217. številk*.
Ljubljana, v četrtek 23. septembra 1897
XXX. leto
Itb&ja vsak dan ivKer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ngerske dežel« za vse leto lfl frld , za pol leta 8 gld.( ca četrt leta 4 gld., za jedcu mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto tS gld., ra četrt leta 'i gld. 30 kr. za jeden mesec. I gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa sc po io kr:
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plafinje se od Stiristopae petit-vrste po 8 kr., če se oznanilo jedenkritt tiska, po 5 kr , če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vraćajo. — Uredništvo in u p r a v n i S t. v o jo na KonKresnem trgu St. 12. U pravn ist vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Zmešnjava nad zmešnjavo.
£b Na Dunaju, 22. septembra. Taks zmešnjave Se ni bilo v nađem parlamentu, kakor danes. Nihče n« ve, kaj se zgodi jutri. Zavladal j« popola kaos. Večina ■» krha, in mogoče js, da se jutri pri volitvi predsedništva pojavi popolnoma nova parlamentarna večina, eesta-joča iz vseh nemških opoticijonalih strank, Poljakov in Lahov.
Vćeraj popolnđne se je sedel pododsek izvrše-valnega odbera, da končno sklene, kako udariti obs'rukuijo in da določi bodoče predsedništvo. Sklenilo se ni nič. Pododsek je odklonil nasvetovano poottrenie državuozborskega opravilnika in sklenil, naj pr-ds dhfvo sk uda s st danjim opravilnikom prema:;« ti ob dni k - ij<>. To je prav in prav poraz mirna trškega predsednika, saj se je prav on z vso odločnostjo poteza! za pooštrenja cpravilnika in saj je bil odklonjen načrt, sestavljen p j njegovih nasvetih in dogovorno ž njim.
Pa tudi glede predsedstva poslanska zbornice se r i doseglo sporazamljenje, ker je dr. Kathreia izvolitev odklonil in isto tako dr. Ebenhccb. To je v zvezi z D panlijevo znano izjavo prvi dok«z, da s i več>ca krbt>. Pododsek sploh ni prišel do tega, da bi bil kaj sklenil glede predsedstva, kajti vitez Javvorski je — in sicer gotovo sporazumno z Ba-dem jena — nasvetoval, naj se voli Abrahame w cs predsednikom, dr. Krami f prvim podpredsednikom, mesto dragega podpredsednika pa naj se prepusti — obstrukcijoniatom. Ta gorostasni nasvet je obudil tak vihar, da se je moral pododsek raziti, ne da bi hI kaj sklenil.
Zve'ur je imel izvrševalni odbor desnice plenarno sejo, v kateri je .limal* nastale razpoke. Po dolgih posvetovanj h se je zjediail na izjavo, katera pravi, da večina.poslanske zbornice, vztrajajoča zvesto na načelih, izraženih v adresnem načrto, si šteje v dolžnost, slovesno izjaviti, da je odločena, z vso eneržijo, katero zahteva korist države in dostojnost parlamenta ter spK.li parlamentarizma, potezati se za hitro izpolnitev neodložnib potreb dr Zave in prebivalstva.
LISTEK. r
Š a h - m a t.
(Novela. — Spisal Iv. N. Vrtni k.) (Dalje.)
— „Kako lepa »tu danes", je šepetal adjunkt Gcrenc ekspeditorici Tončki KranjČtČevi.
Ta je zarudela t,a do ušes in povesila eramož Ijivo oči. . .
„Prav sem storila, da sim oblekla to svitlo krilo; dobro mi pristaja", si je mislila sama pri sebi . . .
»Gospoda, kaj kobi se 1 aj igrali ? Iw ee cglaii kontrolor Končar.
„Saj js res! Saj je res!« spregovori nad polovico dražbe. — aAli kaj?*
„Zastavnico !l ,Zastavnico ! u je viknil Gorenc.
„Ne, tega pa Že ne 1 Ce bo to, se jaz ne maram igrati... Že vem, kaj nameravate!" — je npila ekspeditorica.
»Da, da, uganila ste: poljubček bi rad pritienil n« vaša zapeljiva usteca*, je pežepnil Gorenc Tcnčki, ki 8e je koketno namrdnila.
„Kaj pa: glejte v brezdno!?" je svetoval kon-trolor.
„Gospod kontrolor je pravo pogodil", se oglasi nekaj gospic.
Ta izjava izvršsvalnega cdbora ne imponira nikorcur. Jedino, kar ee je npoštevalo, je to, da se vlada v izjavi niti ne omeni, kar ae smatra za izraz nezeupnosti desnice napram vladi. D.nzega pomena ta izjava nima. Nesoglasje v večini je isto kakor je bilo, saj je nje izver nezadovoljnost z vlado.
Ta nezadovoljnost je tolika, da js Badeni vsled nje pričel v največjo stisko. Dcčim bo v opo ciciji stoječe nemške st račke izjavile, da mislijo s veo brezcbzirocstjo nadaljevati obsttnkcijo, posti vil mu je Dipauli nt ž na vrat in po njf govem vzgledu se ravnajo tudi Čehi. Nemški kate I ško narodni stranki dela D8cijonalco gibanje v nemških alpskih pokra jinah velike preglavice in zategadelj se upirajo vladi, ki se r< "o ozirati na klerikalne zahteve, pač pa se ozira na narednoetne zahteve Čthov A tudi Čehi tiso zadovoljni s Bimimi drobtinicami in so včeraj popoldne sklenili, da bodo vlado podpirali samo če akceptira prrgnm desnice in če izda takoj z jamstvi pedprto izjavo, da bo vhd la v duhu ravnopravnosti in avtonomije, sicer da jej dovolijo eamo indtirniteio za pedpere po njmah prizadetim okrajem, dre z ga pa nič.
Đ*deni je v silni zadregi. Za hrbtom desnice 89 trudi ekrpati novo večino in zajedno grozi zlasti Dipaulijevi stranki, pa tidi vsem drugim, da po* kopljejo sebe in parlamentarizem, če mu nečejo tU čanit', katerih gr< ž nj pa se nibče ne boji.
Danes, v sredo zvečer, ee zoret snide 'avzfte varni odbor deenice, da ee dogovori glede volitve predsedstva Gotovosti, da se dožene porazumlj»nje, ni nobene, in vsled tega je lahko mogoče, da se volitev predsedstva niti ae vidi v prihodnji ee;i, acapak da ee odleži, zlisti verjetno je to, ako Dipau'i jeva slnnka 8 svojim odperem ce odneha.
V raznih dunajskih l;at h se čita, da mislijo tudi Sovenci odvrniti so od večine, ako izstopi iz nje Dipaulijeva stranka, češ, tudi slovenski poslanci bečejo samo konservativno ministarstvo podpirati. To poročilo ni ceno v ar:o Dipt ulijeva stranka ni ean.o z vlado nezadovoljna, kar eo tudi druge strauke veČine, n*go tndi z večito sploh, ker imajo
Poi tavili so se terej v velik krog. Kontrolor je zvil rcb<c v ,korcbač', s katerim je. hodil oa okrog, v jerJnomer govcieč: „Gleits v brezdno! Glejte v brezdno!"
Zdajci t.ilr r; hhno sednika po Irbtu ; ta od-i t ti na jedco stran, kontrolor pa na nasprotno.
Strašen ur,, h je nastal. Testen je s svojimi dolgimi koraki parkrat stopil in bil je zopet na prostoru, dočim je despel mali, debelušni kontrolor šele na pol pota, ii ■■ni je sopihM na vso meč. Večkrat je meral ponavljati bvojs romanje na okrog. Bil je žs ves upehan ; kri u u je silila v glavo, a vkljnb temu se je majal in valil vztrajno naprej... Slednjič ga je rešila Tončka, katera je bila tudi po časna, kajti toliko tekanje se jej je zdelo — u> dostojno . . .
Mej tem pa eta Ana in inžerer hodila po gozdu. — Govorila sta o — ljubavi . . .
„Prava, resnična ljubav ima neizrekljivo moč nad človekom : — ona darnje vse, vse... Li vi tega b« ce veste, goflpica?"
Pogledal jo je, kakor da jej Leče videti piav t,a v dno duše. — Tajen cgenj je žarel v t<h modro-sivih očeh, cgenj, kateri navdaja čistega Človeka s strahom. — Bil je to pogled pohotnikrj. kaftri . lebkim src* m ntrga najlepšo rožo, — ce zato, ker je — icža, temveč ker je — cvetica . . .
v njej Slovani prvo besedo, dočim so slovenski po-elarci samo z vlado nezadovoljni, ker doslej še nimajo vzrokov biti nezadovoljni z večino. Prva skrb slovenskih poslancev je, obraniti večino, katera je na svoj prapor zapisala narodno ravnopravnost. Slovenske zahteve je formuliral vseslovenski shod in dokler teh veČina ni cdklonila, čeiar se ni bati, dotlej nimajo slovenski poslanci vzroka se ločiti od nje, ako ostane večina zvesta svojemu programu.
V I Jial»IJ»iil, 23 septembra.
P. Stojalovvski. Višji poljski klerus je bil jako nemilo iznenađen, ko je izvedol, da je papež po obligatnih ceremonijah preklical prokletstvo nad vrlim poljskim rodoljubom StojaLvvjkim. Spočetka te vesti kar verjeti niso hoteli ; ko pa so se od strahu rralo oddahnili, poslali so Krakovskega kne-zoškcfa I\i yno v lim z novimi tožbami o Stojali vvskem. Škofovski tožitelj pa je prijel prepozno. Papež je P u vio sicer sprejel v avdijenci, a knezo-ški f ni dosegel ničesar. Kakor peroča „Gaaeta Na rodi wa" bedo izdali sedaj gališki škofje pastirsko piemo, v katerem razna nijo, da je skesani p. Stojah w.ki zopet sprejtt mej varne ovčice. Seveda bodo škcf^e v tem pismu triua tirali, dasi so pravzaprav premagani. Proti njihovi volji jo preklical papež prokletstvo in z izrekom kurijo, da nikakor ni dovedeno odrekati zakramentov celo onim, ki so občevali s Stojklovskim ter so čitali njtga list, so bila i k fp naravnost blamirani. Sedaj pridošajo kleri-kafui lit ti p. Stoj. I. \vjkega, naj se spravi Se s svo j m. Akt li.
