Štev. 45.
V Ljubljani, petek, 25. februarja 1921.
PoStnina pBačana v gotovinW
Leto I.
a—
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144'—
28 pol leta K 72-—
V UPRAVI STANE MESEČNO K1
m
Uredništvo in upravništvo v Ko-pitarievi ulici štev. 6 — Tatefon uredništva štev. 5B — Telefon = upravništva štev. 328 =
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36“— za en mesec K 12‘—
DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA GO VIN.
Delavska postaoDdafa v Hvstrifi.
(Poroča posl. Kristian Fischer, Gradec,)
Izmed držav, ki so nastale na tleh biv-e avstrijske monarhije, je v socialnopoli-icnem pogledu najnaprednejša Avstrija. Ustayotvorna skupščina je rešila vrsto sojinih zakonov in popravila zamude v Predvojnem času. Ta socialni napredek a°ve Avstrije se na vseh straneh splošno Poznava in se ga tudi delavstvo v celem obsegu zaveda.
Avstrijska ustavotvorna skupščina je Predysem ustvarila modem zakon o p o-redovanju dela. Najnovejša prido-itev v tem pogledu je paritetični izkaz eia za kovinsko industrijo na Dunaju in a dunajsko gostilničarsko obrt — v le-tej °t uspeh zadnjega štrajka. Tudi sicer je banova za posredovanje dela zelo naprezala. Delovno posredovanje bo moglo , kratkem popolnoma prevzeti skrb za rezposelne, dasiravno se je število brezposelnih v zadnjem času zelo pomnožilo.
°siej se je vlada zadovoljevala s podpi-k obstoječih zavodov, poslej se to na j delavstva izpremeni ter dobe de-A Vcf *udi vpliv na izkazovanje dela. Da strija gospodarsko ozdravlja, priča dej-, °i da je bila še v lanskem proračunu za rezposelne vsota 349,537.000 K, letos pa Ukazuje proračun v ta namen samo še 116 ®uijonov kron, od katere vsote pa dobi država nazaj 40 milijonov kot prispevek delavstva za zavarovanje proti brezposel-n°sti. Sredi januarja t. 1. je bilo v Avstriji 20-000 brezposelnih, od tega 12.000 na Dunaju.
. Tudi zakon o poravnavnih ura-rh in kolektivnih delavnih po-~i°.d b a h se je jako dobro obnesel. Držav-izdaji v to svrho so jako skromni. Dr-vni proračun za 1. 1921 izkazuje v ta na-en samo 72.000 K. Poravnavni uradi cb-ojajo na Dunaju, v Linču, v Solnogradu, radcu, St. Poltnu, Dun. Novemmesta, j e°PItu, Celovcu, Inomostu, Dornbirnu ter ur a ■	posla. Dunajski poravnavni
^rad je imel lani 1159 spornih slučajev; v Sen je došlo do poravnave, le par sluča-"7? je rešilo z razsodbo. Večino spornih ucajev so povzročile odpovedbe ali od-r ji obratnih svetnikov ali zaupnih oseb, ^dkejši so spori, izvirajoči iz delovnega ^■Jterja ali pojmovanja kolektivnih po-°dh. Niso se pa obnesli poravnavni uradi y Pobijanju socialističnega terorizma, kar ! dmevno, ker manjka tem uradom ekse-, otivria izvršitev. Kolektivnih pogodb je u° dunajskemu poravnavnemu uradu na-,nanjenih v svrho vpisa in objave 359. Vr-0vni poravnavni urad, ki so mu podrejeni , si poravnavni uradi v Avstriji, je moral °* prizivna instanca rešiti večje število govorov proti odločbam krajevnih porav-av&ih uradov.
, Za pobijanje nedostatkov v domačem e*h so se ustanovile komisije za d o-
Sfe—	_______________________
m a č e delo. Take komisije obstojajo za oblačilno, perilno in obutveno stroko, dalje za izdelovanje umetnih cvetic in nakit-nih peres. Tudi za vezilno industrijo se snuje lastna komisija. Komisija za izdelovanje oblek je opetovano posredovala v sporih med delodajalci in delojemalci, tako tudi povodom veikega dunajskega krojaškega štrajka spomladi 1920, ki se je ravno po prizadevanju komisije takoj končal.
V obrtnem nadzorstvu se bo v bližnjem času nadzorovalno osobie znatno pomnožilo. Povodom proračunske razprave v ustavni skupščini je poročevalec zahteval, da se nastavi poseben strokovni nadzornik za trgovino in istotako za gledališke obrate. Ob isti priliki so zahtevale ženske poslanke v ustavotvorni skupščini, naj se nastavijo obrtni, higijenično izšolani zdravniki.
Zakon o ustanovitvi delavskih zbornic se v najkrajšem času uresniči. V mesecih februarju in marcu se vrše vo-
litve v delavske in nameščenske zbornice, nakar začno zbornice svoje delo.
Zelo pereča stvar je postala stanovanjska stiska. Preteklo leto je porabila avstrijska država za delavska stanovanja 19,366.000 K. S tem se je dalo seveda le malo storiti. Po vseh mestih je postalo pomanjkanje stanovanj naravnost strašno. Na stotine družin stanuje v železniških vagonih, ker na noben način ne morejo dobiti drugega stanovanja. Posebno hudo je na Dunaju, kjer so postale razmere uprav neznosne. Vlada namerava sedanji stanovanjsko-skrbstveni fond izpre-meniti v stanovanjski in naselbinski fond ter zanj pobirati posebne dokade. V interesu avstrijskega prebivalstva bi bilo želeti, da bi ta akcija imela popoln uspeh. V državi, ki je kakor Avstrija navezana na sodelovanje vseh delavnih ljudi, se mora delavsko skrbstvo posebno gojiti, ker bo le na ta način mogoče trajno vzdržavati mir in red.
Ilafa .jfialreafeciBHErsialši!! strank**.
Sasifea Protaža © vSadmers? ustevMem načrtu.
Zagreb, 25. febr. »Vladni predlog ustava — jedna kritika« je naslov St. Protiče-vi brošuri, ki se peča s sedanjim ustavnim načrtom. St. Protič, bivši ministrski predsednik, ki je imel — in tudi še ima vpogled v bistvo radikalne in demokratske stranke, neusmiljeno biča današnjo vlado in odkriva nje nazadnjaštvo ter nasilno politiko. Vladni načrt ustave je slaba kopija, poznano najslabše ustave, t. j. italijanske. St, Protič se bavi z vsake točko tega vi. ustavnega načrta in dokazuje, da hočejo radikalci in demokrati, ne meneč se za večino jugoslov, naroda, vpeljati naj-
reakcionarnejši sistem, koilkor si jih moremo misliti. Dokazuje, kako je po vladnem načrtu parlament samo figura, kako so državljanske pravice in svoboda tiska itd. omejene na minimum. Pobijajoč določbe vladnega načrta o lastnini, pristavlja Protič, da so jasen dokaz za to, da so demokrati » n ajreakcionarnejša stranka«. Končno pa govori o avtonomiji in o parlamentarizmu, kot ga zahteva današnja doba. Knjiga je izredno zanimiva in nam jasno pokaže nedemokratsko in sebično politiko laži-demokratov.
©pffiEsešfa proti oiadnensn nstsnnenin na£rfn
uetfiro nračnepa.
Belgrad, 25. febr, (Izv.) Včeraj zvečer se je vršila medstrankarska konferenca, na kateri se je razpravljalo glede ustave. Konferenca je bila zelo burna. Vi-
di se, da postaja opozicija vedno močnejša in da se vsled tega vladni ustavni načrt menja od točke do točke, tako da v krat' kem ne bo ostalo ničesar več od njega.
Kato se gssspatfarl z delavskim denaijem«
(Dopis iz krogov stavbinskega delavstva.)
Na nedeljskem zborovanju se je ugotovilo, kako nekateri ljudje gospodarijo z delavskimi žulji, ki jih delavci žrtvujejo za svojo organizacijo v obliki prispevkov.
, sljana, 25. febr. Včeraj ste poročali o mezdnih pogajanjih v stavbinski stroki. Iz poročila je razvidno, da delavstvo, ki je organizirano v soc. dem. Osrednjem društvu stavbinskih delavcev, voditeljem te centrale ne zaupa , več. V tem nas je potrdil tudi nedeljski ob-j čni zbor jlubljanske podružnice tega soc. dem., društva. Na občnem zboru Ljubljanske podružnice je delavstvo glasno prote-
Strckovna organizacija stavbinskega delavstva je bila ena najmočnejših socialističnih strokovnih organizacij ne le po številu članov, marveč tudi po finančni moči. Računski zaključek za 1. 1919/20 je izkazoval okrog 180.080 K premoženja, — Danes pa
L  ---------- I • -    — ti ■*	C-	*	wt)	Cl-li	jpu.
stiralo proti razmeram, ki ped vodstvom teh tisočakov ni nikjer, pač pa ima dru-
 : _ 1 J______1 ,	!	1	■	,	•	-	.	-	   r	’	1
socialdemokratov vladajo v Osrednjem društvu.
štvo še 23.000 K dolga.
Ko je ta zadeva prišla na dan, se je
24
E. Bulwer;
Poslednji tem a
P02BP2PL
»Sedaj-le ne morem«, je rekel Apecid; 'Ugo pot.«
»Sedaj — sedaj!« je vzkliknil Olint res-^bo in ga je prijel za^roko.
Apecid pa, še nepripravljen, da bi se odjedal oni veri, — onemu življenja, ki je v 11 i tolikanj žrtvoval, in še vedno pod vpli-Egipčanovih obljub, se mu je šiloma iz-8®l iz rok; in ko je čutil, da more le s poleno močjo premagati neodločnost, ki jo je ^djanova zgovornost začela porajati v nje-razvneti, mrzlični duši, je zbral hitro j°i° haljo in je pobegnil s hitrostjo, ki je hbovala zasledovanju, j brez sape in vpehau je naposled dospel oddaljenega, ločenega mestnega dela, in ^Oiolna Egipčanova hiša je stala pred njim. ^ i° postal, da pride k sapi, se je prikazal ®sec izza srebrnega oblaka in je posvetil na °vie tega skrivnostnega bivališča.
