K) ■GLASU O DFUWCEV PODJETIJ IMP OKTOBER 1990, ŠTEVILKA 10, LETO XXIV ■MP Glasnik so ustanovila podjetja v sestavljeni obliki IMP r.o. IMP Glasnik izdaja Prelest, d.o.o. v nakladi 3000 izvodov. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjeva 6. telefon (061) 314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Volek Člani popisnega sveta so: Bojan Germovšek. Mojca Ipavec. Dragica Janežič. Dušan Jovanovič. Nevenka Kavkler. Lidija Kokotec. Biserka Lazar. Marija Leskovar. Anton Maček. Lidija Močilnikar. Iztok Munih (predsednik) Marija Servatzv Nefan Šeruga, Ladislav Abraham. Pnmoz Zupančič. Marjan Žnidaršič. Silva Skoda. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št 421-1-72 j dne 16, 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. Montaža Maribor Buda center v Budimpešti Eno največjih gradbišč, na katerem so Mariborčani izvajali mentorska dela, je nedvomno Buda center v Budimpešti na sosednjem Madžarskem. Buda center, katerega gradnja se je začela letos spomladi, je poslovni objekt, v katerega je vložena večina avstrijskega kapitala. Kot so nam povedali predstavniki mariborske Montaže objekt kot jak sicer ni velik, saj obsega le 11.000 kvadratnih metrov, je pa zato izredno zahteven za izvedbo. Celoten objekt gradi vlagatelj za trg in bodo v njem imela svoje sedeže pretežno tuja predstavništva na Madžarskem, zato je poleg zadovoljevanja zahtev visokega standarda notranje opreme in komforta problem v pogostem spreminjanju namembnosti posameznih poslovnih prostorov, saj se jim je kar nekajkrat zgodilo, da so se zaradi spremembe lastnika prostorov Povsem spremenile zahteve novega lastnika in s tem tudi celotnih instalacij. v vodo. Dela moramo zaključiti do konca septembra. S prvim oktobrom se bo že začelo s predajo objekta. Kljub trimesečni zamudi smo s svojimi deli, kot ste se lahko sami prepričali, pri kraju (obiskali smo jih konec septembra) in začeli smo že z meritvami in nekaterimi poskusnimi zagoni. Res pa je, da bomo večino zagonov glede na časovno stisko morali opraviti v času tehnične predaje objekta investitorju. Priznati moram, da sem bil na moji oceni se izvrstno vklaplja v to staro arhitekturo Budimpešte. Zahtevna je bila tudi celotna izvedba tako glede količine vgrajenega materiala kot tudi same izvedbe in tehnoloških zahtev, ki so bile postavljene pred nas. Kot je običaj, je v takih objektih izredno zahtevna klima, medtem ko je z ostalimi inštalacijami ne- Moravske Toplice koliko lažje. Pri klimi naj omenim, da smo vgradili samo 50 ton kanalov. Morda se v teh časih ni najbolj vmestno hvaliti s količinami vgrajenega materiala, kljub vsemu pa sem prepričan, da že slabemu poznavalcu dokazuje ta podatek in površina objekta, da gre za objekt visokega standarda.« Akord Buda center za Mariborčane ni pomemben samo zaradi tega, ker se prvič samostojno pojavljajo na velikem poslu izven naše domovine, ampak je na sploh ene vrste preizkusni kamen, v smislu same organizacije in vodenja del. Hkrati pa je kot vse kaže izreden referenčni objekt. Dosedanja izvedba del s strani mariborskih monterjev kaže, da jih »Budimpešta« ni izbrala zgolj za naključnega »plesalca samo enega čardaša«, ampak da bodo na tem trgu plesali še naprej. Pri samem vodenju in izvedbi projekta so se odločili za stroškovni oziroma projektni način vodenja gradbišča. Na prvi po-Nadalj. na 2. str. Hotel Ajda končan in tehnično predan Buda center Tone Kirbiš, ki je po novem načinu vodenja del, ki ga poskusno uveljavljajo ravno na Buda centru, na nek način vodja izvedbenega projekta nam je podrobneje predstavil potek del in samo zahtevnost izvedbe inštala- cijskih del: »Z deli smo začeli s trimesečno zamudo, a kljub zamudi pa vlagatelj ni odstopil od prvotnega roka za dokončanje del na objektu. Z deli smo začeli v maju, s takšno zamudo torej, da smo že mislili, da je vse padlo samem začetku precej skeptičen, tako glede same izvedbe in tudi dokončanja del v predvidenem roku. Kot sem že prej omenil objekt ni velik, saj mu samo okolje, v katerem se nahaja, ne dopušča, da bi štrlel iz njega. Po Po precejšnjih zapletih pri samem vlagatelju Moravskih toplicah so novi hotel dokončali. Po predvidenih rokih bi ta hotel moral biti končan že sredi junija, toda zaradi že prej omenjene težave, so ga končali konec septembra. V začetku meseca je bil tehnični prevzem objekta. Hotel Ajda je ne glede na vse težave, ki so se pojavljale med samo gradnjo, nedvomno eden od referenčnih objektov za naš Inženiring, ki je prevzel izvedbo vseh inštalacijskih del. Sicer pa je vse strojne inštalacije izvajal Promont, klimatizacijo pa Klima montaža, nekaj malega pa je delal tudi Blisk, vsa ostala inštalacijska dela pa so izvajali zunanji kooperanti. Hotel bodo po predvidevanjih odprli okrog 15. oktobra, ko naj bi sprejel tudi prve goste. Na sliki pogled na novi hotel, ki se spaja s starim hotelom Termal. Sejem elektornike v Ljubljani ošnjem sejmu elektronike v Ljubljani od 1. do 5. oktobra sta Na sliki predstavitev Telekoma in A risa. se predstavila s svojim programom Telekom in Aris. O predstavitvi Arisa poročamo v tej številki, o Telekomu pa bomo več zapisali v naslednji T" X | * * : mm * O Nadalj. na 2. str. Direktor Borut Perhavec v pogovoru s »klimaiji« gled morda nekoliko tvegana poteza, toda konec del dokazuje, da je bila ekipa, ki se je znašla na tem objektu, dovolj zrela, da se je posla odgovorno lotila in ga tudi uspešno zaključila. Še posebej veliko odgovornost so prevzeli nase vodja Tone Kirbiš in vodilni monterji - Branko Pilin-ger, vodilni monter za kurjavo, Jože Topolovec za vodovod in Danilo Prašnikar za klimo. Ne smemo zanemariti še Stanka Varge, ki je opravljal vlogo skladiščnika, organizatorja, analitika in nenazadnje tudi finančnika, toda o tem pozneje. Tu se je vključil v pogovor direktor Montaže Borut Perhavec in sicer, da so dela na tem objektu pri Jeklotehni pridobili pod dokaj nedefiniranimi pogoji, razen končnih rokov izvedbe. Ne glede na to so si zastavili cilj, da objekt uspešno in finančno ugodno zaključijo. Skratka dva dokaj jasno definirana cilja. Tone Kirbiš je nadaljeval: »Na sestankih operativcev smo se pogosto pogovarjali, da bi prešli na akord pri izvedbi. Poleg tega smo nemalokrat zahtevali bolj proste roke v času same izvedbe pri posameznih objektih, ko naj bi imeli več pristojnosti in bi tempirali delo ostalih služb, kar bi poenostavilo delo in ga tudi racionaliziralo. Vse to smo na nek način na tem objektu preizkusili. Čeprav je bilo to na tem objektu v tujini nekoliko lažje spraviti v življenje, kot bi se to dalo doma. Eden od problemov, ki je velika ovira za popolno oživitev takšnega načina dela, je brez dvoma oprema, saj je doma še zmeraj precej problemov z njo. Tukaj smo vgradili pretežno večino avstrijske opreme - skoraj 90 odstotkov. Celotna naročila opreme so potekala mimo naše nabave, s tem da smo vso opremo pred nabavo čeki-rali. Hkrati je potrebno poudariti, da je bila ta oprema za nas stroškovno zanimiva, poleg tega pa smo prepričani tudi v njeno kakovost, kajti mi le moramo za vso vgrajeno opremo in inštalacije tri leta garantirati. In če se sedaj dotaknem akorda, mislim, da smo tudi tu uspeli, saj je bilo porabljenih bistveno manj ur od predvidenih. Najtežje je bilo pri klimi, kar pa ne moremo pripisovati ekipi monteijev. ampak že prej omenjenim objektivnim okoliščinam, še posebej pogostemu spreminjanju namembnosti posameznih poslovnih prostorov, kar pa je potegnilo za sabo največ sprememb ravno pri klimi. Če se povrnem k opremi, smo domače vgradili le proti požarne lopute, armature in strešne ventilatorje. V domačih Energetska postaja dela na strehi nih pripomb na samo organizacijo dela. Ko jih je direktor le poskušal izzvati, kaj bi se še dalo spremeniti in popraviti pri akordu, se nobeden ni izrekel proti takšnemu načinu dela. nekateri so celo razmišljali o tem, ali ne bi veljalo poskusiti s sprotnim naročanjem materiala, še posebej je to poudarjal Danilo Požarnik. Povedal je, da bi ne glede na vse zaplete pri spreminjanju dokumentacije lahko sledili tudi temu, prepričan je bil celo, da bi ravno s tem načinom dela lahko zmanjšali nekatere stroške. Malo so se sicer jezili, ker pogosto od doma ni prišel ves material takšen, kot so ga zahtevali, še posebej pri klima kanalih, kjer je, kot so poudarili, očitno nekaj škripalo v tehnološki pripravi. Sicer pa se monterji na račun pogojev sploh niso pritoževali. Kot so povedali, so z nastanitvijo zadovoljni. V začetku so sicer poskušali v nekem samskem domu, toda razmere so bile nevzdržne, zato so se raje Stroškovno spremljanje objekta »Način vodenja gradbišča kot smo ga zastavili tukaj na Buda centru, je velik korak naprej v primerjavi z dosedanjo obdelavo in tudi vodenjem. Na tem objektu smo se odločili, da bomo s pomočjo računalnika spremljali vse elemente in vsa dogajanja na gradbišču. Če poskušam sedaj na koncu narediti presek tega dela, moram ugotoviti, da se je poskus obnesel. Opozoriti moram, da je celotna obdelava kljub vsemu nekoliko pomanjkljiva. Dejstvo je, da smo s spremljanjem objekta začeli šele mesec dni po začetku izvajanja del. Problem je bil tudi v tem, da sem se sam na objektu začel usposabljati in osvajati delo z računalnikom. Določeni problemi so bili z vnosom podatkov za nazaj, a ne glede na vse to smo kljub temu z računalniško obdelavo prišli do kakovostnih informacij. Ne glede na vse začetniške probleme imamo v tem trenutku zbrane vse pomembne informacije, ki so nujne za spremljanje takega objekta in na osnovi katerih lahko spremljamo tudi finančno poslovanje na objektu. V ponazoritev naj povem, da trenutno spremljamo s pomočjo računalnika porabo in dobavo materiala, zaloge na gradbišču, normirane ure in presežek norme. Na osnovi teh podatkov, kot sem že dejal, spremljamo tudi finančno objekt ter načrtovano realizacijo z dejansko realizacijo, vse stroške in blagajniško poslovanje ter evidenco zaposlenih, dopuste, bolniške izostanke, proizvodne in režijske ure. Pri dobavi opreme razpolagamo z natančnimi podatki o cenah in vrednosti dobavljene opreme, problem je edino s spremljanjem dobav iz domovine, od koder dobivamo le podatke o planirani ne pa dejanski ceni materialov, kar nam povzroča določene težave pri natančnem spremljanju vseh stroškov. Vse podatke, ki jih zbiramo, obdelujemo po mesecih, čeprav je možno tudi dnevno spremljanje teh podatkov, vendar smo tu nekoliko omejeni z zmogljivostjo računalnika, hkrati pa bi morali dnevno spremljati tudi količino vgrajenih materialov. Na osnovi teh podatkov mesečno izstavljamo tudi situacije za plačilo. Sam osebno ocenjujem, kot tudi Tone Kirbiš, da je takšen način vodenja edini pravi, da imamo tako pravo sliko o dogajanjih na gradbišču. Izkušnja na tem gradbišču nam je pokazala, da lahko na ta način odpravimo vrsto pomanjkljivosti in racionaliziramo delo na gradbiščih. Neposredno z obdelavo vseh podatkov je nujno povezati skladišče na gradbišču. S pomočjo obdelave podatkov si je namreč moč nastaviti minimalne zaloge materialov, hkrati je možna sprotna in učinkovita kontrola vseh dogajanj in porabe materiala ter sprotno odkrivanje napak. Čeprav se navidezno zdi monterjem to dodaten strošek na gradbišču, moram povedati, da glede na dosedanje izkušnje pomeni to izredno racionalizacijo v vodenju gradbišča, kar se na koncu odraža v večjem profitu,« opisuje potek Stanko Varga. delavnicah so bili iz avstrijske pločevine izdelani še klima kanali.