VUAkllALiNEJI PROBLEMI Z REFORMO SO NASTALE NOVE RAZMERE IN NOVI ODNOSI, VENDAR ... DAJMO PREDVSEM KRITIKI PRAVO MESTO IN VSEBINO Pri nas ne prihaja do politinih problemov zaradi tega, ker komunisti in obani ne bi raziimeli politike, zapisane v programu zveze komunistov ter v sklepih in staliih VIII. kongresa ZKJ, III. plenuma CK ZKJ in IV. plenuma CK ZKS. Politini problemi so nasta-jali in nastajajo pri nas predvsem tedaj, ko organi drubenega upravljanja, obinske skupine in uprava ter drubeno politine organizacije zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov niso zmoni dovolj hitro kon-kretizirati in uresnievati idejnega programa VIII. kon-gresa ZKJ. Teave se kopiijo vedno takrat, ko v premagovanju objektivnih ovir, ki so v drubenem razvoju samem, ne uresniujemo dovolj do-sledno tistih nael, sklepov in resolucij, ki so bile spre-jeti in javno razglaeni na podlagi irokih razprav v partijskih vodstvih, v vod-stvih drubeno politinih organizacij in v predstavni-kih telesih. To spoznanje stalno izpri- uje politino razpoloenje obanov, zlasti proizvajal-cev in komunistov. Pravza-radi tega moramo biti ko-munisti v prihodnje bolj kritini in odloni do vseh tistih, ki sodijo, da prihaja do mnogih problemov zato, ker preve potiskamo v ospredje drubeno samo-upravljanje, ker idealizira-mo obane in proizvajalce, ker je preve demokracije itd. Za vejo moralno - politino odgovornost posameznika Veja materialna podlaga samoupravljanja, delovanje naela dohodka, uveljavlja-nje delitve osebnih dohod-kov po delu, veja stopnja zavesti obanov in proizva-jalcev itd., skratka nova vsebina socialistinih odno-sov (v materialnem, moral-nem in humanistinem po-gledu) pogojuje tevilne razprave o raznih deforma-cijah ter sproa kritien odnos do njih. Kdor sprejme lanstvo v zvezo komunistov, sprejme tudi njen program. Organi-zacijska disciplina znotraj zveze komunistov je pogoj in porok njenega dela, nje-nega boja, kajti ZK je or-ganizacija, ki se bojuje. Ru- enje notranje discipline pri uresnievanju sklepov po-meni ruiti akcijsko enot-nost ZK. Za obstoj te enot-nosti pa je vsak lan mo-ralno politino odgovoren. Komunisti ne morejo in ne smejo sprejeti teze, ki trdi, da kdor dela, dela nuj-no tudi napake in da je prav zato teavno govoriti o osebni odgovornosti, tem-ve le o nai skupni odgo-vornosti. Menim, da so to-vrstna pojmovanja za ko-muniste nesprejemljiva, saj predstavljajo dejansko ne-vero v ustvarjalno silo in sposobnost ljudi, hkrati pa kaejo na to, da je treba priznavati in opravievati vse, kar se v drubi dogaja. Koristna je le konstruktivna kritika Vedno ve je kritike, pre-ve pa se zanemarja njen idejni pomen. Zlasti je po-membno, da iz nje odstra-njujemo primesi malome-anskega izvora. Tudi za kritiko je namre bistveno, iz kaknih osnov izhaja in kaj hoe. Zavedajmo se, da samo kritika ni in ne more biti odreenik, kajti samo kritika e ne bo obrnila za-dev na bolje. Zaupna kri-tika, polna subjektivisti-nih pripomb, pogledov in nazorov je prav tako dru-beno politino kodljiva. Enako tudi kritika iz sen-zacionalnih osnov in ko-mercializma, saj krepi konservativne poglede, e da naa druba e ni zrela za javne razprave. Mnenja sem, da se mora-jo komunisti zdruiti v ak-cijo tistih sil, ki se pri iz-gradnji nae socialistine drube borijo z ovirami na svoji poti. Razvijajmo samoupravno kritiko Dolnost komunistov je, ustvarjalne sile obanov in da zlasti skupno razvijajo da bi se moneje in hitreje tisto kritino misel, ki izha- razvijalo samoupravljanje. ja iz pozicij samoupravlja- Ta kritika udarja po nja, ki ima pred seboj ob- vsem, kar ovira vejo obve- ana, proizvajalca, lana enost in tesneje stike ob- ZK. Ta kritika eli, da bi anov, sproanje lovekove prile do polne veljave pobude in veje monosti za usklajevanje interesov po-sameznikov, zavraa slab odnos do dela, razne pekulacije, izi-gravanje samoupravnih or-ganov, iskanje lukenj v predpisih itd., se bori z moralnimi in drugimi deformacijami, ki smo jih podedovali ali jih porajajo sedanja drubena protislovja, je po obliki in tonu kulturna, sprio dokazov (argumentov) pa neprijetna, ker tole po konkretnih napakah (ne posplouje) in podira ovire, ki prepreuje-jo skladneje odnose med teorijo in prakso, med be-sedo in dejanjem. V uvodni razpravi na obinski konferen-ci zveze komunistov, ki je bila 15. aprila letos, je politini se-kretar obinskega ko-miteja ZK LUDVIK GOLOB najprej pri-kazal potek vetne-senih priprav za to kcnferenco. V nada-ljevanju je osvetlil nekaj najpomembnej-ih problemov, ki jih objavljamo v izvle-ku. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi