ZH. strnih. I LlrtllaH, t 'tnk, 23. umira ISIS. MIH. lelo. • % Slovenski Narod* velja v Izubijani na dom dostavljen: cdo leto naprej • • • • K 24*— pol leta „ .....12-— četrt leta m » • • • • 6*— pa mesec - • • • • • 2"— v upravništva prejeman: celo leto oaprej • t . . K 22*— g* «3...... četrt leta m ..... 5*50 na mesec . . . . • . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredita): Kaattova ulica 6t 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. Iskafa Tsab dao svečer Isrzemai nedelje la prednike. Inserati veljajo: peterostopna petit \Tsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat en 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pil večjih insercijah po dogovora. UpiavniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ud, to je administrativne stvari. i Posamezna slavttka velfa 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon si. 85. »Slovenski Narod* velja po pcštS; za Avstro-Ogrsko: . za Nemčijo! • K 25-— celo leto skupaj naprej pol leta „ w četrt leta m m na mesec m „ . 13-— . 230 ce!o leto naprej - . . K o>—I za Ameriko in vse druge đclcle i ■ ce!o leto naprej . . . . K 35.—• Vprašanjem glede tnseratov sc naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* UpravsiStvo (spodaj, dvorišče levo), Snaflssa eišen st 3, ieletoa itSS* v ljutih borbah za Gorico. SILNI ITALIJANSKI NAPADI NA GORIŠKO MOSTIŠČE. - ŽELEZNI KRANJSKI POLK ŠT. 17. — ODBITI ITALIJANSKI NAPADI NA DOBERDOBSKO PLANOTO. — S TIROLSKEGA BOJIŠČA. Dunaj, 22. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Italijani so ravnotako trdovratno, kakor brezuspešno nadaljevali napad na celo goriško mostišče. Zlasti ljut je bil boj v odseku pri Oslav-ju, kjer je preizkušeno dalmatinsko domobranstvo, podprto od hrabrega kranjskega pešpolka št. 17, zopet popolnoma osvojilo del naše pozicije, ki je bil predvčerajšnjim ostal še w sovražnikovih rokah. Južni del Podgore so Italijani petkrat napadli. Obupni italijanski sunki pa so se razbili deloma v ognju, deloma v bojih z ročnimi granatam!. V odseku Doberdobske visoke planote je sovražnik naperi! svoj trud poglavitno proti prostoru pri Sv. Martinu. Po močni artiljerijski pripravi se je Italijanom posrečilo, vdreti tu v našo bojno fronto, v nočnem protinapadu pa smo izgubljeno zopet pridobili, izvzemš; majhen eksponiran del jarka. Severno od goriškega mostišča so prekoračile slabotneiše sovražne čete južno od Zagore Sočo, zvečer pa je bil levi breg reke zopet očiščen teh Italijanov. Na tirolski front: se trudi sovražnik v zadnjem času zlasti za Col di Lana, pač zato, da upraviči svoja številna poročila iz teh krajev. Ogenj težkih italijanskih topov ?e bil to včeraj silnejši. kakor kdaj. Tri napade na vrh gore smo cdb:]i. Namestnik načelnika genera!nega štaba pl, S o i e r, fmL OBSTRELJEVANJE GORICE. Dunaj, 22. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnoporočevaiskega stana: Obstreljevanje Gorice s strani Italijanov je kljub njihovemu opravi- čevanju vendar le čin barbarske raz-dejalne besnosti. To niso slučajne poškodbe fresk, to so z mednarodnim pravom v nasprotju stoječi čini naj-surovajše zlorabe moči napram na-oboreženim civilnim osebam in častivredne umetne spomenike. Kolikor tudi se trudi italijansko dnevno časopisje, da bi predstavilo občinstvu to početje za čisto samo po sebi umevno in naravno, se je vendar zganilo neko protestno razpoloženje v čustvovanju vseh mirno in objektivno mislečih nevtralcev. To hočejo uradni abotni opravičevalni poskusi v kali zatreti. Laž o razvitju italijanske trohojnice na Col di Lana se je obdržala do danes, ko so morali še le nevtralni pisatelji priti na goro in opisati, kar so videli, da vojna poročila italijanskega armadnega vodstva ne razširjajo več dalje napačnih poročil svojih hvaleželjnih pedvodji. Istotako se ponavlja laž o opravičenem in potrebnem obstreljevani n Gorice še vedno v uradnih poročilih generalnega štaba, da si tako vstvar-jajo podlago opravičenja za daljne brutalnosti. Poročilo generalnega štaba IS. novembra poroča, da se je konstatiralo, da so bili oddani v bližini mesta in celo'iz mesta samega številni stre-]i vseh kalibrov na naše pozicije. Dne 29. so poročali: Naša artiljerija je obstreljevala goriške vojašnice in se borila s Številno sovražno artiljerijo na višinah vzhodno mesta- in v sadnih kulturah in vrtovih, ki mejijo na mesto. Ti podatki italijanskih uradnih tiskovnih poročil so premišljeno paceri je dejstev. Lastne baterije niso placirane v mestu. To je sovražniku dobro znano. Vojašnice v Gorici so bile že koncem maja in začetkom junija večinoma sestreljene in od takrat ni več čet v njih. Dne 18. začeto in 19. ob istih urah nadaljevano obstreljevanje goriškega mesta nima z dosedai navadnim napadanjem lastnih baterij in vojaških objektov, pri čemer so trpeli le posamezni deli mesta, nič skupnega. To pot se je konštatiral učinek na zadetih hišah in na ciljih najdenih izstrelkov, tudi s 30*5 kalibrom se je streljalo. Obstreljevanje čet; o katerem poroča Cadorna, ki so šle od Soče gor proti pozicijam na zapadnem bregu, potem so se zopet hitro umaknile v Gorico, je popolnoma izmišljeno. V razsodbo vsakega čitatelja se mora prepustiti, ali more italijanska artiljerija pri obstreljevanju »višin« zadeti mesto samo z več tisoči izstrelkov. Bombe na Brescijo. Turln, 21. novembra. Iu Bresci-je poročajo »Siampi«. da je avstrijski letake z vsemi bombami zadel vojaške zgradbe v Bresciji. Ena bomba je padla blizu arzenala in ubila več vojakov. Druga je padla blizu gazo-metra, tretja na orožno tovarno. Govcr italijanskega justsčnega in? ni sira. Lagano, 22. novembra. Justični minister Orlando je imel v gledališču v Palcrmu v navzočnosti Salan-dre in depuiacij sicilijanskih občin svoj naznanjeni govor. Orlančo jc poskušal opravičiti odločitev Italije za vojno s splošnih nravnih stališč in se je skliceval, da b\ ga razumeli, na mistično kavzaliteto med glascin Italije in majskim čudežem in istotako med precedenčnim slučajem v Alge-cirasu, kjer je Italija že zrr.agoiiosno vplivala na svoje zaveznike. Nadalje je izvajal Crlando, da je Avstrija naravni sovražnik Italije in je italijanske pravice metodično tlačila. Gotov egoizem je privedel Italijo do tega, da je srčno solidarna s sovražniki svojih sovražnikov, zlasti ker Italiia ne more zmagati, ako bi hkratu ne zmagali tudi njeni zavezniki. Italija je pripravljena doprinesti vsako žrtev za skupno stvar, seveda po svobodni in spontani sodbi o umestnosti, ne da bi se pri tem ne ozirala na zahtevo boljšega skupnega reda in skupne udeležbe - zaveznikov. Tako presoja Italija tudi udeležbo ali ne-udeiežbo na Balkanu. Vsi stanovi in vse stranke Italije morajo biti jedine in se morajo moško vpirati vsem ne-prilikam. Vlada je med mnogimi drugimi težavami prestala tudi ono glede pristojnega postopanja s papežem, s tem da je italijanski zakon, ki pri-poznava duševno suvereni teto papeža in jo jamči, dobrosrčno tolmačila in uporabila. Tako je mogel v času, ki ni prizanesel nobenemu principu in nobeni pravici in v katerem so se najsvečanejše mednarodne obveznosti izkazale za ničeve, papež cerkev vladati brez omejitve svoje svobode in varnosti in svojega ugleda. Za Italijo pomeni zmago že to, da se njena armada sploh bojuje in ljudstvo prenaša