^ bližini ni bilo drugo hiše; temotne trte se ovijale po celi sprednji strani poslopja, 5j nl° Pa se je dvigal gozdič visokih gozdnih ^ Ves, spečih v otožni mesečini, za njim pa razprostirale nerazločne črte dal jn j ih Oov. med njimi mirni vrhunec Vezuva, ki
takrat ni bil tako lep kakor ga popotnik dandanes vidi.
Apecid je stopal skozi oblokaste trte ter je dospel do širokega, prostornega pdrlika. Na obeh straneh pred njim je počivala podoba egiptovske sfinge, in mesečina je navdajala še z večjim in slovesnejšim mirom oni veliki, harmonični, brezstrastni obraz, ki so kiparji te podobe modrosti v njej združili to-, liko ljubkost in častitljivost. Polovico stopnic je ob strani zatemnjevalo zeleno, debelo listje aloje in senca jutrovske palme je deloma razprostirala dolge, nepremične veje po marmornatih stopnicah.
V	tišini kraja in čudni podobi sfing je bilo nekaj, kar je navdajalo svečenika z nekim neznanim, čudnim strahom, in zaželel si je samo odmeva svojih tihih stopinj, ko je stopal proti pragu.
Potrkal je na vrata, nad katerimi je bil napis v njemu neznanih črkah. Odprla so se brez glasu in velik egipčanski suženj mu je brez pozdrava in vprašanja namignil, da stopi noter.
Široko vežo je razsvitljeval visok svetilnik iz izbranega brona, po stenah pa so bili naslikani velikanski hijeroglifi s temnimi, svečanimi barvami, ki so bile v čudnem nesoglasju z živimi barvami in zalimi slikami, ki so italski prebivalci z njimi krasili svoja bivališča. Koncem veže mu je prišel nasproti drug suženj, čegar obraz je bil mnogo temnej-
ši kakor navadna južna polt, dasi ni bil Afričan.
»Arbaka bi rad«, je rekel svečenik, a glas se mu je celo v lastnih ušesih tresel. Su. žen j je molče sklonil glavo ter peljal Apeci-aa do postranske zgradbe zunaj veže, po ozkih stopnicah navzgor, je prekoračil več sob, kjer je resnobna zamišljena lepota siinge še vedno tvorila poglavitni, najznamenimejši predmet svečenikove pozornosti — in Apecid se je znašel v mračni, napol razsvitljeni sobani pred Egipčanom.
Arbak je sedel za majhno mizo, kjer jo ležalo nekoliko razvitih zvitkov iz papira z istimi črkami kakor so bile one nad hišnim pragom. Nedaleč proč je stal majhen trinožnik in iz kadila na njem se je počasi vzdigoval dim. Blizu njega je stala ogromna obla predstavljajoč nebeška znamenja, na drugi mizi pa je ležalo več čudnega orodja, ki Apecid ni poznal, čemu da je. Nadaljnji del sobane je zakrivala zavesa, skozi podolgasto okno v stropu pa je sijala mesečina, ki se je otožno pomešavala z lučjo edine svetilke, ki je gorela v sobi.
»Sedi, Apecid«, je rekel Arbak, ne da bi vstal.
Mladenič je ubogal.
»Vprašaš me«, je pričel Arbak po kratkem inolku, ko se je zatopil v misli, »vprašaš me, ali hočeš me vprašati, katere so največje skrivnosti, ki jih človeška duša more za-
delavstva polastilo veliko ogorčenje proti soc, dem. voditeljem. Saj ni čuda! Kam je izginilo nad 200.000 kron delavskega denarja? Marsikateri delavec si odtrga od ust, da plača organizaciji svoj prispevek. Danes pa tega denarja ni nikjer, v organizaciji pa vladajo posamezni socialdemo-kraški politiki po svoje, proti volji delavstva. To se je javno povdarjalo na občnem zboru ljubljanske podružnice v nedeljo. Povdarjalo pa se je tudi, kdo je pravi krivec krvavih dogodkov na Zaloški cesti. Prav tisti ljudje, ki so tako gospodarili z delavskim denarjem, da se je v teku enega leta premoženje društva od 180.000 K zmanjšalo na 28.000 kron dolga. /
Kakor se vidi, je nekaterim socialdemokratom delavska strokovna organizacija le sredstvo v dosego osebnih in političnih namenov. Delavstvo je to spoznalo; zato o socialdemokraciji noče več slišati.
!M£es«nara£na zmza KrifinAil sMao-
Esiti zaez.
Dne 2. in 3. t. m. je imelo predsedstvo mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij svojo sejo v Kolinu pod predsedstvom zveznega svetnika Jos. Scherer-ja iz Švice. Tajnik zveze je poročal o stanju mednarodne organizacije ter ugotovil, da so mednarodno v krščanskih strokovnih zvezah že organizirani tobačni delavci, razne vrste tovarniških delavcev, lesni in stavbeni delavci. Za ostale panoge, kakor za rudarje, železničarje, tekstilne delavce, za usnjarje, poljske delavce, nastavljence v drugih obratih pa se vrše priprave, da se tudi tj mednarodno organizirajo v kršč. organizacijah. Hkrati se je osnoval poseben odsek, da izdela svetovni gospodarski program. V svrho rešitve raznih nujnih ženskih vprašanj, posebno ozir ženskega dela, se je določilo, da se skliče konferenca krščanskih delavk, ki so že včlanjene v mednarodni zvezi. Prihodnja seja se bo vršila 10. in 11. maja v Rimu.
Iz EKiasnega odbora.
svoboda
in soisfci pouk.
Belgrad, 24. febr. Osemnajsti redni sestanek ustavnega odseka je bil otvorjen danes ob devetih in pol. Preide se na razpravo o členu 15., ki govori o pravici združevanja, zborovanja in dogovarjanja v mejah zakona. Na predlog dr. Laze Markoviča se ta člen vsled svoje važnosti razdeli v dva dela, tako da se v prvem delu govori o pravici združevanja, v drugem pa o zborovanju in dogovarjanju. Komunist Markovič vpraša, zakaj se je izpustil izraz »svoboda«, in zahteva, naj se pravica združevanja formulira tako, da se
znali; kar želiš, da ti razrešim, je uganjka življenja samega. Postavljeni kakor otroci v temo, in samo za kratek čas, v tem omejenem, nejasnem življenju, si v temini sami ustvarjamo strahove. Misli se nam sedaj prestrašene pogreznejo v nas same, sedaj zopet planejo v temo brez vodnika, ugibajoč, kaj utegne biti v njej. Iztezamo šibke roke sempatam, da ne bi slepi zadeli ob kako skrito nevarnost, ne poznamo mej, ki jo omejujejo, in enkrat mislimo, da nas ta tema zaduši v svojo zmedo, drugikrat, da se razprostira daleč v večnost. V takem položaju obstoji naravno cela modrost v tem, da razrešimo dve vprašanji: Kaj naj verujemo, in kaj naj zavržemo. In te dve vprašanji želiš, da ti jih razrešim.«
Apecid mu je s prikimanjem pritrdil.
»Človek mora imeti vero«, je nada-ljeval Egipčan z žalostnim glasom. »On mora staviti svoje upanje v nekaj; taka je narava nas vseh, ki si jo tudi ti podedoval. Kadar pa prestrašen vidiš, da je ono, v kar so te uči-
li staviti svojo vero, odstranjeno, plavaš po brezobrežnem morju negotovosti, kličeš na pomoč, prosiš deske, da bi se je oprijel, suhe zemlje, da bi prišel do nje, najsi je se tako nerazločna in oddaljena. Pa dobro, torej — poslušaj. Najinega današnjega razgovora menda še nisi pozabil.^
»Pozabil!«
fDalje.V
Sfrm Z,	_	  »Novi	Čas«,	dne	25.	februarja	192&	Štev.	44,
ne bodo mogle izdajati pozneje nobene preventivne odredbe, kakor je bilo to v prejšnjih ustavah, ki so dopuščale tudi preventivne odredbe. Zahteva, da se naglasi tudi to, da ima vsako sestajanje značaj ju-ridične osebe, tako, da more imeti svojo lastnino in pravico na zaščito lastnine. Dalje zahteva, da se naglasi tudi pravica državljanov, da se smejo zbirati k zborovanjem. Smatra, da je treba, da dovoli ustava zborovanja v zaprtih prostorih, ne da bi bilo treba poprej prijaviti oblastem. Zborovanja narodnih poslancev se morajo oprosti vsakojakih omejitev, ona zborovanja pa, ki se vrše za volivne borbe, se morajo osvobditi tudi predhodne prijave.
Socialni demokrat Nedeljko Divac zahteva svobodo sestajanja in dogovarjanja. — Posl. Milorad Vujičič (radikalec) ugotavlja, da stilizacija člena 15., kakor ga je sestavila vlada, ne zadovoljuje državljana v njegovih pravicah.
Posl. dr. Ante Dulibič (Jugoslovanski klub) zahteva, naj se pristavi besedicama »udruževanja i zborova« beseda »svoboda« in da je treba to svobodo po ustavi zajamčiti. Zahteva tudi, naj se vstavi v člen stavek o peticijah.
Posl. dr. Ivan Pavičič (Narodni klub) predlaga, naj se sprejme odredba, po kateri bi imelo sestajanje nekak značaj pravne osebe. Za zborovanja za volitev zahteva popolno svobodo in da zanje ni treba predhodne prijave. Narodno predstavništvo ima pravico, pošiljati predložene prošnje ministrom in zahtevati od njih, da obveste Narodno predstavništvo o vsebini teh prošenj, Ista pravica pripada tudi pokrajinskim zborom napram pokrajinski vladi.
Radikalec dr. Žarko Miladinovič zahteva, naj se mesto roka 24 ur za prijavo zborovanj vstavi samo besedica »predhodno«. Zborovanja se morejo dovoliti v svrho, ki ni protizakonita,
Zemljoradnik Jovan Jovanovič se strinja s stilizacijo posl, Vujičiča. Komunist Pavle Pavlovič kritizira sedanji režim, ki dovoljuje vsem državljanom, da.se sestanejo, samo delavcem tega ne dovoljuje. Brez te pravice bi došel delavski stan v žalosten položaj.
Radikalec dr. Laza Markovič vidi važnost tega vprašanja v tem, ker so stranke stavile toliko predlogov. Zato je treba to vprašanje prepustiti zakonodajnim oblastem, da ga rešijo. Lahko se opaža tendenca, da se državi vežejo roke. To pa je napačno. Treba, je dati ustavi svo-libdne roke, da lahko ukrene, kar je potrebno, (Posl. Pavle Pavlovič, komunist: MD» more razpuščati delavske sindikate!«) »Da, gospod Pavlovič če je potrebno, je treba tudi to! Menim pa, da ni potrebno, če bi se sindikati omejili samo na delovanje, ki bi jim zajamčilo njihove mate-rielne interese!« — Pravosodni minister dr. Gjuričič se protivi temu, da bi se privilegirala poslanska zborovanja, ker ne sme biti razlike med njihovimi in med zborovanji drugih državljanov. Sprejeto je bilo nato tudi izpolnilo posl. Jovanoviča, tako da se glasi člen 15: »Državljani imajo pravico sestajanja, zborovanja in dogovarjanja v mejah zakona. Na zborovanja pa ne smejo prihajati oborženi. Zborovanja pod milim nebom se morajo prijaviti kompetentni oblasti 24 ur prej. Državljani imajo pravico sestajati se v svrho, ki ni protizakonita. Državljani imajo pravico, vlagati prošnje. (Kako milostno dovoljenje!) Prošnjo lahko podpiše en državljan ali več in vse pravne osebe. Prošnja se more predložiti vsem oblastem brez razlike.« Člen 15. je bil sprejet z večino glasov.
Prešlo se je na člen 16,, ki govori o vori o pravici združevanja, v drugem o pouku v ljudskih šolah,
Zemljeradnik Avramovič zahteva, da se ta člen preloži v kulturni del ustave in da se sedaj odloži razprava o njem. Njegov predlog se ne sprejme. Demokrat dr. Žerjav predlaga redakcijo svojega kluba za ta člen, ki jamči svobodo znanosti, umetnosti in vseučiliščnega poučevanja. Radikalec dr. Jovan Radonič zahteva svobodo poučevanja, umetnosti in vseučiliščnega pouka. Zahteva, naj bo pouk splošen, obvezen in brezplačen v vseh drž. zavodih. Musliman Ihmed beg Karabegovič zahteva, naj se v ustavi vstavi, da se v krajih, kjer prevladuje albanski in turški živelj, poučuje v tamošnjem jeziku in da se poučuje srbščina kot obligaten predmet.
Posl. Fehim Kurbegovič je tudi za predlog posl. dr. Žerjava in Živkoviča. Zahteva, naj se stavku »veda in umetnost sta svobodni in uživata zaščito in podporo države« doda pristavek »v kolikor nista protivni javni morali«, to pa radi tega, ker se bo pozneje lahko pod firmo znanosti in umetnosti mnogokaj razumelo, s čimer se bo skušalo preslepiti mladino. Seja se je zaključila ob trinajstih. Naslednja seja bo ju,tri ob devetih dopoldne.
Širite ..NOVI tBS“
Pogajanja o Belgradn.
Belgrad, 25. febr. (Izv.) Včeraj je zastopnik zemljoradnikov posl. Avramovič vodil pregovore s Pašičem. Vendar ni prišlo do nikakib rezultatov, kajti Avramovič je imel samo pooblastilo, da se informira o stališču vlade. Glede podpiranja vlade pa bo odločila seja zemljoradniškega kluba, ki je sklicana za 1. marec. — Muslimani se včeraj niso pogajali. Tudi oni so sklicali sejo za 27. t. m., na kateri se bodo končno odločili glede nadaljne taktike.
politični dogodki.
rh Ženski shod pri Dev. Mar. v Poljn.
V	nedeljo ob 3. uri popoldne priredi ^Delavska zvezam pri Dev. Mar. v Polju protestni shod zoper ukinjenje ženske volivne pravice. Govorniki iz Ljubljane. — Žene in dekleta, na shod ter pokažite, da se zavedate svojih pravic in si jih ne daste jemati od nikogar!
-f Občinske volitve na Slovenskem bodo razpisane morda še pred nedeljo, kakor se poroča iz Belgrada. Vršiti bi se imele meseca aprila po demokratskem vo-livnem redu.
