25. številka. Ljubljana, četrtek 1. februarja. A. leto, 1877.
frfiftj* vsak dan. izvzemal ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejemati za uvgtro-ogersko doielu za culo leto 1*> gld., z:i pol leta H gld, M oetrt leta 4 gli!.  —  Za Ljubljauo brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., 7» četrt letu 3 gld. 30 kr., za en mesec 1  gld. 10 kr.   Za pošiljanj« na dom ti« račun* 10 kr. za mesec, 80 kr. M Satrt leta. — Za 111 j« dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih iolafa in za dijake velja znižana cena in sicer:  Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemsin za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četinstopne petit-vrste *S kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če su tri- ali večkrat tlaka. Dopisi naj se izvole trankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koliuanovej hiši št. 8 .gledališka Btolba Opravništvo, na katero naj rte blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. admiuiatrativlie reči, je v „Narodni tiskarni14 v Kohnanovej hiSL
Magjari v stiskah.
Ker so ravno ogerski ministri te dni na Dunaj i in prav zadnje poskuse delajo, da bi na Btr0$ke naše polovice dobili banko in se tako rešili iz denarne mizerije, poglejmo malo njihovo stanje:
„Deset let oger«ke samostalnosti je deželo dovodio do brezdna. Ena vlada se je morala umakniti drugej, od vsake se je pričakovalo da reši in prerodi deželo, a vsaka jo je pri-tirala še bliže k pogubljenji. Z medenimi tedni prvega ministerstva leta 1867 so .se tudi lepe sanje o ogerskem veličestvu razpršile. Uže Lonyayev kabinet se je boril na vso moč za obstanek, in načelnik tega kabineta je bil oči-vidno vesel, da mu je „poštenjak" Osernatonv ee svojimi napadi olajšal odstop. Sziav}jevu ministerstvo je zopet za nekoliko časa oživilo nadeje Magjarov, a tudi to je moralo kmalu umaknili ^e niinisterstvu Bitto-Ghyczy, kije prevzelo težki nalog, da povede ogersko državno ladijo v pravo luko. Zgodovine tega min »ter-stva se mi \si še dobro spominjamo ; Ghyczy« jeve davkovske predlage so bile takrat za deželo še tako strašne in nevarne, da so prouzročile najhujšo Opozicijo, ki je končno podrla kabinet.
Ministerstvo je sedaj palo kot zrelo ja-belko v naročje nekdanjemu vodji opozieije Tiszi, in prvi njegov čin je bil, da je sprejel davkovske predlage, proli katerim se je prej na vso moč boril — in z vso eneržijo jih je v državnem /boru izvel. Tisza je popolnem razumel, kako je položje nevarno m kako bi se dalo na kak primeren način odpraviti. A kakor vsi njegovi predniki, tudi Tisza nij znal najti takega načina, tem manj. ker je zlo imelo uže globoke
korenine. Namestu, da bi bil zajezil magjar-ski šovini/.em, da bi se bil znebil veličc-stvene domišljije in da bi odstranil vsako potrato in omejil stroške državnega gospodarstva, namestu da bi bil pravičen vsem narodom v deželi, da bi jih navduševal k ljubezni do skupne domovine in da bijVSO rodove v deželi pozval k posvetovanji o blagostanji domovinskem — namestu vsega tega so se, magjarskemu šovinizmu d tjale vodno nove žrtve, Velesilsko sleparstvo je dobivalo vedno na stroške deželnega blagostanja nove hrane in začelo seje brezinerno tratenje; neinagjarski narodi so se sistematično tlačili, silom nia-g„ ari zinil i 111 iz deželnega zastopstva i/rivali.
Nasproti takemu Sistemu, kateremu je Tisza še najbolj ugajal, se nij povišanje davkov izkazalo uiti kot palijativno sredstvo, nego je le pospešilo kr zo. No, zdaj |o konec modrosti ogerskih politikov ; Cislajtaneein se prav nič ne ljubi, da bi ponovili zvezo leta 18(>7 že pod neugodnejšimi poboji; Magjari pa prejšnjega bremena ne inogo vec prenašati m morajo še bolj pri C lajtaneih pomoči iskati. Siroinašeina v deželi je oil dne do dne večja, položje vedno temnejše, a nikjer nij izhoda, nikjer rešitve. Nij čuda, da Magjari v tej sili romajo h Košuiu, proseč od tega niagjar-skega svetca sveta in pomoči."
Tako opisuje ogersko državno položje dobro uredovan nov dnevnik „Agramer Presse". — Še hujše pa Ogre udarja dunajski „N. W. Tagbl;" od vtorka, ki prinaša izvrsten dopis neimenovanega politikarja, kateri opominja, da imajo Ogri prihodnje leto 1U0 milijonov dolga plačati, a nijso še nobenih priprav za to storili, tako da se mi Cislejtauci moramo vprašati s kom in s kakim tovari-
šem novo nagodbo delamo, ali so Ogri res tudi vreden kompanjon za zvezo, ali morda nijso taki, da svojih plačil no bedo morali kar na nagloma vstaviti. Zarad tega, ker je ogersko fiuancijalno stanje tako zelo obupno in slabo, nij druzega svetovati, nego da se provizornim naredi za pet let ali tri leta. Mej tem naj Magjari dokažejo, da so zmožni svojo državo fiuancijalno vzdržavati. — Ali so zmožni to dokazati? Večina odgovarja z „ne!u Kaj pa bode iz tega, nihče odgovarjati ne zna še denes.
IJolilicni razgled.
