iLeto XVIIL, št. 54 Ljubljana, petek $. marca 1937 Cena t Din upr»viustv». Miuogiuia, iinaajeva fttlca • — felefon ftt. 3124. 8126, 8126. ^^ jiaeratnj addelek: Ljubljana, Belem* Durgova ul 6 — Tet 3302, 8482. eodružmca Maribor: Gosposka p'te sedanji položaj kraljevine Jujnosiavije zelo ugoden. Kraljevska vlada t*nu z zadovoljstvom gledati na bilanco svoj etra lanskega dela. Vpo-števaja zmerom življenske in legitimne pravice i'" interese našega naroda, si je kraljevska vlada prizadevali a, da prinese v naše mednarodno razmerje svojo globoko miroljubnost in i>otretjvenskem nacionalizmu v Š o veni ji Omenil je Suhi ba-jor kjeir ležp pokopan- nacionalni junaki, žrtve avstrijske soldateske iz dobe svetovne vojne Govori! ie tud o velikem Jugoslovanu dr. Janezu Kreku ki je moral zadnje dni svojega žjvl enja Iskati zatočišča pri svojih osebnih prijateljih ker se je moral skrivati za rad; svojeera juiroslovenskega delovanja Najraje se je zatekel k svojemu iskrenemu prijatelju Ja sikeig. Temperatura se bo dvignila na pri-morim in v zapadnih krajih, v vzhodnih na bo $e bdi padla. Zagreb: Oblačno zimemo hladno. Dunajska: Po rečmi oblačno. padav$t*. Naši kraji in ljudje Slovenec pri predsedniku USA »Ameriška domovina«, dnevnik v Cle-▼elandu' je te dni poročala, da je bil naš rojak g. inž. Alojzij Drašler iz Clevelan-da, ki je v državni službi, brzojavno povabljen v Washington od pred3edništva odbora, ki je vodil agitacijo za izvolitev predsednika Roosevelta. Inž. Drašler je bil med volilno borbo načelnik slovenske sekcije za vse Zedinjene države. Brzojavno riborskih srednješolcev, podatek o jugoelov. čitalnici ldge, kjer so na razpolago tndi trije ljubljanski dnevniki in poročilo o sprejemu jn predavanju dr. Egona Star »ta v Brnu. Ne bd bito prav, & bi v naSi javnosti ostalo neopaženo delo, ki ga izvršuje v duhu našega bratstva zaslužna brnska CJ liga. Iskreno želimo, da bi pod novim predsedstvom nadaljevala dosedanje dedo in da bi tudi v bodoče kazala od leta do leta večji napredek ln razmah. Regulacijska dela pred spico Popločenje celotnega talnega terena pred dovršitvijo Nova vzpenjača na Trnovskem pristanu vsabflo navaja, da bo povabljenec sprejet ■od predsednika Zedinjenih držav, po sprejemu pa bo banket, ki ga prireja načelnik volilnega odbora. List naglaša, da bo to menda prvi primer' da bo Slovenec sprejet pri predsedniku Zedinjenih držav v av-i(Henci, kar je gotovo vsem rojakom v po-bos. Naši prijatelji v Brnu Najdelavnejša Ceškoslov.-jugoslov. itiga na Češkoslovaškem, liga v Brnu, ie imela 3-t. m- letošnji občni zbor. Prav tega dne je prispelo v Ljubljano njeno letno poročalo, lična brošura na 56 straneh. Brnska liga, v katerj je organiziranih nad 800 zavednih prijateljev Jugoslavije in ki jo vodi izredno inncijativen, v službi naše propagande kar neumoren odbor, lahko gleda s ponosom tudi na delo zadnjega poslovnega leta. Iz Izvesti j brnske lige posnemamo s presenečenjem in obžalovanjem vest, da ie 18. februarja t. 1. um:] njen prcds-idnik. vladni svetnik Jan Wagner, še nedavno vpoko-jeni ravnatelj državnih železnic- Kdor je imel priliko, spoznati osebno tega finega gospoda in vnetega prijatelja naše zemlje, k; ga R. Ha brina v svojem nekrologu po pravici imenuju »gentlemana v pravem in visokem smislu besede«, bo tem iskreneje obžaloval njegovo smrt, ki ga je zadela šele na pra^u starosti. V Izvestjih se poleg tega spominja Antonin Balatka našega Emila Adamiča dr- R. Habrina pa se v sestavku >Puša Jugoslavije« pesniško poglablja v tisto celotnost jn simfonično lepoto naše zemlje, ki nanjo sredi političnih bojev vedno bolj pozabljamo. Omeniti je treba še članek ».Jugoslovanska dramatska kultura v Bmut (P. V.), ki kronist i eno zaznamuje uprizoritev Gotovčeve opere »Ero z onega sveta*, reprizo dveh uspešnih baletov K-Baranoviča, premiero Nušičevega »Dr«, gostovanja Kunčeve, dirigenta Gotovca, Josipa Rijavea in Tine Paiiera. Poročilo o delovanju lige v letu 1936 je sestavil neumorni tai-.iik Stanisla/ Janek, ki ga dobro poznamo in cenimo tudi pri nas kot organizatorja in vodio mnogih brn-skili ekspedicij v Jugoslavijo. Poročilo prikazuje dovolj zgovorno ligino mnogostran-fcko i,n kar požrtvovalno delo za našo vzajemnost. obenem pa izpričuje skoraj nepre-koslj-ivo pozornost nasproti našim ljudem, ki jih zanese pot v ]epo in slovansko gostoljubno Brno. Iz obširnih podatkov (str. 11 do 35) posnemamo samo to. kar se nanaša na slovenske stike. Na str. 16 čitamo, da je ga. Vera Balalkova iz Ljubljane ustanovila krožek jugoalov- žena, na naslednji sirarni je zaznamovana otvoritev liginega tečaja slovenskega jezika, na str- 19. in 20 je opisan sprejem in bivanje urednika B.'Borka v Brnu, takoj dalje nato pa prihod slovenskih učiteljev: malo dalje ie poročilo o slovenskih tehnikih, ki so prišjj na počitniško prakso v Brno, DOfem o prihodu m a Ljubljana, 4. marca. Letošnja mila zima je prinesla k ublažen ju brezposelnosti stoterim delavcem stalno delo pri poglabljanju Ljubljaničine struge, gradbenemu podjetju inž. Bukič & drug pa možnosti izpolnitve pogodbe ali vsaj približne dovršitve regulacijskih del v predpisanih 720 delovnih dneh. Ta rok zapade v zadnji tretjini tega meseca. Tudi veg mesec februar je bil izredno naklonjen poglobitvenim delom. Pomlad se bliža z naglim korakom in vsak domoljuben Lijuoijanean Komaj pričakuje •rečne dovršitve tega dolgotrajnega mo. derno-tehničnega dela. Na prulski strani je ves desni breg v zadnjem predelu že zniveliran, očiščen in postrgan. Zaradi menjajoče se zemeljske plasti so tudi na več oddelkih izkopali globoke navpične jame, jih zasuli s suhim srednjedebelim kamenjem in po sredini v velikem, štiri metre širokim lokom zvezali oba dela, ki sta istotako napolnjena a kamenitim materialom. Tako je celotna bre&tna bila pripravljena za oblogo ploščadi, s katero so kamnarji do sedaj dosegli že vse ozadje bivšega Martinčeve-ga posestva. Tik zatvornice so zadnjih deset metrov v spodnjem delu nad strugo brežino zabetonirali štiri metre visoko kakor nad prulskim mostom, ker tod največ trpi celotni breg zaradi silnega pritiska vode, ki se tu zaganja vanj. Na odprtem prostoru poleg Franzlove tvornice skupina delavcev čisti in izpira visoke kupe navoženega gramoznega peska in ga po posebej izpeljanem tiru v vagončkih dovaža kar na suho brežin-sko plast, na katero potem kamnarji polagajo kamnito ploščad. Bl žnjo Janežiče-vo cesto, ki je bila v zgornjem delu proti Karlovški cesti za vožnjo in hojo prestrma in na katero so lansko leto iz struge izvozili s konjiči nad 4000 kubi-koy brežlnsksga materiala, sedaj dokončno urejajo in bo v kratkem izročena prometu. Tako bo izpeljana najkrajša pot od Opekarske ceste čez prulski most na Kar-lovško cesto. Ker se prostor v Ljubljaničini strugi zaradi napredujočega pokrivanja dna s ploščadjo čimdalje bolj zožuje, so morali postaviti ob Trnovskem pristanu novo vzpenjačo, po kateri so ta teden pričeli z motorjem vlačiti naložene vozičke m zopet spuščati nazaj prazne, kakor so to prakticirali že prejšnje čase. Z vrha brega jih odvaža večja lokomotiva dalje za Kolezijo. Preostalo levo brežino na tem pristanu rabijo za dokončno niveliranje ureditev ter za oblogo ploščadi. Kamnarska dela v rečni strugi zaenkrat Se zaostajajo, ke zaradi premikanja in ranžiranja vagončkov postaja tod prostor vedno tesnejši. Večja lokomotiva je zadnje dni iz struge komaj vlačila po 12 na-tovorjenth voz, čeprav jo je moral od zadaj potiskati še manjši stroj, da sta mogla pripeljati na vrh brega. Brežino nad gradaškim mostom so urejevali, kakor so to dopuščale vremenske prilike, ki niso bile ugodne za dela v strugi. Začetkom tega meseca se je pa večja skupina delavcev z vso vnemo lotila še zadnjega preostanka tega brežinskega sveta. Letošnje leto namreč bodo morali ob Trnovskem pristanu zgraditi še skoro tri četrtine kilometra stopnic. Ali jih bo gradbena tvrdka Dukič gradila v lastni režiji, ali pa bo oddala ta dela kakemu drugemu podjetniku, se bo v kratkem pokazalo. Delavstvo se pridno giblje pri delu in v začetku tega tedna je podjetje sprejelo več novih delavskih moči. Ker je stoječa voda po že tlakovani st.ru.gi upadla na minimum, je precejšnja skupina težakov zaposlena pri čiščenju še preostalega drobirja v strugi. Da je prejšnji teden v sredo ponoči splaval po Guberjevem kanalu velik tovorni čoln, s kater m dovažajo lomljen kamen s Podpeči, je že bilo omenjeno v listih. Resnici in javnosti na ljubo treba povedati, da je tej svojevrstni »senzaciji« krivo pomanjkanje oz roma prepovršno nadzorstvo. Očividec pripoveduje, da sta že v teku popoldneva stikala po čolnu dva poba Ima in ga poizkušala odpeti. Najbrž sta to tudi storila in ali iz pozabljivosti ali iz gole zlobe povzročila stavbnemu vodstvu občutno škodo, večkrat se namreč opaža, kako predrzno taka nagajiva mladež brska po napravah, ne meneč se za morebitno usodno nevarnost e& fke^jeiBcjJo Je vo*ffll odfconA ISb vftijske podružnice znani alpinist g. Andirino Ko-pjnšek Savinjska, podružnica je e tujeko-prometiima zvezama v Maribora in Ljubljen« ter s centralo SPD in ostalima turističnimi organizacijami v najlepših odno-šairli. Predsednik dr. Milko Krašovec se je zahvaLjU bonsk* upravi, mestni občini ter celjskim denarnim zavodom in tvrdkam za podporo. Gospodinjske tečaje podružnice, ki jih je vzorno vodila učiteljica gdč. Vilma Beningerjeva. je banska uprava po premestitvi omenjene učiteljice na gostiiničareko šolo v Ljubljani ukinila Zastopnik glavnega odbora SPD g. Pučnik rz Ljubljane je pozdravil občnd zbor v imenu predsednika SPD g. dr. Pretnarja in v svotjem imenu ter pohvalil vzorno delovanje Savinjske podružnice. Tajnik g. Zem-Ijič je_ poročal o oskrbovainju. stanju im vzdrževanju Celjske koče. Mo?. irske koče na Golteh, Aleksandrovega doma v Logarski dolini, Piskernikovega zavetišča. Frisohau-fovega doma in koče ns< Koroaicj ter popravi;,h in markacijah poti in izvedbi novih poti. Lani ie obskalo planinske postojanke Savinjske podružnice »744 osob nasproti 9723 v letu 1935. Obisk polagoma, toda sta-Sno narašča. Podružnica je priredila, v preteklem poslovnem letni Pet predavanj s skioptičnjoni slikami- Dosedanji dolgoletni zsiedn; oskrbnik KoHbekoveija gorna na Korošici Suhe—Dež man. &*ar planinec jn vodndik, fje lani zarad; starosti zaključili svoje delo. Iz poročila blagajnika g Vrtovca posnemamo, da so znnšali lani dohodki vseh koč 132.929 Dta. izdatki na zaključil svoje delo. Iz poročila blagajnika 60.468 Din. Na predlog pregledov? J ca računov g. dr. Požarja je prejel odibr?r raz-rešnjco Vodja reševalnega i,n alpinskera odseka ar. Andrino Kopinšek j« poročail da so reševalci intervenirali v 4 primerih v p'aninah. in omenil tud; lansko našo eks-pedicijo v švicarske Alne. Vodja zimsko-sportnega odseka je udeležilo 212 tečainiikov. Vodja mladinskega od-s-eka g- j,m. Lavrenčič cmenčl. d* je bilo vprašanje članstva rniladiratefra odseka ure-ieno SeJe pred kratkim. Mladinski odsek fma sedaj 96 članov. Pri s.hiča.jnostih je poročal dr. Milko Hraišovec o važnih zadevah ki ie obravnavah planinska skupščina v Sarajevu, in j o vprašanVih s katerim,; se bo bavila prihodnji skuoHČina v Novem Sadu. Pn kratki ^ debat; ie M o^>čni zbor zaiključen v naj'eipšem soglasju Delo za savinjsko planinarstvo Lepi uspehi, orisani sta zborovanju v Celju Celje. 4. marca. SavinTska podružnica SPD. ki je imela pred dnevrj v Narodnem domu svoj 44-redni otbčni zbor. je kupila lani stavlujšče za nov planinski dom na Goltoh.. Načrti za novo stavbo bodo kmalu izgotovljeni- Priprave za gradnjo se bodo začele najbrž že letos planinski dom pa bo morda ž.e Prihodnje leto dograjen Na Korošici bo treba urediti "vprašanje ugodnega vhoda pozimi v Kocbekov dom. Prometn« zveze b pianirnskiimii postojankami; bo treba pospešiti in poceniti. Po posredovanju Savinjske jXKlruž-nice je bil v lanskem poletju zopeit uveden izletniški vlak na savinjski železnici in izletniški poštni avtobus na progi Logarska dolina—Šmartno ob Paki. Mestrno avtobusno podjetje je tudi lan, upoštevalo želje in predloge podružnice in dovolilo tudi popuste za člane podružnice- Nova avtobusna zveza Ljubljana—Logarska dol&na se je zelo uveljavila. Na ineijativo Saviin.jiske po-dnižnice SPI) iin s podporo tujskoproimet-nih zvez v Mariboru in Ljubljani ter centrale SPD so bili Logarska dolina, CeVe, Mozirje, Ljitbno. Liiče in Soilčava proglašen; za tiuiristične kraje z voznimii olajšavami za oibaskovalcie. Za letos ie zagotovljen pričetek erajdnjs ceste od Alek&amdrovega doma. v Logarski dolini do slaipa Savinje, odkoder bo cesta izpe'jana dalje skozi predor pod Kamniškim sedlom do Kamnika. Po posredovanji Savinjske podružnice pri upravi hudournikov v LjiubVanj je bila izvedena zaščita Logarske doline pred hudourniki. f Savinjska podružnica tre tudi lani i®dala številen propagandni material za Logarsko dolino; tega važnega jiro!ixigandnega dela pa hotelirji jn gostilničarji žal ne podpirajo. Podružnica je pota v svoji oskrbi tudi lani dobro urejevala in vzdrževala. Mestna občina celjska odnosno njena nova uprava se je postavjila na stališče, da ne more dogradit; novega planinskega doma pri Celjski koči. jn je sklenila novo stavbo v surovem stanju prodati. čeprav bi morala mestna občina, ki je zelo navezana na tujski promet in ima večmilijonski proračun, primerno prispevat; k razvoju tujskeea prometa v C&iju jn okolicj. Odbor Savinjske podružnice SPD je ponudbo za nakup omenjene stavlbe odkUontl iin predCagal. naj obŠna stavbo dogradi, nakar bi jo Savinjska podružnica prevzela- Mestni svet pa tje nato skleni, da proda stavbo pri Celjski koča. k; je matična točka podružnice jn je pred leti povzročila premestitev sedeža podružnice i,z Gornjeea grada v Celje, Higienskemu 7>avodu v Lju-bl.fara za zdravstveno zaščito miadine. Savin^ka podražnmca je pred kratkim stavida mestna občanu novo ponudbo za prevzem omenjene zgradbe. Kot prvi- obrok plačila je ponudila občini svoj© taikozvano Fricevo posestvo in prosjfia ra nadaljnje ugodne plačilne pogoje, a še ni prejela odgovora. Podružnica upa. da ji bo kmalu uspelo ugodno re^i»ts vprašanje elektrifikacije njeni-Jh postojank v Logarski dolini Savinjska podružnica je skupno z ljubljanskim osrednjim odborom priredila prvo ekspedi-eijo jugos-lovensfcih turistov v švjeareke Alpe. k; je vseskozi uspela. Predpriprave Delovanje muzejskega društva v Celju Celje, 4. marca. Muzejsko društvo je imelo v sredo zvečer svoj redni letni občni zbor v Celjskem domu ob lepi udeležbi. Društveni predsednik g. prof. Orožen je poročal, da so muzejski prostori že popolnoma natrpani, zaradi česar bo treba čimprej rešiti vpral šanja novih, primernih muzejskih prostorov. Društvo je lai nkupilo od posestnika Oseta na Rifniku pri št. Juriju ob ju2. žel. iz tamkajšnjega starega grobišča veliko žaro s tremi manjšimi posodami. Pridobilo je fragment rimskega nagrobnega spomenika, ki so ga izkopali pri prerfdavi hiše g. Kolbezna v Prešernovi ulici v Celju. iz šmartnega v Rožni dolini pa kapi-tel z malo štirioglato marmornato posodo in še nekaj predmetov od drugod. Celjski muzej je obiskalo lani 250 oseb. P^ber židovski nos v mejah Jugoslavije Kje? fe zemlja bogata, pa dosti kupčije, so Žid je doma Ljubljančani so se jih že od nekdaj strastno otepali Ljubljana, 4. marca Iz malega števila 3 milijonov, raztresenih po mestih južnovzhodne Evrope, Male Azije in severne Afrike, so se razvili Žid-je v teku enega stoletja, od 1825. na 16 milijonov ljudi. Odkar se je materialno stanje in higienske razmere Davidovih sinov izboljšalo, so zapustili svoja zanemarjena predmestja — gheta in se razmnožili po 60 državah sveta. Največji delež, 62°/o vseh Židov ima Evropa, 30%> Amerika, 5 Azija, 3 Afrika in 0.2 Avstralija. Tako ja prebivalo po statistiki, preden je hitlerizem izgnal Žide iz Nemčije, na Poljskem 2.800.000, v Rusiji 2,700.000, na Rumunskem 870.000 izraelitov. V Nemčiji jih je bilo 564.000, na Madžarskem 473.000, na Češkoslovaškem 354.000, v Avstriji 350.000, v Angliji z Irsko 300.000. v Franciji 165.000, v Letonski 155.000, na Holandskem 120.000, v Litvi 96.0000, v Jugoslaviji 65.000, v Belgiji 60.000, v Italiji 46.000. v Švici 22.000. Večni Ahasveri na lovu za dobičkom Nobena država pa nima toliko Židov kakor Zedinjene države ameriške. Preko 4 milijone, 27% vseh Židov na svetu, prebiva v USA in vsak tretji Njujorčan je izraelit. Skoraj dva milijona hebrejskih sinov živi v Newyorku, sledi največje židovsko mesto Chicago s 335.000, Varšava 322.000. Filadelfija 275.000, Budimpešta 213.000, Dunaj 202.000 in London z 200.000 Židi. V 22 mestih sveta predstavljajo Žid-je polovico celotnega prebivalstva, v 67. mestih jdh je več kot 30%. V Kišinevu so narasli Židje na 60, v Tripolisu in Brestu Litovskem na 53% prebivalstva. Povprečno dve tretjini Zidov prebivata v USA, Poljski in Rusiji. V nekdanjih mejah carske Rusije je živela vse 19. stoletje polovica vseh privržencev Jehove, danes jih je v Sovjetski Rusiji le še 18%. V stari monarhiji so našli Židje povolj-ne razmere za naselitev. V državi, kjer so se križali razni nacionalni, gospodarski in politični interesi drugih narodov, se je zna- la židovska manjšina krepko uveljaviti. V nasledstvenih državah so izgubili mnogo na pomenu, obdržali so pa v mestih še marsikje svoje trdne pozicije. Izgnanci iz Nemčije so se razkropili po sosednih državah in poslednje čase se tudi v Jugoslaviji množe vesti po več aH manj prikritih poskusih, zasidrati židovski kapital v gospodarski podjetnosti naše zemlje. Židovski element se je naravno tudi pri nas ustalil in razmnožil v pokrajinah in večjih mestih tam, kjer je našel dovolj pogojev za plodonosno naložbo svojega kapitala. V Stari Srbiji je bilo razmeroma malo Židov, prvo štetje po vojni jih navaja 11.713. V osvobojenih pokrajinah je privzela Jugoslavija v Hrvatski in Slavoniji 20.338, v Vojvodini 18.777, v Bosni in Hcr- Prof. Brodar G. prof. Brodar je poročal o svojih pra-gozdovinskih najdbah. V Mornovi zijalki v Šoštanju je odkril lani poleg ptasti stare kamene dobe tudi prazgodovinske plasti (rimske, latenske in poznohallstatske izpoknine). Našel je 72 predmetov in 312 kolov, ostankov stavbe na kaleh; to je nr-- ..........