Napitnici našega in nomškega cesarja pri gaiadinrrju v Bndimpešti zatrjujeta trduost zveze mej Avstrijo in NeaaČijo. Cdsar Fran Josip I. je dejal, da mu je v pesebno zadoščenje, ker more nemškega vladarja f prejeti v svoji ogerski prestolici ter d-.stav:!: „Pozdravljam Vaše Val'čanstvo kot zvestega prijatelja iu zaveznik«, vstrajnega sodelavca pri velikem mirovnem deln, kateremu naj bodo posvečene vedno nfšn najboljše moči; o jednakosti nazorov prepričan, izpraznim kupo na zdravje Vašemu Veličanstvu z vsklikom : N;. Veličanstvo cesar
miBUgir"   — ■■■ '-■        '   ' ■■._!----- - - ■ ■»
Toda Ana vsega tega ni opazila. Smlla je na nizko, liki blazinjaku k veliki bukvi prislonjeno, z. mahom obraščeno skalo Svojo glavico je nagnila k deblu, lice jej je žurelo, prsa pa so ee burno dvigala ... Za hipec je zaprla svoje lepe rranjave oči... kar s i začuti v in ženete sem objemu^ začuti njegove žarne poljube na svojih ustuib, — a ne more se ganiti . . . Dolgo skrivana strast je prikipela do vrhunca ; nekaka omotica se je polasti, čuti !e, da jo poKnblja — on. — Niti spogledati ne more; — li ni ručak vse le sladek sen, blagcdejen žarek, „ki še temnejšo noč stori, ko vgasne ?u — Zdajci začujo i njegov glas:
„Ana, ljubiva se že dolgo, do'go; ljubila sva b3 še predno sva se poznala. — Dve iščoči se duši s'a se našli; UBoda naju je združila v brezmejni, neskončni ljubezni . . . Dušica zlata, sladka meja golobica, me li ljubite tako nepopisno vroče, kaker jaz vas?*
B„Du, Ijcbim"", je dejala jedva slišno. — V njenih očeh pa so zelosketale solze.
H„Vi me resnično ljubite?" * ga je vprašala.
Pcstala je zopet mirna, da je bil inžer.er za hip v zadregi; — i.h, ni^n pogled je bil tako poln ljubazni, — ni mogel dvoofiti, da ga žarno ljubi...
JDa, vioče van ljubim, gospica!"
„„Jo li pa me bedete tudi vedno ljubili?"*
Viliem ca j živi!" — Nato je odgovoril cesar VUjem, da sp.ejema z najglobljo zahvalnostjo cesarjevo prisrčne nazlravico. Spominjal ae je zgodovine Ogrov ter dostavil : Isaena Zrinjaki in Siget napolnjujejo ■"e danta nemškim ailadaničaaa srca z n\vdusenjem. Cnenjal je nadalje milenijsko  slavnost in velike dokaze odanosti O^rov do svojega kralja ter sago* tavljal, da spoštujejo z navdušenjem  Frana Josipa I. po vsej K-ropi, ter da zre sam k nišama cesarja kakor sin k očetovskemu prijatelju  Završil je svojo mpitnico: .Po zaslugi modrosti Vašega Veličanstva o'i    ja naša zveza na korist naših narodov trdno in nerazdružljito.  Ta zveza je obranila E /ropi že dolgo mir ter ga bode t idi  nadalje. Kakor 83 kli cali Mariji Tereziji tako kličejo šj danes erca einov Arpada: .Moriamur pro rege nostro!" — Napitnici sta vzbidile mej Ogri velikansko navdušenje.   Č i-h p hi so izšli z n^pitnicami že pozno na večer, ko js bilo mesto že kr.sno razsvetljeno. Vae se je trgalo za časopise. Zatrjuje se, da sta si podala c h »rja po napitnicah reki, kar je napravilo na prisotne neiz brisljiv vtisk. — Z »ečer je bd v operi Tijefi^re pare. Nemški casar  j■• prišel v ogarski škrlat t to ruieči generalski  unif ormi,  avstrijski cesar pa v nemšS feldmiršalski uniformi. Predbtave so se udeležili tudi nadvojvode Fran F.rdnand, O.cn, J ji' t in Jožef Avgust,  nad/ojvodinje  Klo'i'J*,   M .rija Jožefi in Avgaata, pa poslanika grof K ilenburg, pl. Szo y ny državni tajnik pl. Tu  w, grtf Golucbcvvjki, vsi ministri, predsednika obeh hiš i. dr. visoki dostojaa t.emki    Po  predstavi je nastal mej občinstvom, čakajočim cesarja, velikanski norel. D godilo se je več nesreč in mnogo Ijcdij je bilo tretovanib. Viljem II. se je odp-lj ,1 ob  10 uri  zvečer po jako prisrčnem s'ovesu.
V Grčiji zlasti v A anah vlada sadaj volita rasbor enoflf, kar s'a sprrjeti tuli 2 ia G. t: 'ki v mirovno pcg.dbo. I vh-.Ja i opozic'ja ne vasta s • J.ij kaVo in kaj. Z astl pa je sila ogorčeo, ministarski prelselnik R a 11 i s. Njegov položaj je obupen. Ako predlaga zbornici, naj pogodbo sprejme brez ugovora, bj imela c pozicija najlažje stai šle. Ako pa se p j godbi upre, nastanejo n ve tažkoče, katsnm ne ve u li e izhoda. B žčas Rallis odstopi, ker ne mara nositi tel ke ( d^overn .sti. Grški narod pač nima privih vod.teljev! — Grčki časopis „Ephimeri8a za^-tevs, naj ae aai:ovaa pogodba zavrže tor na svetuje: »Paatimo T» a'.o Tarč ji tol ko Časa kot poroštvo, da dobimo iz lastnih aaočij dovolj denarja za odkup." — Atenska BAity* pa javlja, da se na kraljevo že.jo ses'avi novo uiin'sterstfo, obstoječe iz zastopnikov vseh strank zbornice.
Zj edin j ene države 30 izrcči'e — tako potoča BTdmpsu — po svojem zastopnika v Madrida ul • ti matu m radi Kuve, zahtevajoč, da ee vojna na Kubi do konca oktobra praneba, sicer bodo 7. «1 njena države sime posredovala s svojo slo. litemeljil je poslanik ta ultimatum 8 tem, da vsled vejne na K,bi j«ko trpi amerikanska obrt in kupčija.
„Večno bedam ves in samo tvoj; — ti pa boš vsa moja! Kaj ne, sjcp zlato?* — —
B1Je li mogoče? Vi me hočete večno ljubiti!"" je sanjarili ona.
„Večno, večno, ljubica moja!"
Ana je skočila s svojega etdvža, stekla par korakov naprej tor v jsdncmbr ponavljala: „Večno, verno ves moj!" — Š«i predno ie je inžene: prav zavedel, je že izginila.
Stekla ja n&zaj k ostali d užbi. — Čulnol Skoro veaka bi bila v takem slučaji želala samote, Ana pa je hotela, morala dati daška svojemu va-seljo, svoji nepopisni areči.
..V ne.leljo jutro vstala bom, V Ljubljanco so peljala bom" — je popovala ni glas, stt-.kla k Eni ter jo zavrtiia na okolo.
.Kako ste vsudar dolgočasni", je dejala vriakaje. — »Pojmo! Veselimo sJ* iu inrouovala je znano narodno pvsem:
„Coz tri gore, čez tri dolć . . Tudi inžere; se je pnblžal; — z nekako narvoz oostjo so iskale njegovo oči Ano...
„Da mi le uo izblebeta 1 S taosti m- napravi, ničesar druzega . . . H ,. ba, ubožica, kako je srečna ! Kako ss ji svetijo oči!4 — je g.voril sam s?boj ter hotel stop ti k Ani. ta pa je v istem hipu od-vela avojo prijateljico Eno v gozd.        ,Daije prib ,
Vseslovenski shod.
(Konec dr. ŠuSterSičevega govora.)
Gospola moja, kd)r pozsa moč te birokracij«, ia pozna jo vsak, kdor je na raznih mestih skušal priboriti drobtinico za pravičas potreba aloveuskega naroda, ta ve, da je špekaliranje na moč te biro kracije žahbog preopravičeno in zaradi tega se js tuli v zadajem časa grofu Badeniju reklo: Nam ne zadostuje, ako vlada zakone v državnem zboru pred laga v snaislu našega programa. Z ikon je mrtva črka, dokler se ne iavede v svojem Juhu. (Pritrjevanje.)
Mi smo zato grofa Badenija rekli: Pokaži, da hočeš v našem dabn vladati, s tem da adminiatru ješ v našem duhu. (Odobravanje.)
To lahko vsak dan pokaže, ni treba priprav za to in za to tadi ni potreba parlamenta. Večia, kakor moč parlamenta, ja moč birokracija. Hc i; 'odut, hic salta! Tukaj naj pokaže H »dani svojo železno roko. To je naša glavna zahteva bila. (Odo bravanje )
Toda, goBpoda moja, računati imamo z grofom Badenijem. Ni ša pr.šel čas, ko bi bito mogoče, Bklepno sodbo izreči o tem politika. Badsni, kit politik, je sfinga, zagonetka ki se da težko rešiti. (Klici: To je pa res!) Njegova pota so zamotana in težko jim js slediti. OJkar on vodi vlado v Ar striji, vidimo od njega celo vrsto bistveno nasprotujočih si činov in dejanj in vedno, kadar ss povpra šamo: kaj bo sedaj gtcf Badom storil? ima navadno tisti prav, ki rače: N čsto dingaga, kar mi vsi skupaj mislimo. i'/w. Iuia veseloit ia odobravanje.) To označuje politiko g« f i Badenija.
Gospoda moja, kaj je bilo naravneje, ko ssjs osnovala parlamentarna večina, kakor da bi s* je gref Badeai bil oklenil, ko je videl, da od liberalaib Nemcev ne dobi dovulila zi pravičen vladai čm ! V jezik ivnih naradbah ni nič, kar bi žililo pravice Nemcer, marveč ee s<*mo ravnopravnost priznava <:hono. Toda češki Nemci s tem niso zadovoljni, zahtevajoči za-ss begornonijo. Ia vender, gospola moja, če ima kdo pravico do hegemonije na Č:škem, je to Is češki narol vsled svote večine in svoje zgodovine. Toda Čehi strni ne zahtevajo za se več, cego jelnake pravica, »v.or jih ioiajo Nemci. Vsak pošten Nemec tej zahtevi lahko pritrdi. I a ali jezikovne naredbe žare* pomenjajo popolao ravnopravnost Čehov? Sa vedno so Namci na boljsm (Pritrjevanje.)
Torej,  gospoda  moja,  tukaj  se je ustavljala nemško liberalna stranka pravični stvari.   Gicf Badeai je tedaj videl v tisfeoa hipu, da z nemško li beralno  strank j kot  avetrjski  minister  ne more vladati,   da  s  to stranko  zamore   s csr vladati nemško liberalno,  nikdar pa ne, kakor je njegova dolžnost, avstrijsko!   Oj pa sme in zamere delati le  avstrijsko   politiko!   Žal,   da  iz   tega  ni iz vajal konsekvence.   Parlamentarna večina je organizirana bila, hotela je v akcijo stopiti v izrrštev svojega eminentno avstrijnkega programa, toda Ba denija ni bilo! (Veselost) Iz.gibal se je po širokih ovin i!)   parlamentarne  večine,   temu  naaproti pa letal in hodil po vueh p »t h in kotih za tiornški-zti in italijanskimi cba'rukcijonisti.   (Klici: Ž lostno!)
Ali si je mež re? domišljal, da bo te ljudi dobil za avstrijsko politiko, ali j-.h je hotel voditi za nos, tega ne vem    Ob ije ja pa mogoče. (Ve
6Sl08t )
Tako je potekali zasedanje, ohstrokcije ni bilo konec in grcfa> Bidenijatndi ne. (Ž vahaa veselost.) Vedno se je pričakovalo da grofBideni ali odatopi ali pa se lojaloo okleno večine. Toda to h> ni is-polnilo, marveč je grof H ni Bklepom državnog« zbora izjavil, da h če i"e jedenkrat spravo mej liberalnimi Nemci in C:hi poskusiti.
Dne 2G. avguti so bili sklicani zastopniki non škega in češkega naroda na D.maj, toda liberalni in nacijovjelni N-mci no iz a 'ili, da ne pridejo. Jaz rečem, hvala B)gu! (Pritrjevanje) Oni naj zs se Obtanejo, mi pa za se. To bo najbolje za aas. Sorava mej nemškim liberalizmom in mladočeško stranko — n • vem, ali bi b io to koristno i& naše pravične in nujne težnja. (Odobravanje.)
In sedaj, ko je bila zadnja nit mej njimi ter nem ško-liberalno in nemško nacijonalo stranko pretr g*na, sedaj je grof Bideni storil korak, nekak sra mežijiv koak nasproti parlamentarni večini. Prosil je viteza .1 -.w r -k-ha. načelnika večine, naj skliče parlamentarno komisijo   dem ce   na   Dunaj. Dae 1. septembra se je bila zbral« ta komisja, kakor je vsem čast't m gospod n znano, in tukaj je izmtii grof Budeni skozi usta viteza Javvorskega prav slo vesno in svečano, da    il »j se ja odločil in je pripravljen — ne z večno vi d ti, ampak — opirati se na večino (Smth) kar smo itak Ža prej vedeli. (Ponovljena veselost.)
Mi smo to na zuanje sprejeli in izvolili pod odbor v ta namen,  da  se š»l«i pogaja  z  grof jm Badrinijem,  pod  kakimi pogoji bomo dopustili, da Bs bo na nas opiral. (Znatna vecelost.)
Za vsako opiraujj morata biti dva, j den, ki ss opira, in drngi, ki hrbet za oporo drži. (Sseb.)
Jaz,  gospoda m- je,   tajnoBt* ne morem izdajati, zadostuje nai, kar tukaj kouštatujem. Opeto vano je bil pododbor tri grofa Bideniju,  tod* jaz nisem ču I nobene kouktetne, preci jco obljuba iz ust Badenijevih.
Obžalujem, da moram to konltatovati i a chža lujem. da moram konštatovati, da pogajanja s gro fm Badenijem niso dovedla do defiaitivnega aipaha. Pogajanja se bodo Še nadaljeval v, nt ni še popol-aoma pretrgana, toda danes Vas že poživljam, na bodimo preoptimistični, bodimo na vss pripravljeni, pripravljeni tadi na večletao hud? In najstrožjo opozicijo. (I) ilgo trajno viharno odobravanje i a ploskanje ter klici: „Mi smo pipravljemlm)
Si via pacem, para ballaaa — če hočeš* mir, vojno pripravljaj! Mačai moramo biti, potem as bo i nami paktiralo in le potaaa ne nam bo kaj dalo, ako b mo kaj inilili iz vlade. (Živahno pritrjevanje )
Žalibog, gospoda moja, v Avstriji ie, kakor nss zgodovina oči, že tako. D:agi govorniki Vin bodo n. pr. razmsre na Primorsks^a slik tli, kjer bije slovenski in hrvatski narod hal, obap>tB boj za svoj obstanek zoper laško irredento. sopar etranko, o kateri ss žs vbč ns more reji, da škili čez mftio, ampak ona z ob^ms očesoaa gUda čez mejo, (Živahni klici: Tako jeljia vfada podpira to stranko (Hrupno pr«trje/ane), a zatira Hrvat« ia Slovence, ki so vsikdar zvesti državljani! Ali ni jasno, da bi se utegnili tudi mi iz tega jed-iakrat učiti, da bi prišli do p rep .'i oa raj a, da le a najortrejo — seveda strogo postavno — opozicijo kaj doss žemo?
Postavimo ss v bojno p)zitaro ia — kaj če bi tudi mi jedenkrat zoba pokazali? (Navdušeno odobravanje.)
S cer, opravičeno nado imamo, da na-nt h ti ne bo traba storiti t*h sk-ajnih korakov. Zveste zaveznike imamo. Program desoice, to je naš po gram. Označil ga js v zaduji saji državaega zbira, dne 2 junija t. I., n C-. \ \ k parlamentarna vsčiae, vitez Jivvorski, s sledeči asi markaatnimi stavki:
Priziaajs zgodovinsko polit čiiu pravic in avtonomije kralje it v in d^ža!;
Privična izvršitev ravn"pravao9ti vseh narodov države;
Negovanje prave vero m i in nravnosti (živahno odobravanje), t-r plodovito delo za gospodarski ia h r i j a I u i naprtdak v oh stanov prebivalstva. (Splošno edobravanjr.)
Gospoda, to je valevažfia izjava, ki ee je zgodila po soglasnem sklepu vseh zastopnikom parlamentarne večine.
Dokler ostane parlamentarna večina temu pro gramu zvesta, pa ne samo teorettfino zvesta, ajapak zvesta tudi v dejanji, toliko časa se nam ni treba bati.
Mi smo jednakopravni del parlamentarne večine in mi smo svoje z h eve poiodom zidflph pogajanj v parlamentarni večini jasno iz?»ziii (Olo-bravanje) R<kli smo: Izvršitev teh toček. to ori čakujemo in potrebujemo kakor vsakdanji krah, te i" ke moraš, večina, zatopiti kot aktuvalae to';ki svojeg"1 lastnega progra na, zastopati nasproti vladi in dragim strankam, potem smo mi tudi z/esti večini, ki ima program, katoraga s polaim prepri-i. n um ia navdušenjem podpišemo. Ia jaz imaas popolno nado, da bo spolail« veČina nnša aade
Naj bo vlada ta ali ta, naj postopa tako »li tako, jaz gojim md>, da ostaae večina skapaj ia izvršu;e svoj program kot večiaa ali pa sa bojuj« zanj tadi kot maajšiae. (Olobravaajs )
Dovolite, da hitim k sSzlepa.
Kaj je sedaj slovenskemu ia iBtersko hrvatskemu oar do, kaj je za nas nujno potreba, gospoda moja ?
Prijateljev imamo veliko, to je, hvala Biga, istina, toda, gospoda moja, g'avoa stvar ia veliato važnejši, kakor pnjatelii, to soao sa nas mi sami (Splošno pritrjevanje). I4čimo jamstvo boljše bodočnosti v nas samih s tem, da smo jed ni m složni kot celokupni narod (Borno odobravanje), s tem, da smo zvesti svojamu programa in s tem, gospoda moja, da vsi ia vsakdo, komar je poverilo ljudstvo katerikoli javni mandat, brez o sira na zgoraj, brez ozira na levo i« desno, delujemo v blag r našega ubogega točenega naroda (Barno, dolgotrajno splošno odobravanje).
Pomagajmo si sami in Bog nam bode pomagal !
Nikdar mi še nismo kaj krivičaega zahtevali, vsa naša zahteve so bile pravična ia nihče j h oi mogal ovreči 8 pravičnimi razlogi. (Klici: Tako je I)
Ojtanimo pri teh dobrih, pravičnih tradicijah, pravico z&btsvajmo za nas in nič kakor pravico in dajajmo jo tudi vsakemu drugemu, potem se nam ni boti, ker bode tisti z nami, ki odločaje oho Jo narodov, — naš Bog! (Barno dolgotrajno odobravanje in ploskanje; govornika čestitajo ol vseh stranij.)
Slavnost ob otvoritvi novega gimnazijskega poslopja v Kranji.
Iz Kranja 20. septembra. (Dalje.)
ca je bil vzprsjam na kolodvora ia v mesta prisrčno prijazen, in je navdajalo v cerkvi zbrano občinstvo vzvišeno čutstvo, katero se je zrcalilo ns obraza najpreprostejšega obiskovalca ravno tako, kot na obrazu najvišjega dostojanstvenika, sledil je na   to  najslovesnejši,  najpom^nljivejŠi   del vsega
JBJGF Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 217, dntj 23. septembra 1897.
dneva. Prva, živahna pcdoba slavnostnega sprevoda sa je prizgnbila in caiedila prostor drogi, prikladni važaoati trenutke, v katerem je občina izročila h.d dolgoletnega napora svojega naučni upravi.
V prostornem vestibulu novega poslopja zbrali so se slavnostni gostje in bili po županu Šavo>ku če jedenkrat pozdravljeni. Govornik so zahvali za čast, katero so visoki gostje — posebno gg. dež. predsednik in dež. glavar — izkazali a svojo navz č nostjo mestu, ki je dovršilo z današnjim dnem delo, čegar plodonosne posledice bode uživala vsa Gorenjska, čegar spomin bodo blagoslavljali sa pozni rodovi . . .
Na to podpiše deželni predsednik sklepno listino in je bil vzidan sklepni kamen. Njemu ee pridružijo ostali honor&cijori, župan Šavnik pa v vznesenih besedah opozori na važnost trenutka, vroče zažaljenega od vseh, težko priča kovauegu od bližnje in daljne okolico mesta Kranja in zakl.ča koncem svojega nagovora: „Ti pa, ploščica, se odkrij in pričaj leta in leta o požrtvovalnosti ter navdušenosti kranjske občine za napredek in razvoj mile domovine."
Te besede so veljale spominski ploščici, ki nosi naslednji napis: „Njegovo Veličanstvo presvetli cesar Franc Jožef I. je z najvišo odločbo z dne 21. julija 1894, ko je bil c. kr. naučni mif.iater r-jegova vzvišenost dr. Stanislav Poraj, vitsz Ma-d ey h k i, milostno blagovolil dovoliti, da se po-čenši s šolskim latom 1894/95. otvori c. kr. višja gimnazija v Ki..nji pod županstvom K. Šavnika zgrajena po kranjski stavbinski družbi ter dne 18. septembra 1897. slovesno oddana v porabo visoki c. kr, učni upravi, ko je bil c. kr. naučni minister njegova vzvišenost baron dr. Pavel Gautscb, pl. Frankanthurm in c kr. deželni predsednik ktanjokž baion Viktor Hoin."
V lični gimnazijski kapelici — zgrajeni po napora gg. gimn. ravnatelja 11 oba i a in kateheta dia. Perneta — zbra o se je mej tem obilo cdLčuih gostov. Posebno ugodei iu deber utis je naredil cvetoči krog dam, opravljenih v prelepo nošo, ka tera je dičila njihove prt dni ce na zemljah naših. Sedaj je pristopila če cficrjalna gospoda in se ni mogla načuditi mojsterski roki gimn. prof Š.ritcfu, ki je z malimi sredstvi, a s Um bcljšim okusom znal ntisniti priprosti kapelici pečat slavnostnega proBtora.
Jesensko sclnce je v vsi svoji po'.ui krasoti vsipsio rumeno luč ovc jih žarkov skozi visoka vitka kapelična okna, ko je g. dekan A. Mt-žcarec po dovršeni cerkveni ceremoniji pronl Nijvifijega, naj njegov blagoslov čuva njega, čegar milosti so Ima mesto z-hvaliti za današnji da naj Bog še mnogo let ohrani Nj. Vel:Č«ustvo,
Na to zavlada v kspeli grobna tišina. Župfan Šavnik pa spregovori blizu tako le: „V e.vgustu 1.1. minulo je denet let. odkar je nevete'a vest zasekala Kranju globoko rano, vt.it. da ima njegov deskj obstoječi nižji gimnzzij prertati. Ves trud, vea napor ni mogel odvrniti smrtne keso. nastavljene st>nj, in v letu 1889/90 emo se težkim srcom m o rali posloviti cd zaiuj«ga profesorja, zadnjega učenca, imajoči le malo upanja, da se posledici tega čutnega udarca idpravijo.
Veudar nas upanje ni zapustilo. ZaupcjoČi v jasno pravičnost najvišjega pre-tols, zaupajoči v blag-hotno naklonjen-st: M Stopo v, k: ž njim vre4, odločujejo o taji esedi, v r.vtsti si, da lastopamu dobro stvar, d» bi ne prisili samo zeper p. lud njost naši ga mesta, temveč tadi zoper ožjo oči -njavo našo, ko bi so odvrnili cd svojega cilj nismo poslednjega niti za trenr.tek izpulil ;z,r d očij Io csoda rans jo bila prr.včua in dodelila zmago naši vztrajnosti, zakaj danes, po desetletnem prestanku, pozdravljam popolni gimnazij v novem lepem poslopji, letečem v najkrsanejčem ti tu mesta.
V tem trenutku pa je nuša sveta dolžnost, da se z globoko udanosijo spominjam onib, ki bo videli pravico na naši strani in pripomogli k čutu i ponosnemu, ki navdaje danes rresto Kranj, zreče ni svoje delo V rrin ozru no pa hvaležnega 8ica klanjam pred Nj Valićanatom, čegar dobrota ia piavičua volja nam ja tndl v mračnih ur:-.h os a a mila zvezda folažniCa.* DhIjo te zahvali župan krt-ajskiua poslancem, n* čela jim grofu Hohea vvartu, dež, zboru vojvodine Kiar-jske, Bančni upi »vi, posebno aji nim aaatopnikcm, go>p ba^oen Hfinu, časnim liieščnntm kr^njaaim, kakor tt.Ji konjaki hranilnici v L ubijani, k jo vse podjetje vdedušno podmirila. ,Ti pa, mešranstvo krsuiako, ki si šlo s požrtvovalnostjo do meje sroje meči, Tobi bodejo plodovi, katere bode sejal zavtd, v najlepše zadoat'o!4 Zalsd, da bi se uresničile nadi', katere goji dax>hh v hA d o bodočnosti zavoda, konča župan BVoj govor s trikratnim navdušeno sprejttirvi „Slava 1" ur. Nj Veličanstvo in izroči gospodu dež. predse^n'ku kij nos novega poslopja. Zahvalit«.oč ga za naklonjenost, s katero j« spremljal go*p d baron delo občine, i razi itljo, da bi iz uč-e: t ev, ki bodo leto za leten a;u.' ali zavod, postali značaji'i možje, ki tu.do »jnbiii ia delali aa človeštvo, narod in rodno grudo. (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. septembra. — (Občinski svet)  ime! bo  v petek dne 24. septembra ob  šestih zvečer v telovadnici I.
rreatne dešks petrazrednice v Komenskega ulicah izredno sejo. Dnevni red: 1. Personalnega in prav nega odieka poro'ilo : o iijsvi pravnega kenzalenta mestne občine ljubljanske v zadavi vknjižene ser-vitute pri posestvu kneza Karola Auerspega. II. Savbonega odseka poročila : 1. O odobritvi rs-gulačntga na r;a m o dotičnem razpisu c kr. vlade; 2. o nasvetih enkete, sklicane zaradi rešitve kolo dvorskega, vprašanja; 3. o dop'su županovem glede rešitvs Ivan Muhorčičevega rekurza v seji občiskega sveta dna 7. septembra t. 1.; 4. o odlaji del za napravo Kuhnove ceste; 5. o rogulačnom načrtu za oni del n.esta, ki leži za jnžnim kolodvorom ob obeh straneh Dunajska ceste.
— (Licitaoija lož za slovenske predstave.) Ker so je oddaja lož pod roko tako slabo obnesla, razpisal je deželni odbor licitacijo na jutri dne 24. t. m. Obračamo se še jedenkrat do vseh rodoljubov, naj se otresejo svoje nebrižuosti in naj se licitacije adeleže v < bi lir m Števila. — Do danes vzeli so lože samo gospodje Zupančič, Lozar, Gogola, M a t i n i. k, Vilhar, d r. \ K risper, T o n n i e s, Hren, Fran. Ks. S o u v a n , Ferd. S o a v a n, Hauptnuan, Lenče, Petričič, dr. Hodnik, P lesko, dr. Tavčar in prof. Pleter-6 n i k. — Na razpolaganje je torej v pritličji, v prveua in dragem nadstjopji še 25 lož. Oddale se bodo tudi polovične lože. Mej gorenjimi imeni pogrešamo z obžalovanjem še nekaj narodnih trgovcev, in sploh nekaj mož, ki zavzemajo v javnem živ ljenji odlična mesta. Gospodje pač ne pomislijo, da je engaževana tndi narodna Čast.
— (Vzprejem v občinsko zvezo.) V pred včerajšnji tajni seji občinskega sveta ljubljanskega bila sU gg. 1 i-a u Štrukelj in Ivan Šušteršič vzprejeta v občinsko zvezo deželnega stolnega mesta Ljubljane, pom. uradnika g. Štefanu Prt»vgyiku, ki je podunik cgerske krone, pa sa je vzprejem zagotovil.
— (Volitev v pridobninsko komisijo) Pred-sedništvo  trgovska  in  obrtne zbornice naznanja: Pridibnirski zavezanci II  razreda V6e kranjske de žele volijo neposredno is svoje srede, oziroma iz kroga voiečih obratnih u rad o kov 3 komisijsko ude ira 3 namestnike, in sicer 5   oktobra 1897 v pri dobuineko komisijo. Vslid želje mnogih udeležencev ss vabijo veliloi najoljudoeje k razgovoru glede imenovanja Kandidatov.  Ta razgovor bo v ponedeljek 27. septembra 1897 ob 11. uri dopoludos v telo-vadeci I. mestne dešks ljudske šolo (Komenskega pit j Poljsk«. ul ca.)
— Ureditev Poljanskega trga) Kakor sli Š>mo, se bode P.ljtnnki trg kj.rse je nekdaj Slov šev.* bvSa že odstranila, prihodnjo pomlad primerno uredil in zasadil ter sa bode ta >. ros tor porabil Ba otroško igrišče. Ker ja za ta del »resta otroško igrišče v Tivoli preveč oddaljeno, bode tamošnje prebivalstvo to uatrero gotovo z veseljem pozdravilo
— (Razstava grozdja) Znani rod ljubni vinski trgovec g. J. C. J u v a n č i č v Šiški, posestnik vinogradov na Bizeljskem, priredi jutri, 2 1. t. m. razstavo bizeljskega grozdja z amerikanskih trt v prostorih gostilne „pri Figovcu" na Dunajski cesti. Vstop je prost vsakomur. Prijatelje vinoreje utegne ta razstava zanimati, ker se lahko preverijo, kako grozd|e ae prideluje v nekdaj popolnoma po trtni uši opustošenih bizeljskih vinogradih, odkar so so zopet zasadili z ameriškimi trtami.
— (Iz Kranja) se nam piše : Kontrolni shod deželnih bramboveev bode tu v Kranju dne 18. oktobra t. I. Ravno isti dan je tu veliki letni semenj. Tak dan nima časi ne obrtnik, ne kmet, ne ktlo drugi celo dopolnilne ua dvorišču c. kr. okrajnega glavarstva stati in čakati, kdaj da bode „hier* zavpil. Bi li merodajni krogi tega ne mogli prenarediti in uvaževati, da imajo trgovci in obrtniki na Bemanji dan največ zaalužka in da le tedaj zamorejo davke plačevati, ako kaj zaslužijo?
— (Klub dolenjskih bioiklistov v Novem mestu) priredi due 26. septembra 181)7 dirko za svoja člane 8 pričet kom pri km 108 blizu Krške vasi in s ciljem pri km 88 v Št. Jerneju. Vspored je: Odhod dirkačev, člauov in gostov dne 26. septembra 1897 točno oh 7. uri zjutraj iz gostilne g. Ilosmana v Novem mestu do Krške vasi ev. Brežic. (Narodni dom — Klembas.) II. Prič-etek dirke točno ob 3 uri popoliidno. Start km 108 pri Krški vasi, cilj km 88 v St Jerneju. 111. Zbiranje vseh kolesarjev ob 5. uri popoldne v gostilni g. Tavčarja v Št. Jerneju. Priznanje in razdelitev dobitkov in daril. Prosta zabava. Vsak dirkač plača vlogo 8 krone najkasneje pred pričetkom dirke in dobi od kluba svojo številko. Če se dirka ne bi mogla vršiti, se vloge vrnejo. Prvi, drugi in tretji na cilj dospe vsi dirkač dobi primeren dobitek; vsaki, ki prevozi progo v najmanj 45 minutah, pa častno darilo. Dobitki imajo vrednost 40, 30 in 20 kron. Na cilju bo svirala novomeška godba. Dirka vršila se bo le ob lepem vremenu.   Gostje dobro
došli. — Prosi se, da dirkači naznanijo vdeležitev do sobote večera, dne (25. septembra 1897 zaradi ureditve kluboveinu odboru.