« Stanko Varga nam je povedal, da so po podatkih, s katerimi razpolagata s Tonetom Kirbišem, ti pa so dokaj zanesljivi in ažurni, saj vse dogajanje na gradbišču spremljata sproti na računalniku, z akordom povsem uspeli, saj je število ur krepko pod planiranimi. Tone Kirbiš dodaja, da je to v veliki meri zasluga prizadevnosti in odgovornosti monterjev. Zadovoljni monteiji Očitno je. da nov način dela tudi ustreza monterjem, saj v večernem razgovoru z direktorjem Borutom Perhavcem r,i bilo s strani vodilnih monterjev nobe- Budimpešta s strehe Buda centra Mariborčani se v tem trenutku lahko pohvalijo, da če še niso v Evropi, pa so v »Mittelevropi«, torej srednji Evropi. Budimpešta je nedvomno eno od središč »te Evrope«. O bogati zgodovini mesta in njegovi kulturni dediščini tokrat ne bomo razpredali. Zadržali se bomo ob vtisih, ki jih pusti na obiskovalcih ali na prehodnih prebivalcih, kot so monteiji, mesto kot tako. Stanko Varga in Tone Kirbiš kot tudi ostali monteiji so povedali, da kaj veliko časa za ogled mesta niso imeli, izkoristili pa so tistih nekaj priložnosti, ki so jih imeli in si ogledali mesto. Kot pravijo, je izreden vtis nanje napravila sama urejenost mesta. Tone Kirbiš pravi, da ga je prevzela arhitektura. Res je sicer, da strogi center mesta ni kaj bistveno spremenjen ali pozidan z novejšimi zgradbami, a se imenitno vklaplja v staro mestno okolje. O tem smo se lahko tudi sami prepričali, ko smo se povzpeli na osrednji trg in se razgledali po mestu. Videli smo, da je to zares pravo nižinsko mesto, ki ni podleglo realsocialistični arhitekturi. Nikjer namreč ni moč opaziti v nebo štrlečih nebotičnikov ali česa podobnega. Dovolj zgovoren dokaz o tem je tudi sam Buda center, ki se na zunaj arhitektonsko enkratno vklaplja v staro okolje mesta, v katerem se nahaja. odločili za najetje stanovanj prek turistične agencije. Tako so monterji po štirje naseljeni v dvosobnih stanovanjih, kjer imajo tudi možnost kuhanja. Sicer pa imajo zagotovljen en topel obrok, malice pa si nabavljajo ponavadi v trgovini. Kot so povedali, so se tako odločili sami, kajti za tople malice bi izgubili preveč časa. Monterjem ustreza tudi izredna bližina doma in dobra cestna povezava Maribora z Budimpešto. Tako so v času del bili vsaj enkrat mesečno doma. Na gradbišču so imeli av- z,aHijuviia ueia tobus, ki jih je vsakodnevno vozil na delo in iz dela. Res je sicer, da za prevoz z dela in na delo porabijo skoraj uro, saj so razmeščeni po celi Budimpešti, toda kot so poudarili, imajo vsaj solidne bivalne razmere. Mimogrede je monterje bolj zanimalo od direktorja, ali bodo dobivali plače v obliki delnic ali obveznic. Jeklotehna stavništva, Stanko Polanič, ki se toi je mudil na gradbišču, je bil prav Vo tako izredno zadovoljen s pote- p, kom del in ni imel nobenih pripomb, še celo več, kot je pove-dal, so v Jeklotehni izredno pre-senečni nad kakovostjo in res- nostjo Mariborčanov. Namignil p Vodja Jeklotehninega pred- je celo, da se jim obetajo novi posli v sami Budimpešti, in to naj bi bil hotel Kempinsky, katerega gradbena jama je že pripravljena za gradnjo. J. Votek Razvodi v garaži Sestanke Varga, Branko Pilinger, Tone Kirbiš in Borut Perhavec med ogledom gradbišča Montaža Koper Promont Na poti k učinkoviti organiziranosti Nedvomno ni nobenega podjetja, ki ga letošnja recesija ne bi Prizadela na tak ali drugačen način. Znano je, da so se skorajda vsa •»ontažna podjetja v prvi polovici letošnjega leta znašla v določeni krizi, ki seje odražala v pomanjkanju dela. Bila so redka podjetja, ki ne bi imela svojih delavcev na takšnih ali drugačnih dopustih. Res je s'cer, da jih ta kriza in pomanjkanje dela nista udarila po poslovni Plati, je pa res, daje to pomenilo alarm, kije zahteval ukrepanje, da na koncu le ne bi pristali v rdečih številkah. It Tudi v koprski Montaži se Pozna pomanjkanje dela. To podjetje se nahaja ne glede na ostala montažna podjetja v povsem specifičnem okolju, ki je bistveno bolj odprto za razmah zasebne iniciative in bolj izpostavljeno konkurenci. Vse to je vodilo poslovodstvo Montaže, da Poskuša najti ustrezne rešitve in se še v tem času, ko se ubada z izgubami, prilagodi tržnim razmeram in prilagodi svojo organizacijo zahtevam trga. Cilj tega je bil najti ustrezno organiziranost, ki bo pocenila njihove stroške poslovanja in jih približala konkurenci ter jim zagotovila uspešen nastop na trgu in polno uveljavitev njihovih prednosti pred konkurenco (reference, znanje 'n tudi kapital). Konsolidacija Direktor podjetja Jože Cetinski nam je povedal, da so se v začetku leta odločili za izdelavo študije, ki naj bi po temeljiti analizi lanskoletnega poslovanja postavila pod lupo njihovo poslovanje tako po finančni kot tudi organizacijski plati. Ocenili so na-ntreč, da je nujno ugotoviti vse stroške v podjetju in organizacij-I ske pomanjkljivosti, ki vplivajo na te stroške. Cilj, ki so si ga j zastavili, je bilo ugotoviti raz-j merje med fiksnimi stroški, ki j nastajajo ne glede na obseg po-I slovanja in direktnimi stroški | (material, osebni dohodki, tuje storitve). Kot nam je povedal, so sami vedeli in vedo, da k njihovi nekonkurenčnosti veliko prispeva slaba organiziranost in velika režijska obremenjenost ure. Vendar se o tem realne slike ni dalo ustvariti, kajti pri katerikoli ?d analiz in sprememb, ki so se )e lotili sami, so zmeraj našli opravičila za obstoječo seveda neracionalno organiziranost. Posledica tega je bila, da so najeli neodvisno svetovalno organizacijo Vis, ki je lahko neobremenjeno in po kriterijih, ki jih zahteva sodobna in racionalna organiziranost, ocenila opravičenost ali neopravičenost sedanje obre-ts$^ ntenjenosti proizvodne ure z re-|žijskimi stroški. Sama študija je * Potrdila njihove predpostavke in Je jasno pokazala potrebo po zmanjšanju števila »odvisnih«, se torej režijskih ljudi na proiz-av vodno uro. in stroškovni princip ye- b"'a podlagi študije so bila pri-re- Pravljena izhodišča za novo or- es- -—________________________________ nil D vi L to te->ri- ganiziranost podjetja, ki naj bi temeljila na manjših zaključnih skupinah, le-te pa naj bi racionalizirale poslovanje. Glede na samo specifiko Montaže in njene dislociranosti, naj bi v prihodnje prešli na organizacijo profitnih centrov in stroškovnih enot. Posamezne enote (Postojna, Nova Gorica, Koper in delavnice v Izoli) naj bi postale profitni centri. Toda v Montaži so se kljub vsemu odločili za postopen prehod na novo obliko organiziranosti, kajti po oceni Jožeta Celinskega vsi deli podjetja v tem trenutku le niso pripravljeni za samostojno preživetje in bi se radikalen rez v organizacijo in nenazadnje postavitev posameznih enot pred gotovo dejstvo preživetja lahko končal katastrofalno za podjetje kot celoto. Hkrati s tem pa je glede na ugotovitve iz študije nujno jasno definirati in zagotoviti preživetje delavcev v sami režiji, ki jih je preveč. Jože Cetinski je poudaril, da ni njihov cilj, da bi na osnovi analize, ki je pokazala, da se srečujejo z viški delavcev v režiji, da jih kar odpuščajo. Cilj je, in na tem so začeli intenzivno delati v okviru razvojnega oddelka, da tem delavcem najdejo ustrezno zaposlitev na dodatnih programih. Poleg že omenjenega v Montaži spremljajo in analizirajo podatke o stroških in poslovanju, na osnovi katerih bodo prav tako poskušali na nek način programsko vitalizirati nekatere dejavnosti. Direktorju Jožetu Celinskemu je povsem jasno, da delavnice in skladišča v Izoli s sedanjim obsegom dela preprosto ne morejo preživeti na profitni osnovi, čeprav v isti sapi dodaja, da so ravno tu rezerve največje, in sicer glede na prostorske možnosti. Temeljite analize sedanjega delovanje posameznih enot naj bi jim služile tudi za odločitev o prihodnji organiziranosti. Osnove, ki smo jih prej omenili, so seveda jasne, a kot pravi Jože Cetinski, v tem trenutku ni moč organizirati podjetja strogo po profitnem načelu v smislu vezave vseh funkcij na te centre, kajti specifika montažne dejavnosti je le taka, da zahteva določeno priložnost same delovne sile (v mislih je imel predvsem monterje), ker sama profitna enota preprosto ne zagotavlja v danem trenutku polne zaposlenosti mon- terjev ene enote, namreč ta je še zmeraj odvisna v veliki meri od naložb. Nedvomno pa ji odpira večje možnosti po zaposlitvi vseh zmogljivosti, ker ima več manevrskega prostora pri pridobivanju poslov. Prepričan je namreč, da bo takšna oblika organizacije dopuščala možnost nastopanja posameznih centrov na manjših objektih, kjer prej enostavno niso mogli nastopati zaradi previsoke cene ure in predolgih administrativnih poti. Vzporedno s profitnimi centri so tudi začeli s postopnim uvajanjem stroškovnega principa oziroma projektnega vodenja izvedbe del na posameznih objektih. V tem trenutku so že začeli s tovrstnim načinom spremljanja stroškov posameznih objektov, kjer po podpisu pogodbe in njeni razčlenitvi ima v svojih rokah škarje in platno izvedbe in uspešnost ali neuspešnost zaključenih del, po-rabljenost materiala in proizvodne ure operativni vodja, ki bo tudi nagrajevan po uspešnosti. Kot smo že zapisali, si Koprčani obetajo, da bodo na račun tega pocenili poslovanje in režijsko razbremenili podjetje. Jože Cetinski je ob tem poudaril, da to ne pomeni da razstavitev podjetja na »prafaktorje« ter razbijanje, kajti vitalne funkcije bodo še zmeraj ostale znotraj podjetja. Cilj je, kot pravi, večja učinkovitost in prilagajanje konkurenci. Če se še enkrat povrnemo k višku delavcev v režiji, Jože Cetinski poudarja, da bodo te delavce vključili v dodatne dejavnosti, ki pa prav tako ne bodo bistveno odstopale od sedanjega osnovnega programa, torej montaže. V prvi vrsti naj bi se lotili zastopanja in proizvodnje posameznih izdelkov ter elementov, s pomočjo katere bi lahko pocenili vgrajene materiale. Poslovanje Poslovanje Montaže v polletju in v devetih mesecih je bilo zadovoljivo, čeprav že celo leto čutijo pomanjkanje dela. V tem trenutku jih je močno prizadela prekinitev del v Sovjetski zvezi, a še bolj bližnjevzhodna kriza in prekinitev del v Iraku. Kljub temu se bo stanje v prihodnje izboljšalo, saj imajo že nekaj sklenjenih pogodb za večje objekte, kjer bodo začeli z montažnimi deli. Kljub vsem tem stresom jim je le uspelo, da so glede na povprečje izplačanih osebnih dohodkov pri vrhu med monterji. Kot pravi Jože Cetinski, so osebne dohodke izplačevali v skladu z zakonskimi možnostmi in uspehi poslovanja. J. Votek Tehnološki razvodi za pridelavo encimov v Krki Monterji Promonta v teh dneh zaključujejo dela v proizvodnji encimov in v kozmetični proizvodnji. S tem pa se dela v tem farmacevtskem igantu ne bodo zaključila, kajti investitor Tovarna zdravil Krka se že pripravlja na rekonstrukcijska dela v enem od oddelkov tabletne proizvodnje in tudi v tem bodo veijetno nadaljevali z deli. Na tem oddelku že delajo na rekonstrukciji klimatizacije monterji Klima montaže. mih objektih, so monterji namreč pripravljeni prisluhniti vsem trenutnim težavam, s katerimi se srečujejo v Krki na področju vzdrževanja v času same proizvodnje. Oba sogovornika sta nas opozorila, da je skupina Najvišja etaža nad fermentatorji Encimi Predem kaj več zapišemo o delu monterjev, naj najprej na kratko predstavimo samo pridelavo encimov, ki nam jo je predstavil Jože Golob. Kot je povedal, je Krka edini proizvajalec encimov v Jugoslaviji. Raziskovanja so sicer začeli skupaj s TOK-om iz Ilirske Bistrice, a zatem nadaljevali z raziskovanji sami, ker se je TOK usmeril predvsem na področje vinarstva. Encimi se v prvi vrsti uporabljajo v pivovarstvu, predelavi sokov za ohranjanje bistrosti in tekstilni industriji predvsem usnjarstvu. Kot šmo izvedeli, so pri proizvodnji antibiotikov prišli do vzporednega produkta encimov. Iz odpadnih lužnic so s procesom proteaze prišli do izolacije encimov. Sam proizvodni proces se bistveno ne razlikuje od same Črpalke v objektu proizvodnje encimov Prelest Prelestovi delavci ustanovili podružnico svobodnih sindikatov V ponedeljek 1. oktobra so se ’ Sestali zaposelni delavci v podjetju Prelest. Kot je znano, so ^ Podjetju, ki se ukvarja s prehrano, letovanjem in storitvami. ^ tem podjetju so se zaposlili |skorajda vsi delavci iz bivšega .^kadrovsko splošnega sektorja fozda. Ker gre za mešano po-|gFJetje, v katerem so odnosi med pdelavci in poslovodstvom neko-'ko drugačni kot v družbenem illPodjetju, je bil cilj tega sestanka Jfobiti osnovne informacije pravicah delavcev v podjetju. 4at0 so obravnavali statut poletja s posebnim poudarkom na Travicah delavcev, ki ga je podal "i| ,0ne Štrus predstavnik občin-.Mcga sindikata. Tone Majzel pa : Podrobneje predstavil kolek-|a*lVno pogodbo kot temeljni akt ■i a urejanje medsebojnih odno-pOV tned delavci in delodajalci, oleg ustanovitve podružnice "tdikata so delavci izvolili po- verjenika sindikalne organizacije, to je Kati Klenovšek, delavce pa bo predstavljala v skupščini podjetja Nevenka Jovanovič. jy Imate idejo? Napišite članek ,n ga pošljite v Glasnik! proizvodnje antibiotikov, saj je obema osnovna fermentacija. S pridobivanjem encimov so v Krki poleg ekonomske koristi tudi ekološko razbremenili okolje z bolj čistimi odpadnimi vodami. Proizvodnja ima dva dela; en je fermentacija, ki je biokemijski proces, zatem pride do izolacije encimov s pomočjo vakumskega filtra, nato pa se filtrat čisti in ohlaja. Ker se encimi pretežno uporabljajo v živilski industriji, se zahteva gradnja celotne tehnologije v skladu s predpisi v živilski industriji. Inštalacije Po besedah operativnega vodje Matije Tkalca in vodilnega monterja Jožeta Šepca so ravno zaradi vsega omenjenega bila dela v proizvodnji encimov dokaj zahtevna. Promontovci so izvajali vse tehnološke in strojne inštalacije. Tehnološke inštalacije so vse iz nerjavečih materialov. Poleg cevnih razvodov so vgradili še filter in toplotni izmenjevalec, ki ga je izdelal Tehno-mont. Nič manj zahtevni pa niso bili, pravijo monterji, tudi ostali razvodi. No, kljub zahtevnosti objekta niso imeli večjih težav pri izvedbi. Nekaj problemov je bilo le z opremo, ki je pretežni del iz uvoza. Poleg tega je en del opreme dobavljal vlagatelj sam. Ravno v času našega obiska so se vse dogovorili okrog opreme, hkrati pa je bilo dogovorjeno, da bo v začetku novembra že stekla proizvodnja. V drugi polovici meseca preostane monterjem le še vezava tehnolgije, ki jo bo vlagatelj postopoma začel seliti. pod vodstvom obeh vodilnih monterjev vedno pripravljena priskočiti na pomoč. Poudarila sta, da sta izredno iznajdljiva, ko pride do podobnih problemov. To se pokaže že pri nabavi materiala. Pri vsakem zastoju namreč postavita v ospredje, kako čim-prej odpraviti napako. Tako se nemalokrat zgodi, da se znajdeta celo tako, da si potreben material sposodita v trgovinah in odpravita napako, a ko ga dobita iz podjetja, ga vrneta. Ob tem sta se oba samo nasmehnila in povedala, da pač koristita dobre »veze« in zaupanje, ki ga imata pri trgovcih. Nenazadnje smo se lahko o njuni zavzetosti sami prepričali, ko so nam vlagatelji pokazali enega od razvodov, ki sta ga tako rešila v objektu, v katerem se šele dogovarjajo za izvedbo del. Kot je poudaril, je bilo podobnih vzdrževalnih del kar za nekaj tisoč ur. K temu je dodal, da je v podjetju za tovrstno kreativnost morda premalo posluha, ne sicer neposredno od nadrejenega, ampak od tistih na višji ravni. Zato je že na razpotju, ali naj se še naprej trudi, ali pa poskuša podobne zahteve vlagatelja reševati po ustaljeni poti; torej obvestiti neposredno nadrejene, naročiti material in čakati, toda ta pot je bistveno daljša in za tako občutljivo proizvodnjo kot je v Krki, preveč tvegana, zato se lahko kaj hitro zgodi, da pridejo ob dobro ime in zaupanje, ki so si ga v Krki s kakovostjo opravljenih del na investicijskih objektih in hitrim prilagajanjem zahtevam po vzdrževalnih del ustvarili. Nenazadnje je Že montiran toplotni izmenjevalec, ki gaje izdelal Tehnomont Pohvala monterjem Očitno je, da v Krki dela v tem trenutku skupina izredno kreativnih in podjetnih monterjev iz Promonta, kar je poudaril tako vodja investicijske službe Jože Golob kot tudi g. Bambič. Poleg dobro opravljenega dela na .sa to prilagajanje zahteva trga, poleg tega pa je kakovostna servisna storitev še kako pomembna in dohodkovno tudi zanimiva, jasno pa je, da zahteva izredno fleksibilnost v podjetju, in to na vseh ravneh in ne samo na najnižji ravni. In za konec, ali ni podoben način kot je trenutno utečen s strani Promontovih monterjev v Krki eden od učinkovitih načinov institucionalnega samozaposlovanja, ki je v teh rccesijskih časih kot tudi drugače koristen tako za monterja kot tudi za podjetje? Verjetno bistveno bolj kot »fuš«! - jv Klima montaža Sejem elektronike F Odliv kadra blokiral Aris nastopil s štirimi novitetami razvoj Po krajšem zagonu v poletnih mesecih, ko so uspeli v Klima montaži zaposliti skorajda vse zmogljivosti za dobra dva meseca, so se ponovno znašli pred problemom polne zaposlenosti in zagotavljanja dela za svoje delavce. Pretežni del monterjev v omenjenih mesecih jim je uspelo zaposliti na delih v tujini, in sicer v Iraku :n Sovjetski zvezi. Ob tem ni potrebno posebej poudarjati Bližnje-vzhodne krize in prekinitev del v Iraku. Na objektu v Puščinu pa je prišlo do zastojev oziroma prekinitev del zaradi problemov s plačili. V omenjenih deželah je bilo zaposlenih namreč 45 monterjev. Število monterjev bi se v Iraku verjetno glede na podpisane posle, če ne bi vmes posegla kriza, še povečalo. Kriza dolgotrajna O začetkih krize v Klima montaži smo že pisali. Direktor podjetja Janez Trost je še enkrat poudaril, da se je ta v bistvu že začela leta 1980 in je bila delno posledica prve energetske krize, kajti očitno je bilo, da neposredno po tej krizi, ki je močno vplivala na naložbeno dejavnost, je le-ta najprej prizadela klimatizacijo. Prvi ukrep, ki so ga takrat začeli dosledno izvajati, je bila omejitev zaposlovanja. Takrat so namreč postavili mejo na 300 zaposlenih. S postopnim zmanjševanjem investicijskih del v tujini, kjer so imeli zaposlenih v preteklosti več kot polovico zmogljivosti, so se odločili za iskanje rezervnih programov. V začetku so se usmerili na iskanje dodatnih programov znotraj montaže, kajti to je bilo po mnenju direktorja tudi najenostavneje. Začeli naj bi ponovno s klasičnimi kleparskimi deli. katerih je bilo dovolj. Janez Trost sicer poudarja, da bi šlo v tem primeru za ekstenzivnejšo obliko zaposlovanja, toda po njegovi oceni se s problemom zaposlenosti sploh niso srečevali. Žal je bilo po njegovih besedah na to pobudo precej odporov in celo blokad, tako da je ideja povsem zamrla. Ne glede na vse peripetije so se odločili za osvajanje novih dodatnih programov. Janez Trost priznava, da so z realizacijo teh programov začeli v najbolj rizičnem obdobju, toda prepričan je, da pri tem niso naredili koraka v prazno. Na področju hladilne tehnike so začeli s proizvodnjo split sistemov in z izdelavo kuhinjskih nap. ki jih izdelujejo po nemški licenci. Poleg licence so že začeli poglabljati sodelovanje z nemškim partnerjem. Zaposlenost Janez Trost opozaija. da se preprosto ob vseh nakopičenih problemih ne da izogniti dejstvu, da so podjetje z zelo specializirano delovno silo, ki se izredno težko prilagaja zahtevam na trgu. Ravno ta specializacija je delno tudi razlog za veliko odvisnost podjetja pri pridobivanju poslov od inženiring organizacij, predvsem IMP-jevega Inženiringa. Preko Inženiringa so v preteklosti zaposlovali okrog polovico svojih zmogljivosti, medtem ko jih v tem času med petnajst in dvajset odstotki, ostali del poslov pa si morajo preskrbeti sami. V tem trenutku je to izredno težko, kajti primanjkuje jim kakovostnega prodajnega kadra. Beg možganov Šibka kadrovska zasedenost Klima montaže ima po oceni Janeza Trosta več vzrokov. Eden je v mojstrski miselnosti, ki je pač značilnost vseh montažnih organizacij, ko so delavci v preteklosti bili prepričani, da visoko usposobljenega strokovnega kadra (več kot tehnika op. p.) ne potrebujejo. Po drugi strani je Khrna montaža bila ene vrste kadrovska baza za Inženiring. Dejstvo je namreč, da je veliko število dobrih strokovnjakov odšlo iz Klima montaže v Inženiring; delno je temu tako še danes. Janez Trost je prepričan, da ti ljudje le niso povsem izgubljeni za Klima montažo, še posebej, če bo zaživela tesnejša organizacijska in kapitalska povezava v IMP-ju. Dejstvo je, poudarja lanez Trost, da je ta odliv kadra kljub vsemu blokiral razvoj Klima montaže. Recesija naložb močno pritiska na poslovanje, kajti slabša zaposlenost ne vpliva na stroške, ki ostajajo isti. Med vsemi stroški so najvišja postavka osebni dohodki. Rešitve so iskali najprej v skrajševanju delovnega časa; kot je znano so v lanskem letu delali le 32 ur v tednu, v letošnjem letu pa le tri dni oziroma 24 ur. - Število zaposlenih se je zmanjšalo za dobrih 7 odstotkov na osnovi naravne fluktuacije - torej upokojitve ali pa prekinitve delovnega razmerja. Že ti ukrepi dovolj zgovorno pričajo, da se je pojavil tehnološki višek delovne sile. Tretjina delavcev višek Na osnovi programa realizacije so predvideli, da v podjetju ne bodo mogli polno zaposliti skorajda tretjine delavcev od 247-tih, kolikor jih je bilo konec lanskega leta zaposlenih v Klima montaži. Na žalost je do tega prišlo in v prvi polovici leta je vodstvo podjetja prišlo prvič navzkriž z delavci zaradi objave spiska tistih, ki so tehnološki višek, in to glede na precej spremenjen položaj v drugi polovici leta, ko so se nadejali normalnemu nadaljevanju poslov v Iraku in Sovjetski zvezi, kjer so poleg Puščina pridobili še en posel. Jesenski čas in omenjeni zastoji so jih ponovno stisnili ob zid in jih prisilili v ponovni rebalans letnega plana. Tu so ob temeljitih analizah ugotovili, da v tem trenutku lahko podjetje zagotovi normalno zaposlenost le za polovico zaposlenih, kar pomeni dodatno definiranje tehnoloških viškov. Direktor Janez Trost nam je postregel s konkretnimi številkami: od 245 zaposlenih konec lanskega leta je bilo definiranih in rešenih kot tehnološki višek 47 delavcev, sedaj pa bodo dodatno definirali kot tehnološki višek še 20 delavcev. Pritisk na zaposlene in nezaposlene Janez Trost poudarja, da bi vsekakor bilo najbolje, če teh drastičnih ukrepov ne bi bilo potrebno sprejemati, kajti tovrstna agonija izredno neugodno vpliva na vzdušje v kolektivu. Na eni strani se zaostrujejo odnosi med delavci in vodstvom, opazen pa je tudi padec delovne discipline in celo apatičnost. V ponazoritev nam je povedal, da po podpisu pogodbe za izvedbo del v Iraku, kljub slabemu položaju v podjetju ni bilo pripravljenosti s strani operativnega kadra, da bi