-j- Vojska proti boljše vikom. Iz Belgrada javljajo, da se Vesnič v Parizu re3 dogovarja s Francozi za skupen nastop proti boljševikom, da pa mu vlada ni dala za to nobenega naročila.
-j- Ministrstvo za prehrano se razpusti, kakor je sklenil min, svet. Te dni se prične likvidacija. Od njegovih oddelkov; ostane še oddelek »javna pomoč«, ki pa se prideli ministrstvu za socialno politiko.
H- Fašiste svare. Fašistovski duhovi rasto svojim klicateljem čez glavo. Boje se, da ne bi končno zavrela kri tudi v nasprotnem taboru in bi šlo potem v kose še kaj drugega nego samo fašistovske glave. V fašistovskem glasilu >Popolo d' Ita-lia« se je oglasil eden izmed ustanoviteljev fašizma: Tullio Masotti, ki spričo zadnjih slavnih činov fašizma proti socialistom opominja fašiste, naj ne dero po sedanji poti, ki mora vesti v pogubo. Masotti opozarja, da je bil fašizem ustanovljen v glavnem proti nasilju pojavljajočega se boljševizma, da ga z enakim sredstvom
—	terorjem — pobije. V tem si je pridobil fašizem tudi velike zasluge. Toda sedaj, ko je italijanski socializem sam na zborovanju v Livornu obračunal z Ijeninov-stvom, bi bilo skrajno nepolitično in v vsakem oziru nedopustno, nastopati tudi proti zmernemu, opravičenemu socializmu in ga hoteti šiloma zatreti. To ne le ni izvedljivo, ampak bi tako prizadevanje utegnilo dvigniti na skrajni odpor celokupno italijansko delavstvo, kateremu bi se pridružilo tudi vse ostalo italijansko ljudstvo, da zlomi nasilje fažizma, ki neprestano ruši mir v državi. To bi bil začetek državljanski vojni. Fašisti naj se zavedo, kaj tvegajo, ako gredo po sedanjem pobi dalje. —■ Tako rote fašistovske duhove tisti, ki so jih bili priklicali. Masottijev članek na uvodnem mestu v celoti ponatiskuje tržaška >Era Nuova« in tudi s svoje strani — seveda z vso potrebno obzirnostjo — nagovarja fašiste, naj ne zapirajo ušes pred dobro mišljenimi opomini. Na tem zgledu italijanskega fašizma naj se uče pameti tudi v naši državi tisti, ki polagajo oblast nad imetjem in življenjem gotovih delov našega prebivalstva v roke nepoklicanih življev, ki jih vodijo edino-le surovi in sebični nagoni.
SJnevni dogodki
— Loretska hišica zgorela, V znameniti loretski cerkvici je nastal požar, ki je uničil oltar in pa čudodelni kip Matere božje. Zidovje je ostalo nepoškodovano.
-f Velika brezposelnost na Nemškem. Na Nemškem brezposelnost zadnji čas močno narašča. Samo tistih, ki dobivajo podporo za brezposelne, je 452.000; računajo pa, da je vsega veliko nad 2 milijona popolnoma ali deloma brezposelnih.
— Proti fraku. Na pobudo zveze za obnovo gospodarske poštenosti in odgovornosti so vsi pruski ministri izdali na-redbe, glasom katerih za izpite in predstavljanja ni potreben frak, ampak zadostuje priprosta, čedna obleka. Odpravili bodo tudi cilinder. Pametno.
— Um se je omračil. Iz Zagorja nam poročajo: Um se je omračil tukajšnjemu posestniku in industrijalcu g. Ivanu Tavfar, ml.
— Star tat je 29. septembra 1. 1888 v Ševljah rojeni Miiha Alič, ki je bil zaradi tatvine že štirikrat predkaznovan. Ker je 11, julija 1919 okradel Matevža Princa v Vinu, mu je deželno sodišče v Ljubljani prisodilo 6 mesecev težke ječe.
ljubljanski dogodki
Ij Frančišek asiški in Dante. (Dr. Jos. Debevec). IV. predavanje iz cikla referatov o sv. Frančišku, ki jih prireja ^Društvo sv. Bonaventure« franc, bogoslovcev v Ljubljani, jr- Predavanje se bo vršilo v ...
nedeljo, dne 27. febr. ob pol 6. uri zvečer v čitalnici jugoslov. tiskarne (III. nadstr.)
—	Vse akademično naobraženo občinstvo najtopleje vabimo.
Ij Odhod razmejitvene komisije v Logatec. Danes ob pol 10 .tiri dopoldne se je razmejitvena komisija v dveh avtomobilih odpeljala iz Ljubljane v Logatec, da uredi prevzetje po Italijanih zasedenega, Jugoslaviji priznanega logaškega okraja.
Ij Šentjakobski krajevni odbor SLS ima sejo danes zvečer ob pol 8 tiri v > Prosveti«. Vsi gotovo!
Ij Marijonetno gledališče igra v nedeljo, 27. t .m.ob 3 in pol 6 uri popoldne orijentalsko bajko v 4 prizorih > Zakleti kralj,: in novo enodejansko farso >Čarobni dežnik«.