— (Požari) Dne 17. t. m je pogorelo gospodarsko poslopje Mibaela Oatrmana v Kraljah v črnomaljskem okraju. Skoda znaša 750 gld. Užgala je neka Ana Kure, proti katari se j* že začelo sodno postopanje. — Dne 18. t. m. je gorelo v Schalkendorfn pri Kočevja. Ogenj je naredil le malo škode.
— (Pozor, slovenski trg vci') Piše sa nam: Po slovenskih in hrvatskih pokrajinah je potoval in še potuie Jakob Martelanc po domače Kaldo, rojen v B«rkovljab pri Trsta, sin barkovljanskega odpadnika Mihe Martehncn, kot agent tvrdke Jobann ILonrtch PobIy v Trstu. Proti tvrdki Joti Heinr. PohIy nimamo nič, le proti njenemu agentu Jakobu MarMaucu, kateri na svojem domu v Barkovljah na slovenskih t!eh izziva in sramoti Slovence na vsa možne načine in eplch strastno agitujs proti Slo vencom. Prosimo vse trgovce po slovenskih in br vatsk.h pokrajinah, naj tema, šele 22 let staremu laškemu agitatorja pokažejo vrata! Sram bodi vsa-cega, kdor podpira izdajalca in renegata. Oče tega agenta vpisal ja letos svojo hčer na italijanski oddelek učiteljišča v Gorici, da bode pomagala kot izdajnika tržaški irredenti potujčiti okoličanske Slo vence. — Slovanskim in hrvatskim trgovcem pa naznanjamo, da imamo Slovenci v Trstu slovanske tvrdke, kakor Truden, Machne in druge, pri katerih lahko dobe, česnr žele !
— (Celjska državnozborska volitev) Čedalje jasnejše se kaže, da je bil v celjski skupini mest in trgov nsmškonacijonalui dr. Pommer izvoljen samo s pomočjo uradništva in s pomočjo uradnega, popravljanja volilnega imenika. Nedavno tega smo obširno poročali o razsodbi drž. sodišča glede tacega uradnega popravljanja. Slovanski vo-Iilci bo podali še drugo pritožbo na državno sodišče. Tudi to drago pritožbo je zastopal dr. Dečko. Pritožba se je nanašala na to, da je okr. glavarstvo pustilo v mestni skupini voliti davkoplačevalce is teritorija, kateri je bi šele pred kratkim ločen cd občine Sv. Krištof in priklopljea Laškemu, dočim je glede volilcev pri Smarij«, izločenih iz občin Koujice in Šmarije, postopalo nasprotno. Državno sodiš oe je spomalo, da volilci iz bivšega dela občine Sv. Krištof nimajo v mestni skupini volilne pravice. Ako hoče drž. zbor postopati pošteno in pravično, mora razveljaviti izvolitev dra. Pomraerja, saj ni nobenega dvoma, da je bil mož nepravilno izvoljen.
— (Volitve za pridobninike komisije za teljsko okrajno glavarstvo) se bodo vršile v Celju in sicer za III. pridoboinski razred dne 27. t. m. in za IV. pridobninski razred dne 28. t. m Volilni možje 111. razreda volijo 3 člane in 3 namestnike, volilni možje 4 razreda pa 4 člane ip 4 namestnike. Vsak volilni mož mora ali osebno priti na volišče, ali pa volilni listek (glasovnico) po pošti poslati volilnemu komisarju za volitev v pridob-umsko komisijo III., oziroma IV. razreda. Veljavni so samo volilni listki, katere so volilni možje dobili od oblastva. Vsak volilen mož mora glasovnico lastnoročno podpisati in ž njo oddati tudi volilno izk izmeti (legitimacijo). Kdor pošlje glasovnico po pošti, mora jo odposlati pravočasno, da jo volilni komisar dobi prej, kot je volitev končana. Za pridob-nni-ko komisijo lil razreda se priporočajo za člane gg.: Ferdinand Gologranc, zidarski mojster v Ga-berju pri Celju, Ferdinand Roš, župan v Trbovljah, Anton Svetina, c. kr, notar v Gornjem gradu in za namestnike gg.: Matija Kavčič, trgovec v Št, Juriju ob južni železnici, Ivan Meke v laškem okraju in Karol Schvventner, trgovec na Vranskem. Za pridobninsko komisijo IV. razreda pa se priporočajo gg.: Hngon vitez Berk, graščak v Blagovni, Dr. Anton Žižek, zdravnik v Vojniku, Anton Gri-čar, poštar v Mozirju in Franc Adrinek, krčmar v Šmarju; za namestnike pa gg.: Josip Sirca, župan v Žalcu, Franc Peklar v Dolu, Vinko Brižnik v Braslovčah in Franc Speude v Gornjem gradu.
— (Osebne vesti) O trajni šolski nadzornik g. Jos. Kožuh v K pra se je odpovedal službi nadzornika Mento nje^a je imenovan gesp. Fran F i n š g a r v Kopru. — Realčni profesor v Trstu g. Viljem U £ b a s je stopil v pokoj. — Go«p. dr. Pavel V a r d a v Gradci jo namesto premeščenega dr. B o n č k o imeroovan c kr. okrajuim zdravnikom v L  i    ■ m
— (Sterk in Flapp.) Laški listi so poročali, da je mej tržaškim škofom Šterkom in poreškim škofom Flappom nastal konflikt, ker je škof Sterk v svoji škotiji nastavil kaplana Vrbko, katerega je bil Flapp suspendiral a divinis. Z ozirom na to poročlo laških listov, ki so prešla tudi v druge časopise, je tržaški ordinarijat v uradnem „Osaer-vatoru* obelodanil izjavo, v kateri pravi, da je škof Šterk nastavil kaplana Vrbko sporazumno s škofom Flappom iu da so vse govorice o konfliktu mej rečenima škofoma popolnoma neosnovane.
* (Nesreča v reškem pristana.) Potop ptr nilra „lk\K je obnrlii občno senzacijo. ,Ika" je star par htod, laitaB < g Wkq hrvareki parcb^odni družbi. Vozi je mej Ruko, Oyat:jr>, Crksenico in Kraljevico. Pred-.čerajSnji 1 zvečer je prišel iz Crkvenice v Reko. Ko je zavil oHoli mola, aadc-l js -anj anglešk', iz pristana odraja joči p«robrod BThyr>v' s tako silo, da je „IkoB preklal č z nrndo. nlka* sa je dva mi-i uti potcni potopila. D.isi so ljudje z vsh stranij i hiteli na p-mt S, jo bilo razmeroma m>lo ljudij reš^ nih. Doslej se> š-i ne ve natančno, k..l.ko ljudij se je poto ilo. I) m sodi na podlag« svojih izpo-v <lb &rr»o nitan ,Ike«, da se je potopilo kanili 20 oseb, tritđtiigi. d* blizu 70 oseb Potniki so bih večinoma domači<i. Govoricn, da se je po-t |> i t'.d. g n»>r*l Nenaečia, fie ni potrjena. „Tbyria" je odplula v Hon» t!r>.
* (Varujte lastovke!) Vsako leto pribrja icanj lastovk v A,str'jo V krajih, kjer ro bile prej na vsaki hiši te prijazna ptičke, jih io bilo letos j* dva par ducatov. Zlasti malo lastovk je bilo na Štajerskem, Sp. Avstrijskem, M »rajskem in v Ga liotji. Požrešni Italijani pa neumno mode pomnik največ prijaznih lastovk, ki s > dognaro tudi jako koristne. Učitelji, zabicite ficlarjr-m, naj varujejo lastovica gnezda!
* (Zakaj ne pride več?) Nemški cesar se ie zaprisegel, da ne pc>|de mkd.tr več v boroliubko Lessiagovo gledrliflče. Ia zakaj? V teki veseloigri je slišal cesar tale d"-alcg: nIa kaj je on?* — „„IVservni častnik."" — ,In kaj še?* — nBPrav nič druzega."" — Vojaški ojsar Viljem II. je bd v svoji vojaški doSi vs'ed teh bes d t*ko razžaljen, da je L n^ngovo glrdnlišče prokle).
* (Vlak v ognji)  Bcsovlak, ki ce vozi mej Parizom in Brusljem, so jo te dni m* j potom uael. Popotniki so pos^akali iz vozov ti se precej po to'kii.   Voz  s  prt'j.'go iu pcšiiiatvamr, ki so bile vredue nad 2 milijona, pa je zgorel popolnoma.
Darila:
Družbi sv Cirila in Metoda v Ljubljani
so od 8. do 21. septtmra poalali: Gg, vojaai domo-brane;, prenočujoči ob vajah v mengiški šoli 1 gld. 50 kr. Podružnica Gorenjska doh/ia 44 gli. 75 kr., v katerem znesku je letni<ia, nabtrek pri občnem zbora, dar g. J Naga "0 kr. in iz nabiralnika v kranjskogorskem zupnišča 2 gld. 25 kr. G. Luka Koemelj v 2"feznikih 8 gld., m brane v veseli družbi v ajffgovl gobtiiiti iu pri zborovanju kon*. društva. S.avno društvo BZvon* v Trbovljah 17 gld. in s ci r 3 gli od dot.odka veei.lr.ein 13 gld. so nabral« gdč. Kiist>na L) v-- k Josipira Vaslo, Mir slava in Ela M d Gdč. Marica Novak 3 gld. 20 kr., katers je nabrala v tesali diužb' pri g. Novaka v Trojanah.
G. Fr. Šj*nec 3 gld. 81 kr., nabrane na v* eiiei pri Sv. Ant au v Slov. Goricah. G. Josipina Kraigher, blagajničarica pest finske podružnice 46 gld., kot č iti doh .d.:k i;ub1janskegi taucburačkega kon-certa v prid poftojioaka zauste podružnic«. G A. R.sina ; Ornoža  58 gli. 56 kr.,  kot udiino in
bi doh idek < Javnost , k tero ie napravila ormoška inoski podružnica sv. Cirila in Metoda ob svoji des-tletn ci. Po g; p j Josipisi TolJazai v Logatcu 10U g:d. ,o irovita!jO:Ua k .r. čiati dohod k zaduje vesvl ce logaš*** ženske poJružu c*. Orm )ika ženska polružicn 11 g!d. 30 k<-, in sicer 4 g i. letnice iu 7 gld. 30 kr., katero je nabrala g Rez; Miki na gostji pri S Ivankovcu. ŽuŽMmb<-r.ika podin žoica po č. g. H   Povšslu 8 g'd. 10 kr.   Po č. g.