V Ljubljani 31. januarja.
frjuit- je vrlo uljudno sprejel tržaško deputacijo, ki je bila zavoljo novih davkovskih postav vzela avdijenco, ter obetal, da bode stvar dobro pregledal.
&nšnvite,g<M »bar** budgetni odsek je s 15 glasovi proti 11 zavrgel nasvet, naj tlovoli kredit za G0O.O00 gold. za podporo udeležuikoni pri pariškej razstavi. Referent Gomperz je odložil poroČevajstvo in naznanil votum manjšine. Glasovanje večine je nekako razžaljenje Francoske, neko posnemanje Bismarkovega Nemštva, ki se razstave ueče udeležiti. Zato ga obžalujemo. .
V <litliii-t* nsd*<'t»t deželnem zboru je nasvetoval Ljubiša adreso na cesarja in pri priliki se je vnela daljša debata. Skleneuo je bilo ta nasvet in Klaičev pristavek posebnemu odboru izročiti.
Potem je bila v drugej seji volitev Lju-biše (v Budui) ovržena, tako, da ta čudni vitez nij vec poslanec. Vendar bode najbrž zopet voljen, ker se postavlja na pravoslavno* versko stališče, kadar mu je treba.
Na Tirolske** se je dobil dekan, ne-kov Mavr. ki je vstopil na vladni poziv v provizončni šolski svet, da si se ga duhoven-
Prižigalec.
(Roman, v angleškem spisala Miss M. C um 111 i ti.-.
poslovenil J.)
(D.V.ie)
Enajsto poglavje.
Njun upliv se razširja, in ranjeno srce Od strasti k življenju in upanju vabi.
Drugo nedeljo po polu dne je Jerica sedela na podnoŽnid pred prijetnim malim ognjem v sobi Emiliji ni. Veliko svoje oči jo imela obrnjene v Eniihjiuo obličje, katero je, tako se je videlo, na nerazumljiv način očarovalo malo deklico, tako skrbno je opazovala po-mežkovanje obraza, katerega mik je bila marsikatera starejša osoba nego Jerica občutila, a razjasniti si ga vendar nij mogla. Bila nij lepota, — vsaj ne bliščeča lepota; kajti te nij imela Emilija nikdar, celo takrat ne, ko so se na njenem obrazu še svetile lepe rujave
<.či. Tudi nij izviral ■■• tako imenovauega očara-i • •
jočega obnaš uja, kajti Emilija se je obnašala tako ponižno in 111 o, da nikdar nij šiloma z:i-I dobila dopadajenja in odanosti drugih ljudij. Tudi nij bilo usmiljenje z njeno slepoto, če prav tolika nesreča lehko zmirom vzbuja in v resnici tudi vselej i/budi najtoplejše sočutje. A vsak je težko veroval, da je Emilija bila slejia. To je bila resnica, katere trpiuka nikdar uij svojim prijateljem usiljevala s tožbami ali s sebično ueobzirnostjo. In ker pogled njenih zaprtih trepalnic, obsenčenih z dolgimi gostimi vejicami, nij izbujal nikakoršne muke, zgodilo se je pogostem, da so oni, ki so ž njo občevali, govorili o rečeh, ki jih lehko le vid spoznava, in da so celo njeuo pozornost na ta ali oni predmet obračali, oni trenotek popolnem izpozabivši njene slepote; in Emilija nij nikdar zdihovala, nikdar nij bila razžaljena po njih brezobzirnosti, ter se je vsakrat zanimala tudi za predmete, katerih videla nij; kazala se je temveč popolnem zadovoljno s popisi, katere
je slišala, ali s slikami, katere si je v s\ojej domišljiji nacrtala, ter je radostno in šaljivo govorila o vsem, kar ravno je nje di užnike najbolj zanimalo. Nekateri so rekli, da Emilija ima najslajša usta na svetu, ter so preradi opazovali njih spreminjajoči izraz. Drugi so rekli, da glavni nje mik je majhena jamica na desnem lici; še drugi (in ti so bili mlade devojke, ki same nijso bile lepe) so opazovali, ko bi vedeli, da bi lehko svoje lase zravnali v take valove kot Emilija zravnuje svoje lase spletali bi jih vsak večer tako, ker se prelepo podajo. A le malo je bilo onih izvoljenih, ki so bili duševno toliko obdarjeni, da so Emi-lijine lastnosti prav razumevali in primerno čisljali, — malo, prav malo jih je bilo, ki so poznali njene boje, ter so videli njene zmage, — ko bi ti bili hoteli izraziti svojo misel, od kodi da izvira moč, po katerej se nje obličje, in nje glas vrivata v srce mladine in starosti ter si pridobivata njih ljubezen in občudovanje, rekli bi bili, kot je Jerica ono nedeljo po polu
ska stranka ne vdeležirje. Vsled tega se je začela mej duhovenstvom in po katoliških društvih tirolskih močna agitacija proti temu Mavru.
'rntaiije države.
i-itt» not-m k i knez nij dozdaj na turški poziv, da bi v dogovore stopil zarad narejanja miru, ničesa odgovoril. — Te dni pride pa turški odposlanec Konstant-paSa v Cetinje dogovarjat se. Z njim gresta angleški in italijanski konzul pomagat kneza pregovarjati na mir.
ISn.rt.rf/ii kancelarja organ „Nord" v Brttslju izhajajoč pravi, da ko bi tudi Srbija mir sklenila, s tem nij položaj v orijentu čisto nič izpremenjen za Rusijo, ker potlej je zopet ona Bitnvacija, kakoršna je bila, predno je Srbija vojno začela.
