GOSPODARSTVO
LETO XVII. ŠTEV. r459
CENA LIR 35
POŠT. PLAČ. V GOT.
PETEK, 20. SEPTEMBRA 1963
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 3B-933
Tudi Italija leze v inflacijo
Mada pripravlja ukrepe proti njej - Neugoden razvoj zunanje trgovine
Guverner emisijskega zavoda Banca dltalia prof. Carli je že pred meseci v svojem poročilu opozoril italijanske državnike, gospodarstvenike in vso javnost, da preti Italiji inflacija. Razvoj je dal njemu prav, čeprav so bili tedaj mnogi mnenja, tudi v vladnih krogih, da prof. Carli pretirava. Vprašanje inflacije postaja za vlado iz dneva v dan bolj pereče. Nevarnost ni tolikšna morda zaradi objektivnega gospodarskega in finančnega položaja, kakor zaradi splošne psihoze, ki se širi v italijanski javnosti, in to ne samo v pridobitnih in poslovnih krogih, temveč tudi med potrošniki, številke o gospodarskem razvoju, bodisi glede razvoja zunanje trgovine, primanjkljaja v trgovinski in plačilni bilanci pa tudi o denarnih rezervah niso tako visoke, da bi opravičevale pretiran pesimizem; vendar povprečni državljan nima časa, da bi jih kritično in podrobno proučil, temveč uravnava svoje delo v skladu s splošnim ozračjem. Prav to ozračje utegne postati vladi nevarno, saj pospešuje nezdrav razvoj v inflaciji m utegne izzvati nepreračunlu-ve pojave v gospodarskem in socialnem življenju. Ne glede na Podatke o stvarnem gospodarskem razvoju se javnosti čedalje bolj polašča prepričanje, da gremo v inflacijo, že samo to Prepričanje pospešuje resnično inflacijo, ki se izraža v čedalje večji podražitvi vsega življenja. Ti pojavi na drugi strani Pospešujejo nenehna sindikalna gibanja za povišanje plač, ki ne vznemirjajo samo industrij cev in podjetnikov, temveč Prizadevajo tudi vladi velike Preglavice.
Med neugodnimi pojavi omenjajo gospodarstveniki tudi odtok kapitala v tujino; tako naj bi lani Italijani investirali samo Z, Švici okoli 500 milijard lir. Ta beg kapitala utegne postati nevaren italijanski industriji, ki so ji nove investicije pač potrebne. Dotok deviz v Italijo v bodoče ni zagotovljen v dosedanji meri, utegne se zmanjšati tudi doprinos turizma.
Nedavno so se v Rimu sestali takoimenovani strokovni ministri, ki načelujejo gospodarskim in finančnim resorom, da bi se posvetovali o ukrepih, ki hh je treba sprejeti za pobijanje inflacijskih pojavov. Napovedana je bila tudi posebna seja _ rimske vlade, na kateri hočejo sprejeti sklepe, ki jih zahteva sedanji položaj. Milanski dopisnik švicarskega lista «Neue Zuercher Zeitung» poroča, da se je vlada odločila za takšno sejo in proučitev splošnega gospodarskega položaja z name-h°m, da bi izdala takšne ukrepe, na podlagi priporočila mi-bistra državnega zaklada Colom-ba. Ta je namreč prisostvoval sestanku finančnih ministrov držav Evropske gospodarske skupnosti v Parizu; tam so ga rotili, naj italijanska vlada Sprejme ustrezne ukrepe, da bi zavrla inflacijo, čeprav bi ti dk-repi povzročili trenuten zastoj v gospodarstvu. Treba se le odločiti za podobne ukrepe, kakor jih je sprejela francoska vlada.
Značilno je, da se je minister Colombo, tako poroča ome-bjeni list, uprl ministru za Preosnovo državne uprave Luci-frediju, ki je predlagal nova zboljšanja za državne nameščence. Minister Colombo je svoje tovariše opozoril, da bi takšna izboljšanja utegnila še bolj pokvariti denarno ravnovesje. Razen Fanfanijevih pristašev so se vsi ministri pridružili v tem pogledu ministru Co-lombu. Ta dogodek je predsed-bika vlade Leone j a še bolj prepričal, da je treba čimprej te-hieljito proučiti gospodarski razvoj ter sprejeti ukrepe za o-brambo kupne moči lire.
Predsednik Leone se je v tej Zadevi posvetoval tudi s predsednikom republike Segnijem, Predsednikom senata Merzagoro ib guvernerjem zavoda Banca jfltalia prof. C ar lijem. Vsi strokovnjaki, s katerimi se je Leo-be posvetoval, so jasno govorili, he da bi prikrivali dejanskega gospodarskega položaja ter so Predsedniku vlade svetovali, naj vlada sprejme ustrezne ukrepe Proti inflaciji, kakor so jih v Parizu nasvetovali ministru Co-lombu na konferenci finančnih biinistrov. Vlada naj bi se odločila za večje štednje v državnem gospodarstvu; zavrla naj bi nepotrebno potrošnjo med Zasetmiki; pospešila naj bi varčevanje in nalaganje denarja, skratka Italija naj bi se odloči--*a za politiko odpovedi (auste rity). Seveda nasprotujejo takš-bi politiki zlasti socialisti in ko-hiunisti.
Velik primanjkljaj v trgovinski bilanci
Po podatkih Osrednjega statističnega urada v Rimu je v Italijanski trgovinski bilanci v prvem polletju 1963 nastal primanjkljaj 740 milijard lir, ki je za 90 milijard večji kakor primanjkljaj v vsem letu 1932 (869 brili jard lir). V primeri s prvim Polletjem 1962 se je primanjkljaj povišal za 87,2 odsto. Po bajbolj pesimističnih predvide-
vanjih v začetku tega leta naj bi primanjkljaj trgovinske bilance znašal največ 100 milijard na mesec, torej okoli 1200 milijard na leto, v resnici pa bo dosegel po mnenju izvedencev 1400—1500 milijard v tem letu.
Italija je v prvem polletju 1963 kupila v tujini za 2.245,6 milijarde lir blaga (za 24,2 odsto več kot lani), medtem ko je izvoz dosegel 1505,7 milijard lir ter se povečal za 6,5%. Izvoz v države Evropske gospodarske skupnosti se je bolj povečal, kot so pričakovali, in sicer za 8,7 odsto; EGS prevzame 35 odsto vsega italijanskega izvoza (502,7 milijarde), uvoz Italije iz držav EGS pa predstavlja 32 odsto celotnega italijanskega u-voza (728 milijard lir). Samo nasproti Švici se je med važnejšimi partnerji izboljšal položaj italijanske trgovine; tako se je italijanski prebitek povečal od 50 na 53 milijard lir. Nasproti Sovjetski zvezi se je italijanski primanjkljaj skrčil od 17 na 15 milijard. Položaj nasproti Jugoslaviji se je poslabšal, tako da je postala italijanska trgovina z Jugoslavijo pasivna. Primanjkljaj nasproti Franciji se je zvišal od 28 na 55 milijard, nasproti Belgiji od 7 na 15 milijard,, nasproti Zahodni Nemčiji od 43 na 109, nasproti Veliki Britaniji 29 na 59, nasproti Japonski cd 3 na 14 milijard in nasproti Nizozemski od 1 na 13 milijard. Največji upnik Italije ostajajo Združene ameriške države, nasproti katerim se je primanjkljaj v prvem polletju 1983 povečal od 154 na 168 milijard lir.
Primanjkljaj v italijanski plačilni bilanci naj bi se sukal okoli 400 milijard lir. Kakor je minister za zunanjo trgovino G. Trabucchi izjavil uredniku rimskega lista »II Globo«, ni upravičen optimizem tistih, ki mislijo, da se bo dal trenutni primanjkljaj v plačilni bilanci odpraviti do konca leta. Trabucchi je tudi pripomnil, da je neugodno vplivalo na razvoj zunanje trgovine povišanje proizvodnih stroškov v italijanski industriji; z druge strani so se države v razvoju do neke mere razvadile -in zahtevajo čedalje večje kredite, ki jih držar ve ne morejo vselej podeliti. Nasproti državam Evropske gospodarske skupnosti se je položaj Italije ustalil. Na trgih v srednji Evropi se vedno bolj čuti konkurenca držav, ki se doslej na tem trgu niso po-
javljale. na industrijskem sektorju pa konkurirajo tudi države z Bližnjega vzhoda. Minister ni posebno navdušen za močnejše podpiranje italijanskega izvoza s finančnimi sredstvi, ker se temu upirajo podjetja, ki niso deležna takšnih državnih podpor.
Propagandno potovanje ministra Trabucchija
Minister za zunanjo trgovino sen. G. Trabucchi se je te dni vrnil s svojega potovanja v tujino. Na Poljskem se je sestal tudi z ministrskim predsednikom. Obiskal je Romunijo in Češkoslovaško, dalje Avstralijo, Hongkong, Singapur, Tajsko, Sirijo in Libanon. Na sestanku v trgovinski zbornici v Milanu je zbranim predstavnikom trgovine in industrije razložil dosežke svojega potovanja ter govoril o možnostih povečanja italijanskega izvoza v države, ki jih je obiskal. Po njegovem poročilu se je razvila živa razprava o težavah, ki so napeti italijanskemu izvozu.
ŠVICA UVAŽA VEDNO VEC POMARANČ IZ ITALIJE
Italija v veliki meri dobavlja zelenjavo, povrtnino in sadje za švicarski trg. Švica je v prvi polovici tekočega leta uvozila iz Italije 31.480 ton pomaranč proti 29.092 tonam v istem razdobju lanskega leta. Delež italijanskega izvoza pomaranč je tako narasel cd 51 na 64 odsto vsega švicarskega uvoza tega sadeža. J
Pod to karikaturo v londonskem listu «Evening standard» je avtor zapisal: «Ne verjamem, da se da po tej poti pridobiti Kennedy». Predsednik Združenih ameriških držav naj vleče voz gospe Nhu, žene političnega svetovalca in brata Ngo Dinh Diema, predsednika Južnega Vietnama ter še naprej podpira jinančno in diplomatsko Diemovo vladavino, ki stane Ameriko okoli 1,5 milijona dolarjev na dan! Toda Kennedg se odločno upira. V svojem govoru po radiu je od Diema zahteval, naj zamenja ministre in upravno osebje ter spremeni svojo politiko proti budistom in vsemu vietnamskemu ljudstvu. V VJashingionu so prvotno računali, da bo vojaštvo pregnalo Diema in njegovo žlahto ter postavilo na oblast res demokratično vlado, toda načrt ni uspel. Vietnamski list «Times of South Vietnam», ki je popolnoma pod vplivom gospe Nhu, je očital ameriški informativni službi CIA, da je hotela sporazumno z vojaškimi atašeji treh držav strmoglaviti Diema in njegove ljudi. Tako streljajo Američani v hrbet Diemu, je rekla gospa Nhu. Dodala je, da Vietnamci ne potrebujejo ameriških svetovalcev — po podatkih ameriških listov je teh v Sajgonu 14.000. — Ti naj odidejo domov. 22 ameri ških senatorjev je zahtevalo, naj Amerika ustavi pomoč Južne mu Vietnamu, alco Diem ne popolnoma spremeni svoje politike z nezadovoljnim ljudstvom se ni mogoče boriti proti komuni stom (partizanskemu osvobodilnemu gibanju). Gospa Nhu na merava sama oditi v Ameriko, da bi informirala ameriške politike o svojih pogledih in namenih. Medtem je prispel v Neto York nadškof msgr. Ngo Dinh Thuc, brat južnometnamskega predsednika Diema, ter časnikarjem izročil izjavo o političnih razmerah v svoji domovini. On trdi, da trije budistični svečeniki, ki so se dali zažgati iz protesta proti preganjanju budistov, niso šli v smrt prostovoljno, temveč na podlagi žrebanja, ki ga je izvršila budistična organizacija. Eden izmed teh se je z vsemi svojimi močmi upiral takšni smrti, toda drugi svečeniki so ga prisilili v smrt. Boj proti Diemovi vladavini vodi južnovietnam-sko budistično združenje, ki je bilo ustanovljeno pred petimi leti in ki ima okoli 1 milijon članov.
Amerika pripravljena na carinsko bitko
Evropska gospodarska skupnost nekoliko popušča Znižanje carine na ameriško perutnino?
Iz Washingtona poročajo, da je odbor za gospodarske informacije, ki posluje pod okriljem ameriške vlade, zaključil javno zasliševanje glede pos'eaic, ki bi jih imela uvedba carinskih sankcij (zvišanja carin) kot povračilnega sredstva proti carinam držav Evropske gospodarske skupnosti na uvoz zmrznjene perutnine iz Amerike. Zasliševanje je trajalo sedem dni. Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da bo predsednik izdal ustrezni odlok do konca tega meseca.
Po vesteh iz Pariza bi bila francoska vlada pripravljena na kompromisno rešitev. Pristala bi na 10-odstotno znižanje carine na uvoz ameriške perutnine, kakor ga predlaga vodstvo Evropske gospodarske skupnosti. To znižanje bi znašalo 1,3 stotinke dolarja pri funtu perutnine.
Glavni uvoznik ameriške perutnine je zanodna Nemčija. Vprašanje je, ali so Nemci pripravljeni na kompromis. Nemška vlada je sporočila, da so, in sicer bi Nemčija sprejela 10-odstotno znižanje, vendar pod pogojem, da bi lahko zvišala carino na uvoz perutnine iz ostalih držav Evropskega skupnega tržišča. Toda proti takšnemu predlogu sta Francija in Nizozemska, ki sami izvažata perutnino v Zahodno Nemčijo. O tem vprašanju se bodo posvetovali na sestanku ministrskega sveta EGS 23. septembra.
Frankfurt, septembra
V Frankfurtu je od 12. do 22. septembra 41. mednarodna avtomobilska razstava. Odprl jo je minister za gospodarstvom bodoči kancler prof. Erhard. Na razstavi je prisotnih 840 razstavi j alcev iz 13 držav, med temi je 41 avtomobilskih tovarn iz osmih držav. Razstave so se udeležile italijanske tovarne Alfa Romeo, Abarlh, Fiat, In-nocenti, Ferrari, Iso - Rivalta, Lancia in Maserati.
Tudi na tej razstavi je prišla do izraza moč zahodnonem-ške avtomobilske industrije, katere vpliv se vedno bolj širi v
Pol leta trgovine med Italijo in Jugoslavijo
Po še neuradnih vesteh je skupna vrednost trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo v prvem polletju 1963 dosegla 39,1 milijarde dinarjev, medtem ko je v prvih šestih mesecih lanskega leta znašala le 28,9 milijarde (po tečaju: 300 din. za dolar); to pomeni, da se je izmenjava med sosednima državama letos povečala za 10,2 milijarde ali 35,2 odsto. Ugoden razvoj jugoslovanske trgovine z Italijo je treba pripisati občutni okrepitvi jugoslovanskega izvoza in vzporednemu skrčenju uvoza. Vrednost izvoza je znašala v prvi polovici tekočega leta 23 milijard 180 milijonov dinarjev (lani 12 milijard 369 milijonov), uvoza pa 15 milijard 959 milij. (lani 16 milijard 566 mil.). Iz teh podatkov je razvidno, da se je izvoz povečal za 10 milijard 811 milijonov din, medtem ko se je uvoz znižal za 607 milijonov. V prvem polletju preteklega leta je jugoslovanski saldo v žu-
ga tiven, saj je primanjkljaj znašal 4 milijarde 197 milijonov din, letos pa je aktiven, presežek znaša 7 milijard 221 milijonov dinarjev.
Tudi letos je Jugoslavija izvozila v Italijo največ poljedelskih pridelkov, živil in surovin. Značilno pa je, da se je italijanski trg začel vidno zanimati za jugoslovanske industrijske proizvode. Znatno se je namreč okrepil jugoslovanski izvoz strojev in strojne o-preme v Italijo, medtem ko .jih prejšnja leta skoraj ni bilo mogoče postaviti na italijanski trg. V noštev prihajajo zlasti električni generatorji, katerih je Italija lani kupil , za 0,3 milijona, letos pa že za 33 milijonov dinarjev; dalje telefonski aparati, ki jih je letos Jugoslavija izvozila za 12 milijonov din, lansko leto pa komaj za 0,6 milijona, in stroji za obdelavo lesa, ki jih je Jugoslavija dobavila Italiji za 82 mili-
nanji trgovini z Italijo bil ne-1 jonov dinarjev.
zapadnsm svetu. Ta industrija igra še posebno vlogo v okviru Evropskega skupnega tržišča. Zahodnonemška industrija, zlasti tovarna Volkswagen, izvaža čedalje več svojih izdelkov v ZDA. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je zahodnonemška _ avtomobilska industrija povečala svojo proizvodnjo za 13 odsto, izvoz pa kar za 18,3 odsto. Računajo, da bo letos proizvodnja nemških avtomobilov dosegla 250.000 vozil. Med novejšimi nemškimi izdelki naj omenimo luksuzno «Mercedes 600», ki stane kar 7,5 milijona lir. O tem vozilu pišejo, da bo konkuriralo vozilom Roll’s Royce.
Na razstavi stno opazili seveda tudi nova vozila italijanskih tovarn, predvsem tovarne Fiat iz Turina. Zanimivo je, da stanejo italijanski avtomobili v Nemčiji manj kakor v Italiji. Med italijanskimi vozili vzbuja pozornost novo vozilo Giulia Sprint GT, ki ga razstavlja tovarna Alfa Romeo. Med italijanskimi tovarnami razpeča v Zahodni Nemčiji največ s*ojih izdelkov Fiat; to spravljajo tudi v zvezo z okol-nostjo, da je ta tovarna povezana z nemškim podjetjem Neckar, ki je dobro organizirano.
Prihodnje letošnje avtomobilske razstave bodo v Parizu (od 3. do 17. oktobra), v Londonu (od 15. do 26. oktobra) in v Turinu od 30. oktobra do 10-novembra.
M. Ban
PROIZVODNJA TOVARNE
ALFA ROMEO
V prvem polletju 1963 je milanska tovarna avtomobilov Alfa Romeo izdelala 42.000 vozil (lani v vsem letu 59.000). Ko bo dograjen obrat v Are-su, se bo proizvodnja še povečala. V prvem polletju 1963 je izvoz te tovarne napredoval za 47,8 odsto v primeri z istim razdobjem lanskega leta.
Živahen sejem v Zagrebu
Letošnji mednarodni zagrebški velesejem je izredno živahen. Poročali smo že, da se je število držav (45), ki se udeležujejo sejma, povečalo in da so letos na sejmu močno zastopane tudi vzhodnoevropske države; iz zahodnega tabora je letos prišla tudi Francija, ki ponovno in krepko razvija trgovinske stike z Jugoslavijo. Računajo, da bo trgovinska izmenjava med Francijo in Jugoslavijo letos dosegla 55 milijonov dolarjev, živahno se razvijajo kupčije tudi z Italijo.
O poslovnih zaključkih seveda še ni na razpolago uradnih podatkov, vendar je živahnost že v prvih dneh sejma napovedovala obilico poslov. Jugoslovanska podjetja so zaključila tudi letos mnogo kupčij za izvoz, tako na primer je v samem začetku podjetje «In-kop» iz Kočevja prodalo v Zahodno Nemčijo za 212.000 mark svojih proizvodov. Med tujimi razstavljale! so bili zlasti zelo podjetni predstavniki podjetii iz Vzhodne Nemčije, že prvi teden so vzhodna nemška podjetja prodala jugoslovanskim uvoznikom za 2 milijona dolarjev svojih proizvodov. Jugoslovani kupujejo od Nemcev zlasti industrijsko ■ opremo pa tudi opremo za manjše obrate, poleg tega tudi razne kemične surovine, polizdelke. Samo podjetje «Chemia» iz Vzhodne Nemčije je prodalo Jugoslovanom za 750.000 dolarjev svojih izdelkov.
Na sejem je prišlo tudi letos precejšnje število operaterjev iz Trsta, ki so na sejmu navezali stike z jugoslovanskimi podjetji.
živahnie so seveda kupčije med samimi jugoslovanskimi podjetji. Naj omenimo n.pr., da je slovensko podjetje «Žičnica« (Ljubljana) prodalo aparatov za kontrolo zavor na vozilih za okoli 100 milijonov dinarjev. Nič manjše posle niso zaključila podjetja, kakor n.pr. «Vis»
(Varaždin), «Tvv>rpam» (Zagreb), «Raška» i Novi Pazar), »Slavonski partizan« (Slavonski brod), «Srem» (Vukovar«) itd.
Naj omenimo, še da je jugoslovanska tekstilna industrija zavzela na sejmu obširno površino 7400 kv. metrov, na kateri razstavlja svoje tekstilne izdelke kar 150 podjetij. Med temi je 42 podjetij iz Srbije, 53 iz Hrvatske, 29 iz Slovenije, 23 iz Bosne in Hercegovine, 12 iz Makedonije in 1 iz črne gore.
Močno je zastopana tudi lesna industrija s svojimi izdelki, saj razstavlja kar 100 podjetij iz vseh republi’ Jugoslavije. Razstava teh izdelkov je zavzela 6000 kv. metrov. Tu razstavljajo velika podjetja, kakor Slovenijales (Ljubljana), Jugodr-vo (Zagreb), Makedonijadrvo (Skopje) in Standard (Sarajevo) .
Ameriško mnenje o EGS
Znana ameriška revija «For-tune» je v zadnji številki objavila daljši članek o ustanovitvi in razvoju Evropske gospodarske skupnosti. V Bruslju so mnenja, da je zaključeno prvo razdobje v razvoju Evropskega gospodarskega skupnega trga. Skupnost se je usmerila nasproti popolni odpravi medsebojnih carinskih tarif; povratek nazaj ni več mogoč. Zdaj se sestavljajo določila za uresničenje štirih svoboščin: svobode kroženja delavcev, svobode kroženja kapitala, pravice za vsakega podjetnika, da odpre svoj obrat v katerikoli državi EGS. «Fortune» ugotavlja, da je EGS prispevala h gospodarskemu razvoju v Evropi, vendar je v nevarnosti, da se razsuje, ako si ne ustvari osnovo za lastno kmetijsko politiko proti pretnjam generala De Gaulla.
Proizvodnja jekla v državah EGS
V državah Evropske skupnosti za premog in železo so v avgustu letos proizvedli 18.070.000 ton jekla preti 19.110.000 tonam v lanskem avgustu. V juliju je proizvodnja jekla znašala 19 milijonov 5.000 ton. Med posameznimi državami je daleč na prvem mestu Nemčija z 11-710.000 tonami jekla, na drugem mestu je Francija s 3.750.000 tonami, sledijo Belgija z 1 milijonom 685.000 ton, Nizozemska z 900.000 tonama in Italija s 550 tisoč tonami.
Proizvodnja jekla v Veliki Britaniji je v avgustu letos znašala povprečno 389.800 ton na teden; tolikšnega povprečja britanska proizvodnja ni dosegla že cd leta 1961.
Naročila, ki so jih prejeli jeklarski obrati v državah Ev repske skupnosti, so avgusta znašala 3,99 milijona ton; to upadanje, ki znaša nasproti mesecu juliju 16,2 odsto, pripisujejo poletnim počitnicam. V prvih osmih mesecih tega leta so naročila izdelkov iz valjanega jekla dosegla 35,42 milijonov ton, to je 0,5 odsto manj kot lani.
«'V OLG At IN «MOSKVJ.Č»
ZA JUGOSLAVIJO
Jugoslavija bo od Sovjetske zveze kupila tisoč avtomobilov znamke Moskvič in Volga. Pred dnevi je že dospela prva skupina teh avtomobilov. V Jugoslaviji se zelo š;ri propaganda za sovjetske avtomobile in vzhodnonemške televizorje, ki jih bodo menda predajali po zmernih cenah.
Izredna podjetnost belgijskega trgovca in indu-strijca . «VoIga» in «Moskvič» pod drugim imenom
Med belgijskimi industrije! je Joseph Beherman gotovo eden izmed najbolj podjetnih. B-avi se s prodajo in izdelavo avtomobilov ter je postal nevaren tudi ameriškim, angleškim, francoskim in nemškim tovarnarjem. Po rodu ie iz Romunije, a je postal belgijski državljan. Strokovnjaki so mnenja, da proda za okoli 20 milijonov dolarjev avtomobilov vseh vrst, osebnih in tovornjakov, na leto. V očeh zahodnih trgovcev in industrij ce v je Beherman nekaj posebnega že zato, ker prodaja avtomobile sovjetske proizvodnje. Tako proda okoli 2000 ruskih avtomobilov na leto. Ko je videl, da lahko razpeča te avtomobile, je prišel na misel,
Severni Hartum je mesto zase. Ker na desnem bregu Modrega Nila, prav nasproti staremu Hartumu, šele nastaja sporedno z gradnjo industrije, bi bila njegova zunanja podoba morda še bolj evropska, kot podoba starega Hartuma, če bi ne motile velike puščavske praznine, ki še čakajo, da jih bodo zazidali.
Omdurman res afriško mesto
Tretjega, največjega od treh mest, Omdurmana, čez dan iz Hartuma skoro ne vidiš, dasi ju loči pravzaprav samo novi, združeni Nil. Krivo je predvsem, da nikjer v teh treh mestih in niti v njihovi neposredni bližini ni nobenega griča, nobene vzpetine in tudi nobenega dovolj visokega poslopja, odkoder bi se lahko razgledal na blizu in na daleč. Tako se nizke stavbe Omduirmana v zračni razdalji kakih treh, štirih kilometrov od strnjeno naseljenih predelov Hartuma komajda opazijo. Če napenjaš oči ali če si že domač, boš razločil antenski stolp omdurman-ske radijske postaje in srebrno v soncu svetlikajočo se kupolo Mahdijevega mavzoleja. Zvečer ti seveda razsvetljeno obzorje onkraj Nila in nepretrgana veriga avtomobilov s prižganimi iiučmi in žarometi-
3 letalom e flftiho
ki se premikajo med njim in Kartumom, zgovorno pričata, da je tudi tam čez bujno življenje.
HIŠE IZ ILOVICE
Tudi v Omdurmanu so ceste in ulice asfaltirane in imajo peščene steze za pešce. Takoj onkraj dolgega mosta čez Beli Nil gradijo zelo široko avtomobilsko cesto. Vendar napravi mesto povsem drugačen vtis; ko ga gledaš, se zavedaš, da si res v Afriki. Starejše hiše so pritlične, zidane večidel iz ilovice in na cesto nimajo oken; namesto njih vidiš v zidovju redke line brez šip. Ker ni napu-ščev in kapov, se ti zdi, da so hiše brez streh. Drevja je malo in imaš zato občutek, da sonce žge v Omdurmanu še bolj neusmiljeno ko v Hartumu.
čeprav je mestu videti že na zunaj, da se modernizira, je obenem očitno, da se ne evro-peizira ali amerikanizira, marveč drži domačega, prirojenega in doma privzgojenega okusa. Hartum ima močan videz koz-mopolitstva, saj živi v njem mnogo že davno udomačenih i Grkov, Armencev, Sirij cev, E-
gipčanov in pripadnikov drugih narodov, ki so se v desetletjih, če ne v stoletju, priselili sem in tu aklimatizirali. V Omdurmanu pa živijo skoro. sami Sudanci. Zato ni čudno, če je Omdurman, in ne Hartum, sedež Sudanskega narodnega gledališča, sudanske radijske družbe in oddajne postaje, sedež sudanske televizije, ki je pričela poskusno oddajati šele pred kakim letom dni, in sedež sudanskega muslimanskega verskega poglavarja, halife. V Omdurmanu kažejo ob Nilu še danes okope, v katerih so se leta 1898 borili Sudanci, da bi ohranili svobodo. V Omdurmanu je Mahdijeva grobnica in nad njo so zgradili lep, velik mavzolej; stavbo krasi obla, toda v stožec grajena kupola, ki se v soncu srebrno leskeče in je vidna daleč naokoli. Zraven mavzoleja pa je nekdanje, na zunaj skromno bivališče Mahdijevega naslednika, El Halife; preuredili so ga v zanimiv muzej, kjer si lahko o-gledaš znamenitosti iz borbe Sudancev proti Egipčanom in Angležem. Tudi mavzolej lahko obiščeš, kadar ni v njem verskih , obredov.
PREČUDNE REČI
NA BAZARJU
Za vsakogar zanimiv bo pa gotovo omdurmanski bazar. To je vrsta ulic s pritličnimi stavbami ob straneh; v njih so same trgovine bodisi z vsakdanjimi potrebščinami, kakor s prehrano, tekstilom in galanterijo, ali pa z zlatarskimi, slonokoščenimi, filigranskimi in drugimi izdelki domače obrti, med katerimi zavzemajo odlično mesto tudi izdelki iz ebenovine, mahagonija in drugih vrst lesa. Ti izdelki predstavljajo največkrat človeške figure, človeške glave in podobno. Delavnice in delo v njih, zlasti zlatarne. kjer izdelujejo ogrlice, ovratnice, zapestnice in prstane, in delavnice za slonokoščene izdelke, si na drugi strani teh trgovin lahko tudi ogledaš; saj so na sporedno uličico povsem nezakrite, čudovito lepo izdelujejo tam zlasti slonokoščene kipe posameznih živali, kakor slona, nosoroga, povodnega konja, antilope, gazele, in tudi celih skupin. Pred vhodom v trgovine je vzdolž ceie ulice nekoliko zvišan oder, — nekakšne arkade —, kjer sedi-
jo prodajalci, kadar niso zaposleni. Kupec ali gledalec se seveda v urah konic komaj premika po cestišču med množico ljudi in avtomobilov. In kar te v teh krajih, tako daleč na jugu, čudi: niti v Hartumu niti v Omdurmanu ali njegovem bazarju niso prodajalci vsiljivi ali kričavi. Celo čistilec čevljev te bo kvečjemu skromno opozoril na svojo bližino in prodajalec cigaret bo svojo krošnjo vidno razpostavil v senci ob kakem arkadnem stebru, da ga pač ne boš zgrešil; toda vsiljeval se ti ne bo.
In še nekaj je treba priznati vsem trem mestom, da namreč skrbijo proti pričakovanju dobro za čistočo cest in ulic. Mislim, da bi se lahko marsikatero mesto v Evropi tu zgledovalo.
SKUPNA AFRIŠKA ZAVEST
PROTI TUJCU
Sudanci v teh pokrajinah o-krog glavnega mesta niso enotnega tipa. Prevladujejo seveda črnci severnoafriškega tipa, pretežno visoke rasti in prikupne zunanjosti. Vendar je med domačim prebivalstvom prav mnogo ljudi močno zagorele kože, kakor tudi ljudi povsem temne barve; tem in onim se
(Nadaljevanje na 2. strani)
da bi sam zgradil tovarno, ki bi izdelovala ruske tipe avtomobilov. Zato je'zgradil lastno tovarno, ki ga stane 2 milijona dolarjev, v mestecu Seneffe v južni Belgiji; njena zmogljivost bo znašala okoli 3000 ruskih avtomobilov tipa «Volga» in «Moskvič».
Ko so se mu predstavniki sovjetske avtomobilske industrije na svetovni razstavi v Bruslju prvič približali leta 1958, je njihovo ponudbo zavrnil, češ da kakovost sovjetskih avtomobilov ne ustreza. Po dveh letih je njihovo ponudbo sprejel v prepričanju, da .so se ruska vozila zboljšala. Beherman je nekemu časnikarju izjavil, da se je zanj začelo zanimati tudi ameriško poslaništvo. Bal se je, da bi prišel na črno listo v Združenih ameriških državah; toda na poslaništvu so mu dejali, da se Američani zanimajo, kaj prodaja Sovjetski zvezi, ne pa za to, kaj od Rusov kupuje Sicer ne nasprotujejo njegovim načrtom niti predstavniki velikih ameriških, angleških, francoskih in nemških tovarn, ki mu dobavljajo svoja vozila v komisijsko prodajo.
Da bi ruske avtomobile laže prodajal, tako poroča neki a-meriški list, ji je menjal ime: iz «Moskviča», ki stane 1600 dolarjev je napravil «Scaldia» (latinsko ime za belgijsko reko Schelde), medtem ko se «Vol-ga», ki stane 2250 dolarjev in kj je opremljena z Roverjevim Dieslovim motorjem imenuje zdaj «Vol ga Rover». Tudi barvo avtomobilov je prikrojil zahtevam belgijskih klientov.
Beherman je prišel v Belgijo leta 1920, da bi tam študiral na univerzi, vendar je postal kmalu predstavnik tovarne Chrysler. Med vojno se je pridružil narodnoosvobodilni borbi proti nacistom ter bil tudi več časa zaprt. Po drugi vojni se je lotil rekonstrukcije (obnavljanja) pokvarjenih zavezniških motornih vozil ter si tako napravil precej denarja; pozneje je postal predstavnik nemške tovarne Borgward, a ko je ta propadla, se je dogovoril s predstavniki sovjetskih tovarn).
■tlenje
«Naše upanj e»
Tisti dan se je zbralo 210.000 ameriških črncev pred spomenikom Lincolnu, ki je pred 100 leti sestavil listino o ustavnih svoboščinah ameriškega državljana ter proglasil enakopravnost vseh državljanov, da bi s svojim «pohodom na Washing. ton» zdramili vso ameriško javnost ter jo opozorili na svečane obveze Lincolnove deklaracije: Amerika mora končno tudi 22 milijonom črncev priznati resnično enakopravnost v vsem javnem življenju, v šoli, v javnih uradih in na delu v tovarnah.
Američani so pogumni ljudje, a vendar so se mnogi bali, da bo ta množica razočaranih črncev, ki so se pripeljali v glavno mesto iz velikanskih daljav, razgrajala in počenjala najstrašnejše reči iz maščevanja. Kenneth Cratvford piše, da so nekateri parlamentarci svojim uradnicam priporočili, naj tisti dan ostanejo doma in naj vrata svojih stanovanj zaklenejo; drugi so zaprli svoje urade, tretji so bili prepričani, da bodo črnci po ulicah postavili barikade, četrti so opozarjali pred izzivanjem črncev itd. Policija je močno zastrazila Kapitol (parlament) in predsedniško palačo, vojaštvo ie bilo v pripravljenosti...
Kaj se je v resnici zgodilo? črnci so mirno korakali po mestu in nosili napise z raznimi gesli o državljanskih pravicah in enakopravnosti vseh ameriških državljanov ne glede na to, ali so bele ali črne polti- Ta dostojanstvenost je na belce in zlasti na odgovorne državnike in politike napravila mogočen vtis. Nič manj ni belih Američanov presen: il voditelj črncev dr. Martin Luther King s svojim govorom pred Lincolnovim spomenikom in sami pravijo, da je King pokazal, da imajo Američani v svojih vrstah se prave, rojene govornike.
^Prišli smo na naš Kapitol, da bi vnovčili menico, je vzkliknil King. Ko so arhitekti naše republike napisali prekrasno besedilo ustave in deklaracijo neodvisnosti, so podpisali menico z obljubami, s katero so se zavezali vsi Američani. Jasno je, da Amerika ni izpolnila te svoje obljube, kolikor gre za državljane druge polti... Tako smo prišli zdaj, da vnovčimo to menico...
Ni časa za to, da bi si dovoljevali luksus odlašanja, ohlajevanja ali pomirjanja, da bi vzeli mamilo postopnega uresničevanja (naših pravic), čas je, da se dvignemo iz temne in zapuščene doline ločevanja po barvi ter se povzpnemo na pot plemenske pravičnosti.
V Ameriki ne bo miru, dokler ne bodo črncem zagotovljene državljanske pravice. Vi-har upora se bo nadaljeval, da bi stresli temelje naše države, dokler ne napoči svetli dan pravice.
Nekaj moram povedati svojim ljudem, ki stoje na pragu, ki vodi do palače pravice. V času, ko si hočemo priboriti pravično mesto, se ne smemo pregrešiti z nikakršnim dejanjem... Nova čudovita borbenost, ki je prevzela skupnost črncev, nas ne sme zapeljati, da bi zgubili zaupanje v vse bele ljudi; kajti mnogi izmed teh belih bratov so se nam pridružili, da bi pokazali, da je njihova usoda povezana z našo in njihova svoboda ne raz-družno spojena z našo svobodo.
Nadaljujte z delom v prepričanju, da je trpljenje častno in odrešljivo. Vrnite se v Mis-sissippi, vrnite se v Alabamo, vrnite se v Luiziano, vrnite se v zatohla stanovanja in gete v severnih mestih v prepričanju, da se sedanji položaj lahko menja in da se bo izpre-menil.
čeprav se zavedamo današnjih in bodočih težav, jaz še vedno sanjam. V sanjan vidim, da bo napočil dan, ko se bo ta država dvignila ter živela iz spoznanja, da so bili vsi ljudje enako ustvarjeni. V sanjah vidim, da bo na rdečih gričih Georgije napočil dan, ko bodo lahko sinovi nekdanjih sužnjev in sinovi bivših lastnikov sužnjev lahko sedli skupaj le mizi bratstva. V sanjah vidim dan, ko se bo država Mississippi, kjer se danes ljudje dušijo v krivici in zatiranju, preobrazila v oazo svobode in pravice, v sanjah vidim, kako bodo nekega dne moji štirje otroci živeli v državi, kjer jih ne bodo sodili pO polti njihove kože, temveč po vsebini njihovega značaja. V sanjah vidim dan, ku se bo veselje razlegalo po vseh dolinah, ko se bodo vsi griči in gore znižali, ko se bodo vsa neravna in skrivljena mesta zravnala ter razodela božja slava, ki jo bodo skupno videli vsi ljudje iz mesa. To je naše upanje»,
MEDNARODNA TRGOVINA
DVA SEGNIJEVA PREDLOGA O SPREMEMBI USTAVE. Predsednik republike A. Segni je naslovil obema vejama parlamenta, poslanski zbornici in senatu, poslanico, v kateri predlaga spremembi dveh ustavnih določb, in sicer glede obnove u-stavnih sodnikov in izvolitve predsednika republike. Predsednik predlaga spremembe, ki bi zagotovile redno poslovanje u-stavnega sedišča z ustreznim praktičnim sistemom obnavljanja sodnikov. Drugi predlog se nanaša na izvolitev predsednika, ki ga parlament izbira za dobo sedmih let. Sedanji predsednik želi preprečiti, da bi i-stega predsednika izbrali dva krat zaporedoma.
ITALIJANSKE STRANKE NAJ BI PODPIRALA DRŽAVA. Na ideološkem sestanku pristašev krščanske demokracije v Italiji v San Pellegrinu je predsednik vlade Leone skušal pomirjevalno vplivati na spor med desnico in levico v krščansko-demo-kratski stranki. Zlasti bivši predsednik Scelba se vedno bolj oglaša in upira načrtu, da bi na oblast prišla zopet vlada levega centra s podporo socialistov. Leone je presenetil svoje tovariše s svojo zamislijo, da bi bilo treba pripraviti zakonski osnutek ki bi političnim strankam zagotovil državno finančno podporo. Vzdrževanje strank je danes draga zadeva; z državno podporo bi olajšali tudi posredno delovanje parlamenta. Leone je dodal, da namerava sporazumno s svojimi tovariši v vladi pred svojim odhodom proučiti to vprašanje in predložiti parlamentu zadevni zakonski osnutek. (V Z. Nemčiji država že podpira stranke).
JUŽNOTIROLSKO VPRAŠANJE ZOPET PRED OZN. Med Rimom in Dunajem ni prišlo do sporazuma, da bi se oba zunanja ministra, Piccioni in Kreisky, sestala v Salzburgu in skušala končno doseči sporazum glede Južnega Tirola. Italijani so bili proti obnovitvi pogajanj, češ da morajo prej prenehati ustrahovalni napadi na Južnem Tirolskem; šele nato bi bila italijanska diplomacija pripravljena na pogajanja. Zato se je dunajska vlada odločila, da ponovno sproži vprašanje končne ureditve položaja južnih Tirolcev pred Organizacijo združenih narodov. V kratkem se začne zasedanje glavne skupščine. Z Dunaja je v New York odpotovalo močno odposlanstvo, v katerem so poleg dr-Kretskega in njegovega pomočnika krščanskega demokrata Steinerja tudi predstavniki vseh političnih strank, zastopanih v parlamentu. Pred odhodom dr. Kreiskega je bilo med avstrijskimi delegati in predstavniki južnotirolske ljudske stranke (dr. Magnagom) v Innsbrucku posvetovanje o nastopu pred Organizacijo združenih narodov. Zdi se, da bo Avstrija v New Yorku zahtevala obnovitev pogajanj z Italijo, hkrati pa tudi revizijo razsodbe, s katero so bili oproščeni karabinjerji v Trentu. Atentatov na Južnem Tirolskem ni konec. Policija v Bocnu je aretirala dva Nemca, 32-letnega Hermanna Actzwangerja in 25-letnega Josefa Hoferja, ki sta obtožena, da sta streljala na nekega karabinjerja, ter ga ranila. Pri Actzwangerju so našli puško, tako poročajo listi, istega kalibra, kakor je bil izstrelek, s katerim je bil ranjen karabinjer Rinaldi Magagnin.
ATENTAT NA VOJAŠKO LETALIŠČE. Preteklo nedeljo ponoči je eksplodirala na ameriškem letališču Aviano bomba, ki je uničila nove električne naprave za zasilno pristajanje letal. Izvedenci računajo, da so atentatorji uporabili za to okoli 3 kg dinamita. Italijanski tisk domneva, da so atentat uprizorili južnotirplski skrajneži.
TITOV OBISK V AMERIKI. Predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz—Tito je v sredo z letalom prispel na letališče bra zilskega glavnega mesta Brasi lia. da bi se odzval vabilu predsednika J. Belhiora Marguesa Goularta in tako vrnil obisk. Predsednik Tito je odletel z beograjskega letališča v Surčinu v spremstvu svoje soproge in predstavnikov jugoslovanskega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Med njimi so: tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik Zvezne skupščine Mijalko Todorovič, Titov tajnik Bogdan Cr-nobrnja, podpredsednik sooiai-ro-zdravstvenega zbora zvezne skupščine prof. Radivoje Beic-vič, general polkovnik Ivan Rukavina, predsednik zveze književnikov Jugoslavije Blažo Ko-nevski, glavni ravnatelj Bar.ke za zunanjo trgovino Tomo Gran-fil in vseučiliščni profesor dr. Bogdan Brecelj. Poleg Brazilije obišče maršal Tito tudi čile, Bolivijo in Mehiko. Na povab,-lo predsednika ZDA se bo predsednik Tito ustavil tudi v Wa-shingtonu, kjer se bo sestal s predsednikom Kennedyjem; nato bo prisostvoval zasedanju glavne skupščine OZN v New Yorku. Pred svojim odhodom je Tito izjavil, da zaradi pomanjkanja časa ne bo utegnil obiskati še drugih prijateljskih držav Latinske Amerike. Med Jugoslavijo in temi državami obstajajo sicer v pogledu socialnih sistemov in življenjskih pogojev razlike, kljub temu pa je mnogo zadev vsem narodom skupnih. Jugoslavija si zlasti prizadeva, da bi čim več prispevala k utrditvi miru in mednarodnega sodelovanja na osnovi enakopravnosti in napredka. Dodal je, da je prišlo
«Sodobno mcsto» v Padovi
V	velesejemskih prostorih v Padovi bo od 14. do 20. oktobra razstava javnih uslug «Sodob-no mesto« pod geslom «SEP 63». Razstavljeni proizvodi — avtomobili za prevoz smeti, stroji za pobiranje in uničevanje smeti v mestih itd. — bodo tokrat prvič nudili res jasen pregled najsodobnejših dosežkov italijanskih tovarn na tem področju. Razvrščeni so po treh različnih kriterijih, ki so higienskega, ekonomskega in pravnega značaja. To pomeni, da posvečajo proizvajalci sami, bodisi oblasti in javnost veliko važnost vprašanju mestne čistoče, v katerem vidijo neobhod-no potreben činitelj za pravilen in zdrav razvoj sodobnega mesta.
Jugoslavija na sejmu v Bariju
V	torek, 10. septembra so v Bariju odprli XXVII. mednarodni levantski velesejem (Fie-ra del Levante). Otvoritveni svečanosti je ob navzočnosti predsednika republike Segnija predsedoval minister za industrijo in trgovino Togni. Navzoči so bili tudi najvidnejši vladni, politični in gospodarski predstavniki ter tuja diplomatska predstavništva. Velesejma se udeležuje 7.711 razstav-ljalcev iz Italije in iz 28 tujih držav. Domačih razstavljalcev je 4990. Največ jih je iz Severne Italije (58 odsto), manj pa jih je iz Srednje (18 odsto) in Južne Italije (24 odsto'. Čeprav je odstotek južnoitalijan-skih razstavljalcev razmeroma nizek, je vendar znatno višji kakor v prejšnjih letih. To pomeni, da južne pokra'ine ne sodelujejo vej kot «pril"’klina». ampak že kot dooro organizirana in kvalificirana gospodarska skupnost Južna industrija, obrtništvo in trgovina zavzemajo čedalje važnejše me to ” okviru domačega, pa tv li ze inedmi-odnegi gospodar tva.
Letošnjega levantskega velesejma Se ie udeležila tud’ Jugoslavija, in sicer obsežneje kot prejšnja leta. Poleg drugih so svoje proizvode razstavile tudi slovenske tvrdke, kakor «Satur-nus», «Prehiana», «Slovenijal«s-Kooperativa, »Kemija - Impex,> (za »Steklarno Rogaška Slatina«), »Delamaris« iz Izo'e, «LIP» (Nazarje), «Talis» (Maribor), »Zdravilišče Slatina Radenci«, »Emona* (Zalog), »Fructal« (Ajdovščina), »Kovinska industrija« (Ig) in »Pivovarna Laško«.
SODELAVEC milanskega gospodarskega lista «24 Or e«, ki velja za glasilo predvsem in-dustrijcev, Francesco Malora je svoje poročilo o rezultatih XXVII. sejma zaključil z več ali manj pikro pripombo gleae jugoslovanske udeležbe na sejmu. Zapisal je namreč: Jugoslavija nas je razočarala: pred dvema letoma se je predstavila
do tega obiska v trenutku, ko celoten mednarodni položaj teži za pozitivnim razvojem.
VLOGA LAIKOV V KATOLIŠKI CERKVI. Papež Pavel VI. je v pismu kardinalu Tisseran-tu, dekanu svetega kolegija, izrazil željo, naj bi drugemu za sedanju vatikanskega koncila cerkvenega zbora, ki se začne 29. septembra, prisostvovali vU-di laiki. To naj bi bili »kvalificirani« predstavniki katoliških laikov, in sicer predvsem predstavniki mednarodnih organizacij. Ti bodo lahko prisostvovali razpravam plenarnih sestankov, hkrati pa bodo lahko tudi iskali informacije pri posameznih komisijah cerkvenega zbora, na cerkvenem zboru pa ne bodo smeli govoriti. Papež je izrazil tudi željo, da bi drugemu zasedanju prisostvovalo čim več opazovalcev drugih krščanskih cerkva. Hkrati je papež naročil nemškemu kardinalu Bea, ki vodi tajništvo za združitev kristjanov, naj svoje stike razširi tudi na nekršcan ske skupnosti. Nekateri razlagajo papežev sklep o sodelovanju laikov, češ da je ta popolnoma v skladu s pogledi papeža Janeza XXIII., da se mora cerkev prilagoditi sedanjim časom.
ADENAUERJE VO SLOVO. Kakor je bilo že napovedano, se Adenauer namerava dokončno umakniti iz političnega življenja še to jesen, verjetno prihodnji mesec. Njegov zadnji o-bisk v Italiji, v Rimu in Vatikanu, imajo v političnih krogih za nekakšno slovo. Poleg italijanskih državnikov je Adenauer obiskal tudi paneža Pavia VI. Poprej se je ustavil v svoji vili v Cadenabbiji, kjer so ga obiskali nemški državniki, med temi tudi, bodoči kancler prof. Erhard. Dr. Adenauer namerava verjetno še vred svojim dokončnim odhodom iz političnega življenja obiskati tudi zahodni Berlin.
PLEMENSKA ZAOSTRITEV V ZDRUŽENIH AMERIŠKIH DRŽAVAH. Po «nohodu» črn cev na Washington se odnosi med črnci in belimi v ameriških državah niso zboljšali. Napetost vlada zlasti v Alabami. V mestu Birmingham je v baptistični cerkvi, kier so bili zbrani črnci, eksplodirala bomba; ubila je štiri vernike in ra nila 23 drugih ljudi. Pozneje sta bila ubita še dva črnca v mestu. Ameriško javno mnenje zahteva, naj predsednik Ken-nedy odločno nastopi proti guvernerju Alabame Georgeu Wal-laceu, ki ga irm-lo krivca, ker noče izvajati zveznih zakonov glede popolne enakopravnosti črncev v šolah.
na sejmu z navdušenjem, pozneje je to popustilo. Morda v Beogradu ne čutijo za sejem v Bariju takšne privlačnosti kakor v gospodarskih krogin južne Srbije in črne gore.
Novi načrti
za prihodnji vinski sejem
Dodatno k našemu poročilu o dosežkih IX. mednarodnega sejma vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme v Ljubljani poročamo še, da so tri mednarodne komisije, ki so ocenile razstavljene alkoholne pijače, podelile 390 zlatih medalj, od tega domačim (jugoslovanskim) vzorcem 172, tujim na 218. Srebrnih medalj so letos razdelili 556, in sicer 216 za domače in 341 za tuje vzorce; bronastih medalj je bilo podeljenih 97, 46 jugoslovanskim in 50 inozemskim nroizva'p'cem. V primeri z lanskim letom pomeni letošnji sejem -predek glede predloženih vzorcev (letos 1162, lani 981), pa tudi glede števila podeljenih nagrad:	letos 390
zlatih medalj (lani 239), 557 srebrnih (lani 559) ter 97 bronastih (lani 85). Med državami, ki so letos prvič sodelovale na sejmu, naj navedemo Alžirijo, Finsko in Češkoslovaško.
Letošnji sejem si je ogledalo 92.481 obiskovalcev. Prihodnji vinski sejem bo X. jubilejni sejem (od 5. do 13. septembra 1964). Organizacijski odbor je že na delu v zvezi s pripravami za prihodnji sejem. Na tem sejmu bo prvič mednarodna razstava vinogradništva in vinarstva pod nazivom «Trta in vino v svetu».
ITALIJA PRODALA POLJSKI PETROLEJSKO LADJO. V Trst je priplula 11-000-tonska motorna petrolejska ladja, ki jo je palermska družba »Cosarma« prodala nekemu poljskemu brodarskemu podjetju. Imenovala se -bo «Giewont».
IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA
BAKRA V AMERIKO
Iz Washingtona poročajo, da je ameriško finančno ministrstvo odredilo, naj ugotovijo, ali je res, da prodaja Jugoslavija Ameriki baker v dumpingu.
Po nalogu ameriškega finančnega ministrstva raziskujejo, alj Japonci res prodajajo Ameriki jeklene cevi manjšega premera v dumpingu. Japonce je prijavila ameriška tovarna UŠ. Steel Co. Za zadevo se zlasti zanimajo industrijci v Belgiji, Luksemburgu, Zah. Nemčiji, Angliji in Franciji.
III. RAZSTAVA ITALIJANSKEGA POHIŠTVA
V Milanu bodo v nedeljo, 22 septembra odprli III. razstavo italijanskega pohištva. Otvoritveni svečanosti bo prisostvoval tudi minister za industrijo in trgovino G. Togni. Gre za najvažnejšo razstavo pohištva v Italiji, ki se je uveljavila tudi že v mednarodnem merilu. Razstavna površina bo zajemala 48.800 kv. metrov. Udeleži se je 765 industrijskih in obrtniških podjetij. Doslej je obisk zagotovilo 25.000 domačih in tujih potrošnikov. Razstava bo trajala do 29. septembra.
DRUGI KONGRES ZGODO-VINE ČASNIKARSTVA. V Trstu bo od 18. do 21. oktobra II. kongres zgodovine časnikarstva, in sicer je na dnevnem redu vprašanje: Italijansko časnikarstvo od dunajskega kongresa do začetka revolucije 1858. Prvi kongres o zgodovini časnikarstva ,1e bil lani v Mantovi. Letošnji kongres bo pod pokroviteljstvom tržaške univerze in Vsedržavne zveze tiska. Pobudo za te kongres- je dal Inštitut za zgodovino časnikarstva. Udeleženci r.aj pošljejo na naslov tržaške univerze 2000 lir kot -rispevek za kongres.
(Nadaljevanje s 1. strani)
pozna, da so prišli ali da se je kateri od njihovih prednikov priselil sem bodisi s severa ali z bližnjega Arabskega polotoka, ali pa iz pokrajin ob ekvatorju Navsezadnje ni to nič čudnega; evropski kolonizatorji se niso prav nic ozirali na raso ali na jezik prebivalstva, ko so razmejevali območja, ki so jim vladali. Res pa je po drugi strani, da je dolgotrajna tuja vladavina nad nekim območjem ustvarila pri prebivalcih tega območja 'zavest, da sodijo nekako skupaj, vtem ko jim je sosed, ki mu je vladala druga evropska di žava, nekako tuj. če jim je žc bila skupna afriška zavest, jih je navadno ločil različen afriški jezik in pa jezik njihovega gospodarja. Poslovni in sploh izobraženi Sudanec. Nigerijec, Ganec govori in razume angleško, Kongožan ali Malijec francosko, Libijec ali Somalec italijansko, in tako dalje ter so še dandanes med njimi težave pri sporazumevanju. Zato bo za Afriko, kjer je v zadnjih letih nastalo toliko novih neodvisnih držav, in sicer z mejami, ki marsikje gotovo niso naravne in ki najbrž ne bodo obstale za trajno, v prihodnjih desetletjih, če ne že letih, zanimivo slediti vprašanju, do kakšnih državnih formacij bo prišlo in po kakšnih merilih se bodo dežele združevale ali razdruževale- Poskusu, da bi dejansko zaživela Združena arabska republika, ki bi obstajala iz treh ali štirih držav in bi segala tudi na afriško celino, ter težavam, ki se pri tem porajajo, smo mi vsi še dandanes priče.
TRŽAŠKI LLOYD. Za 24. september je predviden prihod motorne ladje »Indiana«; iz Trsta bo odplula 27. t. m. proti Rdečemu morju in vzhodno-afriškim pristaniščem. Z Daljnega vzhoda bo konec meseca prispela v naše mesto «Quirina-le», na povratno potovanje pa bo odplula 1. oktobra. Dne 24. t. m. bo zapustila tržaško luko »Africa«, namenjena v južnoafriška pristanišča, kjer bo izkrcala večje količine blaga.
DRUŽBA IT ALI A. Okoli 22. t. m. prispe v Trst »Saturnia«. Jutri odplove v Južno Ameriko »Stromboli«. Za 22. september je predviden odhod »Vulcame« proti severnoameriškim pristaniščem.
BLAGO ZA TRST. Konec meseca bosta nemški ladji «A1-tair« in »Nevada II« pripeljali v naše mesto približno 400 ton železnine za tržaške livarne. Pred nekaj dnevi je angleška ladja »Buccanero« pripeljala 700 ton južnoafriških pomaranč. S parnikom »Lucrino« je prispelo 10.800 ton indijske železne rude, s tovorno ladjo »Vit-torio Veneto« pa 10.500 ton premoga za družbo Italsider. Danes prispe angleška ladja «Wil-lowpool» z vvjim tovorom kanadske koruze. V prihodnjih dneh bodo ladje indijske družbe »Scindia« pripeljale skoraj 1700 ton kave in večje količine tropskega lesa, delno za Trst, delno pa tranzitno za notranjost Italije.
V TRŽIŠKI LADJEDELNICI GRADIJO CORVETO. V tržiški ladjedelnici GRDA so postavili gredelj korveti «Licio Visintin«. Služila bo kot kažipot brodov-jem. Dolga bo 80 metrov, široka 10, imela bo 8300 konjskih sil in bo razvijala hitrost 23 vozlov. Opremljena bo z dvema topovoma vrste «OTO», z metalcem min in metalcem protipodmorni-ških torped.
TRAJEKT MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. Jugoslovanska plovna družba »Jadrolinija« je naročila ladjedelnici »Tito« v Kraljeviči zgraditev prvega trajekta za povezavo italijanske in jugoslovanske obale. Stroški za trajekt bedo znašali približno 3 milijarde in 180 milijonov dinarjev. Trajekt bo služil za prevoz avtomobilov — na njem jih bo našlo prostora kar 100 — z redno plovbo pa bo menda začel v prvih mesecih 1965. leta.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja «Bled» je 13. septembra odplula iz Abidjasa proti Conakryju in jadranskim pristaniščem. Ladja »Bohinj« je 15. septembra priplula v reško pristanišče. »Bovec« je 11. septembra zapustila Rio de Janeiro, namenjena v Salvador, St. Vincent in na Jadransko morje, kamor bo dospela 3. oktobra. «Ze-lengora« se je 17. septembra zasidrala v Kopru, 20. septembra pa pripluje na Reko. »Kraljeviča« dospe danes v Trst, nakar bo odplula proti Benetkam in Reki, kjer se bo zasidrala 4. oktobra.
NAPOVEDANE LADJE »JUGOLINIJE«
Odhodi :
Proga Jadransko morje - Bengalski zaliv: »Dinara« 3.-8. oktobra.
Proga Jadransko morje - Daljni
vzhod (Eipresna linija): »Velebit« 1. oktobra.
Proga Jadransko morje - Indija
in Daljni vzhod: »Kosovo« 1.
cktobra.
V AFRIKI VSTAJA NOV SVET Pred leti sem nekajkrat obiskal na Dunaju etnografski muzej. Ne vem zakaj, toda res je, da sem enkrat samkrat videl v njem sprejemnico nekega afriškega kralja-domačina. Ali so jo odstranili? Bila je to nekakšna koliba, iz dračja spletena, kake tri metre dolga in dva široka, tla s kamenčki posuta. na koncu pručka, na kateri je sedel kralj. Kdor pride dandanes v Afriko s takimi predstavami, bo neznansko presenečen, kajti časi, ki jih predstavlja tista koliba, so že davno, davno za nami. V Kartumu in Omdurmanu hodijo ljudje po poslih prav tako kakor v Evropi; samo domačine zaposlujejo po uradih in ustanovah, pretežno seveda tudi v tovarnah, trgovinah, gostinskih obratih. Čedalje bolj se zaposlujejo tudi mlade ženske, čeprav do sedaj še ne dosti. Zlasti v hotelih so zaposleni samo moški. Oblačijo se ljudje deloma po evropsko; še več pa nosijo moški dolgo belo piat-neno haljo, ki jim sega do peta in ki ji pravijo «galabija» (s poudarkom na i). Glavo jim pokriva majhna čepica; po potrebi si ovijejo glavo z doigo belo ruto, tako da se pokrivalo spremeni v turban. Redkokdaj vidiš Starejšo žensko z zakritim obrazom: sicer se pa domačinke okusno odenejo od vratu do peta v belo oblačilo, ki je menda iz enega samega kosa. Včasih je oblačilo tudi žive barve, zeleno ali rdeče. Podobno je z otroki; vidiš jih oblečene po evropejsko ali v majhne galabije. Zlasti ko gredo v šolo, so čedno opravljeni.
D. S.
(Nadaljevanje sledi)
Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: »Treči maj« 27. septembra — 5. oktobra.
Proga Jadransko morje - Severna Evropa: »Ivan Mažuranič« 20. septembra.
Proga Jadransko morje - ZDA: »Hrvatska« 21. sept., »Novi Vi-nodolski« 22. septembra.
Proga Jadransko morje - Ciper in Izrael: »Risnjak« 20. sept. Prihodi v Trst:
»Matko Laginja« (Kalkuta) 20. septembra; »Učka« (Bengalski zaliv) 27. sept.; »Nikola Tesla« (Bushire) 28. sept.; »Jesenice« (Daljni vzhod) 30. sept.; »Trepča« (Zaliv ZDA) 30. sept.; »Šibenik« (Zaliv ZDA) okoli 15. oktobra.
SESTANEK ZVEZE JADRAN-SKIH PRISTANIŠČ. Ob priliki XXII. mednarodnega levantskega velesejma se 21. septembru v Bariju sestanejo predstavniki Zveze jadranskih pristanišč Proučili bodo sistem posiova-, nja štirih jadranskih plovni); družb glede na vzdrževanje red nih pomorskih zvez, vprašanje preureditve rednih prog in pravilnika o notranjem poslovanju. Menda bodo vzeli v pretres tudi predlog ministra za trgovinsko mornarico Dominedoja za preusmeritev rednih prog med Italijo in Bližnjim ter Daljnim vzhodom glede na koristi jadranskih pristanišč.
JUG. TRGOV. MORNARICA PREJME 35 NOVIH LADIJ
Odgovorni krogi v Jugoslaviji menijo, da sedanja jugoslovanska trgovinska mornarica ne zadostuje potrebam. Zato bi morali do konca leta 1987 zgraditi še 35 ladij s skupno tonažo 250 tisoč BRT. Od teh bi 29 ladij <147.000 ton), opravljale redno linijsko plovbo, ostalih 6 ladij za skupno (70 000 ton) pa bodo uporabili v druge namene Posebno spričo močnega razvoja turizma se čuti potreba po graditvi novih ladij.
DfTVAR
PARITETA LIRE V	ZUERICHU
17. septembra 1963	
Frank franc.	126,89
Funt šteriing	1740,73
Dolar ZDA	621,43
Nemška marka	156,28
Frank belg.	12,33
Funt egipt.	936,65
Florint nizoz.	172,52
Krona Šved.	119,89
Šiling	24,12
Pezeta Špan.	10,42
Eskudo portug.	21,76
Peso arg.	4,323
Kruzejro brazil.	0,6484
ZLATO	
Marengo švic.	5619,90
Napoleon	5403,75
POČASNEJŠE NAPREDOVANJE NEMŠKIH REZERV Rezerve zahodnonemške emi-sijske banke Deutsche Bundesbank niso meseca avgusta tako naglo napredovale kakor prejšnji mesec. Konec avgusta so znašale 29,02 milijarde mark, konec julija 28,29 milijarde mark. zlate rezerve znsAajo 14,82 milijarde, v devizah 12,03 milijarde (prejšnj; mesec 11,87), naložbe pri tujih bankah pa 2,16 (prejšnji mesec 2,25) milijarde. Dena:	obtok je konec
avgusta znašal 25,71 (julija 25,55) milijarde mark.
V 24 URAH IZVOŽENIH 934 VAGONOV POVRTNIN
Med 9. uro dne 19. avgusta in 8 uro dne 20. avgusta je šlo čez obmejne prehode Modane, Do-modossola, Chiasso, Fortezza, in Trbiž po železnici kar 934 vagonov povrtnin, namenjenih v Francijo, Anglijo, Švico, Nemčijo, švedsko, Belgijo, Dansko, Norveško, Avstrijo in Romunijo. Od tega je bilo 373 vagonov natovorjenih z breskvami, 243 z grozdjem, 146 s hruškami, 38 z lubenicami, 36 z jabolki, 32 s papriko, 17 s krompirjem, 16 s paradižniki, 10 s čebulo, 6 z limonami, 5 s česnjem, 3 s kumaricami in 3 z raznimi povrtnina-mi. Poleg tega so s kamioni izvozili še 17.735 stotov breskev, hrušk, jabolk, grozdja, marelic in sliv.
fcddtnl
es- UTRINKI
GRADNJA STANOVANJ NA POLJSKEM. V prvem polletju tega leta so na Poljskem izročili v uporabo 76.000 stanovanjskih prostorov; samo meseca aprila 56.000. število novih šolskih prostorov (učilnic) je doseglo 412. V novih bolnišnicah so pridobili 1044 ležišč.
IZ ALŽIRA V FRANCIJO, IZ FRANCIJE V ARGENTINO. V Franciji ni dovolj prostora in služb za begunce iz Alžira. Zato so jih pričeli izseljevati v Argentino. V zadnjem času so francoske oblasti prejele 18.000 prošenj za izselitev v Južno Ameriko.
SRČNE BOLEZNI UBIJAJO ANGLEŽE. Po statističnih podatkih umre zaradi srčnih bolezni na Angleškem vsako leto okoli 280.000 ljudi. To pomeni, da poberejo srčne bolezni vsakega drugega Angleža. Zaradi srčnega napada umre na Angleškem 14-krat več ljudi, kakor se jih ponesreči na cestah. Leta 1961 je umrlo 77.000 Angležev za srčno kapjo, 85.000 zaradi srčne tromboze, 17.000 zaradi živčnih bolezni ter 11.500 zaradi arterioskleroze.
Z letalom v Afriko
Nagel napredek elektrotehnične industrije v Jugoslaviji
Vrednost izvoza elektromotorjev in transformatorjev Okoli 8 milijonov dolarjev - Izvoz tudi v Italijo
Elektroindustrija je po vojni v Jugoslaviji doživela brez dvoma izreden vzpon. Leta 1962 je bila kar 100-krat večja kakor leta 1939, a 7-krat večja kakor leta 1952. V Jugoslaviji izdelujejo danes vrsto elektrotehničnih izdelkov od rotacijskih strojev, transformatorjev, elek-tro prevodnikov, akumulatorjev in števcev, telefonskih aparatov, radijskih sprejemnikov, televizorjev in termičnih aparatov.
Nagli razvoj industrije pa tudi povečana poraba električne energije — proizvodnja eiektro-energije se je povečala v primeri s predvojnimi časi 10-krat, nasproti letu 1962 pa 5-krat — sta zahtevali proizvodnjo generatorjev in elektromotorjev najrazličnejših vrst. Med proizvajalci naj omenimo samo tovarne Rade Končar (Zagreb), Sever (Subotica) in Elektroko-vina (Maribor). Izdelava električnih generatorjev in motorjev oziroma rotacijskih strojev, pa tudi vsa proizvodnja te panoge še vedno napreduje; tako je bila leta 1961 dvakrat večja kakor dve leti poprej.
Po svoji izdelavi ti izdelki konkurirajo tujim izdelkom. O tem govorijo jasno podatki o njihovem izvozu. Tako se je izvoz elektromotorjev leta 1962 povečal skoraj dvakrat v primeri s prejšnjim letom. Podoben razvoj so zabeležili tudi letos. Skupna vrednost izvoza je leta 1960 dosegla okoli 700.000 dolarjev, lani se je povzpela na skoraj 3 milijone, a letos pričakujejo še večji uspeh; saj je v prvih mesecih izvoz že presegel 1 milijon dolarjev.
Jugoslavija izvaža elektromotorje v 30 držav, v prvi vrsti na Poljsko, v Združene ameriške države, Italijo, Nizozemsko, Etiopijo, Zahodno Nemčijo, Pakistan, Egipt, Turčijo itd. Jugoslovanska podjetja so na tujih trgih dosegla poseben u-speh s prodajo majhnih motorjev, katerih izdelava je že avtomatizirana in zelo ekonomična. Jugoslovanska podjetja si prizadevajo, da bi stopila v sodelovanje (kooperacijo) v tem pogledu s podjetji drugih držav.
Transformatorji za razsvetljavo predstavljajo enega izmed osnovnih proizvodov elektroindustrije, a njihova uporaba je odvisna v veliki meri od razvoja elektrifikacije. V zvezi z naglim razvojem jugoslovanskega elektrogospodarstva po vojni je bilo ustanovljenih več majhnih obratov, ki so sicer s svojimi izdelki zadovoljevali domači trg toda niso proizvajali serijsko in s tem tudi ekonomično. Zato je prišlo do združitve (integracije) proizvajalcev, tako da sta danes najpomembnejša proizvajalca na tem področju »Rade Končar« iz Zagreba in «E-lektrcsrbija« iz Beograda. V zadnjem času (1960—1962) se je proizvodnja transformatorjev ustalila okoli 10.000 ton na leto oziroma okoli 2.000 MVA; v začetku letošnjega leta je tudi ta proizvodnja znatno napredovala.
Zanimivi so oodatki o izvozu: leta 1960 je Jugoslavija izvozila 2413 ton trasformatoriev, v vrednosti 2 milijona dolarjev, leta 1861 3200 ton v vrednosti 2,5 milijona dolarjev, a lansko leto 3500 ton v vrednosti 3 milijonov dolarjev. V prvih štirih mesecih leta 1963 je vrednost tega izvoza znašala skoraj dva milijona dolarjev. Zato je upravičena domneva, da se bo letos podvojil v primeri s prejšnjimi leti ter <■’ :egel skoraj 6 milijonov dolarjev.
Lani je Jugoslavija izvažala transformatorje skoraj v 20 držav, tako na primer v Grčijo,
Sovjetsko zvezo, Indonezijo, Gvinejo, Indijo, Togo in Irak. Število držav uvoznic se je letos sicer skrčilo, vendar ni količina izvoženih transformatorjev upadla.
V Jugoslaviji se je naglo razvila tudi izdelava inštalacijskih elektrotehničnih potrebščin, ker je bila potreba po njih velika. Modernizirane so bile stare tovarne in ustanovljenih mnogo novih obratov. Naj omenimo samo dva najvažnejša — »Elma« (Črnuče) in »Kontakt« (Zagreb). Proizvodnja električnih inštalacijskih potrebščin doseže letno okoli 1600 ton; to je dovolj za domačo potrebo, ostaja pa tudi nekaj za izvoz. Inštalacijske potrebščine izvaža Jugoslavija nekako v dvajset držav. Lani je izvoz dosegel okoli 400.000 dolarjev. Tovarne si zdaj prizadevajo, da bi izvoz še povečale, ker lahko povečajo proizvodnjo, pa tudi po svoji kakovosti ti jugoslovansk; izdelki lahko konkurirajo drugim Inštalacijske potrebščine irTaža Jugoslavija zlasti v vzhodnoevropske države, pa tudi v Azijo in Afriko.
Čehovin
Španija v G ATT
Vse formalnosti glede pristopa Španije k Splošnemu trgovinskemu in carinskemu sporazumu (GATT) so bile zaključene in 29. avgusta je Španija pristopila k temu mednarodnemu sporazumu. Španija je 30. julija sprejela predpise Splošnega trgovinskega in carinskega sporazuma ter je 30 dni po tem lahko postala tudi njegova članica. Tajništvo GATT je objavilo, da je Španija sklenila vse potrebne dogovore z dru. gimi državami članicami GATT glede carin in da sta na njen pristop pristali dve tretjini članic GATT.
im TfiVf2f*ui im
SLABA PROPAGANDA ZA j TURIZEM. Neki naš sodelavec nam piše: V Jugoslaviji si v zadnjih letih zelo prizadevajo, da bi privabili čim več turistov.
V ta namen tudi naglo zbolj-šujejo in širijo gostinske obra- ; te ter gotovo potrošijo mnogo denarja za samo propagando. | Na drugi strani pa lahko kot turist opaziš nekatere pomanjk- j ljivosti, ki škodijo razvoju tu- I rizma in bi jih lahko odpravili s količkaj dobre volje. Tako na pr. opaziš v Piranu, kamor prihaja mnogo tujih turistov tudi iz Portoroža, da tam prodajajo nezavit kruh brez papirja. Sam sem videl, kako je neki turist protestiral proti te- I mu. V Kopru sem slučajno srečal znanca, ki se bavi tudi s politiko, pa sem ga vprašal, j kako je mogoče, da v Piranu | vztrajajo pri tej navadi še iz vojnih časov. Razložil mi je, da je zadeva res čudna, ko zavoj ni papir vendar ni drag in ga je dovolj na razpolago. U-gotovljeno je bilo, da si pekarne oziroma trgovine niso nič na zgubi, ako prodajajo kruh zavit v papir na težo. V Ljuo-Ijani sem opazil, da prijemajo kruh, ki ga seveda ovijejo v papir, z rokavicami... Na ljubljanskem trgu sem slišal nadzornika, ko je branjevke prepričeval, da morajo odslej vse predmete pri prodaji zaviti v ovojni papir.
JU2NI TIR.OL IN TURIZEM. Dopisnik milanskega «11 Cor-riere deila Sera« poroča iz Bonna, da še nikdar niso zahodno nemški listi toliko pisali o Italiji, kakor v zadnjem času. Po vod za to dajeta Južni Tirol in turizem. Nemški turisti, ki so se vrnili z dopusta iz Italije namreč pišejo o svojih vtisih. Povečini prihajajo Nemci, ki se oglašajo v listih, do zaključka, da v Italiji vladata nered in zmešnjava. Celo sindikalni list «Welt der Arbeit« poziva Nemce, naj prekinejo s staro navado in naj ne hodijo na dopust v Italijo, češ da je ta predraga. Cenejša sta Jugoslavija in Španija, ki turistu nudita prav toliko kot Italija.
PRVOVRSTNO - BELO IN ČRNO - LAŠKO PIVO DOBITE V VSEH GOSTILNAH V TRSTU
IN GORICI
MM
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S P A - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA UR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TAST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 i b l 11- un si 38-101, 38-045 brzojavni naslov. BANKRED
MOBIL! MAHALOSSO	
TRS T. TIMES 1 E, ul. XXX Otlulire vogal ul. Turn-liian. a, Iclvf. 35-710	
SlaAine	Pohišlve dnevne sohe nprnine ze umile • vnzinki - jiatfili* 1 iii:i>
	Razstave: /7. 1 atdiriro, 29	Ut. A. Fihi. 7
	
IMPEXPORT UVUZ • IZVUZ ■ ZASIUP5I VA TRST, Ul. Cicerone 8 Tele! 38-136 - 37 725 Oddelek ze kolonialno blatno Ul. del Hosco 2U - Tel 30010 lelegr-: lmpexport - 'frieste	U V A « A: VSAKOVRSTEN LKS CEMENT IN (.KADROM MA 1 KIMAL	MESO IN ŽIVINO IZVAJA: TEHNIČNI MATK RIA L - RAZNE STROJE T E K S IIL . KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem In goriškem sporazumu
I
i
$e
se
Sl
je
ki
De
jo
v
ri
Vi
m
ju
PE
li:
ja
ali
Ju
ni
P;
ii
n
di
si
0]
st
ei
Ji
ti
n
li
p:
S(
n
ti
d
d
e
li
i
šl
k
Ii
s,
h
n
b
e
ti
8
I
1
t
t
S
v
t
s
r
1
2 t 1 5 ! ! I
I
;
1
i
i
i
i
(
!
1
Severna Italija in Slovenija imala podobne probleme
Delovno silo črpala z juga
Ko prebiramo v zadnjih mesecih velike informativne liste severne Italije ali pa dnevnika Slovenije, ugotavljamo neverjetno podobnost v problematiki, ki nastaja ob zaposlovanju nekvalificirane delovne sile, ki jo na severu države zaposlujejo v severni Italiji ali pa na severu Jugoslavije v Sloveniji. Severna Italija zaposluje velike množice delavcev iz pokrajin južno od Neaplja, v Sloveniji Pa zaposlujejo prav tako nekvalificirano delovno silo, ki prihaja tudi iz južnejših jugoslovanskih pokrajin, ne sicer iz najjužnejših, kot so n. pr. Makedonija Črna gora in Srbija, pač Pa predvsem iz pasivnih pokrajin Hrvatske in pa Bosne.
Kakšni so ti problemi notranje delovne selitve? Pri obeh državah, Italiji in Jugoslaviji so si neverjetno podobni. Predvsem Prihaja ta delovna sila z juga iz zelo patriarhalnih razmer v okolje, ki je ne samo zelo industrializirano, ampak tudi visoko civilizirano. Kar predstavlja za Jbžnjaka določene duhovne Vrednosti, kot ponos, »cavalle-tia rusticana»” v vsakdanji prozi, dalje temperamentnost, vzkipljivost, nevajenost delovne discipline v metodoloških in tehničnih prijemih ter končno odtrganost in izkoreninjenost od domačih okoliščin ter delo na dnu družbene lestvice — vse-*no ali kapitalistične ali socialistične — vse to zmede delavca z juga. A posledica je povečano število kazenskih prekrškov lažjega in težjega značaja.
Samo v Ljubljano, ki ni veliko mesto v primeri z velikimi severnoitalijanskimi mesti, prihaja letno okoli 6000 sezonskih nekvalificiranih delavcev. Ako hj teh sezoncev ne bilo, bi se cela vrsta javne dejavnosti muzala kratkomalo ustaviti: gradbena dejavnost bi morala Prenehati, ustaviti bi morali gradnjo novih cest, železnice ne hi mogle obnavljati tirnih materialov in prog, opekarne bi tista vile delo in tako po vrsti cela vrsta podjetij. Toda res pa je tudi, da ti sezonci prinašajo s Sabo s svojo izkoreninostjo nemir, napade na ustaljene mirne navade življenja y industrializiranem severu. Italijanski listi »d zadržanega „11 Corriere del-la Sera”, resne „Stampe” do strankarskih glasil nizajo v vesteh vrste napadov, ropov, vznemirjenja žensk, sporov zaradi tasti, izzivanj in podobnega, ki gre vse na rovaš doseljencev z JUga. Statistično kar drži, ker Pred množičnim doseljevanjem z juga ni bilo toliko primerov Prekrškov ali pa niti ne določene vrste prekrškov, n. pr. glede žensk. Ni izključeno pa, da se je dvignil odstotek domačih prekr-šnikov, ker narašča povsod kriminaliteta mladostnikov, mladinskega huliganstva, kar pa Vsekakor nj pripisati v breme mnogo naravneiših južnjakov. Slovenski listi in poklicne ustanove, ki imajo opravka z zaposlitvijo delavcev i i razna podjetja vznemirjeno ugotavljajo je neljube pojave, a se čisto po
socialistično trkajo na prsi 'in se sprašujejo: Ali smo izpolnili vse svoje obveznosti do sezonskih delavcev. Kakšni so življenjski pogoji teh delavcev, ali že dovoljno skrbimo za gradnjo delavskih stanovanj delavcem iz drugih jugoslovanskih republik, ali so se zanje dovoljno pobrigali sindikati, kako jim organiziramo prosti čas, posebno cb kritičnih sobotah in nedeljah, ko se ti delavci ne vedo kam dati, in ko ood vplivom alkohola kar hitro reagirajo z noži? Slovenska javnost je opozorjena, opozorjene množične družbenopolitične organizacije in kar ie v moči le-teh, bodo ne le skušali zajeziti poplavo kriminalitete, ampak tudi pri temeljih zdraviti vire za protiri ružbeno in antisocialno izživljanje.
Gospodarska revolucija na Cerkljanskem
Velike množične manifestacije na odprtem ali pa v velikih dvoranah gredo na jesen h koncu. Predvsem so se zaključile velike manifestacije ob dvajsetletnici narodne vstaje, ko je 9. septembra 1943 vsa Primorska vstala kot en mož proti fašistični zasedbi. Najveličastnejša je bila proslava v Cerknem: Zanimiva je pri tem naslednja gospodarska ugotovitev, da je Cerkljansko, ki je bilo od vseh primorskih okrajev najbolj nedotaknjeno od industrije, doživelo svojo notranjo gospodarsko preobrazbo. Spremenilo se je v napol industrializirano pokrajino, kjer primanjkuje delov, ne sile in kjer je glavni kraj Cerkno postalo že važno središče električne industrije. Nekdanji borci niso mogli prepoznati Cerkljanskega, kjer so jih kmečke peči varovale pred mrazom, a privrženost prebivalstva pred sovražnikom.
Takšne polemike Trstu lahko samo škodujejo
Tržaški tednik «Vita nuova» trdi, da jugoslovanske oblasti trpijo in celo pospešujejo tihotapljenje jugoslovanskega tobaka v Trst. V ta namen sta bili odprti skladišči tobaka oziroma cigaret v Piranu in Poreču. Italijanske oblasti so zaman zahtevale, naj Jugoslavija zapre ti skladišči. List se tudi čudi, da italijanske oblasti ne uspejo v tem pogledu, ko vendar Italija v velikanski meri, vprav mecensko podpira jugoslovansko gospodarstvo na škodo italijanske trgovinske bilance... Sicer pripominja, da smo do neke mere vsi tihotapci mesa, cigaret m žganja.
V polemiko glede tihotapstva se pač ne bomo spuščali, ker bi že tako bila brezplodna. Poleg tega smo prepričani, da imajo državna oblastva s te in one strani v svojih rokah dovolj o-rcžja močnejšega kalibra, kakor bi bilo naše, da zavarujemo svoje koristi. Moramo pa reči, da nas je kot Tržačane, ki nam je do tega, da bi se dobri odnosi med sosednima državama ne pokvarili, ker ima pač Trst od njih velike gospodarske koristi
—	pomislite samo na obmejni promet in obmejno trgovino pa tudi na velike količine blaga, ki ga dan za dnem tržaški trgovci razpečajo- Jugoslovanom
—	reči moramo, da nas je bolj kot vsebina članka osupnil ton, ki ga uporablja list. članek namreč zaključuje z mislijo, da bi se Jugoslavija zdaj laže odrekla dohodkom od omenjenega tihotapstva, «ker molze zdaj zopet obe kravi, zapadno in sovjetsko...:*:
De gustibus... Kaj pa ko bi se z jugoslovanske strani kdo oglasil in odgovoril s karikaturo tistega nizozemskega lista, ki je pred leti narisal kravo z vimenom na tej strani meje, z gobcem pa v Avstriji in Jugoslaviji, a poleg vimena Trst (tržaško pristanišče), ki molze kravo, katera se pase v omenjenih zalednih državah? Vemo sicer, da so jugoslovanski časnikarji
disciplinirani ter se zavedajo svoje odgovornosti, nevarnost je pa le, da bi odgovorili s takšno prispodobo; skušnjava mora biti vsekakor velika, ker imajo v svojih vrstah tudi ostra peresa in dobre karikaturiste. Tista o mecenstvu pa je kar otročja, kakor da je v politiki, oziroma v odnosih med državami — političnih in gospodarskih — sploh kdaj bilo mogoče govoriti o mecenstvu. Za interese gre vendar! Italija bo uvažala iz Jugoslavije oziroma izvažala na ono stran meje ter gospodarsko sodelovala z Jugoslavijo samo toliko časa, dokler bo njena vlada prepričana, da to zahtevajo italijanske koristi. Razume se, da ni Jugoslavija prav nič bolj sentimentalna v tem pogledu; kajti tudi zanjo veljajo trdi zakoni političnih in gospodarskih odnosov med državami, ki jih še tako duhovite ali neslane polemike n.e morejo spremeniti. Takšne polemike nam na Tržaškem kvečjemu lahko samo ško. dijo. ______
CESTA TRST - BENETKE. Iz Vidma poročajo, da so pri družbi Societč delle autovie venete mnenja, da bo leta 1965 dograjena avtomobilska cesta Th-st-Benetke. Načrti za graditev te ceste so bili večkrat spremenjeni, še posebno zaradi priključitve na avtomobilsko cestno vozlišče Mestre. Ta priključitev bi stala 5 milijard, Prebrodili so tudi to težavo in v kratkem bo menda prišlo do razpisa natečaja za prevzem dela.
BRESKVE SO BILE PREPOCENI. Iz Padove poročajo, da so kmetovalci protestirali proti nizkim cenam, ki so jih plačevali za breskve v krajih Mon-selr >, Este in drugod na Pa-dovanskem. Breskve na drevesu so jim plače ali po 1000 lir stot, na trgu pa po 20 do 25 lir k- Ker je bilo breskev mnogo,, jih nekateri kmetovalci sploh niso mogli nrodati po takšnih cenah ter so se morali nazadnje sprijazniti tudi s ceno 1000 lir za dva stota.
DVA INDUSTRIJSKA VELIKANA NA ZAHODU
Ob 100-letnici Michelina in Bayerja
Velika francoska tovarna Mi-chelin (Compagnie Generale des Etablissements Michelin) slavi letos 100-letnico svojega poslovanja, in vendar francoska javnost pravzaprav malo ve o tem. To veliko podjetje, ki je znano po v sam svetu, ni namreč ob tej priložnosti ničesar storilo, da bi se njegov sloves še bolj razširil Družba Michelin se namreč v takšne «malenkosti« ne spušča ter je sploh rada rezervirana in o svojem delu rajši molči. Njeno vrednost cenijo danes na 500 milijonov dolarjev. Znana je tudi po svojem vodiču Michelin-Kako velika je njena proizvodnja, si lahko predstavljamo, ako pomislimo, da proizvaja 5 odsto vseh avtomobilskih obročev na svetu; lastnica je številnih kavčukovih nasadov ter ja soudeležena pri vrsti tovarn avtomobilov, raznih drugih tovarn in bank.
Družba tako skrbno varuje svoje tajnosti, da je po tem skoraj že razkričana. Njeno poročilo o poslovanju v preteklem letu sicer ugotavlja 8.5 milijona dolarjev dobička, toda niti strokovnjaki ne morejo mnogo več razbrati iz njega o poslovanju družbe. Sama družina in njeni sorodniki imajo v svojih rokah okoli polovico delnic in vse preferenčne delnice.
Družba Michelin vzdržuje posebne znanstvene laboratorije, ki se ukvarjajo z raznimi strokami in skušajo izumiti kaj novega, toda posamezni laboratoriji so tako ločeni med seboj, da nameščenec enega laboratorija ne ve in tudi ne sme vedeti, kako poteka delo v drugem. Ako bi sb kdo iz enega laboratorija zanimal, kaj delajo v drugem, ga vodstvo takoj pokara. Tako strogo pazi, da bi v. javnost ne ušlo kaj iz laboratorijev. Celo predsedniku republike De Gaullu so dovolili, da si je ogledal samo neki brezpomembni oddelek znanstvenega laboratorija.
Ravnatelj družbe je 37-letni Francols Michelin. Stroga tajnost, ki vlada v tovarni in še posebno v laboratorjih, ima namen, da bi konkurenčna podjetja, ki bi hotela z denarjem pridobiti kakšnega nameščenca laboratorija, ne zvedela mnogo. Prav zaradi tega si ta niti ne prizadevajo, da bi z višjimi plačami privabila nameščence iz Michelinovih laboratorijev, Družba Michelin ie zaslovela po svetu po nekaterih izumih, ki so pravzaprav že prešli v zgodovino. Prva je pričela izdelovati obroče (plašče) za kolesa, ki se dajo sneti, (leta 1891). Tako tudi pnevmatičen avtomobilski obroč (leta 1895), o-broč za tovornjake na nizki pritisk (leta 1926) in obroč za tovornjake, prepleten z žico (1. 1937). Konkurenčne družbe priznavajo, da je vodstvo Michelinovih podjetij nenavadno odločno in napadalno pri prodaji. Priznavajo tudi, da se družba Michelin zadovolji pri prodaji z majhnim dobičkom. Le malo katera druga podjetja lahko na dražbah prodrejo proti ponud-
Letošnja turistična sezona je v Sloveniji dosegla višek v primerjavi s prejšnjimi leti. Tujci so kar vreli z vseh strani v ■Jugoslavijo in se podajali na “aljše poti ob jadranski obali &li v notranjost države, drugi Pa so se ustavljali ali pa odšli v planinske predele. Nekako z Naraščanjem števila tujcev so *6 odmikali domači turisti, ki lih je bilo sorazmerno manj kot prejšnja leta. Tako smo Našteli, ko smo šli ob istrski Nbali in se ustavili v skromni ^nci za počitek, da je šlo mi-Ni° nas na deset avtomobilov Sar sedem tujih in le trije z domačo registracijo.
To je prvi vtis, čeprav taka Ugotovitev «na preskok« kot Pravimo, ne more biti pravo NlMilo za določitev razmerja, kajti domači turisti potujejo Pretežno z drugimi prevoznimi Sodstvi, d očim tujci potujejo v glavnem le z osebnimi avtomobili.
V PULJU
Nič NOVEGA
■Pot nas je vodila do Pulja in nekoliko naprej do konca *stre. to je v Premanturo. Tu sbio si hoteli v lepsm borovem Bčzdičku postaviti šotor, da bi Prenočili. Nikjer ni bilo nikogar, le od daleč je bilo slišati
roški živ-žav. Toda komaj Sbio zabili prve kline med kratke kamne, že je pritekel mo-*kk in nam pojasnil, da je oba-*a in svet ob njej rezerviran m Najet za neko mladinsko organizacijo. Poiskati smo si rnora-11 drug prostor, kjer smo imeli jhir in uživali lepo morje in Porov zrak.
O Pulju ne bi pisal, saj je Plesto tako znano, da bi bilo lSžko povedati kaj novega, ra-kar doživiš posebnega, da u ostane v prijetnem ali neprijetnem spominu. Morda je Prijetno za tujca, ki pride v Nlesto to, da je vedno več samopostrežnih trgovin, kjer izbereš blago, ga plačaš in greš. No, v Pulju je tudi nekaj takega in mi je bilo všeč. Všeč pa Nti ni bilo, da je bila čokolada «Kandit» stara. Sicer naj P) imela na ovitku vpisan da-tUtti proizvodnje, a ta je bil Umazan, da se ni dalo ugoco-vtti, od kdaj je čokolada. Tudi jhe je ne trgu presenetilo teh-tanje bolj na oko kot s tehnikami, ki so take, kot so jih Nbeli nekdaj naši dedje. Seve-
Od morja do slovenskih planin
Vtisi polni kritike in hvale
da se na trgu nikoli niso zmotili v mojo korist.
PRIJETNO PRESENEČENJE
V	LIMSKEM ZALIVU
Morda je ob poti s Pulja najlepše presenečenje Limski zaliv s prijazno restavracijo in motelom. Restavracija je res lepa in postrežba dobra. Prvič se mi je na poti pripetilo, da se je prišel natakar opravičiti, ker kuhinja zaradi navala gostov, ni mogla speči naročene ribe in mi zato ni mogel postreči To me ni motilo, ker sem ta čas lahko opazoval velik promet, avtomobile vseh vrst in narodnosti in zlasti nekatere gurmane, ki se niso ustrašili za predjed pospraviti po šest porcij ostrig. Moram reči, da graja proti postrežbi, ki jo cesto slišimo na račun naših gostincev, v limski restavraciji ne velja in tudi porcije so primerne, cene pa nekako v primerjavi z drugimi kar sprejemljive. Posebno za tiste s tujo valuto, kajti tudi v tem lokalu so ti prevladovali in si privoščili vse, kar je bilo na jedilnem listu, dočim so domači turisti le kaj popili in pojedli le kaj toplega in tisto, kar so imeli s seboj. -
NA POTI OD IZOLE
DO TOLMINA
V	Izoli sem hotel oprati avto, pa tega ni bilo mogoče, ker v vsem mestu ni pralnice za avtomobile. Zanimivo, kajne, čeprav bi se take storitve splačale vsakomur. Moral sem kar umazan naprej proti Trenti in čez Vršič do Planice, kjer je bil moj cilj. Seveda sem se u-stavljal med potjo, kajti pot je taka, da bi bilo greh po njej samo nabirati in šteti turistične pomanjkljivosti in kilometre. Ustavljal pa sem se rajši v bolj samotnih krajih, razen v Tolminu, kjer smo si zaželeli «espresso», da bi nas nekoliko poživel za nadaljnjo pot. Moram reči, da se je Tolmin izredno spremenil in hotel «Krn» je res hotel in ne več vaška restavracija. Toda — prosim za
pepelnik, ki ga ni bilo na mizi, pa me mlad natakar začudeno, pravimo tudi zabodeno, pogleda in seveda pepelnika nisem dobil. Pojasnili so mi, da zato, ker sem se usedel k mizi, ki ni spadala v njegov strežni «rajon«. Pepela seveda nisem mogel stresati na mizo, ampak pod njo, kar brez dvoma ni bilo lepo in olikano, toda po čigavi krivda? Ko pa sem prosil »rajonskega« natakarja za nekoliko mleka h kavi, sem ga debil toliko, kot bi bilo v Tolminu mleko na recepte. Zanimivo je še, da v Tolminu nisem mogel dobiti polnomastnega tolminskega sira, temveč, nekaj kot bi bilo narejeno s posnetega mleka in je bilo brez okusa.