Ij Pasja steklina v ljubljanski okolici. V Ljubljanski okolici se razširja pasja steklina. Na Viču se je včeraj popoldne pojavil nov slučaj pasje stekline. Okoli pol 3. ure popoldne je rjav pes popadel na brdski cesti 60-letnega nezaposlenega monterja Vinka Jeraja iz Nove vasi št. 45. Močno ga je ugriznil v levo stegno. Po Viču je pes, rjave gladke dlake, srednje velik z dolgim repom in s slinami v gobcu semintja dolgo časa dirjal in divjal. Po dvoriščih posestnikov je podavil več rac, petelinov in kokoši. Ta pes-rjavec se je priklatil tudi v Ljubljano. V Vegovi ulici pri i-Pan ju« je popadel in ogriznil dijaka III. razreda Borisa Ostana. Zasadil mu je vse zobe v desno meče. Pol. zdravnik dr. Lesjak ga je preiskal in obvezal. Pes je nato divjal po Trnovem, kjer je tudi podavil več kokoši in petelinov. Pred preganjalci se je zatekel na Gmajno in od tam zopet nazaj na Vič. Okoli 6. ure zvečer se je pes zopet pojavil na Viču. Vičani s stražniki so uprizorili pravi tekmovalni boj na psa. Iz revolverjev so silno pokali in slednjič sta dva strela zadela bežečega rjavca- Pri dolgem mostu na cesti je končal rjavec svoj nevarni pohod. Tovarnar Andretto in kamnosek Šušteršič sta ustrelila svoja psa, ker sta bila ugriznjena od rjavca. Obklanih in popadenih pa je bilo še več drugih oseb na Viču. Imena teh oseb niso znana. Ustreljene pse je pobral konjač. Kakor domnevajo, se je rjavec priklaiil na Vič iz dobrovske občine. Dose-daj so na mestnem fizikatu prijavljene 4 osebe, ugrižnjene od psa.
Unfrifanska pereta.
Včeraj je bil obsojen Matija Domanjko iz Velike Nedelje na 4 mesece težke ječe, ker je izvedel več tatvin. Dalje je bil obsojen Josip Š . . ., mlad fant, na j.3 mesecev težke ječe, ker je izvedel več goljufij.
Porotnemu senatu je predsedoval danes g. dvomi svetnik Kegally, votanta sta bila gg. nadsvetnik Žužek in okrajni sodnik Premer-stein, obtožbi je zastopal državni pravdnik g. dr. Ogoreutz.
Dopoldne se je zagovarjal Martin Čuden iz Ljubljane, ki je bil obtožen, da je meseca marca 1920 pri zamenjavi kronskih bankovcev v dinarske novčanice prevaral blagajnika Franca Bregant za 18000 kron. Čuden je rekel, da ni kriv. Čudna je zagovarjal g. dr. Švegelj. Razprava je preložena, da se zaslišijo nove priče.
G. dvorni svetnik Regally je naznanil, da se o popoldne ob 4. uri razpravljalo proti sarajevskima judoma Izidorju Alkalaju in. Avra-mu Pappo, ki sta obtožena, da sta ogoljufala Jadransko banko za 500.000 K,
JCaša društva.
JUG0ŠL0V. strokov, zveza.
d Vsem članom JSZ okrožja Celje in okolice. V nedeljo, dne 27. tm. ob 10. uri dopoldne se vrši izvanredni občni zbor za okrožje Celje in okolico JSZ v tajništvu pri >Belem volu« v Celju, in sicer s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev predsednika; 2. volitev podpredsednika; 3. volitev glavnega tajnika; 4. volitev zapisnikarja; 5. slučajnosti. Prosimo, da se vsi člani kakor tudi sedanji odborniki gotovo udeležijo. — Tajništvo okrožja JSZ.
d Vsem skupinam ljubljanskega okrožja JSZ. Seja ljubljanskega okrožja se vrši v nedeljo, 27. t. m. ob 9. uri dopoldan v spodnjih prostorih I. ljubljanskega konsumnega društva, Kongresni trg (Zvezda). Vsled važnosti seje vabim vse odbornike, da se seje sigurno in točno udeleže. — V nedeljo ob 10. uri se vrši širša seja ljubljanskega okrožja z zaupniki in njihovimi namestniki vseh ljubljanskih skupin. Ker je seja vsled določevanja smernic našega okrožja velike važnosti, prosim vse skupine, da gotovo pošljejo svojega, v okrožni odbor izvoljenega, zaupnika in njegovega namestnika. — Sr. Žumer, preds.
• • •
d »Danica«! Jutri t, j. v soboto dne 26. t. m. ob 8, uri zvečer je občni zbor, na katerem bodo sprejeti novi Člani. Po sprejemu prosti razgovor. Prosimo tudi gg. starešine, da se udeleže naše domače slovesnosti. Semestralni občni zbor se vrši v torek.
d Odbor SDZ ima danes v »Danici«, Akademski dom, sejo. Prisotnost vseh odbornikom nujna, (k)	/'
gospodarstvo.
s iipkami v avstrijski republiki.
Ne poročali bi tega kot Jugoslovani, ki naj pometamo najpreje pred svojim pragom, ko bi ne šlo za naš lastni prag. Vi Avstriji namreč sploh ne izdelujejo klekljanih čipk; vkljub temu pa stoji še znaten del produkcije, ki se vrši v češkem Rudo-gorju, Češkem lesu in pri nas na Slovenskem, pod trgov, vodstvom, ki ima svoj sedež na Dunaju. Tam namreč še vedno obstoji Družba za domačo obrt z o. p., k* ima na krajih proizvajanja čipk svoje zn-upnike (faktorje), ki ji pošiljajo čipke na Dunaj, kjer izdelujejo iz njih pregrinjala, zastore in podobno blago,
L. 1919. se je izdelalo klekljanih čipk samo za kakih 300.000 K, že v prvih 9 mesecih 1. 1920 pa je poskočila produkcija na 2,750.000 K. Od tega odpade na češko-slovaško republiko 2.20O.GO0, na Slovenijo 550.000 K. Vzrok tej zvišani produkciji s° bile ne le zvišane cene blaga, ampak tudi večja množina izdelovanja. Dočim je avstrijska republika izvozila leta 1919. samo za 23/4 milijona kron raznih čipk (klekljanih, kvačkanih, šivanih), se je pa ta izvoZ f prvih 10 mesecih 1. 1920. dvignil na 6^ milijona kron. Izvoz je šel zlasti v Južno Ameriko, v Zedinjene države v Skandinavijo; nekaj tudi na Francosko, zlasti idrijske čipke, ki jih nikjer na svetu ne izde^ lujejo na ta način kot v naši nepozab*11 Idriji,
Tudi perfidna Italija si prizadeva pospeševati izdelovanje čipk in trgovino i njimi. To je baje nameraval čipkarski semenj 1. 1920 v Rimu.
Od poletja 1920 je trgovina s čipkam* v avstrijski republiki močno pešala, blag0 ni šlo naprej. Vzrok je bilo grozovito p°' draženje cipk, k temu pa so pripomogle deloma visoke cene surovin (prejce in sukanca), deloma pa nenasitna dobičkaželjj nost prekupcev, ki hočejo hitro obogatet* na račun čipkaric.
Poleti lanskega leta se je ustanovila tudi na Češkem, v Karlovih varih, družba, ki se hoče pečati z izdelovanjem, predelovanjem in vnovčevanjem čeških čipk. ^ Avstriji kupujejo danes le bolj luksus-blag° za notranjo opravo, metersko blago zahtevajo le malo. Srednji stanovi, ki so bi!1 včasih kupci tega blaga, danes tega **e zmorejo «?eč, »moderni bogatini-verižniki4' pa se ne zmenijo dosti za cene.
Sicer pa ravno ozko metersko blago močno izpodrivajo strojne čipke, ki jih angleški stroji za klekljanje posnemajo tako naravno, da se komaj splača ročno delo-Temu nasproti pa širokih čipkarskih oglov: stroj ne more niti približno tako lepo izdelati kot roka. Zato se bo morala čipkaric*' oprijeti zlasti takih vrst.
Na Češkem je nastala v pretekle**1 poletju tudi »Družba izdelovalcev čipk I* vezenin«. Tej družbi se je posrečilo, da j® dosegla od praške vlade odlok, ki prepoveduje uvažati strojne čipke. Vsled te vaf' stveno-carinske naredbe bo gotovo češk* obrt lažje tekmovala z Nemčijo (Barme**)« Avstrijo (Predarlsko) in Anglijo (Nottingham), čijih konkurenco je doslej težko občutila.
Tudi za Slovenijo je bila nujna potreb* in zadnji čas, da so se združile čipkarice« ki jih je mnogo nad 10.000, v čipkarske zadruge in le-te v »Osrednjo zadrugo«, ki b° zmožna vspešno konkurirati s tujino 111 varovati blagor domačega proizvajalca.
Odgovorni urednik Anton Marintek.
Izdaja konzorcij »Novega časa«.
Tiska Dgoslovanska tiskarna ▼ Ljubljani.
SOBNO SLIKARSTVO
IVAN KOŠAK
LJUBLJANA, BleiweIsova cesta 15
se priporoCa za vsa v to stroko spadajoCa deia
v najfinejši izvršitvi in po solidnih cenah.
TVRDKA »INDUS« (K. Pollak) rabi nujno nekaj izurjenih' ŠTEPARIC za navadne čevlje, — Nastop takoj-
tr.	F.	
S	LJUBLJANA	j*
rs *o c: «0	UsaHovrstos in tlanino	1
i*	po konkurenčni ceni.	%
	Mestni trg 23. 1.	
Kolesa, pnevma-Siko, motocikle
use delo in opremo priporoCa
J. GOREČ
LIUBUAM. Gosposvetska cesta Stetf*