Iz CVi»*##/-**rW<* se javlja, da Turki mislijo pet kristijanskih guvernerjev postaviti. Če se ta naredba, pesek v oči Evrope, res izpolni, bode Turčija gotovo izbrala kake brez-karakterne „ulizice", ki so hujši kot Turki; saj renegatov nikjer ne manjka, vsak narod jih ima.
V glavnem  mestu  Suks-unskrm v
Draždanah je pri ožjej volitvi zmagal socijalni demokrat Bebel. Drugod so imeli socijalni demokrati velike manjšine.
Dopisi.
Iz IH*«rilM»rtt 29. jan. [Izv. dop.] V Mariborskej slovanskej čitalnici je bil pri izrednem občnem zboru dne 27. t. m. gosp. profesor V a 1 e n č a k jednoglasno voljen za podpredsednika, oziroma tajnika. Živio! — Tudi se je ob jednem uže proglašen načrt pustnih veselic tako prenaredil, da bode čitalnica 8. febr. t. j. na dan smrti našega neumrloga slovenskega pesnika Franca P rešim a obhajala veliko besedo, katere načrt se bode še le pozneje po časniku in posebej udom naznanil — in da bode 11. febr. mali ples s kostimi in v maskah. Maske smejo samo vstopiti, če so se prej oglasile pri za ta posel naznanjenemu odborniku. — Upamo živahne udeležitve. Po narodnem priraščaji bi mogle javne narodne zabave v Mariboru ži-vejše biti, nego so dozdaj bile.
Iz It unijo 2G. jan. [Izv. dop.] V jednem iz svojih poslednjih dopisov sem govoril o kriku in viku, kateri je pognalo na Rusijo novinarstvo neslovanskega zapada po povodu nevspeha carigradske konference, češ, da bi bila ruska diplomacija na tej konferenci trpela strašen poboj. Ta krik in vik bil bi prav zabaven, če bi ne bil tako kovaren, za slovan-
dne, o katerem smo govorili, ljubeznjivo sedeča tik Emilije ter jej v lica gledavši rekla: „Gospića Emilija, jaz vem, da ste vi bili pri Bogu."
Jerica je bila zares čudovit otrok. Neizobražena kot je bila, je vendar precej čutila Emilijino prednost pred vsemi ki jih je do-sedaj videla. Misle, da je Emilija nadčloveškega rodu, verovala jej je nepogojno vsako njeno besedo, ter se je dala od nje voditi in na se vplivati, ker je dobro čutila, da jo ijubi in jej le najboljše želi. Sedela je pri njenih nogah ter poslušala nje sladke glasove, ko jo je Emilija prvikrat učila razločevati pravico od kri vice. Emilija sicer nij mogla videti majhenega mislečega obraza, ki je vanjo bil obrnjen, a spoznala je po resnobni pazljivosti po popolnem molčanji otroka in še bolj po mali roki, ki je bila prijela njeno in jo trdo držala, da je slavno zmagala.
Od onega dne, ko se je Jerica borila z velikimi deklicami, nij bila več v šoli. Vse pri«
sko stvar. Namen njegov je vsem jasen; Moralna pobeda Rusije nad vsemi zapadno-evropskimi državami v času homatij na istoku porodila je njej mnogo simpatij tudi mej narodnostimi neslovanskimi. Odbiti jej te moralne zaveznike in vzbuditi razdor v taboru Blovanskem, vidite namen tega kovarnega manevra.
I naši vragi se nijso celo zmotili, oni se sploh glede Slovanov redko motijo, ker nas bolj znajo, kakor mi sebe. Začeli so se slišati celo v uašem krogu glasi negodovanja na Rusijo, ka ona more samo energično govoriti, a kadar je treba besedo zakrepiti z delom, molči in se ne giblje, da od tega trpi ne samo ona, nego sploh Blovansko vprašanje.
Taki napadki na Rusijo uže nikakor nijso smešni, no silno žalostni, ker jim je vir kratkovidnost v vsem, kar se tiče Slovanstva kakor v Časih, komaj in komaj proteklih, tako i v časih, kateri se bistro približujejo našej sedanjosti.
Ko je Srbija bila v nevarnosti za svoj obstanek, razumela je Rusija to nevarnost, objavila je Turčiji svoj ultimatum s ponosom, a drugim svojim sotovarišicam je zatem rekla: „No zdaj pa le zopet po vašem rakov pot naprej, meni ne verjamete, meni svobode ne daste, da bi migom okončala delo, katero hočete ve skončati s tem, da iz daljine gledate nanj s samokoristnimi nameni." In ves zapad je prikimal, in mati zapada sestavlja zopet projekt in predlaga zbor vseh držav v Kon-stantinoplji. A izbrani in poslani od nje Mesija nič ne opravi, da si šviga od paše k paši, od sultana zopet k paši, povsod počenja le globoke poklone, kateri pa se nazadnje po-kazujejo vselej le kot nekaka ironija, nasmeh nad njegovim mezdenjem in šviganjem tja in sem. Rusija se vsej tej komediji nekako smeji in gleda na njo in na svoj plan in zdi se jej dobro, da se plan kaže v istini dobrim in resničnim. Anglija in njen heroj Salis-bury od stopa celo tako daleč, da se prijema za ono, kar je pred nekoliko meseci tako ponosno odvrgla — za berlinski memorandum, to se ve, tedaj še nevarnosti nij čutila vsem prokletim intrigam, katere so se stavile tako umno Rusiji. Ta poslednja spremlja ves zapadno-evropski kor diplomatični po široki cesti, katera leži mej ruskim ultimatumom in Andrašijevimi reformami in katera je pripeljala zapadno-evropski egoizem v strašno
govarjanje Truemanovo nij nič pomoglo, kar nij hotela več tja hoditi. A Emilija je bolje poznala naravo otroka nego Trueman, ter je uplivala na njo s tem silnejšimi razlogi, katerih stari mož nij poznal, in je dosegla svoj namen tudi tukaj, kjer jo bilo njemu spodletelo. Jerica je mislila, da je bil njen star prijatelj razžaljen, in to je bilo tudi glavni uzrok njenega srda.
A Emilija jej je stvar pokazala od druge strani, ter jo je nazadnje prepričala, da če ljubi strijca Truemana, bi to najbolje pokazala s tem, da uboga njegove želje, kot da se nespametno srdi; tako jej je Jerica nazadnje obljubila, da če drugo jutro zopet iti v šolo. Povedala jej je tudi, kako naj se obnaša proti učenkam, ki se jej tako zelo studijo, ter jej je dala nekoliko prostih naukov, kako naj se drugi dan zadrži, pristavši, da jo bodo gospod Flint skoro gotovo spremil ter jo pri učiteljici opravičil, in da tako ne bode imela več nobenih neprijetnostij.
propast, iz katere se mu bode težko izkopati. Rusija v to propast nij pala, ona stoji na istem vzvišenem mestu, kot je stala ne samo, ko se je jugoslovanska vstaja začela, a tudi pred prvim hercegovinskim pokom in to nekoliko desetin let: Rusija je jedina država v Evropi, ki pozna Turčijo v njenih obi stih, ki ne trepeče pred to pošastjo iz kakih samokoristnih namenov, razbiti jo na kosce, ki je uže davno vedela in še ve da se tej pošasti ne more nikakor drugače pomagati raz evropski svet, kakor samo z burk ljami, vilami, puško, kanoni, etc. — malomarnega pritiska se pošasti ne boje, ga tudi ne čutijo. A potem ti politični kratkovidneži kriče svoje bedarije v svet in strašnejši fijasko angleške diplomacije in sploh zapadnjih držav pripisujejo Rusiji, katera kar nič ny kriva v tem, da oni ne znajo, kaj se pravi boriti se proti petim državam, silnim, inče drugače ne jedinim, vsaj z edino-dušnim strašnim sovraštvom proti Rusiji, boriti se tako, da bi ne stopila ni enkrat prenaglo naprej, kar bi mogla pokončati ne samo njen mnogo večni trud za Slovanstvo sploh, njo in njo samo zopet vreči za leta in leta nazaj.
Da, bog nas varuj tacih sangviničnih ek-spektoracij, a še bolj njihovih nasledkov! Kolikor je mogoče predvideti, konferencije delo bode ostalo Sisifovo delo in potem ... da potem zopet ne daj Bog prenagliti se jedinstvenomu odrešeniku zateptanega Slovanstva v Turčiji toliko stoletij, nekaj po svoji krivdi nekaj po okrožajočih ga inorodnih, samokoristnih elementov, a nij kaplje ne po krivdi Rusije, katera je sama po sebi komaj in komaj ušla osodi svojih bratov, katere rešiti je njena naloga v prihodnjosti, kar ona bolj zna in si bolj jemlje k srcu, ko ista sorta njenih zagovornikov, ki znajo in za njeno slovansko delo nemajo druzega, kakor dolgi se soljo tujerodne kulture osoljeni jezik in zopet samo zbadljiv jezik. F. M. Št.
#% Iz *rl>ii«- 5. (18.) Januara. [Izv. dopis.*] Za ovo nekoliko dana ratna spremanja u nas zauzimaju sve veće srazmere. Vlada naša, tako se bar čini, kao da pojima ozbiljnost dogodjaju, kojima na susret ide. Sve se radi da nas nebi ni u kom pogledu mogli da iznenade budući tlogodjaji.
Za sada se najviše radi na tome, da se
*) Od roj. Srbi. Ur.
Drugo jutro jo je spremil Trueman, kaj J vesel, da se je nazadnje Jerici nevolja zoper šolo izgubila. In prosivši učiteljico, naj bi prišla pred duri, povedal jej je dogodbo na prirojeni mu način in je potem izročil Jerico njenemu posebnemu varstvu.
Gospića Brovvne, deklic zdravo pameti in velike blagosrčnosti, je to zadevo popolnem prav razumela; pri prvej priliki je posebno govorila z deklicami, katerih surovost je bila Jerico razdražila; dosegla jo s tem, da so se sramovalo svojega obnašanja in da nijso otroka dalje nadlegovale. Kmalo potem se je tudi Jerica sprijateljila s par otroki svojih let ter se je ž njimi mej urami igrala in nikdar več nij prišla v take zadrego.
Zima je minola. Prišli so lepi solnčni pomladanski dnevi, dnevi, v katerih je Jerica lehko sedela pri odprtih oknih, ali pa na pragu pred sobo; tačas so za zajutrek pevali tički na vejah starega drevesa, stoječega sredi ozkega dvorišča, zvečer pa je solnce svitlo
vojska naoruža i da se spremi nužna hrana za vojsku. U ovoj celi odpočeto je kupovanje hrane po svima krajevima Srbije. Sto se tiče same hrane, ona će se vrlo brzo moći skupiti, jer je prošla godina dobra bila u pogledu ploda 4. i 5 ovog meseca po svoj Srbiji oruža se II. klasa narodne vojske. U koliko smo mogli primati ti, razpoloženost je u narodu vrlo dobra. Ni velike žrtve ni slabi uspeh našeg oružja nije mogao da slomije narodni duh u Srba. Mi se nadamo, da će naše orožje na slučaj rata sa Turkom imati boljeg uspeha, jer iskustvo, koje smo stekli biće od od velikog utićaja na naš budući rat. I ako smo mi u prošlem ratu, relativno veliki broj artiljerije uneli u borbu, opet za to opazilo se, da je broj bio nedovoljan. Da bi se i taj nedostatek naknadio, ovih dana dato vojsci još nekoliko novih baterija.