vodili dela na projektih v Iraku. Vodstvo je bilo postavljeno pred dejstvo in so morali najeti delavce iz drugih podjetij. Hkrati pa je delavski svet zavrnil suspenz delavcev, ki so odklonili delo v Iraku. Janez Trost k temu dodaja, da tehnološki viški pomenijo veliko breme za samo podjetje, kajti vsaj dve leti jim podjetje mora zagotavljati 70 odstotkov višine osebnega dohodka in vse dajatve. ki izvirajo iz tega naslova. Res je sicer, da ta izdatek delno ublaži pomoč iz skupnosti za zaposlovanje. Ta namreč pokriva polovico neto zajamčenega osebnega dohodka (ta je 2840 dinarjev). Na vprašanje, zakaj se ne odločijo za stečaj ob vseh ceh problemih , nam je Janez Trost odgovoril, da stečaj po očem vodstva pomeni zgolj administrativno rešitev. Prepričani so namreč, da bi stečaj kljub izrednim materialnim obremenitvam lahko prinesel podjetju izredno škodo. Hkrati dodaja, da poslovni rezultati le niso tako slabi, da bi iskali rešitev v stečaju. Trenutno je njihova zadolžitev manjša od planirane mesečne realizacije, a ob tem priznava, da je nekoliko višja od dejanske realizacije. V vodstvu so tudi prepričani, da je le na ta način moč ohraniti programe pri življenju. Edina prednost stečaja je cenejša rešitev problema presežka delovne sile. Reorganizacija Da bi povečali učinkovitost poslovanja, so se v Klima montaži odločili za reorganizacijo podjetja. Qrganjzjraij so (jva pro„ fitna centra, ki naj bi prevzela nase breme svojega preživetja s trženjem in zaposlovanjem zmogljivosti, ožje vodstvo podjetja pa bo odgovorno za organizacijo in razvoj. Posodobili bodo oziroma organizacijsko drugače bodo delovale tudi »službe skupnega pomena«; v prvi vrsti nabava, ki naj bi postala servis profitnih centrov.1 V prihodnje naj bi nabava delovala na projektni osnovi. Bolje rečeno, vsa nabava bo vezana na posamezne projekte. Po oceni Janeza Trosta je to edina pot, da se delo te službe racionalizira. Ob vseh teh spremembah je nujna tudi kadrovska vitalizacija podjetja. No tu se malo že zapleta. Vodstvo ni dobilo popolne podpore Ožjemu poslovodstvu Klima montaže je potekel mandat. V torek 25. septembra je zasedal delavski svet, ki naj hi potrdil direktorja in njegove sodelavce za obdobje naslednjih štirih let. Očitno je, da delavci, kar je glede na težave podjetja tudi na nek način razumljivo, ne zaupajo povsem sedanjemu vodstvu. Nekateri člani delavskega sveta so celo iskali nova imena za prvega človeka znotraj samega podjetja, toda nobeden ni bil pripravljen sprejeti ponujene funkcije. Sam Janez Trost, ki se je na razpis prijavil in predložil program sanacije, se zasedanja delavskega sveta ni udeležil. Pravi, da je to storil zaradi tega. da mu ne bi pozneje očitali, da je pritiskal na delavski svet. kot so mu to že nič kolikokrat do sedaj. Po informacijah s katerimi razpolagamo, naj bi sam s še enim članom dobil podporo za imenovanje, vendar so delegati ugovarjali ostalim članom poslovodstva. Toda glede na to, da direktor ima možnost izbora svojih sodelavcev, so sprejeli kompromisno rešitev in so celotno ekipo razen direktorice kadrovske službe, ki se ni ponovno prijavila na razpis, imenovali za vršilce dolžnosti. Povezava z IMP-jem Med pogovorom je Janez Trost nekajkrat izpostavil, da bi krizo nedvomno lažje prebrodili ob tesnejši kapitalski povezavi IMP-ja. Že v času lanskoletne transformacije IMP-ja so videli rešitev v predlaganem konceptu, ki je sledil sodobnim organizacijskim trendom. Povsem enako stališče prevladuje v vodstvu podjetja še sedaj, zato pričakujejo, da bo prišlo do organizacijskih sprememb v IMP-ju in tesnejše kapitalske ter organizacijske povezave. v katero se bodo vključili. J. Votek Kot vse kaže, se je letošnji sejem elektronike v Ljubljani dokončno profiliral. Postal je namreč sejem profesionalne elektronike in se dokončno znebil vsega odvečnega balasta, predvsem pa zabavne elektronike. Pustimo ob strani samo zasnovo sejma. V tem trenutku nas zanima predstavitev IMP-ja. Na sejmu sta se predstavila Telekom in Aris. Zaradi časovne stiske bomo o nastopu Telekoma zapisali več v naslednji številki. Tokrat pa se dotaknimo predstavitve Arisa. Nekoliko nas je sicer presenetil povsem samostojen nastop Arisa izven standardnega prostora, kjer se je v prejšnjih letih predstavljal IMP. Kot kaže je prišlo do določenih nesporazumov, kar nam je navsezadnje potrdil tudi katalog, saj smo opazili, da se pod firmo IMP predstavlja tudi program Arisa, in naknadno v katalogu samo še program Arisa. Pa pustimo to ob strani. Naš namen ni, da bi o tem razglabljali. O predstavitvi Arisa in njegovih programih nam je več povedal direktor programa sistemov. »Nedvomno je naš najkakovostnejši, bolje rečeno tehnološko najbolj zanimiv in sodoben izdelek ali program - sistem digitalne regulacije. Sistem kot celoto, za katerega s smelostjo Digitalni sistem regulacije Zobniški reduktoiji trdim, da sodi v vrh sodobne teh-nolgije regulacije, smo razvili v sodelovanju z nemško firmo HKS. Kot vidite, sistem deluje simulacijsko tudi tu na sejmU' Poleg tega smo ga že prodali i® ga bomo vgradili v poslovno zgradbo Leka. Za široko potrošnjo smo razvili in predstavljamo hišni alarmni varnostni sistem. Značilnost tega sistema je možnost njegove široke uporabe od enodružinskih hiš do večstanovanjskih! blokov in za varovanje poslovnilj stavb. Ta sistem je povsem avto; matiziran in ga je možno brez-, žično povezati z osnovno cen- Arisov razstavni prostor Petfazni koračni motor tralo, kjer želimo, da dobim1! sporočilo o prihodu nezaželen1 osebe. Sicer pa je hišni alarmu' komplet sestavljen iz postaje, kj je brezžično povezana s senzorji-Njen domet je 80 metrov brej ovire. Sestavljajo ga še daljinsk kontrolor, magnetni senzor i* infra rdečisenzor. Prednost kom pleta je tudi v tem, da ga je mo| povezati s telefonom in preko le' tega prenašati signale. Prepriča" sem, da je naprava učinkovita poleg tega pa tudi dostopna ŠiN’ kemu krogu potrošnikov. Kot novost naj omenim še koračne motorje in hišne regulacij ske postaje, ki pa smo jih v Gla$ niku že nekajkrat podrobn1 predstavili,« Curanovič. zaključuje Franj1 j' l l S I 1 c 2 r 2 1 C F i 1 c 2 C 1 I I $ r x s F t 1 1 2 \ r x ( t 2 2 1 t i F e c c i: s ž r s c č v i; d ri ii si d P ti s ii j< d n n 0 P C h v P n k j< t« P n n z h 1 }' j< 0 Š; d n n v P n 1 z lj b č, n d S OKTOBER 1990 Panonija ii Dvesto delavcev doma a I eh1 vili mo iu. ifl ne az- šnj Čil .je- si to- Panonija je spet na kolenih. Znak za alarm je pomenil polletni . pregled poslovanja. Rezultati tega poslovanja so pokazali upadanje količinske realizacije prodaje, upadanje produktivnosti, naraščanje stroškov in zalog napram prihodkom ter naraščajočo nelikvidnost ter nesolventnost. Očiten je bil tudi padec produktivnosti, saj je ta izračunana na podlagi izkoriščenih norm ur na delovni dan po delavcu in je padla v prvem polletju v primerjavi s štirimi leti za nazaj za 21 odstotkov oziroma s 6,1 izkoriščene ure na delavca v letu 1985 na komaj štiri in pol ure v letošnjem letu. Močno so porasle tudi zaloge, in sicer skoraj za 40 odstotkov v primerjavi s prejšnjimi štirimi leti. Kot kaže analiza, so prihodki skoraj enaki kot v primerjalnem obdobju, toda prihodek izničujejo porabljena sredstva, ki so se povečala za 12 odstotkov, osebni dohodki pa za tretjino. Zanimiv je presek bilance, ta namreč kaže, da so materialne naložbe porasle v povprečju za 9 odstotkov, zaloge in kratkoročne terjatve iz poslovanja pa za dobro tretjino, medtem ko so obveznosti iz poslovanja in kratkoročnih kreditov porasle kar za 70 odstotkov. Delež lastnega kapitala je pri teh gibanjih upadel še za nadaljnjih 12 odstotkov. Mesečna finančna realizacija, ki se giblje okrog 12 milijonov dinarjev, ne pokriva tekočih in novih finančnih obveznosti, kajti samo 6 milijonov potrebujejo za pokrivanje bruto osebnih dohodkov in več kot 9 milijonov za pokrivanje računov dobaviteljem. Kratkoročna zadolženost znaša okrog 43 milijonov dinarjev in bi že dosegla 53 milijonov, če ne bi prišlo do pobotanja s Pomursko banko za zgradbo servisa. Terjatve do kupcev znašajo okrog 25 milijonov dinarjev, od tega jih je že več kot polovica zapadlih. Neplačanih računov je za 23 milijonov dinarjev, od tega je najmanj 60 odstotkov zapadlih, kar pomeni nenehno grožnjo blokade žiro računa. Zapozneli in kot jih imenujejo vprašljivi prilivi pa ne zagotavljajo pravočasnega pokrivanja računov in obveznosti iz kratkoročnih in dolgoročnih kreditov. Tako je imela Panonija do konca avgusta skupaj s prekinitvami blokiran žiro račun 29 dni. V primeru ponovne blokade bi morali imeti sestanke z upniki in le dober poldrugi mesec bi jih ločil od stečaja. Zaloge se sicer niso veliko povečale, žal pa ugotavljajo, da so se povečale zaloge gotovih izdelkov za 40 odstotkov. Ko je kazalo na stečaj, je vodstvo začelo hitro ukrepati. V četrtek 4. oktobra so sklicali zbor delavcev, kjer so delavce seznanili s problemi in jim predstavili pot iz nastalega položaja. Že naslednji dan sta se najprej sestala izvršni odbor sindikata in zatem delavski svet, ki sta potrdila predlog vodstva za izhod iz krize. Delavski svet Na seji delavskega sveta je direktor podjetja Emil Zelko spregovoril o dveh predlaganih možnostih za sanacijo podjetja. Po prvi, o kateri se je opredeljeval delavski svet in jo je podprl tudi zbor delavcev, naj bi se Panonija 100 odstotno kapitalsko povezala z IMP r. o., kot je povedal, je takšen scenarij podprla tudi LB Pomurska banka in pokazala pripravljenost sodelovanja pri sanaciji Panonije. Tako naj bi bili nosilci sanacije Panonija, IMP r. o. in banka kot največji upnik. Na tej osnovi naj bi vodstvo oziroma »komisija«, ki jo sestavlja vodstvo podjetja, pripravila program kratkoročne in dolgoročne sanacije. Pri pripravi programa dolgoročne sanacije so v komisijo imenovali še predstavnika IMP r. o. Bojana Šef-mana. Čeprav delegati o konkretnem programu kratkoročne sanacije še niso razpravljali, so kljub temu sprejeli nekatere ukrepe. Povračila delavcem za prevoz na delo in iz dela se znižajo za polovico, in to s prvim oktobrom, prav tako pa tudi nadomestila za prehrano. Na pobudo sindikata so sprejeli sklep, da ta ukrep ne zajame delavcev z najnižjim osebnim dohodkom oz. zajamčenim osebnim dohodkom. Skrajšali so delovni teden na 36 ur tedensko, s tem da ima vodstvo, v kolikor bodo to zahtevale razmere ne trgu, delovni čas podaljšan. Prisilne dopuste oziroma čakanje na delo bodo še naprej pokrivali s 70 odstotnim izplačilom osebnega dohodka, čeprav je vodstvo predlagalo le 50 odstotkov. Konec meseca se je ponovno sestal delavski svet, ki je že obravnaval program kratkoročnih ukrepov sanacije podjetja, ki je bil izdelan na osnovi sprejetih sklepov. Kratkoročne ukrepe sanacije je delavski svet ponovno obravnaval in jih potrdil 1. oktobra. Na tej seji je direktor podjetja Emil Zelko predstavil podrobnosti teh ukrepov in nakazal izhodišča za pripravo programa za dolgoročno sanacijo podjetja. Kadrovski socialni načrt reševanja tehnoloških presežkov Po besedah direktorja bodo ukrepi trajali do konca leta. Na podlagi zbranih naročil za zadnje trimesečje so pripravili izračun potrebnih delavcev za pravočasno proizvodnjo in dobavo naročenega materiala kupcem. Po ugotovitvah strokovnih služb bo v tem obdobju polno zaposlenih 198 delavcev v proizvodnji, in sicer od skupno 320-tih, in 27 v orodjarni od 38-tih. Potemtakem