žrtve in bolečine. Posest Rima je stala Italijo mnogo manj, kakor jo stane danes nekoliko kvadra inih kilometrov pustih kraških tal. Sovražnik: priznava zmago Italije in svoje napredujoče pod leganje v vojni, katera spušča svojo jezo in svojo perfidno besnost na neeborožene, vpo-rablja iz zasede italijanske znake, ravna nečloveško s saniteto, razdira umetna dela, bombardira odprta mesta in potaplja ladje. Sovražnik je hotel Italijo oplašiti z neopravičljivimi delikti. Italija pa se bo polna srda in željna maščevanja bojevala do zadnjega centezima in zadnje kaplje krvi, da končno ukroti sovražno beštijo. Italijanski listi presojajo govor justičnega ministra jako hladno. Or-landovi prijatelji hočejo skriti svoje razočaranje pa poudarjajo, da ni napovedana vojna Nemčiji, soglašanje z londonsko septembrsko pogodbo in tudi ne ekspedicija na Balkan in zatrjujejo, da Orlandovo zagotovilo solidarnosti Italije s trozvezo in ne-možnosti« da bi prišlo do izoliranega sklepa miru Italije je pravno in praktično polnoveljavno. »Avanti« ozna-ča Orlandov govor za čisto brezpomemben. Italija in londonski dogovor. London, 21. novembra. Reuter-jev urad poroča iz Pariza: Iz Rima brzojavljajo, da je Italija podpisala dogovor, da ne sme sklepati separatnega miru nobena država četve-rozveze. »Verona«. Tttrin, 22. novembra. (Kor. ur.) »Stampa« poroča: Italijanski parnik »Verono« je severno - vzhodno Gibraltarja zasledoval neki podmorski čoln, pred katerim pa je pobegnil vsled megle. vem polju BOJI PROTI ČRNOGORCEM.— PLEN ARMADE VON KOVESS. — 2300 SRBOV VJETffl. - NEPRESTANO NAPREDOVANJE BOLGARSKE ARMADE. Dunaj, 22. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. V okolic! Čajnica se boreče c. in kr. čete so vrgle Črnogorce iz njihovih pozicij na severnem pobočju gore Gulsš. Tudi vzhodno od Go-razde se vrS? boji. Neka avstro-ogr-ska skalna iz Nove Varoši se bliža PrijepoHu. V Novem Pazaru fe vplehila armada generala von Kovessa 50 mož-rsrfev, osem poSjskih topov, 4 milijone pstron za puške in mnogo voj-nsga materijala. Sovražnik, ki je črtal še vzhodno od mesla, je bil pregnan od nemških čet, ki so vjele 3C0 Srbov. Avstro - ogrska kolona, ki prodira v dolini reke Ibar, fe včeraj čez dan v naskoku zavzela tri zapored ležeče srbske pozicije 20 kilometrov severno od Mitrovice. V mraku se ?e v nenadnem naskoku polastila še četrte pozicije ter vjela 200 mož in vplenila 6 topov, 4 strojne puške, 1 nnmiciisko kolono in mnogo konj. Armada generala von Gallwitza je vjeia v uspešnih bojih južno od prelaza pri Prepolcu 1800 Srbov. Vzhodno in jugo • vzhodno Prištine pridobiva napad prve bolgarske armade kljub silno žilavemu odporu neprestano na prostoru. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H 6 i e r, fml. NAPREDOVANJE ZAVEZNIŠKIH ČET V SRBIJI. — NAD 2600 SRBOV VJETIH. — PLEN V NOVEM PAZARU. Berolin, 22. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veiski glavni stan dne 22. novembra. Balkansko bojišče. Pri Sočanlci v dolini reke Ibar smo vrgli nazaj srbske zadnje čete. 0 počitnissh na Dolencem. Marija Kmetova. »Kam boste hodile!« pravi moja mati, ^vojska je. Denar hranite, hudi časi so zdaj!« »O, saj ne bomo zapravile dosti,« odvrne prijateljica Mina, »dve teti imam tam okrog, in imele bomo gotovo vse zastonj.« »In jaz,« reče prijateljica Tina, »imam tudi teto. bogato teto. Osemdeset tisoč goldinarjev ima.« »Osemdeset!« »Tisoč goldinarjev — da. Pri tej bo tudi gotovo vse zastonj.« »Torej pojdemo!« pravim, in mati se vda in mi pripravi nahrbtnik. »Pa peš?« >Kajpa — kar peš.« Megla leži nad Litijo. Doma si uavijemo lase, take lepe kodre imamo, a glej, hudobe — megla nam pokvari vse. Ko pridemo do prijazne Krznarjeve gostilne v Črni potok, nam strle lasje izpod slamnika kakor ajdove bilke iznad zemlje. Vsa nesrečna sem radi tega. »Tako ne pojde dalje,« pravim, *brez kodrov ne zrem nikamor.« »Oh, da te le sram ni,« se razjezi Tina, »takale si — pa misliš, da si pisateljica in kaj vem, kaj še vse! Ne veš, da je to bolj ženijalno, če ti lasje štrle vsenaokrog?« pristavi še in se namuzne. »Misliš?« V vsej svoji > žsnijalnosti« stopam korajžno dalje, da sem prva na »Bogenšperku«. »Kam pa zdaj? Na Radohovo vas ali v Zatično?« »Kar na Zatično, čez Javorje.« Megla vstaja, sobice se svetlika vrhu bukovega vejevja. Med mahom malo pobrskamo zaradi »jurekov« — pa jih ni bilo nič. Tina je malo žalostna zaraditega, ker ic vfcetn jo-bavka«. »Ježeš!« *I kaj . . .« sapa mi za. ta&e in z njo beseda v grlu. Orožnik prihaja prav nam nasproti. »Legitimacije,« šepnemo vse tri hkrati in snamemo nahrbtnike. »Jo imaš?« se izprašujemo. »Imam, imam, še celo s fotografijo.« ■ »Dobro jutro, gospodične!« nas pozdravi orožnik, in gre dalje. »Na. Prazen strah.« Ker smo tako prestrašene, si moramo malo odpočiti v Javorjih. S hribčka nas pozdravi cerkvica. Vsa oskubljena in začudena slom ob rebri in gleda preko ajde in detelje in gozdov in travnikov. Pridemo v vas. »Imate gostilne?« vpraša Mina deklico, ki nas motri polna radovednosti. »Kaj?« »Gostilne, če so pri vas?« »So.« ' »Kje pa?« »Tam - le je ena, pa na ono stran tudi ena :n še tja - le gor tudi ena.« Pridemo do prve gostilne. Trkamo na vrata. Nič. »Hej, kje ste?« »Jih ni doma, so na polju,« nam pove neki deček. Gremo k drugi gostilni. Isto trkanje, isto klicanje: »Jih ni doma, so v gozdu.« — Gremo k tretji gostilni. Stopimo v vežo. »Bog daj! Kaj bi pa radi?« nas ogovori postarna ženica. »No, hvala Bogu!« »Kaj bi radi?« Naročimo in sedemo. Snažno in čisto je vse po sobi. Tudi kozarci so čisti in pohvalimo jo radi tega. Nasmehne se dobrohotno in reče: »O, da, snažno pa je pri nas. Delati je treba, delati, pa že gre. In pa klepetati ne smem okrog po vasi, ampak hiteti cd jutra do večera. E. nekatere pa posedajo in preklepe-tajo vsepovsod, pa četudi uši ukajo doma v hiši.« Poprosimo jo še, da nam skuha ajdovih žgancev in mleka. Tako nam je dišalo to kosilo, bolj kakor pečene piske in ne vem, kaj še vse. In ker je bilo treba plačati za vse še posebno malo, smo bile site še bolj. »Zdaj pa ležimo malo na travo,« predlaga Tina, in kmalu se zleknemo pod košato tepko. Vse naokrog brni in cvrČi in čebele se pode po ajdovem cvetju, da je veselje. Doli pod nami leže njive in travniki, zelene gozdovi in se belijo cerkvice vrh gričev. Lepa je Dolenjska, tako neizrečeno mila in dobra. Kakor mehke, božajoče roke so vsi ti grički in vsi ti vrhovi. Krog pete ure popoldne je že, ko vstanemo, si oprtamo nahrbtnike in gremo po poti navzdol. Težko obloženi vozovi nas srečujejo. Globoko v rdečo ilovico se pogrezajo kolesa, grčave roke oprijemljejo ročice in porivajo voz snopja dalje. Voli so-pihajo težko in stopajo v mehke kolotečine. »Koliko trpe ljudje, in čemu vse to?« se vprašam nehote. In sami starci in izmučene ženske, vse otrple in izsesane od velikega, težkega dela. Od zgodnje mladosti trpe do poznih let, samo delo, delo in trpljenje. »Kaj ste kar sami?« vprašamo žensko, ki vleče z velikim trudom voziček, da ji kaplja pot v debelih kapljah s čela. »Sama, sama.« »Nimate svojih?« »Imam, sem imela — d .i rineva, moža.« »Pa kje so?« »Vsi v vojski, gospodične. Ej, in ve, kam vam je treba?« »Tako hodimo, malo po svetu.« >Ste begunke?« »Ne, hvala Bogu. Kar v zabavo hodimo.« »Tako. Dcbro vam je, a nam? Saj me vidite.