Vlada naša dobila je spisak sviju zarobljenih vojnika i oficiru naših, koji su sada u turskim rukama. Po tome spisku ima naših vojnika kod Turaka 1)2 zdrava, med j U njima i jedan kapetan pešački a ranjenih Srba bilo je do sad u Turskim bolnicama svega 12. od ovog broja 1 vojnik umro u bolnici a ostali su svi ozdravili.
Kad je naša vlada dobila ovaj spisak poslati i ooa turskoj vladi spisak ranjenika i zarobljenih Turaka, koji se sada nalaze u tvr-dinji beogradskoj. Po ovome spitku ima turskih zarobljenika i to 1 pukovnik Sali-hej iz Gradačca. 1 major Hadzi-Abit iz Srebr-nice. 3 niža oficira. 1 lekar po narodnosti Bugarin. 88 nizama. 15 bašibozuka i 1 Derviš iz Damaska.
Pre četiri dana krenula se jedna četa talijanskih dobrovoljaca na Drinu. Oni će putovati do Sabea na državnoj ladiji „Deligradu" a odatle susvim će ići na Drinu. Njihov je stan sa sada u okružnoj varoši Loznici, koja leži pored same Drine.
Ćetu ovih dobrovoljaca ispratila je sa velikim oduševlenjem publika boogradska do obale savske. Pre nego što će dobrovoljci ići ladju, pozdravio ih je vrlo krasnom besedom talijanski kniževnik gosp. Kan i ni, koji se od dužeg vremena bavi u Beogradu.
Ćetu ovu spremila je i poslala u Srbiju opština varoši L i v o r n a.
svetilo v Truemanovo veliko sobo in Jerica je dobro videla skoro do ure, ko je bilo treba iti spat. Celo zimo je pridno hodila v šolo ter je nagloma napredovala, kot naglo napredujejo skoro vsi obdarovani otroci, ki imajo priliko učiti se kaj še le v onih letih, ko je njih duh poln čestihlepnosti naj rodovi tnejši in spretnejši za vsak napredek. Videla se je zdravo in dobro rejeno; njena obleka je bila lepa in snažna, kajti Emilija jo je obilo preskrbela ž njo, gospa Sullivanova jo je pa nadzorovala. Bila je tudi živa in srečna in je stopala krog po hiši tako radostno in zadovoljno, da je Trueman rekel, njegova tičica ne ve, kako se s podplati dotika zemlja, temveč fertija na prstih po svetu.
Stari mož bi ne bil mogel bolj ljubiti svojo rejenko, ko bi bila njegov lastni otrok. Po gostom o toplem vremenu je postavljal svoj velik naslonjač pred duri ter je posedal tik nje; potrpežljivo in pazno jo je poslušal, ko mu je čitala povest za povestjo zdaj o mladih deklicah, ki nijso nikdar legale, zdaj
Domače stvari.
— (Ljubljanske srednje šole) sklenejo prvi semester pustno soboto 10. februarja in drugi semester se začne na pepel nično sredo, ob katerem dnevi je uže zopet šola.
— (Grof Hohenwart), pnslauec za Gorenjsko je bil 28. t. m. od cesarja v avdi-jenci sprejet. Ali v političnih, ali le v privatnih rečeh, kdo ve?
— (Darilo.) Znnni entomolog (poznavalec zaželk ali insektov) g. Ferdinand Schmidt je tukajšnjej realki podaril zbirko več nego Ifi.OOO vrst insektov in zbirko prirodopisnih knjig, sestoječo iz 374 zvezkov in 282 zvežčičev, ter en izvrsten mikroskop.
— (Za „Sokolovo" maškerado v v čitalnici) na pustni Vtorek se od strani odbora obširne priprave delajo, da bode sijajna kakor dozdaj vsako leto. Skleneno je tudi, da se bode ostro na to pazilo, da pride le oni noter, ki je vstopnico na svoje ime dobil, da ne bo nobene zlorabe.
— (Klasična nemščina.) Uradna „Laib. Zeitung" od včeraj prinaša ta-le stilistično klasični razpis službe zdravniške: „Zu Polland ist die Bezirks-VVuudarztenstelle
bis Ende Februar 1. J. aus der Bezirks-kas se in Erle ligung ge k o m men. Be-werber um diese Stelle haben ihre Gesuche anher zu Uberreichen. K. k. Bezirkshaupt-manschaft Krainburg am 29. Jilnner 1877." Zdaj še le vemo, zakaj so gospodje Jagrič, Derbič itd. za nemške šole vneti.
— (Nesreča.) V tukajšnji tobačni fa-briki je mašina raztrgala nekega delavca, ki jo vsled oškodovanja komaj pol ure živel. Bil je stoprav 30 let star in oženjen. Zove se Anton Grošelj. Nesreča se je zgodila, ker je prišel preblizu mašinskemu kolesu, katero ga je prijelo in šestkrat okolo neslo, predno so kolo vstaviti mogli.  Ali bilo je uže prekasno.
— (O plazu) na Zidanem mostu se nam piše: Vsak dan prihaja sem veliko inženerjev in strokovnjakov^ iz raznih dežel, da si pri tem velikanskem nat urnem dogodjaji nabero praktičnih izkušenj. Nekateri teh pravijo, da je pričakovati kmalu novega plaza, še večjega nego li je bil ta; drugi pa pravijo, da se je temu lehko ogniti, ako se odpelje potoke, ki razpirajo, gorovje. Dela vrlo napreduje in železnica je svoja  provizorična dela uže do-
vršila. Savinja bo kmalu zopet po svoji stari strugi tekla, okrajna cesta bode kmalu rab-Ij'va in tudi fabrika za olje bo kmalu zopet začela delovati.
— (Posip.) V okraji sevniškein pri Str-žišri se je tudi zemlja s hriba posula, vinsk brani daleč v dolino premaknila in kmetu Božuuu hlev osem metrov globoko odrinila. Živino so bili prej izgnali, ker so slišali grmenje v gori.
— (Vabljenje.) Kamniška čitalnica napravi v nedeljo dne 4 februarja veselico na korist diletanta g. Gr. Siabanje s sledečim programom: 1. Slovo, čveterospev od Ipavca. 2. Poslednja želja, za glasovir in citre od Fr. Ožbiča. 3. Odmev v dolini, za dvoje citre od Blumlacherja. 4. Noč na bleškem jezeru za glasovir in dvoje gosli, za I. in II. Tenor. 5. Roka v roko, Polka franeaise za 6 ei-ter od Umlaufa. (>. Krojač Fips, burka v enem dejanji. 7. Ples. Vljudno se vabijo vsi Častiti gg. udje k obilnej vdeležbi, ki naj blagovole tudi sposobne neuds soboj pripeljati. Začetek V»8 uri zvečer. Vstopnina za ude 10 kr. za neude 30. Radodarnosti se ne stavljameja.
Odbor.
— (Vabilo) k besedi, katero napravi čitalnica Vipavska dne 4. svečana v svoji dvorani v Tabru, na spvmin prvega buditelja Slovencev Valentina Vodnika. Program: 1. Slavnostni govor. 2. Gluh mora biti. Burka v enem dejanji. 3. Viseči kazalnik (firma). Burka v enem dejanji. 4. Ples. Vstopnina 20 kr., sedež 20 kr., k plesu 30 kr. Začetek ob 8Va uri zvečer. K tej svečauosti vabi uljudno vse čestito občinstvo Odbor.
— (Roj a uska čitalnica) napravi dne 4. februarja 1877 besedo. Začetek o 61/« uri zvečer. Spsred: 1. Petje. 2. Tombola. 3. Ples
— (Sežanska čitalnica) bode 4. februarja napravila veselico z deklamacijo, s petjem, glasbo, plesom in igro: „Oče in sin" Začetek ob 7l/a uri zvečer. Vstopnina 50 kr. za osobo.   K tej veselici uljudno vabi.
Odbor.
— (Iz Laškega trga) se nam piše: Djie 2. februarja se napravi v Laškem trgu v prid ubogih šolarjev veselica z gledišnima predstavama in s plesom. Igralo se bode: „Ravni pot najboljši pot" poslovenil Brnard Tomšič, in pa nemški „Zart und grob" sp.
o dečkih, ki so zmerom staršo ubogali, zdaj pa o otroku, ki je vedel, kako mora svojim muham gospodovati. Pri teh prilikah se jo videlo, da sta najprimernejša družnika drug diugemu; in to je tudi res bilo. Starega moža so povesti, katere je Emilija oskrbovala in Jerica jih čitala in zopet čitala, zanimale tako moru u in enakomerno, kot bi bil sam še otrok. Tu je sedel, komolce oprte na kolena ter je poslušal priproste povesti, smijal se je, ko se je Jerica smijala, miloval je kot ona tako moćno in prisrčno, če so male junakinje bile nesrečne, in veselil se je ž njo, ko je nazadnje vendar slavno zmagala resnica, pokorščina in potrpežljivost.
Emilija je dobro vedela, kako važne so take povesti često za raz vitek otroškega srca, ter je kaj skrbno in previdno Jerici izbirala knjige. Jeričino življenje je bdo sedaj tako srečno in mnogo obetajoče, kot je nekdaj bilo
j nesrečno in žalostno. V rad šestimi meseci se je čutila popolno zapuščtmo,  brez ljubezni
[iu skrbi, sedaj je imela mnogo prijateljev ter
je videla, koliko velja, če kedo na nas misli, za nas skrbi in nas ljubkuje. Vsi dnevi v tednu so bili veseli, sobota in nedelja pa ste bili za njega ravno tako rudeče zaznamovani, kot za gospo Sullivanovo ; kajti soboto je vodila Viljema domov, ki je poslušal in nadzoroval njeno branje, izhajala je ž njim, smijala se in igrala. Vselej je vedel povedati toliko lepih reči, bil je zelo duhovit in živ, bil je zmerom pripravljen izpeljati svoje nacrte ter je rad storil vso mogoče, da bi jo le razveseljeval, tako da je ponedeljek zjutraj počela šteti dneve, dokler nij prišla sobota. Če nij bila kalca reč v redu, če je stara ura zastajala, ali če jo nje igračica bila polomljena, ali kar je bilo še hujše, če nij mogla dovršiti svojih nalog ali če jo je kakova majhena otročja žalost težila, — potem je znal Viljem vse zopet urediti in jej pomoči iz vseh zadreg. Zato mati nij pričakovala Viljema željnejši, nego ga je Jeritta pričakovala.
■ Dalje |>ri h.)