bo imelo delo 225 delavcev, medtem ko jih bo 133 na čakanju na delo. To pomeni, da je tehnološki višek kar 37 odstotkov delavcev. Podoben ukrep je doletel tudi režijske delavce, kjer je od 283-tih kar 82 na čakanju. Od 641 zaposlenih je na čakanju na delo v Panoniji 215 delavcev. Spiske je zbirala sicer kadrovska PROJEKTIVNI BIRO Konec neke agonije Z besedo agonija smo na račun Projektivnega biroja v Glasniku y nekaj zadnjih številkah dokaj pogosto žonglirali. Kot nam je uspelo izvedeti, so se delavci tega podjetja po burnih razpravah na zboru delavcev, in sicer po seji strokovnega kolegija, ki naj bi pripravil rešitev za sanacijo podjetja, odločili za likvidacijo. Po neuradnih informacijah naj bi bila omenjena sanacija za delavce izredno drastična, ugodno pa naj bi se razpletla za vodilne delavce. Torej so se delavci odločili za drugačno pot in vzeli svojo usodo ter usodo podjetja v svoje roke. Znano je le-to, da podjetje gre v stečaj. No, da ne zaidemo na stranski tir, pustimo to ob strani, preprosto zaradi tega, ker nam uradnih informacij ni uspelo dobiti, saj se je delavski svet omenjenega podjetja odločil, da svojih odločitev ne bo posredoval javnosti. Naš namen je predvsem globlje osvetliti krizo podjetja, ki žal ni posledica včerajšnjega dne. O tem nesporno priča naš zapis izpred dobrih treh let, ko smo v junijskem Glasniku leta 1987 prvič postavili pod lupo dogajanje v Projektivnem biroju. Takrat smo namreč zapisali: »Projektivni biro je naletel na prve težave pri pridobivanju poslov in prihodka že v letu 1986, stanje se ni bistveno popravilo niti v letošnjem letu (1987 op. p.) Po analizah bi do polletja v letošnjem letu (1987 op. p.) potrebovali še 170 milijonov prihodka. Iz tega je razvidno, daje eksistenca Projektivnega biroja v sedanji obliki ogrožena. Ob tem je tu še vprašanje, kakšne so možnosti nadaljnjega razvoja in izkoriščanja naložb, ki so jih v preteklosti namenili za razvoj.« Dovolj zgovorno, le da takrat še nismo razpolagali z rezultati, danes so ti na dlani - stečaj. Kako ukrepati? V navedenem zapisu se nam je zapisalo, da na zgoraj zastavljeno vprašanje v Projektivnem biroju iščejo odgovor že nekaj časa. Danes so ga našli, nekoliko manj boleči, bolje rečeno manj drastični obliki za vse zaposleni kot so predvideli scenaristi. Že takrat je bilo govora o organiziranju manjših skupin, ki bodo prevzemale nase ekonomsko odgovornost. Skratka podobne »prevare«, ki jih v našem vsakdanjiku uporabljamo tudi danes, vendar imajo bolj zveneča imena kot so »profit centri«, ipd. Skratka manj je »realsocialistične«^ navlake, bi temu lahko rekli. Žal to še ne spreminja realnega dejstva. Potop je bil neizogiben, kajti temeljni problem, nad katerim bi se takrat sanatorji in tudi zaposleni morali zamisliti, je bila fluktuacija predvsem strokovnega kadra. V dobrem letu je namreč v tistem času zapustilo to podjetje 20 visoko usposobljenih strokovnjakov. Jasno pa je nekaj, da se je že takrat gledalo na ta problem izrazito »ekonomistično«. V prvi vrsti je to pomenilo razbremenitev podjetja za določeno število ljudi glede na našo zakonodajo, ki je priznavala maso za osebne dohodke, a je vse skupaj delovalo le kot Blažev žegen v smislu odpiranja možnosti za povečevanje plač. Gotovo je nekaj, s temi odhodi se je plaz komajda usul in je pomenil začetek negativne selekcije ter povsem porušil razmerja med zaposlenimi in kreativno ter režijsko delovno silo. Preprosto, vodilna ekipa je ves čas gasila in ne pogasila. Namesto, da bi začetek krize izkoristila in začela graditi drugačno vizijo Projektivnega biroja, kar bi glede na sestavo delovne sile lahko po vsej verjetnosti tudi brez težav dosegla. Pot za katero se je odločil Projektivni biro ob prvih kriznih znakih, gaje pripeljala do pogroma. Bila je povsem zgrešena. Projektivni biro je primer podjetja, pri katerem se je pokazalo, da je brez strategije, kot tudi tega, da se vodilni in vsi drugi niso zavedali, da se s »človeškimi resursi« le nekoliko drugače upravlja kot s »štanc maši-nami«. Očitno pa vsa krivda ni samo na Projektivnem biroju, ampak tudi na takratnem sozdu, ki je bil prav tako, vsaj kar se strategije tiče", dokaj medla tvorba. Glede na fluktuacijo. ki smo ji bili priča v Projektivnem biroju, je to pomenilo zmanjševanje njegove konkurenčne sposobnosti, ki je v današnjem času preprosto ni moč več doseči. Začetek fluk-tuacije kreativnega je pomenil konec biroja. Tisti, ki vsaj malo poznajo ustroj in profiliranje kadrov v projektivi, poudarjajo, da je za formiranje kakovostnega projektantskega strokovnjaka potrebnih najmanj deset let. To je argument, ki potrjuje gornjo tezo. Še zmeraj sem namreč prepričan, da je Projektivni biro propadel po »malomarnosti« in zaradi neznanja ter upravljanja s »človeškimi potenciali« ne pa zaradi krize in recesije v naložbah. Vsa prepričanja o recesiji in prelivanju akumulacije v ko-njunkturnih časih se mi namreč zdijo jalova. Dejstvo je, da se sposobnosti in znanj strokovnega kadra ni znalo ali hotelo preusmeriti drugam, npr. v razvojno delo. Žal pa so v tej kon-fuznosti in sklicevanju na tržne razmere potegnili najkrajšo Projektivni biro sam kot tudi ostala IMP-jeva podjetja, kajti velika večina tega strokovnega kadra je le pristala izven IMP-ja. J. Votek služba, pripravili pa so jih odgovorni delavci oz. šefi oddelkov. Kot je povedal Emil Zelko je vodstvo od vodilnih zahtevalo, da pri definiranju tehnoloških presežkov upoštevajo predvsem strokovno usposobljenost in odnos do dela in šele zatem socialni položaj delavcev. Za vse presežne delavce bodo uveljavljali nadomestilo polovice neto zajamčenega osebnega dohodka pri skupnosti za zaposlovanje. Emi! Zelko je predlagal, delavski svet pa potrdil, da se delavcem, ki bodo na čakanju, začasno ukine stimulativni del osebnega dohodka. Ob vsem tem je pozitivno le to, da se je vodstvo obvezalo, da bo v tem času pridobilo dodatne posle, da bi tako lahko čimveč delavcem zagotovili polno zaposlitev in socialno varnost. Po predvidevanjih vodstva naj bi glede na konkretne dogovore, ki sedaj tečejo, še posebej z enim od nemških partnerjev, zagotovili delo skorajda vsem delavcem. Realno bi tako ostalo le še okrog 70 delavcev kot tehnološki presežek. In kaj bo prihranila Panonija na račun teh »delavskih« ukrepov? Po izračunih v ukrepih kratkoročne sanacije naj bi prihranili 1,800.00 dinarjev. Pri-hanki pri malicah bodo znašali 340.000 dinarjev, 50 odstotni prihranek pri prehrani bi navrgel 250.000 dinarjev in 50 odstotno povračilo zajamčenega osebnega dohodka 925.000 dinarjev. Ukrep, ki je še predviden, je odprodaja vseh vrst zalog in osnovnih sredstev. Odprodali bodo tudi sedanji servis, ki so ga že tako zastavili za pobotanje z banko, in zemljišča v Beltincih. Dodatni posli Vodilni so kljub zapletenosti položaja v Panoniji na seji delavskega sveta 1. oktobra bili bolj optimistični kot mesec dni nazaj. Kot kaže, se obeta dodatna prodaja in s tem tudi zaposlitev delavcev na programu brzoparilni-kov, kotlov za žganjekuho in polnilnih linij, ki naj bi jih izvozili na Češko in Slovaško. Največ pa si obetajo od posla, ki jim ga je ponudil nemški partner, in sicer izdelavo podpornih elementov, ki naj bi jih izdelali do konca leta dvajset tisoč kosov. Tako naj bi ob sedanjem delavniku in šestih efektivnih norma urah zaposlili skoraj 70 odstotkov čakajočih na delo, kar bi ob upoštevanju bolniških izostankov pomenilo skorajda polno zaposlenost delavcev. Omenjeni posli naj bi prinesli dodatnih 5,5 milijona dinarjev realizacije. Podkapitaliziranost in produktivnost Po vsem kar smo lahko slišali, pomenijo ti ukrepi le beg pred ponovno blokado žiro računa. Problem kapitaliziranosti podjetja pa ostaja ob vsem tem še naprej odprt. Čeprav ni omenjen točen podatek o lastnih sredstvih, lahko sklepamo na osnovi podatkov, ki so nam bili dostopni v lanskem letu, ko je Panonija imela le še okrog 25 odstotkov lastnega kapitala, da je ta letos padel pod 20 odstotkov. Najhuje je ob vsem tem to, da ta problem Panonija sedaj v glavnem rešuje na sivem trgu kapitala, kjer pa mesečna obrestna mera dosega že 8,5 odstotka. Emil Zelko zato poudarja, da je nujno pripraviti program dolgoročne sanacije podjetja, v katerega se mora vključiti tudi Banka. Razen tega so določeni organizacijski prijemi nujni tudi zaradi vzpostavitve takšne organiziranosti, ki bo zagotavljala uspešen nastop na trgu in večjo produktivnost. Ob pripravi nove organiziranosti in sedanjih ukrepih je nujno postaviti zahtevo po 7 urnem koriščenju delovnega časa. Kot je znano, so dosedaj to izračunavali na šestih urah, v zadnjem obdobju pa je izkoriščenost padla celo na nekaj čez štiri ure. Z uveljavljanjem kratkoročnih ukrepov so začeli s stroškovno analizo vseh izdelkov. Poleg spremljanja porabljenega časa in dela za posamezne izdelke bodo spremljali tudi vse ostale stroške. Zato so že pristopili k izdelavi pokalkulacij za vsak izdelek oziroma program, kajti nujno je, da delajo le tiste izdelke, ki pokrivajo vse svoje stroške proizvodnje in prinašajo minimalno akumulacijo. Skratka gre za stroškovno analizo v odnosu na ceno, ki jo priznava trg. Odvisna podjetja Kot smo že zapisali, se bo Panonija kapitalsko popolnoma povezala z IMP r. o., ki se bo skupaj z banko vključil v dolgoročno sanacijo Panonije. Program naj bi bil osnova za preoblikovanje Panonije v sodobno in tržno uspešno podjetje. Na osnovi tega programa naj bi v Panoniji po novem letu oblikovali tri odvisna podjetja, in sicer Kmetijsko mehanizacijo, Orodjarno in ostale programe. Ostalo pa bi krovno podjetje. S tem preoblikovanjem naj bi Panonija prišla do racionalne organiziranosti in si zagotovila stabilnost v poslovanju. Upajmo, da bodo projekti dejansko uspešni tudi v praksi in ne samo na papirju, kot se to dogaja že nekaj let. Skratka rez je zares potreben, kajti stalno ponavljanje, da imajo najkakovostnejši kmetijski program, je premalo. J. Votek Razmišljanje Ali je samo recesija vzrok za krizo? V pričujoči številki se spet lahko srečamo z zapisi iz kritičnih podjetij IMP. Projektivni biro je pri svojih zadnjih vzdihljajih, Klima montaža se je po iraški krizi spet znašla v izrednih težavah in je bila prisiljena pripraviti rebalans letnega piana, kar pomeni toliko in toliko delavcev kot tehnološki višek. Nič bolje se ne dogaja s Panonijo, brez delaje več kot tretjina delavcev. Soočili smo se s protestom delavcev Tena, kjer so bili delavci prav tako na čakanju. Če smo pri podzaposlenosti, skorajda ni podjetja v IMP-ju, ki se letos ne bi srečalo s tem problemom. Da ne zaidemo predaleč, se dotaknimo že prej omenjenih najbolj kritičnih podjetij. In kje iskati vzroke za neuspešnost teh podjetij, ki že kar nekaj časa pripravljajo sanacijske programe in se poskušajo rešiti iz krize, toda posledica so zmeraj hujše krize, ki so jih spravile tik pred stečaj. Enega od sedanjih razlogov kriz lahko nedvomno pripišemo recesiji. Toda angleški avtor Stuart Slatter ugotavlja, da »recesija sama po sebi- le redko povzroči neuspešnost podjetja.