Pa pustimo to. Ob Soči v Trenti smo srečali turiste iz Verone. Na tistem mostičku-kjer je pisalo, da je nevarno hoditi čezenj, so se mirno gugali in strmeli v krasne postrvi v vodi, ki je za ribolov kot gojitveni rezervat zaščitena. Zdelo se mi je, da se jim po ribicah v vodi cede sline, na drugi strani pa, da jih moram opozoriti na -uhovo nevarno igro na mostu. Seveda je napis o nevarnosti v slovenščini, ki je Veronci brez dvoma niso razumeli.
Pot čez Vršič je lepa in ni čudno, da se vale -o njej v poletju kolone avtomobilov in drugih vozil. Kugy, znani alpinist, katerega kip kraljuje ob vznožju poti na Vršič, si ni za-manj izbral te doline in okolice kot najlepši planinski predel in ga pesniško slikal v svojih delih. Spomenik, ki so mu ga postavili, predstavlja edinstven dokaz hvaležnosti Slovencev za njegovo delo.
Na vrhu Vršiča je več prijetnih domov, skoro hotelov, ki jih še povečujejo oziroma jih nameravajo vse povečati; kajti vedno večji je pritisk na to, da bi bila cesta čez Vršič tudi pozimi prevozna. To bi imelo velik pomen za turizem v teh krajih. Seveda ugovarjajo, da bo pozimi težko preorati snežne plazove, ki dosežejo tudi de-
set in več metrov in pokrivajo cesto tja do maja. Toda pri današnji tehniki ni nič nemogočega.
SEVERNJAKI
V BOVCU
Morda sem pozabil omeniti Bovec, ki je danes izredno lepo urejeno turistično mesto; treba si ga je ogledati. Nekdanji «Plezzo» je zginil in današnji Bovec nove več kot marsikateri drugi dokaz, daj se da ustvariti z združenimi močmi. Seveda je Bovec sedaj kot turistični kraj poln vso sezono, ki jo žele podaljšati v zimo. Naj večje število turistov predstavljajo — severnjaki, to je Skandinavci, Švedi in drugi, ki z leta v leto rezervirajo vnaprej vedno več prostorov zase.
Na drugi strani Vršiča je Kranjska gora, ki nekako hiti, da bi dohitela Bovec. Zaostala je za več let, čeprav ima vse možnosti za razvoj. Ima sicer več žičnic in vlečnic, nov motel in hotel a vas je ostala kot v starih časih in, kot kaže, se miselnost domačinov s turizmom in z ugodnostmi, ki jih prinaša, še ni sprijaznila. Zato ni nič čudnega, da ima Kranjska gora eno edino pekarno z zmogljivostjo za čas pred vojno, ko sta bili celo dve, bencinsko črpalko kar iz sodov, trgovine kot pred vojno; je brez sadja in zelenjave in jo iz zadrege rešujejo Goričani — privatniki, ki prodajajo svoje sadeže pod lipo pri cerkvi in podobno. To so ugotovitve in ne kritika, saj kot so mi rekli, kritizirajo dovolj domačini, med tem pa grade v Kranjski gori razne obrate podjetja iz Ljubljane. Kranja in drugod.
Ustavil sem se v Planiti. Tu je bilo že več Tržačanov in Beograjčanov. Lepo vreme pod velikimi skakalnicami, ki jih vneti fotografi slikajo, kot bi bile filmske dive, je hitro, prehitro minevalo in pot v mesto sedaj brez kritičnih pogledov na to in ono, ni bila lahka.
— šk—
bam družbe Michelin. Ker je , ljudi, cd tega je več kakor tret-ta družba samoudeležena ' pri ] jina
vrsti avtomobilskih tovarn, o-premljajo, velike tovarne, kakor Citroen, Peugeot ali Pan-hard svoje avtomobile izključno z Michslinovimi obroči.
Družba ima svoj sedež v mestu Clermont-Ferrandu, okoli 300 km južno od Pariza, kjer tudi stanuje Michelinova družina. Ta ima v svojih rokah skoraj vse ' važne trgovine v mestu, tako na primer mesnice, pekarne in manufakturne trgovine. Tako se dogaja, da se otroci v tej vasi učijo deklamirati: »Blagoslovljen bodi Bog in družina Michelin, ki nam daje vsakdanji kruh.« Prebivalstvo tega mesta šteje 140.000
odvisna od Michelinovih podjetij. Sicer je znano, da zahteva vodstvo teh podjetij od svojih nameščencev izredno disciplino pa tudi poštenost. Pravijo tudi, da stanuje glavni ravnatelj Francols Michelin v razmeroma skromnem stanovanju s svojo družino — z ženo in štirimi otroki. Domnevajo tudi, da je prav v tej skromnosti razlaga za tako velike uspehe Michelinovih podjetij. Znano je tudi, da ss vodstvo Michelinovih podjetij zanima tudi za zasebno življenje svojih nameščencev, v prvi vrsti za to, ali štedijo ali pa po nepotrebnem zapravljajo denar po nočnih lokalih in igralnicah.
Tovarna barv in zdravil svetovnega slovesa
Letos., .obhaja znana nemška tovarna kemičnih proizvodov ((Farberifabriken Baysr» v Le-verkusenu, eno med naj večjimi podjetji te vrste na svetu, stoletnico svojega obstoja. Pred sto leti — 1. avgusta 1883 — je trgovec z barvami Friedrich Bayer skupaj z barvarskim mojstrom Friedrichom Weskot-tom odprl v Barmenu tovarno za proizvodnjo a mlinskih barv, ki naj bi nadomestile do tedaj splošno ’ uporabljane naravne barve. Podjetje je bilo zares skromno, bolj podobno., porini delavnici kot pa tovarni, saj je začelo obratovati s samo tremi uslužbenci, toda razvijalo se je zelo naglo in že čez dve leti ,je začelo izvažati svoje proizvode v prekomorske dežele tri v Rusijo. Leta 1870 je tovarna začela proizvajati alizarin in leta 1874 je bila proizvodnja tega osnovnega barvila že tolikšna, da se je dnevna prodaja dvignila na 3000 kg. Sintetična barvila so se tako uveljavila in postala pomemben gospodarski čini tel j.
Mimo barvil so. Bayerjfivi, kemiki razširili svoja raziskovanja. tudi na druge panogo kemične proizvodnje. Leta 1888 so odkrili phenacetin, lek proti
mrzlici, pozneje, proti koncu stoletja, pa splošno znani aspirin, ki je še danes poljudno zdravilo. Leta 1909 je sledilo odkritje sintetičnega kavčuka. kakih 10. let pozneje pa sintetične bune. O gospodarski važnosti teh odkritij lahko sodimo po dejstvu, da znaša svetovna poraba kavčuka danes okoli 4 milijone ton letno in da sd brez njega motorizacije v današnjem obsegu sploh ne moremo misliti. Skoro &5 odsto navedene količine pridobivajo na podlagi izsledkov podjetja Bayer, ki razpolaga z lastnimi preizkusnimi laboratoriji za kavčuk; ta so med naj večjimi na svetu.
Ob petdesetletnici svojega Obstoja je, podjetje, k^. je medtem že davno postalo akcijska družba in ki se je leto dni prej preselilo v Leverkusen, štelo že 11.000 uslužbencev, njena glavnica pa je štela 30 mil. mark, a poslovni promet je dosegel 133 milijonov mark letno. Podjetje si je do tedaj zagotovilo že nad 8000 patentov in je imelo 44 podružnic in 123 agencij po vsem svetu.
Leta 1916 so začeli Bayerjevi obrati proizvajati pikrinsko in žvepleno kislino. To proizvajajo danes v treh tovarnah v
D o rm a genu na levem bregu Re-1 no 8511 uslužbencev. Prodajni na, ki so po zmogljivosti naj- program družbe zajema okoli večje v Evropi. V Dormagenu j 8500 proizvodov, med temi 3500 je danes osredotočena proiz- | raznih barvil, 2500 kemikalij, vodnja sintetičnih vlaken, pred- 700 zdravil ter 1500 proizvodov ■’— ’ ; — podjetja «Agfa». Družba je so udeležena pri številnih pod j ek
vsem dralona in perlona, ki ga samo tu proizvajajo v mnogih barvah.
Po prvi svetovni vojni je družba Bayer prevzela tovarno fotografskih aparatov Rietschel v Munche-nu, ki" danes pod i-menom «Agfa« proizvaja okoli
I,	000.060 fotografskih aparatov letno. Pri njej je zaposlenih
II.	C00 ljudi ter je drugo največje podjetje te vrste na svetu. Kemiki tega podjetja sd odkrili postopek, ki je om ovc čil uresničitev fotografije v barvah. Leta 1940 so v Nemčiji prvič predvajali kinematografske filme v barvah.
Menda najbolj pa je ime Bager znano po zdravilih, med katerimi so ~e posebno izkazala kot učinkovita zdravila za pobijanje tropskih bolezni, kot malarije, spalne bolezni, bii-harzioze i.t.d. Imena »Baver 205», «Plasmochin», «At »brin« , «Resochin» in »Fuadin« so na
V to bolnišnico je prišla tem. področju zdravilstva sploš- ®Pa Frgnceschina A’oi, da
jih te vrste po vsem svetu, zlasti v Ameriki, kakor tudi v Kanadi, Mehiki, Braziliji, Argentini in Cileju. Njen skupni poslovni promet je znašal leta 1962 nad 4 milijarde mark. Od te vsote je skoro polovica odpadla na izvoz v 152 držav.
Na hodnikih bolnišnice
Tudi v ameriški tisk je zašlo poročilo o nenavadnem dogodku v bolnišnici majhnega italijanskega mesta Melito di Porto Salvo v Kalabriji. Pravzaprav ni dogodek tako nenavaden, ako upoštevamo, da je stiska v bolnišnicah tudi drugod po svetu — tudi v samem Trstu ležijo bolniki po hodnikih glavne bolnišnice.
no mana. Iz Baverjevih laboratorijev so izšli tudi takoime-novani sulfona.midi, ki igrajo
'moderni medicini važno vlogo in za katere je Gerhard Do-nsagk leta 1939 prejel Nobelovo nagrado.
Družba Bager prednjači v Evropi menda na vseh področjih kemične industrije, tako v proizvodnji plastičnih snovi, lakov, lepil, sredstev za pobijanje rastlinskih bolezni in zajedavcev, raznih umetnih vlaken i.t.d. O obsegu in raznoličnosti njene proizvodnje na področju kemiie lahko sodimo® po tem, da ščiti njene proizvode čez 40.000 patentov. V svojih obratih v Larverkusenu. Efcerfeldu, Dormagenu, Uerdingenu ter v obratih sorodnega podjetja »Agfa« v Leverkusenu in Mtin-chenu zaposluje danes družba Bayer 78.000 uslužbencev, med temi v 180 laboratorjih, 2100 kemikov, fizikov, inženirjev, zdravnikov, biologov in drugih znanstvenikov. V znanstvenih in tehničnih laboratorijih je bilo leta j962 zaposlenih skup-
go bi
tam porodila. Toda ginekolog Mario Evoli je zgrabil njeno posteljo in jo porinil na hodnik Dejal je, da je bila tista soba rezervirana za njegovo klientko. Za vso zadevo je zvedel drugi ginekolog — Dema-trio Lagagna, ki je zdravil porodnico; ta je zahteval od ginekologa Evolij a, naj popravi storjeno krivico in poskrbi, da bodo nesrečno gospo spravili zopet s hodnika v sobo. Kako naj vendar rodi na hodniku! Zdravnika sta se ostro sprla in se pričela suvati. Dr. Lagagna je pri tem z glavo tako močno udaril ob zid, da se je zgrudit Tedaj je posegel vmes načelnik tega ginekološkega odseka in njegov prijatelj, toda tudi tega je Evoli «knockoutiral» in ga porinil po stopnicah.
Ko je za ta dogodek zvedel Nicolb Nilli, stric zdravnika La-gagne, je počakal dr. Evoli ja pred bolnišnico in ga oklofutal. Gospa Franceschina Aloi si je medtem sama pomagala ter lepo odšla sama domov, kjer je srečno porodila.
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel.• 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
Hotel «BELLEVUE>
Oba hotela se nahajata ob
; 'jezeru z razgledom r.a Julijske Alpe.,. J00 postelj, - mrzla in vroča tekoča voda - kopalnice -terase - izleti v okolico - ribolov v reki in jezeru. Železniška postaja Bohinjska Bistrica.
BOHINJ
Hotel «JEZER0>
I HOTEL ADRIA*
ANKARAN
vam nudi
sonce in morje, udobno
bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina
in mnogo zabave!
-ha Gorica
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Prijeten vrt z glasbo in plesom vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
Grand Hotel Topliee-Bled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto Moderno opremljene sobe s ko palnicami in balkoni. Termal no kopališče s stalno tempera turo 23 stop. C. Izleti s koči jami, alpski vodniki, vsakovrst ne zabave in razvedrila. Pr vovrstna domača in medna rodna kuhinja, odlična vina
BLED vas vabi
Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov.
C Prometne zveze ugodne 5
Na svidenje v BOHINJU!
Kopanje, veslanje, ribolov v jezeru in reki, lov na gamse, bivanje v mirnih hotelih, folklorne prireditve, izleti k slapu Savice, na Komno, Pokljuko, Bled in na Triglav - vse to vam nudi Bohinj.
INFORMACIJE:
Turistično društvo v Bohinju

Hotel «ZLAT0R0G»
BOHINJ
180 postelj — Hladna in topla tekoča voda v vseh sobah — Jezersko kopališče, čolnarna in garaže — Železniška postaja Bohinjska Bistrica. —
IZKORISTITE NIZKE
v gostinskih podjetjih v
posezonske cene
GORIŠKEGA OKRAJA
•	Cene penziona 900—1960 dinarjev
•	Vse informacije dobite pri Turističnih društvih
•	v -Bovcu, Kobaridu, Mostu na Soči, Idriji, Ka-
•	nalu, Ajdovščini, Vipavi in pa pri
•	GORIŠKI TURISTIČNI ZVEZI V NOVI GORICI
SP0RTH0TEL «P0KLJUKA»
(BLED 1250 m) Moderno urejen hotel
s j tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom
železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza.
Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL «KRIM»
BLED
se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu in na blejskem gradu.
Izvrstna kuhinja.
Prvovrstna postrežba.
Pred in po sezoni znaten popust!
H
O
T
E
L
POD VOGLOM^
BOHINJ vas vabi!
Pred in po sezoni 30 % znižane cene!
Stran ,4
J U G 0 0 R V 0 RAZSTAVUA NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU V PAVILJONU XIV
PROIZVODE SVOJIH PROIZVAJALCEV2
— Drveni kombinat, Sr. Mitroviča
||	Podjetje za prodajo,	Z «ok™r» KKd
iiiiii	izvoz in uvoz drvi	~	budučnost«, Subotica
j)::::	— »Umetnost«, B. Topola
in drvnih proizvodov	— «Tisa», Senta
—	»žarko Zrenjanin», Zrenjanin
—	«Jasen», Kraljevo
-----------------------------—	— »Vinag Balaž», čantavir
BEOGRAD, Trg Republike, 3	= Sp^TvSK Novi Sad
°	1	7	— «Gaj», Pančevo
——-------------------—--------------------- — »Jela«, šabac
—	»špik«, Ivanjica
D	.'.n w i	r ,	— Drveni kombinat Uroševac
P. p, 6U; telegram: Jugodrvo	—	»	»	«Polet», Pirot
Teleprinter 01-235	—	*.	I
11 Tele/- 621-133, 621-556	_ iBaeSfsubouS0"^
H S107EI1JA1ES-KOOPERATIVA
IZVOZ IN UVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV
LJUBLJANA - BEETHOVNOVA 11
Izvažamo
mehek in trd žagan les, gozdne proizvode, lesno galanterijo, fino in serijsko pohištvo
Telefon: 23-930 do 23-939
Telev 03-112, 03-138
TEKSTILNIH SUROVIN IN KONFEKCIJE
s—
09
IMPORT - EXPORT
>-
TEXTIL,
ZAGREB
Šoštaričeva ulica 10 Telefon 36-551 do 554 Telegram: Teximpex, Zagreb
UVOZ
volne, bombaža, umetnih in sintetičnih vlaken, perlona, raznega tekstilnega galanterijskega blaga, tkanin iz volne, bombaža, rayona in sintetičnih vlaken.
IZVOZ
vseh vrst surovih, tiskanih in barvanih tkanin iz bombaža, volne in umetne svile, vseh vrst trdih vlaken in proizvodov, grobo domačo volno, bombažno in volneno trikotažo, nogavice ter tekstilno konfekcijo.
ZASTOPSTVO
BEOGRAD, Skadarska 10 — Telefon 23-510
PREDSTAVNIŠTVA
RIJEKA, Ulica Narodnog Ustanka 7 — Telefon 28-36 Buenos Aires, Montevideo, Rangoon, Khartoum, Alexandria, itd.
■v i
G L10 UlL;'Z
_____ '
ŽELEZARNA
IZ V A ŽA:
GRADBENE 2ICNIKE PO PARIŠKIH, BRITANSKIH IN AMERIŠKIH STANDARDIH
POCINKANE GRADBENE 2ICNIKE; POSTOPEK POCINKANJA S POTAPLJANJEM ALI Z ELEKTROG AL V AN1Z ACU O
MODR02ARJ ENE 2ICNIKE ZA STRESNO LEPENKO
VLEČENO 2ICO, OKROGLO, SVETLO, ZA IZDELAVO 2ICNIKOV IN 2ICNIH PLETIV
VLEČENO 21CO, OKROGLO, MODR02ARJENO, ZA VEZANJE
POCINKANO 2ICO, OKROGLO; POSTOPEK POCINKANJA S POTAPLJANJEM
POCINKANO BODEČO 2ICO, TIPA IOWA, DVOJNO PLETENO, DEBELINA 2IL 12.5 BWG, 13.5 BWG in 14 BWG;
RAZMAK BODIC OD 2—4 COLE
2ICO
ZA AVTOGENSKO VARJENJE
.ZDUiT-ZEIIIIII
POCINKANE IN ČRNE SIVNE CEVI ZA PLIN IN VODOVOD, DIN 2440, DIMENZIJE OD 1/2 COLE DO 2 COL
ČRNO PLOČEVINO, SIEMENS-MARTINOVE KVALITETE, FINO, SREDNJO IN DEBELO, V TRGOVSKIH FORMATIH
POCINKANO PLOČEVINO, SIEMENS-MARTINOVE KVALITETE, DEBELINE 0,5 DO 2 MM, V TRGOVSKIH FORMATIH; POSTOPEK POCINKANJA S POTAPLJANJEM
PROF1LNO 2ELEZO V PALICAH, RAZLIČNIH KVALITET, OKROGLO, KVADRATNO IN PLOŠČATO
OPLASCENE ELEKTRODE ZA VARJENJE
JESENICE
Industrija poljoprivrednih mašina
ZEMUN-JUGOSLAVIJA
Kombajni za žilo, kombajni za koruzo, praklična vozila za prevažanje silažne krme ler potrebne priključke
Obiščite naš paviljon na zagrebškem mednarodnem jesenskem velesejmu
ZAHTEVAJTE NASE PROSPEKTE

Na političnem obzorju
Z našim jezikom jih je žalila
Tržaška poslanka Marija Ber-netič, ki je bila izvoljena na komunistični listi, je edina Slovenka v rimskem parlamentu. Po svoji izvolitvi je tržaškim volivcem obljubila, da bo v parlamentu spregovorila v slovenskem jeziku. In res je svoj govor o pravicah slovenske narodnostne skupnosti med razpravo o proračunu ministrstva za notranje zadeve hotela zaključiti v slovenščini. Toda podpredsednik Restivo ji ie takoj vzel besedo, češ da ne more dopustiti, da bi v italijanskem parlamentu govorili v jeziku, ki ni italijanski; s svojim nastopom je poslanka žalila predsedništvo in parlament. Poslanec Belci iz Trsta je izjavil, da se pravice manjšine ne morejo braniti s takšnimi potezami, to je v neitalijanskem jeziku, pač pa jih je treba braniti v drugi obliki; nastop poslanke Bernetič pomeni žalitev Večine italijanskega tržaškega prebivalstva. Zato je Belci pohvalil predsedništvo parlamenta, ki je Bemetičevi vzelo besedo.
V rimskem parlamentu se je torej zgodilo nekaj nenavadnega in nepričakovanega. Vsem državljanom je ustava ne glede na njihov materin jezik zagotovila enakopravnost, torej tudi svobodo uporabe svojega materinega jezika. Toda prav v Parlamentu, kjer so bile leta 1947 izglasovane ustavne svoboščine, je sam predsednik vzel besedo Mariji Bernetič in svojo politično potezo razložil tudi s trditvijo, da je govornica žalila predsedništvo in parlament, ker je govorila po slovensko. Iz rimskega parlamenta je torej prišel lep zgled tržaškim hipanom in drugim, ki ne trpijo našega jezika v občinskem ®vetu in po uradih. Sicer je dobro, da med Slovence v Ita-•;’i od časa do časa prileti tudi z naj višjih mest kakšna puščica, da ne bi politično popolnoma zadremali. Takšne puščice so za nas vprav zdravilne, čeprav žgejo, ker z žarometom Posvetijo v miselnost ljudi, ki odločajo o naših pravicah, podati to miselnost je važno za 'Jse nas, da se ne bi pri svojem delu za našo stvar vdajali varljivim utvaram.