■--------------i i ii---rr cegovini 12.028, v Sloveniji 946, Dalmaciji 322. Črni gori 17 Židov. Statistika naših 2idov — merilo narodnega blagostanja Takšno razmerje židovskih prebivalcev, ki zanimivo kaže v gospodarski moči posameznih pokrajin dober židovski nos za kup-čijske možnosti, je ostalo v glavnem še dandanes. Do 3% celotnega prebivalstva, ponekod še več, tvorijo Židje v Vojvodini, na ozemlju med Sento, Subotico in Som-borom, v zapadni Baranji, v slavonski okolici Novega Sada, v srednji Bosni in Med-murju, v soseščini Varaždina Pod 1% židovskega prebivalstva je raztresenega po vsej ostali Vojvodini. Sremu, Slavoniji, srednji Bosni, Hrvatskem Zagorju, deloma Gorskem kotaru in na.šem Prekmurju. Kot izrazito trgovska kasta so se zarili Židje v vsa naša večja mesta z nad 20.000 prebivalci. V Beogradu s Pančevim in Ze-munom ter v Sarajevu živi nad 10% Salomonovih potomcev. V ostalih mestih z nad 10.000 prebivalci so znana tržišča s 5 do 10% židovskega prebivalstva Zagreb. Slavonski Brod, Vinkovci, Osijek, Novi Sad in Bitolj. Tri do pet odstotkov meščanov tvorijo Židje v Varaždinu. Bjelini, Su-botici, Senti, Somboru, Petrovgradu, Skop-lju in Stipu. Nekaj manj jih je v Karlovcu, Banji Luki, Sremski Mitrovici, Vukovaru, Vel. Kikindi, Vršcu, Dolnji Tuzli, Mostar-ju. Novem Pazarju, Nišu, Pirotu in Prištini. V vseh ostalih, manjših mestih države je odstotek izraelitov prav majhen, najmanjši v pokrajinah ob Jadranu in v Sloveniji, kjer zavzemajo Žddje še iz madžarskih razmer, v priključenem Prekmurju, daleč pretežni del našega odstotka. 1 prrl primer at&vbe v jami. Izkopal je Se 10 rimskih novcev in 20 komadov paleo-litskega orodja v paleolitski plasti iz stare kamene dobe. V Spehovki nad Hudo luknjo je izkopal doslej na d30 zelo po-memtoih artefaktov z naprednejšo kulturo. Morda se bo dala tukaj najti zveza med tukajšnjo staro in pa med novopaleo-litsko kulturo v Potočki zijalki na Olševi, ki je edina znana postaja z mlajšim pa-leolitskim materialom. G. prof. Brodar je imel v preteklem letu več znanstvenih predavanj v raznih mestih, na paleontolo-škem kongresu na Dunaju pa je dosegel izreden uspeh. V soboto zjutraj bo odpotoval v Nemčijo ter bo predaval v Vrati-slavi, Gorlicah in Berlinu. Blagajnik g. ravn. Zorko je poročal, da je imelo društvo lani 35.717.06 Din dohodkov in 21.996.25 Din izdatkov; prebitek znaša torej 13-720.81 Din. G. prof. dr. Strmšek je poročal, da se bo sekcija ceijsKega Muzejskega društva za šmar. ski arez najbrž v kratkem osnovala in da je društvo izdalo njegovo brošuro »Medvedje selo«. Na predlog revizorja g. ravn. černeja je prejel odbor razrešnico, nakar je bil na predlog g. dr. Jura Hrašovca spet izvoljen dosedanji odibor. Do konca aprila bo odbor izdelal program bodočega dela, tako program za zgodovino, geologijo in prirodoslovje, za sliko dravske banovine, za arhiv, za narodopisje itd. Magistratni direktor g. gubic je ijzavilf da namerava občina namestiti muzej in morda tudi javno mestno knjižnico v seianje prostore jetnišnice v pritličju Grofije, ki bodo na razpolago prej nego ostali prostori v tem poslopju, iz katerega se bo preselilo okrožno sodišče v bodočo justično palačo. Magistratni direktor g. šubic je predlagal. da bi se znameniti kip »noriškega vojaka« prenvstil iz nedostatnega lapidarija v muzejskem poslopju v vdolbnino, ki jo namerava občina okusno izdelati v zidu vojašnice kralja Petra desno od vhoda v Oficirski dom. Zadevni načrti so že izdelani. Namestitev omenjenega kipa bi tvorila leip zaključek Gosposke ulice in bi tako tvorila novo znamenitost Celja. Odbor Muzejskega društva bo v kratkem rešil to zadevo. Občni zbor je izrekel g. Josipu Skazi st. v Velenju zahvalo, ker je brezplačno prepustil društvu Mornovo zijalko v raziskovanje. Prof. dr. Strmšek je poudaril nujno potrebo sistematskega izpopolnjevanja društvenega arhiva s starimi akti in zemljškimi knjigami sodišč ter starimi akti in zapisniki občin. Na predlog g. prof. dr Strmška je bil izredno zaslužni predsednik Muzejskega in Zgodovinskega društva v Mariboru, urednik Zgodovinskega časopisa in avtor zgodovinskih del, prelat g. dr. Fran Ko-vačič v Mariboru, ki bo 25. t. m. dopolnil 70 let, soglasno izvoljen za častnega člana Muzejskega društva v Celju. Cigan že najde svojo žrtev Brežice, 4. marca. Kljub strogim odredbam in zasledovanju po orožni št vii se še vedno klatijo tod okoli ciganske tolpe, ki skušajo živeti na račun ljudske lahkovernosti. Tako je neznan cigan te dni osleparil nekega Gerjeviča iz Zakota. Omenjeni cigan je prišel pred dnevi k Gcrjevičevi ženi in jo zaprosil, da hi bila botra ciganskemu novorojenčku. Obljubil je 1000 Din za stroške pri krstu. Seveda cigan tega denarja ni prinesel, pač pa se je potem oglasil pri Gerjeviču s polno steklenico vina pod pazduho. Ko je zavladalo med pivci primerno razpoloženje, je cigan zaupal Gerjeviču tajnost o 400.000 dinarjih, ki on sicer ve za nje, ne more pa jih dvigniti brez potrebne pomoči. V daljšem pogovoru je prepričal cigan Gerjeviča tako, da mu je ta izročil 5.000 dinarjev, ostalo pa da bo Gerjeviče-vo. Cigan je ' zasnoval podroben načrt kako bosta prišla do denarju. Toda, joj, po prejemu petih tisočakov je cigan izginil. Zdaj hodita mož in žena od Poncija do Pilata, kako bi prišla nazaj do lahkoverno ZMUJanih tisočakov. Podobno cigansko sleparstvo je bilo svoječasno izvršeno v Gafberju. Kdo bo neki prihodnji, ki se bo dal opehariti od cigana? Kaže namreč da ljudje radi pozabljajo cigansko prebrisanost. Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. Ogi res. S. br. 15.485/35. V nekdanji špitalski (danes Stritarjevi) ulici sta imela Žida Heimanna svojo menjalnico Tudi Ljubljano so kmalu izvohali Ljubljana je imela 1. 1880 74, 1890. 76. 1900. 95 izraelitov. Od teh jih je prebivalo v mestnem okraju 31, v kolodvorskem 30, v šentjakobskem 20. v Vodmatu 2, v šolskem okraju 1. L. 1910. je bilo doseženo najvišje število. 116 ljubljanskih Židov. L. 1921 je njih število padlo na 97, 1930 na 96. Hebrejske sinove je privabilo v staro Ljubljano dobro ime bogatega trgovskega mesta. Prišli so najbrž iz Nemčije ali Italije ter so se naselili zunaj starih mestnih zidov, ob levem bregu Ljubljanice, med Čevljarskim mostom in Dvornim trgom. Šele v 15. stoletju je bilo to židovsko naselje. z gradnjo novega obzidja, priključeno mestu. Že 1213. so sezidali Židje na kraju stare sinagoge novo m kronist Valvasor po-roč«, »da je bila ta krasnejša ko prej, ker b« Judje nad vse bogati in so na velfc Matineja' Z. K. D S y 1 v i a S i d n e y in njena dvojna vloga v razkošni in zabavni veseloigri Danes ob 14.15 v Elitnem kina MATICI Cene din 3.50 in 5.50. 50 ©Ml PRINCESA omače vesli • Čudna nesreča. V Trnjaku pri Slavonskem Brodu se je r hiši kmeta Simlča pripetila čudna nesreča. Po krstu Siml-čevega sina se je v hiši veselila večja družba sorodnikov in prijateljev. Plesali so kolo, a ko so bili plesalci najbolj razgreti, so se vdrla trhla tla in vsi so padli v klet Trije kmetje so bili tako hudo poškodovani da so jim morali odpeljati v bolnišnico. * 30 vlomov in en požig imajo na vest]. Od Sv. Marjete niže Ptuja nam pišejo: »Jutro« je že poročalo o aretaciji nevarne vlomilske tolpe, kj je bila strah in trepet prebivalstva občin Sv. Marjete niže Ptuja in OsJuševcev. Tatinska* družba je priznala skupno 30 vlomnib in drugih tatvin m en požig. Oškodovanih je 27 oosas'nikov- Med drugimi tatvinami so priznali tudi tatvine svinj in koles in požig vinske kleti, kj so jo zažgali zaradi tega, ker niso mogli vanjo vlomiti. Vseh aretiranih zlikoveev je pet, med njimi dva posestnika i.i trije kmečki sinovj iz Žamušanov. Vse priznanje našim vrlim orožnikom rz Gorišnice, podnaredni-ku Radošu Leonardu in kaplarju Dolencu Jožefu, ki ©ta bila skupaj f-ednn dnd neumorno na delu. da sta do kraja razkrinkala nevarno druščino » Razkrinkana morilka. V okolici Osje-ka so zaprli kmetico Julijano Wein, ki ie pred tedni doma ubila svojega moža, potem posadila njegovo truplo v čoln in čoln spustila po Dravi. Co!n so ustavili neki ribiči in posestnika VVeina so pokopali. Nihče ni sumničil njegove žene. Domnevali so, da je moža, ki je bil strasten ribič, med vožnjo zadela kap. Te dni pa sta se skregala in stepla dva ljubimca posestnice Ju-lijane ter drug drugega obtoževala, da sta Julijani pomagala ubiti njenega moža. Pozneje se je izkazalo, da pri zločinu sicer nista sodelovala, a da je Julijana obema zaupala, da je moža umorila. * Pri zaprtju in motnrah v prebavi vzemite ziutraj na prazen že'odec kozarec naravno Franc Jo/pfove CTenči^. ♦ Obledele obleke barva v različni barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1 Iz Mttbijane n— Francetu Knšarju v slovo. Lepo šte vilo prijateljev in znancev se je zbralo ob grobu Franceta Kušarja. Pokojnik je bil zgleden naprednjak in b'ag značaj. Nekdaj je bil menda največji izvošček v Ljubljani. Na svojih stojiščih ie imel po osem vozov, v hlevih po 20 konj in vse mesto ga je cenilo in čislalo. Vse prebivalce stare Ljubljane je poznal, vozil je premožne in revne in vsakemu je znal kaj prijetnega povedali-Humor je ohranil do visoke eiaros-ti, za vse se je zanimal, najbolj pa mu je bil pri srcu napredek Ljubljane- Vsak dan je či-tal »Jutro« in ^Slovenski Narod« in sloneč na ograji svoje hiše na Erjavčevi cesti je znal vsakemu pasantu povedati kaj zanimivega ali pa kaj šadjnvega, posebno rad pa je govoril o nekdanjih dobrih starih časih. Ohranjen bo v najlepših spominih. VALČKOV VEČER bo v soboto 6. marca v vseh prostorih sokolskega doma na Taboru. n— v proslavo rojstnega dne prezidenfa Osvoboditelja Masarjka bo pod pokroviteljstvom Jugoelovensko-češkoslovaške wge slavnostna predstava Gotovčeve opere »Ero z onega sveta« v nedeljo 7. t. m. ob 20- v opernem gledališču. Predstavo bo dirigiral osebno komponist Jakov Gotovac. Obiskovalci naj pridejo po možnost j v temnih oblekah. Vstopnice se že prodajajo v naprej. u— poijsko-argentinskl več^r moderne glasbe' ki je bil nameravan za petek, 5. marca, bo definitivno v petek 12. t. m. v mali filharmonični dvorani. u— Rodna pesem, mešani zbor iz Sofije, ki koncertira v torek 9. t. m ob 20 v veliki filharmonični dvorani, bo izvajal dela bolgarskih skladateljev in sicer Dobri Hristova, Petka Stanjova, dr. Tumangelo-va, A. Morfova' L. Prokopove. G. Dimitro-va, J. Josifova in Obretenova. Zbor nam bo zapel vrsto bolgarskih umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom dirigenta Lazarja Maksimova. Prepričani smo. da bo j vladalo za koncert bolgarskih pevcev naj- i večje zanimanje v našem mestu, saj so : Bolgari znani sijajni pevci in izvrstni in- j terpreti svojih zborov. Prodaja vstopnic v knijgarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah. u— Občni zbor Aero-kluba >e preložen na sredo 17. t. m. in se bo vršiil ob 18. v pro-atorilh Avto-kluba Kongresni trte na družabni večer, k; ga prjiredi na čast svojemu častnemu predsedniku inž. Janku MaPkovšku v soboto 6. t- m- ob pol 21. v mali dvoran,- Kazine v I. nadstropju. n_ Koro?ci! Korošice! Prijatelji K®™- ške! Jutri v soboto 6. i. m. bo v uVorani •»•Pr; Sestrici« drugi koro:ki večer (družabni večer Kluba koroških Slovencev). Začetek ob 20-30. Zanimivo zunanjepolitično predavanje rojaka urednika g. dr. Lojzeta Kuharja- Sodeluiejo pevci kvarteta »Sloget. Iskreno vabi Klub koroških Slovencov. u— Varstvo prjrodc in zaščitni parki. Prirodo<»lovno društvo priredi 'v torek 9. t. m. ob 18- v mineraloški predavalnici uni verze zanimivo predavanje o varsrtvu prerode in zaščitnih parkih- Predava g. priv. doc. dr. V- Bohinec. Pokazal nam bo ob številnih diapozitivih, kako so si zaščitne parke uredili zlasti v Ameriki in Afriki, pa tudj po raznih evropskih deželah, ki iim v tem oziru oredniači Švica Sesali pa bomo tudi. kakšen odmev je našla misel o varstvu prirode pri nas in kaj smo doslej storil«, da zaščitimo domače pri rodne lepote in znamenitosti. n— Okrajna organizacija J- N. S. za Be* žitrrad ima svoj redni letni občn-' zbor v soboto 6. t. m. ob 20. v gostilni »Kaeičc Tyr-ševa c- 56- Za članstvo udeležba obvezna. n— Akademski odsek Jč. Pgo tovaniško vabi vse svoje članstvo, da se polnostevilno udeleži nedeljske svečane predstave v operi, kj bo v čast predsedniku-osvoboditelju T. G. Masaryku ob njegovem rojstnem dnevu- u— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Dne 8. t- m. bo nadaljevanje sadjarskega tečaja s praktičnimi vajami. Obiskovalci nai se zbero ob 16. v mestni vrtnariji in naj prinesejo s seboj ostre ce-pilne nože. u— Zanimanje ta veseloigro »Zakonci stavkajo« ie tako veliko, da so morali Šentjakobčand napovedati kar tri zaporedne predstave. In sicer; v soboto 6. t. in._ ob 20-15. v nedeljo, 7. t. m. popoldne cb 15-15 uri in zvečer ob 20.15 uri. Ker je pri zadnjih dveh predstavah moralo oditi mnogo posetnikov brez vstopnic, prosimo, da si preskrbite sedeže že pri dnevni blagajni, ki bo poslovala od' sobote dalje. u— Slovo odličnega glasbenika- Pred dnevi je odpotoval iz Ljubljane na novo službeno mesto v Beograd g. Viljem Hauck, fagotist našega opernega orkestra. Simpatični gasbenik je rodom iz Frankfurta ob Majni. 2e v svojti rani mladosti je kazal izredno veliko talenta smisla in veselja do glasbe- Ko je posečal še srednjo šolo z odličnim uspehom napravil sprejemni izpit na tamkajšnem konservatoriju. Študiral je poleg teoretičnih predmetov več instrumentov." specializiral se je za fagot, ki ga je študiral pri prof. dr. Hachsu- Začetkom sezone leta 1930 je sprejel mesto fagotista pri ljubljanski operi kjer je deloval do sedaj. Za časa bivamia v Ljubljani si je 6 svojim značajem pridobil lepo število pri jatetljev in tovarišev, v letu 1934 pa je šj>oznal tudj sedanjo svojo zvesto družico go. Zofko Gerlovičevo in jo popeljal pred oltar. Kot odličen glasbenik je g- Hauck sodeloval ari raznih umelnišk;h tercetih, kvartetih, bil je stalni gost naše radijske •postaje, kot dober organizator in iskren tovariš pa je bil tudi v odboru liubljanske-iga »Podsaveza muzičara«, »FiTharinoni je« iin še drugih organizacij, ki bodo težko pogrešale marljivega sodelavca. Zanimivo je. da se ie tekom svojega umetniškega udeistvovanja v Ljubljani perleklno naučil slovenščine in deloma -;rbohrvaš31ne- Ob svojem odhodu iz Ljub jane je poudaril, da zelo težko zapušča naše mesto, ki ga je zelo vzljubil, težko pa me ie bilo tudi slo-vo od številnih prijateljev, z-nancev in tovarišev, ki so prihiteli k slovesu, da svojemu dobremu »Vilijuc iskreno etisnejo roko. želijo srečno pot Ln mnogo uspehov na no- Žrebanje državne razredne loterije dne z. marff? 