H. Moreta, ž. uprav, v L-.škara potoka 20 g;d,, nabrane dce 5. septembra pri buketu v g'etilni g. J. Grego ič» ob priliki Ijudsk-g* shodi. G. P. Kimovec f Komandi 2 y.\I 50 k.-., katera je ni bi.ili ob elovean najmlajšega krokarja g Aua pri g. Mejaču v Kome di. P/ g A. Ogorelcu, ns«d-učitfaiju pri Sv. Barbari v H*lo ah aueiet 2 g d. 11 kr., nab^n v ves1!« družbi. Po g. Jos. Korofcu nad 8 ja ia blsgajuiku d.-nžbs sv C rila in M* ■ t ida ia Kropo. Kamuo gorico in Dobravo v Krepi 140 gld. 20 kr. s ptipomnjo: ,Kropi pravijo ša Ijivo , *ah Lub'j-*na*. Inaroo na vender „'avžente" — eeveii žel zne, in vsled tjga p ložimo domu n oltar 100 gld. pekn viteljaine (že tr^jč) 10 g'. ust-Tovn.ne (ie desetič). 30 gld. Itn o^ in 20 kr. podpornice. Bog v.m daj li bogatih srajev prim-> rouiu toliko podpore, kot iz revne Kropa in Kaosne gorice, in izginil bode droibin pn<*>ank:jajltf Blagajništvo družbo s v. Cirila i o Metoda
v Ljubljani.
Dunaj 23. septembra. Današnja otvoritvena seja je bila silno viharna. Starosta Zurkan je otvonl sejo, pozdravil poslance in priporočajoč jim delo, je pozval, zaklicati cesarju trikrat „IIochu, kateremu pozivu se ob-Strukcijonisti niso odzvali. Sehonererjanci so vpili „Iloch Badem", „Iloch ustanovitelj namške jedinosti", „Iloch nemški narod" 1 Tudi nemški liberalci niso zaLlicali cesarju slava, ampak bo trikrat zavpili „Iloch nemški narod"! Per-gelt je grajal, da se zasedanje ni otvorilo s prcstolnim nagovorom, Gregorig pa je in-terpeliral, jeli res v zbornici IG policajev,
oblečenih v livreje zborničnih slug. Ta interpelacija je provzročila burne prizore, a še bur nejši so se primerili pri volitvi predsednika, pri kateri priliki so obstrukcijonisti Eben-hoeha, Palffyja, Herolda, Treuin-felsa, Zehetmayerja in Kramafa na najpodlejši način psovali in grdili. Predsednikom je bil izvoljen dr. Kathrein.
Dunaj 23. septembra. Ko je Kathrein prevzel predsedstvo, insuitirala ga je petorica SchOnererjancev na najsurovejši način, dočim ga je desnica pozdravila z burnim ploskanjem. Kathrein je v svojem govoru zavrnil psovke obstrukcijonistov, povdarjajoč, da vrši samo svojo dolžnost kot pošten Nemec. — Odgovoril je tudi na Gregorigovo interpelacijo in rekel, da je pomnožil število slug, da pa mej njimi ni redarjev.
Dunaj 23. septembra. Posredovanjem italijanskega poslanca Basevija je Badeni poskusil doseči p orazu ml j enj e z jed ni m delom levice. Ta poskus, kateri je mej desnico obudil veliko ogorčenje, je popolnoma ponesrečil. Zatrjuje se, da bo večina iz tega izvajala konsekvence in urgirala pojas-nitev razmerja mej vlad   in večino.
Dunaj 23. septembra. „Slovanska zveza" je izjavila, da Slovenci in Hrvati per-horescirajo vsako skupno postopanje z Italijani, sicer pa da so pripravljeni ostati v večini,  eventuvalno tudi proti Badeniju.
Dunaj 23. septembra. Ob V« 3. uri po poludne je bila končana volitev prvega podpredsednika. Izvoljen je bil Abr aha mow icz. Drugim podpredsednikom je določen dr. Krama f, čigar izvolitev je zagotovljena.
Opava 23. septembra. Vlada je razveljavila sklep obč. sveta glede podržavljenja tukajšnje češke gimnazije.
Atene 23. septembra. Mirovna pogodba je po vsi Grški obudila silno nevoljo. Delyannis dela na to, da jo parlament odkloni. Vsi listi povdarjajo, da je pogodba kruta. Včeraj je bil velik ljudski shod pod milim nebom, kateri se je izrekel proti vzprejetju pogodbe. Udeležniki so izvod te pogodbe na javnem trgu sežgali.
— Trgovska in obrtniška zbornioa v Ljub ljani   (Dalje) Dopoludanski čas je za trgovanje najvažnejši in prejemniki  pisem na Danaji ne mo rsjo vb1* d tako kasnega prejema pisem točao ostreči željam zunanjih naročnikov. To nepriličnost kasnega dostavljanja pisem oziroma pomanjkljivega poštnega prometa z dunajskim glavnim mestom občuti vsa južno želeanidka proga od Trsta do Maribora, poŠte dolenjskih železnic, državne železnice od Ljabljane do Trbiža in hrvatske proge južne železnice. Nekoliko bi so izboljšalo, č« bi častita zbornica morda vzajemno s seatrsko zbornico na Dunaji opozorila kr. poštno in brzojavno ravnateljstvu na Dunaji, da bi se dostavljala ob  desetih ajutraj na Dana j doSla pisma kolikor mogorjs zgodaj adresatom; po. polnoma bi se pa moglo odpomoči, ako bi c. kr. priv. južno želeanična družba hotela vozni red tako preaeeniti, da bi nočni brzovlak štev. 1 doepsl na Dunaj najkasneje ob osmih zjutraj. Južna želeinica bi to dosegla, če bi preložila vlakov odhod ii Trsta na pol sedmih zvečer in bi omejila predolgo čakanje brzovlaka na mnogih postajah, ali pa bi bilo mogoče pri velikem osebnem prometu južne žaleanica in z oiirom na dejstvo, da je brzovlak St. 1 vedno prenapolnjen, zbog tega ss ali razdeli na dva dela ali pa mora imeti dvoje lokomotiv, braz prevelikih žrtev napraviti dva nočna brzovlaka, katerih jeden bi došel najkasneje ob csmih zjutraj na Dunaj, lahko bi as pa tudi spojil potratni vlak Trst Ostende, ki je brez vsake vrednosti za trgovski promet, s dnevnim brzovlakom. Poročevalec je prepričan, da južna železnica labko ugodi tej opravičeni želji in pri po roča svoja predloge. Zbornični svetnik Iv. Bsum-gartner podpira predlog, da bi se temu nido-btitku odpomogl', če bi brzovlak odhajal ob času, ob katerem odhaja sedaj poštni vlak in ta n»j bi šel pozneje. Ko so Sa gospodje zbornični svetniki Andrej  Gassner,   Josip  Lenarčič, Karol Pollak priporočali predlog in je Ivan Baumgartner še opomnil, da je direktni voz Dunaj-Trst pri brzo-vlakih prav aa prav le nabiralni voz za osebe, ker jo na razpolago osebam na vseh postajah, ako se tudi le nekoliko postaj daleč vozijo; po nekaterih rasja a; hh zborničnega tajnika in predlagatelja se vsprejmeta oba predloga. (Dalje prih.)
Poslano.*)
Oni gospod biciklist iz Ljnbljane, kateri je bil v Vipavi, se s tem pozivlje, da poravim svoj dolg, kojega je napravil pri meni, a stroški vred, sicer naznanim njegovo ime po časopisih.
V Vipavi, dn6 22. septembra 1897.
(1447)
Narodno-gospodarske stvari.
Poziv!
Nj. prevzvišenost c. kr. trgovinski minister naglasa v svojem pozivu k udeležbi na mejnarodni razstavi umetnin in proizvodov prirodninskih plodin, obrtnostij in industrij, katera bo 1900 1. v Parizu, da si je Francoska postavila nalogo v svoji stolici zbrati v živi sliki vse kulturne pridobitve sedanjega časa, potekajoči dobi postaviti spomenik ter bliža jočemu se novemu veku položiti temelj. Avstrijska vlada se ni odtegnila uvaže vanju, da je udeležba na tej razstavi reprezentativna dolžnost, zajedno pa tudi važna narodno-gospodarska korist, ker daje priliko, da se okrepe obstoječe, tudi osnujejo nove prometne zveze. Zato se je na podstavi Najvišjega odločila sprejelo povabilo francoske republike za uradno udeležbo. Da sa pa more dostojno veljavi, ki jo sme Avstrija zahtevati za se kot gospodarska in umetnostna velesila, pokazati v Parizu, napeti je treba vse moči.
Nj. prevzvišenost poživlja tedaj v svojem oklicu vse, ki ao s svojim dt-lovanjen v to poklicani, da v ta namen svoje najboljša moči posvete, da aku šajo doseči najvišjo stopinjo možne popolnosti. Ta poziv se obrača do vsacega: do izkušenih in zmožnih nastavnikov, katerim razsežnost njih obratov dopušča in veleva večje stroške, kakor tudi do gospodarsko šibkejših, toda po svoji možnosti za v s p e h e usposobljenih producetov.
Da se tudi na Kranjskem osobito onim, kateri se zanimajo za častno udeležbo na omenjeni svetovni razstavi, razjasni, kako doseči smoter, katerega povdarja predsednik c. kr. osrednje komisije, Nj. prevzvišenost gospod trgovinski minister v svojem oklicu, obdržaval bo c. kr. generalni komisar za svetovno razstavo v Parizu 19 00 gospod, c. kr. dvorni svetnik dr. W. F. Fxner due 2 7. septembra 1897 ob pol sedmih zvečer v telovadnici I mestne dešito ljudske šole v Ljubljani (Komen-skega — prej Poljska ulica) predavanje „0 udeležbi A vs tr i je na p a r i šk i s ve to vn i razstavi 1 9 00", h kateremu uljudno vabita vse, ki se za to zanimajo:
c. kr. deželni predsednik
Viktor baron Hein s. r.
Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko v Ljubljani:
zbornični predsednik
Ferdan s. r.
Emeet Peg-an.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
I mrli so r IJiibljanl:
Dn<5 21. septembra: Andrej Dolinar, želeeniSki sprevodnik v p., 74 let, je bil mrtev najden v tivolskem gozdu, umrl za mrtvndom.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
September	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	temperatura v c	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v urab
22. 23 ■	9, zvečer 7. zjutraj 2. popol.	735-5 7364 736 1	11 4 81 17-4	si, jzah. el. svzh. sr. jug	jasno megla del. jasno	00
Srednja normalom.
včerajšnja temperatura 13 0°,  ea 0*9° pod
ID-o.n.a.Jslca, "borza,
dne 23. septembra 1897.