Friedrich. Začetek ob 7 uri zvečer. K veselici vabi. Odbor.
— (Iz Gradca) se nam pošilja vabilo k slavnosti, katero napraviti slovensko akad. literarno-zabavno društvo „Triglav" in „slo-vansko pevsko društvo višjih šol" v spomin in čast prvemu slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku v petek '2. februarja 1877. v salonu „zum wilden Manu." Program i 1. „Ilirija oživljena," zbor, Ipavic Vodnik. 2. Slavnostni govor, g, Jurtela. 3. „Moja rožica," čve-terospev Nedve 1. 4. Deklamacija g. Lendovšek. 5. „Na boj!" zbor I o rs ter Krek. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Redka prikaze n.) Iz Gorice se nam piše: Te dni so vlovili ribči pri Tržiču (Monfalcone) 251 kilov težko pliskavko ali delfina in sicer one vrsti, ki jo prirodopisci imenujejo Del p hi s t u rs i o ter se navadno nahaja po severnih morjih. Žival meri od gobca do konec repa devet erevljev ali dva metra in 85 centimetrov. Zdaj jo kažejo v Gorici za denar.
— (Prekmalu) so časniki raznesli vest, da je okrajni sodnik Vencovskv v tržaški bolnici umrl, in to vest smo tudi mi po njih posneli. Zdaj pa se zopet čita, da samomorilec še živi in da bo kmalu — zdrav. On pravi, da se nij mislil ustreliti, nego se mu je le slučajno primerila nesreča.
— (Iz Trsta) se piše 30. jan.: V ulici via Crosada so po noči policaji našli na tleh ležečega nekega ribića, ki je imel globoko, z nožem zadano rano na stegni. Spravili so ga v bolnišnico, a za nobeno ceno noče povedati, kako je rano Skupil. — Nek finančni nadzornik je v kolodvorski ulici grdo razsajal, in ko ga je policija prijela, se je z orožjem branil, da so ga le z največjo silo spravili v zapor. — Tisti dan po polu dne pa je šel nek domobranec z bajonetom v roci na čelu več kmetov iz okolice po cesti in je vsakojake nerodnosti počel. Odpeljali so ga na glavno stražo. Zaprli so policaji šest njegovih tovarišev, ki so jim ga ugrabiti hoteli. — Nek fakin pa je iz neke prodajalnice hotel ukrasti več blaga, a dobili so ga še o pravem času. No, tržaški policaji imajo pač več dela, nego po nekaterih drugih mestih.
— (Ujetnikov) je v Cel ji toliko, kakor še prej nikoli. Normalno število je uže tako prekoračeno, da se morajo ujetniki k vnanjim sodnijam oddajati.
— (Vreme.) S spodnjega Štajerskega se nam piše 28. jan.: Pri nas vsled tople zime cveto vijolice, marjetice, igleci, telog, regrad, lapuh in druge pomladanjske cvetice, tudi jelša, leska in mačcvje. Včeraj je šel cel dan sneg, danes pa je zopet najlepše vreme.
— („Prijatelj",) list za ogerske Slovence in Prekmurce, izhaja po novem letu dvakrat na mesec v Pešti. Pisan je z gaji co, prej je izhajal v magjarskem pravopisu. Torej en napredek. Pisan je pa sicer v magvar-orszagskem duhu.
rfržne cene
v LJubljani 81« januarja t. 1. Pšenica hektoliter 9 si, 90 kr.; — rež 6 gold. 70 kr.; — ječmen 5 gUi. 10 kr.; — oves 4 gld. —
— kr.; ajda 6 gld. 20 kr.; — proari 5 gld. 20 kr.;
— koruza 6 gold. — kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. 10 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — maat — gid. 75 kr.; — Speh frišeu — gld. 66 kr.j — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka liter 7 kr.; goveduiie-kilogram 48 kr.; — teletnino 52 kr.; — svinjsko meso 48 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 15 kr.,
— slame 3 gold. 05 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Dunajska borza 31 januarja.
(Izvirno teiegratićno poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih      62 gld. £0 kr.
Enotni dri. dolg v srebru 68   , 15
1860 drž. posojilo —   . —
Akcije narodne banke 835    , —
Kreditne akcije 148   , 70
London ...... 122   „ 65
Napol. ...... 9 79
C. k. cekini 5 80
Srebro 115 50
••sera  bolnim moč in zdravje brez lek in  lire« stroškov po izvrstni
Revalesciere ii Sarry
30 let ože je aij bolesni, ki bi jo ne bila oidn -
rila ta  prijetna zdravilna brana, pri  odraičenib i jtrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bob 9 Jtelodcu,   na iivcib, dalje prtine, i na jetrah; žici. i tiuduho, bolečine v ledvicab, jetiko, kašelj, nepro bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, il»iu fe.lj, vodenico, mrzlico, vrto;„rlavjo, silenje krvi v glav*, t fnmenje v usedih, slabosti ta blevanle pn nosu. Ib Ototaott, diabrit, trganje, shujšanje, bledičieo in pte hlajenje; posoOuo se priporočn za dojeneo m je bolj.1 nego (lojni6ino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 gprl(K» ral zdravilnih, brez vsake medicine, moj njimi spri 6fiVH.Ia profesorja Dr. TTVurzerja, g. F. V. J3eneka. pra-^ga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, cb-avilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorela  :. , Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Ca.ti. atnart, Markize de Brehau a mnogo druzih imenitn..: osob, »e razpošiljava na posebno zahtevauje iMtouj. Kratki izkaz iz 811.000 spricevalov.
Na D u naj i, 13. rprila 1872. } reSlo je vže sedem mesecev, od" ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih iaču. ničnih bolečinah, in sicer tako, la s in od dnu do dne vidno gnil, in tO zaprečilo je dolgo č^s'i moje št-.dije. Čul sem od Vaše čudapolne Revalesoioro prit'e l sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku Ve še tečne in okUBne Rosi-lesciere popo nem zdrav, takp, da brez naj maj icga ' n s nja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cot.d in okusoo brano, kot iajho!jsi pripem ček, ter ostanem Vas ndani
G a br i o 1 T e s e h n e r. alusatelj javnih višjih trgovskih šol. PiBmo visoko plemenite markize de Brehan.
Ne apel, 17. aprila 1862. GoBpodl Valed neke bolezni na jetrah bilo ju moje stanje hujsanja in bolečin -šake vrste sedem let sem strasno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, treslo so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in pupomega spoštovanja.
Markize de Brćhan. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nupre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.877. Flor. Koilerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolebauji dušnika, omotici in tiščauji v prsih.
itevaleseiere je 4 krat lečnejša, nego meso, tele pri odraačenih in otrocih pribrani 50 krat vež o« ceni, ko pri zdravilih.
v jtietiascia ^ulicah jk> i?oi runta l gold. 50 kv, l »at a ^»ld Kr., J funta 4 gold. 50 kr., 5 matov j.0 goJd., Ifl runr,ov £0 ^old.., M cantov 86 goni.
•e at-;i*cirji.) Biseatteu v pu&icah in Rovalosocre (Jhocolatee v prahu ...» um ; gld. i>0 as.,     tas J gl u        4'  i.vu i (ji, 5».» axM '•"  ;>rauu as 120 tM l 'rodajo: Dri i*arry JtOomp. n* lsa^U, ..»u»»,*r.v. m v it <it iako! v  .•:«>.    .;<isih pri dobri •v *arjau ud :.ioooerij«am crgovoih   »..utt ».zpotiHa .m bus '.a vm» kraje cc \toi-.uH-. latcaanioat .,> povzetjih. V ijubljMral b\d   .   ur, J. S v o b o d a, ldkar pri .zlatem oriua, v Hekl pri lokarju J. P r o i a mu, v Celovca pri lokarju ttiru )acherju, Npljetu pri tekurju Aljinoviću,  v Trata pr.
lokarju Jakobu Serravallo, pri drot^erintu P. Roco *■ in J. H i r a c h n, v        ru nri Aodrnviču.    (70 *
Lepa vila
s hlevi, na tržaški cesti, krasno ležeča, blizu fabrike za tobak, se po ceni prodaje.
Natančneje poroča o tem administracija tegajista. (416—21)
Gostilniški prostori in kegljišče,
kakor vsa zravm »padajoča oprava in vrt za prl-kulio su o sv. -liliji 1877 oddajojo, v hiši štev. i>6 v spodnji Šiški.   Več ne izve tam. (^a—2)
Notarski kandidat,
kateri je đvakfal substitut Wl, išč-* službo v k.ikem mestu ob žu.eznici. Adresa pri opravniaivu „Slov. Naroda". (16 .'})
Graške špirit ne drože
dobivajo «e vsak dan sveže (frisno) v prodajalnici steklenega blaga gnsp. Franoa Kolmana na glavneni trgu št. 2'M\ iz prijaznosti do
(878—171 A. Schneiderja.
■B Menj ko pol kilograma (1 funt) se ne prodaje.
Pravo, nedišeče, okusno
iz ItcrgCIlU V \of%'«'t;igi.
friano došlo.
Dobro zdravilo proti prsnim in pljučnim bolečinam.       (881—10)
V flašah po 70 kr., ■/, liiiiikoui, kako se nibi.
Pravo se dobiva pri Viktorju Tnikovzy, mostni trg št 4, lekarna „pri samorogu" v Ljubljani.
Ravnokar jo v ,, Na rinln p j tiskarni" v Ljubljani izšlo in si* doniva:
Vin. zvezek „Listkl":
Pomladanski valovi.
Roman, Bpi.sal I. T u rg en j e v,  poslovenil dr. M. Samci;. 8» 17 pol. Cena 60 kr.
Potem
Trije javni govori.
Govorili piof. Pr. Suklje,  lv. Tavčar in prof. Fr. VViesthaler v Ljubljanski čitalnici. H" 9 pol. C;na 80 kr.
J Eliksir iz Kine i Kokc, \
najboljši do sedaj   znani imModvmi lifcvi:
Pospešuje cirkulacijo in prebavi jen je, ter različne organu in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Dobiva se jedino lu pri (5U—3fj)
G-a/brlel Fiocoli,
lekarju, mi thtnajnkej centi v Ljubljani. ^
30. januarja i Pri Sli.nu    Kolin iz Dunaja. — Eisuer iz Ensa.
— Vogel iz Celuvca. — Hamiile iz Staro loke. — Darucb iz Dunaja. — Dole-nec iz Trsta.
Pri --i <,■:<■: : Sat'.er iz Dunaja. — Gniui iz Gorenjskega. — Hermes L. Dunaja. — Siegl iz Gradca.
— Ludersdorf iz Dunaja.
Pri Zamere!: WaHer iz Reke.
Hrvatska, moravska i sv. Ivanska
nova in stara, jako dobra in ne ponarejena, v vsaki kolikosti,
se dobivajo v
lesni trgovini pod kapitelskimi vratmi br. I v Zagrebu
pri
bratih if/.t». -4-1'
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
ljutiuiina, m usa. sNarodne tiskarne'
8506