« »Pa je le lepo, ko imate svoj dom, hišo in polje in vidite delo svojih rok kar na kupe naloženo v kozolcih in skednjih.« »Oh, gospodična, ko bi vedeli! Kmet trpi in trpi. pa pride toča in pride vojska! Saj vidite, kaj imam od vsega dela in truda — ko so pa vsi v vojski. — Oh, že štiri mesece ne vem, kje sta sinova.« »Bo že, bo že, izvedeli boste — in vrnila se bosta oba živa in zdrava.« »O, da bi se! — Kako pa je z vojsko? Kako stoje naši?« »Dobro. Kmalu bodo zapodili Laha tja v Benetke.« (Dalje prihodnjič.) Stran 2. SLOVENSKI NAROD", dne 23. novembra 1915 2Gb. štev. Na obeh straneh Podujeva smo Izsilili izhod v dolino Laba. Včeraj smo ▼Jeli nad 2600 Srbov ter vplenili 6 topov, 4 strojne puške in mnogo vojnega materijala. V arzenalu v Novem Pazaru smo vplenili 50 velikih mož-narjev In 8 topov starejšega izvora. Vrhovno armadno vodstvo. Francosko uradno poročilo. 19. novembra. O r i j e n t s k a armada. Na naši fronti vlada mir razven v okolici Strumice, kjer so nas Bolgari napadli. Imeli so občutne izgube ter so bili vrženi nazaj. Boji na Kosovem polju. Naše, nemške in bolgarske čete se borijo sedaj na historičnem srbskem bojišču — na Kosovem polju, v prostoru Mitrovica - Priština. Posebno ljuto se upirajo Srbi Bolgarom na fronti Gilane - Priština. Srbska armada na umiku. Iz Sofije poročajo: Pri nadaljnjem umikanju uničujejo Srbi sedaj vse zaloge, ki jih ne morejo vzeti seboj. Na železnici Mftrovica-Skoplje so zažgali vse vagone. Srbski generalni štab v Prizrenu. Iz Pariza javljajo: Srbski generalni štab beži čez gore v Prizren. Tudi položal črnogorskih čet postaja kritičen. Berlin, 22. novembra. »Corriere della sera« javlja iz Londona, da postaja tudi položaj črnogorske armade vedno bolj kritičen. Izjave generala Bojadževa. »Pester Lloyd« priobčuje razgovor svojega poročevalca s poveljnikom prve bolgarske armade, generalom Bojadževom, ki je izjavil: Pri Paračinu so se Bolgari prvič združili z Nemci, pri Prokuplju so se združile vse tri armade. Ta združitev je zgodovinskega pomena. Bolgari, Nemci in Avstrijci se dobro razumejo, čeravno si morajo vse le z gestami in mimično dopovedati. Srbska armada ne eksistira več. Kar je še ostalo, to so poražene čete brez častnikov in podčastnikov. Vojaki odmetavajo orožje in so sploh bolj podobni beguncem, kakor pa voj-ščakom. Ako se jim posreči, zbežati v Crno goro, potem bodo še na slabšem, ker bodo prispeli tja brez trena in brez topov. Naša druga armada, ki operira v Makedoniji, je dospela do črte Rankovce - Kuratin - Zego-tose (?) ter je dosegla lep uspeh, osvojivši 1000 metrov visoko Kobilo. Ta armada je odrezala Srbom cesto v Makedonijo. Drži se zaenkrat še defenzivno ter pričakuje nadaljnjih dogodkov, ko bodo zavezniške armade združile svoje sile in udarile na jug. Kakor upsm, bomo Srbe v najkrajšem času rupolnoma porazili, ter nato pognali tudi Culu-kafre, Francoze in Angleže v Makedoniji v beg. O resnem odporu srbske vojske ne more biti govora. Srbska vlada na begu. London, 22. novembra. (Por. u.) »Dailv Chronicle« javlja iz Aten: Srbska vlada je zapustila Mitrovico ter je odpotovala v smeri na Dibro. Morda si poišče zavetišča v Albaniji. Bolgarija bo že v decembru proklamirala aneksijo Makedonije. Iz Sofije poročajo: Zbornični predsednik Vačev izjavlja, da bo bolgarsko sobranje v svojem decembrskem zasedanju proklamiralo aneksijo trakijskega ozemlja, ki ga je dobila od Turčije in aneksijo osvojene Makedonije. Obstreljevanje Dededagača. Iz Carigrada poročajo: Lord Kitchener se je odpeljal na neki italijanski pasažirski ladji, ki jo je spremljala flotila vojnih ladij proti zalivu Mudros. Ko je plula flotila mimo De-deagača, je zopet obstreljevala mesto ter uničila vse, kar je od mesta še ostalo. Bolgarski častniki v ruski armadi. Sofija, 21. novembra. Vojno ministrstvo je razglasilo seznam onih bolgarskih častnikov, ki služijo v ruski armadi ter jih je proglasilo za de-zerterje. Med njimi se nahajajo general Ridko Dimitrijev, general major Sarafov, ritmojster Luckanov (sin bivšega ministra Luckanova) ter nadporočnik Torkov, znan vsled svojega dvoboja s francoskim pisateljem Pierrem Loti. Balkansko podjetje četverozveze. Iz Aten poročajo: Francoski odposlanec, minister Cochin, izjavlja, da četverozveza svoje balkanske akcije za nobeno ceno ne bo opustila, temveč da je odločena. Jo še razširiti, oziroma prenesti tudi na ozemlje, kjer je oziri na Grško ne bodo ovirali.___ Grffin na razpotju Najnovejše poročilo iz Aten pravi, da se je lordu Kitchenerju posrečilo, omiliti nasprotstva med če-tverozvezo in Grško in da sta kralj Konstantin in ministrski predsednik Skuludis angleškemu vojnemu ministru zatrjevala, da Grška ne bo ukrenila ničesar, kar bi se dalo tolmačiti kot sovražnost proti četvero-zvezi. Kitchener je slišal torej marsikatero prijazno besedo in organ grške vlade »Embros« mu daje na pot svoj blagoslov, češ, dobro si opravil. Londonski Reuter pa ni tako optimističen ter pravi, da se položaj vsled Kitchener-jeve intervencije ni prav nič spremenil. Zaenkrat se nam zdi Reuterjeva sodba pravilnejša, saj je slišala ententa v Atenah že marsikatero prijazno besedo, toda, ona hoče dejanj, zahteva, da se ji Grška popolnoma pridruži, ali pa demobilizira — in več kakor dvomljivo je, ali je dobil Kitchener na ta aut — aut realen odgovor. Vsekakor je treba počakati, kako se bodo razmere razvile. Četverozveza ima gotovo močna represivna sredstva na razpolago. Naznanila je grški vlada, da je suspendirala dosedanje gospodarske in komercijalne olajšave, ukrep ki se ne razlikuje prav mnogo od prave blokade. Nesporno bi pomenila blokada za Grško ogromen, če ne katastrofalen udarec. Grško trgovsko brodovje Je štelo leta 1913. 788 jademic in 493 parnikov s skupno prostornostjo preko 1 milijona ton. Glavni promet grškega brodovja se vrši v Sredozemskem morju z italijanskimi, francoskimi in turškimi pristanišči. Grška je impor-tiraia leta 1913. za 1787 milijon, frankov blaga, izvozila pa je istočasno za 119 milijonov frankov svojih produktov. Glede industrijalnih produktov je Grška navezana na en-tentne države: Anglija je njen največji dobavitelj; važnejše pa je, da Grška ne pridela dovolj žita in da ga mora polovico do V« kupiti v inozemstvu, na Ruskem, v Egiptu, v Ameriki. Pred kratkim je dobila sicer nekaj žita v Bolgariji, toda le 1000 vagonov. Glede premoga in petroleja je Grška popolnoma odvisna od Anglije. 2e iz teh podatkov je razvidno, da je blokada GrSke res zelo učinkovito sredstvo. Ententa špekulira seveda tudi na to, da bi gospodarska stagnacija grško prebivalstvo razdražila in napeljala na Venizelosove mline še več vode. Naši politični krogi so prepričani, da tudi nasilna sredstva ne bodo spravila kralja Konstantina iz pravičnega ravnotežja. Morda bo morala grška vlada že v najkrajšem času pokazati svojo pravo barvo. Angleška poročila pravijo namreč, da se morajo čete polkovnika Vasica, ki so branile prelaz Babuno, umakniti na grška tla. Vprašanje razoroženja bo s tem postalo akutno. Nota četverozveze grški vladi. Atene, 20. novembra. (Kor. ur.) Zakasnelo. Poslaniki četverozveze so izročili sinoči v grškem zunanjem ministrstvu komunike, ki pravi: Z ozirom na stališče, ki ga je zavzela grška vlada v vprašanju varnosti zavezniških čet in njihove akcijske svobode — do katere imajo na podlagi svojega izkrcanja pravico — so smatrale zavezniške države za potrebno ukreniti, da suspendirajo do-sedajne Grški na gospodarskem in komercijalnem polju dovoljene olajšave. Zavezniki ne nameravajo prisiliti Grške, da opusti svojo nevtralnost in odrejeno preprečen je uvoza blaga bo odpravljeno, čim bodo zavezniki o namenih Grške glede zgoraj omc-r-jenih vprašanj pomirjeni. »Odpravljene olajšave.« »Secolo« poroča: Ukrepi četverozveze proti Grški se nanašajo na eksportni in importni promet z en-tentnimi državami, na posojilo in uvoz žita iz Francije in Egipta. Aut — aut? Preko Amsterdama poročajo: V ententnih krogih se govori, da zahteva četverozveza, da Grška ali takoj nastopi proti Bolgariji, ali pa brez odloga demobilizira. Vesti o izvršeni demarši četverozveze ne soglašajo. Ena verzija pravi, da so izročili ententni poslaniki grški vladi kolektivno noto in da je angleški poslanik Skuludisa obvestil, da bo Anglija, če treba, brezobzirno sestrelila vso grško obalo. Grška vlada da je četverozvezo obvestila, da bo na njeno demaršo odgovorila tekom 48 ur. Konferenca lorda Kltchenerja v Atenah. Atene, 21. novembra. (Kor. ur.) Včeraj popoldne je konferiral lord i i&cIimm: jtgdi dvt ori s prvim načel- i nikom generalnega štaba, generalom Dusmanisom, in polkovnikom Metakso njegovim namestnikom. Posvetovanja so se udeležili tudi višji angleški častniki. Tej konferenci se pripisuje velik pomen. Vladni list »Embros« piše, da sta kralj in vlada lordu Kitchenerju zagotovila, da Grška nikakor ne bo storila nobenih sovražnih korakov proti ententi in da bo za sedanje diference mogoče najti zadovoljivo rešitev. »Embros« pristavlja, da so oni, ki so govorili s Kitchenerjem po avdijenci pri kralju in konferenci s Skuludisom, dobili vtisk, da so pendentna vprašanja na svoji ostrini mnogo izgubila. Lord Kitchener je zapustil s svojim spremstvom Atene snoči pozno zvečer. Reuter je pesimist Atene. 21. novembra, (Kor. ur.) Reuter poroča: O razgovorih lorda Kitchenerja s kraljem in ministrskim predsednikom se čuva najstrožja tajnost. Očividno ni nastala v položaju nobena važna sprememba. Orška vlada izjavlja, da je slej ko prej pripravljena, ustreči zahtevam četverozveze, v kolikor vsled tega ne bodo resno trpeli odnošaji med Grško in o s t a 11 m i vo-j u j očimi se državami. Na predvečer resnih dogodkov. Italijanski listi poročajo iz Aten: Nota četverozveze je napravila v Atenah globok vtis. V grških krogih vU:?a velik«; razburjenje. Uvedena je stropa cenzura. Na atenskih ulicah stražijo vojaške patrulje. Splošni vtis je ta, da se nahaja Grška pred resnimi dogodki. Grška koncentrira svoje čete ob albanski meji »Giornale d* Italia« javlja iz DraČa: Grška koncentrira močne čete pri Beratu ter je zaprla svoje albanske meje. Blokada Grške. London, 21. novembra. (Kor. u.) »Times« javljajo iz Aten: Ladje za- vezniških brodovij so strogo preiskale vse v Egejskem in Sredozemskem morju se nahajajoče grške ladje. Magdeburg, 22. novembra. Iz Soluna javljajo: Pred grško pristanišče Patras so prispele tri angleške križarke, pristanišče Hermupolis stražita dve francoski topničarki. Pred Solunom se nahaja 9 vojnih ladij. Rotterdam. 22. novembra. »Times« javljajo: Grške paroplovne družbe so ukazale svojim ladjam, ki se nahajajo v izvenevropskih pristaniščih, da naj ne odplujejo, temveč počakajo nadaljnjih direktiv. Rotterdam, 22. novembra. Poroča se, da so bile v Gibraltaru štiri grške ladje zadržane, angleške križarke pa so pet ladij na m^rju zasegle ter jih spravile v Malto. Rekvizicija na Grškem. Iz Aten poročajo: Vojni minister je odredil splošno rekvizicijo potrebščin za grško armado. Venizelos obtožen veleizdaje? Preko Carigrada poročajo: Venizelos bo obtožen veleizdaje, ker je dokazano, da je razdeljeval od en-tente mu na razpolago dani denar med prebivalstvo, da zaneti revolucijo. • * • Novo romunsko ministrstvo. Iz Bukarešte poročajo: Novi kabinet bo sestavljen tako - le: Ministrski predsednik B r a t i a n u, vojni minister S t e 11 i a n, finančni minister Costinescu, justični Morena, zunanji D u c a, naučni S a v e a n u, minister javnih del A n-gelescu, minister državnih domen Constatinescu. Romunske vojne priprave. Bukarešta, 22. novembra. V vojnem ministrstvu so organizirali posebno generalno direkcijo za preskrbo municije, kateri načeluje general-inženir. Vojna z Rusijo. POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. Dunaj, 22. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba dI. H 6 f e r, fml. SLABOTNI RUSKI SUNKI PRI ILUKSTU. Berolin, 22. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 22. novembra. Vzhodno bojišče. Odbili smo slaboten ruski sunek proti pokopališču v Ilukstu, severo-zapadno od Dvinska. Sicer ie položaj neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 2 0. novembra. Na nekaterih točkah fronte pri Rigi močen artiljerijski ogenj. Zapadno od Dvinska so morali Nemci zapustiti svoje pozicije v bližini železnice v Ponjevjež. V jarkih, ki jih je sovražnik zapustil, smo našli zopet orožje, municijo in nepokopane mrtve. V drugih odsekih od Rige do Pripjeta nobenih izpre-memb. Na levem bregu Stira se je mogel sovražnik držati v zasedenem ozemlju, pač pa smo 19. novembra mesto Čartorijsk zopet zavzeli, enako tudi vas Kozlince na levem bregu Stira od Čartorijska ob reki navzgor (5 km). Rusi se umikajo iz Vzhodnje Galicije. Iz Vzhodnje Galicije poročajo: Na onih točkah ruske fronte v Vzhodnji Galiciji, kjer so bile ruske pozicije postavljene pred glavno rusko črto, je čutiti, da se Rusi umikajo. Prej se ni vršil noben omembe vreden boj in vendar so Rusi zapustili te postojanke. Ruski oddelki, ki so se umaknili, so se ustavili ob glavni črti, ki je bila brez dvoma dograjena ter opremljena z nočeva-lišči in stanovališči za zimo. Pred Rigo. Poročevalec »Az Esta« poroča 19. t m. iz Vilne: Napadi Rusov na nemške pozicije so zahtevali od sovražnika velike izgube. Olavni vzrok teh izgub je, ker Je teren, kjer so se vršili ti napadi, po večini močviren. Ruska pehota, ki so jo pognali tu čez, je prispela pred nemške ovire že popolnoma zdelana, tako da ni mogla izvršiti niti napada, niti se ni mogla umakniti ter je bila v pravem pomenu besede vjeta od močvirja. — Severno od železniške proge Tukkum-Šlok - Dinaminde smo po načrtu umaknili posamezne dele naših pozicij, ker bi bile morda z morja streljajoče ruske vojne ladje preveč otež-kočile vstrajanje v njih. Pred našimi pozicijami leži kraj Kekav, 15 km pred Rigo. Car na južnozapadni fronti Iz Bukarešte in Kodanja prihaja-jo tele vesti: Poročila iz Besarabije pravijo, da je dospel car že ta ponedeljek s prestolonaslednikom v Reni. Na carjevo povelje sta odpotovala Goremvkin in Sazonov v glavni stan, da poročata carju o notranjem in zunanjem položaju. V soboto se je mudil car v Odesi. Iz zasedenih ruskih pokrajin. Nemška vlada Je baje sklenila zopet sezidati avgusta 1914 razdejano gubernijsko mesto Kališ. V Vilni ne izhajajo sedaj nobeni časopisi, pač pa nemški, poljski, lit— vfnski in židovski letaki z uradnimi odredbami, vojnimi poročili in inse-rati. DROBNE VESTI IZ RUSUE. Iz Rige poročajo, da je tam in v okolici toliko beguncev, da je zavladala lakota. Iz Petrograda: 2000 ruskih vi-sokoŠolcev v Petrogradu je izjavilo, da ne morejo plačati kolegnine. Ker je samo 900 prostih mest, bo moralo 1100 dijakov izstopiti, če jim ministrstvo ne bo dovolilo podaljšanja roka za vplačilo. Enako je baje tudi v Odesi. Iz Kelmorajna: V ruski guberniji Jekaterinoslav zelo manjka kruha. Cene so visoko poskočile. Sedaj se je celo zgodilo, da so ljudje oplenili več prodajalen. Upor na ruskih vojnih ladjah? Preko Stockholma v Kodanj dospeli potniki iz Rusije pravijo, kakor poroča »K6In. Ztg.« da Je izbruhnil na eni izmed ruskih vojnih ladij, ki leže pred Helsingforsom, resen upor med oosadko. Več upornikov Je bilo ustreljenih predno je nastal zopet mir. Angleški admiral za rusko črnomor-sko brodovje. London, 21. novembra. (Kor. u.) Arhibald Hurd poroča v »Daily Tele-graphu«, da je bil angleški konter-admiral Thillimore dodeljen ruskemu črnomorskemu vojnemu brodovju. ZAPADNO BOJIŠČE. NOBENIH BISTVENIH DOGODKOV. Berolin, 22. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 22. novembra. Zapadno bojišče. Nobenih bistvenih dogodkov« Sovražna artiljerija je živahno delovala v Champagni med Maaso in Moslo ter vzhodno od Lune v i 11 a. Vrhovno armadno vodstvo. m FRANCOSKO URADNO POROČILO. 20. novembra ob 3. popoldne. Poroča se,da je ponoči delovala samo artiljerija in da so se vršili boji z ročnimi granatami v bližini Arrasa, pri zakopih v Labirintu, v Argonih, pri Courte - Chaussee, Vauquoisu, na Lotarinškem in pri Raillonu. — Ob 11. ponoči. Na več točkah fronte koncentričen ogenj naše artiljerije, katerega učinkovitost smo mogli opazovati, zlasti v Belgiji v okolici pri Boesinghu, kjer smo razdejali nemške okope, in ob Sommi pri Bouvraignesu, kjer smo uničili majhne sovražne straže in neki oklopni stolp. Na celi fronti navadno delovanje artiljerije z obeh strani. Belgijsko poročilo. 20. novembra. Po mirni noči je zavladalo čez dan živahno delovanje sovražnih baterij in letalcev. Naša artiljerija je razpršila sovražne delavske skupine, obstreljevala obrambne naparave in se borila proti njegovi artiljeriji. 21. novembra. Zadnjemu poročilu ni dostaviti ničesar. Nemške priprave za zimo. Pariški »Temps>- poroča zopet, da pripravljajo Nemci veliko ofenzivo na zapadu in da pripravljajo silen artilierističen materijal. Nadaljnjih aktivnih operacij na vzhodu Nemčija pred spomladjo ne bo pričela. Samo zadnji odločilni sunek proti Rigi bo Hindenburg najbrže še poskusil. Francozi In Angleži pripravljajo veliko novo ofenzivo? Iz Roosendaala poroča posebni poročevalec nemške »Kriegszei-tung«: Neki Holandec. ki se je vrnil iz Havra, mi je pripovedoval o veli* kanskih pripravah za veliko ofenzivo zaveznikov to - le: Na svojem potovanju skozi se-verofrancoska središča, sem videl, da se dela povsod z največjo energijo moči in volje. Vse tovarne za vojne potrebščine delajo dan in noč. Delavnice v St. Etiennu, St. Chamondu, Bethunu, Havru imajo okroglo 150 tisoč delavcev. Podjetje bivšega vojnega ministra Etienna v Trefilerie du Havre zahteva samo 45.000 delavcev. Neprenehoma odhajajo neskončni tovorni vlaki z vojnim materijalom. Osebni promet je omejen na najpotrebnejše. Ure in ure stoje osebni vlaki na progah sredi med neprestanim seni in tja municije, živil in vojaških transportov. Pošiljanje blaga in surovin, ki niso v prid vojni, stoji na zadnjem mestu. Zato nik-do ne naroča ter tolaži odjemalce z boljšimi časi. V Havru in Boulogni leži vse polno angleških transportnih ladij, katerih tovor je v poglavitnem namenjen v Marseille. Nove železniške proge olajšujejo transport vojnih potrebščin v pristanišča ob Sredozemskem morju. Temu nasproti pa tvori Dunker-que bazo za angleško vojsko za Flandrsko. Kordon angleških in francoskih torpednih lovcev onemogoča, da bi sovražnik vdrl v to neprestano se premikajočo kolono transportov. Kar je res, je res: rav-notako dobro organizirajo promet kakor v cirkusu Piccadillv; Francozi se podvržejo angleškim ukrepom. Vse na fronto, vse na mesto! Kaj nam pomagajo polna skladišča, če nimamo vseh razpoložljivih moči na razpolago, kadar se bodo majale sovražne črte. 2e v maju bi bili prodrli pri Carencvju, če bi bilo zadosti moštva na razpolago. Da, ko bi bili imeli takrat dosti moštva na razpolago! Danes pa vemo, kaj je treba. Vse na fronto! Moštvo — in primeroma daleč za šesto črto — tovarne za municijo! Niti najmanjša nevarnost ne grozi tovarnam, ki leže 40 do 60 kilometrov za najsprednejšimi pozicijami. Naši vojaki niso več tako zaslepljeni, da bi mislili, da morajo Nemci prebiti in pohoditi naše pozicije. Teh časov ni več. Sedaj smo na vrsti mi, na nas pazi sovražnik, ki mu manjka vsaka možnost za inicijativo. — Konec je z Nemci na Francoskem, odkar je Gallienl na krmilu. Ne bo nam treba, da bi presenetili, — ne — zamahnemo in ne bomo prej odnehali, predno ne bo vse čisto! Naš program je končan, odigral SA bo, kakor z gramofonske plošče. ,6LOVENSKI NAKOU*. dne 23. novemora 19 Id. stran s. (Tako francoski častnik. Podobno so obetali Francozi že trikrat, začetkom vojne in pred obema takozvanima ofenzivama, samo da takrat slučajni »posebni poročevalec« ni naletel na tako temperamentnega mtervivanta.) Angleške izgube. Angleški seznam izgub z dne 18.% t. m. obsega 37 častnikov in 582 mož. Angleške izgube. Angleški seznam izgub z dne 20. t. m. našteva 26 častnikov in 1150 mož. Anglija pred splošno vojaško dolžnostjo. Iz Londona poročajo: Kraljeva odredba z dne 20. novembra prepoveduje izselitev vseh Angležev, ki stoje v nabornih letih. V mesecih juli do september se je izselilo še 38.520 takih moških. Vojna na morju. Iz Londona poročajo, da sta zadeli ameriška ladja »Kelen W. Martin« in angleški parnik »Athanas* ob mine ter so jih morali pripeljati v Temzo. Norveški parnik »San Mig-nel« je je v četrtek potopil. Moštvo se je rešilo. Dvanajst nemških podmorskih čolnov vjetih — laž. Berolin, 22. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Norveški list »Tideus Degen« z dne 19. t. m. razširja vest, da je bilo glasom angleških poročil zadnje dni 12 nemških podmorskih čolnov na progi Galloper-Flamborough Head od angleških vojnih ladij vjetih. Kakor izvemo z merodajne strani, so ti podatki prosto izmišljeni. Vojni svet v Parizu. Iz Ženeve poročajo o sklepih pariškega vojnega sveta: »Figaro« pravi, da se je glede solunske ekspedicije izrekel vojni svet za kar najbolj energičen nastop, brez ozira na katerekoli pomisleke. Baje je sklenil vojni svet tudi. za vsako ceno odstraniti vse eventualne zapreke. Listi vidijo v tem angleško - francoskem vojnem svetu prvi korak k stalnemu komiteju zaveznikov, ki se bo od časa do časa sestajal poleg stalnega vojnega sveta vseh zavezniških generalnih štabov ter takoj izvajal v teh vojnih svetih storjene sklepe. Francoski listi računajo s tem, da bosta pri prihodnjem vojnem svetu zastopani tudi Italija in Rusija. Boj za Carigrad. TURSKO URADNO POROČILO. Carigrad, 19. novembra. Glavni stan poroča: Na dardanelski fronti na obeh straneh topovski ogenj, katerega se je udeležilo tudi nekaj sovražnih oklopnih križark. V noči od 18. novembra se je utrgal oblak ter uničil dva sovražna pristajna mostiča. Ena vlačilna ladja in 9 velikih sovražnih bark je nasedlo. Pri Ari Burnuju je trajal na obeh straneh topovski in infanterijski boj ter boj z bombami. Naša