1*537» Din 40.000.— št.: 75.659, Din 2.000.— št.: 24.805, Din 1.000.— št.: 5.895, 33.025, 46.129, 46.150, 46.177, 62.031, S9.S52, 95.711, 95.748, 95.770. ZADRUŽNA HRANILNICA, Ljubljana, Dalmatinova 6. Meje strankarske borbe Naročnik nam pase: Kakor vidim iz »Jutra«, zatrjuje »Slovenec«, da so on in njegovi gospodje vedno pazili, da ne bi prekoračili mej strankarske borbe. Samo kadar gre za narodne svetinje, so neizprosni. Da je to res točno, dokazuje naslednji resnični dogodek: Lansko jesen se je v nekem naiem podeželskem mestecu zglasil dijak-akademik pri domačem župniku s prošnjo, da mu izstavi neko uradno listino. Na to prošnjo ga je prečastiti vprašal, kako ga more prositi za tako uslugo, ko pa je vendar znano, da je član Sokola. Zanimal se je še, kaj prav za prav študira, in mu nato svetoval, naj svoj študij kar opusti, češ: »Sedaj smo na vladi mi in ostali bomo vsaj še deset let, v tem času pa nameščenja ne boste dobili!« To zgodbico mi je pripovedoval prizadeti sam in ni nikakega povoda dvomiti v njeno resničnost, vendar pa iz razumljivih razlogov ne navajam imen. Z odličnim spoštovanjem — F. V. * Baraka uprava poroča, da g. ban dr. Natlačen danes ne bo sprejemal strank, ker je odsoten. * Zbor akcionarjev »AEROPUTA« v Beogradu. IX. redni zbor akcionarjev Društva za zračni promet, a. d. »Agroput« bo 11. aprila 1937. ob 10. uri dopoldne v Beogradu v prostorih Aero-serkla. Uzun Mirkova 4. * Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazal g. dr. Ivan Sajovic. odvetnik v Kočevtju. Din 100 v počastitev spomina blag o pokojnega dr. Janika Kersnika, Iskrena hvala! * Bajka, ki je povzročila obširne znanstvene razprave. Pred nekaj dnevi so zagrebški listi prinesli vest, da je postala mala hčerkica trgovca Frkoviča žrtev gobavosti ali lepre in da so jo odpremili na neki otok Sredozemskega morja v kolonijo gobavcev. Zapisano je bilo, da je deklica jedla banano in se pri tem okužila s strašno boleznijo. Nesreča naj bi se bila zgodila v Berlinu. Listi so pisali, kako je oče svojo hčerko, ko je opazil na njenem licu neke čudne izpuščaje, odvedel v bolnišnico in kako strašno ga je naslednji dan zadela izjava zdravnikov, da Je hčerka gobava in da je že na potu v kolonijo gobavcev. V zagrebških in beograjskih listih so izšle že razne razprave o gobavosti in o prenašanju njenih kali. Zdaj pa so zagrebške »Novosti« ugotovile, da je vse skupaj navadna bajka, ker je mala Verica Frko-vičeva zdrava in vesela doma v Zagrebu in da sploh nikdar ni bila v Berlinu. Baš takrat, ko se je o njej toliko pisalo, je Verica sodelovala pri neki otroški predstavi. * Smrt zaslužne gledališke igralke V Novem Sadu je umrla upokojena članica beograjskega Narodnega gledališča Ljubica Diničeva, rojena Djuričič. Rodila se je leta 1860 v Novem Sadu kot hčerka ugledne srbske rodbine. Že leta 1879 se je posvetila gledališki umetnosti kot članica potujoče skupine gledaliških igralcev Djure Peleša. Ko se je ta gledališka skupina razšla, je postala članica srbskega narodnega gledališča v Novem Sadu. Nekaj let je bila tudi članica gledališča v Osjeku, potem pa je prišla v Beograd, kjer je bila upokojena. Zasluženo se je udejstvovala tudi v raznih prosvetnih organizacijah no-vosadskih Srbov. * Poplave v Bosni in Hercegovini. Po večdnevnem deževju je bilo poplavljeno tudi Popovo polje v Hercegovini. Take nesreč«5 se dogajajo skoraj vsako leto, a tako zgodnje poplave že dolgo ni bilo. Uprava vrbaske banovine dobiva iz vseh krajev poročila o naglem naraščanju rek in pritokov. Postaje hidrotehničnega oddelka so v permanentni službi * Nova velika tihotapska afera. »Jutro« je že nekajkrat poročalo o tihotapcih, ki so se na zemunskem letališču posluževali letal v svojem nepoštenem poslovanju. Preiskava je dala senzacionalne rezultate in je tihotapska afera dobila celo mednarodni značaj, ko so nedavno zajeli nekega tujega zunanjepolitičnega uradnika, ki sicer ni nikdar službova' v naši državi, a je vendarle večkrat prihajal k nam. Zajeli so ga baš tedaj, ko se je hotel s ponarejenim potnim listom vkrcati v neko letalo, da bi zapustil našo državo, ker so mu postala tla prevroča. Istočasno so ko kupčevalci z Benečani, Madžari in Hrvati.« Ropi, pokolji — pa ljubezen v Židovski ulici Seveda se stari Ljubljančani, kakor vse poslej, niso mogli sprijazniti z izraelskimi priseljenci. Tako je prišlo že 1290. do prvega preganjanja Židov. Razjarjena množica je vdrla v ozke Židovske ulice, pobila vse šipe in oplenila bogate zaloge trgovin. Verska mržnja se je polotila ljudi, planili so v židovska stanovanja ter pomorili mnogo članov bogatih družin. V 1. 1337 je sovraštvo do Židov znova splamtelo, češ, da so neverniki zastrupili vodnjake. Stoletja je bil nato med meščani mir, versko nasprotje je bilo pozabljeno. Prišlo je celo do intimnih ljubezenskih odnošajev med pristaša obeh ver, pri čemer so se kristjani maščevali z umorom, Zidje pa z odsekanjem nosu izdajici Je-hove. Tako poroča Valvasor, » da je bil 1. 1408 neki Zid, ki se je spolno pregrešil s kristjanko Ljubljančanko, zaprt in po prestani kazni z mečem umorjen.« »Ven z Židi Iz mesta in dežele!« Kupčija je Žide naglo bogatila in v svoji prevzetnosti so se meščanom dostikrat uprli. Pri nekem takšnem spopadu so obležali trije Judje mrtvi. Židovski trgovci so kupovali hiše in posestva, imeli so svojega sodnika in kupčevali tako spretno, da so se že 1. 1495. dvignili ostali trgovci, zahtevajoč, da Židje izginejo iz mesta in dežele. Vlada cesarja Maksimilijana I. je res izdala nekakšno naredbo. ki pa se ni izvajala. Čez nekaj let se je mestni svet z žu- preiskali v Beogradu lepo hišo bivšega šoferja Jovanoviča ter našli v njej veliko zalogo opija ter skladišče igralnih kart in vžigalnikov. Vžigalniki so bili tudi zlati in srebrni in predstavlja vsa tihotapska zaloga vrednost kakih 600.000 din. Jova-novič je bil pred leti še skromen šofer, kmalu pa si je kupil dva luksuzna avtomobila in zgradil lepo hišo z dohodki tihotapskih poslov. V svoji hiši je imel tudi dobro urejeno tvornico za predelovanje sirovega opija, katerega so mu tihotapski poslovni tovariši prinašali iz Južne Srbije in Bolgarije. Jovanovič je bil nekakšen upravitelj velikega tihotapskega skladišča, iz katerega se je tihotapsko blago prenašalo v lepih kovčegih z diplomatskimi plombami po železnici in z letali preko meje. Zaradi tega tihotapstva so zaprli že 18 oseb, podrobnosti preiskave pa iz razumljivih vzrokov še niso za javnost. * Sleparije i invalidninami. Kot trinajsti iz trume zaradi sleparije z invalidninami in pokojninami obtoženih pajdašev Laki-čeviča je včeraj pred sodiščem nastopal Mirko Domač, bivši inšpektor finančne direkcije iz Novega Sada. Zatrjeval je, da še nobenega izmed obtožencev ni nikdar videl. V afero je bil zapleten takrat, ko je pri finančni direkciji v Novem Sadu opravljal službo likvidatorja. V tej službi je morda tudi odredil izplačila na podlag; potvorjenih listin, sam pa nima na vesti nobene potvor-be- Listine so ponarejali drugi, on pa v svojem življenju ni nikdar videl ljudi, ki so invalidnine dobivali, kakor tudi ne onih. ki 60 posredovali in ki so se zdaj z njim znašli pred sodiščem. Ko je to zatrjeval, je vstal obtoženi Ilija Nedeljkovič ter dejal; Gospodje sodniki! Pred odposlancem finančnega ministrstva sem trdil, da sem dal nekoč g. Domcu 2.000 Din podkupnine. To pa ni res. Svojo takratno izjavo preklicu-jem ter povem, da me je k taki neresnični izjava nagovarjal sam odposlanec finančnega ministrstva. »Lepa družba«, je dejal obtožen; Domač. * Promet po begeiskem prekopu pod sedanjim železniškim mostom pri Petrovem gradu povzroča precejšnje težkoče in nevarnosti zaradi srednjih stebrov. Gradbeni oddelek generalnega ravnateljstva državnih železnic je po daljši proučitvi teffa vprašanja zaključilo priprave za postavitev novega železniškega mostu. Izdelava železne konstrukcije za novi moet po potrjenem načrtu se odstopi domači tvornici Sardid v Smederevu. Nov; železniški most čez Begej pri Petrovem gradu bo iimel samo eno odprtino. S tem bodo odstranili nevarnost za promet po prekopu za,rad i srednjih stebrov, ki bodo porušeni. Na podlag- dosedanjih del bodo novi železniški moet izročili v promet v začetku maja. ♦ Zapora ceste na Gaštejskem klaneu dnevno od 11-45 do 12.15 in od 16.30 do 17.20. Na predlog sekcije za gradnjo državne ceste Ljubljana — Kranj je sresko na-čelstvo v Kranju odobrilo zaporo državne ceste na Gaštejskem klancu in prepoveda lo pod kaznijo do nadaljnjega vsak promet po tem delu državne ceste dnevno od 1145 do 12.15 in od 16.30 do 17.20, ko se vrši razstreljevanje ceste. Poleg te redne zapore dovoljuje sresko načelstvo sekciji, da zapre državno cesto na tem delu od časa do časa za krajšo dobo. kadarkoli sodi gradbeno vod6tvo, da je zaradi dela ogrožen cestni promet, vendar te izredne zapo re ne smejo presegati v celoti ene ure dnevno, vsakokratna zapora pa ne preko 15 minut- Zaporo ces>te mora sekcija označiti na obeh koncih zaprte ceste s predpisanim mednarodnim znakom. Po vsaki zapori mora bit; cesta epet prosta, varna in sposobna za promet. ♦ Nevaren vlomilec pod ključem. Pred tedni je bilo v Selcih vlomljeno na več krajih. Naprej pri šolskem upravitelju Jožetu Zupančiču, ki mu je odnesel tat za 246 Din drobiža iz pisarne, potem pa še v druge zasebne hiše in v cerkev, kjer je zmanjkala vrsta električnih žarnic. Orožniki iz Železnikov dolgo niso mogli priti tatu na sled. Toda izdal se je sam. Ukradeno blago je namreč prodajal okrog in tako so postali nanj pozorni tudi čuvarji postave, ki so ga aretirali. Je to stari grešnik, brezposelni ključavničar Aljan-čič Ignacij. Svedrovca so odvedli v zapore škofjeloškega sodišča. panom znova obrnil na cesarja s prošnjo, da resi meščane pred židovskim izmozga-vanjem. Z dvema odlokoma z dne 4. avgusta 1513. m 1. januarja 1515, je bilo odrejeno, da morajo Zidje proti primerni odškodnini zapustiti svojo »dolgo ulico« in »židovsko stezo«. Trgovina je prešla v domače roke in tudi ob sejmih je bil dostop Zidom v mesto prepovedan. Se 1. 1762, ko je vlada vprašala zastopstvo ljubljanskih trgovcev, če smejo v Ljubljani Judje kup-čevati vsaj s svojo domačo robo, je to odločno protestiralo proti kršitvam svojih privilegijev, še pod tolerantnim cesarjem Jožefom II. je bil vsak Zid, ki sd je drznil prestopiti mestne meje, takoj izgnan. Zlata doba za bisago naših Židov Po miru v Schonbrunnu, 14. okt. 1809., je postala Ljubljana glavno mesto ilirskih provinc. Guverner, maršal Marmont. odločen nasprotnik vsakršnih privilegijev, ki ovirajo svobodno trgovino, je pospeševal naselitev tujih trgovcev. »Po treh stoletjih srednjeveške intolerance,« piše zaslužni naš zgodovinar Dimitz, »se je naselil pod francosko zaščito prvi Zid v Ljubljani.« Bil je to neki Abraham Heimann iz Mendels-dorfa na Bavarskem. Kot dobavitelj francoske armade je na pohodu 1. 1809. prišel na Dunaj, od tu pa 30 novembra istega leta v Ljubljano, kjer je s svojim nečakom Simonom otvoril manufakturno trgovino. Naslednje leto v marcu, ko so avstrijski bankovci prišli iz prometa, je dobil dovoljenje za menjalnico. Ljubljanski trgovci so se temu uprli, toda brez uspeha. Nikjer ni mogel dobiti lokala, dokler ni s posredovanjem francoske vlade dobil mestni župan nalog, da izposluje v Spitalski (danes v Stritarjevi) ulici št 268 prazni lokal za Hei-manna. Z bratom Mojzesom je Abraham otvoril tu firmo Gebriider Heimann. Drag zapor ljubljanskega Abrahama v Celovcu L. 1811. se je pripetila židovskemu bogatašu na kupčijski poti v Celovcu neprijetna nezgoda. Po pomoti je bil tri tedne zaprt, čeprav se je Marmont potegnil zanj. Med tem, ko je bil Abraham zaprt, je vrednost denarja padla in izgubil je 12.000 goldinarjev. Naslednje leto so se pojavili na Dunaju ponarejeni bankovci. Sled je vodila v ilirske province in spet sta bila brata Heimarma, ki sta pripomogla k razkritju ponarejevalcev. No. to pot ljubljanska Žida nagrade nista hotela sprejeti, zbala sta se pač svojih francoskih zaščitnikov. Mojzes izpod Gradu — Napoleonov liferant — v zamrzli Berezini Z veliko francosko armado je L 1812 potoval v Rusijo kot dobavitelj tudi ljubljanski Žid, Mojzes Heimann Po strahotnem umiku v mrzli zimi, je na pohodu čez Be-rezino dvakrat padel v ledeno mrzlo reko. Posrečilo se mu je, zlesti na breg in po strahotnih marših je z zmrzlimi nogami dospel 1814. na Dunaj. Po večletni odsotno-lo še 900 luizdorov in še te mu je, razen stotih, ukradel gostilničar, neki židovski mesar. S pomočjo svojih sobratov je dospel 1814. na Dunaj. Po več letni odsotnosti. od dunajskih sorodnikov denarno spet podprt, se je Mojzes vrnil v Ljubljano. Po Francoskem odhodu sta ljubljanska Zida sicer še smela ostati ▼ mestu, toda prežive- ti sta morala marsikatero šikano in zaničevanje. V kasnejših letih, ko se Zidje v Ljubljani dolgo niso mogli razmnožiti, je bil najznamenitejši Gustav Heimann, iz Sch\var-za na Turinškem. Dobro vpeljana manu-fakturna trgovina »Pod trančo«, mu je pripomogla k pomembni vlogi v javnem življenju. Ko je ljubljanski Kasinoverein, središče takratnega družabnega življenja, 1. 1834 razpisal 400 akcij po sto goldinarjev za gradnjo lastnega poslopja, je Heimann sam izdelal podroben načrt subskripcije. Toda odpor meščanstva proti židovskemu trgovcu je bil tolikšen, da je moralo društvo razpisati podpisovanje akcij samo za katoliške meščane. Da bi svoj ugled utrdil, je stasiti Zid Heimann prestopil v evan-geljsko občino, kjer je postal najvplivnejša osebnost in si kot velik mecen pridobil največje zasluge za gradnjo evangeljske cerkve v Ljubljani. 24 MATICA Danes poslednjič — Triumf humorja LUMPACI VAGABUNDUS Paul HSrbiger, Heinz Ruhmann, Fritz Imhoff, Hilde Krahl BfivDOliLri Najlepši varietejski film Kralj artistov T R U X A La Jana MMBEgUEg TRAUDL STARK, čudovito dunajsko dete v svoji prvi filmski veseloigri NJEGOVA HCERKICA JE PETER Paul Horbiger Carl Ludvig Diehl vem službenem mestu, sedaj beograjskem pomnoženem radijskem orkestru, da si s tem izboljša svoj položaj. Simpatičnemu umetniku želimo tudi mi mnogo uspehov v njegovem umetniškem udejstvovanju. u— Akademski pevski zbor ponovi svoj koncert duhovne pestm; v nedeljo 7. t. m. ob 20. v stolni cerkvi. Odpel bo celoten program. kakršnega je uvajal oa prvem koncertu v ponedeljek v veliki unionsk dvorani Cene vstopnicam so izredno znižane, zaradi česar bo omogočen ob tik koncerta vsakomur zlasti pa onim. ki pri prvem koncertu niso mogli dobiti več vstopnic. Vefto-p-n ca so na razpolago od petka popoldne na univerzi v vratar je vi loži. Istotam lahko dobite tudi koncertni program. u— Ljubljanski Sokol. Kakor že objavljeno, bo v Eieleljo 7. t. m. točno ob 16. v društveni telovadnic? »popoldan dece«, na katerem nastop; moška in že' ska deca s po-vs>em novima telovadnimi skladbami — Sedež", 5, stojišča 3 stojišča za deoo 2 Din. to pa le. če se vstopnice kupijo prej v društveni pi6arnj v Narodnem domu. Na ta mladinski nastop vabimo vse prijatelje sokoi-eke mladine u_ Zanimivo predavanje Jadranske straže. Krajevni odbor Jadranske straže vabi vse člane in prijatelje Jadranske straže kakor tudi ljubitelje prirodoslovja na predavanje, ki bo drevi ob 20. v ve-randni dvorani restavracije »Union«. Predaval bo prof. g. dr. Kuščar Ljudevit o temi »Življenje morskih polžev«. Predavanje bodo spremljale najnovejše slike. Vstopnine ni! u— »Gorica pred vojno«. Društvo »Soča« je inuelo doslej v tej sezoni 9 predavani: o najrazličnejšilh predmetih. Razen komeono-raoije za viteškim kraljem smo pokušala predavatelje o Koroški in o Japonski, o Gregorčiču, o rodbini v Rusiji,, o nemškem na-jezdu itd. Sedaj zopet enkrat kaj drugega, pogled nazaj v oue najlepše čase Gorice, tik pred vojno in zadnja leta poprej, leta borb in veseLih nad, ko je naš živeij na Primorskem naprestano naraščal — in ko je bil vzor in zcled bratom na Kranjskem in Štajerskem. O onih letih idealizma bo predava,! g. dr. Vladimir KnafHč, odvetnfk v Ljubljani, pri društvu »Seči« v sobote 6. t. m. ob pol 21. v salonu »Zvezde«. Vabljeni »Sočani« in prijatelj. Ve top vsakomur prost. n_ Turnir za prvenstvo šahovskega kluba Triglava za leto 1937. ie bil te dni končan. Udeležilo se ga je skupno 12 igralcev. Finalni turnir je pokazal tale rezultat: Prvo mesto m naslov prvak® kluba sj je priboril Jože Šiška s 5 in poi ifečke (izmed 7 dosegljivih). 