele in široke, neraztrgljive žebrake z barvastimi krajci, debele kakor deska; 190 om. dolge, 130 cm. široke, z različnimi krajci, jako debile, zares ne-ra/.trgljive. Ia. baze po gld. 1.75, najboljše baze J ako fine pa po gld. 1.95. Nadalje je šo v zalogi: 500 dvanajstoric rumenih kosmatih fijakarskih plaht s 6 različnimi barvastimi progami ir< krajci, kompletnih, jako finih, samo po gld. 2.40. 190 cm. dolge, 135 ein. široke, gld. 2 80, 195 cm. dolge, 155 cm. široke, jako fine. gld. 3.—. Posebno priporočati izvo-ščekom. Nadalje imam za razprodajo: 400 posteljnih odej Iz najfinejše burett-Bvile v veličastnih barvah, rudečih, modrih, rumenih, zelenih, pomerančastih, progastih, dosti dolgih za vsako posteljo, po gld. 3.50, dvojica samo gUI. <».."»«». Na stotine zahval in opetovanih naročil od me-rodajnlh osob, izmej katerih sem že nekatere objavil, »o v moji pisarni vsakteremu na blagovoljen ogled in mislim nekatera taka zahvalna pisma in opetovano naroćbe, došle poslednji čas, kmalu objaviti. Vsako blago, ki ni1 ugaja, vzame se brez ugovara nazaj. ^ VI ril nt kvarim vsakega pred nakupovanjem tj » al m». ggbrak pri druzih tvrdkah, katere so hojč objaviti svoj naslov v anotici s polnim imenom. Kdor hoče dobiti dobro in solidno blago, raj se zaupljivo obrne na pri c. kr. trgovskej soduiji proto-kolovano tvrdko (93—2) J. H. RABINOVICZ, Dunaj, lil., lliiitere ZolInniteNtraNNe V« . 1>. mu. Od druzih stranij po gld. 1.50 in l.UO priporočane žebrake pošiljam"na zahtevanje po gld. 1.20. Plućna bolezen, sošica iti Je ozdravljiva. ftredettvo, ki seje za izvrstno pokazalo, se zaatonj priporoča. — Vprašanja blagovoljno pod T. 2»47 na Kudoll' Nusie v IdpalJI (Leipzig). 74—4) Ako so organi preživljenja in so-penja nepoškodovani, pa 8mo lahko jJ|J brez skrhi; ako pa neso, je prijetno in korenito nplivajoee sredstvo, da se >;opet ozdravimo — rabljen je Ivana 11 o IT a slarinega zdravilnega živila. <;?itvno ti iniisUn podjetje za Avstro-O^erfiiio e. Ur. dvornega /nio/ujun skoro »seli e«ropHkilt vladarjev, gospod** Ivana Hoffa v Berlinu in na mm c. kr. stotnika, imejitelja zlatega križen za zasluge H krono, viteza viMocili pruskih In nemških redov« i/.u mileij iu Jedini izdeiotalelj Ivana Ho II'* hladtiega izvlečka, dioriieggn aaloinlktt »karo \seli knezov ei rnpskili. Mumij, tovarna Ura-briiliof. Ki nuiierNl aNS - 2; tovarniška zaloga lu pisarna: tiraben, llrauuer-MtruMHe H. Izmej tisoč že objavljenih priznalo h pisem objavimo sledeča: 1'ravosodni minister gospod Letin Ing v Kodanji konstatuje, da je rabil Hoffovc sladnc izdelke z dobrim vspebom. Zdravnika vojaške bolnice na Dunaj i, gospod narfštabni zdravnik dr. Loeff in gospod štabni zdravnik dr. Porias, sta se izrekla o uplivu II o (Ta sladnih izdelkom in konstutovalu, da jo II«»Ilovo zdravilni) pivo iz sladnega izvlečki bolehajočim za kroničnimi prsnimi boleznimi jako zdravilno, ravno tako ttldl ."ladna čokolada. Vr 10 letih dobil je izumitelj ti.'3 odlikovanj. Slalni izdelki so splošno potrebni in zatorej razš.rjetii v 27.000 prodajaloieah po celi zemlji. Za vso bolnike je to dovolj doka a, da hc obrnejo po preskušenih sladnih izdelkih. Izrek ozdravljenega: „Zahvaljujem se svojemu zdravniku, da mi je priporočil pravo sredstvo, da m c m ozdravel mučno bolezni." \Tatt/\ T Berlin, dne 80. aprila 1885. Garteu-mOVO ' s*rHSS0 ^- Odkar sem na predpis zdrav-' nika. kateremu sem jako hvaležna, da mi je priporočil pravo sredstvo, poleg njegovega zdravljenja in druzih naredb rabila Vaše izvrstno sladne izdelke (Vašo zdravilno pivo s sladuo čo-kolado) nifotl bledici in pomanjkanju slasti do jedij, čutim se mnogo boljAo in trdnejšo, tako da so nadejam, da popolnem ozdravim in Vas v ta namen prosim, da mi še poSljete 20 Steklenic zdravilnega piva iz lladhega izvlečka. Klara 1'iseUer, učiteljica. Vaše blagorodje! Plana, 12. maja 1885. PoUjlte mi G steklenic Vašega zdravilnega piva >z sladnega lavlefika*) z vračajoče pošto proti poštnemu povzetju. Z velespoštovahjoth Ve. !>%«>rj»k, prakt. zdravnik v Plani na Lucnie, na Fran Josi po vej železnici. *) Opombi*. T<> zdravi S uo pivo iz Hladnega Iztleeka Je bilo 4i.1krat odlikovano zaradi ojegove zdrii.vi.ue luotti. Levov, 19. marca 1884. Zh več let bolehajoč za pomanjkanjem krvi in zlato žilo, rabim Vaše sbidne zdravilne izdelke z najboljšim vspebom. tNadalj na naročitov.) ltudotl* Schiillei-. c kr, vojaški rač. oiicijal. Kaši anie in a .ocine v želodci. Moja pretrfina zahvala za Vašo izvrstno izum-ljcnj i zdravilnih in sle/, raztapljaj (»čili sladnih bonbonov in konoentrovanega Bladnega izvlečka. Le s porabo pristnih Ivana llolla sladnih bonbonov in pristnega koncentrovauoga sladnega izvlečka znebil sem se dve leti me nadlegujočega kašlja in ž njim združene hripavosti ter bolezni v prsih. Priporočam slednemu, kdor hoče ozdraviti, priznane sladne izdelke Ivana lloffa. Prosim, pošljite mi 1,'t ste.kl nio sladnega piva in 2 zavitka bonbonov zaradi rabata. Josip isheliov, ko n lekcij onar, Rotlienthurm-strasae 39, Dunaj. G92—(i) Prvi pristni slez raztapljajoči sladu i bonboni za prsi so v modrem papirji. »i......lm. Sludnl izvlouki no pouaro.injo, na kur mora paziti zdravnik in bolnik, i'ristni aiadiii isilolki Ivana liotlu morajo iipcli Ta-xtvo'>o mamko (podobo izumitelja Ivana HutTa iu |u>d]i.10. — Ko(>oom.iovari llzdnl izvlečok : 1 lUoon rUI. 1.12, iiol (lacoua 70 kr. — Siadna ćotcoJaila : pol kilo li g'tl. 2.40, II. rU. 1.00. — Slailnt bonboni v zavitkih (k BO kr., 30 kr. iu 15 kr. — M ji ii 1 kot zh U -J, t it. N«! 114» i>on1|v. Vso ptodajaluico ao za prodajo na drobno pooldalčoiio z lito-grafovanim barvastim idakatom. Glavna zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik. V Kranj!: Josip Dolenc. V Pustojint: Dorat & Dietricb. V Kofevji: Ed. lloftmann. V (Jerici: G. Cristofoletti, e. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Rnp. Engelsperger. V Rndolfovem: Dominik Biz- zoli lekar. V Zngrehu.: Salvatorjeva lekarna, knezo-Skofijska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V Ceiji": Marek, Kupfersehmidt, lekarja, J. Matic. V Keki: N. 1'avačič, F. Jechel, G. Catti, lekarji. V Celovci: W. Thurtinvald, lekar. V Mariboru: F. P. Ilolašek. V IMuji: J. Kasimir. V L>ulji:G. li. \Vas- -.[I1 sermann, lekar. V Trstu: Francesco S. Prinz, via [L^ Aquedotto. Carlo Zanetti, J. Sorravallo, lekar. V ^J; Beljaku: Dr. Kumpi', F. Scliolz, lekarja, H. Cana- fvJJJ vali. \ Ztdrn: t'ristol'oro Maz'/occo. |i,. Proti vratobolju vsake vrste, kakor angini, davici, akutnem in k roti h nem vratnem katara in proti smrdljivi sapi iz nst naj se rabi Bittir-je? MM sjrit kot ustna voda, ki se je že večkrat dobro pokazala in je i-lasti neobhodna za šolo obisku j m'« > mladino. Cena steklenici 80 kr, 6 steklenic 4 gld. - (536-5; Bittner-jevo Coniferno milo je izvrstno toaletno milo, po nji se dobi in obvaruje nežna koža ter je radi njenih desintVkcijokih lastno-stij priporočati kot otroško mdo. Cena kosu 3> kr., 3 kosi veljajo 1 gld. Glavna ^tilogjii i»t"i Juliji Bittner-ji, lekarji ¥ Keichenau, Spod. Avslr., in glavna zaloga za Krmij»ko pri U. TriiUoc'%^ -ji. lekarji v IJiiM jjini. Vsak kos ima Bittner-jevo varstveno znamko. Radgostski n§Bivew&€štvii čaj in rožnovsli mahu-rastlinsti celtličli, priporočajo so posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sulico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Voltko štovilo pri/.nanskih pisom ra/.pola^ajo se v prepričanje. _ BI. g. lekarnarju J. Neichertu v Kužno v i. Ker imam mno^ro osob, katero so kronično na plačah bidne, Vas prosim, ri mi je bil zel« priporočan iu ga hočem tudi zdaj sam poskusi i pri svojih bolnikih. S poštovanjem se priporoča l»r. .losip Šii»eU. c. kr. policijsko-okraj ni zdravnik v pokoji. V Sv i ta vi, dne 20. decembra 1877. Gospodu lekarnarju J. Seicberto v Rožnovi po!og Kadogosta. Meno Je bolezen v želodci tako mtiči'a, da som malo ne zdvojil. Niti govrnjo zdravniški niti mazila in balzami mi nijso pomogli! Izgubil sem vso uadejo, da se kedaj ozdravim. Kar zacnom upotrebjjati ra-dngiisiski miiverzaini ča), iu oj čudesa! vsak dan em bil boljši, in adaj upam, da v kratkem pop dnem okrevam Slavni Kadogost. nosi v svojem naročji naj-zdravimejsih rastlin, Blagovolite mi dakle s p >štnim povzetjem poslati tudi za mojega za jetiko liirajo-<"t'ga prijatelja dva /.a vi tka rado^oHtskega čaja in 3 škatljice mahorastlinskih celtliekov. H poštovanjem se beleži 7 J. nuiiiit, učitelj. V Stanovici (na Čuškem) 17. doc. 1877. Gospodu lekarnarju J* ttelclierlu v liožnovi Priporočilo svojega sorodnika snišajoč, Vas prosim, da mi s postnim povzetjem peljete S zavitka slavnega radogostakega univerzalnega čaja. Fran ISosspuli, gozdar. V Zagrebu na Hrvatskem dne J. sept. 1877. 0 kr.- sa kolek iu zavoj IO kr. voč. 1 /ava ae dobi samo naravnost iz lekarne v koneUdui Kožnavi. jup lložnovHki evet za živre, hitro in trajno O'.dravija putiko, trganje po udi n in vsako vr.ite slabost v živcih in kitah, Izvirna sk'enica 70 kr. av. v., za ko'ok in zavoj 1<> kr. več. l*ravi se dobi Nituio naravnost iz lokai.ie v Kožnavi t,Mo-ravska;. (19-7) RESTAVRACIJA PRI SLONU. V soboto dne 20. in v nedeljo dne 21. februvarja ob polu 8. uri KONCERT z Aeolskiml goslami bratov SZABO iz koncertne dvorane Bndopeštanske razstave, kateri so imeli ćast z največjo pohvalo dvakrat koncerto-vati pred Nj. c. kr. visokostjo gosp. nadvojvodo Ludovikom Viktorjem in Nj. c. kr. visokostjo gosp. nadvojvodo Karol Ludovikom. Najvišje isto odlikovanje od Nj. kr. visokosti princa Jousoupoff-a. — Skladatelj Bela Szabo je jedini virtuoz na „Aeolovih goslih", katere iuuajo ncpremerljivo lep zvuk in prijeten| glas, komur je povod osobita konstrukcija in način sviranja. — Kot doklada: proizvajanje će nikoli čuvanega popolnega citrinega duos-a. Proizvajale se bodo kompozicije Wfetiiawske>ra, Leonarda, Vieuxtempsa, Paganinija, Spohra Ernesta, Verdija, Bela Szabo itd. — Umeteljni, okusni, ranimivi in razveseljujoči proizvodi. 1101) HiiOžgis.Mierifti parništo irnstvo. Mionresijorniramo o«f c. ki*, avstrijske vlade. DIKEKTNA vožnja vsak teden s poštnim par nikom I. razreda. ROTTERDAM A1IST lit 1> A T| NEW-Y0RK Od.33.od. "v s o "to Najhitreje • vožnj niižje cene. Izvrstna hrana. I., II. in III. razred z vso potrebno opravo na ladiji. Kaj več o prevažanji osob in blaga pove rav-natelietvo ▼ Rottcrdamn in njega ajeneralul agent J. G. WEIB3B, špediter, I., AngudtenpHsr, Dunaj. (716—ti) x__r Služba iSee 28 let star mož, neoženjen, vešč ne prav popolnem nem skega, a popolnem slovenskega jezika, ksteri je slnžfl dolgo časa pri nžitninskega davka uradu, zeli nastopiti v kakšno drugo, tej primerno službo, kakor n. pr : pri kakem občinskem uradu ali tovarni, ali pri kakšnem trgovcu itd. — Ponudbe sprejme upravništvo „Slov. Naroda". (92—3) Išče se mož ali ženska, ki posodi na hišo v mestu 8»oO gld. po f>°/0 obresti, poleg tega pa ima veliko stanovanje in vrt, gospodari po hiši in vsprejeuia dohodke. — Natan<".>eje pove il prijaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda". (71—3) i Ljubljanski glavni zastop ^ jedne prtili zavarovalnic avstrijskih i Ljubljano in Ljubljanski i < sodni okraj inteligentnega, slovenščine in nemščine zmožnega, zgovornega človeka z neomadeževano preteklostjo, kateri zna prijetno kretati se in kateremu je moči baviti se izključivo z opravili glavnega zastopa. Položiti je kavcijo. Stalna plača in provizija. Ponudbe pod šifro »,F. A. 21" pošiljati upravništvu teh novin (95—3) ► ► ► ► Vsak dan sveže pustne krofe ■e dobiva v Evam Fade*l-«vi razkošni pekariji (Luxusbakerei) v JLliigrovIli ailicali. (6-9) X Umetne (50—8) X J ustavlja po najnovejšem amerikanskum načinu £ e> brez vsakih bolečin ter opravlja ploiuhovanja in a ♦ vse toltne operacile ♦ j zobozdravnik A. Paich.el, t t> poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. X Ta s t n a skušnja > u£; «™ Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil prot* revmatlzmu ali bolečemu trajanji po udlh> kupi naj za 40 kr. steklenico prlRtnefc« M PA1N-EXPELLER a iiiurHkiiii mačkom. Sedemnajstletna skušnja in mnogobrojni vspehi jamčijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi se ukora) v vseh lekarnah". Glavna zaloga: Lekarna pri Zlatem levn v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. Birschitz, lekar. V Mariboru: J. W. Konig, lekar. (613—18) FRAN JOSIPA GREN-ČICA. »prijeten in priročen lek za sčiščenje." Prof. VALENTA, Ljubljana. .,ne pronzroea nobenih težav." Prof, pl. BAMBERGER, Dunaj. „je uspešneje, kakor druge grenčice." Prof- LEIDESDORF, Dunaj. Zahtevaj se vedno izrecno: „FRAN-J0S1P0VA GRENČICA". 1^ Zaloge povsod. (82—3) Vodstvo razpošiljatve v Budapešti. Direktno prek morja dobivano, jako ceno najnovejšega pridelka izvrstno kolonijalno blago, delikatese, ribe, po pošti poštnine prosto na vsako poštno postajo pri znnnej najreeliiejšej postrežbi (661—6) jA.v. gld v čednih vrečicah po 43/4 ko. netto.'snroT Inprsi Mocca, jako fin, žlahten, goreč . . f>. 15,0 25 Menado, rujav, jako fin, debel. . .J5.9M6.&0 Ceylon-Perl, najfinejši, močan . . . 5.15J6.20 Plantnž.-Cevlon, brilanten, lep . .j4.75j5.80|jTolsti slaniki, novi. Dunajska mešanica, prav izvrstna 4.75 5.80j Kuba, IT., modrozelen, močan, lep425'u.20 Zlati Java, jasno rujav, fin, močan 4.80 5.80 Java rumen, debel, mil, močan . .:4.40'5.40 Perlmoccn, izdaten, fin, močan . .4.00 5.00 Java zelen, jako lep........-3.60 4.50 Santos, 11'., zelen, močan, lep . . .3.40 4.20 A. v. gld. roti kaujar f debe, Urai-, ?i ... 3i00 Polni slaniki, novohol., vel. poŠt. sod 100 Tolsti slaniki, novi, veliki, »O v sodu 1.60 majh., 90 . . 1.25 lirah urdfll« \ "»Jbolje, najfinejše, ko. 1.50 hran. sarucifi f 2iy ko ž75 lu 5 ko> 50l> Pov. k a mbu le, t'., okajene, pošt. zab. 1 90 ir-i i . • . v 1 200 ca. 21/« ko. zab. 1.15 Kilskc postom potoc,)2 ZJlb 200 4 Bttbi 8>60 Losos-slaniki, del., seobdrže, prek., z;ib. 200 i-, , ■ i 1 45 velikih v pošt. zab. 2 00 Santos, f, izdaten, močan .... J3.00 3.75 K!lsK1 Pov- 8lilll,K1 / 2 zab. 3.(50, 4 zab. 6.60 Campinos, jako fin, močan, čist. .;3.20 4.00..Družinski čaj, najfinejši, ko. 4.00, fi". ko. 3 50 Namizni riž, najfinejši 160, flf. 1.40, f. 1.15 I Jamajkn-Riim, pristen, star, 4 litre »tki. 5.00 Perl-Tnpioca-Sago, prist. vzbod. indij., 1.H0 Mandelni, sladki, veliki, ff., 5 ko.-vrečica 4.60 Sultanove rozine, ff., hrez pesek. . . 2.15 Vanilija, ff., 3 veliki štg. 36 kr„ 12 št«. 1.15 Figovn kava in Karlsbadska dišeča kava lastnega izdelka, karton '/< ko. samo 15 kr. Kdor več vkup vzame in prodajalcem se cena zniža. Popolni cenik zastonj in franko. E. H. Schulz v Altoni pri Hamburgu. Wmot1j«o 1864. Pred ponarejanjem s« svari. ■■um Al tona -Hamcurška parna praznici za kavo in tovarna figove kave. ranas Varat, znamka. B. Strassnicky-jevo jj zdravilno sladno pivo," analizovano po gosp. docentu dr. Kratsohmer-Ji. Najslavnejšo in najprvo avtoritete medicinske znanosti, kakor gospodje dvorni sovetnik profesor pl. Bamberger, dvomi sovetnik profesor Braiin pl* Ferii-\vabl, dvorni soVetnik profesor dr. Tli. Billroth, profesor Albert, vladni sovetnik profesor Schnitzler, profesor Hofmokl so jednoglasno pismeno izjavili, da jo zdravilno sladno pivo izvrstno redilo iu zdravilo pri boleznih popolnega nedostatka krvi. pri osuhah, ki so vsled dolgih holeznij oslabele in shujšale, pri boleznih sapnika in prsij itd. itd. Posebno izvrstno in Čudovito natjlo pa upliva zdravilno pivo" pri ženskih boleznih, ščipanji po trebuhu pri otrocih iu pomaga, da se preboleli po težl.ih boleznih hitro okrepčajo. 1'ri/nali.a pisma si vsakdo lahko ogleda v mojej pisarni. Cena steklenloi z Dunaja z navodilom, k iko rabiti, z zavijanjem in franko poStljatiijo po železnici ali ladiji 50 kr. Cena zahojčku za poskušajo a 5 steklenic gld. 2.80. Glavna zaloga za raspošlijanje in kleti: Ober-Dobling, Nussdorferstrasse 29 v lastnej hiši. (89—3) Dobiva se pri: Ihald pl. Triikoc/-y, lekar; Jon. Svoboda, lekar; 0. Piecoli, lekar. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar. : : t t ♦ : : 5 : ♦ ♦ : ♦ v ♦ ♦ : : t t e e : ♦ ♦ ♦ ♦ i ♦ v ♦ O t Leta TRMOCZTI zraven rotovža v Ljubljani, J hkratu £ HOMEOPATICNA LEKARNA, zaloga vaeh domaćih In tujih speoljalitet, priporoča sledeče izdelke. Vsakemu izdelku pridune se navod, knko je rabiti ANATERIN USTNA VODA, 1 steklenica 40 kr. BABY POVVDER, štupa za otroke in odraSčcne debele ljudi, 1 škatli i c. a 30 kr. BERGERJEVA KOSMETIČNA IN ZDRA- VILSKA MILA. VIJOLČNO GLICERINSKO MILO, 40 kr. OBRAZNO LEPOTJLO,imenovano »Uamen- toilette", 1 »toklenica 30 kr. P0MADA ZA LASE, po kateroj lasje hitreje rastejo, po prof. Fithu, a 60 kr. TINKTURA ZA LASE, po kateroj lasje hitreje rastejo, A 85 kr. TINKTU..A ŽA KURJA OČESA, 1 steklenica 40 kr. s čopičem vred. K0LINSKA VODA, v originalnih steklenicah a BO kr. in 1 gld. ŠMARNIČNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., kakor tudi drugi parfumi po proizvoljnih cenah. MALAGA VINO, katero nepo redno dobivamo, v steklenicah po 30. 60 kr. in 1 Kld. 10 kr. MALAGA S CHIN0, proti pomanjkanju slasti do jedi itd., 1 steklenica 70 kr MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica 00 kr. a 10 kr, GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., kakor MAN0ELN0VO, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala stekle, .iea 20 kr , 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica 3> kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli iu ru- deči, a 3(> in 40 kr. RUM, ki ga neposredno dobivamo, a 30, 60 kr. in 1 gld. SA.LICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica 50 kr., I škatljica 80 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s sulicilno kislo ustno vodo in zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRĆKI, proti kašlju, bripavostl itd., ki so se iu dostikrat za dobro izkazali, 1 steklenica 50 kr., 1 ikatljioa 8" kr., kakor tudi PELINOVI. SLIŽNI, GUMI in SALMIJA-KOVI CUKRĆKI po proizvoijeiiih cenah. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po 30 in 50 kr. OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni zaviiek. (novo), se nikdar ne posuši, h 2n kr. ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne vrste. SLAJEVi CUKRĆKI, a iu Kr. m po pio izvoljenih conah. Ti izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti. (644—17) STEIN-ove poalttdkorjen.e RI ČISTEČE PILE f SVETE ELIZABETE. Holjši od vsoh ).iiilnliiiiii izilolkov, ii.-iiuijo to puHtiljo nič nkodljlrtf/ti n nebi; mtjusjteanejo sv rtihlji> zoper bolezni v orgimih m|>i>.l i- i<- i dola toloHii, |iroHnjuluo mrzlico, bolezui na koži, v mož-jauili iti žotibko tioluzni; čiutijo kri iu lohko odpruvljnjo 1,1 Ni u1- cdraviia, ki bi bUo boljie in pri tom i>oi)oli>ciu nuikodljivo -.oper telesna satire tte*> Rotori vir -vaoli liolezuij. Ker bo poaladkoilouo, uživajo jih rudi tudi otroci. To pile bo odlikovano z Jako čiiBtnim piBmom ftvornff/ti ,*ri tiiiku l'i.'fm. .1 iliia s/:„r/,ir,i u IS pitami veljn iS kr. — Znvltrtt, oaem akatljie .*/;<{;"d- 190 jtU, r^ll" samo 1 gUt. u. v. (589 — 20) ^vari-in'd I v"llkl1 »l«tljlca, ki n«ma firme; .IjtotheJee «rt«»» Oval jclijc. hotUaen /.. »j.oiif In na mdnJo] strani #»»».«.• varat ve !• a znamke, Je jionarejenrt, tor »varimo, naj ao no kup ujo. i'aztti se mora iloftro, tla ka~o ne dobi slabega, nmijtllv-ttegii ali celo skotlljivega izdelka. Vsakdo uaj iiročno zalitova NiunteiiKivili Kfizahetlnlh l>ll, to imajo na zavitku ter navodilu za rabo jtolef/ stoječi potljtis. Glavna zaloga na Dunaji: Apotheke „ZUM HEILIGEN LEOPOLD" des PH. NEUSTEIN, Stadt, Ecke der Planken- mul Spiegeigasse. "V Xjji-a."teliELia.l se dobivajo pri gospodu lekarji O-alorijel Piccoli. liiistniiia iu tisk „Narodne Tisliaine".