artiljerija je pri tem razdejala neko pozicijo za metalce bomb in neko pozicijo za strojne puške pri Kanlisirtu. Sovražno obstreljevanje s kopnega in z morja na Kabatepe ni napravilo nobene škode. Pri Sedilba-ru na obeh straneh inianterijski ogenj In metanje bomb. Zlasti vztrajno je metal sovražnik bombe v naše strelske jarke v centrumu. Sicer nič pomembnega. Carigrad, 21. novembra. (Kor. arad.) Glavni stan poroča: Darda-n e 1 s k'a fronta. Artiljerijski boj. Sedi! Bar: Silni boj z bombami. Naostalih frontah se ni pripetilo nič, razen da so se vršile praske med patruljami. Hazardna igra — Dardanele. Angleški listi so skrajno ogorčeni nad lordom Ribblesdalom, ki je povedal v zbornici lordov, da je sir Charles Wunro nasvetoval opustiti ekspedicijo proti Dardanelam. »Star« vpraša, ali je hazardna Igra ob Dar-danelah onemogočila ali odložila angleško inicijativo v Severnem morju. Tudi ta list svetuje opustiti ekspedicijo, da se more vsa sila zastaviti v Severnem morju ter se izreka za po-vratek lorda Fisherja v admiraliteto. »Star« je proti naziranju Bonar La-wa, da naj Anglija riskira bankrot, samo da dobi vojno. Z druge strani poročajo zopet iz Londona, da nameravajo Angleži akcijo ob Dardanelah nadaljevati. Zlasti zahteva to javno mnenje v Avstraliji. Lord Kitchener ima nalogo, ia ?tudira pozicije na'polotoku Gali-soliju. Iz Carigrada poročajo preko Sofije: Zavezniki so pričeli pred Dardanelam i z veliko ofenzivo. Mero-^ajni turski krogi so mnenja da gre *a bluff, ki je v zvezi s prihodom lor-Kitchenerja, V Egejskem morju potopljeni angleški pamikl. Pariz, 21. novembra. (Kor. urad.) Glasom poročila »Tempsa« iz Mar-seila je dospel tja poštni parnik »Mossoul« iz Soluna preko Pireja in Malte, ki je imel na krovu častnike in moštvo treh angleških parnikov »Sir Richard Awdryc, »California« in »Lumnia,«, katere je bil v Egejskem morju potopil neki podmorski čoln. Častnike in moštvo so poslali naprej na Angleško. Turki v Kavkaziji. Glasom brzojavke iz Erzeruma je ležal neki turški oddelek na ruskem ozemlju pri Kasa Keskine na planoti jezera Toma v zasedi ter usmrtil velik del neke ruske častniške patrulje, ostale pa vjel. Neka turška častniška patrulja je zadela na ruskem ozemlju zapadno od Artvina na močen ruski oddelek ter ubila 60 vojakov in častnikov. Ostali so zbežali ter pustili na bojišču mnogo ranjencev. Iz Perzije. »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada: Razburjenje Perzijcev je pri-kipelo do vrhunca. Perzijska vlada je pripravljena na vse eventualnosti. Poai Mikov isisM Mtai 1872. 1173.1174 ifl I Avstrijski črnovojni zavezanci rojstvenih letnikov 1872, 1873, 1874 in 1896, ki so bili na prebiranju do spodaj določenega roka za prihod v službovanje spoznani, da so sposobni za črnovojno službo z orožjem, morajo odriniti v službovanje, ako se niso že pritegnili na službo z orožjem, ali niso bili iz ozirov javne službe ali javnega interesa oproščeni te službe na določen čas, in morajo priti k c in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma k c. kr. deželnobrambovskemu (deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je oznamenjeno v njihovi Črnovojni izkaznici, 'dne 6. decembra 1915. 1. Tisti izmed zgoraj oznamenjenih rojstvenih letnikov, ki bodo spoznani za sposobne na dodatnem prebiranju po tem roku za odhod v službovanje, morajo odriniti v službovanje v 48. urah potem, ko bodo odbrani. Za tiste, ki morajo zaradi začasne obolelosti odriniti v službovanje šele v poznejšem roku. nego velja zanje po gorenjih določilih, velja za to določeni rok, ki ga Je posneti iz črnovojne izkaznice. Črnovojni zavezanci morajo priti na dan, ki jim je določen za prihod v službovanje vobče najkasneje do 11. ure dopoldne. Kake manjše zamude te ure so dopustne le tedaj, če se morejo utemeljiti s prometnimi razmerami. Ako bi bilo v črnovojni izkaznici oznamenjeno c. in kr. dopolnilno okrajno poveljstvo, oziroma c. kr. deželnobrambovsko (deželnih strelcev) dopolnilno okrajno poveljstvo med tem časom menjalo svoje stoja-lišče, morejo njemu odkazani črnovojni zavezanci odriniti v službovanje tudi k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma c kr. deželnobrambovskemu (deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je najbližje njihovemu bivališču. V interesu vsakega črnovojnega zavezanca, ki odhaja na službovanje, je, da prinese seboj par močnih, v vojni porabnih čevljev, volneno perilo, po možnosti krpe za noge (obojke) iz ovčje volne, potem žlico, nož in vilice ter posodo za jed, kakor tudi orodje za snaženje. Za seboj prinesene čevlje in volneno perilo se bo dala odškodnina, ki se določi s cenitvijo, ako se pokaže, da so te stvari popolnoma uporabne za rabo v vojni. Dobro je tudi, prinesti seboj živila za dan prihoda; za to se bo dala določena odškodnina. Črnovojna izkaznica daje pravico do brezplačne vožnje po železnici, kadar se odrine v službovanje — izvzemšt brzovlake —, in pred nastopom te vožnje jo je dati kolko-vati pri blagajnici za osebe na postaji odhoda. Kdor ne sluša tega pozivnega povelja, se strogo kaznuje po obstoječih zakonih. E Gorica. Šest mesecev že divja boj ob Soči, šest mesecev že se trudijo Italijani, da bi dobili Gorico v svoje roke ter ponosno kazali ta svoj uspeh celemu svetu. Ali po Šestih mesecih so dosegli samo ta »uspeh«, da so mesto sestrelili in sesuli. Prav na središče mesta so naperili svoje topove in hoteli uničiti vse glavne ulic- ceste in trge, ali tudi to se ni izvršilo tako, kakor, so baš boteji, kajti izredno mnogo italijanskih granat ni eksplodiralo. Drugače bi bila Gorica že pred par dnevi velikansko pogorišče. V včerajšnjem poročilu iz sestreljene Gorice je bilo glede »malega semenišča« pomotoma izpuščeno, da je zgorelo, nahaja se v ulici Vetturini. Hiša mirodilničarja Vol-pisa m hiša Baumanova v Gosposki ulici sta zgoreli docela, vse je zgorelo tja do hiš ob ulici Sv. Ivana. V tej ulici je posuta hiša, kjer je bila krčma Sfiligojeva (Buon Furlan). V bolnišnico usmiljenih bratov je padlo 6 granat. Bomba je padla na veliko stavbo škofovih zavodov ob ulici Drevossi in jo vžgala. Poškodb je polno v mestu na vseh koncih in krajih, ako bo obstreljevanje trajalo še kaj časa, bo Gorica v par dneh popolna razvalina. Poroča se nam, da je zgorel tudi grad grofa Coroninija v Krombergu z arhivom vred. Iz poročil vojnih poročevalcev dne 22. novembra posnemamo: Pri včerajšnjem in današnjem obstreljevanju je bilo zadetih zopet obilo hiš, mnogo oseb ubitih in ranjenih. 