Skupni državni dolg v notah..... 102 gld. — kr.
Skupni državni dolg v srebru    .... 102 , — „
Avstrijska zlata renta....... 124 „ 10 ,
Avhtrijbka kronska renta 4%..... 101 „ 65 „
Ogerska zlata renta 4%....... 121 „ 70 „
OgerBka kronska rentu X /,..... 99 B 30 „
Avstro-ogersko bančne dolnlco    .... 942 „ — „
Kreditne delnice......... 358 „ 15 „
London viuta........... 119 „ 75 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 „ 70 „
20 mark............ 11 , 73 ,
20 frankov........... 9 „ 52 „
Italijanski bankovci........ 45 „ 15 „
C. kr. cekini........... 5 „ 66 „
Dnč 22. septembra 1897.
4<>/0 državno srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 159 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.    . 189 t 50 „
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   . 129 „ — „
Zemlj. obč. avstr. 4,/i0/0 zlsti zast. listi    . 98 „ 70 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 198 „ — „
Ljubljansko srečke......... 22 „ 50 „
Rudolfove Brefiko po 10 gld...... 26 , — ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 165 „   — „
Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v.  .   .   . 437 ,   — .
Papirnati rubelj.......... 1 „ 271/* »
Izvrstno 1» prostorno
odda se takoj v najem. — Več se izve pri
v
Francu Zidanu   (1448—i) posestniku v Vodmatu (Ljubljana) št. 6.
Trgovski pomočnik
aa. trgovino z mešanim blagom, dober mannfaktm-ist, nem-sktga in slovenskega jezika v besedi in pisma vete, ne pod 94 let star, ee vmprejme t trgovini na deželi po«! nK,.«lulml pogoji. — Ponudbe naj se pofiiljajo gospoda a- KaliŠ-ss naineitovH lueuia isvodn v ijn bi j nu i.
(14i0-3)
4 stanovanja
se o«l«Ia|o m 1. novembrom t. 1. nu I*©« i|aiiNki cesti št. 72.
NatsnČneje se izve pri Eliji I*redovi<*-u, na Poljanskem trgu št. 5 (12^8—io)
Hotel-Pension „Obelisk"
S km od Trsta, 15 minut od železniške postaje na Opčini oddaljen. Visočhta nail morjem ;i4(i metrov.
Hotel prve vrste.
50, od teh 40 najmodernejše na novo urejenih in 10 s ali brez oprave v najem se oddajajoči h sob.
Jedilne, bralne, igralne in koncertne sobe krasni Tazgled na Trst in jadransko morje; ugodno letovišče za tajce.
Najlepše in Trstn najbližje poletno bivališče, hladen mak; 80/00 kvadratnih metrov velik park; senčnat vrt; terase; veranda; Švicarska lir i; kegljišče in druge zabavne igre.
Kadne in fikropiljne (Wannen n. Douche) kopclji. PoŠta; brzojav ; telefon (zveta s Trstom in Općino). Izvrstna kuhinja; dobro tu- in inozemsko vino, plznsko pivo. Priložnost za vožnjo v liiSi.
Natančna postrežba; zmerna cena; za druStva posebno ceneje uredbe.
Za zimske goste posebne cene.
Posestnik: "Vodja:
Anton Schein.
Josip Goljevšček
v Gorlol.
(1413—4)
Josip Goljevšček
Franc Jožefoma cesta Gorica Corso Francesoo Giuseppe
odlikovana
zaloga lesa; lastne žage in tovarna parket
IsuLpta-'e in. prodaja:
Obtcsani les, glavo-plavo, živ rob, tudezeljske dlje; jsmrekeve in mecesnove lesove iz Koroške; Sag.uie in rezane ■fournire; orehove, jnvorje\c, črešnjeve, hruskove, bukove, jesenove, lipove, brestove, gabrov«* lesove; lesove za 1 adi je, mostove, železnice, vozove, samokoln ce, rosilnice; potem Kočnike za lopate, sekiro in kladva in za vsako stavbo potrebni les.
Les za kurjavo (drva), leseno ogljo lastnega pridelka, premog in koeks.
Odlikovana trvdka za bukove in hrastove frizne diljce (Friesbretleln) za podove (Boden) in drugih različno-vrstnih parket.
Vs.nko naročilo so takoj izvrši. Kupuje vedno hrastov les (dob, Sticleichc) za parkete. (1113—4)
£~ Stavišče
(stavbeni prostor)
eventualno kakšna iiiaii)4h lilAa ■ vrtom se želi kupiti. Pismene ponudbe z natančno ceno sprejema pod naslovom „Staviiče 1000" upravnifttvu tega lista. (1426—3)
I^ri poro«'ii se postavno zavarovana, v dobroti in ceni nedosežna
Trisedemska voščilna barva za tla
od dr. V. Kirchner-ja v Puntigamu
BjaT* 1 liter 4.5 kr. "»M
katero ima v zalogi
Fr. Stupica, Marije Terezija cesta
V XjJlJLTolJeLXli. (1276—5)
jlCH DllTT]
Za varstvo občinstva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti imam odslej to oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pristen
BALZAM
(Tinctura balsamica) iz angrlja   varuha  lektiru« in tovarne farmarevličtiih izdflkov
A. Thierrjr v Pregradi
pri Rogatcu-Slatini.
P«  zdravstvenem  ohla*tvu pre-
Hkušeno i:i ocenjeno. Najstarejše, najtrdnejše in najcenejše t j ml - K i p dimnico zdravilo, tolažeče prime in pij urne huli, kr. v želodca itd. za notranjo in vnanjn vporabo. V znak pristnosti je vsaka stekleničica zaprta s srebrnim tobolcem, v katerem je vtisnjena moja firma: .. \<l..!l I 11 i «■ i r> . lekHriiM prt »ni;. Ijn varuhu". Vsak balzam, ki nitua gori stoječe %«>leno tlNknu«* uintvene znamke, naj s*' zavrne k -t tim manj vredno čini cenrjše po na rojenje. naj »e
I- v i   \ i «! »10   iti   /tltiio   vtftrHtreiio fiimiiku
sgoraj stoječo! Ponarejale! in posnemovalfll mojega jedino pristnega balzama, kakor tadi prodajalci breivredabstnlfi ponarejenih, oačinstVO llepečih družili bakamsk'h znamk, se bodo na podlagi zakona za varstvo znamk strogo sodno preganjali in kaznovali Kjer ni nobene zaloge mojega halz-inia, iim| ne imr.Mu iiHravuo**! In ailr^Nii j«- j Aogeljn \i,iulnk lekarna ( s«- litif r*n •.. i - v : <>i W<-) A. 'i li i. riv |» v Pregradi |»ri K ■< a>\ii u-S ln-liiii. Cena franko za vs^ko poštno postajo nu Avstro-O^erskern je za 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K 60 vin Manj nego malih ali 0 dvojnih steklenic se ne pošilja. Razpošilja se samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska.     (837—16)
ffSf~ naj se vetlno iiiilimlto nn K»ru)u
■eleno turNtieno zuttuiko« katero mora lun-1 i v /.nitk  prMiuisii  vitaka mteklenicra.
Adoif Tlderrj', lekarnar
v Pregradi pri Rogatcu-Slatini.
l3SS)£3i
Trgovski pomočnik
izurjen v špecerijski in delikatesni trgovini, zmožen slovenskega, nemškega in tudi nekoliko laškega jezika, ieli ▼■topiti v službo.
Naslov pove in ponudbe vzprejema npravnifitvo „Slovenskega Naroda". (14.13—3)
Ces. kr. avstrijske
državne železnice
Izvod iz voznega reda
v«l]aTrn«r»        1« J^aja-lja. 1897,
Odhod Ia l.|nhl|nn« (ju*, kol.).
Proga čem Trbli. (962-217)
Ob It. ari B min. po n.n-i oinbnl Tlak t Trbli, Beljkk, OsIotm, rr»n.nimfo.t«, 1.|ii».n.i, Ae« flelath«! t Ani*««, Iaohl, ftmundsn, Holno*Ta4, I.mid < laatetn, Z»ll ob Je*«>ru, Itiomoit, Hr«(rana, Ourlh, (lenem, l'.iru, a«« Klein-Reitlina; » H»«j r, Lino, n« DunnJ vi« Ametetten. — Ob T. url ft min. ajutraj oaobnl rUk ▼ Trhla, Pontahel, Beljak, Celoveo, Fmnsen*. faste, I.)•,»,,,.., Dunaj ; dou Relathal ▼ 8oln<xrra<l, 6«e Klniii-R«lrtlng » S!..y.>r, I.ino, BudojBvfce, PUen), MarOine »ari, Ileb, Kranaov« Tarl, Karlove vari, Prago, I.lpako. — Ob 11. tiri 60 min. dopolnilne oaobnl vlajk ▼ Trbli, Pontab«!, It.-juk, Oe'oreo, IJnhno, SeUthal, Dunaj — Ob i irl t min. popolndne oaobnl vlak ▼ TrbU, Beljak, Oaloveo, Kranaenafaata, I .J-.»>»■•»   iom Helathal v j-fi. I,«n.l-(t.i.t.Mn, Zeli oh |oaern, Inoraort,
Rregeno, Onrib, <>......Pari« ; 6ea Kloin Relulng t <•>.•. r. Uua, Bndaja-
▼Io«, PlaenJ, Marijine Tare,  lleb, Kranoov« »ar«, Karlov« »are, "rairo,
Liipako, Dunaj »Ia Ain.tnltnn__Ob r>. uri 30 min. popoldne osobni »lak
t I^aoe-Blod, (le ob nedeljah ln pracniklli ) — Ub 7. uri 46 min. avo&M oaobni Tlak t Ij«aoe-Bled.
Pro^a v Novo mesto ln v Kočevje;
Ob 6. url 76 min. ajutrsj motani Tlak. — Ob lt. url 66 min. pO-potndn« m«iani Tlak. — Ob fl. url 80 min. aveoer meaanl Tlak.
Prihod v I,|ahl|ano   juž. kol.). Progrs is Trbli*.
Ob A oii 69 min. ajutra) oaobni Tlak ■ Dunaja vift Amatettea, Hoin.'i»!«dii. Tilnoa, si.-, - ,. Omundona, laohla, Auaaeoa, Pariza, •• •-v«, Ourlha , ltreircnca, Inomoata , Zella ob Je»eru , Lijnbna , OeloToa , Beljaka, Kranionrfuato. — Ob 7. url 66 min. ajutraj oaobnl Tlak i« Loaee, Bleda. — Ob 11. ari 20 min. dopoludLe oaobnl vlaka Dunaja Ti« Amstettan, Karlovih vrtov, Heba, Marijinih t« it T, Plsnja, Budejevio, Bolnograda, I.»nna, Sta^ra, Pariaa, Oouoto, Ouriha, Brejenoa, Inomoata, Zella ob Joaarn, l^ind-Oaairma, ljubna, OeloToa, Muoa, PontabU — Ob 4. uri 67 min. popoludno oaobnl Tlak ■ Dunaja, Ljubi a, Belithala, Baljaka, OeloToa, VraiiBonafoate, Pontalda. — Ob 9. uri fl mi- . »v« m oeobul vlak ■ Dunaja t!» Amatottan ln Ljubno, Ia Ldpakcga, Prag«, Franoovlh TaroT KarloTib TmroT, Hcb«, Martinih Tftrov, Planja, Budejevio, Idnca, Sto>-r», HolimKrada, Beljaka, OeloToa, Pontabla —Ob 10. url 96 minut svečor oaobni Tlak te Lieace-lllcda (le ob nedeljah in praauikih )
Proga ls Novega mesta ln ls Kočevja.
Ob 8. uri 1« min. ajutraj moaani Tlak. — Ob a. url 89 min. po> polndne meaanl Tlak. — Ob 8. nrl 86 min. ivo.tr meaanl Tlak
.1»dhod !■ lijabljane (drž. kol.) v Kainuik.
Ob 7. nn iS min. ajutraj, ob S. nrl 6 min. popoludua, ob fl. uri SO min. aveuer, ob 10. uri 96 min. BTeoar. (PoalednJI Tlak la ob nedaljab ln praaniklb.)
Prihod v I.J«ii3'.»n«» (drž. kol.) Is Hauuilks.
Ob 6. ail 6« min. ajutraj, ob 11. nrl S min. dopoludua, ob fl. nit BO m'-: ave'jar, ob 9. nrl 66 min. ivecer. (Poalodnjl Tlak le^b nad«ljak ln i ri .,,klh.)
WWWB^I V W V k W W|LT]
Zenitna ponudba,
s Večji  posestnik  in  obrtnik v lepem
[Vi tr*5U na sP°^nJcnl Štajerskem, inteligenten, ^r f i lepe in Večje postave, 33 let star, želi se rj !rv v svrho ženitve seznaniti/, ^nspruliaio pri- ~, merne starosti in okoli 10.000 gld. pre- U ■1 inoženja. (1425—8) b
Pisma, če mogoče s fotografijami, ka-:ra se  bodo takoj vrnila,   sprejema pod naslovom   ,. obrtnik   331*, upravnistvo „Slovenskega Naroda" tlo 27. t. m. >
Št. 097.
M, š. sv.
Na mestni dekliški 8razredoici pri Sv. J.tkobu v Ljubljani je stalno popoln iti
mesto nadučiteljice
a letno plačo 700 gld., opravilno doklndo Jetnib 10O gld. in s stanarino letnih 120 gld.
Prošnje je vlagati po služb nem potu
do SO. novembra 1897
pri podpisanem šolskem oblastvn.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
{1M6—l) du<5 18. septembra 1897.
Pna kranjska izflelovalnica mili bicitljev
Josip Kolar
v poelopj i stare iio.hIp.
Naj uljudno jo javljnm slav. p. n. občinstvu, du imam v zalogi
kolesa (biciklje)
svojega domačega izdelka
šn jih priporočam vsem kolesarskim prijateljem in vsem, ki domačo obrt radi podpirajo.
Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti.
Imam pa tudi veliko zalogo naj finej šili ang-loiklh ln dunajskih koles po aeuuvadno nizkih cenah.
Ker imam sedaj urejeno delalnico za nova kolesa, zmoSon sem kolesa prenare-l&ti, ponikljati in lakirati, iz starih novo narejatl ln izvrševati najtežav-aejia popravila najbolje in naj točnoj o
Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoji nova kolesa s starimi.
Z velespožtovanjem ee uljudno priporočam
pK—si) Jo pip I^olaru
Št. 598.
M. S. sv.
Razpis službe.
Na mestni nemški dekliški šestrazrelnici je stalno popoloiti
V.« eventuvalno VI. učno mesto
s prejemki četrte plačilne vrste in z običajnimi pripadninami in z doitav-koro, da bo imenovana učiteljica v službovanje prideljena mestni dekliški osetn razrednici.
Prcsilke za razpisani  mesti imajo pravilno opremljene prošnje predpisanim potom pri podpisanem šolskem oblastvu vložiti najpozneje
dO   li>. 0lit0l>fJV   t. 1.
Na pr Snje, ki se vložć po omenjenem roku, se ne bode oziralo.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
(14-29—2) dne 16. septembra 1897.
St 10.898.
(1413—2)
Licitacija
Za slov ruske* prcMlsliive v deželnem gledališču oddati so še lože v pritličji, kakor tudi v I. in II. nadstropji.
Zaradi oddaje teb lož vršila se bo licitacija
dne 24. septembra 1897. I.
<>!>      viri |)0|»olti<liftC v deželnem gledališču*
Natančneje se lahko poizve v pomočili pisarni dežel-
nega odbora.
odbor kranjski.
Ljubljana, dne 22. septembra 18D7. 1.
T0
Tschinkel~nov kavni zdrob
je  najboljši, najkrcpkcjši
XDo"bi
in  zato  tudi  najcenejši dodatek k bobovi kavi.
se rr -vsstlsi špecerijski trgroT7i.ia.I- (ism-s)
Vsakovrstne vozove
kočije, poštne vozove, bagrle
izdeluje po naroČilu (1402- 2)
T^i-fiii ^i'Mii, kolar, Vir pri Domžalah.
nemskfga in slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožen in v kazenskih agenduh nekoliko izurje", wpi « jun Ne i . . h tudi i Si. oklolirn 1NU7 pri t> m sodišču za mesečno plačo SlO nt ti.
C. kr. okrajno sodišče v Sevnici
dne 21. septembra 1897.
C. kr. dež. scdnije s\*Vnik: (143'J—2) Cajnkar.
Nagrobne vence
v največji iz Deri in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—71)
priporoča
Karol Recknagel.
Učenec
se vzprejme v trgovino s špecerijskim blagom in. d>'liks-.tesami. — Več •* izve* pri gospe .11 urnih . Sv. Petra cesta št. 40. (1432—2)
Stanovanja
23.3, Tržaški cesti štev. SKQ se z novembrom oddajo:
T T\rr\A aialmVa  z« vsako trgovino pripravnu,
jjspa prouajaimca d« sohi, kuhinja, kiet i. t. a.
Nadalje:
Pritlično stanovanje, SfcUSS i**3™1!;, dve podstrešni stanovanji, fftJtlSt
nje i. t. d, drugo obstoječe iz jedne sobe, kuhinje, klet: iu drvarnice.
Vsa stanovanja bo zelo po oenl. — Natančneje >ie izve pri lastnika .v i < > j y i j,, UoiMilti , Tržaika oesta it. IO, na vrtu. 1444-1)
Staroznana
na Bledu, Gorenjsko
katera ima pritlično velik salon, jedno sobo in jedno posebno sobo za gosfe. kuhinjo dve jedilni shrambi, prednjo sobo ; v prvem nadstropji devet sob za prenočišča, pod streho v> I ko sobo za posle — vsi prostori so s pohištvom oskrbljeni, — jedno veliko zidano leden;co, vodnjak in kolaraico, pred gostilno lep senčnat vrt ob jezeru, dva sadna vrta, vrt za zelenjavo, kopališče za gospe in gospode in pet čolnov,
je na prodaj, oziroma se tudi odda v najem.
Preknpovalci so izključeni. — Ponudbe in poizvedbe  pod  naslovom : V  14.,  po-I«- rtslmilr Illeil 11» 4-oren jsUciii. (1401 — 3)
I Nadloga stenic
Novi umetni mlin na valčeke
— zraven E*/a orala poljji in It orale gozdu — na izvrstnem prostoru nečega trgu na DolcnjnUcim, z močno, trpežno vodo, v kojem se zmelje mesečno 3 vagone pšenice in 1/s vagona koruze ali ajde, 20 minut
cd že'e^ni£ke pcstaje,
IW je pod ugodnimi pogoji na prodaj.
Za povečanje je potrebni prostor.   V bližini je več tovarn in premogo-kopov. — Vtč se izve pri upravništvu .Slovenskega Naroda". (113."]—2)
Postrežba
rcclna
ln solidna !
čutila se je doslej le v velicih mestih, zdaj pa se je razširila tudi po provinciji na neznosljiv način, kor so vsa đoslej vporabljena sredstva iu dela bila brezvspešna.
Najnovejša, senzacijo vzbujajoča iznajdba „Antikoris"
v vseh državah.
patontovan
jo jedino sredstvo [HU—i)
s Čegar vponko se že lahko prva noč oprosti stenic.
• Glavno zastopstvo za Avstro-Ogersko:
] * 11 »i i i j
VI, Gumpendirferstrasse 40, Mezzanin
VI, Theresienring 38.
Cena garniture gld. 1 40.
Dobiva
se povsod.
Otvoritev trgovine«
Usojam  si  naznanjati, da sem otvovll  danes dno 18. septembru uu Sv. I"«tra «t>»ti Nt. 2 pod tvrdko
prodaj alnico
Večletno delovanje v tej stroki mi je pripomoglo, da sena se zadostno izuri 1 v spoznavanji hlaga in mi je bilo zategadelj mogoče dobro blago po najnižjih conah nakupiti in bom isto tudi kolikor mogoč« ceno oddajal.
Priporočujoč se za mnogobrojni obisk trgovine, beležim z odličnim spoštovanjem
Naročila po pošti točno solidno, po ceni izvršujejo«
©i©i©i©i©i©i@i©i©i@i©i©i®
B
0la%nanilo o preselitvi trgovine.
©i©i©i©i@i©i©i®
©
^ posebno četčt mi jc, svojim   uefccc nje ni m odjemctfcem  nazna tif'ei tic'ct ocm ovo/o
frifoai/ig s suknom in manufakturom blagom
Da teze .v;;;  !,ncf <ftc3 iftofljc it. 2, VSST jpt*>«6t UŠ^l
v Spitalske ulice št 4. «8«-
clhiztičif oc SoScm, Sa- s>i opStaUtH do&cSaf mi p&Jbaaano satipanje -tudi v pzi/ioSnje, tet to zaupanje o ofcopo zcećno in netj^fu6nejSo pcčtte£i>o 6c pomnosim.
neijo$fioncjSiitt opoŠtouanjem
t .---.v «^
©l©l©|©|©|©|©|©|©|©|@|©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©
Izdajatelj iu ovl^uvorni urudnik : Johi p Nolli.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".
48^4