NOV ŽUPAN V REPENTA-°RU. Za novega župana repen-taborske občine je bil izvoljen Milan Purič, za katerega je glasovalo od petnajstih svetovalcev enajst. Pri tem je bil izvoljen za novega občinskega odbornika predstavnik Skupne slovenske, liste Alojz Milic. Do
župan Bizjak. Ta in novi žu-Pan sta bila izvoljena na napredni listi.
ZA BODOČO VEČINO V TR-
SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. - TELEFON ŠT. 37-808
rCOSPOCARSKRGA ZDRl JZFNJA
Obisk pri ravnatelju za zunanjo trgovino
V	sredo, 18. t.m. so bili povabljeni k dr. Borgni, ravnatelju oddelka za zunanjo trgovino pri generalnem komisariatu, predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja. Na sestanku so razpravljali o vrsti gospodarskih vprašanj tukajšnjega ozemlja, zlasti tistih, ki se tičejo obmejnega prometa in trgovinske izmenjave med sosednjima državama. Predstavniki so iznesli razne pripombe za izboljšanje tega prometa. Po daljšem sestanku so se dogovorili, da se bodo zopet sestali prihodnji teden, da bi nadaljevali predmetne razgovore. Omenjeni razgovori so povezani s spomenico, ki jo je letos, spomladi izročilo SGZ ministru za zunanjo trgovino.
Nove dravinjske doklade
V	zadnjem času je prišlo do precejšnjih sprememb v zneskih za določanje draginjske doklade. Novi sporazum med Združenjem industrijcev in Združenjem delavcev se sklicuje na prejšnja od 15, januarja 1957 in 18. julija 1960 leta. Razlike med sedanjo in prejšnjo višino doklade so zlasti razvidne iz višine novih zneskov.
Uradniki nad 2J let:
1. kateg.	dnevno lir
2	»	»	»
3	»	»	»
4.	»	»	»
5.	»	»	»
Posebne kategorije:
1.	kateg.	dnevno lir
2.	»	»	»
3.	»	»	»
4	»	»	»
Delavci nad 20 let:
kateg.
»
»
»
»
»
»
»
dnevno lir »
»
»
» .» »'
36,48
27.31
20.31 18,02
16.87
27,17
23.31 20,02 17,50
18.88
16.87
15.87 15,24 14,59 14,30
13.87 13,16 bodo
Odgovorna združenja' lahko določila za mladeniče od 18. do 20. leta isto draginjsko doklado kakor za odrasle, če ni določena posebna draginjska doklada za omenjeno kategorijo. Za mladoletne delavce je določena draginjska doklada kot za odrasle delavce iste kategorije. Nova višina je prišla do izraza po 31. juliju 1963. leta.
Kolkovan papir za 200 lir tudi za družbe
Na podlagi zakona št. 1550 od 18. oktobra 1962 je bilo določeno, da je treba odslej uporabljati kolkovani papir za 200 lir tudi kot kolek na uradnih spisih družb in pri drugih listinah,
ŽAšKEM OBČINSKEM SVETU. Zadnjič smo poročali, da se vodstvo krščanske demokracije ^ Trstu razgovarja s predstavniki drugih strank, kako bi v Občinskem odboru m pokrajinskem odboru zopet dosegli večino, ki jo je zgubilo pri glasovanju po proračunu. Oba pro-računa naj bi prišla zopet na glasovanje. Agencija «Treven» Poroča, da je pokrajinski tajnik krščanske demokratske franke Botteri prejel nalog, Paj sestavi za pokrajinski od-?or stranke poročilo o možnostih, da bi se v občinskem odboru in v pokrajinskem odboju zopet ustvarila večina. Tako je prišlo do tipanja med Političnimi tajništvi krščanske demokracije, socialne demokratke stranke, socialistične in Republikanske stranke. Kakor faže, bi bila socialistična stranka pripravljena podpreti oba "obora, ako bi proračune revidirali ter sestavili delovni prodam za daljši rok. V vrstah krščanske demokracije se nagibljejo k imenovanju komisarjev v primeru, ako bi na bodo-Jem kongresu socialistične stranke ne dali krščanskim demokratom zadostnega jamstva. SLOVENSKI CERKVENI gROGI IN PROTISLOVENSKO STALIŠČE CELOVŠKEGA
Sofijskega ordinariata
Verski list «Družina», glasilo dr. Mihaela Toroša, apostolske-p upravnika goriške nadškofije. ter pravzaprav versko glasi ;° vse Slovenije, objavlja od 1. pptembra dalje po listu «Naš ednik — Kronika« v Celovcu 'Spomenico Koroških Slovčn-Jev« proti postopanju generalnega vikarja dr. Kadrasa, ki ije samo prepifšča slovenske duhovnike na milost in nemilost laičnih vmeševalcev v učenje verouka, temveč jim s Cerkveno šolskim odlokom, huj-;'rn od državne uredbe ukazuje dcenje verouka v nemškem je-?‘ku. Slovenski uradni cerkveni :rogi se postavljajo popolnoma stališče katoliških slovenskih mpgov na Koroškem. ^Kazenski postopek pro-n južnotirolskim voditeljem. Državno tožilstvo v **ocnu je uvedlo kazenski postopek proti vodstvu južnoti-:°lske stranke zaradi resolucija ki jo je sprejela stranka Peott razsodbi sodišča v Tren-% ki je oprostilo karabinjerje, "btožene zlostavljanja Nemcev ! ječi. Resolucija je zahtevala, ipj javno varstvo preide v ro-5* bodenskega pokrajinskega •ubora, v katerem imajo Nem-m večino. Policijski in karabinjerski zbor naj nadomestijo z ^treznim številom Nemcev. JSvestura v Bocnu je zaslišala dvajset voditeljev in na v^ežu stranke zaplenila razne mitine.
VPISOVANJE V ŠOLE traja do 25. septembra. Starši, ne zamudite roka.
GRADBENI DELAVCI STAVKAJO. V torek se je začela 72-urna stavka gradbincev. Proglasile so jo sindikalne organizacije FILLEA-CGIL, FILCA-CISL in FENEAL-UIL zaradi nenadne prekinitve pogajanj z vsedržavnim združenjem gradbenikov ANCE, za obnovo delovne pogodbe. Prvi dan se je stavke udeležilo 95 odst. vseh gradbenih delavcev na Tržaškem, ki jih je 8.000. Včeraj dopoldne je bilo na Garibaldijevem trgu zborovanje, na katerem so delavcem govorili predstavniki Delavske zbornice dr. Novelli in M. del Conte, v imenu organizacije CGIL pa Burlo in Cri-scenti. Po končanem zborovanju so šli delavci v povorki po mestnih ulicah.
TUDI V LADJEDELNICI STAVKAJO. V sredo so začeli stavkati tudi delavci ladjedel-
novitev ladjedelnice in potenciranje ter modernizacijo strojne opreme. Ako pristojni organi tega ne bodo storili — menijo delavski sindikati — ladjedelnica že v začetku prihodnjega leta ne bo mogla več vzdržati konkurence drugih italijanskih ladjedelnic. — Preglavice ima tudi vodstvo ladjedelnice GRDA v Tržiču, že pred dnevi bi bila morala biti splavitev ladje «Poseidon», toda delavci so to onemogočili s stavko. Delavski sindikati pravijo, da bodo stavko nadaljevali, ako vodstvo Združenih jadranskih ladjedelnic ne bo spet zaposlilo v Tržiču onih 330 delavcev, ki jih je premestilo v Trst.
ŠE BODO ODPRTA KOPALIŠČA. Na zadnji seji tržaškega občinskega odbora so sklenili, da podaljšajo rok za zaporo kopališča «Lanterna» pri Sv. An-
dreju in barkovljanskih kopališč. Nekatera bodo tako ostala še nadalje odprta. Vreme je namreč lepo, pa tudi morska voda kar topla.
POSTAVITEV CENTRA ZA TEORETSKO FIZIKO V TRSTU. V Trst so zopet prišli predstavniki mednarodne ustanove za atomsko energijo na Dunaju. S tržaškimi tehničnimi izvedenci ugibajo, ali naj bi center imel začasni sedež v bivši konjušnici miramarskega gradu ali pa v Zavodu za liziko našega vseučilišča. V tem primeru bi morali zavod dvigniti za eno nadstropje.
NA ŠE SOŽALJE
Med prometno nesrečo je izgubil življenje komai 7-1 etni Sergij Sabadin; ko se je z materjo peljal z Repentabra proti Opčinam, je avto zavozil v drevo. Zaradi srčne kapi je med
..delom , umrl 51-letni težak. Peru cij Zonta "iz 'Trsta; pri trčenju z motorjem v tovornjak se je smrtno ponesrečil 19-letni Sergij Kumar; zaradi prevelike hitrosti se je na Greti z vozilom smrtno ponesrečil 19-letni študent Rihard Sanzio. Zaradi bolezni je v Veroni umrl postajni načelnik Mihael Gombač iz Trsta. Umrli so še: 55-letna Jolanda Oštir zaradi reakcije injekcije pred izdrtjem zoba; 58-letni Josip Stock zaradi padca v vinjenem stanju; 26-letni delavec Atilij Legiša iz Cero-velj, ki je bil z=n~.slen v štivan-ski papirnici, med trčenjem z motorjem v avto na obalni cesti blizu Križa; 66rletni sedlai; Evgenij Gottardo iz Cervigna-na; 45-letna Roza Nemec, bivša partizanska borka in 45-letni svak Mirko Keber, oba iz Bukovice ter 65-letna Jožefa Beltram iz Volčje drage zaradi zastrupitve z gobami in Ed vi ge Amisano iz Bazovice.
ki so -označene na seznamu A št. 492 do 25. junija 1963; isto velja za uradne spise, pri katerih je obvezna izključna uporaba kolkovanega papirja ali izmenoma, kolkovanega papirja, navadnega koliba in žiga. Na kol-kovanem papirju za 200 lir morajo biti seveda spisi uradnih družb, namenjeni sodniškim u-radom, nadalje' prijave, predpisane po davčnem zakonu in izjave o plačilu davkov. Za prijave ustnih pogodb o zakupu in najemnih pogodb in sploh za vse prijave, ki jih je treba predložiti , registrskemu uradu (Uffici del Registre), in katere so podvržene kolkovan ju, predpisanertiu po členu 7 zakona št. 835 od 28. julija 1961, pa je obvezna uporaba kolkovanega papirja za 100 lir.
Vzajemnost zamejskih Slovencev z Makedonci
Mednarodna in domača pomoč za nesrečno Skopje doteka še zmeraj, toda velike akcije so napol zaključene ali pa se odpirajo, kakor je primer angleške pomoči za montažne hišice, nanovo. O nekaterih, kakor n. pr. o takojšnji, veliki in tudi najprimernejši pomoči, ki so jo zbrali Slovenci v Italiji, imamo pa že dokončno podobo, tako, da ni treba nobenemu se bati za narodnostno usodo in prihodnost naših ljudi v Italiji. Ne le dolgi seznami darovalcev priobčenih v slovenskih listih v Italiji, ampak tudi posamezne akcije, ki so klile in se razvijale na vseh straneh med slovenskim življem v Italiji so dokaz, kako vendarle obstoji neki skupni imenovalec, ki veže vse Slovence. Ni bilo nobenih posebnih spodbud, temveč so se posamezne skupine Slovencev ne glede na politično, in kar je še bolj in še težje, na svetovno nazorsko prepričanje zganile, predramile, organizacijsko pripravile in bi rekel skoro plebiscitarno prizadevale dati svoj ne mali prispevek, prizadeto in z razumevanjem za nesrečne Makedonce. Za dolgimi spisi darovalcev ne stoji nobena uradna ali poluradna organizacija, temveč so pritekali darovi čisto prostovoljno po zaslugi dostikrat tako neodvisnih in prostovoljnih organizacij, o katerih je že leta in' leta izključen sleherni dvom, da bi bile od kogar koli odvisne.
Prav zategadelj ima desetmi-lijonska nabiralna akcija pretežno malih darov, tudi za Slovence v Italiji selo dragocen pomen in veljavo. Slovenci so pokazali, da je v njih zelfj
čut. da premaga vse ideološke, svetovno nazorske, narodnostne in druge idejne meje, ki so kar gosto zaraščene v politično takti diferencirani narodni manjšini kot je naša. Dalje je prišlo pri tem na dan, če je bilo za koga sploh potrebno, da čutijo vsi Slovenci v Italiji, do države, ki vključuje velikansko večino slovenskega in drugih jugoslovanr skih narodov, tisto naklonjenost, ki je najbolj prepričevalna prav ,v primerih pomaganja, ker je nesebična, politično lojalna do države, v kateri Slovenci na Tržaškem ,un Goriškem živijo, in vzvišena nad razne politične nazore in končno tudi državne družbene sisteme. Skratka s svojo nabiralno akcijo so si naši zamejski Slovenci pridobili u-pravičen sloves diferencirane skupnosti, ki je politično dozorela. Zato je zrasla v nas gotovost da bo kos tudi svojim lastnim skupnim problemom.
m
mmmrn
Nove knjige
za naše otroke in dijake
Glede šolskih knjig na osnovnih šolah bo letos na Tržaškem bolje poskrbljeno kot doslej. Med počitnicami so bili namreč dotiskani trije šolski učbeniki, in sicer za III., IV. in V. ‘razred osnovnih šol. Učbenik za III. razred je natisnila tiskarna La Editoriale Libraria v Trstu, učbenik za IV. in V. razred pa je tiskala tiskarna Del Bianco v Vidmu. Ko že omenjamo tiskarne, naj takoj dodamo, da motijo bralca tiskovne napake še posebno v obeh učbenikih, ki jih je tiskala videmska tiskarna. Tiskarna je cčividno preveč oddaljena od slovenskega kulturnega življenja, pa tudi od slovenskega življa, da bi lahko razpolagala s stavci, ki^najo slovenski jezik; sicer bi Bilo priporočljivo, da bi v bodoče šolske oblasti pozvale na natečaje za tiskanje slovenskih knjig predvsem slovenske tiskarne.
Naj navedemo še nekaj podatkov o piscih knjig. V tej zvezi moramo pripomniti, da obsegajo učbeniki za osnovne šole v glavnem vsako učno snov in torej tudi veronauk. Knjige sta spisala Evgen Dobrila in Miroslav Tavčar s sodelovanjem katehetov Marjana žIvica (pri učbeniku za III. razred), Jožeta Jamnika (za IV. razrgd/ in Stanka Zorka (za V. razred). Glede obsega knjig naj: omenimo, da obsega učbenik za Iti. razred 220 strani, za IV: razred 274 in za V. 296 strani. V smislu sklepa bivše 'Fanfanijeve vlade se zdaj razdelijo šolske knjige za osnovne šole med učence brezplačno; sicer stane učbenik za III. razred 900 lir, za IV. 1035 in za V. 1080 lir. Knjige je dal natisniti vladni generalni komisariat v Trstu.
Za višjo srednjo šolo je v tisku v Lukežičevi tiskarni v Gorici knjiga dr. Egidija Košute: .»Zgodovina filozofije, II. del, razvoj filozofske misli od renesanse do Kanta».
Kultura in žMjenfe
Njegoš kot pesnik in narodni voditelj
Pred 150 leti se je rodil na Cetinju v črni gori pesnik in filozof Radivoj Petar II. Petrovič . Njegoš. S svojimi pesnitvami, zlasti z «Gorskim vencem«, ki je bil preveden tudi v jezike velikih narodov, je zaslovel po vsem svetu. Epska pesnitev »Gorski -venec«, ki je vsa prepletena s filozofskim razglabljanjem, je izšla 1. 1847 na Dunaju kjer so jo natisnili v tiskarni očetov mehitaristov. Pesnitev je občuten slavospev I črnogorskim borcem za svodo-
minsko zasedanje o Njegoševem reški reviji »Panorama«; v isti pesniškem ustvarjanju in skup- | reviji je že poročal o Urbani-ščina SR Črne gore je ustano- i jevem prevodu tudi Rečan Gia-vila ((Njegoševo nagrado za knji- \ como Scotti. Profesor Urbani ževncst«, ki jo bodo vsaka tri i sodi v ono skupinico Italijan-leta podelili najbolj zaslužnim! skih slavistov, kakor so pokoj-jugoslovanskim književnikom. i ni Enrico Damiani, Luigi Sal-Letos je nagrado prejel roma-1 vin\ jn pesnica E dvige Pešce nopisec Mihajlo Lalič za roman i Gorini, ki je v svojem listu »Lelejska gora«, v katerem o- (<I1 Giornale dei Poeti« često
pišu j e življenje črnogorskih redoljubov —	(odmetnikov) v
borbi proti Turkom. V žiriji za podelitev nagrade so bili
objavljala dela velikih Jugoslovanov in Slovanov sploh, ki imajo to neovrgljivo zaslugo, da so italijanski narod seznanili z jugoslovansko književ-
v-iiiuguiaium uuiivm ra. ovuuj- nrpdstavniki vsph rorrihiiiirm ! “ni z jugusiuvciii»B.u is.iijipcv-
do v borbah proti Turkom. Nje- |p, . •	... '	“ nustio. Urbani je prevedel vr-
goš je s svojo mojstrovino kot I združenj knnzsvmkov; od prs-
j	-	-	—
SPLIT DOBI LETALIŠČE
Glavna dela na gradnji letališča blizu Splita bodo dokončana do septembra prihodnjega ■leta. Zasilno pristanišče bodo odprli verjetno že meseca oktobra letos. Vzletišče bo v začetku dolgo 1880 metrov, pozneje •2200 in končno 2600 metrov.
IX. SPELEOLOŠKI KONGRES. Društvi »Alpina delle Giulie« in «XXX Ottobre» bo-feta organizirali v našem mestu od-29. septembra do 2. oktobra deveti speleološki kongres. Med KbUglSsoni.-Ataado pri- jami v Briščikih odprli tudi speleološki muzej.
. ŽIVAHEN PROMET NA LETALIŠČU V RONKAH. Tehnično opremo letališča v Ronkah so v zadnjih časih znatno izboljšali. To se odraža tudi na povečanem številu potnikov na progi Trst-Rim.-V prvih sedmih mesecih tega leta so zabeležili 2103 potnike. proti 1195 potnikov v istem času lanskega leta, kar pomeni skoraj 1000 oseb več. V samem juliju letos jih je bilo 672.
neumoren pripovednik jugoslovanske edinosti v veliki meri pripomogel h končni zmagi črnogorskih rodoljubov nad Turki. Vladika Njegoš ni bil samo pesnik, temveč tudi politični voditelj svojega naroda. Njegovo pesnikovanje je slonelo na ljudski pesmi, na folklori sploh. Na Cetinju je imel lastno »palačo«, ki jo je imenoval »Bilijarda«; v njej je bil namreč edini bilijard v Črni gori. Tu je sprejemal poglavarje črnogorskih plemen, jih poslušal ter jim dajal navodila v perečih političnih zadevah. Pesnik je vselej držal sklonjeno glavo — tudi Meštrovič - ga je tako upodobil — kakor da spi, v resnici pa je svoje rojake pošlušal in ;si zapisoval zlasti pristne izraze iz vsakdanje ljudske govorice, ki jih lahko tudi zasledimo v »Gorskem vencu« in drugih njegovih delih.
Pesnik je umrl leta 1851 na Cetinju. Pokopali so ga na Lov-čenu v kapeli, ki si jo je dal sam sezidati; tu bodo postavili mavzolej po zamisli kiparja Me-štroviča. Med prvo svetovno vojno so hoteli Avstrijci prenesti Njegoševo truplo v dolino, ker jim je bila grobnica na vrhu Lovčena trn v peti ter so videli v njej spomenik črnogorske upornosti.
Kako so Njegoša počastili v Trstu
Petar II. Petrovič Njegoš je mnogo potoval in je tako obiskal tudi Trst Namestnik avstrijskega vladarja Stadion je njemu na čast priredil vojaško parado in gledališko predstavo. Med Njegoševimi prijatelji je bil tudi garibaldinec DallOn-garo, urednik tržaške revije »La Favilla«, ki je prepovedovala prijateljstvo, , med . Italijane in Jugoslovani. Po vrnitvi v domovino je Njegoš ustvaril odo «Tri dana zi Trijesin:, v kateri pripoveduje o vtisih tridnevnega bivanja v našem mestu.
PROSLAVA r 150-LETNICE
Od 2. do 8. septembra so v Beogradu in na Cetinju proslavili 150-letnico Njegoševega rojstva. Filološka fakulteta beograjskega vseučilišča je ob tej priliki priredila večdnevno spo-
vajalcev »Gorskega venca« sta bila prisotna profesor krakovskega vseučilišča dr. H Patov-ski in sovjetski pesnik Miha ji Zenkijevič.
Na slovesnost so povabili tudi znanega italijanskega slavista in' prevajalca prof. Umber-ta Urbanija iz Trsta, ki je pre- j vedel .»(Gorski venec« v italijanščino. Prevod je izšel leta 1939 v založbi Garzanti v Milanu, v novi izdaji pa leta 1960 v založbi Fino Rebellato di Citta-dejla pri Padovi.
50 let umornega dela prof. Urbanija
Prof, Urbani - je bil docent srbohrvatskega jezika' na tržaškem vseučilišču in je najboljši poznavalec Njegoša v Italiji Letos praznuje 75-letnico rojstva in 50. obletnico svojega književnega dela, ki ga je posvetil izključno slavističnim študijam. Ob tej priliki smo ime li z njim kratek razgovor. Dejal nam je, da »se v duhu počuti še mladega, le noge niso več tako čvrste kot nekoč, pa tudi vid mu nekoliko nagaja«. Zato se ni mogel odzvati povabilu na Njegoševo proslavo, četudi bi to storil z vsem srcem; saj je velik prijatelj Jugoslovanov, zlasti Slovencev in Črnogorcev. Povedal nam je, da mu je svoj čas pisal predsednik •združenja črnogorskih književnikov in urednik književne revije »St,varanje« Cedo Vukovič; po radiu Titograd je namreč slišal vrsto Urbanijevih predavanj o Njegoševem delu in se je o njih izrazil pohvalno. Med nje je bila vnesena tudi ocena prof. Erosa Sequija, docenta italijanske književnosti na beograjskem vseučilišču, ki izraža ugodno mnenje o Urbanije-vem prevodu Gorskega' venca. Prof. Sequi je objavil svojo študijo o tem prevodu tudi v
sto del kakor »Nečisto kri« Bo-rislava Stanoviča, Tavčarjevo ((Visoško kroniko«, Bevkovo »Kresno noč« in »Priče iz davnine« Ivane Brlič Mazuranič, ter napisal v dveh nadaljevanjih razpravo o jugoslovanskih pisateljih »Scrittcri jugoslavi« Sodeloval je pri italijanskih kulturnih revijah, tako pri »Europa Orientale« v Rimu, »Minerva« v Turinu in »Lingue Estere« v Milanu, nadalje je imel važno besedo pri urejevanju enciklopedičnega slovarja UTET in pri antologiji svetovne lirike »Orfeo«. Poleg tega je v raznih mestih Italije predaval o jugoslovanski književnosti. Prejel je visoka odlikovanja in priznanja, tako od Poljske akademije in akademije »Latinitati excolendae».