« Očitneje torej, da je s podjetjem že prej nekaj hudo naiobe. Kot ugotavlja prej omenjeni avtor, so problemi v vodenju, neustreznem nadzoru finančnega poslovanja, konkurenci, ki pa v našem primeru ne bi smela biti problem, saj vsepovsod slišimo, da imajo podjetja na svojih področjih delovanja kakovostne programe in nadaljnji razlog za neuspešnost naj bi bila neugodna struktura stroškov ter v neugodnem gibanju cen surovin in prešibkem trženju. Za vse to obstajajo že simptomi nazadovanja podjetja. Avtor jih navaja kar deset; in sicer padanje donosnosti v absolutnih vrednostih, padanje obsega prodaje v stalnih cenah, naraščajoča zadolženost, manjša likvidnost, zmanjševanje ali ustavitev izplačil, uporaba nesprejemljivih računovodskih postopkov, prestrašeno vodstvo, velika fluktuacija vodilnih in strokovnih kadrov na višjih ravneh ter finančnih strokovnjakov, kar navadno kaže na konflikte na najvišji ravni, upadajoč tržni delež in nezadostnost ter odsotnost strateškega načrtovanja. Kadrovski sindrom Vsi ti sindromi so po izbruhu krize več ali manj vsem poznani in jih poskušajo vodstva na takšen ali drugačen način razrešiti. Toda zdi se mi, da ob vsem tem preveč pogosto povsem margina-lizirajo kadrovski problem. Prepričan sem namreč, da že groba statistična analiza mobilnosti delovne sile in fluktuacija dokazujeta, da je s podjetjem nekaj narobe in tudi po svoje nakazujeta smer rešitve zanj. Panonija Tokrat dajmo pod lupo fluktuacijo strokovnega in vodilnega kadra v Panoniji. Po podatkih s katerimi razpolagam, naj bi Panonijo cd leta 1975 do 1987 zapustilo najmanj 50 višje in visokošolsko izobraženih strokovnjakov, med temi tudi vodilnih in vodstvenih delavcev. V zadnjih treh letih se je to število povzpelo prav gotovo na 70. Preprosti izračun pove, da so na leto odšli najmanj štirje strokovnjaki iz podjetja. To pa je za podjetje, kot je Panonija, veliko. Glede na takšen tempo fluktuacije lahko potemtakem tudi sklepamo, da so ti ljudje sorazmerno kratek čas ostajali v Panoniji. Naj obračamo tako ali drugače, dejstvo je, da tako podjetje ni sposobno zagotoviti kontinuitete v svojem poslovanju, kajti tako pogostih stresov podjetje preprosto ne prenese, naj bo v tehnologiji, proizvodnji ali na področju trženja in tudi financ. Preprosteje rečeno, izredna fluktuacija je samo pospešila razmah simptomov krize in samo krizo. Vzemimo za primer dogajanje v zadnjem letu, ko je izbruhnil na piano problem prešibkega trženja. Kot posledica konfliktnih odnosov znotraj komerciale je Panonija v času dobrega pol leta ostala brez dveh ključnih ljudi na področju trženja, najprej brez vodje prodaje, a zatem še brez komercialnega direktorja, in če k temu dodamo še fluktuacijo prodajnih referentov, potem je slika popolna. Veliko časa in energije je bilo potrebno za ponovno vitalizacijo komercialnega sektorja, kar se tudi odraža pri trženju. Skratka vodstvo si tega ne bi smelo dovoliti, kajti že lansko leto je bilo krizno leto za Panonijo. Še posebej velja opo- zoriti na to, da trženje v lanskem letu le ni bilo tako slabo. Da ne bo pomote, v tem trenutku ne gre za napad na ekipo, ki je odgovorna za trženje. Preprosto gre za dokazovanje dejstva, da je trženje preveč pod pritiskom organizacijskih slabosti v ostalih delih podjetja, ki onemogočajo učinkovito delovanje. S podobnim problemom se srečuje tudi Klima montaža, čeprav za to podjetje ne poznam natančnih statističnih podatkov, toda tudi tu je bil kadrovski osip velik. Zdi se mi, da je tu prišlo kar naenkrat do velikega zasuka, in ko se je poskušalo v krizi iskati rešitev podjetja, so zanemarili osnovno dejavnost. Morda drži trditev, da je bilo preživetje na trgu z ozko specializirano delovno silo negotovo. Prej omenjeni avtor namreč opozarja, da diverzifikacija dejavnosti podjetja pomeni rast podjetja, a v sebi skriva past. Avtor namreč opozarja, da v podjetju ob navdušenju nad novimi poslovnimi dejavnostmi postanejo navdušeni nad novimi poslovnimi uspehi v podjetju in začnejo pozabljati na osnovno dejavnost, ki prinaša največ gotovine in pogosto se zgodi, da novi program postane nadomestek za osrednjo dejavnost ne pa njeno dopolnilo, kar bi moral biti. Takšen položaj skoraj neizbežno sproži izgube, lahko pa tudi propad podjetja. Organizacija Povrnimo se k Panoniji. Tu si ne rabimo preveč beliti glave, očitno je, da je podjetje »preor-ganizirano«, povrh vsega pa ostaja občutek, da podjetje deluje po dveh tirih ki sta posledica nekdanje organiziranosti, ko je bil še znotraj Panonije Blisk. Povrh vsega pa je vse preveč nepotrebnih »režijskih nivojev s sorazmerno majhno odgovornostjo. Nikakor ni moč zaobiti enega od pokazateljev takšnega stanja, ki so ga obravnavali na seji delavskega sveta. S kaznijo so namreč udarili po enem od mojstrov, ki pač ni bil v času dopustov dovolj pozoren pri montaži sejalnic. Sam jo je dobil po grbi, medtem ko so vsi ostali odnesli celo kožo, vključno z vodjo tehničnega sektorja na čelu. J. Votek Avtomatizacija Sir POVSEM NOVE MOŽNOSTI AVTOMATIZACIJE KLIMATIZACIJSKIH NAPRAV OZIROMA PROCESOV S y novejšem času posvečamo na področju klimatizacije zraka največ pozornosti napravam s spremenljivo količino zraka VAV (Varia-ble Air Volume) in napravam s spremenljivo količino ter temperaturo VVT (Variable Volume variable Temperature). Še vedno iščemo še drugačne rešitve, predvsem v smeri koncepta, ki bi zagotovil, da bi zrak dovajali v klimatiziran prostor s kar se da večjim profitom ob zadostitvi kriterijev: - komforta, - higiene, - ekonomičnosti, - energije, - ekologije. Dve najprimernejši metodi lahko uporabimo danes za dosego tega cilja, in sicer (slika 1): - konvencionalni Pl algoritem v povratni zvezi - optimalno regulacijo. VVT CAV Slika L: Scenarij upravljanja parametrov zraka v klimatiziranem prostoru za bližnjo prihodnost Pi algoritem v povratni zvezi S ciljem, približati se čim bolj optimalni regulaciji, želimo Pl algoritem uporabiti ne na katerikoli klimatizacijski napravi, ampak na tisti, ki najbolj zanjo izpolnjuje pogoje. Taka je VVT klimatizacijska naprava, kjer je možen tudi ročni preklop na režim konstantne količine zraka CAV (Constant Air Volume). V našem laboratoriju smo zgradili eksperimentalno klima-tizacijsko napravo z analognim avtomatizacijskim sistemom ARIS SISTEM 400. Pl algoritem je že dolgo znan. Deluje na principu poizkusi - popravi, ne da bi poznal preteklost in prihodnost procesa (slika 2). Slika 2: delovanje konvencionalnega Pl algoritma Da bi povečali njegove učinke, smo ga uporabili v podvojeni vlogi v tako imenovani PIPI kaskadni regulaciji. Ta zagotavlja zelo visoko kvaliteto vzdrževanja regulirane veličine, to je temperature prostora. Tu glavni Pl regulator nastavlja želeno vrednost pomožnemu Pl regulatorju. pomožni Pl regulator pa sekvenči izvajalne organe. Nenavadni in zato pomembni so pri tem vplivi vodenja želene temeprature prostora od temperature okolice in dejstvo, da se najnižja temperatura dovodnega zraka ne pojavlja vedno istočasno z največjo temperaturno razliko proti temperaturi prostora. Zato smo te vplive skrbno upoštevali. Možne so namreč situacije, ko povzroči premik startne točke vodenja želene temperature prostora od 22°C na 10°C kar 1.5 kratno zmanjšanje sicer potrebne količine dovodnega zraka. Najnovejša in najpomembnejša je obravnava temperaturnega omejevanja dovodnega zraka, ki je pomembna ne le za zdravje ljudi, temveč če je pravilno izbrana, tudi za energetsko varčevanje. Dve metodi sta tu pomembni (slika 3): - konvencionalna metoda z regulacijo temperature dovodnega zraka, - nova metoda z vplivom na količino dovodnega zraka. OPTIMALNO metode omejevanja temperature dovodnega zraka Konvencionalna metoda je ne le zapletena in ne le neugodna v smislu komforta, temveč je tudi energetsko oz. profitno neprimerna. Nova metoda, izhajajoč iz avtorja tega prispevka, nima omenjenih slabosti, posebno primerna pa je za novejše končna enota P=t,1-APfr-APx=0 končna enota \ APx Slika 4: Variacije totalnega in statičnega tlaka v neposredni bližini končnih enot ipfr iPfr.max (^ima J APx=P^((«) Optimalna regulacija Prva napoved moderne regulacijske tehnike je bila ob prvi izstrelitvi Sputnika leta 1957. S konsenzom celotne svetovne javnosti je imelo leta 1960 združenje International Federation of Automatic Control svoj prvi kongres. Pozornost Sovjetski zvezi je znanstvenikom in inženirjem regulacijskih sistemov odkrila popolnoma drugačen pristop do regulacijske teorije, kot so ga bili vajeni. Za popis dinamike sistemov so transferne funkcije zamenjale diferencialne enačbe, stabilnost s teorijo Liapunova je zamenjala frekvenčno metodo Bode-a in Nvquista. specialna oblika vari-acijskega računa, razvita od Pon-trvagina. je zamenjala VViener-hopf-ove metode prejšnje dobe. V nekaj letih je tudi Zahod z blaznim naporom absorbiral novo metodo spremenljivk stanja (state-space method). ki je postala osnova večine modernih regulacijskih tehnik. V teoriji optimalne regulacije je princip Pontryagin-a zelo pomemben. Prvič je bil objavljen leta 1956. splošni dokaz pa je bil dan leta 1964 od Pontrvagina. leta 1972 od Girsanova in leta 1975 od Fleminga in Rishel-a. Maksimalni princip zahteva, da vhodni optimalni krmilni vektor u°. ki minimizira funkcional J. maksimira skalarno funkcijo H. imenovano Hamiltonova funkcija: H = -f7 + SUMA (PSI f (v. u) Transformirane spremenljivke stanja V; so koordinate faznega prostora Y. Enačbe stanja predstavljajo časovne odvode transformiranih spremenljivk stanja. Popisuje jih naslednja vektorska diferencialna enačba: y.'= f (x, u) Spremenljivke PSI so spremenljivke sostanja. Njihovi časovni odvodi predstavljajo enačbe sostanja. Funkcija f2 je integrand funk-cionala, ki ga želimo optimlrati. Da bi prišli preko transformiranih spremenljivk stanja do lažje rešljivega seta diferencialnih enačb 1. reda, moramo najprej postaviti osnovno diferencialno enačbo procesa, torej klimatiziranega prostora. Ta je centralni del želene klimatizacij-ske konfiguracije. Vsakemu procesu moramo določiti v njem združene vhodne in izhodne spremenljivke. Vhodne spremenljivke delimo na izvajalne spremenljivke in na motnje, izhodne pa na merjene in na nemerjene spremenljivke (slika 6). "Sr "srr H i — , -i u i kJImotlzocI)*1 (procesiran »Istem) epremenijvke sprem ertljvfre Slika 6: Popis vhodnih in izhodnih spremenljivk procesa Da okarakteriziramo proces ali procesiran sistem in njegovo obnašanje, potrebujemo: - set fundamentalnih odvisnih količin, katerih vrednosti opisujejo naravno stanje danega sistema, - set enačb s spremenljivkami, ki popisujejo, kako se naravno stanje danega sistema spreminja s časom. Za večino klimatizacijskih procesov je bistven predvsem naslednji set fundamentalnih količin: definira stanje procesiranega sistema. Set enačb, ki povezujejo odvisne spremenljivke stanja, dobimo z uporabo principa ohranitve na fundamentalnih količinah. Set enačb imenujemo enačbe stanja (slika 7). 4 vH -v-v 3" i Svc »je ods situ kal sor kal int< ttio CT)lpoqz| - masa, - energija, - momenti. (l)lPoi* Slika 12: Izračun spremenljivk h sostanja izre Izr« Hamiltonovo funkcijo je žaj< možno realizirati šele po rešenih Ko potrebnih pogojih za optimum Upr (slika 13). iqop |UAoeoo a D)ojdo; Te veličine ne merimo oziroma niso merljive direktno. Zato pogosto izberemo neke druge veličine, merljive z običajnimi načini, ki pravilno grupirane določajo oz. karakterizirajo vrednost fundamentalnih količin. Te so: - gostota, - koncentracije, - temperatura, - tlak, - pretočna količina... Slika 7: Princip ohranitve funda-mentalne količine digitalne avtomatizacijske naprave. Skrbno smo preučili in tudi upoštevali vpliv dovodne kanalske mreže in pri tem variacije totalnega in statičnega tlaka na karakteristike avtomatizacije (slika 4). Te okarakterizirajoče spremenljivke imenujemo spremenljivke stanja, njihova vrednost pa Enačbe stanja tvorijo skupaj s spremenljivkami stanja matematični model procesa, ki nosi v sebi tako dinamične kot statične lastnosti. Z Laplaceovo transformacijo, glede na dana izhodišča in brez upoštevanja sončnega sevanja in notranjih toplotnih virov, smo za spremembo temperature prostora dobili naslednjo povezavo (slika 8): tr(s) = l/D(s)(Atsos,j(s) + CVvpih (s) + Bt vpih (s) + D (s) = D s + E + A = U(s)/X(s) , - Ul ......—I Slika 13: Izračun Hamiltonove Bli funkcije — U(s) O- o X(s) Slika 8: Signalni diagram Lapla-ceove transformacije procesa Še člen 1/D(s) transformiramo tako, da eliminiramo odvod, torej s pri členu D, dobimo neho- mogeno diferencialno enačbo tretjega reda s konstantnimi koeficienti (slika 9). Z neverjetnimi možnostmi priti iz nekega začetnega stanja zraka v neko končno stanje z upoštevanjem kriterija kakovo- ^ sti. kriterija najmanjše porabe goriva ali energije, ki ga lahko pre izberemo posamezno ali v okviru q.. multikriterialne analize, ima j novi algoritem neslutene možno- stoj sti, ne le v klimatizaciji, temveč ^ tudi v vseh drugih procesih. „ej. Posledice vpeljave takih nači- stvf nov regulacije lahko ocenjujemo ^ glede na dosedanjo industrijsko j proizvodnjo kot katastrofalne. pa7------ rHSIESEiliaiK - t -.r^t I ‘ K kar Ham tazv v že prer Ijiva vojn so ti v pn temi Posl bi si tazv pret izraa laže Pač tavn sti,t je r: v M Kan oseh Slika 11: Izračun spremenljivk stanja io' ----------- "Sindikati Sindikat v IMP r.o. shodil Pred kratkim je bila v IMP r.o. ustanovljena sindikalna podružnica Svobodnih sindikatov Slovenije. Trenutno je v to organizacijo včlanjenih po ocenah njenega predsednika Draga Lebena okrog dvajset odstotkov delavcev inženiringa. Kot nam je povedal predsednik sindikata, so zaenkrat Svobodni sindikati edina organizirana sindi--• kalna organizacija v inženiringu. Po njegovih ocenah je število članov Sorazmerno majhno, kar pa je moč pripisati neuveljavljenosti sindi-"" kalnega dela v novi obliki, ko gre za dejansko zaščito delavčevega interesa in njegove socialne varnosti. Morda je k temu delno pripomogla uspešnost samega inženiringa. k Ne glede na vse to, se razmere izredno hitro spreminjajo, izredno težke razmere se otirale žajo tudi v samem inženiringu, h Kot so ugotovili na sestanku zait Upnikov sindikalne podružnice, pravi Drago Leben, se materialni položaj delavcev inženiringa Poslabšuje. Vseeno so se poenotili in sklenili, da bodo ravno zaradi zaostrenih gospodarskih P razmer doma in krize na Bližnjem vzhodu (Irak) svojo aktivnost usmerili k ohranjanju vseh delovnih mest in se poskušali angažirati pri izboljšanju trenutnega položaja podjetja. Zaradi tega so se odločili, da v primeru, če bi prišlo do generalnega štrajka slovenskih delavcev, v njem ne bi sodelovali. Na sestanku zaupnikov so sklenili, da bodo vztrajali pri spoštovanju določil kolektivne pogodbe, hkrati pričakujejo večjo informiranost s strani vodstva o dogajanjih v podjetju, še zlasti o pridobivanju novih poslov in njihovi izvedbi ter finančni uspešnosti. Postavili so tudi zahtevo, da sodelujejo na sejah delavskega sveta, kjer se obravnavajo za delavce pomembne odločitve; zlasti problemi delovnih mest. Ugotavljajo namreč, kot je moč razbrati iz zapisnika sindikalne podružnice, ki je bil posredovan najož- jemu vodstvu, precejšnjo ravnodušnost do zaposlenih in tudi do njihove perspektive. Vse to pa vnaša med zaposlene precejšnjo negotovost, a še posebej med starejšimi delavci, ki so se znašli v brezperspektivnem položaju, saj nimajo perspektive nastopanja kot samostojni podjetniki, ker so izredno majhne njihove možnosti za pridobitev nove zaposlitve, a tu je še posebej izpostavljena ženska delovna sila. Zato so predlagali za ohranitev delovnih mest, da se poskušajo najti notranje rezerve. Poudarili so ukinitev honorarnega dela in pogodb o delu. Prepričani so namreč, da je IMP r.o. strokovno dovolj močan, da lahko vse projekte izpelje z domačimi strokovnjaki. Sindikalna podružnica IMP r.o. je organizirana v šestih skupinah, ki so izvolile svoje poverjenike. Njihov interes je še povečati število članov, saj upajo, da so temeljna izhodišča njihovega programa sprejemljiva za večino delavcev IMP r.o.. jv e Blisk ■ Soboški vodovod v Očitno je, da preskrba s kakovostno pitno vodo v soboški občini " škripa že nekaj časa. Na prvi pogled je to sicer presenetljivo, saj x Prekmurci tega problema skorajda niso poznali še nekaj let nazaj. a Očitno pa je, da se je porabe vode povečala; ali pa tudi ne! Vzroke lem problemom lahko pripišemo tudi nesmotrnim posegom v pro-£ $tor. Če postavimo pod drobnogled nekatere podatke in nekatere Posege v krajino, lahko prej pritrdimo slednji trditvi in jo tudi neizpodbitno dokažemo. Vzemimo primer; soboški vodnogospodar-: stveniki so se pred skorajda desetimi leti lotili regulacije mejnega Potoka na avstrijsko jugoslovanski ali slovenski meji (kakor vam drago op. p.) Kučnice. Nivo podtalnice je v mestu Murska Sobota 1 Padel za dober meter. Kot »živa« priča ali dokaz temu je soboški 3 kanal, ki so ga Sobočani zgradili, da bi jih varoval pred prepolno , Ledavo, ki je praviloma poplavljala. Ta je sedaj ob še tako hudih nalivih in deževnih obdobjih praviloma suh. K vsemu temu so svoje dodale tudi melioracije, ko so brezobzirno krčile jelšove gozdove, ki so znani zadrževale! nivoja podtalnice in izsuševanje močvirij. Če k temu dodamo še vse hujšo ekološko onesnaženost zemlje in samih „ kmetij v okolici katerih so ponavadi bila zajetja vaških vodovodov, so “ pristali pri pomankanju pitne vode. Vse to jih je sililo k širitvi ' [Mestnega vodovoda v okoliške vasi. Prve, ki so bile prisiljene v pove-zavo z zajetjem v Črnskih mejah, so bile Moravske toplice. Širitev v lanskem letu p Že v lanskem letu je začel Blisk s polaganjem cevovoda od Črnskih mej do Cankove, v letošnjem letu so se nadaljevali z odcekom proti Lcmcrju in na-_ Prej proti Goričkemu. Najpo-Membnejša in najobsežnejša dela, ki so jih izvajali Bliskovi Monterji pri širitvi občinske vo-. dovodne mreže, je po besedah operativnega vodje izvedbe Ladislava Gyohe polaganje cevovoda od Moravskih toplic do Bogojine. Naselja, ki ga Slovenci poznajo po znameniti Plečnikovi cerkvi. Kot nam je povedal Ladi- slav Gyoha. je bila oskrba s pitno vodo v tem precej velikem naselju izredno kritična. En del naselja leži na obronku Goričkega, drugi pa se razprostira v samo panonsko ravan. Tako se je pogosto dogajalo, da je pretežni del -vasi ostajal brez pitne vode. Vse to je krajane sililo, da rešijo ta problem. Ustreznega zajetja, ki bi zadovoljevalo vse potrebe po pitni vodi preprosto niso mogli najti, zato so se odločili za povezavo z zajetjem pri Črnskih mejah. Ladislav Gyoha pravi, da jih je pred velikimi stroški rešil že po- ložen cevovod do Moravskih toplic. Tako so nadaljevali z deli od Moravskih toplic mimo naselja Tešanovci do Bogojine. Trasa novega cevovoda je dolga 5,5 kilometra, presek cevovoda pa je 200 milimetrov. Pogodbo o izvedbi del je Blisk podpisal direktno s Komunalo iz Murske Sobote. Sami so polagali cevovod in uredili črpališča, medtem ko je bilo podizvajalec gradbenih del Vodnogospodarsko iz Murske Sobote. Ker pretežni del cevovoda poteka čez polja, so se pri sami izvedbi morali prilagajati delom na polju oziroma spravilu pridelkov. Ne glede na vse to je bil rok za izvedbo vseh del izredno kratek - komaj poldrugi mesec. Z deli so začeli konec avgusta in jih zaključili v prvih dneh oktobra. Vrednost vseh izvedenih del je bila okrog osem milijonov dinarjev. Ladislav Gyoha nas je ob tem opozoril na samo finasiranje. Kot je povedal, so levji delež za finančno pokritje naložbe primaknili kar krajani sami. saj je vsako gospodinjstvo, ki se bo priklopilo na nov cevovod, prispevalo za izgradnjo cevovoda denar v višini treh slovenskih povprečnih osebnih dohodkov. Razliko med zbranimi sredstvi in vrednostjo naložbe pa je pokril komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Murska Sobota. ;v Razvojno delo dobilo svoje mesto v Montaži Kar nekaj časa je poteklo, da so v Montaži Koper prišli do tega, kar so nekajkrat že poskušali, vendar jim je vedno spodletelo, tamreč do razvoja. Razlogi, da so dosedanji poskusi vzpostavitve razvojnega oddelka spodleteli, so bili različni. Najpomembnejši je v že ničkolikokrat razvpiti »mojstrski« miselnosti monterjev, ki so bili Prepričani v svojo samozadostnost. Ta je bila vsaj delno »opravičljiva« v konjunkturnih časih, ker so lahko skozi samoupravno raz-v°jni oddelek zminirali, in to s pretvezo nepotrebne režije. Nadalje So tu bili kadrovski problemi, kjer je pri sprejemanju ustreznih ljudi v proceduri sprejemanja teh ljudi vodstvu ponavadi spodletelo. Daje temu res tako, se povrnimo dobro leto nazaj, ko je bivše vodstvo Poskušalo zaposliti enega od inženiijev iz Projektivnega biroja, ki naj !>i se ukvaijal z razvojem. Delno krivdo za tako dolge porodne krče razvojnega oddelka nosijo tudi prejšnja vodstva, ki so si na vse pretege prizadevala znotraj podjetja oživiti proizvodno dejavnost na Mrazilo ekstenzivni osnovi (vsaj tehnološka oprema delavnic Montaže nam to potijuje). Ob tem so namreč zaobšli dejstvo, da recesija Pač ni najbolj primeren trenutek za vlaganje v proizvodnjo. Podjetje favno zaradi recesije in pomanjkanja dela v njegovi osnovni dejavnosti, v montaži tega kapitalsko ne bi prenesla. No, ne glede na vse to, je razvojni oddelek v Montaži le zaživel. O sami vlogi razvoja j’ Montaži in zastavljenih projektih smo se pogovaijali z Ivanam Kampusom, ki je pred kratkim prišel v Montažo in je odgovorna 0$eba za razvojno raziskovalno delo v Montaži. Preseganje iehnolgije prosto razvoja ni več mogoče ra- . . zumeti kot ukvarjanje s tehnolo- »Mislim, da smo v času, ko je gjjo. Mi smo pripravili elaborat Potrebno razvoj drugače zasno- o delovanju razvoja. Vendar ta at' m m' smo se tega lotili. Pre- izhodišča ne odstopajo od načr- tov podjetja. Upam si trditi celo obratno, ta izhodišča na nek način definirajo kratkoročne naloge v podjetju in so osnova za srednjeročne in dolgoročne plane. Skratka, gre za definiranje razvojne strategije podjetja kot celote in ne samo tehnološke strategije. Ob tem definiranju pa je nujna temeljita analiza trga. ki nam mora dati odgovore, v kateri smeri koncipirati razvoj podjetja. da bo njegovo poslovanje vsestransko uspešno. Na osnovi prej omenjenega projekta smo že definirali konkretne razvoje naloge, ki jih uresničujemo. Osnova pri definiraj u teh nalog so bile predhodne raziskave trga. Pri samih razvojnih nalogah smo pristopili k timskemu delu ali projektnemu vodenju, to pomeni, da smo pritegnili k uresničevanju posameznih razvojnih nalog širok krog sodelavcev. od tržnih do tehničnih strokovnjakov in predstavnikov končnega porabnika, bodisi v podjetju ali izven podjetja. ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE 6100 Ljubljana, Erjavčeva 15, p. p. 407 Telefon (061) 212-139 Telefax 221-616 V okviru svojih dejavnosti je Zveza inženiijev in tehnikov Slovenije založila in izdala strokovne tehniške publikacije: 1. JUS KATALOG za leto 1990 2. SPLOŠNI TEHNIŠKI SLOVAR (I. in II. del) 3. OSNOVE PLINSKE TEHNIKE 1. JUS KATALOG ZA LETO 1990 Katalog jugoslovanskih standardov za leto 1990 v slovenskem jeziku vsebuje pregled vseh veljavnih standardov izdanih do 31. decembra 1989. Vsebuje tudi zakonske predpise o standardizaciji, o jugoslovanskih standardih ter predpise o tehniških normativih in normah kakovosti. Cena: 800,00 din. 2. SPLOŠNI TEHNIŠKI SLOVAR Slovar (I. in II. del) obsega 1600 strani z 20.000 gesli in več kot 200.000 izvedenkami. Slovar je najboljši pripomoček za oceno in izbiro pravilnega tehniškega izrazja, za strokovno izpopolnjevanje ter je hkrati čvrst temelj za Siljenje tehniške kulture. Cena: 760,00 din 3. OSNOVE PLINSKE TEHNIKE Leo Knez, dipl. inž. Publikacija obravnava osnove. plinske tehnike in je zamišljena kot učna knjiga, ki bo inženirjem in tehnikom dopolnila pomanjkljivo znanje ali osvežila spomin. Knjiga (190 strani) je napisana poljudno znanstveno, zgoščeno in razumljivo. Cena: 250,00 din. VSE NAVEDENE PUBLIKACIJE LAHKO NAROČITE NA NASLOVU: ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE 61000 Ljubljana Eijavčeva 15 Žiro račun 50100-620-112-05-807201-1430113827 Abanka Ljubljana ZAPIS Zapisal bom, da sva živela akorde nežno zaigrane ljubezni upe nezlagane azur nebesni sva imela Radosti trajno pokopane jad greha ie srce prevzela estrada sreče onemela verige stare prikovane Izgnati moram tihe sanje ječati, kleti in rotiti erinijam za maščevanje Lesket solza nesrečnih skriti kes pokazati kot smejanje in čez minulo laž trositi. A. VVILLEM ROGY Obvestila PD IMP V soboto 10. novembra se bomo podali na Levstikovo pot od Litije do Čateža. Odhod vlaka je ob 6.30. Pot nas bo vodila od Litije preko Šmartnega, Librega, Moravč, Gabrovke do Čateža. Od tu pa do Loke pri Trebnjem bomo potovali z avtobusom. Hodili bomo okrog šest ur, večinoma po gozdnih poteh. Za hrano in pijačo, ki bo ob celi poti, Lodo poskrbeli organizatorji in aktiv kmečkih žena. Ob poti bo moč videti tudi prikaz raznih kmečkih opravil. V Čatežu bo kulturno zabavni program s plesom. V Ljubljano se bomo prav tako vračali z vlakom v večernih urah. Ne zamudite najbolje organiziranega pohoda! Ne bo vam žal! Približuje se zima in s tem tudi konec sezone pohodov. Zato vas vabimo v soboto 17. novembra na lahkotni pohod čez Golovec, Molnik in Pugled do Sostrega. Dobimo se ob sedmih na dolenjskem mostu. Od tu se bomo podali na pet- do šest-urno pot. Tancek Vabim vse planince ter druge ljubitelje gora in potovanj, da pridejo v sredo 24. oktobra v menzo na Titovi 37, kjer bo imel Primož Fajdiga predavanje z diapozitivi z vzpona na M. Blanc in Paradiso ter s 6800 kilometrov dolgega planinskega potovanja po Turčiji. Eden od naših strateških ciljev je tudi priprava predproizvodnje oziroma celotna priprava dela doma s proizvodnjo vseh elementov, kar bo pocenilo našo montažo. No. da ne bo pomote, naš cilj ni osvajanje novih proizvodov in njihova proizvodnja, ampak predvsem v isaknju in zastopanju vrhunske opreme ter svetovanju končnim porabnikom. V tem trenutku sta za nas zanimivi dve področji, kjer smo že zastavili konkretno delo, in sicer hlajenje in klimatizacija, kajti locirani smo le na področju z močno razvito turistično infrastrukturo ter močno prehrambeno industrijo. Naslednji program, kjer so še velike možnosti, je plinifikacija. Plin se namreč vse močneje utrjuje kot eden osnovnih energetskih virov. Dejstvo je tudi, da je na področju plina od cevovoda do razvoda za končnega porabnika še precej odprtih možnosti. To nam je nenazadnje potrdil tudi nastop in predstavitev plinskih grelcev na zagrebškem sejmu. Na tem sejmu smo nastopih s predstavitvijo sevalnega grelca, ki ga proizvaja italijanski partner in ga mi zastopamo. V tem primeru mi skrbimo za plasma teh grelcev na trg. Tako smo pripravili ustrezno tehnološko in komercialno dokumentacijo ter svetovanje porabnikom. v končni fazi pa tudi montažo teh grelcev. Nudimo tudi servisne usluge; sicer pa bo o tem več povedal moj sodelavec Ama-deo Cesar. Ob tem naj še povem, da so velike možnosti tudi v transportnem hladilstvu, kjer smo že navezali stike s proizvajalci tovrstne opreme,« zaključuje Ivan Kampus. Sevalni grelci v Zagrebu »Kot že rečeno, smo se na zagrebškem sejmu predstavili s plinskimi sevalnimi grelci. Odziv obiskovalcev na ta izdelek je bil nad pričakovanji. Poudariti moram, da obiskovalci niso iskali samo informacij, ampak je bilo že konkretno povpraševanje po teh grelcih. Z nekaterimi potencialnimi investitorji smo se dogovorili za pripravo ponudb. Presenetljivo velik odziv je bil s strani projektanstkih organizacij. Po tej predstavitvi sem namreč prepričan, da bomo s trženjem tega izdelka uspeli. Ob tem je potrebno še poudariti, da je izdelek tudi cenovna zanimivost. S tem naše ponudbe s področja plinifikacije ne zaključujemo, saj smo na sejmu že ponujali radi atorje s sevalnimi grelci. Sevalni grelec smo predstavili z demonstriranjem njegovega delovanja,« ocenjuje nastop v Zagrebu Amadeo Cesar. J. Votek Na tromeji! Pohod na Peč, kjer je stična točka Jugoslavije, Avstrije in Italije je vsakoletno srečanje treh dežel in privabi veliko obiskovalcev. Tudi letos je bila udeležba množična, kar je sklepati. da se ljudje radi srečujejo, čeprav so različne narodnosti. Izmenjajo si lahko mnenja in izkušnje ter poglede za naprej. Tudi PD IMP Ljubljana je bilo dobro zastopano, čeprav nismo potovali skupaj. Že v Ljubljani smo se nekateri odpravili do Jesenic z vlakom in nato z avtobusom. Drugi so šli z avtobusom iz Ljubljane do Rateč. Tretji so bili z lastnimi prevozi in četrti so štoparji. Vsak je imel svojo računico, kako čim ceneje priti na cilj. zato nismo bili strnjena skupina, ki bi se podala na srečanje treh dežel 1990. Naš vodja Slavko Kenda ni bil zaradi tega slabe volje. Rekel je, važno je sodelovanje, da pokažemo solidarnost z ostalimi planinci. Ob prihodu v Rateče smo se takoj odpravili do mejnih organov, ki so vršili le bežen pregled potnih listov. Takoj smo bili v koloni, ki se je kakor živa veriga vijugala po strmi gozdni cesti; sprva med pašniki, nato po gozdu vse do vrha. Kmalu so nam bile odveč bunde in puloverji, saj je kazalo, da bo iz hladnega jutra nastal lep sončen in topel dan. Vsa preventiva hlajenja ni dosti pomagala. Na vrhu smo bili nekateri več drugi manj oznojeni, po enoinpolurni hoji. Točka katero smo morali doseči je označena s 1509 m višine, zato ni čudno, če se je pojavila kakšna potna kaplja. Vrh smo dosegli, ko je bilo na vrhu že živahno. Nismo bili zadnji, čeprav je ura kazala že enajst. Prihajali so še iz vseh smeri; Avstrijci s sedežnico iz Podkloštra-Arnoldstein, Italijani tega prevoza nimajo, zato so morali peš. Na naši strani je urejena cesta, a so jo samo nekateri izkoristili. Vsi ostali smo bili kot pravi planinci; pot pod noge z nahrbtnikom na rami. Vsi .udeleženci srečanja smo bili željni slišati besede županov iz sosednih dežel, ki med seboj sodelujejo in ustvarjajo blaginjo. Župani so si obljubili še trdnejše sodelovanje na gospodarskem, turističnem in kulturnem področju. Besede so bile prisrčne, zato upajmo, da niso bile izgovorjene zaman. Žačelo se je rajanje. Nikjer ni bilo postavljenega plesišča, a se je plesalo kar po travi, čeprav tudi teren ni bil raven. Vse je bilo v gibanju, posebno okoli šankov, saj je bilo potrebno potolažiti lakoto in željo. Mi smo inieli še toliko moči, da smo si ogledali cene, zato smo se spustili do avstrijskega šanka. Njihova nacionalna jed je golaž, pijača pa pivo. Vse je šlo dobro v prodajo, čeprav so bile malo višje cene. Obe poljski kuhinji so imeli kmalu prazni. Povzpeli smo se na vrh, kjer imajo Italijani svojo kuhinjo z nacionalno jedjo pa-šta šuta. V jedi pašta šuta so bili tako debeli makaroni, da so izgledali kot narezana cev 3/8 cole. Bilo je okusno. Res so pravi mojstri kuhinje. Iz italijanske strani je zelo lep razgled v dolino Zilje, dolino Roža in proti Beljaku, zato smo se dlje zadrževali na vrhu. Na nasprotni strani obeh dolin je kot na dlani pogorje Dobrača z istoimenskim vrhom višine 2166m. Dobrač je slovenskim planincem zelo priljubljen, zato ga pogosto obiskujejo. Se ena znamenitost je na vrhu. Na mestu kjer se stikajo državne meje treh dežel ali bolje rečeno treh narodnosti je postavljeno znamenje. Na njem so pritrjene tri smerne table. Prva tabla je usmerjena v Italijo in na njej piše Romani, druga je usmerjena v Avstrijo in na njej piše Germani, tretja tabla pa je usmerjena v Slovenijo-Jugoslavijo in na njej piše Slovani. Točka na Peči ni točka le treh dežel ampak, je točka treh ras, ki naj bi med seboj živele, tako kot so si zaželeli župani. Nekoliko nižje je bil slovenski tabor, zato smo se spustili na domače dvorišče. Kot pravi slovenski pregovor. - Povsod je lepo, a najlepše je doma - smo ugotovili, da to še danes povsem drži. Bilo je živahno kot v panju, ko je najboljša paša. Omamen vonj specialitet, ki pa niso slovenskega porekla, je privabil avstrijske in italijanske udeležence srečanja. Gneča je bila večja kot na šankih sosedov, čeprav v cenah ni bilo razlike. K razpoloženju je svoje prispeval tudi narodnozabavni ansambel, ki je igral brez prestanka. Prijetno je bilo opazovati planince, ki v razpolo-ženosti niso razmišljali, kje se nahajajo in komu pripadajo. NASTRAN ZDRAVKO Zahvala Ob smrti mojega očeta se zahvaljujem sodelavcem iz Promonta in sindikalni organizaciji za izraženo sožalje ter darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Jože Avbelj L- Panonija Murska Sobota PONUJA VSEM ZAPOSLENIM V PODJETJIH IMP MOŽNOST BREZOBRESTNEGA NAKUPA NA TRI OBROKE PREKO SINDIKALNIH ORGANIZACIJ ALI AKCIJSKE PRODAJE IZDELKE IZ CELOTNEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA vrtne kosilnice; škropilnice: bakrene nahrbtne (neoflora) motorne nahrbtne (supra) prevozne motorne; avtomobilske prikolice; kotle za žganjekuho in brzoparilnike in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo. Vse potrebne informacije dobite v prodajni službi IMP Panonije tel.: (069) 22-024, 21-750. HK - 1 poveča udobje - zniža stroške avtomatsko regulira centralno gretje v individualnih hišah na fusiotherm Dovršen sistem cevnih instalacij v gradbeništvu, industriji in kmetijstvu Fusioterm je moderen in popoln instalacijski sistem. Glede na namen vam priporočamo: čisto fusiotherm cev iz umetne mase, fusiotherm štabi cev z ojačitvenim Alu - plaščem. Nova in moderna tehnika povezovanja umetnih mas je s pojmom varjenje pojasnjena le deloma. Rezultat je namreč zlitje materiala na spoju, kar pomeni popolno zanesljivost. Varnost fusiotherm sistema omogoča naravnost neverjetno garancijo kakovosti. in na vo jar po £ IMP-jevci naročajte - kupujte prek gradbenih zadrug davka oproščeni 6.990,00 din 10% posebni popust imate do konca leta HK - 1 set sestavljajo HK - P nastavlialnik prostorske temperature HK - R elektronski regulator HK - V naležno tipalo temperature radiatorske vode Varčuite z energijo - uporabite znanje naših strokovnjakov! Fusiothe^ /A! 'A ISA X, oveea n |iZf iru V • Svjbt se podrobne informacije o em novem materialu lahko dobite v IMP Montaži .Maribor p.o. Maribor, Špelina ul. 2, telefon (062) 412-161 f f | 'W 0/ v| j tat 1 pli čei cij V za Bo Pr< ciji še tor str izv poi vo< 1 Na izd ®e lik« B Ski že da hev ni nizi stri nju seči vez njei o p nju wet tret Na hidi huti kop ; vat; vod 81210 Ljubljana - Šentvid, Jožeta Jame 16, p.p. 20, Jugoslavija Tel.: 061/557 141, Teiefax: 061/555787, Telex: 22738 ARIS YU v t nov trgi HX SKI nim ima