2. mesto je doergsl Julii Er-ker s 4 in pol točke, 3. mes^o -lože Doldn-šek s 4 točkami. 4. Janko RemSkar s S in pol točke, 5- mesto Ciril Vidmar e 3 točkami. 6., 7. in 8. mesto pa si dale Ivo Bajec, Franc Lenart in Pograjc z 2 in pol točke. Preseneča izredno slab plasman dosedanjega prvaka Cirila Vidmarja, ki je po 4- kolu zaradi prezaposljenos-ti izgubil 3 točke po kontumacu (proti Dolinšku. Remškarju in Lenartu). Novi prvak Jože šniška je znan ljubljanski reprezentativni igralec in izvrsten teoretik, kf že več let z uspehom nastopa na vseh večjih šahovskih prireditvah. V četrtek se začne v klubovem lokalu v Mikličevem hotelu III. Kordlšev spominski turnir, ki se ga udeleže lahko tudi nekvalificirani ieralci in novi člani- u— Poroka. V nedeljo sta se poročila v Ljubljani gdč. Stefi Rozmanova, uradnica TPvPD. in g. Franjo Ravnikar uradnik OUZD. Novoporooencema obilo sreče! u— Mestni občini primanjkuje priliko za zaposlitev brezposelnih. Na naš nedavni članek o razmerah, ki vlaxiajo v brezposelnem skrbstvu v Ljubljani, je včerajšnji »Slovenec« objavil daljšo polemiko pod naslovim: »Jutro« in delomrzneži. V zvez: s tem člankom se je v našem uredništvu oglasilo nekaj brezposelnih delavcev, ki so bili zadnji čas po nekaj dni zaposleni pri raznih mestnih podjetjih, in nas naprosili za objavo, da je bilo pretekli ponedeljek odpuščenih okrog 30 delavcev, zaposlenih doslej pri raznih zasilnih delih, v soboto pa bo izgubilo delo še okrog 60 delavcev. n_ Predrzen vlom na Bokaleah. V torek ponoči so neznani vdrli v letno hišico g. Kernca. Vlom so izvršili, kakor kaže, ljudje, ki so jim krajevne razmere prav dobro znane. Med raznim perilom, orodjem odejami, črpalko za vodo je bil ukraden tudi dvocevni radijski aparat t akumulatorjem. Svarimo pred nakupom- Orožmiki so tatovom l>aje že na sledu. 11— Rdeči križ, pododbor za mesto Ljubljano, ima danes ob 18- občn«; zbor v dvorana Okrožnega urada na Miklošičevi cesti-Članstvo vabi odbor- u— Na sobotnem valčkovem večeru na Taboru bosta skrbela za prijetno godbo godalni orkester Sokola I. jn Magistrov tiio. V sipodnj glavni dvorani bodo priS- do izraza predvsem stari plesi, polee njihovega kralja valčka, še polke, mazurke, četvorka, beseda in drugI v zgornjih prostorih pa bo lahko tudi mladina zaplesala svoje nove plese. Zato v soboto 6. t. m. gotovo na Tabor. u— Brivsko-frizerski pom<>čn|ki(ce) ;majo v ponedeljek 8. t m. ob 20. v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani občni zbor, ki je za vse izredno važen z ozirom na dejstvo, da je stopila v velijavo novo podpisana kolektivna pogodba, o katere izvajanju se bo razpravljalo na občnem zboru. Vabljeni vs pomočniki in pomočnice- u— Mednarodni plesni večer v največ&m plesnim turnirjem Jugoslavije bo nepreklicno v soboto 13. t m. v ljubljanski KaziaL Iz Celja «— Gradnja moderne vremenske hlSkje pri kolodv°ru. Neznani storilci so v zadnjih letih pokvarili odnosno pokraldi dele instrumentov na stari vremenski hišici v mestnem parku. Ker je park nepri. kladen za vremensko hišico, je Olepševalno in tujakoprometno društvo odstranilo ostanke instrumentov, mestna občina pa je osvojila predlog društvenega predsednika magistratnega direktorja g. šubica, naj se zgradi na zadnji gredi v nasadih nasproti hotela »Pošte« moderna vremenska hišica z barografom, higiografom in termografom z diagrami ter z minimom, maksimom( emajliranim termometrom in uro. Aparati sami bi stali okrog 10.000 Din. V novem proračunu je predvidenih za novo vremensko hišico, ki jo bodo začeli v kratkem graditi, 15.000 Din, s čemer pa seveda ne bodo kriti vsi stroški. Olepševalno društvo bo namestilo ob poti pred klopmi med kolodvorskom poslopjem in hotelom »Pošto« lepe pergole, da zakrije nelepe skladiščne stavbe poleg kolodvora. Pergole bodo od pomladi do jeseni okrašene s cvetlicami, ker namerava društvo gojiti tam vrtnice, ki cvetijo trikrat, poleti pa take cvelice, ki imajo dolgotra, j (in cvet. Pergole bodo vodile do nove vremenske hišice. Ker že izdelani načrt predvideva preveliko vremensko hišico, bodo izdelali nove načrte za manjšo stavbo. Nujno potrebna bi bila tudi gradnja čakalnice in prodajalne voznih listkov za avtobusne potnike ob severnem zidu kolodvorskega poslopja, ker potn;ki ne smejo postajati v kolodvorskem vestibulu in morajo ob slabem vremenu čakati na prostem pred kolodvorom. e— Uvedba električnih ur je postala v Celju kot tujskoprometnem mestu nujno potrebna, zlasti, ker sedanje javne ure ne kažejo točno in so po večini tudi pokvarjene. Mestna občina namerava namestiti na poslopju mestnega poglavarstva električno uro s stransko električno uro na poslopju mestne elektrarne. Stroški bi znaSali okrog 14.000 Din. Na električno ui-o pa bi lahko priključili tudi ostale javne ure. e— Osebna vest. Od srede se mudi v Celju predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani g. dr. Vladimir Golja na vizita-ciji okrožnega sodišča, ki bo trajala več dni. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 opereta »Kadar srce spregovori...« z Gitto Alpar in tednik. Ob 18.30 matineja »Ekrazitna kolona«. KINO METROPOL. — Danes ob 14. uri matineja »JAZ IN TI«. Ob 16.15, 18.15 in 20.30 »PREGNANCI OTOKA SMRTI«. Iz Maribora a— Organizacija vojnih dobrovoljcev v Mariboru priredi v nedeljo 7. t., m. častni večer materami v vojni padlih tovarišev. Slovesnost bo v dvorani hotela »Orel« ob pol 9. zvečer. Komandant mesta g. srenera.1 M. Mitlenkovič izroči ob tej priliki osebno odlikovanje dvema materama gospo! Bra&ičevi Ln gospej Batičevj kateri je odlikovali Nj. Vel. kralj Peter II. Na slovesnem večeni h j kateremu so vabljeni nacional« krogri so- i deluje tudi vojaška godiba in pevski zbor i dijaške čete inž. pod oficirske šole a— Z jugoslovenskimi d<>brovoljci v Rusiji in Dobrudži je naslov zanimivega predavanja, ki ga je podal v ponedeljek v Ljudski univerzi primarij dT. V. Meršol iz Ljubljane. Za to predavanje je bilo v Mariboru izredno zanimanje, o čemer je pričala lepa udeležba dobrovoljcev in nacionalnega življa v Mariboru. Odlični predavatelj. ki je sam dobrovoljec, je izčrpno orisal zgodovino naših bojev ta narodno osvobojenje in v markantnih potezah prikazal tmjevo pot naših dobrovoljcev. Zlasti je predavatelj podčrtal veliki pnmen čobrovoljske divizije, ki je vlila srbski voj ski novega upanja. Njegova izvajanja so ponazorjevale številne skioptične slike. Ob zaključku predavanja' za Katerega je bil predavatelj nagrajen s toplim priznanjem, so se vsi nazvočni poklonili spominu umrlih dobrovoljcev s trikratnim »Slava« a— Hutterjeva delavska kolonija na Po-brežju Včeraj j,e lastnik tekstne tvornice Hutter podpisa! kupno pogodbo za 40.000 kvadratnih metrov zemljišča, k leži med Jelovškovim posestvom in gasilskim domom na Pobrežju. Za svet bo plačal 600.000 Din. Prodala sta ga Frančiška Kersnik in Ivan Rojko. Čim bo vreme ugodno bodo pričeli na zemljišču graditi 25 delavskih hiš približno s 50 stanovand. Delavska stanovanjska kolonija bo pit padla .pokojninskemu skladu Hutterjevega delavstva Akcija za to novo stanovanjsko kolonijo priča o vzornem in s'ožnPim sodelovanju med lastnikom tovarne in delavca. a_ Eliskases v Italijo. Danes odpotuje iz Maribora avstrijski šahovski velemojster Erik Eliskases, ki se poda na šahovsko turnejo v južne Tirole in italijanska mesta. a— Mestni odbor Jadranske straže bo knel 10. t, m ob 20. v lovski sobi hotela »Orel« svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom Člani prijatelji J. S. in cenieno občinstvo vabljeni. a— Prihodnja operetna premiera bo ti še Sv. gore. i— Poučno predavanje za naše sadjarje. V ponedeljek bo pr; nas sejem. Ob tej priliki _ bo priredila agilna litijska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva filmsko predavanje o zatiranju sadnih škodljivcev in odvračanju bolezni v sadjarstvu in vinogradništvu. Predavanje bo dopoldne v kinu- Iz Ptaja j— Ptuj Lojzetu Bratužu. V nedeljo 7. t- m- ob 9. bo v cerkvi minoritskega samosta-na_ maša za blagopokojnim Lojzetom Bra tužem, ki je postal žrtev nasilja na sveti večer v Podgori pri Gorica. Ptujčanj, počastile spomin narodnega mučenika z udeležbo Dr; maši zadušniri! j — Masarykovi proslavi, ki bo v soboto 6. t. m. z začetkom ob 20. v prosvetni dvorani »Mladike«, se pridružijo tudi sokolski pripadniki. Vstop bo prost. j — Krajevna protituberkulozna liga v Ptuju bo imela redni občni zbor 14, t. m. ob 10. v posvetovalnici mestnega poglavarstva z običajnim dnevnim redom Člani, pridite polnoštevilno. Zbora se lahko kot poslušalci udeleže tudi drugi. j— Iz gledališča. Dramsko društvo priredi v ponedeljek 8. t. m ob 20. narodno igro »Domen«. Režiser je g. Spat. Gospodarstvo Občinske davščine v velikih mestih nase države SV. PETER v SAVINJSKI DOLINI. V dobi 10 letnega obstoja si Sokol kljub zaprekam krepko utira svojo začrtano pot. V L 1935. smo se ojunačili in s pomočjo dobrotnikov začeli gradnjo doma, ki stoji danes v sirovem stanju pod streho in bo že letos otvorjen. Pozivamo prijatelje, da s primernimi prispevki podpro gradbeno akcijo. Ker društvo točasno nima lastnega lokala, ima svoje prireditve v prostorih br. Privošnika. Dne 28. februarja smo z velikim uspehom uprizorili Redenškovo dramo »orno ženo«. Vsi igralci so odlično rešili svoje vloge, k čemur je pripomogla velika požrtvovalnost sodelujočih in režiserja. Pcset je bil tako velik, da mnogi niso dobili prostora. Zato ponovimo igro v nedeljo 7. t. m. V pripravi imamo dalje »Koroške tihotapce«. Prosimo pripadnike in prijatelje Sokolstva iz okolice, da v čim večjem številu posečajo naše prireditve, ki imajo namen, nuditi posetnikom čim lepši užitek, društvu pa vir dohodkov k dograditvi doma. Podpirajte nas J Iz najnovejše publikacije finančnega ministrstva o državnih in samoupiavnih uslužbencih in samoupravnih proračunih za 1. 1936/37 smo že včeraj na tem mestu objavili značilne podatke, iz katerih sledi, da ima Ljubljana najvišje samoupravne doklade v državi, saj so te samoupravne doklade za L 1936/37 določene v višini 123%, medtem ko znašajo v Beogradu, Skopi ju, Leskovcu in Bitolju le 20%, v Nišu in Kragujevcu 30%, v Novem Sadu 55%, v Zagrebu in Karlovcu 65%, v Mariboru 95% itd. Ta znatna razlika ima svoj izvor predvsem v okolnosti, da je v dravski banovini banovinska doklada tako znatna, saj znaša za 1. 1936/37 v Sloveniji 55%, v savski banovini 25% in v ostalih banovinah le 20% ter v dunavski banovini celo 10%. Iz druge publikacije finančnega ministrstva smo predvčerajšnjim navedli, kako ogromna je razlika pri samoupravni davčni obremenitvi med občinami v dravski banovini in ostalimi občinami v državi, saj znaša samoupravna davčna obremenitev v avtonomnih mestih v dravski banovini še enkrat toliko nego v savski in 3 do 6-krat toliko nego v ostalih banovinah. Niso pa samo visoke banovinske davščine, ki v dravski banovini povzročajo prekomerno samoupravno davčno obremenitev, temveč so tudi občinske davščine neprimerno večje nego v drugih banovinah. Iz statistike finančnega ministrstva o samoupravnih proračunih za leto 1936/37 posnemamo še naslednje značilne podatke o davčnih bremenih v največjih mestih naše države1 V tabeli navajamo občinske davščine kot vsoto predvidenih dohodkov od doklad na neposredne davke, od trošarin in uvoz-nin, od taks, gostaščine, mestnih davščin, ki jih pobirajo mestna podjetja, in mestnih davščin, ki se stekajo v posebne fonde. Za posamezna mesta smo vzeli ono število prebivalcev, ki smo ga izračunali za konec leta 1935 na podlagi povprečnega prirastka od leta 1921 do 1. 1931, kakor to računa tudi finančno ministrstvo, pri Ljubljani pa smo upoštevali tudi prebivalstvo priključenih občin, ki je bilo ugotovljeno ob koncu leta 1935. na podlaei popisa. V posameznih mestih je v 1. 1936/37 znašala občinska davčna obremenitev, kakor sledi: število občin, povpreč. prebivalcev davšč. na preb. v mil. din v din Subotica 104.600 21.2 203 Niš 40.500 8.4 208 Skoplje • 76.900 16.0 208 Novi Sad 73.800 17.2 233 Sarajevo 84.100 21.7 258 Split 49.900 15.7 315 Osijek 43.300 18.8 432 Zagreb 224.000 100.0 450 Beograd-Zemun 336.300 162.6 480 Ljubljana 85.000 49.1 575 Gornja primerjava nam dovolj nazorno kaže, kako je Ljubi jama z občinskimi davščinami preobremenjena. Za Ljubljano ima relativno največ občinskih davščin Beograd, in sicer 480 din na prebivalca toda tu je treba izrecno pripomniti, da Beograd nima banovinskih davščin in da je zaradi tega skupna samoupravna davčna obremenitev v Beogradu neprimerno manjše nego v Ljubljani. Zagreb ima sicer tudi davčno obremenitev 450 din na prebivalca, toda tudi v savski banovini so banovinske davščine relativno mnogo manjše. Na morebitni pomislek, češ da davčna moč prebivalcev v vseh teh mestih ni enaka, tn da lahko mesto z manjšim številom prebivalcev in znatnejšo davčno močjo plača več davkov, smo v naslednjem izračunali tudi višino občinske davčne obremenitve v razmerju z davčno osnovo, na podlagi katere se odmerjajo doklade na neposredne davke. Povprečno pride na 1 milijon davčne osnove v Novem Sadu 1,360.000 din občinskih davščin, v Subotici 1,440.000 din, v Sarajevu 1,730.000 din, v Skoplju 1,880.000 din. v Beogradu 1,940.000 din, v Nišu 2,050.000 din, v Zagrebu 2,100.000 din, v Splitu 2,500.000 din, v Osijeku 2,850.000 din, v Ljubljani 3,300.000 din. Tudi ta primerjava nam kaže, da je v razmerju z davčno močno Ljubljana najhuje obremenjena. Vrstni red je tu nekoliko drugačen, zanimiv pa je zlasti glede Beograda, ki v tej primerjavi ni na poslednjem mestu pred Ljubljano. V razmerju z davčno osnovo je občinska davčna obremenitev v Osijeku, Splitu, Zagrebu in Nišu večja nego v Beogradu, ne glede na to, da Beograd, kakor rečeno nima banovinskih davščin- Zanimivosti iz letnega poročila Narodne banke Viftar Je prevrnil kole-z voznikom vred liki današnjega koncerta mladinskega pevskega zbora iz Rač pod taktirko učitelja Zorna v Ljudski univerzi bodo peli naši dobro znani »Rafki škrjančkj« v proslavitev spomina skladatelja E. Adamiča pesmi L. Puša, Kozine, dr- Sehuaba, Tomca, Kra-molca, Preglja, Bajuka jn Deva. Ob 15. koncert za mladino, zvečer za odrasle. — V ponedeljek predava v Ljudski univerzi prof Jan Dayre iz Zagreba o temi; La Provence Predavanje v francoščini. Skioptične slike. a— Šahovske novice- šesto koilo šahov skega kvalifikacijskega turnirja se je zaklju čilo v sredo zvečer v Centralu z rezultati: Senica - Reinsberger 1:0, Jaut — Krajnc re-niis, Šetinc ga. Križajeva 1:0, Sever -Stare 1=0, Koser - Lichtenwallnerjeva 1:0, Kobijer - Šerbtlič 1:0, Stojnšek - Radolič 1:0. Stanje po 6. kolu kaže naslednjo sli ko: Stojnšek 6, Krajnc 5 in pol Sever in Kosesr 5. Jaut in Kobijer 3 tn pol. Senica, Setiinc in Reinsberger 3, Stare ,p čertal č 2, Radolič pol, ga. Lichtenwa1lnerjeva m Križajeva brez točke a— Olimpijski plesni prvaki v Mariboru. Dne 13 t m. pride v Maribor slovita bolgarska plesna skupina »Račenica«, ki si je kakor znano, priborila na berlinski olimpiadi prvenstvo v narodnih plesnh- N^^oi-li bodo v Narodnem gledališču. Dobova, 4. marca. V nedavni noči je začelo močno deževala. vmes pa pihati močen vihar, ki je ljudi zbudil iz spanja. Vihar je razkrival strehe in hitro obračunal s slučajno odprtimi okni. Voznika, ki se je vračal skozi | Dobovo v Loče, je prevrnil s kolesljem I vred. Mož je moral konja spreči in šele zjutraj priti po vozilo. Po polju je vihar razmetal vso zloženo koruznico. Okrožne prosvetne konference. Ker se bliža glavna skupščina Sokolske župe Ljubljana, na kateri mora župni prosvetar podati svoja poročila o prosvetnem delovanju naših edinic, sklicujemo za nedeljo 7. t m okrožne prosvetne konference, ki bodo za ljubljansko in zasavske (litijska skupina) ob 10. v Sokolskem domu na Viou, za kamniško okrožje 7. t m. ob 9.30 v Sokolskem domu v Domžalah, za obmejno se bo datum še določil in za Dolenjsko 14. t. m. v Sodra-žici. Vsi okrožni prosvetarji bratsko vabijo vse društvene in četne prosvetarje, da se konferenc zanesljivo udeležijo, ker se bo na njih sklepalo o nadaljnjem prosvetnem delovanju, ki je v zadnjem času nekoliko popustilo. Vsi bratje in sestre, ki se bodo udeležili okrožnih prosvetnih konferenc, naj prinesejo seboj še vse ev. zaostala mesečna prosvetna poročila, zaključna leta poročila in kratek pregled delovanja dotične edinice na prosvetnem polju. Okrožni prosvetarji pričakujejo, da bodo vse okrožne edinice storile v polni meri svojo dolžnost in se polnoštevilno udeležile te izredno važne konference. S°Kolsko društvo Ljubljana—šiška priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje »Proizvodnja in potrošnja«. Predaval bo predavatelj ZKD g. agr. Jammik Alojzij. Po predavanju se bo predvajal film »Sinovi pustinje«. Najavljeni družabni večer pa zaradi tehničnih zaprek odpade. Sokolsko društvo Vič priredi jutri v soboto 6. t. m. ob 20 v svojem domu predavanje »O sokolski Pragi« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. inž Rus Jože. Sok°lsko društvo Trbovlje priredi jutri v soboto 6. t. m. ob 20. v svojem domu predavanje »O Masaryku«. Predaval bo predavatelj ZKD g. Marjanovič Humbert. V svojem poročilu za preteklo poslovno leto navaja Narodna banka tudi nekaj zanimivih podatkov v zvezi z deviznim in denarnim gospodarstvom, kakor tudi podatke o plačilnem prometu z inozemstvom. Odkup zlata Med drugim navaja letno poročilo tudi podatke o produkciji in odkupu zlata. Lani je znašala produkcija zlata v naši državi 2614 kg v vrednosti 126.7 milj Din nasproti 2444 kg v prejšnjem letu in 1175 kg v letu 1934. Vso to produkcijo je odkupila Narodna banka. V nasprotju s prejšnjim letom pa je precej nazadoval odkup zlata od privatnikov (brez rudnikov), ki je znašal lani le 9.4 milijona Din nasproti 43.3 milijona Din v letu 1935. Skupaj je torej lani Narodna banka odkupila za 156.1 milijona din zlata nasproti 161.8 milijona Din v prejšnjem letu. Vrednost odkupljenega zlata se je zmanjšala predvsem zaradi tega, ker je bil odkup od strani privatnikov znatno manjši. Poleg zlata je Narodna banka lani odkupila za 2.8 milijona din srebra (prejšnje leto za 2.9 milijona Din). Srebro je odkupovala po ceni 700 Din za 1 kg čistega zlata. Klirinški promet V klirinškem prometu z inozemstvom je znašal lani ob koncu leta saldo naših terjatev po odbitku klirinških dolgov 132 milijonov Din. V aktivnih kliringih so se naše terjatve zmanjšale od 477 na 432 milijonov Din, v pasivnih kliringih pa se je istočasno naš dolg povečal od 236 na 324 milijonov din tako da so bile naše klirinške terjatve v inozemstvu za 108 milijonov večje nego naše klirinške obveznosti. K temu pa je treba prišteti še terjatev od Nemčije na posebnem računu v višini 24 milijonov Din, tako da znaša končni saldo naših terjatev po odbitku obveznosti 132 milijonov Din. V zvezi s klirinškim plačilnim prometom poudarja letno poročilo Narodne banke, da je banka v načelu za sistem privatnega kliringa in da se proučuje vprašanje raz- širjenja tega sistema. Obenem stremi Narodna banka za tem, da se sistem plačilnega sporazuma prilagodi konkretnim zahtevam, ki se pokažejo v vsakem posameznem primeru. Poročilo nadalje poudarja, da so bile ▼ lanskem letu izdane olajšave za tako zva-ne »šalterske« devize, to je za devize, ki ne izvirajo od izvoza. Za te devize je prej obstojal predpis, da se morajo obvezno izročiti na odkup Narodni banki, sedaj pa je treba ponuditi le eno tretjino (predpis glede obvezne ponudbe šalterskih deviz na odkup pa se prej ni izvajal. Op. ur.). S tem so predpisi glede deviz v toliko izenačeni, da je treba Narodni banki ponuditi na odkup eno tretjino deviz kakršnegakoli izvora. Portfelj vrednostnih papirjev Glede portfelja vrednostnih papirjev navaja poročilo, da je imela Narodna banka ob koncu lanskega leta za 117 milijonov din vrednostnih papirjev nasproti 49 milijonom ob koncu prejšnjega leta, tako da se je njen portfelj v teku lanskega leta več nego podvojil. Narodna banka je v teku lanskega leta povečala svoj portfelj 5% državnih srednjeročnih obveznic za financiranje javnih del za 72 milijonov din, tako da je znašal ob koncu leta 98.5 milijona din. V portfelju so nadalje delnice Banke za mednarodna plačila v Baslu (4000 delnic), ki so v bilanco vnešene z vsoto 14.8 milijona din), dočim so bile v prejšnji bilanci vnešene z vsoto 19.4 milijona din. Dohodki od inozemskih turistov Poročali smo že, da so po podatkih Narodne banke znašale lani pošiljke naših izseljencev v inozemstvo 214.5 milijona din nasproti 192.0 in 119.8 milijona din v prejšnjih dveh letih. Povečal pa se je tudi dohodek od inozemskih turistov, ki je lani znašal 852 milijonov din nasproti 317 milijonom v prejšnjem letu, tako da smo v celoti prejeli od inozemskih turistov in od naših izseljencev v inozemstvu 566 milijonov din. Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 28. februarja zaznamuje povečanje zlate podlage za 1.2 na 1642.2 milijona Dom, medtem ko eo devize izven podlage narasle za 1.2 na 603.4 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru se je zaradi ulti-ma zmanjšala za 22-8 na 383.1 milijona Din, tako da je bilo v obloku za 817 milijonov kovanih novcev, to je le za 8 milijonov manj nego land, toda za 127 milijonov manj nego pred dvema letoma. Menična posojila so narasla za 9.3 na 1448.2 milijo na Din, lombardna pa so Nazadovala za 0-3 na 247.4 uiiliijona Din. Obtok bankovcev se je kakor običajno ob koncu meseca povečal za 147.8 milijona Din in je znašali 28. februarja 5346-5 milijona Din, to je za 417 milijonov več nego pred enim letom in za 1025 milijonov več nego pred dvema letoma. Obveznosti na pokaz so se vzporedno s povečanjem obtoka zmanjšale za 1366 na 1909.3 milijona Din; pri tem so žirovne naložbe nazadova le za 117.8 na 827-9, obveznosti na pokaz po_ raznih računih za 14.0 na 1051-8 in naložbe države za 4.9 na 29.5 milijona Din. Vrednost zlate podlage skupaj z oficiel-no premijo Je znašala 28. februarja 2110 2 milijona Din. kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu pa je znašalo 29.02°/o (prejšnji teden 2910). Gospodarske vesti = Tudi Avstrija prodaja rezan les v Anglijo. Z Dunaja poročajo, da so avstrijske tvrdke sklenile z angleškimi dobavo 10.000 kub. m mehkega rezanega lesa. Avstrija bo ta les izvozila v Liverpool in Manchester še v teku meseca marca, in sicer preko Su-šaka. — Licitacije. Dne 6. marca bo v inten-danturi štaba dravske divizije oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 17 tisoč 353 m3 drv in 8. t. m za dobavo 4816 ton premoga. Dne. 8. t. m. bo v intendan-turi štaba III. armijske oblasti v Skopju ofertna licitacija za dobavo 6 novih pisa!-nih strojev. po 50.75 ln 01.50 (v Beogradu po 51.50) in V 7% Blairovem po 82. M-V1U Ljubljana. Amsterdam 2392.16—2406.76, Berlin 1756.02—1769.90, Bruselj 735 85— 740.91, Curih 996.45—1003.52, London 213.20—215.26, Newyork 4336.01—4372.32, Pariz 203.09—204.53, Praga 152.33—153.44, Trat 229.19—232.27. Curih. Beograd 10, Pariz 20.3675, London 21.4175, Newyork 438.125, Bruselj 73.83, MIlan 23.0750, Amsterdam 239.90, Berlin 176.30, Dunaj 79, Stockholm 110.42, Oslo 107.6250, Kobenhavn 95.6250, Praga 15.29, Varšava 82.95, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 404—407, 4•/. agrarne 52.25—52.75, 4•/. severne agrarne 51—52, 6°/. begluške 73 den., 7*1, invest. 87 den., 7*1> Blair 82.25—83, 8*/« Blair 91.75; delnice: Trboveljska 250 den., Šečerana Osijek 175 den., Dubrovačka 320 den., Oceania 250 den., Jadranska 400-—455, Gutmann 40—50, Narodna šum-ska 10 bi., Osiječka ljevaonica 175—185, Danica 40 den. Beograd. Vojna škoda 407—408 (405.50 —407), za marc — april — (406), za maj (406—406.50), 4•/. agrarne 52.75, bi., 4'/. severne agrarne — (51.50), 6'/. begluške 74—75, 6'/. dalm. agrarne 72.50 — 73 (72.50), 7*1» Drž. hip. banka 95 50—98, 7*/. Blair 82.50—83.50, Narodna banka 7450 den., PAB 209.50—211.50 (209—211). Blagovna tržišča ŽITO '+ Chicago, 4. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 133, za julij 114.625, za sept. 111.125; koruza: za sept. 95. + Winnipeg, 4. marca. Začetni tečaji: plenica: za maj 127.25, za julij 123, za sept. 111.25. 4- Novosadska blagovna borza C- t- m.). Tendenca slaba. Pšenica (78 kg): baška sremska 151 _ 153. slavonska 152 — 154 banatska 150 — 154: baška potiska 159 — 161. Oves: baški sremski. slav. 112-50 — 115. Rž: baška 140 _ 142.50 Koruza; baška in sremska 80 — 81 banatska 79 — 80 sremska sušena par. Indija 90 — 91- Moka; baška in banatska »Oa« in >Ose< 235 — 245 »2« 215 — 225; >5« 195 — 225: »6« 175 — 185; >7« 147.50 157-50: »8« 105 _ 110- Otrobi: baški. banatski 85 — 88. Fižol; baški bel: brez vreče 250 — 255. + Budimpeštanska terminska borza (4 t. m.) Tendenca prijazna. Koruza: za maj 12.68 — 12.69, za julij 13.20 — 13.24. BOMBAŽ Liverpool, 3. marca. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: za marc 736 (prejšnji dan 720), za julij 7.32 (7.17), za dec. 6 89 (6.75). + Newyork, 3. marca. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: za marc 13.70 (13.40), zs julij 12.95 (12.74). Enotno vodstvo v francoski vojski Pariz. 4. marca. b. Včeraj ie, ves dan zasedala vojaška koanisjija francoskega parlamenta. ki je svojo dopoldansko in popoldansko sejo posvetila predvsem vprašanju enotnega poveljstva za francosko armado. Komisija je končno sprejela sklep, ki odgovarja v bistvu predlogu vojnega ministra Daladiera. kakor ga je stavil na sej, vojaške komisije v sredo. Na predlog nekega člana komisije je bilo namreč z 9 glasovi proti 6 6kJenjeno, da mora vrhovni vojni komite obvezDo takoj po vojn« napovedi imenovat", enega samega vrhovnega poveljnika za vso francosko armado Ako smatra to za potrebno, ga laihko določi tudi že v mirnem času. da tako ie, v naprej zagotovi enotno vodstvo v armadi, čim se prično sovražnosti. Vojaška komisija je nadaltje »prejela sklep, da postane v mirnem času manjstez za narodno olirarabo avtomatično vsakokratni nvinistrsk/ predsednik, ki pa lahko prepusti t« svoje funkcij*. kakemu drutreUMJ mimrstmi. Odklonjen je bil predlo? letalskega mmdstira Cota, da naj bi bil za operacije ki so v zvezi z letalsko obrambo, meroda jen letaiskj minister in sicer zaradi načel nega stališča, da sme in mora bitii vodstvi francoske armade saimo eno Korektura meje med Nemčijo In Belgijo Bruselj, 4. marca b. Zunanji ministei Spaak je včeraj predložili parlamentu načrt zakona o zamenjavi neznatnega ozemlji med Belgijo in Nemčijo V bistvu gre lt za neznatne obmejne korekture na korigrf izboljšanja železniške posta;e Rotgen in zj majhen kos zemlje, na katerem nihče ni prebdva. Postani in ostani član Vodnikove družbe! 4. marca Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski Šilingi v privatnem kliringu trgovali po 7.88, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu pa je bil promet v avstrijskih šilingih po 7.85, v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 31. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.09, v Beogradu 11.9710 in v Zagrebu 12.00 odnosno za konec aprila 12.0150, in za konec maja 12.0350. Na z^erebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes ponovno dvignila in se je trgovala po 405 (v Beogradu je bil promet po 405.50—407). Nadalje so bili zaključki v 4V» severnih agrarnih obveznicah M a d i o .. Sobota, 6. marca LjnbUana 12; Pester program s plošč — 12.45; Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13-15; Plošče. — 14; Vremenska napoved- _ 18: Za delopusrt igra Radio orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: čas, vreme, poročila, spored. obvesfcMa. — 19.30: Nac. ura; Glasbena društva v Sloveniji od 18- stoletja do danes (g. L- M. Škerjanc). — 19.50: Pregled sporeda. — 20; O zunanji poljtpkj (dr. Alojzij Kuhar). — 20-20; Pratika za mesec sušeč alj marec. (Besedilo sestavil prof. Niko Kuret, sodelujejo člani rad. igralske družine. vmes plošče). _ 22; Čas, vreme, pa ročiia, spored. — 22.15: Vesel konec (Radio orkester). Beograd 17-20; Pesmi. — 17.50: Plošče. — 18.30; Violinske skladbe. _ 20: Srbski večer. _ 22.20: Orkestralna glasba. — 23; Lahka glasba. — Zagreb 17.15; Koncert orkesitra. — 20-30; Madrigali. — 21.30: Orkestralen koncert. — 22.20: Plesna mu-zika. — Praga 19.15; Lahka češka glasba. — 20.45: Zvočna igra. — 21-30; Orkestralen in pevski koncert. — 22.20: Plošče in ples. — Varšava 1930; Violina, petje in klavirski dueti- — 21: Koncert orkestra in solistov. _ 22; Kabaret. _ Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.40; Zborovsko petje. — 16.55: Skladbe po željah- — 19.10: Operetni večer. — 22.20; Pesmi. — 22.55: Plošče—Berlin 18-15; Vuritiške orgle.—1915; iz MOnchena. — 24: Plesna muzika- — — Munchen 18: Ura pestre glasbe — 18.50; Zvočne sLike- _ 20-10: Prenos Puc-cinijeve opere »La Boheme«.—22.30: Plesni orkester. — Stuttgart 18.30- Odlomkj iz veselih oper- — 19: Pester program. ^ 20.10: Po filmskem svetu. — 22.30: Prenos iz Mjmchena. — 24; Plesna muzika. '•t? Sierra NcvaSs y sn^gn In krvi Patrole Francove vojske, Id prenašajo povelja Iz glavnega stana na bojišče Vohunstvo iz zraka Kako so mogli Italijani premagati rasa Desto K ustrelitvi zadnjega upornega abesin- j rakanje od 15. do 21. Po nasvetu Vašega skega vojskovodje, rasa Deste, se italijan- j Veličanstva sem sedaj ukazal korakanje ski listi še vedno vračajo in ob tej priliki poročajo tudi o tem, kako je Graziani med vojno prisluškoval brezžičnim pogovorom, ki Jih je imel neguš z rasom, svojim zetom. »Corriere della Sera« piše, da je dobro urejeni Grazianijevi poročevalni službi uspelo že v novembru 1935. izslediti brezžično postajo rasa Deste. Majorju Mazzi-ju, ki je bdi prideljen takratnemu generalu Grazianiju, pa je uspelo, da je uganil »pri-lično preprosti« ključ za tajne pogovore med obema abesinskima mogotcema. Major Mazzi je imel veliko veselje s tem, da je Grazianiju vsako jutro pri zajtrku ser-viral tako rekoč najnovejše in tudi najbolj avtentične vesti o gibanju vojske rasa Desta. Ne da bi ras to najmanj slutil, je bil poveljnik italijanske ajrmade na Južnem bojišču torej stalno in najbolje poučen o njegovih namerah. Tako so zvedeli Italijani j>:z zraka«, da je Desta s 35.000 možmi na poti iz Irgale-ma v Dolo in da namerava Italijane napasti 7. decembra. Graziani se je smehljal. Imel je cel mesec časa, da se pripravi. Iz Adis Abebe je neguš svetoval svojemu zetu naj koraka s svojimi četami tako, da bo čim bolj skrit pred italijanskimi letalci. Ras Desta je odgovoril po radiu: »Za naš pohod sem prvotno odredil vsakodnevno ko- le od 17. do 22. Neguš pa je bil nezaupljiv in je 14. novembra brzojavil: »Tvoje čete naj stopajo le v redkih črtah. Tudi taborišča naj bodo majhna in razdeljena na veliko ozemlje. Šotore in obleke pobarvajte rdeče in rumeno, da jih bo od zgoraj manj videti.« Graziani je vse to poslušal seveda z največjim zadovoljstvom. Njegova zračna bro-dovja so prejela natančna povelja. Odletela so in so znala Abesince odkriti tudi v njih skrivališčih. Ob koncu decembra je Graziani zvedel na isti način, da je ras Desta zavoljo letalskih napadov in drugih neprilik izgubil 17.000 mož. 6. januarja je Desta sporočil negušu, da na ofenzivo ne more več misliti in da se mora umakniti. Neguš ga je 10. januarja tolažil: »Ce svojih sedanjih položajev ne moreš več lahko braniti, umakni se na tiste, ki so zadaj in ki jih je lažje skrivati. Sporoči mi, s koliko možmi še razpolagaš.« Na ta način se je Graziani prvič seznanil z rasom Desto, dokler ga ni uničil. Mož, ki je sedaj na Grazianijevo povelje vodil ustrelitev zadnjega upornega abesinskega poveljnika, je stotnik Tucd, poveljnik oddelka domačinov. Tucci spada med tiste kolonialne častnike, ki jih je Graziani sam temeljito vzgojil za kolonialno vojno. Pojasnjena ugrabitve' na afera v Argentini Argentinska »Lfndberghova afera« je po zaslugi spretnih policijskih organov pojasnjena že pet dmi potem, ko je bilo izvršeno ugrabijenje dveletnega Evgenija Iraole. Po 48 ur trajajočem zasliševanju je bivši preddelavec Josš Cancedo priznal, da je on ugrabil in umoril otroka- Gamcedo je delal na posestvu Iraolevih. takoj po ugrabfljenjm pa je izginil. To je potrdilo sum, da je on ugrabitelj. Po aretacij! je mož 48 ur tajil svoje dejanje. Nato je v zaporu dobM živčni napad, prj katerem je trgal obleko s telesa in butal z glavo v zid. Pritekli eo pazniki m stre-žajri z zdravnikom, ki je dal jertniku pomirjevalno injekcijo, šele zdaj je zločinec polagoma priznal svoj čin. V Argentini še nimajo smrtno kazni za zločin ugrabljenja in bo Cancedo najbrže obsojen na dosmrtno robijo. Obžalovanja vreden dogodek je v argentinskem časopisju sprožil kampanijo za uvedbo Smrtne kazni za ugrabitve otrok- Japonci so očistili armado »New York Herald« poroča iz Tokija, da sta japonski generalni štab in armada po zadnjem kr*M''>;:n uporu očiščena vseh nesigurriih elementov. Upokojili so 40 višjih častnikov, osem tisoč pa so jih prestavili, tako da se ni več bati pučev, kakršen je bil lanski. Neškodljiva granata V ponedeljek sta odkrila dva delavca piS preoblačenju v pariškem predmestju Iss7-les-Moulineaux letalsko bombo z napi.som >Ne eksplodira«. Dognali so, da je prišla ta bomba skozi streho v preoblačihtieo o priliki nekega poizkusnega letalskega napada na pariška predmestja. Tri gracije na ledu Neomajna mirovna politika ©si. zunanji minister dr. Kamil Krofta Je v svojem zadnjem ekspozeju naglasil mir kot temeljno načelo zunanje politike praške vlade Plinske maske tudi v Turčiji 2e 1. 1933 je turška vlada izdelala načrt, po katerem naj bi se civilno prebivalstvo za primer zračne vojne zavarovalo z zgradnjo zaklonov in opremilo g plinskimi maskami. Danes ima Turčija že svojo lastno tovarno za izdelovanje plinskih mask, ki jo je zgradil »Rdeči polumesec«, turški Rdeči križ' z vladno podporo v bližini Ankare. V tej tovarni izdelajo letno do 100.000 mask. Te maske so poceni na prodaj in vlada namerava ž njimi naj-prvo preskrbeti prebivalstvo prestolnice, Carigrada Smirne ter industrijskih središč. lCCM»Wv^.w/. v s- V Londonu je dosegla svetovno prvenstvo v damskem umetnem drsanju na ledu Angležinja Cecilija Colledge (na desni). Prva za njo je bila njena sotekmovalka Megan Taylor (na levi). V sredini med odličnima drsalkama stoji češkoslovaška tekmovalka Hrubova Smučarsko tovarištvo, pa taksno! Pozabljen smučar z visoko vročino daleč od ljudi Pro§lo soboto je Sest dunajskih smučar- | se nasitili smučanja, eo odrinili na postajo jev napravilo izlet na Hennar Alm. Tam so prenočili, naslednji dan pa so se vrnili domov, toda brez enega tovariša, državnega uradnika Bornemanna. Ta je ponoči zbolel, napadla ga je huda vročina. Smučarji so se za bolnega tovariša bore malo zmenili in ko so se navžili zraka leT Hči angleškega lorda na španskem bojišču Pobegnila je tja k svojemu ljubčku zaradi možitve Pred več meseci je odpotoval iz Anglije | 18]etni nečak ministra \Vinstona Churchilla Eemond Romillv. šel je v Španijo, kjer je prostovoljno vstopiti v mednarodno brigado-V njenih vrstah se je boril tako vztrajno in uspešno, da ie bil imenovan za podporočnika Ro>milly pa je pustil v Londonu svojo zaročenko, sestrieno Jesiko Lucy Mitfor-dovo, bčer lorda Redsiksdalea Njen oče ni nanjo zaročenec- Poskus, da bi se v njegovi prav nič resno, dokler ga ni sledeči dogodek poučil o stvari. Dne 10. februarja je namreč Jesika skrivaj zapustila hišo roditeljev in se odpeljala v Dieppe, kjer se je 6estala z ženinovimi starši. V njih spremstvu se je podala v BaJ"onne, kjer je čakal nanjo zaročenec- Poskus, da bi se vnjegovi družbi vkrcala na ladjo, kj bi jo prepeljala na Špansko, se je izjalovil. Dne 17- februarja pa se je Rom?'?yju in Jesiki posrečilo dobiti drugo ladjo, ki ju je izkrcala v Bil-bau. Dva sta bila še živa Pred veC nego tednom dni smo poročali, da je izginilo prometno letalo, ki je obratovalo na progi Brisbane-Sydney v Avstraliji. Sedaj so našli njegove razbitine v gorah ob meji Novega Južnega Walesa in C^ueensianda. Dva izemd njegovih sedmih potnikov sta še živela. Aparat je začel po vsem videzu ob prisilnem pristanku goreti. Trem potnikom je uspelo, da so se rešili iz gorečega letala. Eden med njimi, neki londonski trgovec, je moral navzlic svojim poškodbam poskušati, da bi privede! pomoč. Njegovo truplo so našli ob vzno žju strmega pooočja. po katerem je bil padel. Oba ostala živa potnika je našel neki naseljenec popolnoma izčrpana. Bila sta že popolnoma prepričana, da jima ni več pomoči, kajti tedaj, ko ju je našel, sta pisala baš poslovilna pisma. Samomor z dinamitno patrono Neki Jon Ho^or iz Abruda je izvršil nenavaden samomor. Vzel je v usta dinamitno patrono in jo prižgal. Učinek je bil strašen. Samomorilcu je patrona raztrgala glavo in vrat na kose. Od tam je Jesika pisala svojemu očetu kratko pismo, da bo vzela Romiliyja za moža. Povedala je tudJ, da se nahaja na španskem bojišču in se ob ženinovi strani bori za dobro špansko stvar. Lord RedsdaSe je bil zelo ogorčen. Takoj je šel v brilsko -zunanje ministrstvo in skušal izpoelovati, da bi španske oblasti preprečile to zakonsko zezvo. Kot vzrok je. navedel, da Je6ika še ni polnoletna in ne sme stopiti v zakon brez dovoljenja svojih roditeljev. Angleško konzularno zastopstvo je bilo poleg tega na-prošeno, naj pošlje Jesiko domov po najkrajši poti- Ali se je to tudi zgodilo, se še ne ve- Londonska meniha v Bad Auseee, kakor da je vse v najlepšem redu. Njhče se ni domislil, da bi moral stopi'ti vsaj na reševalni oddelek za turiste in opozoriti ljudi, da je ostal na planini v kočj sam tovariš z nevarno vročino. Slučaj je nanesel, da je v ponedeljek čez dan prišel mimo koče na Hennar-Alm gorski vodnik Konrad. Neki notranji glas inu je govoril, da bj bilo dobro pogledati v kočo. Odprl je vira ta in našel na ležišču Bor nemanna v močnem deliriju. Bolnik ie l>i3 v takšnem stanju, da eo morali priti ponj reševalci in ga odnesti do najbližjega naselja, kjer so poklicali k njemu zdravnika- Dunajski Idst^ beležijo ta primer srčne nekulture in se zgražajo nad smučarskim tovarištvom takšne vrste- Dunajski smučarji so zatajili svojega tovariša v trenutku, ko je takorekoč že smrt stala ob njegovem zglavju. Oblast je uvedla proti peto-rici neodgovornih smučarjev preiskavo in krivcj bodo gotovo kaznovanj po zasluženju- Specialist za pasje zobe Londonski zdravnik dr. Artur Kennedy je oznanil, da 6e je specializiral za popravljanje pasjih zob. Uspeh njegovega naznanila je bij ogromen: od vseh sftrani vro k njemu lastniki psov in prosijo nanjihovim ljubljencem poprav) zobe aLi vsaj ublaži bolečine. Dr. Kennedy je prvi angleški zo-bar, ki izdefluje za pse umetne zobe, mo-efcičke al? cela zobovja. Kanja 'm s- <:< ■ >•">>»»■»...... kssh if^M 2. -Ji ' ' " V' "M tvš® •• ..,:: M ' :•>*.. . " 31'v'-'"'{''* ' ' * ■ -v.-:: i - • --., • i" i & -. i; ■A - .' Nočna seja velikega fašističnega sveta v rimski palači Venezla, kjer je bilo sklenjeno mobiliziranje vseh aktivnih sil Italije od 18. do 55. leta Edisonov svetiljitk Spomenik čarovniku tehnike v Mehlo Parku V Menlo-Parku (New Jersey) nameravajo letos poleti postaviti svetilnik v spomin Thomasu Alvj Edisona, in sicer na mestu, kjer je stal nekoč njegov laboratorij. Na vrh stolpa bodo namestili močno svetilo. Gradbene stroške bo preračunali na 100.000 dolarjev, dal jih je na razpolago neki William S. Barstow, dosedanji predsednik družbe bivših Edisonovih sodelavcev, ki je v Ameriki znana pod imenom »Bdlsanovi pionirji«. Barstowa, ki je pred sedstvo sedaj odložil' so imenovali za čast nega predsednika te družbe. V West Orangeu (isto tako v New Jer-seyu) nameravajo osnovati tudi muzej, v katerega bodo spravili Edisonov Laboratorij, njegovo knjižnico, kakor tudi originale in kopije njegovih prvih aparatov za eksperimentiranje. O svetilu, ki ga bodo namestili v Edisonov svetilnik, poročajo ameriški listi, da je isto, ki ga je pokojni izumitelj spravil v obrat 21. oktobra 1929. v Dearbornu (Michigan)' ob proslavi petdesetletnice. kar je bil izumil električno žarnico. Plačilo za polet na Mars 2000 funtov Sterlingov predujma za prvo vozovnico na sosedno nebesno telo V/nn-nn potovalna družba Cook A Son v Londonu je prejela sledeče čudno piano: Spoštovani gospodje! 2e več let uporabljam, in moram reči v svoje največje zadovoljstvo, vašo cenj. tvrdko, kadar hočem kam potovati. Potovanja za moje love na leve in tigre ste ml organizirali do najmanjše podrobnosti tako. da sem moral biti zadovoljen. Samo v neki stvari ste odpovedali: Tako dobremu odjemalcu, kakor sem jaz, ne bi bili smeli skvariti prilike' da bi bil lahko prvi zračni potnik nad oceanom. Da bi v bodoče kakšne podobne prilike ne zamudil na ta način, prosim, da bi na to pazili. Za svojo osebo sem prepričan, da prt sedanjem napredku v vseh strokah teto.- Koliko denarja tehta Aga kan? Znani Indijski knez Aga Kan s® Je mudil v zadnjem času v Vzhodni Afriki, kjer se je sestal s številnimi mohamedansklmi osebnostmi. Knez je v svoji domovini, kar kor znano' ne samo posvetni, temveč tudi verski poglavar svojih podložnikov tn se za verska vprašanja zelo zanima. V Nairobiju, prestolnici angleške kolonije Kenje, so mu pred odhodom v domovino priredili poslovilni večer. Guvernerji so mu ob tej priliki darovali ček. ki ostre za vrednosti zlate palice v njegovi telesni teži. Aga Kan je določil, naj se ta vsota 30.000 funtov šterlingov razdeli v dobrodelne namene. Spor za milijone Zaharova Londonski čevljar Hyman Barnet Zaha-rov je izjavil, da se odpoveduje prostovoljno zapuščini Bazila Zaharova na Angleškem. Pač pa bo vložil tožbo zaradi posestev v Franciji. Tožbo bo obravnavalo pariško civilno sodišče. nike ne bo več dolgo trajalo, da bodo ljudje letali na Mars. Zato prosim že danes, da bi rezervirali prvi vozni listek, ki ga bodo prodajali za takšne polete, zame. Na vaš račun sem nakazal danes pri West-minsterski banki vsoto 2000 funtov šterlingov' da bi mogli iz nje kriti svoje stroške zame. To moje naročilo je nepreklicno. če bi umrl, preden bi mi bilo mogoče opraviti to potovanje, bo v oporoki povedano, kateri izmed mojih dedičev naj to vsoto podeduje. James J. Paddock, bivši stotnik. Ne vmeša vanje je odvrnilo veliko nesrečo Bernard Shaw v filmu V nekem filmskem stud;u v Shepheard-bushu pri Londonu so te dni filmali neki ! film B. Shawa. Vse Je bilo v lepem redu, { dokler ni prišla vrsta na pisatelja, ki bi bil moral govoriti dodeljeno mu vlogo, napi sano nalašč za to priliko. Velikansko pa je bilo razočaranje navzočih, ko je Shaw stopil naprej in začel grizti brado. V zadregi je ponavlja venomer besede: »Hudiča, zdaj pa sem pozabil, kaj sem prav za prav hotel povedati!« Anglež ki ran. minister Anthony Eden Je Izjavil v angleški zbornici, da je nevmeša-vanje v špansko državljansko vojno odvrnil® od sveta veliko katastrofo Ustvariteljice belih družin v Afriki Prva truma Italijank na poti v Abesinijo — Ladja »Co-lombo " je odpeljala iz Neaplja 1300 žensk Dva delavca iz Whitehal)a v Londonu, zaposlena pri gradbenih delih za svečanosti kronanja Jurija VI. Delavci v Londonu nosijo nekakšne menlške kute, narejene iz trpežne volne, ki kljubuje deževju najmanj 13 ur Te dni je odplul proti Džibutiju italijan-dd parnik »Colombo«. Ta lepi parnik ima 7500 ton in njegov kapitan dobro pozi>s pot iz Napolija v Vzhodno Afriko, saj je v zadnjih osemnajstih mesecih preplul to progo že 28-krat, tja z vojaki, nazaj z ranjenci in bolniki. Toda nikoli prej niso ladji v Napoliju priredili takšne poslovilne slovesnosti, kakor te dni, ko se je zbrala na nabrežju 15.000-glava množica. Tokrat je odhajal namreč s tovorom — žensk, ki so hotele v Abesinijo k svojim možem. Kakor znano, je italijanska vlada po zasedbi Abesinije mešane zakone z domačinkami prepovedala. Povziočitelji abesinske vojne so hoteli na vsak način preprečiti nastanek mešanega plemena. Italijanski kolonialni strokovnjaki pravijo, da so mešan-ci vsekdar element politične in socialne desorganizacije, za bodočnost bi lahko pomenili resno nevarnost za kolonialne interese. »Colombo« je torej odplul s prvo trumo belih žen za italijanske vojake in uradnike v Abesiniji. Teh 1300 žensk naj bi postale prve »ustvariteljice družin« v novem italijanskem kolonialnem ozemlju. Ta čas živi v Abesiniji okrog 160.000 Italijanov, večinoma cestnih delavcev, poklicnih vojakov in državnih uradnikov. 90 odstotkov teh mož ni poročenih. Nastalo je vprašanje, kako naj bi si ti možje, ki bodo ostali bržkone za vse svoje življenje v Abesiniji, ustvarili domače ognjišče. Sličen problem so rešili svoječasno na velikopotezen način, ko se je začela Avstralija iz kazenske kolonije razvijati v gospodarsko pomemben dominion. Takrat so iz Anglije in drugih držav spravljali na tisoče in tisoče žensk v Avstralijo, žreb jim je pred njihovim odpotovanjem določal moža, ki naj bi ga našle v Avstraliji. Zdi se, da namerava tudi fašistična vlada nekaj podobnega. ANEKDOTA Ne svojem sedanjem poletu okrog sve« ta je pristal polkovnik Lindbergh, kakor znano, tudi v Tripolisu in obiskal tam drugega zmagovalca oceana, maršala Balba. Polkovnik ga je.vprašal po raznih tehničnih novostih v letalstvu. Na to mu Balbo seveda ni mogel dati pravih odgovorov, čeprav je bil s polkovnikom drugače zelo prijazen. »Govorila sva o povsem zemeljskih stvareh« je dejal Lindbergh časnikarjem pozneje z nasmehom. VSAK DAN ENA i;. »Ti, kaj ni tvoja žena prav nič ljubosumna na tvoje modele?« (»Humor«} Kultura! pregled Edo Deržaj kot planinski avtor (Edo Deržaj, Grah. Knjiga s podobami za odrasle, 1937, Založba »Gruh«, Ljubljana. Posvetilo: Tebi kupec, 169 strani, 136 lesorezov.) Lepo opremljena, krasno tiskana in bogato ilustrirana knjiga. In če poznaš planinskega slikarja Eda Deržaja Se kot enega naših najznamenitejših alpinistov in smučarjev (bil je nekajkrat prvak v triglavskem smuku, kot plezalec pa je znan po svojih prvih vzponih v naših in tujih gorah), tedaj se knjige gotovo razveseliš. Posebno še, ker je naša planinska literatura precej revna, saj imamo poleg starejših Mencingerja in Finžgarja samo še Josipa Vandota, Klementa Juga, Juša Kozaka in Vladimira Bartola, ki so nam v planinski literaturi ustvarili res kvalitetna dela. »Planinski vestnik«, mesečna revija planinsko leposlovje, je žal že od Klementa Juga sem list, po katerem se dokaj Cesto preliva osladna limonada. »Zdi se, da nekateri priložnostni sodelavci s svojimi šoiarskimi potopisi in nezrelimi literarnimi izlivi, natrpanimi z romantičnimi rekviziti in z zdavnaj zastarelo planinsko ekso-tiko, preizkušajo že kar preveliko potrpežljivost slovenskih planinskih čitateljev. Naj navedem le najbolj klasičen primer takega pisanja kar iz zadnjega »Planinskega ve-stnika«, opis smuške 4-.ure »Hotel sem v zimi videti svojo glorijo«, kjer hoče napraviti avtor iz gora nekako kliniko za hi-sterike; človeka, ki je ob .prebivanju take in slične planinske literature ohranil še trohico zdravega okusa, spravljajo v obup periode, ki so sestavljene iz takih in podobnih stavkov: »Telo mi je bilo polnovreden okvir prekipevajočemu duhu, ki je bil kakor fortissimo pesmi divjega petelina«. Takile naši planinski pisci, ki doma za pisalno mizo v potu svojega obraza ustvarjajo podobne umotvore, so pač daleč, daleč od resničnega in smučarskega življenja. In ob tem stanju naše planinske literature, pa najsi se smeješ ali jeziš nad njo, te knjiga Eda Derža ja razveseli — na prvi pogled. Ko pa knjigo prebiraš, se ob obilici nesmislov, ponesrečene duhovitosti in nelogičnosti, ki se kopičijo od strani do strani, kar ustrašiš in obenem spoznaš, da imajo lesorezi poleg estetskega še neko drugo, docela banalno pedagoško tendenco. Stilistično je knjiga vprav kaotična: zdaj polemična, zdaj poljudno poučna, pa spet časnikarska, šolarska, pedagoška, nazadnje pa lirična i. t. d. Prvo poglavje »Zgodovina planinstva* pričenja pisec s pračlovekom »Horno pri-migenius«, ampak komaj jame pripovedovati, že ga zapušča spomin. Kajti na str. 9. ugotovi, da takrat še ni bilo turističnih društev in klubov, na str. 13. pa se vprašuje, kam neki je ta »Homo primigenius« pripenjal znake turističnih društev (ki jih ni bilo), ko vendar še ni nosil klobuka, če že duhoviči, naj bi bil, če že ne okusen, pa vsaj nekoliko logičen. Neslanosti o prvih turistih, Noe tu z barko, Mozesu, ki je na gori Sinaj bivakiral in Hanibalu, Iti je prekoračil Alpe, je pisal tudi že Louis Trenker. To poglavje zaključi Deržaj z re-miniscencami na svojo pjaninsko nezgodo v triglavski steni, ki je dvignila njega dni veliko prahu, vendar za čitatelja, ki ni poučen o tej aferi, o tedanjih napadih v listih, pa o intrigah in izključitvi iz kluba, nima to sedaj po 8 letih nobenega smisla. V drugem poglavju »Tirina«, kjer govori o sortnem planinstvu, o fotoamater-jih, umetnikih, o predavateljih, so se mu kake stvari bolj ali manj posrečile. Na kon cu tega poglavja pa preide na film in sicer posebe na film »V kraljevstvu Zlatoroga«, ki mu je posvetil kar 26 strani; dolg pam-fiet brez stvarne kritike. Sledita poglavji »Plezalčevo gledanje na svet« in »O klinih, vrveh in cepinih«, kjer Deržaj virtuozno žonglira s svojimi pedagoškimi sposobnostmi. Pred seboj imamo n. pr. na strani 129 navaden motiv, kakor jih je v knjigi mnogo. Lesorez predstavlja kasarno, ob njej trije visoki koli z napeto vrvjo, na kateri se suši belo perilo, v ozadju visoka gora. Na prvi pogled se nam zdi Čisto preprosto in razumljivo. Toda ne. Razumljivo nam postane šele tedaj, ko preberemo tale tekst: »Vrvi uporabljamo za obešanje perila in za plezanje. Včasi rabim vrv za oboje. Vrvi za obešanje perila so tanke in kratke, za plezanje dolge in debele«. Slične duhovitosti z ilustracijo stresa Deržaj lahkotno še na str. 109, kjer je upodobil človeška rebra in gorska rebra, na str. 110. kjer je ob razlagi grebena upodobil gorski greben in petelinov greben, na str. 111, kjer primerja stolp farne cerkve, od koder se čuje zvonenje, s stolpom v gorah kjer tudi plezalec čuje »zvonenje«, če mu slaba prede. Ob tej priliki je v lesorezu upodobil gorski stolp vzporedno s cerkvenim stolpom, da je razlaga nazor-nejša. Isto na str. 104, 105, 118. Po vsem tem ne veš, ali je tekst parodija njegovih lesorezov ali so pa lesorezi ilustracija in komentar njegovih neokusnih presenetljivo neduhovitih besednih iger in nesmiselnih, banalnih dovtipov. V črticah, ki sledijo, je očitna povsem literaturna ambicija, vendar so Deržajeve lirične štimunge vsebinsko revne, blede, steriotipne in neživi jen jske. Knjiga je bogato ilustrirana, saj ima skoro vsaka stran svoj lesorez: in če jih pregledujemo, ne da bi se zmenili za tekst, se nam zdi, da Deržaj kot ilustrator in grafik daleč, daleč presega svoje literarne sposobnosti. Zaradi prenaglega in preobilnega produciranja zapada seveda prečesto v banalnost in površnost, pri risanju človeka pa njegovo znanje največkrat sploh popolnoma odpove. Mnogo bolj se mu posrečijo pokrajine, ki mu s svojimi širokimi ploskvami in razgibanimi skladi skal ter kontrasti med črnim in belim dopuščajo, da se razživi z vso vehemenco. Svoj zdravi čut in krepko potezo je kot grafik pokazal Deržaj zlasti na straneh 24, 29, 32, 34, 86, 106, 151, 167, vsi drugi motivi pa so po večini slabi. Lesorezi na str. 32, 34, 86, 106 me spominjajo nemških expresionistov Ko-koschke in Pechsteir.a. Po svoji preprostosti in močnem izrazu zaslužijo priznanje in naj bodo avtorju v bodrilo in kažipot k nadaljnemu delu. Ob tej priliki se spominjam Deržajeve razstave v Jakopičevem paviljonu, kjer je podobno kot v knjigi »Gruh« kvantiteta močno prevladovala kvaliteto. Med 160 slikami (mislim, da se prav spominjam), je bila res dobra ln mojsterska samo ena »Neskončnost« in nekaj akvarelov »Towerski most v megli i. dr.« Njegova paleta (glej izložbeno okno Učiteljske knjigarne) je še umazana, razmerje med »rrzlimi in toplimi barvami pa Je še nedognano, zaradi česar trpe njegove slike mnogokrat na neenotnosti. Potreb-nejši od študija angleških romantikov bi bil g. Deržaju študij francoskih impresionistov (Monet, Manet), neimpresionistov (Gaugin, Van Gogh, Cčzanne), sodobnikov (Matisse, Vlaminek, Picasio) ln nemških avantgardistov emigrantov (Heckel, Nol-de, Kokoschka, Pechstein, Grosz, Dix). Resničen umetnik je slikar šele tedaj, če koraka s časom in skuša razvoj pospešiti, ne pa zavirati. Dobro bi bilo, da bi g. Deržaj spoznal, da umetniku ni potreben samo zanos in korajža, temveč še v posebni meri kultura, avtokritika in okus. Z malo avtokritike utegne postati g. Deržaj dober slikar, kajti upam, da to, kar je dal do sedaj dobrega, ni nastalo samo po naključju. S svojim kaotičnim tekstom in s svojimi dobrimi lesorezi pa je dokazal, da bi storil mnogo bolje, če bi izdal knjigo samih planinskih motivov brez vsakega teksta. Seveda bi želel avtorju v tem primeru mnogo več resnega študija in priprav, kajti škoda za talent, če se ne razvije do tiste meje, kjer se meso in kri prelijeta v ustvarjeno delo. Kaj je napotilo Eda Deržaja, da je Izdal to knjigo? V predgovoru pravi: »Pričujoče delo je nastalo v času nasprostva skrbi, težav, pomanjkanje, jeze, sovraštva, zavisti, obrekovanja, natolcevanja, površnosti, snobizma, lenauzarstvu — v tej žalostni dobi, v kateri živimo«. V našem planinskem življenju in Izživljanju je mnogo gnilega ln nezdravega, in ker je imel tudi Deržaj mnogo grenkih doživetij, je sedaj vse te stare storije in neprijetne spomine kot balast odvrgel v knjigo »Gruh«, kar je zanj osebno dobro. Mogoče se bo šele sedaj lahko svobodno izživel kot umetnik in v tem vidim pozitivno stran knjige. Veliko, skoro vse, o čemer piše Deržaj, je res potrebno kritike, ampak kritike brez zavijanja in duhovičenja, se-riozno pisane, s pravimi imeni in dejstvi. Besede »Gruh«, ki je naslov knjige, pa nam avtor sploh ne pojasni. Robert Kump. I V Nemški slikar „na sledivth car m Dušana" V Gelsenkirchnu ( Založba B. Fischer) je pravkar izšla okusno opremljena knjiga Josefa Arensa »Auf den Spuren des Zaren Dušan. Reisetagebuch eines Male rs« f92 str. -f 13 slik na posebnih Drilogah) Mladi slikar Josef Arens je 1. 1930, in 1933 prepotoval dobršen del Jugoslavije. Prav posebno ga je mikala iužna Srbija, dežela deviške lepote in junaSkesa življenjskega stila, zemlja pokrajinske mommip^t^ln^sti. patriarhalnih v*si in samostanov, napol to častitljivih spominov na davne čase, ko so se na njenih tleli menjavale civilizacije. Kakor Holandec W. Valk, čigar potopise smo na tem mestu večkrat prikazali, se tudi nemški slikar Arena najrajši opaja z južnosrbskimi pokrajinskimi in etničnimi kontrasti, ki jih je tolikanj na vseh poteh od Dušanovega Skoplja do Ohridskega jezera. Popotnl dnevnik slikarja! Umljivo je, da Arensa predvsem mika pejsaž in da Išče z lačnimi pogledi barv ln linij, ki tvorijo v teh pokrajinah tako pestre kombinacije, najsi gre za razklane obrise gora in kame-nfto valovie Kasa ali za fanka s'lhuete orientalskih mest z minareti; za gorske vasi, ki se kakor orlovska gnezda privi-jajo k skalam ali za starodavne samostane; za barvito igro narodnih noš ali za pisane ploskve macedonskih polj. Povsod išče Arens nasičenja svojemu slikarskemu čutu. Toda mladi Nemec, ki je v Gelsenkirchnu še nred odhodom v Jugoslavijo srvoznal in vzljubil naše ljudi, se obenem dobro zaveda, kod potuje in skuša v svojem dnevniku orisati prikupne poteze domačega prebivalstva, preteklost in junaški dih teh krajev, življenjski vzgon in kulturnotvorno vlogo Jugoslavije. Tako Arens ne odkriva samo sledov slavnega carja Dušana, marveč tudi razvoj in napredek nove države, ki je na starodavnih tleh macedonske, grške. bizantske. starosrbske in turške civilizacije prevzela zgodovinsko nalogo, da usmeri ta kos Balkana po vzorih in načelih jUžnoslovanske kulturnostl. Arens je spomladi 1930 obiskal Skoplje, Veles, Bitolj, Ohrid z Ohridskim in Pre-spanskim jezerom, Radiko, Prizren, Visoke Dečane, Peč, Cetinje. V južni Srbiji mu je bil za mentorja, čigar uslug se hvaležno spominja, slovenski profesor Grafenauer, ki je sedaj v Ljubljani Drugo potovanje L 1933 ga je privedlo v Beograd, kjer je obiskal ministra dr. Kramerja in krenil od tam zopet na jug do Ohrida Tudi na tej poti je venomer odkrival nove vidike na pokrajino in ljudstvo. In ko se je bil vrnil z dolge poti, ki ga je vodila še po »riževih in tobačnih nasadih Srbije, po domače jesenskih pragozdovih Bosne, mimo olean-drovih in agavinih cvetov s solnceir, pre-plavljane dalmatinske obali in večnega snega slovenskih planin« — je bii prepojen z mnogolično romantiko Jugoslavije S teh potovanje je Arens prinesel dve mapi uje-dank odnosno ''tosir.iUj: sVariar=-ka banovina« in »O življenju in umiranju v Južni Srbiji«, obenem pa dnevnik slikarskih in potopisnih Impresij, ki ga je sedaj izdal | v knjigi Pri tem je Josef Arens pokazal, ' da mu pero teče prav tako gladko kakor čopič. Njegov dnevnik" odlagamo z zavestjo, da je ta nemški slikar zares doživel našo zemljo in nje ljudstvo* in da ga ne presoja samo z oken eksprfcsnega vlaka, kakor njegov rojak H. grof KeyserJing ali drugi manj odlični nemški potovalcd. Pri Arensu se večkrat spominjamo pokojnega Hermana VVendla in njegove ljubezni do zemlje, vina in pesmi slovanskega juga. — o. 11X30 Maribor—Rapid ret, ob 15. Maribor —Rapid službujoči inž. Uran, oba kluba po 5 rediteljev. — V Čakovcu igrišče CSK, ob 15. ČSK—Celje, službujoči prof. Jelači6 CSK rediteljstvo. — V Kranju igrišče Kra-; nja, ob 1330 Savica—Radovljica, ob 15. Kranj—Hermes, službujoči Prezelj, Savica in Kranj rediteljstvo. — V Dolnji Lendavi ob, 15. Lendava—Slavija, službujoči Milho-fer, Lendava rediteljstvo. — V Domžalah igrišče Domžal, ob 15. Domžale—Zalog, službujoči Flerin, Domžale rediteljstvo. — V Mengšu ob 15. Mengeš—Disk, službujoči Lipar, Mengeš rediteljstvo. — 2. Prvenstveni spored 14. t m.: Amater— Reka, Slovan—Kranj, Olimp—Hermes, Maribor—Atletiki, Celje—Železničar, Rapid— ČSK, Svoboda—Mladika, Jadran—Grafika. Slavija—Korotan, Moste—Mars, Kamnik— Domžale, Slavija—Gradjanski, Kovinar— Gorenjec, Reka—Ljubljana jim., Svoboda —Korotan jun. Z občnega zbora SK Ptuja. Te dni je bil v Društvenem domu 18. občni zbor SK Ptuja/ ki ga je vodil predsednik inž. Celotti. Klub šteje sedaj nad 250 članov in goji šport v štirih sekcijah, in sicer nogometni, lahkoatletski. zimsko-športni in teniški. Klub je v preteklem letu deloval zelo agilno. Njegovo nogometno moštvo je odigralo 36 tekem, prav tako pa so tudi lahkoatleti večkrat nastopili v Mariboru, Murski Soboti in Varaždinu. Dobro se je Uveljavila s prireditvijo tečajev in klubo-ve prvenstvene tekme tud: zimsko-sport-na sekcija. Mnogo pozornosti je občni zbor posvetil vprašanju klubovega igrišča. V novi odbor so bili izvoljeni: Ing. Celotti, Damiš. Stražil, dr. Schne-ditz, Uršič, Petek, Kodella, Kaiserber-ger in še številni drugi, za tehničnega re-I ferenta za vse sekcije pa je bil izbran Samuda. T ca vabi prvič! T® nedelm t?a v Planici velika mladinska in medna-rudna skakalna prireditev Minister prosvete g. Stošovič je prevzel pokroviteljstvo nau prvo snakaino tekmo mladine osnovnih šol, ki bo to nedeljo v Planici. Učenci šol v Dovjem Mojstrani, J Kranjski gori, in Ratečah bodo pokazali, i kaj so pridobili v pretekli sezoni v šoli za ' skakanje in koliko je upravičena nada, ki ■ je stavljena na nje, kot bodoče kandidate j za prvake v skokih in poletih. Učenci pri-! spejo z vlakom ob 8. v Planico, imajo ob I 8.30 skupno mašo v Ratečah, nato skupni zajtrk v restavraciji Jalovec, ob 10. pa bo start z male skakalnice in s tem otvoritev letošnjih smuških tekmovanj v Planici. Zlet osnovno-šolske mladine G. sreski šolski nadzornik v Radovljici je priporočil bližnjim osnovnim šolam, da prirede zlet osnovnošolske mladine v Planico ta dan in prisostvujejo nastopu svojih mladih tovarišev. Mladina ima prost dostop k vsem prireditvam 7. marca. Mednarodna skakalna tekma Na 65 m skakalnici se prične mednarodna skakalna tekma ob 11.30. Poleg domačih smučarjev, ki jim poteče rok prijave v petek zvečer, nastopijo tudi inozemski tekmovalci. Prispeli so že Švicarji, in sicer Christian Kaufmann iz Grindehvalda, Friz Maurer iz Davosa in Jean Lasseur iz St. Croix. Jutri prispejo še Čehi Lukeš, Stein-miiller, Budjarek in Chlun, ter ostali tekmovalci. Avstrijci pridejo: Krallinger, Klingler. Martitsch. Laggler ln Pfundner. Tekma na 65 m skakalnici je popolnoma samostojna in ni nikake obveze, da bi morali tekmovalci ostati v tečaju, ali pa, da v tečai ne bi mogb' oni ki niso nastopili na 65 m skakalnici. Obe prireditvi se mora smatrati kot popolnoma samostojni. Popusti na železnicah Ou do 17. marca velja 5popust za vse vlake z vseh postaj do Planice. Kupi se cel vozni listek, ki ga potnik porabi za povratek. Z voznim listkom mora kupiti izkaznico K 13, ki jo v Planici potrdi v šoli za smuške skoke in polete. Poseben vlak V nedeljo organizira Putnik naročeni vlak, ki vozi ob 6. iz Ljubljane in pride ob 8.30 v Planico. Vozna cena skupno z vstopnico je din 35. Vozne listke izdaja Putnik in ne veljajo za ta vlak navadni železniški vozni listki! Prvi treningi Danes se je vršil prvi oficijelni trening mladine na 25 m skakalnici. Skakalo je 62 učencev osnovnih šol. Prav tako je bil prvi skupni trening na 65 m skakalnici in so skočili Švicarji: Maurer 50 in 51, Kaufmann 48 in 52 m, Lasseur 49 in 53 m, Novšak 52 m v izrednem stilu, Franc Petrin 45 m. Petrin je član Društva plani-nara v Skoplju ln trenira tamkaj njegovo smuško sekcijo. Snežne razmere: Obe skakalnici 25 ln 65 m sta v odličnem stanju. V Planici po malem ves dan sneži, kar pa ne moti treninga. Smuška letalnica se preureja, izpopolnjuje konstrukcija odskočnega mostu in deloma doskočišča ter jo polnijo s snegom. Ce ne bo nepredvidenih zaprek, bo pravočasno pripravljena za tečaj. nogometna prvenstvo Eeka in Slovan ter še vrsta drugih Od preostalih dveh prvenstvenih tekem ima igrati Reka še to nedeljo proti Slovanu, prihodnjo pa z Amaterjem. S Slovanom igra na svojem igrišču, proti Amaterju pa bo morala nastopiti v Trbovljah. Srečanja med Slovanom in Reko so bila vsa zadnja leta, še izza časov, ko sta bila oba kluba v drugem razredu, ne samo zanimiva in napeta, temveč so vedno veljala za nekak dogodek v razredu, v katerem sta kluba tekmovala. Rezultati so bili vedno tesni, na svojem igrišču Reka še ni dala Slovanu točk. Stanje v ljubljanski skupini podsavezne-ga prvega razreda je zelo napeto. Na varnem je samo Amater z 10 točkami, vsi ostali, ki imajo po 8 in po 7 točk, še lahko izpadejo. Seveda bodo tudi vse tekme te skupine temu primerno »prvenstvene«. Reko in Slovana bo sodil g. Kušar po sporazumu. Prvenstvo n. razreda Na igrišču Mladike na Kodeljevem bodo Grafika. Ker so vsi nastopajoči v dobri formi, se obeta tudi tamkaj dober nogomet. Prvenstvo LZSP — odpovedano ZaTadl skrajno slabih snežnih razmer je prvenstvo LZSP v klasični kombinaciji ki bi se moralo vršiti jutri in v nedeljo v Mojstrani, odgOdeno na pozneje. Službene objave LNP (Službeno «. 8, 20. seja p. o. dne 3. t. m. 1. Prvenstveni spored 7. t. m.: V Ljubljani igrišče Reke, ob 15. Reka— Slovan, odobri se predtekma, službujoči inž. Kobi. oba kluba po 5 rediteljev; igrišče Mladike, ob 9. Korotan—Jadran, ob 10.30 Mladika—Grafika, službujoči Kosirnik, Korotan in Mladika po 5 rediteliev; igrišče Slovana, ob 10. Mars—Svoboda." službujoči Kunaver. oba kluba po 5 rediteljev; igrišče Most. ob 15. Slavija—Moste službujoči Slamič, kluba po 5 rediteljev. — V Celju igrišče Olimp, a ob 14.30 Olimp—Amater. službujoči Rojnik, Olimp rediteljstvo; Službeni iz SO pri LNP. 1) Na podlagi izreka kazni u. o. LNP se v smislu § 87 pravilnika sudija JNS suspendirata do i pravomočnosti izrečene kazni s. s Konič i in Schneller. 2) Delegirajo se k tekmam | dne 7. t. m.: Reka—Slovan: Kušar (spo-i razum), predtekma Benedečič. Korotan— | Jadran: Pečar. Mladika—Grafika: Jordan. 1 Mars—Svoboda: Mrdjen. Slavija—Moste: Vidic. Maribor—Rapid: Nemec Franc, i (sporazum). Maribor—Rapid, rez.: Klip-• stater, (sporazum). Atletik—železničar: Reinprecht (sporazum). Olimp—Amater: Hobacher. ČSK—Celje: čamernik. Savica—Radovljica: Erlih. Kranj—Hermes: Kos, Lendava—Slavija: Nemec Ludvik. Domžale—Zalog: Dolinar. Mengeš—Disk: Lukežič. Retje—Trbovlje: Božič (sporazum). 3) Naprošajo se vsi starejši igralci, ki želijo postati nogometni sodniki, da se prijavijo sod. odboru pri LNP do najpozneje 15. t. m. Zbor lahkoatletskih sodnikov JLAS. — Za cross-country, ki bo to nedeljo s pri-četkom ob 10. na igrišču Primorja se odreja tale sodniški zbor: vrhovni sodnik: Kermavner, voditelj tekmovanja: Polajnar, starter: Sancin Danilo, sodniki na cilju in na progi: Gorjanc, geom. černe, Cimperman. Dr. Kuhelj Trtnik, Kalan, Hvale. Kržan. Prireditelj mora preskrbeti dovoljno število rediteljev za progo. — Sodniki se ponovno opozarjajo, da bo v ponedeljek 8. t. m. ob 19.30 v posebni sobi restavracije Slamič redna in likvidacijska skupščina zbora. JASO. — Danes ob 12 odhod tekmovalcev na trening in tekme na Rožcl. — Odbor. SK Ljubljana. Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek moštva, ki potuje v Beograd. Zbirališče pred »Emono«. Postava na objavi v oknu pisarne LNP. SK Svoboda (Ljubljana). Redni treningi bodo zopet redno vsak ponedeljek In petek. Drevi ob 19. članski sestanek, nato seja odbora. I. moštvo igra v nedeljo ob 9.30 na Slovanu prv. tekmo z Marsom. SK Mars. Danes ob 15. trening, drevi ob 20. pa sestanek članstva v gost. Baur. Načelnik. SK »Zalog«. Drevi ob 19. obvezen sestanek vseh nogometašev, pri Zimovcu. — Vsi in točno! Z Jesenic • •*— Krajevna proti tuberkulozna liga ** Jesenicah bo imela občni zbor v petek 12. t. m. ob poi 19. v osnovni Soft- Po zboru bo predaval g. dr. Furlan Tomaž, asistent zdravilišča na Golniku. Vabljena člani in ostalo občinstvo. Iz Tržiča č— »Žena vrag«. Sokol nam je v nedeljo 28. februarja nudil poseben užitek s Schon-herrjevo dramo »Zena vrag«. V tem močnem delu nastopijo samo tri osebe in za vseh pet dejanj je eno in isto pozoriSče. Kljub temu dejanje ni enolično in drži gledalca v napetosti od začetka do konca. Vti trije igralci, Stenovčeva, Anderle in Dobrin so z odlično igro dokazali, da so kos tudi težjim nalogam. Vsi trije igralci so se ves čas zavedali, da pade v vodo vsa igra, ako le eden izmed njih popusti samo pri najmanjši sceni. Obisk drame je bil dober kljub nevihti, ki je tisti večer razsajala, da je letela opeka s streh. Na splošno željo ponovi Sokol igro v nedeljo 14. t m. Ne zamudite izrednega užitka. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek, 5. marca; Zaprto. Sobota, 6. marca; »Dr.« — Izven. Nedelja, 7- marca; ob 15-: Na ledeni plošči. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdoL Ob 20-: Simfonija 1937. laven. Znižane cene. ★ OPERA Začetek ob 20. uri. Petek 5. marca: zaprto. Sobota 6. marca: La Boheme. Gostovanje tenorista Antona Dermote. Izven Nedelja, 7.: ob 15. Pri treh mladenkah-Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Ero z onega sveta. Izven. Slavnostna predstava. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 6- ob 20-15.: Zakonci stavkajo. Nedelja, 7. ob 15.15.; Zakonca stavkajo. Ob 20-15. Zakonci stavkaio. ★ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek 5.: Zaprto. Sobota, 6.: čevljar Anton Hit. A, Nedelja, 7. ob 15.: Visokost pleše. Globoko znižane cene. — Ob 20.: DR. Vremenska poročila po stanja 4 marca ob 7. »JntraJ. Rateče; —2, oblačno, mirno, sneži na 40 cm 6rena. Planica: —1, sneži, 5 na 50 srena, mala m srednja skakalnica uporabni. Pež, Petelinjek; —2. sneži. 10 na 80 cm srena. Kranjska gora: —1, barometer se dviga, sneži, 5 na 20 6rena, sankalašče uporabno- VrSie, Krnica; sneži. 15 cm prijča na 160 podlage. Poki] o ka: —3, 10 prSiča na 70 podlage, mala in srednja skakalnica uporabni- Bohinjska Bistrica: 1, oblačno, 5 južnega snega, po stanju 8. marca. Vogel; 280 poledeneliega snega. Gorja še; 4q srena. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 4 marca Ljubljana 7- 765.6, 3.2, 91, NE2. 10, dež, 1.3; Maribor 7. 755.2, 2.0 90 O, 10. —, _; Zagreb 7- 756.2. 3-0, 80, E2, 10, —, _; Beograd 7. 757.3, —2.0, 80, ESE4, 5, —, —; Sarajevo 7. 756-9. —1-0, 95 a 5 —, — Skoiplje 7. 756.6, 2.0, 90, O, 8, —'_ Temperature; 7.3, 3-2; Maribor 8-0, 1.0; Zagreb 10.0, 3.0; Beograd 5.0, —2.2; Sarajevo 8.0, —1-0; Skoplje 9-0, 1.0; Split 13.0. T. 115-58/10 iz Pireja 9. 3. 1936. Upuščena je dražba Jadranska Plovidba d. d. v Sušaku javlja, da je opuščena prodaja potom javne dražbe: 100 vre* kalofonije v teži od kg lOAOO katera je bfla odrejena za sredo, dne 10. marca 1987. -U8AK, 3. marca 1937. Jadranska Plovidba d« d* Dane« dopoldne je za vedno zatisnil svoje blage oči naš dobri oče, dedek, tast, brat, stric ln svak, gospod Franjo Gorazd mestni učitelj v p. in lastnik trgovskega tečaja Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v soboto 6. marca ob pol 3. uri iz Levstikove ulice 25, na pokopališče pri Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 4. marca 1937. žalujoče rodbine: GORAZD, ing. LESKE, TRNKOCZT in ostalo sorodstvo. Prosimo tihega sožalja. a a T- V—-----------—------------» 'grišče Atletikov, ob 15.15 AtletiKi—2e- k n^toP|la v Prvenstvenih tekmah lezničar, službujoči Hrastnik, Atletiki redi- i moštva Korotan in Jadran ter Mladika ln teljstvo. - V Mariboru igrišče Rapida ob ' a. 22 Spomini e&bceience ViuftoCevccva v m a n Hiram ga je s svojimi nedolžnimi očmi širofeo pogledal > Presenečate me, mladi človek,« je rekel. Ko so prišli v veliko, opaženo drvorano s široko galerijo, sta se pokazali dve drugi postavi. »Aha, naš veseli domačin!« je rekel Hiram. »In s njim dama, ki anoči nisem razumel njenega imena.« Vštric lorda Caiterhama je stopala Virginija Reve lova. Anthomv je M v zadregi, kako naj se vede, in Je sklenil prepustiti vodstvo nji. Prisotnost duha je res ni pustila na cedilu. »O, to je pa gospod Cade!« je vzkliknila in mu podala obe roki »Torej se vam je vendar posrečilo, da ste prišli? Gospod Cade je moj stari prijatelj, lord Caterham, in ko me je včeraj v Londonu srečal, sem mu rekla, da se peljem k vam.« »Rekel sem gospe Revelovi, da sem moral odbiti vašo prijazno vabilo, ker je bilo namenjeno nekomu drugemu in se nisem mogel vrtniti pod tu- jku imenom,« Js s tAo pribotUBrtJa pri- pomnil Anthonj. »Nu, to je zdaj vse pojasnjeno ki opravijem, dragi,« je rekel lord Caftarham. »Poetai bom v gostilno po vaše stvari.« »Silno ste prijazni, aH —t »Neumnost. Seveda se preselite semkaj.« »Kakopak, gospod Cade,« je tiho dodala Virginija. »Torej pošljem po vaš kovčeg,« Je dejal lord Caterham. »O lovu v sedanjih okoJnoertih pač ne more biti govora. Res škoda! Sam vrag si ga vedi, kaj naj počnem s tem Isaakatemotm. Če to ni smola —!« Globoko je vzdihnil. »To je torej domenjeno,« je rekla Virg&nija. »In da dobite takoj koristno oprajvilo, me boste v čolnu vozili po jezercu gospod Cade. Tam je tako mirno, tako daleč od zločinov in podobnih reči. Ubogi lord Caterham se mi smili! Takšna strašna isto-rija v hiši! In vse zaradi Geogrga Lomaxa.« »Ne bi mu smel ustreči,« je mračno pripomnil lord Caterham »A kaj. ko drži človeka kakor v kleščah in ga ne izpusti, dokler ni mehak,« je potožila Virginija. »Zelo sem vam hvaležen za vašo dobroto, lord Caterham,« je Anthony zatrdil. »Posebno, ker sem takšna sumljiva osebnost. A s tem, da sprejmem vaše vabilo, olajšam Rattliu njegovo nalogo.« »Kako to?« je vprašal ta. »Ker me boste lažje opazovali,« je kratko odvr- nil Astbonj ki tsAvJ *iS8si, di j* fefl nadzornika v fiva 8. poglavje »Oeden mlad človek,« je reked lord Caterham, ko je Anthony krenil z Virginijo na vrt. »Gospa Revelova mora biti z njim zelo dobro znana. Oh, Battle, pravkar mi je prišlo na misel, da bi gospod Lomax rad govoril z vami. Tamde je, v višnjevi jutranji sot>L« Ko je stopil višji nadzornik v sobo, je Lomax razburjeno hodil sem ter tja. Razen njega je bil v sob: še mož velike postave, ki je sedel pri kaminu in čigar silno skrbna obleka se nekako ni ujemala z nosilcem. Imel je zabuhel, rumenkast obraz s črnimi, kačje brezizraznimi očmi, močno zakrivljen nos in širok, odločen obradek. »Le noten, Battle,« je razdraženo rekel'George Lomax, »in vrata zaprite za seboj. To je gospod Isaakstein.« Battle je spoštljivo nagnil glavo pred velikim denarnikom »Tu smo med seboj,« je Lomax nadaljeval, »in se lahko nemoteno pogovorimo o stvari. Povejte mi — kaj mislite o tem mladem človeku — o An-thonvju Čadu? Ali ga imate za nedolžnega?« »Zdi se mi, da govori resnico. Seveda moram pa še po kablu prašati v Južni Afriki zastran poprejšnjega življenja« »Kaj mislite osebno o zločinu?« je vprašal Isaakstein in prvič povzdignil svoj globoki, polni glas. A rfaj m tiLvarjam le i prvkn tprafaojfo.^ »M kakšno Je to vprašanje?« »O, zmerom Mn. Po nagiha. Najprej Je treba zvedeti, kdo ima od smrti princa Mihe korist« »Revolucionarna stranka v Koromandiji —« je pričel Lomax. »O, člani bratovščine Rdečega popka, tn nimajo prstov vmes,« mu je višji nadzornik mirno segel v besedo. »Tisti papir je bil samo ukana« »Kako morate že naprej tako soditi?« »Moj Bog, saj jih nenehoma opazujemo, neprf-cfiprave, odkar se je princ Miha izkrcal ▼ Angliji, in naši ljudje so seveda skrbeli za to, da nd mogel nihče izmed njih v prinčevo bližino. Sicer pa vemo o stvari vendarle toliko, da nam je znano, za koga je smrt princa Mihe izguba.« »To je — za koga? je vprašal Isaakstete, čigar oči so višjega nadzornika v tem trenutku še posebno živo spominjale kače-naočarfee. »Nu, za vas, za gospoda Lomasa in sarnkt tudi za monarhistiano stranko v KoromandlLjL V kaši ste, tako rekoč.« »Veste kaj — vse kar je prav —c Je ogorčeno začel Lomax. »Nadaljujte, Battle!« je rekel IsaakBtetn. Vfcflm, da ste pameten človek.« »Potrebovali ste kralja pa ste svojega kraSja i»-gnlbfli. Zdaj morate hitro dobiti drugega, in to ne bo lahko. O, s podrobnostmi vašega načrta ee ne tikvarjam, a toliko mi je jasno, da je v ozadju velite. kupčija.« MALI O« LAKI Službo dobi Beseda 1 D*a. davek S Din. M Šifro (Ji dajanj« naslova II Dia. Najmanjši znesek n Dia. Vrtnarja •tarej&ega, počteneff ver »iran-ega posebno u tele njavo iž5e od 16. marca do počne je*eni hote! Ka ■ino Jezersko. V ponudb' naveetl reference in Griži ti sMko. 4149-1 Frizerko 3-6 10.000 parov nogavic ženskah ln mo?k?h odprodajam« po zeio Biizkib cenah. »ZORA< Ljubljana. Miklošičeva 30. 434S-6 01 Beseda 1 Du, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Diu. Najmanjši znesek 17 Din. Šivalni stroj pogrezljiv. šiva naprej in nazaj, Stika. Stopa, nemški fabrikat, poceni naprodaj v »Novi trgovini«. Tyr ieva 36. 4368-29 DKW mali motor novo tipo ugodno prodam. Presker, Ljubljana Sv. Petra cesta. 4329-29 Beseda l Din, davek S'Din. ia šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. »Tatra« 4 cil. 6 sedežni naprodaj za Din 16.000.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pod ceno«. 4318-10 Kolesa prvovrstnih nemških tovarn kupite najceneje v »Novi trgovini« Tyrševa C. 36. 4362-ltl Beseda i Uin. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek . 17 Din. Pohištvo dobro ohranjeno, nepoškodovano. »alon ganituTa: zo-fa, 3 fotelji- ovalna miza, 1 spalnica hrast, furnčr. knjižna omara naprodaj. Naznanite dan ogleda vsaj približno! Marij« Škrabed, Celje. Jenkova nI. lfi. 4382-19 Beseda l Dia, davek S Da. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 1.7 Din Hranilne knjižice Nakup in prodajo mjb denarnih tavodov S* oosljujem oo najvišji e« ni tako' » jotovial Alojzij Planinšek Ljubljana Bethovoava nL Telefon 35—10. 89-16 Vloge Ljubljanske sreditne tn drnžne gospodarske banke, kup mc Gotovina takoj. Po nudbe aa podružnic* Jutra \lariba» pod »P. A.« 3223-16 Hranilne knjižice kupite ali prod a ste potom moje p.same RUDOLF ZORE Ljubijana. Gledališka 12 Telefon 38-10. 4057-16 Posojila iajemc privatnim nameščencem in dTžavarm orad-uikom v »otovin; al' bla govnib bonih. »Hermee«. ZagTeb. Masarykova al. li 87 16 22.000 din vloge Kmetske posojilnice Ljubljanske prodam samo Droti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vloga«. 4195-16 Financijerja « gotovino Diu 30.000 proti intabulaeiji na I. mesto išče veliki artikel. Ponudbe na ogl. odi. Jutra pod »Visoke obresti. 5V« od prometa« 4375-16 Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova o Dia. Najmanjši znesek 17 Diu. 3 hiše ta stanovanje in tudi prikladne za letovanje prodam v Primorju Cena 40-90.000 Informacije Milan Margitič Din. Informacije Milan Mar gitič. Bak&r. 4841-80 Malo posestvo v dobrem stanju M miinut od postaje Pesnica po ugod ni eeni takoj na prodaj. Poli« Antonija, Sp. Sv. Kunjjota pošta Pesnica. Do brenje št. 4 pri Mn-ritvoini. 4370-20 Beseda 1 fevek S Wa ta 5ifr« ali lajanj« na«lovs 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Dto Trisob. stanovanje s pnitiklinami m vrtom oddam za 000 Din. Zelena pot 6 v Koleziji. 41Č6-31 Stanovanje enosob. ali dvosob. oddam poceni. Zg. Šiška, Pot za remizo pri Cankar. 4387-31 Stanovanja Beseda 1 Dn davek 8 Dia. za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Da Frizerski salon za bnvce, moderno urejen v industrijskem kraju na Gorenjskem proda m ali dam v najem. Naslov v vseh posl. Jutra. 4316-17 I^dkafi^ Lep trgovski lokal oddam po nizki ceni. Pojasnila in ogled v Vošujo-kovi ulici 4./I. levo g. Škof 404S-10 Beseda I Du. davek "Do. za šifro al? dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gumbi—plise entel aiur aredtisk mono-grame, hitu ; izvrši Matek & Mikeš Ljubljana, ooleg hotela Štrukelj. 85- j* Trisob. stanovanje čisto, komfortno iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3 osebe«. 4338-31e Enosob. stanovanje iščem za takoj. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Točno plačujem«. 4881-aia fiBCTrmi Beseda 1 Diu. davek 8 D.d za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo sobo s posebnim vbodom oddam. Naslov v vseh posl. Jutna. 43J9--33 Gumbi za preobleko vseh vrst in velikosti, stroje ln štance TOVARNIŠKE CENE! A. 6UTTMANN Zagreb — Mar tiče va 4 TELEFON 58-21 »VASE ZDRAVJE ZAHTEVA« Naročniki „Jutra" so zavarovani za 10.000 Din Kupuj domače blago! Dvignite dospele ponudbe: Advokatska pisarna. Auto, Bežigrad, Ccdna, Cvetoča pomlad, Cvetje in trnje, Dobro kuham, Dunajčanka, Dober uspeh, Do -250.000, Dogovor nstmen. Dober vin ski potnik, Dobre moči. Dvajseti, Dogovor, Denar sigurno naložen, Frizer 3S87 Harmonija, HnSnik I. Iskrenost. Izleti, Knjiga. Kapd-taJ, Kava, Kleparska delavnica, Letno 230 hI vina, 25 let, Marjana, Mala hiša. Mala družina, Mojstrica, Mariša, ... smo življenje, Mrtva pomlad. Majski zvončnik. Najmanj 20 hlodov. Oprava, Osebni dogovor. Othello, Prijateljstvo, Psica z rodovnikom. Pomlad, Pritličje, Prometni kraj, Founlad 980, Perfekt-na kuharica, Prazna so-ba, Plača-m. Prodajalka, Po-stranski zaslužek, Proti takojšnji gotovini. Pridna 2-4, Resna. Resna prodajalka. Stalen in točen najemnik, Samostojna gospodinja. Stroj ntk. Stalno nameščen ie. So biea, Solnčno in čisto, Spo soben vinski potnik. Sta- J len. Srce. Tajnost zajamčena, Tiskarski škret, Tristan iu Izolda, Tisoč in ena noč Uspeh, Ugoden nakup, Urna. Vljudna-deilovna. Več ustme.no, Velik prostor za 1 julij, Zm.o>žna PftJ, Zmožen kauorje, "21, 50.000, 350, 34, IfitL Opremljen kabinet oddam takoj aili s ,15. mor-com v centru. Ogleda se v Trdiinovi ul. 6./BU. d ceno. 4^46-33 Lepo sobo o