Te dni pa so njegovi bivši slušatelji za srbohrvaščino v Trstu ob priliki njegove dvojne obletnice zbrali njegove zapiske o Njegoševem življenjepisu in delu ter 'ih izdali v obliki okusno opremljene knjižice na 47 straneh z naslovom; Umberto Urbani: Petar II. Petrovi , Njegoš — Ob stopetde-setletnici njegoveea rojstva. U-vodno besedo sta napisala prof. Slavko B"atina in Marko Udovič, knjižico pa je izdala Slovenska prosvetna Matica v Trstu.
Profesorju Urbaniju želimo, da bi še dolgo c~tal zdrav, da bi lahko s vrč a------za seznanjanje ital':—--------—?, le-
poslovnimi deli jugoslovanskih narodov uspešno nadaljeval.
TARTINIJEVO GLEDALIŠČE OBNOVLJENO
Delo na popolni obnovi in predelavi Tartinijevega gledališča v Piranu bo te dni zaključeno in dvorano bodo v najkrajšem času izročili svojemu namenu. Delo je trajalo več let ter je stalo mnogo denarja. V gl (dališče sb uvedli tudi centralno kurjavo ter obnovili stav. bo tudi na zunaj.
MNENJE SLOVITIH VZGOJITELJEV;
Samo šola v materinem jeziku lahko zajamči pravilno vzgojo otroka!
Za hip ob stojnicah tržaških knjižnih starinarjev
V ozki ulici v bližini poslop-1 prodaj pri mestnih knjigar-ja tržaške kvesture policijske-1 narjih. Isto^velja J;udi glede bega ravnateljstva, se nudi mi- """"	‘
moidoČim nenavadna slika: kopica ljudi vseh slojev in starosti se gnete pred nesigurno postavljenimi stojnicami, ki so založene z vsem mogočim berivom. Tu najdeš detektivske romane, ljubezenske zgodbe, poljudne, socialnopolitične in znanstvene revije, brošure, učbenike, zemljevide in ne vem še kaj. Tudi gramofonskih plošč je na pretek: Posnetki klasičnih skladb, jazov in zlasti do sežkov lahke glasbe dvomljive kakovosti.
Osebe, ki se pol naslanjajo na stojnice, smemo mirno deliti v dve vrsti: Take, ki »pasejo firbec« in take, ki resnično kaj kupijo. Slednje bi spet lahko delili v kategorije, toda stvar bi bila preveč zapletena.
Od časa do časa naletiš na do stojanstvenega, elegantno oblečenega starejšega gospoda, morda profesorja ali kaj, ki neumorno brska med papirnato šaro; prej ali slej bo že iztaknil to, kar ga zanima. Resnici na ljubo moram priznati, da je mogoče najti med neurejenimi in pol raztrganimi knjigami ik revijami tudi star izvod znanstvene, literarne ali zdravniške antologije, ki ni več na
riva politične vsebine. Na drugi strani opaziš vajenca mehanske delavnice, kako zaverovano bulji v žepno revijo s samimi fotografskimi posnetki bolj golih kot oblečenih ženic. Tedaj pomislim, da mladenič na kaj bedast način zapravlja tistih nekaj desettisočakov mesečne plače. Tik ob meni se šušljaj e pogovarjata dve študentki, ki mrzlično brskata med razstavljenimi učbeniki; iščeta namreč znane žepne prevode del velikih latinskih in starogrških književnikov -in. filozofov, da si bosta z njimi pomagali pri šolski nalogi. Tamle stoji površno oblečena ženska srednjih let, za spoznanje preveč naličena, ki nekam v zadregi stika med ljubezenskimi romani. Nekoliko oddaljen je okusno odpravljen gospod srednjih let, ki sprašuje po gramofonskem posnetku neke Gershvvinove skladbe, poleg njega pa trije golobradci kupujejo Celentanove plošče. Ni da bi govoril o izrednih količinah otroških brošur — »džor-nalinov«, ki gredo v promet vsak dan. Ako izvzamemo Walt Disneyeve zgodbe, je večina teh »džornalinov« plehke vsebine, ki mladim bralcem bolj
škodi kot drugo. Pa pustimo, naj o tem razmotrivajo sociologi in vzgojitelji.
Ljudje najrajši kupujejo detektivske romane in fantastične zgodbe o poletih na luno in zvezde, »džornaline« in gramofonske plošče. Pred začetkom šolskega leta gredo v promet tudi učbeniki, sicer v manjši meri.
Med knjigami sem zasledil številne slovenske, srbohrvaške in ruske izvode poljudne vsebine. »Stojničarji« od časa do časa tudi kupujejo zlasti od stalnih odjemalcev gramofonske plošče in »hapeto čtivo«, za kar plačajo četrtino prave vrednosti, prodajajo, pa ga naprej za polovično ceno.
Čeprav se v določenih urah okoli stojnic kar gnete ljudi, se prodajalci pritožujejo nad slabim izkupičkom. Tožijo, da so davki previsoki in da je mnogo takih, ki na lastno pest prekupčujejo s knjigami in revijami po zakotnih ulicah — kakor nekateri čevljariji, drugi obrtniki in starinarji — ki zato sploh ne plačujejo davkov. To seveda našim stojni-čarjem ne gre v račun; »Preveč nam pobere občina, preveč policija, preveč urad za kolke, nam pa ostanejo le drobtine!« To je res, poznam pa tudi u-gledne knjigarnarje, ki so nekoč prav tako bili stojničarii in so se povzpeli više kljub vsem davkom. Očitno so imeli srečo pa tudi podjetni in varčni so gotovo bili.
JL-* « > 1 > > i 4 o

« r j i c «
auCOL-INIUA
Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle linee:
ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO - NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO - SUD AMERICA (La Plata) partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — LEVANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATICO - IRAN - IRAQ partenze ogni 30 giorni
ADRIATICO - INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — ESTREMO ORIENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOLFO MESSICO partenze ogni 20 giorni
con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La «JUGOLINIJA» accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — JU GO LINIJ A . RIJEKA _____________
Trunsndria
N. I*.
I M PO RT - E X PO RT
TRSI UL Cicerone 8-11 . Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami
Vse vrste lesa . eksote . furnirje polieslere.dekorativne plastične profile laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo
RIJEKA . Jugoslavija
Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izvenredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite, se na. agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči h ali pa na potovalne agencije.
SPLOŠNA PLOVBA PIHAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO. VORNO-PUTNISKLMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZAHODNA AFRIKA
(Rijeka . Split Neapelj - Genova - Marseille-Casablarica Dakar . Conakry • Tacoradi Tema, Rio de Janeiro Santos . Montevideo -Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVET A (iz Jadrana v Indijo. Indonezijo. Japonsko ZDA • Zahodna afriška obala, sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po v.-em svetu z modernimi tovornimi ladjami od d 3(10 do 18 000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, PIRAN, Zupančičeva ulica 24 telegrami- Plovba Pi-ran. telexi: 035-22 035-23. telefoni; 72-170 do 72-17?' in na naše
AGENTE PO VSEM SVETU
JniuMuh&fta fofviA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA N TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141. 184 TELEX•• 03-517
Mednarodna špedicija in transport z lastnim: kamioni — Pomorska agencija — Špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno oreanizacito— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-genskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in ^skladiščenje blaga v lastnih skladiščih - Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sezam.
FILIALE:
Beograd. Zagreb. Ljubljana Rijeka Maribor.
'Sarajevo. Sežana Subotica Novi Sad Zrenja-nln. Jesenice. Nova Gorica. Kozina Podgorje,
Prevalje, velese.jemsk a poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823
Stran 6
TRZNI PREGL
H
Italijanski trg
Kupčije na italijanskih trgih so zelo živahne. Blaga je precej na razpolago; cene so čvrste. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta so se cene skoraj vsem pridelkom dvignile. Trg z govejo živino je dober, bodisi klavna živina kot živina za rejo gredo dobro od rok, in to po dobrih cenah. Nasprotno pa je povpraševanje po prašičih nekoliko upadlo. Cene pšenici so krepke, isto velja za druge žitarice. Prodaja zelenjave in sadja se razvija ugodno, trg je dobro založen in cene so v primerjavi z lanskim letom višje, samo grozdje se letos prodaja po nižjih cenah. Trg z mlečnimi izdelki je ugoden, posebno maslo se prodaja po precej zvišanih cenah. čeprav smo pred trgatvijo, so kupčije z vinom zelo živahne. K temu je pripomoglo mnenje izvedencev, ki trdijo, da bo letošnja trgatev slabša od lanske. Trg z oljčnim oljem nazaduje, čeprav je bil še prejšnji teden ugoden. Temu so krive zmanjšane kupčije in pa kupčije s cenami vprid kupca.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Fige 40-100, jabolka, 40-70, delicious 40-60,’ VVilliam 60-120, bele breskve 70 do 150, rumene 70-130, lubenice 30-70, grodje 70-140, črno grozdje 40-70, moškat 60-130, limone 180 do 220; suh česen (netto) 300-400, pesa 60-80, zelje 30-60, rdeča pesa 50-80, dišeča zelišča (netto) 350-450, korenje krajevnega pridelka 20-50, čebula 35-50, sveže gobe (netto) 500-1600, svež fižol 60-140, fižol boby 120-150, cikorija 80-150, solata 100-150, tro-kadero 70-130, melanzane 80-120, krompir iz Bologne 28-35, paradižniki 30-80, peteršilj 100-150, zelena 40-60, zelena paprika 50 do 80, rumena 100-230, bučice 150 do 250 lir za kg.
PAPIR IN LEPENKA
MILAN. Gladek tiskarski papir v valjih 11.350 lir za stot, v polah 14.750-15.500, navaden sa-tiniran tiskarski papir 15.500 do
16.750,	srednje vrste 18.500 do
19.750,	navaden pisarniški papir 16.500-17.500, srednje vrste 19.500 do 20.500 finejši 23-24.000, trikrat klej en papir za tiskovine 23.000 do 25.500, «uso mano» za tiskovine 23.250-26.000, navaden registrski papir 19-20.000, srednje vrste 23-24.500, finejši 26.500 do 28.500, pisemski papir srednje vrste 21.250-22.750, finejši 24 do 26.250, vclina 41-45.000, risarski papir 35-37.000, «pelure» bel ali barvan 25.500-30.250, papir za zavijanje 7200-7700, navaden perga-min 19.750-20.750, extra 26.750 do
28.000,	srebrn papir 29.250-30.750; bel ali barvan kartončin 23 do
25.000,	tipa «Bristol» 29-31.000, navadna bela lepenka 10.200 do 11.200, siva lepenka 5800-7750, du-plex in triplex 10-12.000 lir za stot.
1200-1300, uvožene zmrznjene pure 500-550, uvoženi zmrznjeni purani 500-650, žive domače gosi 500-600, zaklane 600-700, uvožene zmrznjene gosi 880-400, žive domače race 500-600, uvožene zmrznjene race 530-590, živi domači zajci 650-700, zaklani s kožo 730-830, brez kože 670-750, uvoženi zmrznjeni z glavo 650-700; perutnina za rejo; male gosi 270 do 300 lir glava, račice 1100-1700 purančki 1150-1250 lir glava. Sveža domača jajca I. 31-32 lir jajce, II. 30-31, uvožena ožigosana jajca iz Poljske 23-24 lir za jajce.
KRMA
GENOVA. Seno majskega reza 1900-2100 lir za stot, II. reza 1600 do 1700, slama v balah 1100-1200, koruzne krmne pogače 4900-5000, lanene 7500-7600, krmna moka ir, zemeljskih lešnikov 6300-6400, kokosova moka 5300-5400, iz tropin 3750-3800, iz koruze 4600-4700, lanena moka 5600-5700, iz sezama 6500-6600, iz domače prepečene soje 7300-7400, iz uvožene soje iz ZDA 7400-7500, iz domače surove soje 6800-6900, lir za stot.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 615-645 lir za stop/ stot, Barbera superior 13-14 stop, 725-775, Oltrepo pavese 10-11 stop. 610-640, 12-13 stop. 640-670, mantovansko rdeče vino 10-11 stop. 510-540, Valpolicella Bar-dolino 10,5-11,5 stop. 670-700, Soave belo 11 stop. 630-670, Ra-boso 10-11 stop. 560-590, Merlot 11-12 stop. 640-670, Reggiano 10-11 stop. 550-580, modensko vino 10-11 stop. 550-630, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 545-565, rdeče 10-11 stop. 545-555, bel,
mošt 10-11 stop. 470-490, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410 do 450' lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5 do
11.5	stop. 610-700, Aretino belo 10,5-11,5 stop. 590-670, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 550-570 rdeče 10,5-11,5 stop. 560-570, Bar-lettano extra 14-15 stop. 360-600, navadno 13-14 stop. 535-565, San-severo belo 11,5-12,5 stop. 570 do 590, belo vino iz Sardinije 12,5-
13.5	stop. 560-580, rdeče 13,5 do
14.5	stop. 560-580 lir za stop/ stot.
KAVA
MILAN. Navajamo cene za kg ocarinjene kave, f.co grosist. IBC 1060-1080, Santos superior 1270-1290, Santos extra 1280 do 1300, Santos Fancy 1290-1310, Kolumbija 1310-1330, Ekvador extra sup. 1210-1230, Peru naravna 1200-1220,	Salvador	1330-1370,
Gvatemala	oprana	1340-1360,
Kostarika	1390-1410,	Nikaragva
oprana 1300-1330, Honduras naravna 1210-1230, Haiti 1215-1235, Portoriko	1390-1410,	Kamerun
1130-1140, Kongo naravna 3B 1090-1110, Slonokoščena obala 1130-1150, Gimma 1220-1240, Har-rar 1260-1290, Kenija 1390-1420. Java 1180-1210, Malezija AP 1120 do 1140, Hodeidah 1310-1330, Sa-nani 1330-1350 lir za kg.
ŽITARICE
LODI. Cene veljajo za stot, prometni davek ni vštet, za takojšnjo izročitev in plačilo. Fina domača mehka pšenica 7100-7430, dobra merkantile 6600 do 6800, merkantile 6450-6550, fina domača trda pšenica 9000-9200, merkantile 8700-8900, Manitoba 9500-9600, navadna uvožena ko-
ŽIVINA ZA REJO IN
KLAVNA ŽIVINA
LUGO. Cene veljajo za kg. Goveja živina za rejo: Krave iz Romagne brez teleta 350-380, breje krave 370-390, krave s teletom 390-430, junci in junice 2 do 3 leta stari, 5 stotov težki 440-460, telice 2 stota težke 500-540, krave mlekarice 190-240.000 lir glava; goveja klavna živina: krave
I.	280-380, II. 250-270, voli I. 395 do 420, II. 370-390, junci 514 do 470, teleta I. 560-640, II. 500 do 540; prašiči: neodstavljeni prašiči 15 do 25 kg težki 525-580, 25 do 35 kg težki 500-515, 35 do 40 kg težki 470-490, suhi prašiči do 150 kg težki 385, debeli prašiči čez 150 kg 375; konji: konji za vprego 200-220 (150-220.000 lir glava), konji za zakol I. 230-270,
II.	160-190, žrebeta za zakol 420-460, osli 50-80.000 lir glava, osli za zakol 150-180 lir kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi domači piščanci 750-900 lir za kg, zaklani 850 do 1100, živi piščanci I. izbire 270 do 280, zaklani 360-440, uvoženi zmrznjeni piščanci 400-500, žive kokoši 400-430, zaklane 550-600, žive domače kokoši 650-700, zaklane 800-1000, uvožene zmrznjene kokoši 500-530, zaklane pegatke 1000-1150, uvožene zmrznjene pegatke 700-750, zaklani golobi
MEDNARODNA TRŽIŠČA

> > !■
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov)
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt)
Cin (stot. dol. za funt)
Svinec (stot. dol. za funt) .... Cink (stot. dol. za funt) .... Aluminij (stot. dol. za funt) . . . Nikelj (stot. dol. za funt) .... Živo srebro (dol. za steklenico) . Bombaž (stot. dol. za funt) .
Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt)
LONDON
Baker (funt šter. za d. tono) . . Cin (funt šter. za d. tono) . . . Cink (funt šter. za d. tono) . . . , Svinec (funt šter. za d. tono) . . ,
SANTOS
Kava «Saritos (kruzeirov za 10 kg)
28.8.63	9.9.63	18.9.63
177 %	184 %	193,—
125 »/«	124 %	131 %
28,87	28,87	31,—
115,37	115,50	117,62
11,50	11 50	11,75
13,50	13,50	13,50
22,50	22,50	22,50
79,—	79,—	79,—
185,—	188,—	188,—
35,—	35,—	34,95
33,—	32 %	33%
234 %	234,14	234 Vi
906,—	924,—	960 —
77 Vi	76%	n Vi
67 V*	61,Vi	68%
1386,—	1400,—	1400,—
ruza 4375-4450, Plata 4800-4875; neoluščen riž Maratelli 7450-7550, oluščen riž Arborio 16.600 do
16.900,	Vialone 18.700-18.900, Car-naroli 17.100 do 18.300, Vercelli 16.600-16.900, Vialone 18.700 do
18.900,	Carnaroli 17.100 do 18.300, Vercelli 16.100-16.250, R. B. 12.300 do 12.600, Rizzotto 11.900-12.400, Maratelli 12.700-12.750, Ardizzo-ne 11.400-11.500; uvožen ječmen 4350-4550, domač oves 4600-4950, uvožen oves 4800-5100, uvoženo proso 4250-4350; pšenična moka tipa «00» 9800-11.500, tipa «0» 9250-9450, tipa «1» 8800-8950, koruzna moka 5850-6250 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cene veljajo za kg prodaje na debelo, trošarina in prometni davek nevračunana, brez embalaže. Maslo iz centrifuge 940-950, uvoženo maslo 890-910, lombardsko maslo 900-910, domače maslo 910-920, emilijsko 890-900, maslo iz sladke smetane 860-870, sir grana proizv. 1961 930-970, proizv. 1962 850-900, sir grana iz padske nižine proizv. 1960-61 890-910, proizv. 1961 890 do 940, proizv. 1961-62 880-890, proizv. 1962 830-870, proizv. 1962-63 770-800, grana svež 550-570, uležan 580-610, sbrinz svež 570-610, uležan 650-710, Emmenthal svež 610-630, uležan 700-720, originalen švicarski Emmenthal 870-890, nemški Emmenthal 680 do 700, provolone svež 680-690, uležan 730-750, italico svež 510-540, uležan 590-620, crescenza svež 440-450, uležan 520-540, gorgonzola svež 415-440, uležan 720 do 740, taleggio svež 550-560, uležan 660-690 lir za kg.
tSCnlA KMEČKE ZVEZE
Kako žveplamo posodo in mošt
Mošt je treba žveplati zlasti po vlažni letini
KONSERVIRANA ŽIVILA
V preteklem tednu so bile cene surovinam na svetovnih trgih razmeroma ustaljene, ako izvzamemo znaten dvig cene činu in kavi. Cena je nekoliko narasla tudi svincu, volni, kakavu, precej tudi žitaricam. Padla je komaj občutno sladkorju, ostalim surovinam pa je ostala nespremenjena.
VALUTE V MILANU
9.9.63 18.9.63
321.02	622,33 573,69 576,30
156.02	156,33
126,74	126,98
143,91	144,20
24,06	24,10
1737,42 1740,57 6350,— 6400,— 5750,— 5800,— 715,—	718,—
Trst
debeli 64
Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (100) — drobni 68
BANKOVCI V CURIHU
18. septembra 1963 ZDA (1 dolar)	4,34
Anglija (1 funt št.)	12,15
Francija (100 n. fr.)	89,—
Italija (100 lir)	0,697
Avstrija (100 šil.)	16,55
ČSSR (100 kr.)	18,—
Nemčija (100 DM)	109,50
Belgija (100 b. fr.)	8,65
Švedska (100 kr.)	84,—
Nizozemska (100 goid.)	120,50
Španija (100 pezet)	7,40
Argentina (100 pezov)	3,50
Egipt (1 eg. funt)	6,75
Jugoslavija (100 din)	0,56
Avstralija (1 av. funt)	9,70
KOVINE
Tudi v preteklem tednu je na londonskem trgu znatno napredoval cin. Približal se je že visokemu tečaju, ki ga je dosegel aprila lansko leto. Do tega je privedlo pomanjkanje razpoložljivih količin te kovine, o katerem pa menijo trgovci na debelo, da je le prehodnega značaja; pravijo namreč, da bo že v začetku oktobra razlika med tečajem cina na trgu za takojšnjo prodajo na eni strani in na trgu za terminsko prodajo na drugi strani, že znatno manjša. Svetovna proizvodnja cina je v prvih petih mesecih tega leta dosegla 4,161.000 ton, torej prav toliko kot v istem času lani. Cink se na londonskem tržišču drži čvrsto. Ameriška proizvodnja te kovine je v prvih osmih mesecih tekočega leta narasla na 618.300 ton. Konec avgusta so zaloge v Združenih ameriških državah znašale 64.593 ton, kar pomeni 15.367 ton manj kot mesec poprej.
TEČAJI (13. septembra; v oklepaju tečaji prejšnjega tedna): LONDON (funt šterling za tono 1.016 kg): baker proti takojšnji izročitvi ostal pri 234‘A; cin proti takojšnji izročitvi 940 (920); svinec 68% (673/a); cink 76j) (76%). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): baker v I. terminu 29,80 (29,70); svinec New York neizpremenjeno pri 11‘A; cink Saint-Louis pri 12,50; aluminij v lingotih pri 22‘A; antimon Laredo (dolar za tono) pri 32'A; lito železo pri 63,11; Buffalo pri 63'A; živo srebro (v steklenkah po 76 funtov) pri 183-186.
KAVČUK
Cena kavčuka je skoraj na vseh trgih ostala brez večjih sprememb, ker se je padanje cene zaustavilo. Malajski izvoz naravnega gumija je v avgustu narastel na 102.226 ton, po prvih osmih mesecih tega leta pa je znašal vsega 813.307 ton.
TEČAJI. LONDON (penij za funt): vrsta R.S.S. proti takojšnji izročitvi se je ohranila pri 19%—19VI; SINGAPUR (penij za funt):	64%—645A	(64%—64%).
NEW YORK (stotinka dolarja za funt): 23,10 (23,45).
VLAKNA
Cena bombažu je ostala prej-kone na isti ravni kakor prejš-
nji teden. Po cenitvah z dne 1. septembra znaša ameriški pridelek bombaža okoli 14,3 milijona bal, kar pomeni 326.000 bal več, kot pa je bilo v predvidevanjih dne 1. avgusta, ko je bila zadnja cenitev. Na avstralskih dražbah z volno je živahno. Predvidene so dražbe v Sidneju, Adelaitii in Alburiju. Doslej so samo v Sidneju prodali že 13.799 bal od 13.862 bal, ki so bile razpoložljive. Največ volne je kupila Japonska, večje količine pa tudi Velika Britanija. Boljšim vrstam volne se je cena dvignila za 2,50 odsto. Precej ugoden je položaj tudi na trgih za terminsko prodajo in na južnoafriških trgih, kjer so zabeležili 5 odstoten napredek. V primerjavi s preteklo sezono.
TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti takojšnji izročitvi neizpremenjeno pri 35,00; volna suint proti takojšnji izročitvi 134,4 (133,8). LONDON: volna vrste 64’sB. (penij za funt): 118,4 (118,1); juta first marks (funt šterling za tono): neizpremenjeno pri 105. SAO-PAULO (v kru-zejrih za kg): bombaž v državni pogodbi št. 5 proti takojšnji izročitvi neizpremenjen pri 47,50. ANTWERFEN (v belgijskih frankih za kg): volna avstralskega tipa 155,50 (158). ROU-BAIX: volna proti takojšnji Izročitvi neizpremenjeno pri 15,20. KALKUTA (v rupijah za maund 82 funtov); juta proti takojšnji izročitvi ohranila 230.
ŽIVILA
Zaradi silovitega požara v brazilski državi Parana, se je cena kavi na newyorškem trgu ustalila. Na istem trgu je nekoliko napredoval kakao. Neko podjetje meni, da bo konec te sezone svetovna proizvodnja boba dosegla 1.135.000 ton, se pravi 7000 ton več kakor v prejšnji sezoni; povečala pa se bo tudi svetovna poraba boba, in sicer za 68.000 ton, znašala bo 1,162.000 ton.
TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v septembru 23,30 (23,70), v decembru 24,08 (23,60); kava v pogodbi «B» proti izročitvi v septembru 34,00 (33,00); sladkor proti takojšnji izročitvi 7,20 (7,50), proti izročitvi v oktobru 7,21 (6.78).
ŽITARICE
Cena žitaricam je v glavnem povsod nekoliko narasla, zlasti žitu.
TEČAJI. CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): žito proti izročitvi v septembru 187 (182) v decembru 191 (188%); koruza Proti izročitvi v septembru (113) ' ^5/“ ■*’ v decembru 1137/a
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 160-170 lir za kg, v škatlah po Va kg 200-210, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 170-195, v škatlah po ‘A kg 210-220, v tubah po 200 gr 65-75 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 gr 130-150 lir škatla; svež grah v škatlah po 1 kg 160-180 lir kg, v škatlah po % kg 175-185, droben fižol v škatlah po 1 kg in % kg 240-260, oljke (zelene) 440-460, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2500-2800 lir, čebulice v kisu 250 do 270, kumarce v kisu 310-340, paprika v škatlah po 4,200 kg 220-240, mermelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 230-240 lir za kg, breskve v sirupu 140-250 lir kg, marelice 260-280, češnje 240-260; tuna v oljčnem olju 1120 do 1220, tunina 630-660, sardine v oljčnem olju v škatlah 780 gr 450-500, slana polenovka tipa A 240-250, tipa B 230-240 lir.
GRADIVO
PIACENZA. Polna opeka 12.500, opeka «UNI» 22.000, šti-riprekatni votlaki 10.500, dvo-prekatni 9000, strešniki marsejskega tipa vacuum 31.000, pesek 400, mivka 700 lir kub. meter.
Da ohranimo vinsko posodo zdravo, jo moramo žveplati. Prazen, pomit sod pustimo 2-3 dni odprt, da se osuši, nato pa žveplamo. če rabimo azbestno ne-kapljajcče žveplo, zadostuje navadna žica, da opravimo žveplanje. Ko žveplo zgori, sod dobro zapremo in ga spravimo na zmerno vlažnem kraju. Ker se sčasoma v sodu, zlasti, če ne oi bil zadosti suh in če ni dobro zaprt, če je razsušen, žveplov dvokis izkadi, oziroma se spremeni v žveplasto kislino in v žvepleno kislino, moramo žve-planje ponoviti, navadno čez 2-3 mesece ali še prej.
Navadno računamo pri sodih do 10 hi vsebine na vsak hektoliter 2-3 grame žvepla. En tanek trak s tremi grami žvepla bi torej zadostoval za 1-1,5 hektolitra, oziroma en debel trak za 4-6 hi vsebine. Pri večjih sodih vzamemo nekaj manj, ker je površina soda v razmerju z vsebino dosti manjša. Zapomnimo si naslednje:	prvo žveplanje
praznega soda je vedno najmočnejše, vsako nadaljnje žveplanje pa vedno slabše. Preden žveplani sod zopet rabimo, ga moramo dobro pomiti. Posebno temeljito moramo pomiti sode, ki niso bili dolgo v rabi in smo jih večkrat močno žveplali, če sodov nismo rabili več let, jih moramo še zakuhati z vodo, kateri smo dodali na vsakih 100 litrov 2-3 kg sode.
SADJE IN ZELENJAVA NA TRŽAŠKEM TRGU
Zaradi ugodnejšega vremena so se tudi kupčije na tržaškem trgu nekoliko zboljšale. Zelenjava prihaja bolj redno na trg in tudi cene so malenkostno popustile. Največ zelenjave prihaja z Goriškega, manj z Tržaškega in iz notranjosti Italije (Chiog-gia). Krompirja je, zaradi letošnjega dobrega pridelka, vedno dosti na trgu. Tega dobivamo iz Romagne (kifel) in iz Bologne (majestic). Navajamo cene za kg blaga prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno). Pesa 100-250 (160-320), zelje 45-80 (68-120), kumarce 40-90 (80-160), cikorja 40-90 (68 120), čebula 45-65 (80-120), svež fižol 70-100 (200-280), solata 60-250 (120-500), melanzane 100-150 (160-280), krompir kifel 40 (70), majestic 30 (40-45), paprika SOHO (90-240), paradižniki 30-100 (68-180), radič 70-700 (140-1000), zelena 60-100 (120-180), bučice 30-180 (78-320); pomaranče 235-350 (460), limone 120-250 (260-380), fige 40-80 (80-140), jabolka 20-120 (48- 220), hruške 30-130 (68-220), breskve 80-140	(160-240),
češplje 50-80 (98-140), grozdje 30-130 (70-240) lir za kg.
ŽVEPLANJE MOŠTA
Pod razsluzenjem mošta razumemo žveplanje mošta takoj, ko je izpod preše v sodu. tako da vsaj dva dni ne more vreti. V tem času se usede na dno soda vsa nesnaga in mošt se precej očisti; nato ga je treba pretočiti v drug sod in prepustiti samohotnemu vrenju ali vrenju s čistimi kvasnicami. Ta. ko dosežemo naslednje: 1. Iz mošta se izločijo primesi zemlje, peska, razne nesnage, prvinskega žvepla in del težkih kovin. 2. Preprečimo por j a vite v. 3. Posredno prilagodimo mošt kletni temperaturi. 4. Preprečimo biološko padanje kisline. 5. Uničimo škodljive drob-neživke. 6. Vrenje v bolj čistem meštu poteka počasneje in enakomerneje.
V sušnem letu je grozdje onesnaženo od prahu, v vlažnem letu pa od same zemlje. V vlažni letini, kadar poleg škropljenja z modro galico prašimo tudi grozdje z žveplom proti oidiju, je nujno potrebno, da se tak mošt razsluzi. V času burnega vrenja je mošt v sodu v živahnem gibanju. Vsa nesnaga, ki se stalno meša z moštom v sodu, povzroča v vinu neprijeten in neuglajen okus. Razsluzenje mošta (z žveplanjem) je zelo koristno v primeru, če so škrop. ljeni vinogradi z žveplom v prahu. Pri razsluzenju mošta pade prvinsko žveplo na dno soda. V pretočenem moštu preprečimo tako pred vrenjem prekomerno nastajanje vodikovega žvepleca v mladem vinu. Mošt vsebuje nešteto drobnoživk, div. jih in plemenitih kvasnic, plesni, bakterij, raznih kvasin itd.,
ni dobrodošla, posebno ko gre za izvozna vina.
Redkokdaj imamo jeseni ob trgatvi ustrezno temperaturo mošta za začetno vrenje. Ob vročih dnevih je mošt pretopel in taka začetna temperatura za vrenje mošta ni najbolj ugodna. če je bila trgatev v hladnem vremenu je mošt zelo hladen in bi brez hladnih, odbranih kvasnic ne mogel začeti vreti. če tak topel ali hladen mošt razsluzimo, se temperatura mošta v dveh dneh kolikor toliko približa kletni temperaturi, ki je mnogo bolj ugodna, ko začne mošt vreti.
VINO MORA IMETI PRIMERNO KISLINO Poznamo sorte grozdja z različno množino kisline. Tudi vemo, da je kislina poleg tanina najboljši ohranjevalec vina. V mnogih primerih izgubijo vina svojo vrednost prav zaradi pre majhne količine kisline. Vino postane mehko in nestalno. To je posebno važno za nekatere sorte štajerskih vin ob dobrih letinah in za južna vina, ki pogostokrat vsebujejo zelo majhne količine kisline. Vsako kasnejše umetno dodajanje kisline vinu ne more nikoli nadomestiti prirodne kisline. Z razsluzenjem mošta preprečujemo hiter razvoj mikroorganizmov, ki povzročajo padanje kisline in spreminjajo v vinu jabolčno kislino v mlečno. Razsluzenje mošta glede na kislino v slaboki-slih mcštih je torej zelo važno in koristno. Pri zelo kislih mo-štih je potrebno razsluzenje le v takšni meri, da ne uničimo delovanja drobnoživk.
NE PO ENEM KOPITU Razsluzenjie (žveplanje) opravimo za vsako vrsto grozdja različno, ne pa po enem kopitu. V različnih razmerah je v moštu stalna borba za premoč med koristnimi in škodljivimi mikroorganizmi, v navadnih sončnih letih so dani najboljši pogoji za razvoj plemenitih kvasnic, v hladnem in deževnem vremenu pa zagospodarijo divje kvasnice, razne plesni, gniloba in škodljive bakterije, kj neugodno vplivajo na vrenje mošta. V takih slabih vinskih letinah je razsluzenje mošta brezpogojno potrebno, če hočemo dobiti vino dobre kakovosti.
Z razsluzenjem uničimo tudi limonove kvasnice (saccharo-myces apiculatus), ki v slabih vinskih letinah brez razsluze-nja lahko škodljivo vplivajo na vrenje. Limonove kvasnice se zelo hitro razmnožijo in ustavijo vretje mošta, ki ni potem ne mošt ne vino. Tak mošt je težko spraviti v ponovno vrenje. Vino bo vselej boljše če vre mošt enakomerno in počasi. Moten in gost mošt hitreje vre. V njem se namreč kvasnice hitreje razmnožijo in širijo. Z raz-sluzeniem torej tudi pripomoremo k bolj počasnemu in enakomernemu vrenju.
KDAJ NE SMEMO ŽVEPLATI Mošte žveplamo oziroma razsluzimo svojstveno, za vsako
Kjer ni bilo toče dobra letina
Na Tržaškem
za razvoj škodljivih drobnoživk bolj ugodno kakor za koristne. Vino iz takega grozdja oziroma mošta bo prav gotovo porjavelo, če most ni bil močno žveplan. Z razsluzenjem lahko prav tako odstranimo močno barvo, ki
ZAKAJ JE ZELENJAVA
TAKO DRAGA?
Vrtnarji iz Rocola-Kalaje so nam pojasnili, zakaj je zelenjava na tržaškem trgu v zadnjem času tako draga. Do pred tednom, ko so bili vsak dan nalivi, niso vrtnarji mogli nabirati zelenjave, ker so bile njive premočene in blatne. Ko pa je nenadoma spet pritisnila vročina, je zemlja na površini postala trda in suha. Zaradi tega morajo vrtnarji ure in ure čistiti zelenjavo, da jo lahko vsaj nekaj kilogramov lahko odnesejo zjutraj na trg.
..GOSPODARSTVO"
Izhaja trikrat mesečno • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir - Pošt. tek. račun «Gospo-darstvo» št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno • Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik, dr. Lojze Berce - Založnik: Založba «Gospodarstva» Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst
Kadar je grozdje zaradi vlažne- vrst° mosta, za vsako napako ga leta gnilo in razpokano, je ■ln tuc*i za vsako leto drugače. to	n)m^)i:..(u j..,—Tako n. pr. pri teranu, ki vse-
buje mnogo kisline in ga pridobivamo samo iz zdravega grozdja, ne smemo žveplati niti grozdja niti mošta niti. vina niti sodov. Cviček in bela vina z malo estrakta, malo sladkorja in precej kisline ter od zdravega grozdja žveplamo le nekoliko; mošte z več sladkorja in manj kisline žveplamo že nekoliko močneje. Mošt iz gnilega grozdi a žveplamo z na j večjimi dozami. Vina južnega tipa z malo kisline in mnogo sladkorja ter z nizko vzgojo trsa, je potrebno močno razsluzi ti
Proizvodnja cementa narašča
Z okrepitvijo gradbene dejavnosti se je povečala potrošnja cementa. Zato so tudi cementarne v Italiji zelo zaposlene. V preteklem letu je proizvodnja cementa prekosila 20 milijonov ton, kar pomeni, da je v primerjavi z letom 1961 napredovala za 12,2 odsto.
Navajamo nekaj zanimivih podatkov o proizvodnji in porabi cementa v letu 1962 tudi drugod po svetu. V proizvodnji cementa so daleč na prvem mestu Združene ameriške države s 56,3 milijona ton (306 kg na osebo ali 17,4 odsto več kot leto poprej); sledijo jim Sovjetska zveza s 47,3 milijona ton (257 kg na osebo, 10,8 odsto več), Japonska z 28.7 milijona ton (283 kg na osebo, 17,4 odsto več), Zah. Nemčija z 28,2 milij. ton (485 kg na osebo, 5,4 odsto več), Italija z 20,2 milij. ton (399 kg na osebo, 10,8 odsto več), Francija s 16,7 milij. ton (332 kg na osebo, 5,4 odsto več), Vel. Britanija s 14,3 milij. ton (263 kg na osebo, 0,8 odsto manj kot leta 1961), Belgija-Luksemburg s 5 milij. ton (389 kg na osebo, 1,6 odsto več), Švica s 3.7 milij, ton (673 kg na osebo, 2,7 odsto več) in Nizozemska z 2 milij. ton (289 kg na osebo, 1 odsto več).
Kot je razvidno, je bila lansko leto proizvodnja cementa najvišja v ZDA in v Sovjetski zvezi, Italija pa je bila na petem mestu. Kar zadeva notroš-njo cementa na prebivalca pa je položaj precej drugačen. Prvo mesto glede potrošnje cementa na osebo pripada Švici. Tej sledijo p0 vrsti Zah. Nemčija, Italija, Belgija-Luksem-burg, Francija, ZDA, Nizozemska, Japonska, Vel Britanija in Sovjetska zveza.
(Po Informacijah o konjunkturi zavoda Banco di Sicilia)
Zaradi lepšega vremena 'se je gnitje grozdja zadnje dni nekoliko ustavilo. Kmetovalci na Devinskem pravijo, da letina še vedno dobro kaže — sicer pa njih slabo vreme ni tako hudo prizadelo kakor Dolinčane in druge. Na obmorskih pobočjih vse od Proseka-Kontovela do Sesljana grozdje nemoteno zori pod blagodejnimi sončnimi žarki, tembolj, ker je na tem področju mnogo manj vlage kot drugod. V teh vinogradih zlasti dobro uspeva «grganja» in «kavca», pa tudi «malvazija iz Ronk», le da se njene jagode preveč osujejo; malvazija je v naših krajih gotovo najboljše vino. Na Bregu trgatev bo konec septembra in prve dni okto-bra, medtem ko trgajo kmetje v Saležu, Zgoniku in drugih vaseh na planoti nekaj dni kasneje.
Na Rocolu je toča v avgustu hudo oklestila trte. Grozdje je nato pričelo gniti. Zato bo ob trgatvi še več dela z njim. Toča je obiskala tudi vinograde v Zgoniku, Saležu in Repniču.
Neurje je pokvarilo trgatev v Bregu
Glede trgatve kaže mnogo slabše na področju od Ricmanj in Boršta ter dolinske občine in okoliša do Miljskih hribov. Kakor znano, je tod nedavno neurje, ko se je utrgal oblak, napravilo veliko škodo po vinogradih. Fred nesrečo so se kmetovalci teh krajev veselili bližnje trgatve, kajti letina bi morala biti tokrat obilnejša od lanske, ki jo je prizadela huda suša. Zdaj pa je zgnilo že toliko grozdja, da bo obiranje jagod težavno in se bo zavleklo. Še večje težave pa bodo imeli vinogradniki zaradi razdrtih poti in stez. Voda jih je namreč razrila ter so neuporabne, kmetje jih sami ne utegnejo popraviti. Kljub vsemu temu računajo, da bo trgatev vrgla vsaj toliko kot lani oziroma predlanskim, posebno še, če bo vreme suho. V Ricmanj ih se je po neurju pokazala na trtah Kureta Josipa skrivnostna rastlinska bolezen, ki povzroča naglo sušenje listov in se tudi hitro širi. Tržaški izvedenci so pregledali trto, niso pa še ugotovili, za kaj gre. V teh krajih imajo — kakor tudi drugod po tržaškem okolišu — pretežno belo grozdje, nekaj pa tudi črnega. Od belega je največ «ur-ganke», manj je domače malvazije in malvazije , iz Ronk, ki sta najboljši in dajeta najboljše vino; imajo pa še «rebulo», «savinjon», «psnelo» in «laški rizling«. Najbolj je podvržen gnitju «savinjcn», ker ima pretanko kožico. Od črnega grozdja je največ «refoška», precej «muškata», manj pa ((burgundca« in «merlcta». Ljudje se pritožujejo, da je vinogradnikov, torej tudi kletarjev čedalje manj, kajti stari naglo umirajo, mladina pa se noče oprijeti tega trdega, pa vendar hvaležnega dela. To se odraža tudi v številu osmič, letos so bile na tem področju samo tri.
NE TRGAJTE PREZGODAJ Od našega stalnega sodelavca — kmetijskega strokovnjaka J. F. smo prejeli članek, v katerem svari naše vinogradnike, naj ne trgajo grozdja prezgodaj, ako hočejo imeti dobro vino. Članka nismo mogli uvrstiti v to številko, ker je prispel prepozno. (Prip. uredništva).
V goriških Brdih
V števerjanu je v kleteh le malo več lanskega vina, pač pa ga je še precej v oslavskih kleteh. Letošnji vinski pridelek o-beta zelo dobro. Naše zoreče grozdje potrebuje le sonca, da bi postalo bolj sladko. V nasprotnem primeru bo imelo letošnje vino zelo nizko gradacijo. Zaradi neprestanega dežja je grozdje že pričelo gniti.
Letošnji pridelek sadja je bil še kar dober. Cene sadju so pa bile na goriškem trgu na debelo dokaj različne. Prve junijske breskve so naši kmetje prodajali po 100 do 150 lir za kg, a pozneje ko je bilo pridelka veliko pa tudj po 20 do 30 lir za kg. Seveda je bila cena tudi odvisna od kakovosti in sorte breskev. Tudi češpelj je bilo letos veliko. Prodajna cena češpelj na debelo se je pa vrtela od 20 do 30 lir za kg.
Letošnji pridelek sena ni bil zadovoljiv. Pač pa nasprotno je otave zaradi obilice padavin še kar precej, živine pa imamo v števerjanu vedno manj. Nekateri kmetje jo nočejo več imeti ■ in redijo manj glav, ker so radi cb nedeljah prosti in pravijo, da če bo šlo s sadjem slabo, se bodo zaposlili v tovarni. Danes pač ni več težko najti dela. Vprašanje je pa kako se bodo gnojile naše njive in travniki, ko ne bo več dovolj hlevskega gnoja. Sicer pa ni samo to briški problem. Tudi v Furlaniji sem opazil tak pojav. Na 100 hektarskem posestvu redijo samo do 20 glav živine, kar je potrebno za gnoj, namesto velesa števila. Pravijo, da se jim bolj izplača baviti se s sadjarstvom. Hlevar za 20 glav živine jih stane 600.000 lir letno plus stanovanje, če bi imeli več živine, bi pač morali najeti še enega hlevarja, kar bi se jim po njihovih izjavah ne izplačalo, ker jim mesarji plačujejo živino premalo. Za prodajo mleka pa niso organizirani in pa tudi simandolke, ki jih redijo v Furlaniji ne dajejo toliko mleka kot naše sivorjave Švicarke.
Dr. D. R.
ŠE JE ČAS PRIJAVITI ŠKODO
Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da je bil rok za prijavo škode, ki jo je povzročilo neurje v noči med 4. in 5. septembrom, podaljšan do vključno 30. septembra, številni kmetovalci namreč še niso utegniti prijaviti škode, škodo lahko prizadeti prijavijo pri Kmetijskem nadzorništvu v Ul. Ghega 6 (tel. 386-73).
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
VISTA
TRST - Ul. Carducci 15. telefon 29.656
Bogata, izbira naočnikov, dalj nagledov šestil, računal in potrebščin za višje šole. toplomerov in fotografskega materiala.
TUDI ČRNO VINO PORJAVI
Mošte rdečih in modrih sort je tudi potrebno žveplati. Tudi črna vina imajo več ali manj sledove por j a vit ve, četudi večja količina tanina v črnih vinih to nekako prikriva, žveplanje ni tako močno kot prj belih vinih, ampak za polovico slabše, ali pa še manj. Bojazen, da bo imel močno razsluzeni mošt škodljive posledice za potrošnika, ni upravičena.
V praksi mnogokrat ne moremo razsluzevati. Razlogi za to so predolg postopek pri stiskanju dolg prevoz že zmaščenih grozdnih jagod in velika toplota, ki v kratkem času povzroči vrenje mošta. Kakor hitro pa je mošt v burnem vrenju ga ne moremo več ustaviti niti razslu-ziti. V sodobnem kletarstvu naj velja pravilo: močno žveplanje oziroma razsluzenje mošta je koristno za samo vino, poznejše žveplanje pokvarjenega vina pa je škodljivo za človeški organizem.
(Po knjigi inž. M. Judež: «Kletarstvo»)
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
TRANS- TRIESTE
Societa a r. 1.
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA;
IZVAŽA:
vse lesne sorlmane in produkte gozdne industrije.
vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
adriaimpex
S. p. A.
'K A® ^ 'E* Via della Geppa, 9 Tel.; 38-770, 29-135
IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov ____	FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica - Via D. d'Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 - Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo