5. številka. Ljubljana, v ponedeljek 7. jannvarja. v XV1T. leto, 1884. I/ha i a vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko ogerBke deželo za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se pc 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bo od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Južni Slovani pa Lev XIII. _o.— V kratkem obhajal bode sedanji papež Lev XIII. šestletnico Bvojega vrhovnega pastirstva v cerkvi katoliškej. Radostno ali vsaj simpatično bila je pozdravljena novica, da po Pijevej smrti Joabim grof Pecci zasede sv. Petra stol, ker novoizvoljeni papež je bil po svojem prejšnjem življenji znan kot mož učen in previden, ki duha iu težnje sedanjega časa dobro pozna in razume, in je zatorej od njega pričakovati mnogo novega, duhu Časa ustre-zajočega. Leta in leta so se nove ideje zbirale okrog vat'kana in zatirane v svojih lastnih domačijah prosile so tukaj pomoči in blagoslova, a papež Pij IX. ga ni hotel dati, nego krčevito opiraje se na stare oblike, pustil je on, da je časovo gibanje stopalo iz btruge ter na površje metalo divjih duhov izrodke, ■ocijalne prekucije in atentate, v tem burnem času pa, da se je pod obžalovanja vreduim razporom mej cerkvijo in državo tudi širil venski indiferentizem. Ali svet je v časov povestnici videl neprecenljiva dela in štel neizmerne zasluge papeštva, in zaželel si je tacega papeštva, da, kakor v časih preteklih tudi sedaj z močjo duha, ne s posvetno silo, poseže v razburjeno valovje, razjasni in razdeli pravico, ter naredi mir in spravo mej trepetajočimi vladami in vibarno stru iiujočimi vladam m i. Papeža, ki bi hotel biti zaščitnik težnjam in potrebam vzbujenih narodov, si je svet zaželel. In v tem smislu je svet novega papeža Leva XIII. pred šestimi leti pozdravljal. Brez posvetnega blaga, ki bi ga sililo v nenaravne zaveze proti temu ali onemu svojemu narodu, naj bi bil on mogočen po svojem starosvetem poklicu in po Časti svojih prednikov in nezavisen naj bi tako vladal krščanstvo in vodil narode v njih naravnem razvoji. Znano je, tako da je baš tisto leto, ko je Lev XIII. izvoljen bil, stopilo Slovanstvo na zgodovinsko pozorišče. Na razvalinah otomanskega obla-stva imelo je pognati novo slovansko življenje, na vzhodu Evrope naj bi počila zora južno-slovanskega zjedinjenja. Evropa je to zabranila; kolikor je le mogl8. Ali tisti dan je vender moral priti, da je Slovan na Balkanu zadobil svobodo, samostalnost, več pravice. Velik korak je napravila zgodovina, a do rešitve slovanskega vprašanja ni prišlo. Stvar je bila odložena; tudi je zavladala misel, da bi je bilo težko dognati le na bojnem polji. Jedinost bi bila še le tedaj stanovitna, ko bi mej narodi izginole razlike, bistvene in vsakemu drage, in vrhu tega bi potreba bilo nerazrušljivega oklepa, nravno-verake moči, ki bi narodnosti napajala in jedinila. Res, ko so diplomatske spletke uničile južoo-slovanske upe na Balkanu, našli so soglasno najodličniši katoliški Slovani našega cesarstva, biskup Strossmajer na čelu, tako nravno-versko moč, ki bi utegnila vzbodno-južne Slovane približati avstrijskim Slovanom. Umevno je, da se avstrijsko-ogerska politika tem nameram ni ustavljala, kakor tudi nobena druga politika ne, ki želi osvobojene Slovane odtegniti ruskim uplivom. In politiko ima tudi rimska kurija! Šlo se je na delo, Rim je hodil z avstrijskimi Slovani. Oživil se je spomin na delo sv. Cirila iu Metoda. „Ker sta ta dva apostola skupna obema cerkvama, skrbimo, da se v njijno ime spojimo !tt Tako je biBkup StrosHmajer v pridigi v baziliki sv. Klementa razvil svoj program, čegar začetek je bil že storjen. Spomin na zgodovinski dogodek naj bi obudil drug dogodek: v imenu svetih bratov, slovanskih apostolov, ki sta pred tisoč leti Slovanom prižgala luč vere, jedine tedanje omike, ter sta tako slovanske rodove s krščanstvom in slovanskim cerkvenim jezikom pri samostojnem narodnem življenji ohranila in zjedinila, v spomin na ta preznamenit dogodek slovanskega ustajenja in z jednotnim cerkvenim jezikom, naj bi se zopet z nova doseglo versko zjedinjenje vseh Slovanov. Stvar se je poskusila najprvo pri manjših slovanskih narodih. Nadarjeni in modri Lev XIII. razpošlje okrožnico „Grande munusu in na veliko veselje nam Slovanom v njej odredi, da se ima praznik sv. Cirila in Metoda praznovati po vsem katoliškem svetu. Prišlo je pa tudi veselo dovoljenje, da se sme na prvi prihodnji god apostolov slovanskih po cerkvah slovanskih službo božjo opravljati v staroslovenskem jeziku. Ustreglo se je tudi častnej želji Kristovega namestnika, kateri bi prvi praznik sv. Cirila in Metoda rad obhajal v navzočnosti in sredi Slovanov v Rimu. Znano je, s kako gorečimi in na navdušenimi občutki je avstrijski slovauski svet spremljal slovansko romanje v Rim, koliko patrijotičnih nadej je vzkipelo iz tega dogodka in koliko so si nekateri deli južnoslovanskega sveta obetali od splošnega uvedenja staroslovenščine v slovansko božjo službo, katero uvedenje se je tako iskreno želelo, tako iskreno — pričakovalo! Vse sploh se je poudarjalo posebno ljubezen Leva XIII. do Slovanov, katerim da hoče z jeduim cerkvenim jezikom pospešiti zjedinjenje v jedno veliko rodovino. Ali skrbelo se je, da se je to navdušenje poleglo! Hladnokrven pol.tik pa je takoj vedel, zakaj je rimska kurija slovansko službo božjo dovolila le za prvi praznik sv. Cirila in Mttoda; jasno mu je bilo, da je uvođenje slovanskega cerkvenega le sredstvo, ki takoj odpade, kakor hitro bi imelo biti brezuspešno, morda celo kvarno. Rimskej kuriji ni bilo do tega, izpolniti Slovanom srčno Željo in že pred tisoč leti posvečeno potrebo, nego hotela je počakati in videti, kako bi slovanska služba božja hodila rimsko-katoliškej stvari v prid. Ta eksperiment pa se je, kakor znano, jako slabo izplačal. Pravoslavni Slovani so le nevoljno gledali, da so se njihovi bratje katoliki poklanjali papežu v Rimu. Da se tudi nevoljno neso izraževali, razlagati je od tod, ker je v teh dogodkih vender le šlo za slovansko no /o pridobitev, za obče slovanski jezik v cerkvi, in pa od tod, ker je vso to stvar vodil Slovan „pa-exi:elleuce0, biskup Strossmajer. Drugače pa se je vprašanje tedaj zasuknilo, ko so pravoslavni Slovani do dobrega uvideli, da vse meri le na versko zjedinjenje Slovanov, in da bi se le rado razkolnike pridobilo za Rim in uničilo „iztočno cerkev". C^tri in trdi protesti so Be oglasili od pravoslavne strani zoper tako politiko Rima in bitkupa Strossmajerja. Ti protesti pa so poleg svoje odločnosti bili v obliki tudi jako nedostojni, in s tem je bilo jasno povedano, da se mora preko nverskega zjedinjenja Slovanov" preiti na dnevni red. Kako hitro pa je po teh izkušnjah v Rimu usahnila ljubezen do slovanske službe božje! Kaj more biti svetej kuriji do sredstva, katero ne vodi do pozitivnih vspehov ? Centralistična kakor je že od nekdaj, bi ona pač dovolila vsemu slovanskemu svetu slovanski cerkveni jezik, a zato bi moral ves slovanski svet tudi postati rimsko katolišk; po svojej starej previdnosti je tudi samo za prvi god svetih slovanskih apostolov dala dovoljenje, služiti božjo službo v staroslovenskem jeziku, ni pa še prišel v drugo ta slovenski praznik, že se je Zagrebškega LISTEK Časnikarstvo in naši časniki. (DaUe.) Sedaj upam, bodo tudi Slovenci poznali to strti lovilo pošast, novinarski urad imenovano. Nepotrebno bi pač bilo, še podrobneje slikati nje govo delovanje. Odveč bi tudi bilo, razkladati delovanje jednakih novinarskih uradov v inostranskih državah evropskih. Le mimogrede naj omenim, da zlasti pruska vlada, pruska novinarska pisarna prerada stega svoje rogovile v avstrijske (nemške) časopise ter v njih zalega svoja jajca. In povsodi dobiva dovolj lačnih ali pa sebičnih in strastnih Časnikarjev, ki v svoje liste sprejemajo in prijavljajo izdelke pruske novinarske pisarne; navadno pa jih podkupuje z denarjem, da v avstrijskih novinah pišejo v smislu pruske politike. Da pruBka vlada ve tako dobro ceniti delovanje take novinarske pisarne, da je prav s prusko drznostjo in nesramnostjo v Beti ustanovila podružnico bero- linskega novinarskega urada. Vodi jo še sedaj neki A rt ur Levysohn, soureduik dunajskega „No-' ve ga Tagblattau, prav isti žid, ki je pisal in uredoval „Versaillesko novine" oni Čas, ko so Prusi (Nemci) oblegali Pariz. Ali je podlistkarju treba še kazati, kako so se "pisatelji berolin-skega novinarskega urada in njegovo dunajske poddružnice uriuili v uredništva raznih nemških listov v Avstriji. Vsi ti najetniki neprestano delajo za prusko državo, za prusko vludo. Kdo bi potem še našteval one liste, ki so najbrže najeti za „tra-vailler pour le roi de Prusse", da se izrazim s pomenljivo francosko frazo. Ali čitatelj pozna „Bobe-mia" v Pragi, ,,Neues Tagblatt , „Deutsche Ztg.w v Beči, „Grazer Tagespost", „Marburger Zeituug", „Triester Zeitung" (da naštejem le nekaj najimenitnejših), ki dobivajo duševno in telesno brano iz rečenega noviuarskega urada. Ali se čitatelj spominja, kako hudo, kako trdo se je že večkrat godilo razupiti „Deutsche Zeitungi" v Beči sredi decembra leta 1871 porojeni, vselej jo je pogube rešil ueki skriven deus ex niacbiua. Rekel sem, da berelinski novinarski urad po raznih potih svoje na- jete pisatelje usiljuje uredništvom političnih uovin. Kdo bi trdil, da ni sedanji izdajatelj ljubeznjive naše tetke „Triester Zeituug", neki gospod Hugo v. Košcielski (poljsko ime naj nikogar ne moti), član svojati berolinskih pisarjev? Gospoda, prišel je ta Košcielski iz Beioliua preko Dunaja tja v Trst! In kdor natanko opazuje to, Slovanom in zlasti Slovencem silno sovražno „Triester Zehuiig", pritegnil bode rad mojim besedam. Iu ravno v to „Triester Zeitung" kot mi je prijatelj iz Trsta večkrat toiil, tržaški Slovenci prinašajo tako radi svoje skrbi in namere. In leta 1870. Uplivna „N eu e Fr ei e P re s se" je kar h kratu premeuila svojo politiko, ter je začela Francoze sovražiti in napadati, Pruse pa goreče zagovar,ati in njih politiki pot gladiti. V dunajskih pisateliskih krogih so se takrat le razpirali, ali je „Neue Freie Presse" dobila 1O0O0O ali 200.000 tolarjev od Prusov. ^Pet let pozneje mi je celo ueki pisatelj, prišedsi iz Beča, trdil, da dr. Friedliiuder prvi urednik iu lastnik rečenega časopisa, drugi je bil Miha Etienne, - oba skup sta list ustanovila 1. sept. 1865) pač ni bil mož, mesta prošnja za dovoljenje slovanske službe božje ▼ 5. dan julija 1882, leta odbila in mestnemu načelniku z Dunaja in iz Rima odgovorilo, „da se važno vprašanje za slovansko službo dobro pretresa, a da naj do konečne rešitve vse pri starem ostane.M Pred letom je bilo že vse rešeno in jasno, v Rimu in po vseh pokrajinah katolškega slovanskega sveta je v cerkvi glasil se jezik sv. Cirila in Metoda, nova doba, slovaastvu gotovo mnogo obetajoča, se je napovedovala ... že čez leto dnij pa je bilo drugače in ostati ima pri starem še dolgo, dol^o časa. Zakaj ? Zato, ker tudi rimska kurija ravna po znanem načelu: „do ut des". Iz roke v roko! Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani 7.januvarja. Prva seja držav nega zbora bode 22. trn.; takrat pride Wurmbrandov predlog o jezikovnem vprašanji na vrsto. Poljski klub se bode 21. t. m. posvetoval, kako uravnati svoje stališče proti temu predlogu. — Kakor poroča nek Dunajski list, suide se parlamentarna komisija desnice 18. t. m. na Dunaji, da reši potrebna dela pred začetkom sej državnega zbora. — Sliši se, da bode imenovano nekaj novih članov gosposke zbornice mej njimi dva Poljaka. Namesto umrlega člaua gosposke zbornice Josipa Szujskega, imenovan bode grof Stanislav Tarnovvski, redni profesor Krakovskega vseučilišča, dosmrtuim članom gosposke zbornice. nPokroku zatrjuie, nepreloml|ivo Iojuliteto parlamentarne večine do Ogerske, da se nikakor ne bode mešala v ogerske zadeve kakor se dozdaj ni; v skupnih zadevah bode tostranska večina vedno prijazno občevala z Ogersko. „Narodni Listi" zahtevajo, da se razpusti Pražka kupčijska zbornica in se razpišejo nove volitve po novem volilnem redu. Z Dunaja se poroča „Pester Lloyduu, da se je v nekem privatnem pogovoru izrekel vojni minister grof lliladt-Kheidt. če se mu posreči prodreti z zakonom o preskrbo vanj i vojaških udov in sirot, kar upa, da se zgodi še v tem letu, potem se bo prizadeval povikšati plače nižjim častnikom, kajti položaj poročnikov in nadporočnikov, pa tudi stotnikov je tak, da ne more več dolgo ohraniti se. V tem in sledečem letu bode težko šlo, a dalje se ne da več odlašati. Kam bomo pa prišli, če se bo vedno povekševa' vojni budget, saj že tako težko nosimo državne bremena. Pri nas davki vedno naraščajo, v Ogrskej pa državni dolg vedno raste. Zato naj bi 8e gledalo, da bi se kje drugje v vojnem budgetu kaj prihranilo (morda bi se dale plače generalov in višjih častnikov malo ponižati!), če se žl vsekako morajo nižjim častnikom povijati plače. Nam se dozdeva, da se marsikje premalo štedi. Tako se je že pred nekoliko leti postavila v Beči neka Štedilna komisija; a dotični gospodje so jako počasni, še zdaj nesmo nič zvedeli o uspehu njihovega dela. Tisza je baje prišel na Dunaj zaradi posvetovanj v vojnem ministerstvu, katerih predmet bode predloga o oskrbovanji vojaških udov in sirot, potem predloge o železnicah Sunja-Brod in Metko-viČ-Mostar, kateri predlogi se bosti istočasno predložili zastopstvoma obeh državnih polovic. Razen tega bode morda Tisza prosil krono, da sme predložiti več predlog državnemu zboru; mej tami načrt reforme obrtuijskega reda. V petek popoludne nadaljevala se je debata o indemmitetnej predlogi v hrvatskem saboru Ku-tuzovič napada ogersko vlado zaradi gospodarstva s krajiškimi gozdi. On pravi, da so v saboru ljudje, o katerih že otroci vedo, da bo prodali svojo vero in prepričanje. Mešetarji mej Pešto in Hrvatsko bodo Se tako daleč pripravili, da bode kralj prisi- da bi bil za tako malo denarjev udal nNeue Freie Presse" pruskej politiki, nekateri pravijo, da je dobil milijon tolarjev. Gotovo je, da so takrat velikanske vsote novcev iz severne Nemčije prihajale v Beč in v Budapešto. Zakaj, misli si lehko vsak čitatelj, če prav je neki nemški nezavisni list („Volksstaat") konci leta 1872 prijavil, da je ono leto (1870) pruska vlada v Budapešti najela, prav za prav kupila vse imenitne nemške liste („Uug. Lloyd", „Pester Journal", „Neues Pester Journal", „Pester Tagblatt") in grof Bethlen je v Beči in Budapešti izdajal na pruske stroške neko pozneje zamrlo „Diplomatische Wochenscbrift"! Izid tedanje nemško francoske vojne in zadržanje našega cesarstva mej to vojno povrnila sta Prusom tisočero velikanske troške, ki so jih takrat imeli z iuostrauskim i (avstrijskimi) časopisi. Mej evropskimi državami ne glede na Črno goro baje jedina Belgija nema nobenega novinarskega urada. S tem pa ni rečeuo, da se belgijska vlada nikakor ne utika v časopisje. Starejši Čitatelji najglasovitejšega belgijskega časopisa nIo-dopendence belgo" (ki v Bruseljnu i/haja vsuk ljeu apelovati na svoje verne KrajiČane in Hrvate. Ivič pravi, da zato ne more glasovati za inlemni-teto, ker se ban ni postavno imenoval. Tuškau se čudi, zakaj da se krajiški poslanci ue smejo posvetovati o lastnem budgetu in pravi, da je nemire prouzročila vlada sama, največ je pa kriv baron Živković, h konci govora se je pa izrekel proti in-demniteti. D-bata se bode nadaljevala v sredo. — Klub narodne stranke posvetoval se je v četrtek zvečer o programu srbskega kluba in pooblastil je podpredsednika Hrvata, da stavi v prihodnjej seji formuliran predlog. Ta predlog bode odobraval program srbskega kluba. — Odsek jednajstorice za pretresovanje Vojnovičevega predloga imel je v petek in saboto se|i, pa še ni prišel do nobenega sklepa; stavljenih je bilo m rogo predlogov, samo privrženci narodne stranke stavili so pet različnih. „Narodnim I/stom" se poroča iz Zadra, da bosta prestavljena od dalmatinskega namestni-štva dvorni svstnik Pavić in grof Latour ter se bodo prestavili v pokoj svetovalca namestuištva Fino in Avoscani in stavbeni nadsvetnik Ghilhuber. Vitanje države. Ruski nihilistični list .,Stu leutčestvo" objavlja, da sta .nedavno se objavil* tiskana programa dveh novih političuih strank, socijalno liberalne in ruske delalske. Prva stranka z«hteva ustavo in zd;u-ženje vseh političnih naprav v Petrogradu, poslednja pa samo ustava. O republiki v teh dveh programih ni govora, iz tega se vidi, da so ruski socijalisti zmanjšali svoje zahteve. V saboto bilo je preneseno truplo laškega kralja Viktorja Emanuela iz svojega dosedanjega groba v Pantheon. Tega prenešenja udeležilo se je več tisoč ljudij, kar kaže, di v src h Italijanov ni ugasnila hvaležnost do poaojnega kralja, ki je zje-dinil raztresene člene svoje domovine. Parižki dopisnik piše v „Times", da je položaj francoske republike v začetku letošnjega leta jako ugoden, ter se nema ničesar bati. Njen obstanek se sicer v problem letu ni bolj utrdil v narodu, pa tudi ne omajal. Francija bi pa vendar prav štorih, ko bi hitro končala tonkinsko affiiro, in obrnila svoje oči bolj na svoje gospodarske in finančne zadeve, kajti nič jo zdaj ne ovira v tem, in ne moti miru niti doma niti od unij. Nikar naj ne išče simpatij v daljavi, kajti Rusija se je že davno približala Nemčiji in Avstriji. Francija naj goji prijateljstvo Anglije, in umakne naj roko iz vzhodne Azije. Ko osvoji Tonking morala bode skrbeti za ceste, kanale, luke, policijo in pravosodje. Djbička ne bode imela nobenega. Francozi ne bodo zemlje obdelovali, v rudnikih kopali, kjer morda ni nič dobiti, in obljudili luk in obrežji rek; ljudje, katerim doma dobro gre, ne selijo se v kužne kraje, kakeršen je Tonking. Narod, ki so ne okoristi rudninskega bogastva v Algeriji, ne bode iskal rudnin v Tonkingu. Će bode Francija imela Tonking, podobna bode kakemu lordu na deželi, ki mora plačevati popravljanja, davke, nadzornike, itd. najemniki mu pa ne plačajo najemnine. To jasno kaže, kako radi bi se Angleži otresli Francozov v Azji. — Francoski listi poročajo, da se sedanji diploma-tični poverjenik v Pekingu, vicomte de Semulle kmalu vrne v Francijo in na njegovo mesto pojde poslanik patenbtre. Iz tega se sklepa da do vojske s Kitajem ne bode prišlo. — Sredi prihodnjega mašeča misli vlada zahtevati nov kredit, 30 mi'ijonov, za Tonking. — Francija se misli, kakor uaj novejša poročila javljajo pobotati s Kitaj srn, in ne dopustiti nikakega posredovanje kake druge vlasti, zlasti pa Anglije ne, kajti poslednja oi preveč gledala na svoje koristi. — V „Times" se brzojavlja iz Durbina, da so v Tainatave prišli zastopniki madagaške vlade s pooblastili skleniti mir, in so izjavili, da spreimo francoski ultimatim in odstopijo severni del Madagaskarskega Franciji. Angieški uradniki v egiptovskili službah dovolili so v pomanjkanje plač; inicijativo v tem dan — zjutraj in zvečer) se bodo morebiti še spo-minali nekega poročila, ki priča o največji časnikarski zvijači belgijske vlade. d j bi republiktnee in njih načela lože pobijala in zavračala, ustanovila je bila kraljeva vlada celo neki demokratski (ljudovladen uli republikansk) časopis. S tem je prvič spoznala vse može, ki so delovali za demokratske novine ter jih naročali in čitali, drugič je po svojem skrajoo-demokratskdin časopisu zbegala same prave demokrate in jih pri prebivalstvu spravila na glas, da s svojimi namerami in zahtevami prestopajo vse dovoljene in državi ugodue meje. Neslisaua premetenost! Slučaj le svari naše mlade in neizkušene pisatelje v časnike, nuj se nikar ne dajo nepremišljeni zapeljati od vsakega srakoperja na tuje li-manice. Pri nekdanji cenzuri je bilo vladi pač lehko v časopisih zabraniti vsako škodljivo, vsako nepri-jetuo jej besedo. In še dan današnji se nahaja mala stranka, ki bi uujrujse oživila ono nekdanjo oblast vladi. Ti eagrizeni Btarokopi^neži in malopridni se-bičueži so primerni onim, ki bi radi vse sodu polne vina v državi dobili pod ključ ter s tem zabranili obziru poprijel je angleški tinanfni svetnik Govori se, da bodo tudi mm -t i privolili v pomanjšauje plač. Vsled tega bi se pomanjšali državni stroški za 43.000 angleških funtov, in ue presegali bi v likvidacijskem zakonu določene svote. Poročevalec angleškega časopisa Daily News brzojavlja svojt mu listu 27. decembra, da se razvidi iz pisem VI ahd I |e * i h svojemu vojnemu pod-poveljniku, katera so prišla Egipčanom v roke, da misli Daputi prav Egipet. Ust>»ja se je razširila po obrežji do Kosseira, in Backer-paša je trdno prepričan, da je to strašna versko politična ustHj'a, katere v Evropi ne morejo prav razumeti. Moogo se je pa zdaj na jedenkist shujšal položaj na cesti, ki pelje v Kassilo Mej Suakinom in Sinkatom je zdaj najmanj kakih 20.000 ustašev, po povrhnej cenitvi Backer-paše ustavl)nlo se bod* egiptovskemu maršu na Berber kakih 100.000 usfajnkov. Backer-paša ima pa zdaj samo 3300 mož, katerih GOO ni za rabo. Pri takih okoliščinah se zdaj nič ne da btor.ti. Backer-paša imenovan je generalnim gouverneurjem vzhodnega Sudana. — Kakor poročajo ,,Times1 iz Cbar-tuma, nahaja se Mahdijev Bvak kakih 30 milj od Cnartuma in skuša tam organizovati ustajo. Gar-nizija v Chartumu je preslaba ustavljati se. — Razmere mej Eg ptom in Anglijo ho zaradi tega vedno bolj napete. Egiptovska vlada poslala je neki angleškemu kabinetu noto, v katerej energično zahteva, da se Anglija odloČi, kako misli postopati v »udan-sk h zadevah. Če Anglija odreče pomoč, je ministarstvo trdno sklenilo, vzhodni Sudan prepustiti Turkom, in primerno pomanjšati tnbut, ki ga plačuje Egipet Turčiji. Egiptovske čete bi potem se kou-ccntrovale v Egiptu in vlada bi ira^la 1500 mož na razpolaganje, in bi brez okupacjske vojske lahko vzdrževala red :n varovali meje. Angleški diploma-tičui zastopnik major Baring se je baje izrazil, ko so mu izroiili noto, da 15.000 mož v to svrho ne bode zadostovalo. — Več evropskih vlasti obrnilo se je z noto k Angliji, kake naredbe misli uvesti za varstvo njih podložnikov v Egiptu. — Mahdi baje misli, ko pride v Chartutn, poslati angleškej kraljici pismo, v katerem bode zahteval, da naj umakne svoje četa iz Egipta, ako se hoče izogniti masakriranju kristjanov« V Baboto bil je v tej zadevi ministersUi sovet v Londonu, in sklenil je baje v 8 dueh odposlati 12000 mož, da zasedejo postojanke na Rudečem Morji in Sueškem kanalu. Kakor izvemo iz New-Yorka ustanovila se je v Brookiyuu 30 m. m. drut^a irska „vojna zveza" ; govorili so O' ponovan Rosaa, Blissert in Barke. Njih besni nagovori in izjave o rabi dinamita presedale so celo onim, ki so vajeni takih pre-nipetostij. Rossa je izjavil, da se morajo rasrušiti angleška mesta in uničiti angleški narod. Zdaj gre za javno vojno; umori, mesarjenje in ropanje so zdaj opravičeni pred Bogom in pred ljudmi. Dopisi. Iz Gtorlce 5. januvarja. [Izv. dop.] (Ouous* que tandem---!) Resnično, resnično vam povem, le obesite tem možem križec na prsi, podelite jim „monsignor" in dajte jim moder kolar in videli boste, kako bodo tekali za vami, klanjali se vam, poljubljali vam roke, lizali prah s črevljev; popolnem bodo vaši sluge; če boste hoteli, z vami bodo počinjali vse, odvrgli svoj značaj, issdaii domovino, teptali svetinje metali bisere svinjam, mladino pomagali vam bodo ponemčevati in jej ruvati iz s:c najblažjo najsvetejšo čut, čut domovinske Ijubezai. — — — Da, resnično vam povem, tako se godi! Le čujte! Da boste pa bolje umeli te in naslednje besede, povem naj, da je v Gonci nadškof Alojzij Zorn, v Trstu škof Glavina, vodja goriškega se-I miuišča (v katerem bo razen gojencev drugih treh vse pijaučevauje. Pa kdo bi se po „Ediuosti" potem mogel povzdigniti „v kraljestvo občutkov". Bedarija! O.skosrčne, absolutne vlade so tudi preganjale malo jim udane pisatelje v časuike. Res tako se jim je zadnjih dve sto let le redkoma godilo, kot se je godilo učenemu Italijanu Gaetanu Vol-piniu. Ta kaj glasoviti leposlovec bil je dopisnik cesarskemu "VViener-Dbariju. Ko je jedenkrat v svojem dopisu papeža Klementa XI. malo ostreje poprijemal (koliko ostro, lebko si vsak misli, ker je vladni cesarski list Wieuer Diarium prijavil dopis), dal ga je Bveti oče zgrabiti, kot hudodeluika obsoditi in ob glavo dati! Hvala Bogu, da ne živimo več v takih prečudnih časih, drugače bi večina dopisnikov in urediteljev „Slovenskega Naroda" že davno ležala tam za sv. Krištofom! Glasoviti pruski kralj Friderik H. je bil vzhc svojim načelom o neomejeni vladavini že pametneji, ko ni hotel nikakor preganjati časopisov rekoč nuaj le presojajo, da le ubogajo". Neki prejšnji podlistek je govoril o razglasu od <.;. dne julija 1851, ki jo upeljnl nevarno niatemo 0 posvurjonji časopisov v Avstriji. Ta na- Škofij, tudi bogoslovci TržaSke škofije) vodja tega seminišča je moasiguor dr. Josip Gabrijevčič, v Trstu pa je vladni namestnik De Pretiš! Leta in leta smeli so si slovenski bogoslovci v Gorici naročevati in čitati vse liste slovenske; umeje se, da imajo bogoslovci toliko razuma, da bi lista, ki bi teptal vero in grdil duhovenski stan ne naročili. Letos pa je z novim letom prepovedalo vodstvo seminiiča, da se bogoslovci ne smejo na dalje naročiti na „Slov. Narod." Id ko se je ugovarjalo, da je list že za dalje Časa naprej plačan, dejalo se jim je: „Nu, do tedaj naj ga le pošiljajo dobili boste pa vse liste vkup!" Torej liste političnega dnevnika odtreb mesecev vkup ri-sum teneatis amici! Toliko bumora vam, gospod doktor v istini nesmo prisvajali! „Slov. Narod" torej ne smo čez seminiški prag! To pa je stoprv jedno. Le čujte! Kje pa je 1. številka „Ljub. Zvona", kaj počenja „Kres", da ga toliko časa ni v semenišče? „ZvonM in „Kres" sta že zdavno izšla, a zdaj ležita — čujte — na umazan ej mizi v kuhinji Beminiški, kajti tako zapovedalo je vodstvo in gorje onemu, ki bi si ja upal vzeti! Čuje se tudi, da se bosta i ta dva lista prepovedala — a ne vprašaj: zakaj? — Hrvatje sprejemajo svoje liste, Lahi Furlani tudi svoje, in slednji bi baje dobivajo tudi irredentovske novine. Sicer pa kaj to slednje nas briga: Irrendenta sicer goji izdajske namere — v Trstu je namestnik De Pretiš, ne ravno velik sovražnik irredenti torej „meiu Liebchen. . . . Da je VBled tega nasilstva med slovenskimi bogoslovci velika razburjenost, je jasno in, kakor mi je pravil nek bogoslovec, nameravajo Kranjci, kateri so jedino in jedini bjgoslovci Tržaške škofije, ukreniti odločne korake, kojih se gotovo ne bode posebno veselil Tržaški škof. Tudi mi jim svetujemo naj si ne puste izruvati domovinske ljubezni naj ne puste iz Bebe narediti karikature in menimo, da plašljivca v celem ne bo števili. Iz Groricc 5. januvarja. [Izv. dop. j Poročal sem vam že o Btrašni vesli, ki vznemirja prebivalstvo našega mesta, namreč o na videz mrtvemu sedemletnemu ftintiču nekega tukajšnjega peka. V tem odru vam moram danes le to poročati, da je po tukajšnjem listu „Eceo del Liberale" posebna komisija bila na pokopališči, katera je velela zakopanega dečka odkopati in je našla, da ni res, da je bil dečko po obrazu opraskan. S tem pa ljudstvo ni še umirjeno, ker ne ve, ali so vse druge vesti istinite ali ne. Vederemo! Kakor druga leta objavljajo tudi letos tukajšnje župnije statistiko rojenih in umrlih v letu 1883. Te objave neso popolne, ker prinašajo dotične date le o kristjanih, a za mesto, imenovano „avstnjska Nizza", so dovolj nepovoljne. Po teh poročilih je bilo letos v Gorici rojenih 501 otrok, 305 dečkov in 256 deklic. Umrlo pa je to preteklo leto G08ljuaij, 332 moških iu 27G ženskih. Zittonov je bilo 100. Razmere mej mrliči in novorojenci so torej za mesto neugodne, kar hočejo nekateri a tem opravičiti, da imamo v mestu deželno boinišnico, katero neugodnost teh razmer prouzročuje. M; smo postali glede tukajšnjih poročil, ki hočejo vse olepšati, neverni Tomaži in bi bili zelo hvaležni, ko bi nas kdo na podlagi zanesljivih dat prepričal, da so bile razmere v Gorici zrairoin jednake. Žalibog, da nemarno priredba tudi iii izv.rno avstrijska, niti izvirno nemška, ampak je izvirno francoska. Od Francozov, omenil sem že, so tudi širokoustni Nemci dobili vse naprave in razmere, tudi vsa imena, kolikor se dotikajo Časopisja. Liberalni poalauci v narodnem zboru franco'-^'-n' o se jej močno protivili, a brez uspeh«* Kot o revoluciji prerokoval je tudi o tej na redbi neki francoski poslanec: ..1. avertissement fera le tour du m o ml." Koliko nevarna in pogubna je bila ta naredba slovenskim novinam, povedano je bilo pri Ljubljanskem časopisu „Naprej" in pri Celovškem „Slovenci". Vse druge ovire, ki so sledile iz posvarjevanja časopisov, zlasti pa ono samovoljno pačenje subjektivnih hudodelstev v objektivne ter obsojanje in zatiranje raznih časopisov, narisali smo bili že v nekem prejšnjem podlistku. Za nas bi bilo le posebno zanimljivo pokarati statistična razmerna števila, kolikokrat so bili sloveuski listi zarad t-ga ali onega pn stopka posvurjoni ah pu obsojeni. Mooi ucučeneuiu statistiku ne pristoja to delo, tudi bi za podlistek prouzročilo preveč kaj suhopurnoga nabiranja ali raz- like, da bi sami do dotičnih števil prišli, inače bi j hottli sami doguati, ali je res vse pri starem ostalo. Posebno pa bi se hoteli natauko ozirati na dotična števila od one dobe sem, od kar imamo novo pokopališče iu vodo iz Stražišč. Strokovnjaki trdijo, da je prvo zdravstvenim razmeram mesto zelo neugodno. Po prizadevanji gospoda vodje PovSeta ustanovila se je v Gorici pokojninska zadruga iu sicer tako, da bodo lehko tudi ženske pristopale. V osnova lnem odboru so sledeči gospodje: Fr. Povše, vodja kmetijske šole, mejni grof Obizzi, JeretiČ, J. Vuga in Jožef Hvala. Prvi dan pristopilo je društvu 30 udov. Namen društva je, da si možje vsakega stanu, posebno pa delavc, zagotovijo z malimi doneski bodočnost, t. j. da donijo na stare dni, ko bodo za delu nezmožni, primerno pokojuino. Kolikor nam znano, je to prvo društvo te vrste na Slovenskem. Vreme imamo tu prav krasno, mraza nepo-znamo skoraj do sedaj, dokaz temu, da so zaceli v Ravni pri Pevmi cvetlice cvesti ko na spomlad : zvončići, trobentače, oneinove in druge. Sneg poznamo le od bližnjih in oddaljenih hribov in gor, Gorice ni letos Še pobelil. Domače stvari. — (G. Andrej Marušič) gimnazijski profesor in konsistorijalni svetnik imenovan je višjim šolskim nadzornikom za pouk veronauka v ljudskih šolah goriške nadškohje. — („Skrata") izšle bo danes za 1. 1883 zaostale številke. Razen razne tvariue douašajo jed-najst novih podob. Prva številka H. tečaja izide o pravem času. (Nov odbor „So kola") imel je včeraj po-poludne svoje prvo sejo, v katerej se je uredil in volil za tajnika g. M Armiča, za namestnika gosp. J. Kuharja , za orodjarja pa g. F. Mul a ček a in za namestnika g. L. Magoliča. — (Trgovskega plesa) letos ne bode. Neračurji so delali tako dolgo sitnosti in zapreke, da je trgovski ples, ki je bil vsekdar izredno sijajen, splaval po vodi. — (Hitrost lepa lastnost.) Krojaški pomagač, rodom iz Vodic, o katerem smo poročali, da se je preteklo soboto pod Tivoli obesil, visel je skozi celih šest ur, predno se je odredilo, da so ga odrezali. Ako se tako godi pred vrati Ljubljanskega mesta, kako še le v oddaljenih krajih. — (Slovensko gledališče.) „Povejte ven-der našim dramatikom, naj ne dajejo vedno dram!" rekel nam je včeraj nekdo. Tego nesmo storili in tudi ne budemo, dokler bodo naši vrli dramatiki drame tako povoljno predstavljali, kakor so včeraj „Marijano". V prvem dejanji opazovali smo sicer nekoliko n »gotovosti, a čim dalje se je igra razvi-al a, tem gladkeje je šlo in konečui učinek bil je tako ugoden, ua so celo igralci nemškega gledališča, ki našemu podjetju neso ravno strastno prijazni, izražali svoje priznanje. Vse posamične uloge bile so v dobrih rokah in celo predstavljalci pod-redjeaih 161 so si vestno prizadevali pripomoči k vkupnemu dobremu utisu. (ilavno ulogo je imela gospica Vrtnikova (Marijana) ter jo tudi vseskozi izborno rešila. Njej se je vredno pridružila gospica M. Nigrinova, ki je bila prav elegantna Zofija pl. Buss'eres. Pri obeh gospicah usojali bi si le iskavanja. Kdor bi hotel to statistično črtico o živ ljenji sloveuskih časopisov sestaviti in prijaviti, namignem mu lehko, kje ima iskati dotičnih virov. Ni mu treba hoditi v upravno kubiujo naših sedanjih listov, — v kuhinjo zamrlih bi tako ne mogel, — ampak za slovenske liste na Kranjskem nahaja vse potrebne podatke v uradnem oglasniku naše nepotrebne „Laibacher Z-itunge", jeduake podatke o slovenskih časopisih na Štirskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu bi moral iskati v uradnih oglasnikih dotičnih uradnih novin. Vse te vladine zapreke so silile naših časopisov urednike biti jim jako opasnim. A vzljc tej skrbnej opasnosti so še prepogo-t'era zapadali neizprosljivemu državnemu pravdniku. Res bi bili večkrat želeli, da bi se bili naši časopisi pri sestavljanji nadzorovali kot nekdanja rimska „acta diarna Teh spisovanje, kot ve vsak zgodo vinar povedat.1, so :'a časa republike nadzorovali cenzorji iu edili (aediles) pozneje, za časa cesarjev, pa nadzorniki erarua. Vsaj bi bili imeli naši easo j pisi dosta mMij sitiaOitL in uobeko škode. . J.jo piili.) \ jedno opazbo, da bi njijina glasa bolje izraževala razne afekte. Sicer sti pa obe, kakor nadarjeni in brdki, tako tudi že jako sigurni igralki. Tudi gospica Zora je svojo malo ulogo prav dobro rešila. Mej gospodi imenovati je v prvej vrsti g. Danila (Bertrand), g. Kocelja (Appiani), g. Gorazda (Theobald), ki so vsi jako dobro pogodili svoje uloge, a mej te glavne naše igralce pridružil se je včeraj tudi g. Petrič, ki je zanikrnega in premetenega Remvja v maski in igri tako dobro in premišljeno predstavljal, da nas je izne-nadil v besede prav dobrem pomenu. Ta uloga je zanj kakor nalašč in njegova včerajšnja igra posebne hvale vredna. V ostalem omeuiti nam je še g. Ljubivoja (doktorja) ing. Št ur m a ml. (Viljema) ki sta povoljno sodelovala. Občinstvo izraževalo je svojo zadovoljnost z obilim odobravanjem in roko-pleskom. Gledališče bilo je veliko boljše obiskovano, nego zadnjič in kdor je bil pri tej predstavi, mu gotovo ni žal niti za čas niti za ustopnino, ker je imel priliko, preveriti se, da uo naši dramatiki d o-volj sposobni, dajati tudi drame. — (,Ljubljansk pohajko valeč",) ki se spominja in ve, da je bil Kern od nekdaj v zimskem času shajališče ljubljanskega ljudstva in vsih stanov, se spominja tudi še časov, ko se je Krakov-čanom še bolje godilo, ko dandanes in se je ravno krakovska mladina in moževstvo odlikovalo s posebno spretnostjo v drsanju in je gospode bilo več mej gledalci nego mej drsači. Svet je tudi drsanje vzprejel mej „sport" in tudi gospoda Ljubljanska se je tega poprijela, kar je drugod bilo za prav in spodobno spoznano. Toda komaj se je navadila stati le na opozlih tleh in labilnih železih, odločila se je od ljudstva in šla je kakor „Lizeta in Barba" gori pod Tivoli, Nobeden ni žaloval za njimi ali Bog v svoji neskončni previdnosti jih je na suho posadil. Mleli in ugibali so nekoliko časa m prišli so zopet na Kern. Toda mej ljudstvom ni bilo zanje; pokadili so nekoliko gosposkemu Krakovcu, kateremu se jerhovina še zmirom pozna, kakor hitro zine, in moškemu Nacetu so nekoliko grošov skupaj pokazali in morda so tudi njemu rekli, da je gospod iu žica in potem še vrv se je potegnila čez sredo Kerna, ki loči sedaj gospodo od ljudstva, dozdevne aristokrate od plebejcev. „Ilabeant šibi!** sem si mislil jaz, drugače pa tujec, s katerim sem se na s v. Šteltna dan na Keruu pogovarjal. Ta mi je pravil, da je dosti sveta prešel, pa povsod videl, da se ljudstvo vseh stanov skupaj drsa in si na-pravlja zabavo in veselje drug poleg drugega, kakor to javna in ljudska zabava ravno zahteva. Čudil se je pa še bolj, ko sem mu pravil, da je Kern bil od nekdaj skupno in nikdar pregrajeno zabavališče in pristavil je svojemu začuienju besede: „das ist sehr kleinstaltisek uud filisterhafi! — Tako tujec, jaz pa, ki sem hud Slovenec in torej vsega vajen, sem se še le to nedeljo ugrel, ko sem videl in slišal, da si je gospoda vojaško godbo na skrajni svoj nasprotni konec postavila, godbo, katera je prvokrat še v sredi in pri loćivui vrvi svirala, ka-torej zato nobeden nič ne plača iu katetej vse jedno zaleže, ako trobi in zmer/uj a za vse ali pa le za izvoljence. Pohajkovalcu je sicer težavno in skoro da nedovoljeno, nagovoriti visoke gospode in poveljnike vojaške godbe, a ker je zvedel, da je najvišji poveljnik godbe iu našega polka dober in uljuđen gospod se vender drzue ga lepo naprositi, da bi za prihodnjič to reč tako skomandoval, da bi godba v sredi in za ves Kern svirala. Ooljubi mu pa tudi, da kadar se bodo naši ali pa recimo njegovi fantje iz Bosne ali od koderkoli siavonosni vračali, in se jimjbode košček pečenke in kozarec vina dobro pri-legel, bode pohajkovalec in njegovim pristašem takraj vrvi tudi do tega, da hrabre fante vredno vzprejmo in jih počaste, kakor se je to tudi že zgodilo. — (Volitve za okrajni zastop Ormu ž k i) razpisane so na 21., 24. in 28. dan t. m. Pričakovati je, da zmagajo narodnjaki iu konservativci. — (T epe ž) bil je preteklo noč na sv. Petra predmestji. Sprli so se, kakor nekateri pravijo, vojaki domačega pešpolka in topuičarji, po drugej in boij verodostojnej vesti pa vojaki in mesarski fantje. Tepež vršil se je pred polunočjo. Več ranjenih, jeden smrtno. Bilo je, kakor pripovedujejo stranke, t m doli nPri zuamenji" stanujoče, kakor nri malej bit j... Razne vesti. * (Umrl) je predvčeraj v Novem Vorku vsled srčnega mrtvouda dr. E Las ker, znani govornik v nemškem državnem zboru. * (Nova organizacija ruskih ženij-skibčet.) VI. dan januvarja uvede se v Rusij< nova organizacija ženijsk>h čet, katere bode precej pomnožila. Do/daj m> bile 4 evropske in 1 kavkaska saperska brigada s 15 saper-dcimi in 8 pijoner-skimi bataljoni, 16 vojaškimi brzojavnimi parki, 6 vojnoinženirskimi parki in 4 železmčmmi batalijoni. Po novej organizaciji bode pn 5 evropskih in 1 kavkaska brigada s 17 saperskimi in 8 pi;onerskimi batalijoni, 16 brzojavnimi, 6 vojnoinženirskimi in 4 železničnimi batalijoni; 16 brzojavnih parkov vozilo bode seboj 1040 (dozdaj samo 900) vrst žice za brzojave. Razen teh pripadajo k Ženijskim četam še 4 minirske stotnije in 1 galvanićna stotuija. V vojski se pridruži še 30 evropskih reservnih saperskih stotin) in 4 kavkeške reservne stotnije. * (Ladjelomi v 188 3. letu.) Minulo leto je bilo jako osodepoluo za brodarstvo, število ladje lomov in izguba ladij bila je še večja kakor v 1882. letu, ki je že pripadalo k najhujšim, kar jih pozna zgodovina. Vseh ladjelomov bilo je kakih 2000. Sumo na angleških bregovih potopilo se je 522 ladij. Število potopljen h ljud>j pri nezgodah na morji znaša kakih 4200. Največja katastrofa bil ]e potop ladije „Cimbnje", pri katerem je nad 500 zgubilo življenje. Umrli so r LJubljani: 2. januvarja: Rudolf Abulnar, ključavničarjev sin, B let 6 mes., Poljanska cesta at. 18, za davico. 3. januvarja: Jožef Marolt, delavcev sin, 17 mesecev, Črna vas štev 9, za božjastjo. — Marija Javornik, gostija, 78 let, Frančiškanske alti e št. 12, za plučnico. 4. januvarja: Matija Riithl, c. kr. uradni sluga, 68 I., Ža'jak št. 4, za plućno in črevesno tuberkulozo. = Franc Mohar, delavcev sin, b meseeeo, Kravja dolina, štev. 2, za božjastjo. 6. januvarja: Anton Trtnik, delavčev sin, 2 leti, Poljanska cesta št. 18, za oslovskim kašljem. — Neža Dolenc, uradnega sluge udova, 65 let, Turjaški trg Ar. 1, za jetiko. 7. januvarja: Narija Jevic, kajžarjeva hči, 2 1. 2 m., Črna vas št. 26, za davico. — Helena Ha bič, mestna uboga, 80 let, Karlovska cesta st. 7, za marazmom. V deželnej bolnici: 31. decembra: Kristijan Šarabon, črevljarsk pomočnik, 42 1., za jetiko. — Gregor Sesek, gostač, 70 let. 2. januvarja: Aua Cater, kondukterjeva udova, 49 1., Pneumonia dextra. 4. januvarja: Ernest V. Rechsteiner, barvarsk po močnik, 19 1., za vročinsko boleznijo. — Tino Maček, delavec, 63 I., /.;-. pljučnico. — Ana Mihelič, sobnega slikarja hči, 5 m. za božjastjo. 5. januvarja: Ana Miklavčič, delavka, 26 1., Pneumo-nia ainist Meteorologično poročilo. ■ Čas opa-rovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo krina v i mm. 1 i •—i 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74586 mm. 74468 mm. 74546 mu. — 46 C -f 01JC si. zah. si. sev. si. BVZ. obl. obl. obl. ! 0-00 ram. Bnega. s ■jS 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 742 92 mm. 740 01 mm. 739 51 mm. — i-ouc + 0-6° C |+ 0-4° C al. vzh. brezv. si. jvz. obl. obl. obl. 000 mm. snega. 1 II I Srednja temperatura obeh dnij jo znaSala — lw° in O'0°, za 1-1° in 2 8° nad normalom. Tržne cene v LJubljani dne 5. januvarja t. I. Pšenica, hektoliter . . . Bež, , ... Ječmen „ Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, . ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol . . . . Krompir, 100 kilogramov Maslo, kilogram. . Mast, n Speb frifien „ ■ . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Kostrunovo „ „ Kokoš...... . Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, . „ . , Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, „ , „ gld. kr. 7 96 5 20 4 55 2 92 5 20 5 20 5 40 8 50 8 50 B 50 2 86 — 96 — 86 — , 60 — 74 — 85 — 37, -- 8 — 60 — 54 1 — 52 — 38 — 45 _ 18 2 16 1 78 7 4 50 dne" 7. januvarja t. 1. (Izvirno telograncnu poročilo Papirna renta .... .....79 gld. 40 Srebrna renta .... . ■ Zlata renta ........ 80 99 40 85 6*/# marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London........ . . . Srebro ............ Napol. ........... C. kr. cekini........ Nemške marke...... , . 4°/, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. •1' , avstr. zlata renta davka prosta. . Ograka zlata renta 6°/....... Sfl n n ...» „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč. od lO. lebruvarja t. i. pri mestni blagajni proti plačilu takse 4 gld. preskrbe letošnje marke. Z ozirom na §. 14 izvršilne naredbe o pobi ranji j>asjega davka se vsi lastniki psov opominjajo naj o pravem času uplačajo t^kso, ker od 10. dne prihodnjega meseca naprej bode konjač lovil pse, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke. Mestni magistra! v Ljubljani, v 1. dan januvarja 1883. Župan: Grasselli. Gospodičine pozor! Oženil bi se rad takoj mlad posestnik v lepem kraju na Kranjskem, 24 let star, prijetne postave in \ z lepim nezadolženim posestvom, z deklico, staro 18 do 22 let. — Zahteva so: 1. Nekoliko izohraženosti, 2. veselje do gospodinjstva v gostilui, 3. prijetno zunanjost, in 4. naj ima deklica dote jedno tretjino toliko, kolikor iuam jaz premoženja, tedaj od 3000 do 5000 gld. v gotovini, katera svota se bo na prvo misin zavarovala. Pisma, ako je mogoče s fotografijo, naj se pošiljajo z naslovom Odkritosrčnost" upravništvu „Slovenskega Naroda". (Tajnost obeta se s častno besedo.) (12—1) litri ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«>♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Priznano nepkvarjene, izvrstne voščene sveče (652—16) izdelujejo P. & R. Seemann y Ljubljani. Vabilo na naročbo. Z novim letom naatopi it zabavno zbadljiv in £it 1 ] i v list, i/.li;.j;ij<»f' 2krat na mesec, svoj II. tečaj. Razen kratkih po-vestu in raznovrstnega zabavnega in satiričnega gradiva prhuiiial ImmIc tudi, kakor preteklo leto, lične podobe. Tudi „NKR.1T" je nezavisen list, kajti zavtaen je jedino od dobrega humorja in od naklonjenosti svojih naročnikov, do katerih se obruču a prošnjo, da ga tudi v prihodnjem letu s .sodelovanjem in naročbo podpirajo, da bode vsestranski ustrezal prevzetej nalogi Cena za vse leto S gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt letu HO kr. Posamezne številko po 15 kr. Uredništvo in upravništvo ,, ŠKRAT A" _v Ljubljani, „Narodna Tiskarna". A k 5COO 1 (788—7) ostankov sukna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji — ostanek po 5 gld. E.. Storclt v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v želodci, in nepresežno zoper nealast do Jedi, alabl žolodeo, amrdofto napo, napihne-nje, klalo podiranje, 161-panje, katar v telodol, zgago, da ae ne nareja pesek in pieno ln alez, zoper zlatenloo, g/nju« ln bljuvanje, da glav« ne boli (če izvira bolečina iz ielodca), zoper krč v ie-lodoi, preobloženje ie-lođoa x Jedjo ali pijačo, 6rve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper slato iUo. BSSiaifi^ TSaflfc" Glavna znloga: Lekar C. Brady9 Kremsier, Moravsko. Jedna Bklenica z navodilom, kako se rabi, stane jmw 9s ur. "mm Fro.Tre ima čamo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Picctili, na duiiHjskej cesti; lekarna Josip Svoboda, tih Preširnovem trgu. V Novem mestu: lokama Dom. Ki/. /. uli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. do Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Rupferschmied. VKranj: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Čr no mlj i: lekar I v an BI až ek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. Ker so v zadnjem času naš izdelek posneiulje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & DoBtal — Apotbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe ntisneno sod-nijsko spravljeno varatveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim inune-njeni. Izdelki podobnega ali istega imena, ki no-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—121) I I fin mm IJoljsi od vsoh podobuih izdelkov, ncniajo to paatilje iiiV sKodlji'' U« v nebi; tutJuMpeitutfe te iiihijii zoper bolozui v organih apodnjofru dela tolosa, prehajalno mrzlico, bolezni na kozi, t nun. janih in ženske bolozni; čistijo kri in lehko odpraTl|aJo blato. Ni ga zdravila, ki bi bUo boljie ln pri tem popolnem noskodljivo zoper gotovi vir vaeh boleznij. Kor so posladkorjone, uživajo jih radi tudi otroci. Te pile so odlikovane « jftko častnim pittmora tivorneyu \i■• ini/.n lut/m. Bar JTectna akatfjlca * IS pilattti vr{fa IS fer. — Zavitek, oaein škaHfic skupoj, IUO jM, relfu mamo l olunajl: Apothcke -,/inii heiligeu I.<>o|m»I«I-' doB .•Mi. Neuatein, Ntudt, Eoke der Planken- uud tiplegelgastie. Za 1 gld. 15 kr. pošljemo franko jeden zavitek. kdatelj in odgovorni urednik Makao A rini 6, Lastnina in tisk „Narodne Tiskanu-u.