2e par dni so ulice prazne in trgovine skoro vse zaprte. Po nekaterih cestah kažejo velike sledi krvi, kjer je moralo civilno prebivalstvo trpeti za ponesrečeno »odreševalno delo«. — Včeraj in danes je bilo obstreljevanje jako ljuto, težke granate padajo v mesto. Za istrske učitelje. Šolske oblasti so sklenile, da se v Istri ne namesti nikakega začasnega učitelja, dokler niso poprej nameščeni, bodisi v Istri ali med begunci, vsi definitivni učitelji iz evakuiranih krajev. Ako bi se kateri definitivnih učiteljev branil nastopiti odkazano mu mesto, ali bi se mu ne moglo dostaviti dekreta, ker ni naznanil oblastim svojega naslova, se mu takoj ustavi plača in se uvede proti njemu disciplinarna preiskava. V Kobaridu in Starem selu za Kobaridom so zgradili Italijani dve veliki bolnišnici. Med italijanskim vojaštvom morajo biti bolezni zelo razširjene. Tako posnemamo iz nekega pisma. Dnevne vesti. — Naši kranjski fantje so se zopet odlikovali. Pretekli teden smo pohvalno omenili oddelek našega domačega 17. pešpolka, ki se bori na desnem bregu Soče na briskih tleh nad Pevmo pri Oslavju. Danes pri-občeno uradno poročilo omenja zopet boje v odseku pri Oslavju in poudarja, kako vrlo pomaga tam v hribovitem svetu pod italijanskimi topovi v Števerjanu dalmatinskim domobrancem hrabri kranjski infanterijski polk št. 17. Dalmatinci in naši Fantje so dobili nazaj velik del naše pozicije, katero si je bil prisvojil sovražnik. Povsodi so se odlikovali naši kranjski fantje, na vseh bojiščih, posebno pa se odlikujejo še na italijanskem bojišču; krut zavraten sovražnik sega po slov. zemlji in da jo bodo branili naši vojaki do zadnje kaplje krvi še s posebnim navdušenjem, to se razume pri njih samo ob sebi. — Najtežja fronta svetovne vojne. Švedski generalnoštabni stotnik Gada je obiskal soško fronto in se je o svojih vtisih na tem bojišču izrekel tako-le: »Svet niti ne pojmi, kaj tu izvršujejo avstrijski vojaki. Najtežja fronta svetovne vojne je italijanska fronta. Nepremagljiva vztrajnost in odpornost teh vojakov se ne more dosti občudovati.« — Ti občudovanjavredni junaki so jugoslovanski vojaki. — Na Doberdobski planoti je padel dne 25. oktobra 1.1. praporščak g. Anton Turk, učitelj na c. kr. šoli na Blanci pri Gorici in imetnik hrabrostne svetinje, v starosti 25 let. Čast vrlemu junaku! — Imenovan je za črnovjn. kadeta g. Srečko S e r a j n i k (domobr. okr. pov. št. 26). — Med avstrijskimi častniki, ki so jih Bolgari osvobodili v Nišu iz srbskega vjetništva in ki so odpotovali čez Sofijo in Lom v svojo domovino se nahaja tudi poročnik domobr. pešp. 27 Anton Frankovič. — Odlikovanja Rdečega križa. Častni znak 2. razreda so dobili ga. Ana Roblek in gg. dr. Alojzij Demšar in dr. Anton S c h w a b v Celju. — Rdeči križ. Gospa Adela Pe-ters podarila je Rdečemu križu v roke predsednika gospoda del Cotta znesek pr. 200 K, ki se naj porabi za okrepčevanje ranjencev in bolnikov s soške fronte. — Darovalki prisrčna hvala! — Odlikovanje ljubljanskih gasilcev. Pri slavnostni seji v sredo, dne 17. novembra ob pol 8. zvečer v navzočnosti vsega članstva, so se izročile častne srebrne in bronaste kolajne 15. članom »Gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani«. V slavnostnem otvoritvenem. x segaj očem govoru gospoda ravnatelja Turka, ki je v vznesenih besedah razvil pomen častnih kolajn in pomen današnjega samaritanskega dela, ki ga izvršujejo sedaj člani omenjenega društva prostovoljno, izroči odlikovancem, vsakemu posebej, kolajno. Pripominja, koliko trpe težav in muk očetje in sinovi, stoječi v bojnih črtah v bran domovine, bodri jih k vztrajnemu delu, da se tudi mi, ki smo ostali doma, posvetimo dolžnosti, se žrtvujemo v dobro svojemu bližnjemu, domovini in društvu v čast. V znak vdanosti je članstvo zaklicalo cesarju trikratni krepki »Na pomoč!« Po končanem oficijalnem delu je razdelil gospod blagajnik članom nagrado, poslano od odbora »Rdečega križa«, nakar se je izrekla zahvala gospodu nadzorniku »Rdečega križa* grofu Auerspergu. Nato se je slavnostna, za društvo pomenljiva seja, zaključila. — Štiridesetletni službeni jubilej je praznoval dne 19. novembra mestni učitelj gospod Juraj Rezek. Mestno učiteljstvo mu je priredilo ob tej priliki časten večer, ki se ga je udeležilo nad 40 ljubljanskih učiteljev in učiteljic obeh strank. Pokazala se je zopet tista lepa sloga, ki je vladala svoj čas med ljubljanskim učiteljstvom. Vrsto napitnic je otvo-ril nadučitelj gospod Jakob Dimni k, ki je slavil slavljenca kot mla-dinoljuba, prijatelja staršev šolske mladine, vestnega učitelja in vzornega tovariša. Vrstila se je potem napitnica za napitnico, pevci in pevke, so nas pa zabavale z lepim petjem; med pevkinjami se je posebno odlikovala solistinja gdč. Gabrijela Sad ar jeva. Bil je to res lep večer sloge in edinosti med ljubljanskim učiteljstvom. — »Glasbena Matica« priredi dne 7. in 8. decembra 1915 v počastitev spomina padlih naših hrabrih vojakov dva velika dobrodelna koncerta v veliki dvorani hotela »Union«. Izvajalo se bo eno najlepših del svetovne glasbene literature, Mozartov »Requiem«. — Za evidenčna geometra prvega razreda v desetem činovnem razredu sta imenovana geometra Ivan V e r b i č v Cerknici in Fran To-m a n v Ljubljani. — Pozor! Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da poteče jutri rok dolžnosti naznanila usnja, kož, kožic in strojih Naznanilo je poslati po stanju prejšnjega tretjega dne t. j. od sobote v enem izvodu naravnost c. kr. trgovinskemu ministrstvu na Dunaju. — Ne nehajo. Nekateri ljudje imajo trde glave in kamenita srca. Tudi če so sodnijsko obsojeni zaradi navijanja cen, ne opuste svojih manipulacij. Tako je bil neki prodajalec drva kaznovan na 100 kron globe in je moral plačati tudi odvetniške stroške, a komaj se je polegla njegova jeza, da so ga vjeli pri njegovem »človekoljubnem« početju, se je že novic lotil odiranja in zahteva za drva po 40 kron. Pa bo zopet kazen. — Slabo mleko. Piše se nam: Poleg poštenih mlekaric so tudi take, ki jim žilica ne da miru in dona-šajo v mesto jako slabo mleko. Pobirajo pač smetano doma in izdelujejo maslo, ostanek pa prodajo kot pravo mleko. Pa je že preskrbljeno, da se jim bo nekoliko na prste gledalo. — Glede nabave ovčje volne iz Bolgarije, dobe interesentje informacijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Častne kolajne za 40letno zvesto službovanje so dobili ti-le rudarji v Zagorju: Ivan Platiša, Ivan V o z e 1 j II., Albin Pregelj, Alojzij S t raj nar, Anton Bol fin, Martin Drnovšek IV., Štefan B r e n, Martin O m a h e n, Alojzij M a n d e 1 j I. in Jakpb U r e s k. V Sodražlci je umrla gospa Marija Oberstar roj. Stritof, v starosti 30 let, gosproga gosp. Josipa Ober-starja. Pogreb je jutri ob 3. popoldne. Prizadeti rodbini naše srčno so-žalje! Zločinska družba v Zagrebu. Že-lezničarska konsumna zadruga v Zagrebu je imela v službi Nikolo Klada-rina, ki je bil v posebni prijateljski zvezi s trgovskima pomočnikoma Gjuro Gutešo in Ivanom Šnidaršičem ter z uslužbencem na drž. kolodvoru. Ti trije so konsumno zadrugo goljufali na jako preprost način. Hodili so kupovat blago, dobili so ga mnogo, Kladarin pa je na blok zapisal majhen znesek in tako je »kupec« za blago, vredno n. pr. 188 K 86 v plačal pri blagajni le 23 K 88 v. Tako prigo-Ijufano blago so potem prodajali in delali lepe dobičke, dokler ni prišlo to početje na dan. Veliko poneverjenje na Reki. Pri tvrdki Braun če Ko. na Reki je bil nastavljen neki Bela Herman. Poverjeno mu je bilo knjigovodstvo in blagajna in je imel pravico dvigati pri komercijalni banki denar za svojo tvrdkob y$e je šio dlje časa v najlep- šem redu, dokler ni gospodar zapa-* zil, da ta njegov knjigovodja in blagajnik noč za noč kroka po zabaviščih in pevkam daruje kar po več sto kron. To je napotilo gospodarja, da je vse dobro pregledal in dognal, da mu je Bela Herman samo v zadnjih tednih poneverii 8145 K. Hermana so seveda zaprli. Kino »IdeaU: »Predor«. Edini originalni film po svetovnoznaneni romanu Bernhard K^hermanna v 6 dejanjih. Ko je pred dvema letoma izšel znanstveni roman »Predor«, je skušala marsikatera filmska družba kinematografizirati to delo B. Kel-lermanovo. Cela vrsta takih družb, nemške, francoske in angleške, je skušala dobiti od avtorja pravico filmovanju tega romana, toda vsi poskusi so ponesrečili vsled velikih zahtev pisateljevih. V drugi vrsti so pa tudi velikanske tehnične težkoče ostrašiie večino, dokler ni nemška filmska družba »Union Vihascope, Berlin«, sklenila,ta projekt udejstviti se sporazumela s Kellermannom in to delo tudi izvršila. — Tako bomo imeli priliko, gledati danes v kino »Idealu« ta roman »Predor« in kritn zirati razloček med knjigo in filmom, — Ta film se bo predstavljal od danes, toreka 23. novembra do sobote 27. nGvembra. — Pozor; Predstave v teh petih dnevih bodo trajale IV* ure In vsled tega bodo predstave ob pol 4., V46., 7. in 7*9. Mim stvari. * Umrl je na Dunaju soeijalno-demokratični državni poslanec Wi-narskv v 43. letu svoje starosti. { * Ustrelil se je v Budimpešti glavni zdravnik tamkajšnjega reševalnega društva dr. Aczel. * Žrebanje srečk italijanskega »Rdečega križa«. Pri včerajšnjem žrebanju je zadela glavni dobitek 30.000 lir ^rija 8172, št. 31. * Bivši minister — provijantni akcesist. Bivši češki minister Karel Prašek je dne 19. novembra nastopil v vojnem ministrstvu službo provijantnega akcesista. * Sedem italijanskih ladij pogrešajo. Iz Zenove poročajo, da pogrešajo že osem dni sedem ladij iz Genove, ki so bile odšle v Sredo-zemsko morje. * Carjev dar mikadu. Iz Kodanja poroča »Tagliche Rundschau«: Povodom kronanja je poslal car v To-kijo posebnega odposlanca, ki je prinesel mikadu velikansko vazo, kf tehta 200 kg. * Izguba državljanstva. »Sarajevski List« prijavlja imena osemdesetih prebivalcev fočanskega okraja, ki jim je vlada vzela državljanstvo v Bosni in v Hercegovini, ker so se izselili v neprijateljsko državo. * Vojni poročevalec — padel. Vojni poročevalec ruskega »Novega Vremena« ritmojster generalnega štaba G. M. Konšin je padel na severnem bojišču. To je menda prvi vojni poročevalec, ki je postal žrtev svetovne vojne. * Rodbina srbskega generallsf-ma Putnika je prispela, kakor poročajo dunajski listi, v Fiorino. (KoK-ker je znano, nima vojvoda Putnik rodbine. Edina hčerka se nahaja vedno pri njem, da mu streže. Bila je svoj čas tudi v Gleichenbergu s svojim očetom vred aretirana.) * Naši vojni vjetniki v Sofiji. V sredo je dospelo v Sofijo iz Niša 400 avstrijskih vojakov, osvobojenih Iz srbskega vjetništva. Nahajali so se v žalostnem stanju, mnogo jih je vsleđ slabe zdravniške nege pohabljenih. Odpotovali so s 14 v Sofiji se naha-jajočimi avstrijskimi častniki čez Lom v domovino. * Novi portugalski kabinet. Ll-sabonski listi poročajo, da bo novf portugalski demokratični kabinet se^ stavljen tako - le: predsedstvo AI-fonso Costa, notranje in finance AIexandro Braga, justica Cantanho de Menzes, vojna Norton de Mattos, mornarica Leotte Derego, zunanje Antonio Macisira, trgovina Ribeiro, nauk Joao de Barros. * Patrulja v lavini Iz Briga poročajo, da je bila neka vojaška patrulja, obstoječa iz enega častnika in S mož gorske infanterije v Simplon-. skem tunelu presenečena od snežnega zafneta. Rešilni oddelek je našel v. snegu lavine samo še palice in zlomljene smuči, tako da se domneva, da se je patrulja ponesrečila. Do sedaj poizvedovanja še niso imela nobenega uspeha. * Napačne vesti v Beroilnn. Dne 11. t. m. je bilo v Berolinu zborovanje generalne sinode protestantov in so tem povodom zvonili z vsemi zvonovi na protestantskih cerkvah. Kakor poroča »Grazer Montags Zen tung« je to zvonenje dalo povod govoriti, da je vsa srbska armada vje-ta. Govorica, je šla kakor ogenj po mestu, na mnogih hišah so razobesili zastave in v šolah so direktorji in učitelji tolmačili učencem oomen te* ga dogodka. * Obsojena kuharica. Domobransko sodišče v Lincu je obsodilo 341etno kuharico Ireno Paternoster na šest mesecev ječe, ker je v nekem javnem lokalu zaničljivo govorila o javnih oblastih. * Tat, ki sam svojo smrt razglasi. Razni dunajski listi so pred kratkim priobčili vest. da je bil neki Oton EIlischberger na zapadni železnici povožen in ubit. To poročilo v listih je dalo povod, da se je začela policija za ta slučaj nezgode zanimati. Dognala je kmalu, da se ta nezgoda sploh ni primerila in da je Oton Elischberger sam to napačno vest spravil v liste, hoteč tako prevariti policijo, ki ga je iskala zaradi storjene tatvine. A dosegel je ravno nasprotje tega, kar je nameraval: ITOlicija ga je začela se skrbneje iskati h ga je tudi končno iztaknila V nek? bolnici, v katero se je bil spravil s pomočjo tuje izkaznice. Se vedno se govori, da Je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srcčkovnega zastopstva« v Ljubljani. Umrli so v Ljubljani: Dne 19. nov.: Jakob Bela, pešec, 19 let, v mestni bolnici za silo, Pokopališka cesta 19. — Ivan Schwach in Josip Szpunar, pešca, oba v rezervni vojaški bolnici v Marijanišču. — Alojzij Ahac, lovec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. Dne 20. novembra: Friderik Za-kelj, gimnazijski profesor in šolski svetnik v pok., 80 let, Mestni trg 17. — Ivan Guo, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Marjana Tome, gostja, 70 let, Planinska cesta štev. 196. Dne 21. novembra: Marija Pančur, mestna uboga, 84 let, Japljeva ulica št 2. — Ivan Kob!ousky, črnovojniški pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Julijana Šimnovec, vezilja, 21 let, Radeckega cesta 9. — Cecilija Jemc, hiralka, 76 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnišnici. Dne 17. novembra: Anton Grum, posestnik iz Dravelj, 65 let. — Fran Povrh, rejenec, 18 let. ftuuftji Hst obsega 4 shrani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« Pogosto nastooanje prsnih bolečin pri mnogih osebah je posledica skoro neprestanega zaprtja prsi pred svežim zrakom. Take bolečine po pravici označujemo za »bolezni obleke". Ako bi bile prsi večkrat neoblečene, bi bil krvni obtok živahnejši in ne bi se pojavile bolečine. Zagotovo so tudi pri narodih, ki žive neobleceni, bolečine v prsih mnogo bolj redke. Da si utrdimo prsi, se priporoča vsakdanja masaža gornjega telesa s Fellerjevim bolečine tolažečim rastlinskim esenčmim tluidom z znamko „Elzafluid*. To poživlja obtok krvi in nas utrjuje proti vplivom hitre spremene vremena. Taka umivanja z „Elzafluidom" učinkujejo pri osebah, ki jih večkrat bole prsi, blagodejno. 12 steklenic tega dobrega domačega zdravila pošlje franko komurkoli za 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 238 (Hrvatsko). — Priporoča se obenem naročiti tudi Fellerjeve voljno odvajajoče rabarbar-ske kroglice z znamko „Elzakroglice", 6 škatljic za 4 K 40 h franko. Obe ti izvrstni domači zdravili sta bili na premnogih razstavah odlikovani in počaščeni s tisoči priznalnih pisem ter sta vedno zanesljivi. Biti bi morali vedno pri hiši. „ (t) s 30.000 ftkatlfle po kilograma zt primissima rliote skuhane v t minuti. '50 v zaboju K 95*— voznine prosto do bližnje želez, postaje. Pi odajo se tudi celi zaboji. j. pongratz, Dunaj IT., fanmm 5. Mtstfai obrok zstnk je! srela«. Mitril h-rtti um S trn. A ko naročite . in to nemudoma storite, 1 sneto avstrihfceia ririap hib l gjE jjgjgj fig hib 1 treEke bjjgggji hazilao l labilni list 3