197. številka. Ljubljana, v sredo 29. avgnsta. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MRO Uhaja Tink dan aveeer, izimii nedelj« in pnumike, Ur velja po poiti prejeman r.a »titro-ogereke defelu ea vee leto 16 gld., ca pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 glđ., isa jeden ai«eeo 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom sa vae leto 13 gld., sa Četrt leU 3 gld. 30 kr., sa jedea mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom rafunit ho po 10 kr. am mesec, po 30 kr. ta Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znuSa. Za omenila placnje ee od Cetiriatopne petit-vrete po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce ee dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj ae izvole frankirati. — Bokopiti ae ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je ua Kongresnem trgn fit. \'J. Dpravniitva naj ae blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne rtvari. Deželni odbor contra samoslovenskim javnim napisom v Ljubljani. u Sedaj, ko smo priobčili v polnem obsegu pre-zanimivo odločbo deželnega odbora o naših javnih napisih, pojasniti nam je prevno stališče, katero zavzemamo mi in katero bo zavzemal najbrže tudi občinski avet v očigled tej odločbi. — V to svrho pa je potrebno, da ponovimo pred vsem v kratkih potezah dosedanjo zgodovino st moslovenskih javnih napisov v Ljubljani, kajti le tedaj zamogel bo jasno gledati v to zamotano zadevo čitatelj ter ai napraviti tudi svojo sodbo. Občinski svet Ljubljanski je dne 24. junija 1892. sklenil, da ee nekatere ulice na novo oznt-meoujejo, da ae nekaterim drugim imena prenarede, ■ploh pa da se to zvrfti samo v slovenskem jeziku in da ima to načelo veljati tudi za v bodoče. Deželni predsednik kranjski je a ukazom z dne 24. julija 1892. ta sklep povsem ustavil in prepovedal, če$, da se ž njim krati Nemcem v Ljubljani pravica, zajamčena jim v členu XIX. temeljnega zakona, da je Bklep protiven propisom za kataater in da bo proti njemu pritožuje v posebni ulogi 561 .Nemcev* ter stolni kapitelj. Zoper ta ukaz se je občinski ■vet pritožil do ministeratva za notranje reči, a to je z odločbo z dne 9 novembra 1892. odbilo ta rekurz iz razlogov izpodbijanega ukaza. Na to je občinski svet sklenil dne 15. novembra 1892. pritožbo do upravnega sodifiča. Ta zadnja instancija je pritožbi z razsodbo z dne 29. decembra 1893 ugodila ter izpodbijano odločbo razveljavila kot zakonu protivno in sicer uva-tuje, da oznamenovanje ulic in drugih javnih prostorov spada po zmislu § 26. obČ. reda brez dvojbe v samosvoje področje Ljubljanske občine, katero lahko vrši svobodno in kakor sama določi in uvažuje. da ni nobene zakonite določbe, ki bi to pravico občine omejevala ali utesnjevala. Nadalje naglašalo je upravno sodišče, da v tem slučaji tudi o kršenji člena XIX tem. zak. ni moči govoriti, češ, „da je ta člen le dispozitivna določba, da je v njem izraženo zgolj splošno načelo, katero je stoprav treba LISTEK. Lady Hilda. (Roman, aogleAki apiaala Ouida.) VI. (DaUe) Mimogrede ti povem, da je ta zoperni mladi dea Gommeux zopet za njo prišel. Občujem i njim prijazno, ker drugače ne morem. Ti lahko vae to preskočiš, ali daj pismo ženi čitati. Saj tudi jaz ne čitam tujih pisem do konca, torej tega tudi od tebe ne smem zahtevati. Tudi tukaj bo meaeca aprila nekaka dirka, ali vem, ti bi se samo rogal, da jo vidiš — kar bi bilo neuljudno — ali, kar je še huje, ti bi psoval. Bodi torej tako dober in pridi, Se predno se začne." On zloži pismo, zapiše čez prvo stran: „Prosim te, pridi kmalu" in je naslovi na Garla Clair-vaux. Komaj je bila list odposlala, jej pride na misel, da je povsem nepotrebno, da pride ta dobri, nespretni Ciairvaux. Njegovo povpraševanje, dlako cepljenje jej ni prav nič ugajalo. On še v svojem Življenji ni ničesar razumel, kar je bilo količkaj zamotano. podrobneje izvesti zakonodavnim in upravnim potom." Temeljem te razsodbe sklenil je občinski svet v svoji seji z dne 5. junija t I. na predlog pravnega in fiuančnega odseka: 1 ) J a v n i napisi pri vseh ulicah in trgih Ljubljanskega meata se imajo tako premeniti, da se napravijo vsi brez vsake izjeme v slovenskem jeziku. 2) Hišne tablice imajo se od sedaj pri novih hišah napravljati izključno a slovenskim napisom in aicer na troške hišnih lastnikov. Glede* tiHt h hiš, ki se nahajajo v ulicah, na cestah, ali trgih, katerih imena so se premenila, je ravno tako postopati, kakor glede novih hiš, ki do sedai še nimajo hišnih tablic; te hišne tablice je na občinske stroške napraviti. 3.) Dosedanje hišne tablice z dvojezičnim napisom je na troške občine nadomestiti z novimi tablicami s samo-slovenskim aapisom, a le pri tistih hišah, katerih lastniki proti temu v določenem roku ne bi izrecno ugovarjali in katerih hiše ae ne nahajajo v ulicah ali na trgih, katerim bo se imena v novejšem Času premenila. — Z naredbo z dne 27. junija t. I. je deželni predsednik baron Hein prepovedal izvršitev a) sklepa zgoraj ad 2 ) v kolikor se s tem sklepom nalaga hianim posestni kom dolžnost, da morajo, bodi na lastne, bodi na občinske stroške na svojih hišah napraviti ali dovoliti, da se napravijo take tablice, na katerih je razen Številke še kak napis; b) sklepa zgoraj od 3 ) v kolikor se je ž njim zaukazalo pozivno postopanje z veaanjem pravnih posle de na zamudo določenega roka, torej zgolj le iz formalnih razlogov. — V glavnem jedru pustila je torej deželna vlada označene aklepe mestnega sveta neizpremenjene, a navzlic temu se je občinski zastop zoper ravno navedeno deino razve-Ijavljesje njegovih sklepov pritožil na rniniaterstvo za notranje reči in ta pritožba še ni rešena. — Mej tem pa je vložilo osem nemčurskih hišnih posestnikov zoper satnoalovenske ulične napise pritožbo tudi na deželni odbor in ti možje izposlovali so srečno prepoved, katero smo včeraj doslovno priobčili. K.vmpli gratia bodi .u omenjeno fie, da so tačas, ko je deželno predsedatvo kranjsko sklicu o s ? na čl. XIX. tem. zak. prvi pot prepovedalo samo- Jezila se je sama na-se, da je količkaj mislila, da je v kaj zapletena in ker nikakor ni hotela, da bi jo brat kaj izpraševal. Sedela je pred kaminom in gledala v ogenj — misleč na Pallestrino, na njene duhteče cvetke, njene obledele prekrasne freske, nje gozdno Bamoto, obsijano z mesečnim svitom. Tako je dolgo časa sanjarila — dolgo samo zanjo, ker ni imela navade, dolgo sanjariti. Za to jn bilo njeno življenje preveč sijajno in neiskreno. Mislila je, da z zadostno veliko svoto bi bilo mogoče Pallestrino — ne „reatavrirati" — nego povzdigniti do slave, katero je uživala za kardinala. To bi bila krasna naloga skoro za ee!o življenje. Hkrati uBtane, vzdihne nezadovoljno, gre v svojo spalnico in ošteje sobarice: prisile bo jej bile na ovratnik zopet valenciennes-čipke in njej bo bile te čipke jako zoper ne, ker so ae ponarejale in ker so zelo cenene; namesto srebrnosive obleke z genovo-škimi gumbi pripravile so jej za danes kostanjevo-rjavo baršunasto krilo, mesto peau de sued<\ dale so jej glacć-iokavice; mesto čevljev a la pejsanne, pripravilo so jej čevlje a la Pompadour, a bil je lep, suh dan — res, danes je bilo vse) narobe, a hišine so vse same neumnice, 'kakor jih je strogo slovensko oznaroenovanje Ljubljanskih ulic in trgov, tudi Celjski Slovenci, meneč, da tinti člen velja tudi zanje, zahtevali od Ciljekega mestnega zastopa dvojezične ulične napise ter se zoper odklonitev te zahteve pritožili na deželni odbor štajerski. L> ta pa je pritožbo zavrnil, češ, da je oznamenovanje ulic in trgov zadeva mestne avtonomije, v katero, dokler se ne krši kak pozitivni zakon, nihče uima pravice posegati. Upravno eodifiče pa se je na nadaljšnjo pritožbo Celjskih Slovencev izreklo nepri-stojnm za razsojevanje te zadeve. Tuko torej na Štajerskem, kjer je šlo za hrambo hegemonije nemškega jezika. Politični razgled. ra u J«* dežele. V Ljubljani, 29 avguHta. Obletnica cesarskega reskripta s katero je krona priznala historično pravo češko in radi katerega proslave se je laui zgodilo toliko nesreč v Pragi, se bo tudi letos najbrž slovesno praznovala. Omladinci deluiejo na vso moč na to, razpoftiliajo oklice in poživljajo svoje aomišljenike, naj ali javno ali privatno slave ta dan. Nekateri listi Bodijo, da je to agitacijsko aredstvo, da bi na shodu mladočeške stranke imeli Omladinci večino. Levičarji in nacijonalci. Vse kaže, da pride mej levičarji in nacijonalci na ceh liniji do boja. Levičarje je razdražila ustanovitev zaveze Nemcev na češkem, ki ima očitno protisemitake tendence, in pa postopanje nacijonaleev na Štajerskem in na Koroškem. Najprej so levičarski listi druge vrste streljali v, \ nacijonalce, naposled pa se je vzdramilu, tuii ,N. Fr. Pr." in napadla dra. Steinvvendra, ki je pri zadnjih volitvah zmagal samo a pomočjo levičanev, ter kupil „Deutsche Zeitungu, da v njej n.t najbrezobzirnejši uačin pobija avoje rešitelje. „N. Fr. Pr." imenuje Steinvrendra in vso njegovo stranko političnega „Aujusta" v parlamentarnem cirkus . Os.ita se na-cijonalcem, da na Koroškem in na Štajerskem postopajo kot izdajale, dokazuje, da bo n) h agitaciia na Moravi poBpešila napredovanje C bov in končuje z v/.ihtu ni. da je nernškooacijon&ina atranka razbila slogo VBeh Nemcev na Češkem. — Tudi sicer so levičarji, in aicer v prvi vrsti Praski skrajno nezadovoljni a položajem, pa tudi z levico. Jezi j h, da in srdito imenovala, v kobkor se fina dama sploh jeziti more. Njeni posli so bili že vajeni nje slabe volje, ali ona je bila drugače jako radodarna, a če je kdo izmej poslov obolel, bila mu je jako dobra. Zato so tudi vse potrpežljivo prenašali in se zadovoljevali s tem, da so jo tožili svojim tovarišem. ,Da ima my'ady kakor druge gospo svoje „petitts Bffairea", bi joj bilo lagljo ugoditi, rekla je večkrat nje prva hišina, ki je bila služila ža v naj-odličuejših rodovinah in se na take reči razumela. Naravno, ker gospa ni imela nikakih „petiteB atlai-res*, je bilo tudi dosti manj d*rov, kakor pri drugih odličnih damah, a kaj za to, ko je roy'ady tako imovita in bo da tako labko prevariti. Mylady v srebrno-Bivi obleki z genoveškimi gumbi sede v svojo kočijo in ae odpelje najprej v galerijo, katere se ni mogla nagledati, potem pa na obiske, kateri so jej bili zelo neugodni. Že deset let je živela v velikem svetu, a ta „veliki svet" je bil vender prema hen, da bi se mogel duhovit človek ž njim zadovoljiti, ako nima nsrave grofic? Mile. Kraj vsega tega se lady Hilda uveri, da jo Florenca dosti bolj zanimiva, kakor je mialila. Flo- je \Veitli f kot načelnik nemškega schulvereina ka-pituloval pred nemškimi nacijonalci in groze z na-sprotatvom koaliciji, če bi grof IIohenwart zmagal v boju za Celje. Vnaiije države. Holezen ruskega carja. Vesti, da je bolezen ruskega carja neznatna, menda niso resnične. Ne povd se sicer jasno, kaj je carju, ali posamični podatki avedočijo, da je za tako zvano Bngbtovo boleznijo obolel. Bolezen je torej nevarna. Mnogi bolniki jo premagajo srečno, a mnogim je tudi že preatrigla nit življenja. Car lahko še dolgo živi, gotovosti pa ni. S tem mora računati tudi mejnarodna politika, kajti ruski car je steber, je nosilec evropskega miru, in že zato, ne gledo da je elovanak vladar, bi žalovali, da mu kruta usoda konča življenje. Jiolgar.ska, Poročevalec »Frankfurter Zeitung* je govoril h Stambulovom. Ta ju re »< 1, da je položaj neugoden. Miniatri ne vedo, kaj hočejo, kajti pravi šef je Koburžan. Oa, Stambulov, je zagotovil entente cur-diale a Turčijo in pripravljal alijanco z ltumunsko. Srbija in Grška sta pred nekaj leti boteli Makedonijo razdeliti in sta k temu povabili tudi Bolgarsko, a Stambulov je predlog odklonil in o njem poročal lultauu. Knez hoče po sili, da ga Itisija prizna. To je njegova fiksna ideja. Zato agituje, da bi bilo prihodnje sobranje ruBotilsko. Kjh lil; se mu pa le približujejo, da bi ga migli prodati. Evropskega časopisja sudba o Stainbulovu je obudila Koburža-novo ljuboBumiiOSt. Naj stori kar hoče, priznanja pa Bolgarske ne trne žrtvovati. OJkar se je Koburžan oženil, je jako nestrpljiv. Mladina in vojska ne bo pripustila, da bi se Bolgarska izročila Rusiji. Ta je tako mogočna država, da bo Koburžana le pripo-znala, če se jej za to dajo izdatne koncesije. Kar ..ah te v a llusija, tega ne dobi. Tega jej ne dajo niti ruso.iii, ki delajo le na to, da odstranijo Koburžana. Čim se vrne Cankov, se bo to začelo. Kandidat Rusije za mesto bolgarskega kneza je princ Franc JoBip BattenberŠki. Nemčija. Dne 2G. t m. ee je v Koloniji nesel 41. nemški katoliški th hi. Mej drugimi se je vzprejela tudi resoluciia glede posvetne papeževe države. Na uhod ho je zbralo okolu 4O0O katolikov, največ seveda PrUtov, predsedoval pa je neki Bavarec. O tem so zborovale! hoteli pokazati svoj centralizem, na kar Hti v liero'inu poklada velika važnost, tembolj, ker eo bili doslej nemški katoliki najodločncjši partiku-■ aristi. Tega pa, čemur so se izneverili katoličani ar i\ 'l'Ih'iici', bo se oklenile druge stranke. Parti-kulariBti hanoveranuki in hcHenski se zbero dne 3. aepteinbra v Frunkobrodu, da se dogovoić glede nadalojega poBtopanja. Oni eo odločni nasprotniki pruske hegemonije, nikakor pa ne jedinosti Nemčije. Taki, kakor nemški purtikuleristi smo narodni avto-uomiBti v Avatriji. Odkritje Cigaletovega spomenika. ^zvirco poročilo.) Zadnjo nedeljo se je narod slovenski zopet oddolžil jednemu izmej mož, ki svoje življenje po-svečujejo delovanju za utrditev njegovega zgodovinskega obstanka in za prospeb boljše bodočnosti njegove. Javen spomenik ee je postavil, plošča v roj-stveuo hišo be je vzidala Mateju C i g a 1 e t u, kojega zibluge za nas so poudarjali te dni jednoglasno vsi Blovenski časopiBi. Slovesno se je jedno kakor drugo zvršilo v Črnem vrbu nad Idrijo, odnosno v Lrjmeh, kjer je C gale porojen bil. Kdor jo bil temu priča, dobil je v srce dolgotrajen prijazen spomin. Vredno pa je, zabeležiti to in ono tudi za širšo javnost, ker reoca ni samo bila, ampak je še sedaj prekrasna. Ako bo ae v njej mudili ljudjo najrazličnejše narodnosti, je bilo mej njimi vender nekaj prav ugodnih. Ako ee je ta družba s svojo razuzdanostjo a tout prta vsakomur mrzila — no, to je usoda te družbe povsod. Bile bo tu prelepe hiše in prelepe zabave. Ako bo se jedni in isti ljudje tudi prevečkrat videli — iz tega prepogostega občevanja nastane lahko veliko sovraštvo, a tudi pravo prijateljstvo. Florenca jej je bila mila. Skušala je celo, po gotovem načrtu urediti evoje vsakdanje življenje: jutro je presanjarila pred kako priljubljeno jej sliko Giorgionovo ali Veruue-seovo, ali pa brskala v kaki tamni starinarski pro-dajainici, kjer so bile prave dragocenosti često pomešane z ničvrednimi ropotijami; predvečer je preživela pri prijateljicah, večere pa v društvu — ki ni moglo poatati intimno, ker so je premalo poznalo in bo je vender tako dobro poznalo, da si je kratilo čaB s Salami in zabavami. VBe je laglje prenašala, Če je Bližula izvtsteo glas, kateri je Blišala večkrat, nego je sama vedela, če je videla izvesten obraz, kateri videti jej jo bila večja potreba, nego je slutila. (Unije prili.) marsikdo, ki bi bil rad osebno gledal in čutil celo slovesnost, pa bil je priti zadržan, poseže znabiti rad po kratkem popisu, in ker je sploh zanimivo vedeti, kako naš narod na različnih krajih svoje domovine razodeva čut hvaležnosti svoje. Priprave za slovesnost vodil je vse poseben odsek Črnovrških mož, na čelu jim gosp. nadučitelj Pipan, katerega je na vse strani izdatno podpiral g. kaplan Alojzij Stroj. Ta odsek priskrbel je tudi od raznih stranij doneske, s katerimi se je omislila piramida, potem plošča. Obračal je pa tudi pozornost na vse, kar ne je dalo v oddaljenem gorskem kraji prirediti za dostojen vzprejem in za pogoščenje udeležnikov. Posrečilo Be mu je vse v najboljšem pomenu besede in če bi ne imel vže zadoščenja za svoj mnogi trud in znoj v tem, da je služil dobri stvari in vzvišenemu namenu, imel bi ga v priznanji, katero se mu je z zahvalo vred izrekalo od vseh Btranii. Lepo dopolulne je bilo, ko se je več voz z goBti od Ljubljanske strani pomikalo od Godoviča navzgor proti Črnovrški planoti. Na meji občine je bil postavljen slavolok gostom v pozdrav in čim bolj si se bi žal Črnemu vrhu, tem gosteje so vihrale na« rodne zastavice z mlajev ali pa s posameznih, samotnih hiš. Okolu 10. ure bo ti gostje došli pred Črni vrh sam in na mestu, kjer so izstopili iz vozov, pozdravil jih je nadučitelj g. Pipan, obdan od občinskih mož in celega gasilnega društva. Še posebe je načelnik tega društva g. Čuk pozdravil v imenu občine njenega državnega poslauca g. dra. Ferjančiča. Ta se je v tej lastnosti, kakor tudi kot načelnik društva „Pravnika" toplo zahvalil za prisrčni vspre-jem. Oišla je potem vsa družba, pozdravljana od občinstva z „Živio* klici do hiše goipe vdove Lam-petove, ki je za ta dan prevzela veliko skrb gospodinje za vse udeležnike. Tam je bilo videti ža mnogo drugih gostov, osobito iz Idrije in sosednih krajev, kakor tuii od Vipavske strani. Po kratkem odmoru je odšlo vse k veliki službi božji v župno cerkev. Služil jo je g. prof. dr. Lampe iz Ljubljane, ki je imel tudi propoved, dokazujoč da vera katoliška je vera božja; na primernem mestu je vpletel tudi Cigaleta kot moža verskega prepričanja. Po cerkvenem opravilu zbralo se je vse mnogobrojno občinstvo blizu na malem trgu pred spomenikom, ki ga je sedaj odkriti bilo. Krepak zbor si. Idrijske čitalnice, pod vodstvom rudniškega učitelja g. Novaka in s priljubljenim tenoristom g. Kosom, zapoje Jenkovo „Molitev", a za tem nastopi na posebnem odru g. dr. Ferjančič kot slavnostni govornik ter s prepričevalno, iskreno besedo razvije sliko delovanja Cigaletovega in pomen tega štiridesetletnega delovanja za narodno književnost, slovensko jezikoslovje in slovensko uradovanje. Ta poučni govor je ob jednem vnel srca vsega občinstva, da je konečno z govornikom vred zaklicalo hvaležno in navdušeno: „Slava C galetovemu spominu!" Odstre se zdajci mej železno ograjo bela marmornata piramida in zasvetijo se v zlatih Črkah naslednji napisi: (-predaj) V črnovrški občini, v Lomeh št. 12, je bil rojen •J. kimovea l. 1810. Matej Cigale, slovenski pisatelj, urednik državnega zakonika, umrl kot vladni svetovalec dne 20. malega travna l. 1889. na Dunaju. rJcden poglavitnih stebrov mile slovenščine in jeden največjih dobrotnikov slovenskega ljudstva." Navratil. Postavili častilci L 181)1, (Na desni strani.) ^Človeku je namen ozlaJUniti srce in približati se božji svetosti.'' M. Cigale. (Na levi strani.) „Kar zrak stvarem je narodu narodnost." M, Cigale. Gostje so si radostno ogledavali lepo in ukusno delo, mej tem pa je omenjeni pevski zbor pel dve veličastni slovenski pesmi. Pri banketu na to so se gorenji prostori gospe Lampetove do kraja napolnili odličnega vnanjega občinstva, a za jedno mizo so sedli krepki Črnovrški možje z uniformovanimi gasilci vred. Posebno pa je bilo zanimivo, da je pri tej mizi sedel tudi brat pokojnega stavljenega Cigaleta, 861etni starček, sedanji poseBtnik Cgaletove rojstne hiše. Sedaj je bilo moči pregledati slavnostne goste. Društvo „ Pia\iiiku, ki ee je vilasti zavzemalo za to slav-nost, zastopala sta poleg načelnika g. dra. Ferjančiča še odbornika gg. dr. Babnik in dr. Majaron. Za „Matico Slovensko" sta prišla predsednik gosp. prof. Leveč in tajnik g. E. Lah, a sa dražbo sv. Mohorja gg. prof. dr. Sket ia prof. Apib is Celovca. Slov. pisateljsko društvo v Ljubljeni je zastopal g. Fantek, n slovenski klub na Dunaji g. dr. Murko. Zastopana sta bili tudi dijaški društvi .Sava" in pa „Tatran". Osobito lepo udeležbo sta pa poslali Čitalnica in .delavsko bralno društvo* iž Idrije. Izmej posameznih gostov smo zapazili: gg. okrajna sodnika Oandinija Iz Idrije ia Gabrijelčiča is Ajdovščine, g. zdravnika dra. Kendo iz Vipave, g. avskultanta Fona iz Trata, gg. dra. Franko, Taateia ia Ljubljane itd. Bila je sploh lepa družba iz raznih stanov in krajev, katero je še posebej dičilo več dam. Kratkih spominskih govorov, odnosno napitnic je bila cela vrsta pri tem banketu. Naj se nam odpusti, če ne podamo njih vsebin, ker bi bilo preobširno. Gromovitim pritrjevanjem je bila vzprejeta prva na-pitnica, katero je načelnik slavnostnega odbora, gosp. Pipan izpregovoril Nj. Veličanstvu cesarju. Govorili in nazdravljali so: Črnovrški rojak in stud. med. g. Raznožnik slavnostnemu govorniku in državnemu poslancu dru. Ferjančiču; — Črnovrški posestnik gosp. Viđmar veleučenomu gosp. prof. dru. Lampetu slovečemu domačinu, osobito zaslužnemu za to slavnost; gosp. prof. Leveč v imenu „Matice Slovenske", povdarjaje Cigaletove zasluge osobito za ta književni zavod, Črnovrškemu kraja kot zibeli Cigaletovi; — gosp. dr. Majaron, naglašaje v juridičao šaljivi obliki, da je trudoljobivi odbor Črnovrških mož opravil nekaj, kar so bili opravit poklicani v prvi vrsti slovenski pravniki, temu slavnostnemu odboru, osobito načelniku gosp. Pipanu in sodelujoči č. duhovščini; gosp. učitelj Se meri društvu m Pravniku"; g. stud. phil. Polj anec navzočnemu ženstvu; g. Funtek pevcem iz Idrije itd. Mej zdravicami so peli Idrijski gg. pevci vrlo lepo slovenske zbore. Družba je bila od tega in od lepih govorov, pa nič manj od vrle postrežbe prišla v najlepše veselje, ko je okolo 4. ure g. Pipan spregovoril zadnje besede, izrezujoč zahvalo vsem udeležoikom in drugim, ki so pomagali napraviti v črnem vrhu tako lep dan in pozivajoč na pot v Lome, k rojstveni hiii Cigaletovi Pičlo uro smo rabili do tja preko senožetij in po čednih gozdnih potih (vrlo ljudstvo je celo na to gledalo!). Tako nekako prav v kotu ozze dolinice na samem stoji hiša, v kateri je sagledal beli dan Matej Cigale. Obdajajo jo gospodarska poslopja, sadni vrtovi in pa gore, precej visoke gore. „Dobra hiša", ki je imela skrbne gospodarje, kakeršen je tudi sedanji, — to se jej vidi na prvi pogled. Da je danes okolo nje vse praznično, da je sama vsa v zastavah in v zelenih kitah, kdo bi se čudil? Tam na vrtu je gostoljubnost improvizovala celo mize in klopi ... Ko je bilo slavnostno občinstvo tu zopet zbrano in je solnce ravno z zadnjimi žarki zlatilo vrhove gora nad nami, stopil je Lomćvski podžupan g. Rudolf na oder pod drevo in nas s tako jasno besedo pozdravil v imenu nsjbližnjih rojakov Ciga-letovih, da je v jednem hipu pridobil vsa srca za se, a jih tudi pripravil za to, kar je imelo še priti« Tu mislimo govor g. prof dra. Lam peta, ki si je dal nalogo, da s poljudno besedo pove zbranemu narodu, kaj vse je Bta-le kmetska koča* dala slavljenomu Mateju. Ko je ta velespoštovani duhovnik govoril o materi, ki je malemu Cigaletu dala ljubi jezik slovenski, ko je govoril o očetu, kojega borba za pravico po nemških papirjih je C galetu obudila misel, da mora postati pravnik in gojitelj slovenskega uradnega jezika, ko je vse to tako pravil, kakor bi vsakemu hotel dati srce od svojega Brca — tedaj ni skoro nobeno oko več brez solz ostalo. In naj reče, kar kdo hoče: to je bilo najboljše, najslajše na celi slavnosti! Po dr. Lampetovih besedah, ki bodo trajale, dokler bode kdo udeležnikov živ, padla je zavesa raz ploščo v hišnem zidu in čitali smo nn njej besede: V tej hiši se je rodil dne 2. kimovea l. 1819. Matej Cigale slovenski pisatelj umrl dne 20. malega travna l. 1889 na Dunaju V tem delu slavnosti je preskrboval petje pevski zbor — uoiformovanih gasilcev črnovrških bodisi pri odkritji plošče, bodisi kasneje na vrta, kjer smo še nekoliko posedeli, poslužujoč se gostoljubnosti g. kaplana A. Stroja. Se nekoliko zasebnih pomenkov — in treba si je bilo podati roke ter raziti se v hladnem mraku na svoje domove. Tako je bilo. Uverjen bodi vsak, da je bila slovesnost vredna C galetovegn spomina, posebno v tem oiiru, da je bile resno ljubezniv*, globoko in vender prijazno osnovana. kakeršna je bila narava Mateja Cigaleta. In videli smo tudi. da je ljudstvo, katero je delalo ozadje celi slavnostni sliki, prav tako Se, kakeršno je bilo, ko je Cigsle iz njega izisel: modro, pošteno, zdravega mišljenja in pridnih rok. Čast Črnovišcem in Lomovcem, osobita čast prirediteljem lepega, spominskega dne! Domače stvari. -— (Ivan Bric t) Včeraj dne" 28. t. m. ob 7. uri zvečer je po dolgem bolehanji umrl v Lescah za srčno kapjo okrajni sodnik Radovljiški in c. kr. deželnega sodišča svetnik g. Ivan Bric. Truplo pokojnikovo prepeljejo v Ljubljano, kjer bode pogreb dne 30. t. m. ob 5 uri popoludne od državnega kolodvora k Sv. Krištofu. Svetnik Bric je bil ud mnogih narodnih društev in v vsakem oziru poštenjak. Lahka mu zemlja! — (Osobne vesti.) Poštnima kontrolorjema sta imenovana gg- Ivan V a g a j a in Valentin Klauser v Trstu; glavnim blagajniškim kontrolorjem v Trstu oficijal g. Jož. ĆenČić v Paznu; poštnimi blagajniki gg. Fran Golloretto in Fran Fabianl v Trstu in Nikolaj Rad man v Opatiji; za kontolorje poštne blagajnice gg. Ivan Me v I a, Henrik Mallner in Henrik K ob a v v Trstu. — Grof Josip Anton Barbo VakBenštajnski je imenovan komornikom. — (K ustanovitvi gimnazije v Kranj i.) Občinski zastop mesta Kranjskega je, kakor se nam poroča, v slovesni svoji ueji dne 26. avgusta t. 1. povodom ustanovitve državne gimnazije v Kranji soglasno votiral zahvalo naslednjim gospodom na zaslužnem njihovem prizadevanji za pridobitev gimnazije, namreč gg. c. kr. vladnemu svetniku Josipu Merku; c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku J os Šumanu; dež. glavarju Otonu Deteli; državnim poslancem: pl. Globočniku, Kljunu, Šuklje-ju, dr Ferjančiču; deželnima poslancema: Murniku in dr. Tavčarju; in c. kr. okrajnemu glavarju dr. GBtet-tenhoferju. Poslednjemu sporočilu bo je zalivala takoj po deputaciji, drugim gospodom pošljejo se baje zahvalne diplome. Gimnazija v Kranji otvori svoj prvi in drugi razred sredi meseca septembra t. 1. začasno v proBtorih razpuščene male gimnazije. Vodja g. prof. Hubad je že došel v Kranj, sprejema oglasitve učencev in daje radovoljno sta-rišem potrebna razjasnila. — (Kamnik in gimnazija v Kranji) Iz Kamnika se nam piše: Mesto Kamnik in ž njim celi sodni okraj Kamnik, izvzemši občine, ležeče ob Kranjski meji, vložile bodo te dni s podpisi dotičnih županov prirejeno prošnjo, naj se razveljavi naredba visokega ministerstva, s katero je mesto Kamnik in Bodni okraj prisiljen pošiljati svoje sinove v Kranjsko gimnazijo zaradi neprilične zveze s Kranjem in drugih okolnosti. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslal: Neimenovan rodoljub v Ljubljani 4 krone. - Živio! — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani je poslal uredništvu našega lista: G. I. Glina k i v Spodnjem Rožu na Koroškem 10 kron. — Živio! — (Izpred porotnega sodišča.) Tudi včeraj so bile pri tukajšnjem porotnem sodišči tri obravnave. Pri prvi je bil 24 let stari samski hlapec Jakob Majdič iz Dola obtožen hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe. Dne 25. junija je bilo ženitovsnje Alojzija Zidarja na njegovem domu v gostilni v Dolu. Zvečer so fantje iz Dola in Kleč prišli voglarit; Zidar jim je dal sodček piva ter posebnega godca. Zaradi takozvanega „krščenja", to je onega popivanja, katero plača fant, preden je vzprejet v družbo, da sme v vas hoditi, nastal je bil mej fanti prepir ter splošno ruvanje in cukanje. Hlapec Jakob Majdič je potegnil nož ter zabodel ž njim najprej Janeza Tihelja, potem pa še Janeza Tekavca. Poškodba, prizadeta Janezu Tibelju na levo stran prsi, je ranila srce ter provzročila v nekolikih minutah smrt ranjenca, Te-kavcu pa je bila prizadeta težka telesna poškodba. Ker obdolženec dejanja ne taji ter je tudi po pričah dokazana njegova krivda, potrdili so porotniki vprašanja glede hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe, vsled česar je bil Majdič obsojen na pet let težke ječe, poostreno z jednim postom mesečno. — Pri ostalih dveh obravnavah sta bila obtožena posestnikov sin Vinko Rozman iz Zgornjih Gorij hudodelstva težko telesne poškodbe, France De-bevec iz Padeža pa hudodelstva uboja; na podlagi porotniškega izreka pa sta bila oba od obtožbe oproščena. -— (Najden človešk skelet.) Od go-spoda J. Pavlina hiše na Marijinem trgu do Ljubljanice gradi se nov kanal. Pri razkopavanji naleteli bo danes delavci komaj meter globoko na dobro ohranjen človešk skelet. Kakor se sodi, bil je dotični za časa vojske s Francozi pred kakimi 80 leti tam zakopan. — (Nesreča pri vojaškem streljanji) Pri Logatcu vršilo so je včeraj vojno streljanje topništva in pehote. Pri tem pripetila se je nesreča, da je eksplodujoč sbrapnel dvaj topni-čarja težko ranil. Ranjenca prepeljali so v tukajšnjo bolnico. — (Vročina.) Zadnje dni smo imeli izredno gorke dneve in je poBtala vročina skoro neznosna. Termometer se je popel zopet nad 30° C. in so tudi večeri in jutra prav topla. Iz raznih krajev se poroča o silni vročini, ter je temperatura jako visoka in presega za več stopinj normalno toploto, običajno v tem času. — (Nesreča na Golem pri Igu.) V nedeljo se je nadučitelj g. Fran Trošt vozil s svojo fiaharmouiko domov. Konj se je Bplašil in prevrnil voz, g. Trošt pa je padel tako neBreono, da Bi je nogo zlomil. — (Novi firmi.) Ker Be je razdružila skupna firma Sbil in Petrovčič v Mokronogu, ju je okrožno sodišče v Novem mestu izbrisalo iz zapisnika združnih firm. V zapisnik posamičnih firm pa sta se vpisali novi firmi Jernej Sbil v Mokronogu in Jakob Petrovčič v Trebnjem. — (Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru) priredi s sodelovanjem tam-buraškega zbora Mariborske čitalnice pod vodstvom gosp. Mirosl. Nerata due 3. septembra t. I. v prostorih hotela „Nadvojvoda Ivan" veselico. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Redni, kakor i podporni udje so prosti vstopnine. Vstopnina za neude 20 kr., za obitelj 40 kr. — (Prvi Bh od nove „Kmetijske družbe za Trst in okolico") je bil minulo nedeljo v Sv. Križu in je bil prav dobro obiskan, kakor bi Be ne bilo nadejati pri odnošajih, ki vladajo v tem selu. Zbralo ae je do 100 poslušalcev, večinoma domačinov. Za idejo, osnovati vinarsko zadrugo, so se kmetje prav živo zanimali, istotako so uaglašali veliko važnost kmetijske družbe za Tržaško okolico. — (Turški častniki v Trstu.) Pod vodstvom geuerala von der Goltz paše je došlo v nedeljo v Trst 17 turških častnikov iz Carigrada. Odpeljali so se še isti dan preko Dunaja v Berolin. Ko se priuče nemškemu jeziku, se bodo razvrstili v razne oddelke nemške vojske. Čez tri leta se vrnejo zopet v Turčijo. — (Dober lov.) V Trstu bo zasačili finančni stražniki te dni v velikem kanalu dva čolna, v katerih je bilo polno sodčkov Špirita. Na čolnih ni bilo nikogar, ker so tihotapci odnesli pete. Zasa-čeno blago Be je takoj prodalo in se je skupilo zanj 353 goldinarjev. — (Abiturijenteke veselice v Kastvu) se je udeležilo tudi mnogo Slovencev. Č-stega dohodka za istersko družbo sv. Cirila in Metoda je vrgla veselica 83 gld. — (Introni z ac i j a novega škofa) prevzv. monsignora Andreja S t e r k a se je slovesno izvršila minulo nedeljo v Krku. — (Proti hrvatskemu jeziku na železnici.) Kakor poroča „Hrvatska* iz Reke, je tamošnji železniški postaji došla iz Budimpešte naredba, s katero se ne dovoljuje več, da bi oni nižji uradniki Hrvati, ki ne poznajo madjarskega jezika, delali izpite v hrvatskem jeziku. Tako se korak za korakom odriva hrvaščina iz Reke — a „narodna" stranka v Zagrebu — molči. „ ■ Slovenci in Slovenke! ne zaTbite dražbe sv. Cirila in Metoda 1 K A 1 Razne vesti. * (Nesreča pri vojaških vajah.) Ko bo vojaki odšli iz Temešvara k divizijskim manevrom, so vsled silue vročine obležali po prvih 20 kilometrih trije vojaki mrtvi vuled solučarice, sedem pa se jih je zgrudilo brez zavesti. * (Obglavljen) bi bil imel biti včeraj v Lavalu na Francoskem Abe Bruneau, ki je bil pred dvemi meseci obsojen na smrt. Umoril je namreč svojega župnika, katerega je prej okradel. Krvnik Deibler je že došel v Laval s giljotino m svojimi pomočniki. Ker je pa zagovoru k Bruneau-a brzojavno proail predsednika republike avdijence, se je izvršitev eodbe brzojavno odgodila za negotov čas. Množica ljudstva razgraja pred ječo in zahtevo, da se smrtna obsodba izvrši. Krvnik čaka v Lavalu, kako se reši ta stvar. * ( N epres tre1 j i v i oklep krojača Dovveja) daje časnikom Še vedno dosti gradiva. Dowe nadaljuje zdaj po raznih nemških mestih svoje javne poskušajo. Dowe trdi, da je bil oklep, ki se pri vojaških poskušnjah v Spandauu ni obnesel, ponarejen. Vest, da je bil Dowe v Aachenu pri nekem poskusu ustreljen, se oporeka. * (Roparstvo v Italiji) Blizu Castella-mare v Siciliji je napadlo devet oŠemljenih banditov hišo najemnika Turne, ko je bila ravno vsa obitelj pri kosilu. Tri člane rodbine so lopovi umorili z noži, ker niso našli nič denarja, ostale štiri pa so mučili in konečno do smrti pretepli. Potem so oropali vbo hišo in jo popolnoma razrušili. * (Oropana pošta.) Pri AbesBante na Beneškem je napadlo pet ošemljenih lopovov vozno pošto. Odnesli so vsa pisma in vrednostne pošiljatve ter oropali da v kurju Gambi 13.000 lir. O storilcih ni nobenega sledu. * (Blazni železojedec) v Lankasterski bolnici za umobolne, o katerem Brno poročali včeraj, je umrl pet ur po operaciji. Želodec je imel na več straneh po zavžitih žrebljih prevrtan. * (Zgorelo gledališče.) V ,Ryal-C-iuntv Theater" v Readingu, v severni Ameriki je treščilo dne 25. t. m. zjutraj in je pogorelo poslopje z vsem dragocenim inventarjem. Ponesrečil ni nikdo pri tem požaru. * (Na križ pribito) so našli gozdarji v Keatuky-u v Ameriki lepo mlado žeusko. Sirota, ki je bila na rokah in nogah z žreblji pribita na križ, je bila še živa, akopram so jo nje muč\vitz, Sen ter, Ilellur, Schreyer, Schraui z Dunaja. — 1*1. Platser iz Opatije, — Torsoh iz 1'ulja. — Hertlo, Baum-gartner h Grade a. Pri a« ht ri j hkfin cen»rjat Vogelnik, Didic, In-glic iz Ilirije — BeDOdioič iz Krškega. — Sternen i Dunaja. Umrli so v Ljubljani: 27. avgusta: Avguat Fogačar, tesarjev sin, 1 leto, Tržafika cesta it. 85, Meteorologično poročilo. I čas opazovanja Stanj • barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > ce od 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 738 4 mu, 73« 4 mo. 785 & m 16 4» C 29ft# C 21 0' C si. sev. si. zab. si. zah. jasno jasno jasno 0-OOrm. Srednja temperatura 98*8*, za 4 8° nad normalom. IDim-aJslca, borza doc 29 avgusta t. 1. Sknpni državni dolg v notah..... 98 gld. 50 kr. Sknpni državni dolg v srebra .... 08 a 55 , A .-atrijska alat« renta....... 123 „ 40 „ Avstrijska kronska renta 4°/...... 97 „ 90 , Ogerska zlata renta 4«/0...... 191 , 90 , Ogerska kronska renta 4°/,..... 95 n 95 , Avstro-ogerske bančne delnice . ... 1021 „ — „ Kreditne delnice......... 370 . — B London vista........... 124 . 30 , Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 60 . 97>/, . 20 mark............ 12 , 20 . 10 frankov........... 9 , 88»/, „ Italijanski bankovei........ 44 B 65 „ C. kr. cekini.......... 6 . 90 „ Dno" 28. avgusta t. I. 4*7, državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 148 gld. 50 kr. Državne srečke ii I. 1864 po 100 gld.. , 198 , - , Donava reg. srečke &•/, po 100 gld. . . 127 . 35 „ Zemlj. ob«, avstr. 4«/,%, »lati *aat. listi . 123 „ 75 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 198 . — „ Ljubljanske srečko........ 24 , 50 „ Rudolf«)ve srečke po 10 gld...... 23 . 50 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 169 . 60 B Tramfvav druSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 311 „ — , Papirnati rnbelj......... 1 „ 33'/t « vzame na stanovanje uljudna rodbina blizu gimnazije. Naslov pove upravniitvo „Slov. Naroda". (924—2) Solicitatorja za odvetniško pisarno vzprefmeiu s mesecem Neptenabroni t. 1. — Ponudbe n*j se vpt.Šiljajo na naslov: JDx. ^rstri ^re-src, odvetnik v 3CrSLIl3i- (928-2) Posestvo g. fttefuiil)e lik v jLescnh niz Ctoreiij« sUciu, 1 minuto od kolodvora c kr. državne železnice oddaljeno, obstoječe iz jednonadstropne hiše. gospodarskega poslopja, dvorišča in dveh vrtov, v prav dobrem stanu, proda ne v.su d dovoljenja c. kr. okrajnega sodišča v Radovljici z doc 8 avgusta 1894, št. 4850, aa Javili prostovoljni dražbi v Lescah dne 13. septembra 11. dopoludne od 9. do 12. ure in se bo izklicalo za 9000 gld. Hišno poslopje v katerem bo že od nekdaj nahaja trgovina z mešanim blagom, stoječe v sredi L^sec, v ohfie priljubljenem letovišču in v najbližji bltž*ni Bleda, ima veft stanovanj, zajedno pa tudi za kako trgovino pripravni« prostore. Dražbeni pogoji bo pri podpisaucu na vpogled. c. kr. notar v Radovljici, (926—2) kot sodni komisar. C. tf. fllavpo ramaieljmo avstr. drž, zelenic. Izrod iz voznega reda ^•llavtrzieagm od. 1. j-u.sa.L1sb 1B94. Naetopno omenjani prihajali! In orlhajalnl ć»»i o«n»ćenl to « wMn^w«,nfc'm tort*. 8rednJ«e»ropeki 6aa Je krajnemu t%an T LdaW IJanl aa 1 minuti naprej. Odhod U Izubijane (jnž. kol.). Oh 1H. uri 8 mit«, po noM oaebni Tlak ▼ Ttbii, Pontabel, Beljak, O*, loven, Franaenefette), Ljubno, ć»a SelaUial w Auaeoe, Teehl, fimnn. dan, Solnegrad, Iiend-Oaeteln, Zali na Jaiarn, Innmott, Tlrogeni, Curita, Oeneva, Paril, Stoyr, Lino, BndaJaTla«, Plienj, Marl]lna vara, Kgar, Karlova vara, Franaov* rare, PrafO, Lipaijo, Dunaj Tla Amatattan. Ot> 6. tiri 7 min. «J«f»-«| mriani vlak v Novo mailo, KoAevjo. Oh 7. uri in «•(»». *Jt*trlutine oaebni vlak v Trhli, Pontabel, Beljak^ O«4ovao, Kraiucmfoiite, Ijjubno, Balathal, Dunaj. Oh 4. uri 14 mit*. poj>ofa«(fta« oaebni vlak v Trhli, Beljak, Oelovao. Krauienifeata, T^jnbno, in Helztlial v Bolao^rad, Mml-Oaatala. Zali na Jf zoni, Inomoit, Rrearnlo, Ourih, Oanevo, Pari«, Stejrr, Lino, Omunden, I.ohl, Pudajavlca, PlaanJ, Marijin« var«, K«er, Franoovaj vara, Karlove vara, Prago, Lfptko, Dunaj vla Araitatten. Ob O. uri 30 mla. »rvrrr meiani vlak ▼ Novo meito, Koievj«. Prihod ▼ Iajabljavno (j«*- kol.). Oh S. uri 33 mla. ajMcrvJ oaebni vlak a Dunaja vi« AmiteOen, Up. •ij«, Prate, FrMoovHh varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih tiroT, Planja, Budajerie, Solnoirrada, I.inoa, Btevra, Omundena, Iaohla, Aua-■eea, Pariaa, Oenave, Curili«, Braganaa, Inouoita, Zella na jeaera» Lend-Oa«teina, IJubnta;«, Oalovoa, Beljeha, Franaanifeate, Trblia. Oh 3. uri 6 m<». ejiicr«0' metani vlak ia Novega meeta, Kočarja. Oh 11. uri »7 min. ifojio/ihln« oaebni vlak a Dunaja via Ametettea. Lipilje, Prage, Prancovih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih, varov, Planja, Budojerio, Bolnograda, Llnea, Btejra, Pariaa, Oeneve, Ouriha, Bregnto«, I&onoeta, Zella na Jeaern, L«nd-Oaeleinat Ljabnega, Oelovoa, Llema, Ponlahla, Trbiaa. Oh 131. uri 49 min. p*»jtolMdn* meiani vlak ii Novega meita, Kooevja. ifh 4. url 43 min. >Jm*»r eeebui vlak a Dunaja, l>jubaega, Balathal*. Baljaka, Oelovoa, Franaenefette, PontabU, Trblia. Oh 8. uri 34 mita. »tx*Vt- meiani vlak ia Novega Meeta, Kočevja. Ob u. uri Hl mira. »twrr oiebni vlak a Dunaja preko Amatetteaa ta LJubnega, Beljaka, Celovea, Pontabla, Trblia. Odhod Ia Ljubljane (dr*.. koU. Oh 7. uri »:t min. njutraj v Kamnik. a It. n 03 B f»oj>oj i ». m 39 " «wrw . n (elednjl vlak le ob nedeljah in praanikih.) Letos je pri nae v mnogih krajih konjska bolezen selo razširjena in je tudi mnogo izmej najlepših konj poginilo. Tudi pri podpisanemu je konj nnutifcloma sbole!r tako da ni bilo več upanju, da bi ie kdaj ozdravel. Poklicni sem neinudomn v resnici izvedenega o. kr. okrajnega zdravnika v Kranji gonpoda Antonu Kor(i4ou» kateri je s svojim velikim t nulom in a svojo znanostjo pri-potrogdl, da Jo konj zopet ozdravel. Zato podpieaneo naj-uljadneje caiivaljiijoin redenega gospoda livinozdravnika ter ga v jednakih sluCajib vsakemu nuj toploj u priporočam. Trboje, dno 28. avgusta 1894. Jožef Keršič, (985—2) posestnik. Veččoga potovalca na debolo vzprejme neka in Spodnje Štajersko. — azioncnl eka|>eellel|l (931—2) za drobnjavo in pleteno robo Dunajska tvrdka za Krttnjsko Ponudbe pod „C K. 4»0«» M. Dakea9 DaunJ I/l. z dobrimi spričevali, lepega vedenja in krepkega zdravja, vxpre|ui«in ta\ko| v špecerijsko prol puKoJl. ProdajalniCH obstoji 2e več lot aa dobro situvira-sem prostoru v f'raomljl. Ve6 o tem pove Instnioa Ann Mlcnl>io v frnoml|i h. kt. Iti*. (933—2) in vb« kar »pad* zravtrn, prav pripraven za večje goMtilne. m« |>ro«lfk #.u iilxko ceno. O^ledn so v Gorenjem Logatcu v gostilot pri posp. Milavcu, lastmk je gosp. Fran TrSar n« Vrhniki. (923—2) Globoko užaljena naznanjam s tem v svojom in v imenu ostalih sorodnikov žalostno vest o smrti svojega nepozabue^a, iskreuo ljubljenega noprngn, gospoda Ivana Bric^a c. kr. dež. sodifiča svetnika in uradnega predstujn.ka okr. sodiSca, ki jo vferaj zvečer oh 7. uri, po kratkem, mučnem trpljenji, okrepčan s Bvctotajstvi za umirajočo, mirno v Gospodu zaspal v (J2. hstu avojo starosti. Truplo umrlega so bodo v četrtek, dne 30. avgiiBta, ob 2. uri popolu-iliu1 prenšild ti hišo žalonti na kolodvor v Lescah; od tu so bode propo ljalo v Ljubljano, kjer bo bodo od državnega kolodvora ob 5. uri popnlu-doo vriU m 11 :i ik i »prevod na pokopališče bv. Krištofa, kjer su bodo truplo položilo v lasmi grob. Sv. nia&o zadoSnico so bodo bialo v Radovljici in v Ljubljani. L)ragi rajnik se priporoča v pobožen spomin V Lescah, dnč 29. avgusta 1894. (»s«) Emilija Bric. Št. 17.354. (937—1) V zmialu §. G zakona z du6 23. maja 1873 (drž. zak. fit. 121) naznanja se, da bo razgrat>D prvotni imenik porotnikov za 1895. leto o A 1. do H. septembra t. 1. v magistratnem ekspeditu na ogled, ter da ga v tem (asu vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor proti njegovi sestavi. Potofnftkega j Osla tu> po § 4 umenjem-ga zakonu oproSfteni: 1 Tisti, ki so ze preatopili 60. leto avoje dO »e, za vsikdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegati za ta a zborovanja; 3. osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržeue vojni dolžnosti, za čas, ko so poki cane k vojuški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in isto tako tudi lekarji, ako uradni ali občanki načelnik zanje potrdi, da jih ni moft utrpeti, za sledefte leto; 5 vsak, kdor je preptemu poklica v jednera porotnem razdobji kot glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po koledarju. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane doc 25. avgusta 1894 Izdajate'] ii odgovorni urednik: Josip Moli i. Lastnina in tiik .Narodne Tiskarne*.