r. AKTUALNO VPRAŠANJE Kadri — in zopet kadri! To je vprašanje, ki ga je moč slišati nemalokrat skoraj povsod, na vseh forumih in sejah. Ne manjka ga le v industriji in drugih gospodarskih vejah marveč prav tako tudi v zdrav-stalo zlasti pereče v zobozdravstvu. Vprašanje kadra je po-stvu. Ko je na eni zadnjih sej o tem razpravljal tudi okrajni Svet za zdravstvo in socialno varstvo, so bili vsi člani Sveta enotnegr. mnenja, da je v zobozdravstvu nujno potrebno izšolati srednji dentistični kader, ki ga očitno zelo primanjkuje, no le v našem okraju, temveč tudi v republiškem merilu. Med zdravstvenimi delavci je namreč slišati, da Stomatološka klinika v Ljubljani še vsaj dvajset let ne bo mogla zadostiti po- treb po zobozdravstvenem in dentističnem kadru.Za to bi bila tembolj upravičena ustanovitev Dentistične srednje šole, ki je že pred časom obstojala. Iz nje bi prišlo v razmeroma kratkem času precej mladega, srednje izobraženega kadra, ki bi lahko omilil vrzel pomanjkanja teh strokovnjakov. Ali je morda • tem že kaj razmišljal republiški Svet za zdravstvo (ker je to v njegovi pristojnosti!), toliko prej, ker to ni želja le zdravstvenih delavcev kranjskega okraja, marveč vseh okrajev v Sloveniji? I. A. LETO X. — ST. 14 — CENA DIN 10.- KRANJ, 18. FEBRUARJA 1957 C ¥ M C v J-j A k3 GORENJSKE ,V.y- .............. .........................■...........1..................................................... GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO MEDNARODNI HOKEJSKI TEKMI NA JESENICAH Srečanje $ Celovcem Jesenice, 17. februarja. Ker je hokejsko moštvo »Motor« iz vzhodnega Berlina, ki je na tretjem mestu whodno-nemške lige, odpovedalo prihod na Jesenice, je bila odigrana sinoči na jeseniškem umetnem drsališču mednarodna hokejska tekma med hokejskim klubom »Jesenice* in hokejskim klubom »KAC« iz Celovca. Najlepša je bila prva tretjina, v kateri so gostje dosegli avtogol, naslednje gole pa so dali Boris Cebulj, Tiš-ler in Klinar. V drugi tretjini so se gostje nekoliko opomogli, vendar do zaželenega gola niso prišli. Za Jeseničane sta bila spet uspešna Brun in Valentar. V zadnji tretjini so domači OKRAJNO STRELSKO PRVENSTVO ZA ZLATO PUŠČICO ODLIKOVANJE ZA SERGEJA ČERNETA Kranj, 17. februarja. Včeraj popoldne se je pričelo v dvorani pri tovarni »Sava« v Stražišču okrajno strelsko tekmovanje t zračno puško za zlato puščico. Tekmovanje se je nadaljevalo še danes ves dan. Nastopilo je 125 tekmovalcev. OSO je za letošnjega okrajnega prvaka za zlato puščico pripravil lepo odlikovanje, »Puško narodnega heroja Slavca Iva-Jokla.« Odlikovanje je zasluženo osvojil z 283 krogi od 300 možnih 18-letni Sergej Cerne iz Kranja. Drugo mesto je dosegel Božo Kožuh iz Naklega z 277 krogi, tretji je bil Jože Otrin z Javornika z 275. C. nekoliko popustili. To je izkoristil napadalec gostov Spinger in dal častni gol. Končni rezultat je bil tak: 6:1, (4:0, 2:0 in 0:1) za Jesenice. Danes popoldne pa je bila povratna hokejska tekma. Medtem ko so Jeseničani igrali sinoči dobro, so bili pri današnji igri dokaj slabši. Izkazal se je le jeseniški vratar Novak, ki je bil najboljši mož na terenu. Današnji rezultat je bil: 2:0 (1:0, 0:0, 1:0) za Jesenice. Gola za Jesenice sta dala Niko Cebulj in Brun. U. ■it Strelsko odlikovanje Puška narodnega heroja Slavca Iva-Jokla VII. občni %bor okrajne Obrtne zbornice BOLJŠI ČASI ZA OBRT? KRANJ, 17. FEBRUARJA. — VČERAJ je BIL v KRANJU vii. OBC'ni ZBOR OKRAJne OBRTNE ZBORNICE, KATEREMU je PRISOSTVOVALO 140 DELEGATOV iz državnega in zasebnega sektorja obrti. med gosti so bili tudi podpredsednik olo kranj ivan ber-toncelj-johan, predsednik obrtne zbornice lrs leopold potočnik, predsednik oblo kranj vinko hafner, ter zastopniki sindikalnih, množičnih organizacij in sorodnih zbornic. 140 dvignjenih rok , delegatov občnega *bora je ob koncu odobrilo poročilo o delu °krajne Obrtne zbornice, ki je bilo v preteklem letu dokaj pestro. Resnično bi bilo želeti, da bi tudi druge organizacije za svoje občne zbore pripravile tako izčrpna poročila. nekaj podatkov Število obrtnih obratov na Gorenjskem se je v preteklem letu ponovno zmanjšalo, to pa predvsem zaradi odjav obrti v zasebnem sektorju in pa zaradi preraščanja nekaterih obrtnih obratov socialističnega sektorja v industrijo, (»Metka« Zird, »TIO« Lesce itd.). Kljub zmanjšanju števila obrtnih obratov pa se je število zaposlenih na splošno povečalo in znaša sedaj 5280 ljudi, od tega je 1086 vajencev. Rahlo upadanje obrtne dejavnosti je brez dvoma problem, ki mu je treba posvetiti vso skrb. Zlasti to velja za nekatere občine. Število prebivalcev kranjskega okraja, ki odpadejo na en obrtni obrat v posameznih občinah, nam da v tem pogledu še jasnejšo sliko: v občini Bled odpade na en obrat 51 prebivalcev, v bohinjski občini 81, v občinah Cerklje 56, Gorenja vas 73, Jesenice celo 123, Kranj 80, Radovljica 64, Skofja Loka 72, Tržič 81, Železniki 93 in Ziri 98. Okrajno povprečje pa znaša 79, republiško 90, medtem ko jugoslovansko 130. Kot je razvidno iz teh podatkov, je najslabši položaj glede števila obrtnih obratov in delavnic v jeseniški občini, saj je le-ta globoko pod okrajnim in republiškim povprečjem. nekaj paberkov z razprave Razprava je bila na splošno dokaj živahna, vendar je mestoma izzvenela nenačelno ter preozko. Nekateri delegati, to zlasti velja za zasebne obrtnike, so včasih vse preveč zapostavljali splošne interese našega gospodarstva, ki stremi in skrbi v zadnjem času tudi za razvoj obrti. v razpravi so bili dostikrat tudi poudarjeni le problemi posameznikov, medtem ko je bilo čutiti premalo skrbi za celoto. Delegati in gostje so se v svojih izvajanjih dotaknili vseh problemov obrtništva: šuš-marstva, problemov okoli obdavčitve, vzgoje kadrov itd. O Pravilna je ugotovitev občnega zbora, naj se pri obdavčitvi upošteva razlika med proizvodno in uslužnostno obrtjo. ® Prav je tudi, da je občni zbor sprejel sklep, naj se skladi za napredek obrtništva odslej resnično uporabijo za napredek te gospodarske dejavnosti in to na čim koristnejši način. £ Pomanjkljivost občnega zbora Obrtne zbornice pa je morda v največji meri v tem, da se delegati niso skoraj nič dotaknili delavskega samoupravljanja v obrtništvu Ni prav nobenega dvoma, da bi boljše in vsebinsko popolnejše delavsko in družbeno upravljanje v obrti omogočilo tej gospodarski panogi večji razmah. O tem bo treba pač v prihodnje bolj misliti. i. a. TEKMOVANJA BODO OKREPILA PIONIRSKO ORGANIZACIJO da bo delo pionirskih organizacij čimbolj razgibano in pestro, je okrajna zveza društev prijateljev mladine skupno z okrajnim komitejem lms kranj razpisala tekmovanje vseh pionirskih odredov v okraju. to tekmovanje bo posvečeno 25. maju, dnevu mladosti in rojstnemu dnevu predsednika republike tovariša tita. pričelo se bo 2e 1. marca. program zajema dejavnosti pionirjev na vseh področjih. delo posameznih odredov bo ocenjevala posebna komisija. Pionirji bodo morali v sledečih treh mesecih pritegniti k delu v najrazličnejših krožkih čimveč vrstnikov, kakor tudi ostalih (mladincev, prosvetnih delavcev, članov društev itd.). V okviru krožkov in drugih oblik dejavnosti naj bi posamezni odredi prirejali nastope, razstave, koncerte in podobne prireditve. Komisija bo ocenjevala tudi delovne akcije, kot so na pr.: urejanje pionirskih prostorov, šolskega vrta, igrišč, zbiranje zdravilnih zelišč, pogozdovanje in podobna dela. S podjetji, ki bodo prevzela patronat nad odredi, bodo morali pionirji v času tekmovanja navezati živahnejše stike. Važna 'njihova naloga bo tudi učenje. Pri tem jim bodo lahko pomagali predavatelji in šolski odbori. Tudi za uspešno razširjanje mladinske literature in tiska, bodo odredi prejeli tekmovalne ocene. Najboljši odredi bodo 25. maja prejeli nagrade. Prvi dve nagradi, to je opremo za pionirsko delavnico, poklanjata Okrajna zveza Društev prijateljev mladine in Okrajni komite LMS. Ostale kolektivne nagrade bodo prispevala posamezna podjetja. Pionirski odredi, ki bi radi sodelovali pri nagradnem tekmovanju, pohitite s prijavami na Okrajno zvezo DPM Kranj! v kranjski občini bodo ustanovili 5 kmeti jsko-gospodarskih šol DOBER ZAČETEK V DUPLJAH Pošolsko izobraževanje je za današnjo mladino izrednega pomena. Vendar »mo do sedaj vključevali v razne šole In tečaje premalo mladincev in mla-**nk ir kmečkih predelov. Prav tako «ot kvalificiran delavec v industriji **l se moral izobraziti tndi sleherni «mečkl proizvajalec. Kmetijsko - gospodarske šole so za to najprimernej-** oblika. Zlasti mladi zadružniki bi ■»orali polnoštevilno obiskovati te šo- *• V kranjski občini jih bodo na pred-s°* Sveta za šolstvo letos ustanovili * »n sicer: v Preddvoru, Dupljah, oesnlcl, Zabnici in Mavčičah. DuPljah je pričela dvoletna kme-j «Ka šola delati 31. januarja. Obisku-16 a 15 ml,,'dincev in 10 mladink od d" 23 teta starosti. Pouk imajo kaž * tedensko P° * ure. Mladina *Ud? i'* ^0l° 'zređno zanimanje.' Ce-*sost obisl1 za sedaJ se prostovoljen, oCnAnkov ni. Splošne predmete polji učitelji, strokovni predavate-■veze* DriftaJajo z Okrajne zadružne Začetek • »Bledu a je tore^ kar đober m p0 flej t. duPlJanske šole bi lahko začeli *eda • drugod. Marsikje bodo sedeli težave z učnim kadrom za splošne predmete, ker so učitelji na večini šol preobremenjeni. Z dobro voljo pa se bo dalo tudi to urediti. V upravnih odborih zadrug je 78 mladincev V zadnjem času z zadovoljstvom ugotavljamo, da so mladi ljudje t organih samoupravljanja vse bolj aktivni. Vendar pri nekaterih starejših ne najdejo dovolj razumevanja. Pred dnevi so na posvetovanju predsednikov občinskih koruitejev LMS razpravljali o delu mladih t upravnih odborih kmetijskih zadrug. S sedanjim stanjem še daleč ne moremo biti zadovoljni, saj je ▼ upravnih odborih kmetijskih zadrug na Gorenjskem le 78 mladih ljudi, vendar je še njim delo otežkočeno, ker jih v večini primerov nekateri starejši podcenjujejo in jim ne dajo, da bi se uveljavili pri reševanju raznih gospodarskih vprašanj. Mladi zadružniki žele, da bi jih vodstva zadrug seznanjala z vsemi problemi in nalogami, da bi tudi sami sodelovali pri reševanju problemov. -18 POGLAVITNO: DENAR Šolski odbor ma III. gimnaziji v Stražišču pri Kranju je med naj delavne j širni šolskimi odbori v kranjski občini. Povprašali imo predsednika Janeza Rihar-ja: »Kakšen je sestav šolskega odbora na III. gimnaziji v Kranju?« »Npo odbor je il-članski, od t;ga je 7 uslužbencev, ostali pa so delavci. Nepravilno se mi zdi, da v šolskem odboru ni nobenega mladinca in nobene žene.« Na vprašanje, s čim se šolski odbor največ ukvarja, je tovariš Rihar dejal, da so še vedno glavni problem denarna sredstva. Prostori so slabi in premajhni, inventar je zastarel. »Razen tega pa smo reševali tudi razne (nepravilnosti, ki so nastale med letom v šoli.« »Vam Svet za šolstvo pri ObLO Kranj pomaga pri delu?« »Sodelovanje s Svetom za šolstvo pri ObLO Kranj je zadovoljivo, lahko pa bi bilo tudi boljše. Vendar pa se mi zdi, da Občina nima pravega odnosa do naše šole. Ker je v šoli 70% ^♦r^k delavskih družin, bi želeli od občine večjo materialno .pomoč.« »Kako gleda na delo šolskega odbora profesorski zbor?« »Od profesorjev dobivamo v glavnem precej pomoči in razumevanja. Uspehi, ki smo jih dosegli, so prav gotovo tudi plod dela ravnatelja in nekaterih profesorjev z našim šolskim odborom.« LJ. 2 Glas Gorenjske Kranj, 18. februarja 1957" r % Te dni je bil v Moskvi plenum Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze. Na tem plenumu so ponovno izvolili za sekretarja CK KP Sovjetske zveze dosedanjega zunanjega ministra Sovjetske zveze SEPILOVA. Zavoljo tega je bil razrešen te dolžnosti, na njegovo mesto pa je bil imenovan ANDREJ GROMIKO. — Ta sprememba je povzročila v kuloarjih Organizacije združenih narodov precej komentarjev .. . f) Francoski zunanji minister Christian Pineau se je včeraj vrnil iz Nevv Yorka v Pariz. % Radio Tirana poroča, da je bil v Tirani IG. in 17. februarja plenum Centralnega komiteja Komunistične partije Albanije, na katerem so razpravljali o mednarodnem položaju v svetu ter o nekaterih problemih kmetijstva v Albaniji. % Centralni komite francoske Komunistične partije je na svoji seji v soboto odločno nastopil zoper vse načrte o združevanju Evrope. Obenem je pozval vse člane partije naj se še bolj vneto upirajo podreditvi Francije tuji nadvladi. Po mnenju CK KP Francije je namen vseh načrtov tako imenovane »male Evrope« ustvariti na Zahodu napadalno militaristično koalicijo, naperjeno zoper države socialističnega tabora. % Gospodarsko-finančni odbor Organizacije združenih narodov je sprejel resolucijo, v kateri se zahteva hitro zmanjšanje omejitev v zunanji trgovini. Resolucijo so predložile Velika Britanija, ZDA, Avstralija, Belgija, Danska, Argentina in Filipini. Vlade posameznih držav poziva, naj odpravijo ovire v razvoju mednarodnega trgovanja. Gospodarsko - finančni odbor je hkrati zavrnil poljsko-jugoslovansko resolucijo, ki je predlagala sklicanje svetovne gospodarske konference. Proti tej resoluciji je glasovalo 32, zanjo pa 27 delegacij, v tem ko se je 14 zastopnikov glasovanja vzdržalo. % V srednjem, vzhodnem in zahodnem delu Alžira divjajo hudi boji. Po francoskih podatkih je bilo v soboto ubitih 50 alžirskih upornikov. V oko-njimi več policistov in civilnih funkcionarjev, ki lici mesta Alžira so aretirali mnogo ljudi, med so obdolženi, da so sodelovali z alžirskim osvobodilnim gibanjem. Poročajo tudi, da so v Franciji zadnje dni odkrili več središč za oskrbovanje alžirskih upornikov z orožjem in strelivom iz francoskih vojaških središč. % Biro francoske radikalne stranke je predlagal v soboto izvršilnemu odboru naj skliče za konec prihodnjega meseca v Parizu izredni strankin kongres. Tik pred tem je konferenca predsednikov strankinih federacij in njene parlamentarne skupine z veliko večino glasov sprejela ta predlog Mendes-Franceove skupine v radikalni stranki. Po predlogu te skupine naj bi na izrednem kongresu začrtali novo splošno politično linijo radikalne stranke. 0 Kot poročajo iz Londona, namerava Velika Britanija zmanjšati število svojih čet v Zahodni Nemčiji za 30 tisoč vojakov. To odločitev je že sporočila evropskim zaveznikom. Za zmanjšanje se je odločila zaradi finančnih težav. % Iz Nikozije poročajo, da je obsodilo posebno sodišče na smrt 18-letnega ciperskega Grka, češ da je nosil orožje. V zadnjih sedmih dneh je bila to že tretja smrtna kazen. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV LJUDJE IN DOGODKI ALŽIR TRKA NA DURI OZN Le malokatera razprava je tolikanj razgibala politični odbor ZN kot obravnava alžirskega vprašanja. Deset dni so vstajali delegati drug za drugim in v dolgih govorih zavzemali stališče do enega najspornejših vprašanj današnje mednarodne stvarnosti. Francoska delegacija in nekatere dežele, zlasti iz Latinske Amerike so trdile, da je alžirski problem zgolj notranja zadeva Francije in torej ne sodi v pristojnost OZN. Arabske dežele pa so trdile nasprotno: da Alžir nikoli ni bil in da tudi ne bo del Francije in da potemtakem ne gre za »notranjo francosko zadevo« pač pa za živ mednarodni problem. Vmes med o-bema skrajnima stališčema je bila vrsta delegacij, ki so skušale z zmernejšimi predlogi posredovati med obema stranema. Takšno razmerje in stanje sil v političnem odboru se je izrazilo tudi v predloženih resolucijah in v končnem glasovanju. V prvi resoluciji je 18 azijsko-afri-ških dežel pozivalo Francijo, naj prizna Alžiru pravico do samoodločbe in naj začne z neposrednimi pogajanji za prenehanje sovražnosti in rešitev alžirskega vprašanja. Čeprav je bila resolucija stilizirana v izredno zmernem tonu in ni nikjer neposredno obsojala ravnanja Francije, so nekatere dežele me- nile, da je preostra. Zato je skupina 5 latinskoameriških dežel skupaj z Italijo predložila drugo resolucijo, v kateri je bilo izraženo samo upanje, da bodo »skoraj« našli demokratično rešitev alžir. vprašanja.« Namen te resolucije je bil prozoren: s formalno resolucijo zadostiti razgibani razpravi, v bistvu pa pokopati vso zadevo. Čutiti je bilo, da ta predlog resolucije nosi pečat navdiha ameriške delegacije; ZDA so namreč že pred razpravo na tihem zagotovile francoskim zaveznikom, da jih bodo podprle, ali pa vsaj da ne bodo nastopile proti njim. Toda če prva resolucija ni bila po volji zastopnikom milejše smeri, tako druga ni zadovoljila predstavnikov določnejše formulacije. Zato se je pojavila še tretja resolucija, ki so jo predložile tri azijske dežele: Japonska, Siam in Filipini. V njej je izraženo upanje, da bosta francoski in alžirski narod poskušala najti miroljubno rešitev s pogajanji in prenehanjem prelivanja krvi. Politični odbor je bil pred težko izbiro. In odločil se je po starem nepisanem zakonu ohranitve ravnotežja in enotnosti v OZN. Izglasoval je obe blaže sestavljeni resoluciji, zavrnil pa je azijsko-afriško, zlasti njen člen, ki govori o samoodločbi alžirskega naroda. Večina dele- gacij sicer obsoja francosko politiko v Alžiru, vendar tega ne želi izraziti preveč določno v ZN. Številni predstavniki so se bali, da ne bi prehuda obdolži-tev francoske alžirske politike povzročila ponovnega bojkota francoske delegacije. Ze na lanskem zasedanju je delegacija Francije zapustila skupščinsko dvorano v znamenje protesta, ker je OZN sklenila razpravljati o »notranjem problemu Francije« — o Alžiru. Letos so dogodki prisilili francosko delegacijo, da je hote ali nehote morala privoliti, da so načeli neprijetno alžirsko vprašanje pred svetovno tribuno, hkrati pa je spet zagrozila, da se bo v primeru neugodnega izida razprave umaknila iz OZN in da ne bo v nobenem primeru priznala sklepov Generalne skupščine. Ta grožnja je visela kot Damoklejev meč nad glavami delegatov, stopnjevala pa jo je še odsotnost zunanjega ministra Pineauja v zaključnem delu razprave in sklep francoske delegacije, da se ne bo udeležila glasovanja. Toda tudi tako blagohotno izražene resolucije vendar izražajo prepričanje, da Alžir ni samo notranja zadeva Francije ampak odprt mednarodni problem. Večina delegacij je tudi izrazila zaskrbljenost zaradi »ne- mirnega stanja in bojev v Alžiru«, ko je glasovala za uvod sicer zavrnjene azijsko-afriške resolucije. Zdaj sta obe resoluciji predloženi glavnemu organu ZN — Generalni skupščini. Toda večina opazovalcev predvideva, da bo le s težavo katerakoli od njiju dobila potrebno dvotretjinsko večino. Verjetneje je zato, da se bo v skrajni sili pojavila nova, kompromisna resolucija, ki bo tako formulirana, da bo lahko zbrala večino dveh tretjin glasov. Sestavljanje takšne resolucije je že delo diplomatskih in taktičnih obzirov, medtem ko na razvoj alžirskega vprašanja končno besedilo ne bo dosti vplivalo. Najvažnejše v trenutnem položaju je to, da je svetovna organizacija v desetdnevni razpravi izčrpno pretresla alžirsko vprašanje, da so izjave večine delegatov obsodile francosko politiko in odločno spodbile francosko tezo, da ne gre zgolj za notranje vprašanje Francije. To je veliko moralno zadoščenje alžirskim borcem za svobodo, pariški vladi pa resno svarilo, da se bo treba v prihodnje drugače lotiti reševanja boleče alžirske krize. MARTIN TOMAŽ IC v nedeljo smo zabeležili SLOVENSKI OKTET BO PEL DVAKRAT Ker so bile vstopnice za današnji večerni koncert Slovenskega okteta že več dni vnaprej razprodane, bo oktet nastopil ne samo ob 20. uri, temveč tudi ob 17.30 uri. OBČNI ZBOR KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZB PREDOSLJE Včeraj dopoldne je bil v sindikalni dvorani »Oljarice« v Britofu redni letni občni zbor krajevne organizacije ZB Pre-doslje. Pregledali so delo v preteklem letu, nato pa se je razvila zelo živahna razprava o raznih problemih in nalogah, ki jih ima organizacija ZB ha vasi. C. PLENUM MLADINE V RADOVLJICI Včeraj je bil v Radovljici plenum Občinskega komiteja mladine. Razpravljali so o utrditvi mladinskih organizacij na vasi in v podjetjih ter poudarili potrebo večjega uveljavljanja mladine v organih delavskega samoupravljanja. S. J. AVDICIJA V MG NA JESENICAH Mestno gledališče na Jesenicah je razpisalo za pridobivanje novih igralcev avdicijo, ki je bila včeraj dopoldne. Avdicijo je u-spešno opravilo šest mladih kandidatov, ki so pokazali gledališko nadarjenost in bodo velikega pomena za bodoče delovanje ter razvoj jeseniškega gledališča. V. RAZSTAVA SLIK IN KIPARSKIH DEL NA JESENICAH Jesenice, 17. februarja. V Delavskem domu na Jesenicah je bila sinoči odprta razstava slik in kiparskih del Ma-ria Vilharja iz Ljubljane. Ker je bil Vilhar zaposlen pred desetimi leti v jeseniški Železarni, je za njegovo razstavo precej zanimanja. Otvoritvi, ki sta jo organizirala tovarniški sindikat in »Svoboda« Jesenice, so prisostvovali tudi predstavniki množičnih organizacij. U. KOŠARKA »TRIGLAV« : TSŠ (TEKSTILNA ŠOLA) 40:21 (18:9) Včeraj so se v telovadnici I. državne gimnazije pomerili košarkarji Tekstilne šole in mladinci kranjskega »Triglava«. Zmagali so mladinci »Triglava« s 40:21 (18:9). V predtekmi pa so se srečala B moštva. Zmagovalec je bil prav tako »Triglav«, tokrat s 37:25 (18:16). VREME V začetku tedna še delno oblačno in krajevne padavine, pozneje lepo in verjetno topleje. BiiiiiiliiliiiiiiniMiiiiiiiiiliiliiliiiiiiiiliiiniiiiiiirii^ 7. P O M E D E L J E K „Direktor nima razumevanja..." Kdo ve, zakaj Matija ne miara direktorja podjetja, v katerem je zaposlen. Tega, da mu je krat-komalo antipatičen, si tudi sam ne zna razlagati. Morda ga ne iisla zato, ker mu je direktor že večkrat rekel, da ni prav, če zamuja službo. Morda tudi zato, ker je včasih »plavega« naredil in je zavoljo tega trpelo delo. Morebiti tudi zato, ker je tu pa tam opazil, da se direktor pelje s tovarniško limuzino na nedeljski družinski izlet — poleti na morje, pozimi pa smučat. Morda celo zato, ker se mu zdi, da on — direktor, v Matiji — referentu, ne vidi »nadvse pomembnega« uslužbenca... Zakaj mu ni simpatičen — teqa Matija ne ve. Ima pa direktorja malce v želodcu. Kot mnogi drugi, je tudi Matija v podjetju vodilni funkcionar ene izmed množičnih organizacij. Mnogi vedo povedati, da delo te organizacije šepa prav zaradi tega, ker se Matija ne briga dosti zanjo. Navada je pač, da imajo vse organizacije vsako leto svoje občne zbore. Najprej v osnovnih organizacijah, nato pa še v občinskem in okrajnem merilu. In Matija je priromal kot delegat na okrajno skupščino. — Govorili so in govorili . .. Tudi o tem, da ponekod slabo delajo. Matija se je čutil prizadetega. Dvignil je roko" in prosil za besedo. »Tovariši in tovarišice!« — Odkašljal se je in nastal je tisti kratki premor, ki ga nekateri govorniki radi ustvar jo, da bi dali sebi in svojim besedam čim večji poudarek. »Reči moram, da naša osnovna organizacija deloma spi. Toda .. .« In dvignil je rcuko in s kažiprstom zažugal. »... toda, vprašali boste, kdo je tega kriv? No, vam bom že povedal. — Nihče drugi kot naš direktor.« — Besedo »direktor« je zlasti močno poudaril. V dvorani je završalo ... »Da, naš tovariš direktor in nihče drugi. On namreč nima nobenega razumevanja za našo organizacijo in ji ne nudi nikakršne pomoči!« Nekaj je še zamornija! in se oči vidno zmagoslavno vsedel. Nekateri so mu ploskali, večina pa je pričakovala pojasnil. Vendar teh ni bilo. Bilo bi, seve, nerazumljivo, če Matijeva diskusija z občnega zbora ne bi prišla na uho tudi samemu direktorju. In Matijeve besede so ga žalile. In kot se to običajno pripeti, so začeli brskati po izjavah, trditvah, njihovih vzrokih in tako naprej. Izkazalo pa se je to pot, da Matija ni imel prav. Celo to je prišlo na dan, da Matija morda niti ni najprimernejša osebnost za predsednika organizacije. Mnogi pravijo, da za to nima potrebnih moralnih kvalifikacij . . . Matija je ostal sam — poražen. Morda mu je zategadelj nekoliko bolj nerodno, kot pa hudo! In zdaj tuhta ... Ne ve, ali naj se opraviči direktorju za neresnične besede, ali pa naj da službeno odpoved in gre drugam v službo ... Se sedaj pa si ne zna in ne zna razlagati, zakaj mu njihov direktor ni všeč. IVAN ABRAM liiiiuiiini.iriMiiiiin lil iiiiiii«:tiii«Ti«ti»tiiM«niiiBM»it«(i«ii«:t-»niniJ»iii»MBiiBiiBni..i:iB:i«iiiit»n«ir»k»ii»i!»tiB: 4«i;ittaiiiii«iiiiiii[|iiatiiiiiiiana::Biiinii'ii ■u«i'ii'«..i.iBf-iifii mit iiiBi'iiiii iiiBiia^fli.ii'n-Bt'ii ij-ii.i .ini"ii-i':■ .i-.i" bolka po 35 din kg. Cene ostali vec Miran, Huje 3, Kranj. Kmetijska zadruga z. o. j. Lučine razpisuje mesto trgovskega poslovodje. Pogoji: 5 letna praksa v trgovini in potrebna strokovna izobrazba. — Ponudniki naj vložijo prošnje na kz Lučine do L iii. 1957. — Družinsko stanovanje zagotovljeno. zelenjavi se niso spremenile. V ŠKOFJI LOKI v soboto smo na živilskem trgu v Skofji Loki zabeležili na- ZGODAJ JE ZAŠLA NA KRIVA POTA 19-letna Marija Strah se je oktobra lani zaposlila kot gospodinjska pomočnica pri Majdi slednje cene: kislo zelje 50 din Višnar na Jesenicah. Ker ji de-kg, zelje v glavah 30 din kg, lo nJ preveC »dišalo«, ga je po kisla repa 35 din kg, ohrovt 50 Sestih tednih zapustila, preden pa je odšla, je vzela Višnarjevi eno kombinežo, žensko obleko, par ženskih raztegljivih nogavic, pas za nrfgavice in dežnik v skupni vrednosti 15.000 dinarjev. Ko je zaslutila, da jo iščejo organi varnosti, je del ukradenih predmetov vrnila. Kmalu za din kg, cvetača 130 din kg, špi nača 20 din merica, radič 25 din merica, motovileč 30 din merica, jabolka 50 din kg, korenje 15 din kg, por 12 din kom. ali 200 din kg, suhi fižol 60 din liter, jajca 15—16 din kom., sladka smetana 150 din liter, sirček 12 din kom., peteršilj 10 din zavojček, regrat ' _ 0= tem se je seznanila z delavcem po 25 din merica. „ . _ . , . . R. A. z Jesenic, ki jo je po tem ko mu je po kratkem poznanstvu obljubila zakon, peljal v svoje stanovanje, da bi mu gospodinjila. 2e drugi dan ko je R. A. odpotoval v Tržič, ga je olajšala za eno moško srajco, Prostovoljno gasilsko društvo 1800 dinarjev, njegovo sestrično v Dupljah je ugotovilo, da je K. M. ki stanuje v sosednji so-jjj 00 9 30. uri ter ameriški njihov nekdanji blagajnik An- bi pa za žensko obleko, par «n »Maščevalci«, ob 16-, 18. drej Kuhar nekatere račune usnjenih rokavic, par čevljev in • uri. v gl. vlogi: Douglas dvakrat knjižil, nastali višek pa žensko volneno jopico v skupni air°anks, Ruth Warrick~. spravil v svoj žep. Obdolženi vrednosti 12.900 dinarjev. Ver- j. ' *ebrua.rja, ameriški film je pred sodiščem trdil, da si ni jetno bi s svojim načinom živ-20 . v alci«, ob 16., 18. in prisvojil nobenega dinarja, da ljenja še nadaljevala, če je ne • uri zadniikrat. pa je res pomotoma knjižil dva- bi sodišče obsodilo na 7 mese- krat račune za okoli 30.000 di- cev zapora, narjev. Zatrjeval je, da je ves -nc II. MEDNARODNE SANKASKE TEKME POD GOLICO Pokal spet na Jesenicah JESENICE, 17. februarja. 2. MILAN ČESEN, Tržič; 3. Sinoči ob 19. uri je bila v do- DRAGO KOŠIR, Jesenice; 4. mu pod Golico svečana otvori- HERMAN MULLER, Nemčija: tev II. medklubskih sankaških 5. ALOJZ BANOVŠEK, Jescni-tekem z mednarodno udeležbo ce; 6. HUBERT HELMUT. Beza prehodni pokal mesta Jese- ljak. niče. Pokrovitelj tekem je bil ENOSEDI ČLANICE: 1. Mari- ObLO Jesenice. Na tekmah so ja Wutzl, Beljak, 2. Greta Ceg- sodclovali ASKO Beljak (Av- nar, Beljak; 3. Silva Debeljak, strija) in druge ekipe iz Avstri- Jesenice. je in Nemčije ter sankači iz DVOSEDI: 1. Henrik VVeit-Bohinjske Bistrice, Zirov, Be- hauser in Henrik Hubert, Begunj, Tržiča in Jesenic. Tekmo- ljak; 2. Miha Dečman in Dani vali so na sankaški progi pod Klemene, Jesenice; 3. Slane Golico, od Savske jame do Do- Horvat in Tone Horvat, Jese-ma pod Golico, ki je dolga 2200 nice. metrov in ima višinske razlike EKIPNO: 1. Jesenice, 2. Zi-190 m. Tekmovalo je 110 tekmovalcev, od tega 27 inozemcev. Rezultati: Enosedi (člani): 1. ŠTEFAN BOHINC, Z irovnica; VESTI GRADIŠ IN ERJAVČEVA NAJBOLJŠA Kranj, 17. februarja. Danes je bilo na kegljišču »Triglava« zadnje kolo republiškega prvenstva za ženske v kegljanju. Nastopile so ekipe »Branika« iz Maribora, »Gradi-sa« in Ljubljane« iiz Ljubljane ter domači »Triglav«. Kranjčan-ke so že v prvem kolu slabo pričele in tako se jim kljub odličnim rezultatom v drugem kolu, danes ni posrečilo zmanjšati g>mnazije. do navezali z mladino iz Be rovnica, 3. Beljak itd. Jesenice so si priborile v II. mednarodnih sankaških tekmah ekipno 1. mesto in prehodni pokal mesta Jesenice, ki je bil doslej v posesti Beljaka. U. ženih prijavah prejeli pismena navodila. GNP OBČNI ZBOR ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA V RADOVLJICI V Radovljici je bil 14. t. m redni letni občni zbor šahovskega društva. Člani so sprejeli vrsto sklepov za nadaljnje delo. Sporazumno z mladinskim komitejem bodo priredili več medsebojnih šahovskih tekmovanj z mladino radovljiške Prav take stike bo- KlNO »STORŽlC« KRANJ 18. in 19. februarja, mehiški lilm »MLADI JUAREZ«, ob 16., 2om 2°' Uri ~~ "zadnjikrat. °- februarja, premiera amer. aTv- filma »HOUDINI« — mati- §§ S SODIŠČA LAHKO ZASLUZENO KOLO. CE ... razlike med njimi in vodečim »Gradisom«. Kegljačice »Branika« so resno ogrožale drugo mesto »Triglava«, vendar so bile za deset kegljev »prekratke«. Najbolj se je odlikovala svetovna prvakinja, članica »Gradisa« Francka Erjavčeva. v vseh treh do organiziral, tudi redna pre kolih je pokazala'solidno formo davanja 0 1šranju sana za mla gunj. V Radovljici nameravajo urediti več moštev in pritegniti v društvo večje število članov. Prihodnji mesec bodo odigrali dvoboj z Jeseničani na 45 deskah. V mesecu marcu bo- KINO STORZIC Predvaja v dneh od 25. februarja do 3. marca 1957 ameriški barvni cinemaseop film — ste-reofonski zvok CARMEN JONES ^glavni vlogi: Harry Belafonte, "Orott^ Dandridge. — Predsta-Jjr ob delavnikih ob 16., 18. in Uri. — V nedeljo ob 14., 16., in ,20. uri. — Prodaja vstop OB ZAKLJUČKU NASE NAGRADNE ANKETE NAGRADILI SMO najboljše odgovore ob delavnikih od 9.—11. ure Dne 7. decembra lani smo bodo v izredno dragoceno po- od 14. ure dalje. V nedeljo razpisali nagradno anketo, v moč tudi odgovori na našo na- 0x1 9-—11. ure in od 13. ure dalje kateri smo prosili naše naroč- gradno anketo. Mnoge predloge nike, naj nam sporoče svoja naših bralcev smo v zadnjem mnenja in predloge o vsebini in času že uresničili, nekatere po-ofaliki »Glasu Gorenjske«. Pre- vsem, druge deloma, nekaj jih jeli smo 163 pismenih odgovo- bomo v bližnji prihodnosti, korov, dokaj naročnikov pa se je likor nam le dopuščajo možno-osebno zglasilo v uredništvu. sti. Številni bralci želijo tudi to, Tovarišica M. J. nam je ta- da bi obseg lista (zlasti pone-kole napisala: »Tudi v mojo deljske številke) povečali. To je seveda tudi želja uredništva, KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 19. februarja, premiera amer. barvnega filma »HOUDINI«, ob 19. uri. KINO »SVOBODA« STRAŽIŠCE 19. februarja, ameriški film »MAŠČEVALCI«, ob 19.30. uri. in dosegla visoke re/.ultrite. Danes je podrla 414 kegljev. Današnje kolo je dalo naslednje rezultate: 1. »Gradiš« 2210 (Klemenčič 357, Pire 381, Satler 333, Smrajc 383, Gorjan 342, Erjavec 414). 2. »Branik« 2206 (Pire 335, Lipov-šek 386, Novak 378, Zokolj 365, Stiftar 359, Kokolj 383). 3. »Triglav« 2166 (Cadež 369, Engelman 337, Kavčič 374, Martelanc 361, Ambrožič 365, Rozman 360). 4. »Ljubljana« 1913 (Pavlin 316, Hruševar 286, Metlar ?23, Rupar-čič 365, Smolnikar 271, Falout 352). Slovenske prvakinje so postale dince in mladinke, ki jih bo vodil mojster Lešnik. Finančna sredstva si namerava društvo zagotoviti s šahovsko veselico. ŠAHOVSKI BRZOTURNIR V RADOVLJICI V četrtek, 14. t. m. je bil v Radovljici šahovski brzoturnir, ki se ga je udeležilo 17 igralcev. Zmagal je mojster Lešnik s 14,5 točkami. Sledili so: Kaše 14, Pikelj 13, Mali 12,5, Simčič in Ceferin 11,5 točk. X. MEDOBRATNO MOŠTVENO PRVENSTVO ŽELEZARNE JESENICE Šahovsko društvo na Jeseni- He U Uake't Že takrat, ko so se videli šele obrisi novega umetnega drsališča na Jesenicah, je bilo čutiti, da bo postal hokej na ledu pomembna in množična športna panoga v našem metalurškem središču. Toda, da bo zavzela tak razmah in da bo osvojila v taki meri srca starih in mladih, tega menda nihče ni pričakoval. — Kdor je prisostvoval pred štirinajstimi dnevi sprejemu državnih hokejskih prvakov na jeseniški železniški postaji, bo prav gotovo pritrdil zadnji trditvi. Povsem napak bi bilo, če bi dejali, da to ni prav; če bi dejali, da ni prav, če se mladina navdušuje za to izredno dinamično igro. Prav tako ne bi bilo prav, če bi rekli, da ne soglašamo gmotno pomočjo, ki jo daje ObLO jeseniškemu hokeju. Vendar... Iz ust nekaterih posameznikov je slišati, da ne bi bilo prav, če bi zaradi hokeja zamrla ostala športna dejavnost na Jesenicah. Morda je nekaj pomislekov, ki to bojazen opravičujejo. Ni dvoma, da bo (saj je že!) hokej na ledu postal šport številka 1. ne le na Jesenicah, marveč tudi po vsej Gorenjski. Zato ima tudi trenutno najboljše pogoje. In prav je, da jih ima. Prav pa je, če posvetimo skrb in pozornost tudi ostalim športnim panogam, saj sodijo jeseniški smučarji, sankači, kegljači na ledu v vrh kvalitetnih športnikov teh panog v državi. Tu so, seve, še tudi druge športne panoge. Ni namen teh vrstic omalovaževati uspehov in priljubljenosti jeseniških hokejistov ter privrženosti ljudi, zlasti mladine, tej športni panogi. Želeti pa bi bilo, da ne bi zavoljo tega morda zamrla ostala športna dejavnost. I. A. POKALNI NAMIZNOTENISKI IN ŠAHOVSKI TURNIR NA GOLNIKU Preteklo nedeljo je bil na Golniku namiznoteniški in šahovski cah je pretekli četrtek organi- tr(>boj med Rudarjem iz Trbo-kegljačice »Gradisa« s skupno ? ° X medobratno brzopo- ve]j Bllirijo<( iz Ljubljane in 6739 keglji, drugi je »Triglav« "° P.rvenstvo Železarne, ki domacim »storžičem« za pre-6478, tretji »Branik« 6468 in če- !f ga Je udelezil° 16 moštev. hodne pokaie bolnišnice Golnik, trta »Ljubljana« s 5870 keglji. Prvo mesto je osvojilo moštvo Namiznoteniški igralci in i- VPRAVN, ODBOR Gorenja ^."SSta. ~ ~ nosometne pod.vese v Kranja ,„ toik, tss 18 točk, Javornik i ZUi„Sj ckiono- .Rudar. • »Štor- »r, v »,r.„skl dvoran, si„dlkal. Sjg^tt^ iS Sg^^g?? ŠAHOVSKO PRVENSTVO JESENIC Pred dnevi je bilo odigrano šahovsko prvenstvo Jesenic. V zaradi boljše set razlike. Naj finalu je tekmovalo 12 udele- boljša igraika je bila Ivica Do-PODZVEZA NOGOMETNIH žencev. Rezultati: Korošec 10 len Golnik, ki je dobila vse SODNIKOV v Kranju prosi naj- tock> Strumbl 9.5, ing. Sesek 8, par'tije. starejše nogometaše in vse one, Tušar 6.5, Jan 6, Langus 5 itd. Šahisti pa so dosegli nasledki imajo, veselje do sojenja no- Prvih pet bo tekmovalo na pr gometnih tekem, da se prijavijo venstvu Gorenjske, v tečaj za nogometne sodnike, 205 TISOČ ZA ŠPORT ki bo v Kranju. Prijave, v ka- Na seji izvršnega odbora sin nega doma v Kranju (vhod s severne strani — pred glavnim izhodom iz kina Storžič). Skupščini je predložen običajni dnevni red. »Sava« : »Storžič« 3:1, »Ilirija« : »Sava« 3:1. Prvo mesto je osvojila »Ilirija« KINO »RADIO« JESENICE 18. in 19. februarja, avstrijski hišo, ki je visoko tu pod Ble gosem, prihaja »Gorenjski glas« vendar pa nam finale rlzme- ^ ^ ^ ^ y I datkov prijavijenca naveden tu- je bilo iz letnega proračuna to- di točen naslov, je treba dosta- varne odobrenih 205.000 dinar- tako dobim nekaj pravljal o odgovorih na anketo, i viti najkasneje do 28. februarja jev za podporo športnim kolek- t. 1. na naslov: Podzveza nogo- tivom v tovarni. Zgledu tovarne metnih sodnikov - Kranj, pošt- »Iskra«, bi lahko sledila tudi ja, ki stopi v Ko je uredniški odbor raž- in da po pravici povem, da se re tega še ne dcpušoajo ga vselej razveselim kakor kar ni, še lahko pride »abavni film »DOKLER BOS n[šTTaj Te^tak' PRI MENI« ob 18. in 20. uri stik;v z ostalimC svetom in lz_ je sklenil, da podeli 20. m 21. februarja, ameriški vem> kaj se naži l . j nagrado v znesku 1500 din to-film »DARILO NA VRVICI«, ob Gorenjski. Lepo je brati ta Vaš varišu Ivanu Cipeju iz Kra- in 20, uru list, ko piše vse lepo po do- nja, KINO »PLAVŽ« JESENICE mače .. .« 2. nagrado v znesku 1000 din to- iq fo,K^,,^^- -xi • ^ Tov. A. B. pa pravi: »Glas varišu Alojzu Vovku, Mlino 1». februarja, ameriški barvni iW . , v, f , , , . . .„ *ikn »AVANTURE DON JU- Gorenjske« v novi obleki n» 67 p. Bled, ANA« ob 18 in 20 uri uga^a nasPloh' ker 12 leta v le_ 3. nagrado (celoletno brezplač- 21. februarja avstrijski film to bolj dovoljuje gorenjsko no pošiljanje »Glasu Gorenj-»DOKLER BOS PRI MENI" ob Prebivalstvo. Meni je tako pn-18. in 20. uri. ' ljubljen, da hi ga bil vesel vsak dan.« KINO ŽIROVNICA Takih odgovorov (ki vsebuje- 20- februarja, avstrijski za- Jo tudi kritične pripombe in film »DOKLER BOS PRI predloge) smo prejeli lepo#šte- nje rezultate: SK »Rudar« : SK »Storžič« II 7:1, SK »Rudar« SK »Storžič« I 5:3, SK »Rudar« SK »Ilirija« 4:4, SK »Storžič« SK »Storžič« II 6:2, SK »Storžič« : SK »Ilirija« 6:2, SK »Ilirija« : SK »Storžič« II 7:1. Končni vrstni red: SK »Rudar«, Trbovlje 16 točk, SK »Storžič«, Golnik I 15 točk, SK »Ili-točk, SK ni predal 16. O vsem ostalem ostala kranjska podjetja m to- rija«, Ljubljana 13 pa bodo prijavljene! po predlo- varne. »Storžič«, Golnik II 4 toCKe Delavni kamniški planinci-- meni «. ob 19.30. uri. KINO DOVJE fil februarja, ameriški barv. «n »AVANTURE DON JU-ANA«. ob 19. uri. vilo. To kaiže, da je »Glas Gorenjske« čedalje bolj priljubljen list, ki ga bere blizu 50.000 ljudi (razen naročnikov tudi družinski člani in sosedje) ter je torej najbolj čitan časnik na Gorenjskem. Uredništvo se zaveda, da ima spričo take razšir- sporočajo mnenja in predloge Pustolovski film TkLIc" DIVJI- Jenosti še posebno odgovornost za izboljšanje našega gorenj-NE<<- V torek ob 20. uri ter v do bralcev in skuša list čedalje skega glasila. Urednigtv0 19. KlNO RADOVLJICA ske) tov. C. Benedičiču, Zg. Besnica 28, 4. nagrado (celoletno brezplačno pošiljanje »Glasu Gorenjske) tov. Avgustu Cegnarju, Suha 9, Skofja Loka in 5. nagrado v znesku 500 din tov. Mariji Rcbič, Jesenice, Sp. Plavž 18. Uredništvo se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali v anketi in želi, da mu tudi v prihodnje ln 20. februarja, ameriški lovski 1 V tore »redo ob 17.30 in 20. uri. bolj izpopolnjevati. Pri tem pa NA ZBORU KAMNIŠKIH PLANINCEV SO POVEDALI: Predsednik Lojze Koder: Kamniške planine so zaradi bližine Ljubljane postale že Ljubljanske planine. Nova asfaltna cesta do Kamnika in dograjena pot v Bistrico omogoča promet z največjimi avtobusi. Bistrica je manj kot v eni uri dostopna iz Ljubljane. Ustanovili smo mladinski odsek, v katerem je včlanjenih 135 mladincev in 72 pionirjev. Vseh članov je 884. Vsi odseki so napredovali. Alpinistični pripravlja odpravo na Durmitor. Odsek Gorske reševalne službe je v tečajih vzgojil mlade reševalce. Porabili smo 168.000 din za. opremo planinskih domov. Tajnik Štefan Repanšek: Obisk v planinskih postojankah se je znatno dvignil. Na Kamniškem sedlu je bilo 3357 obiskovalcev, kar je 1115 več kot prejšnje leto. Nočnin je bilo 1912, na Kokrškem sedlu pa 1513! Koče so bile vzorno oskrbovane. Stari grad je obdržal sloves najlepše izletne točke v kamniški okolici. Člani so opravili 1326 ur prostovoljnega dela. RAZPRAVA: Člani so proti temu, da bi k uslugam v planinskih domovih pribijali prispevke za razne akcije. Ni nobene potrebe, da bi se stare legitimacije zamenjavale z novimi. Dom v Kamniški Bistrici naj pride v upravo PD Kamnik. Za amortizacijo naj bi vsako društvo imelo svoj sklad. 4 Glas Gorenjske Kranj, 18. februarja 1957 nO m AN SLIKANICA f ■ i i i Zdaj je vedela vse, a kljub temu, da jo je potrlo, ni niti za trenutek pomislila, da bi pristala. Strastno je zavrnila strica: „Ne, doma ne bom pustila prodati! Če ne bo šlo drugače, bom prodala svojo polovico, vso zemljo, vigence, toda doma ne! To je vendar moj, naš dom!" „Tvoj dom?" Na svetu smo kakor muhe enodnevnice, zato je bolje, da ne navezujemo srca ..." je začel stric, toda Ana ga ni poslušala. Jezno je vzkliknila: „Zakaj pa Globočnik sme navezovati srce na zemsko? Ali on ni muha enodnevnica?" Vstala je in gledala starca s sovražnim, užaljenim pogledom. V tem trenutku je zares sovražila starega, trdnega moža, ki tako lahkotno pije rebulo in govori o tem, da bi prodali Gašperinovo domačijo. „Zakaj potem Globočnik sme grabiti?" je kričala. „Tqda jaz ne bom pustila! Polnoletna sem in postavila se bom za svojo in bratovo pravico!" Gospod Filip je bil resnično začuden. Še nikoli jc ni videl take. Vedno ponižna Ana, vzgojena v samostanski pokorščini, se upa tako upirati! Kako se ji oči svetijo, nikoli bi ji ne prisodi kaj takega! Njen trmasti odpor ga je zbegal, zato je manj strogo, kot se mu je zdelo prav, rekel: „Prav, da ti ni vseeno, kaj se bo zgodilo z domačijo. Vpij pa nikar, ne pozabi, da si v župnišču." Sedla je nazaj in globoko dihala. V sobi je bilo vse tiho, samo iz daljave je prihajala jeka kladiv. Gospod Filip je gledal v zastrto okno, bobnal s prsti po mizi in nazadnje rekel: »Nisem hotel govoriti o tem, toda izbezala si iz mene. Nikar pa ne misli, da nočem pomagati, kolikor le morem. Skušali bomo preprositi posojilnico, da ne bo terjala in za manjše kljuke... bom posodil. Nisem pozabil, da sta mi ti in Aleš najbližja sorodnika; kar imam, bo vajino, če bosta le taka, kakor je prav." Glas mu je zvenel utrujeno, zastrto, nazadnje je skoro nežno dejal: „Saj veš, da sem ti zmeraj hotel samo dobro." To je bil spet tisti stric Filip, ki ga je vedno gledala s spoštovanjem in občudovanjem. Postalo ji je žal, da ga je razjezila. „Nisem vas mislila žaliti, stric," je rekla iskreno. „A saj veste, ko gre za dom, za brata..." Gospod Filip je prikimal. Bil je utrujen, burni pomcnek ga je razburil. Vstal je, rekel, da je čas iti spat in obljubil, da se bo prihodnji dan pomenil z Globočnikom zaradi vigen-cev. Ana mu je voščila lahko noč in odšla v malo sobico, kjer je spala, kadar je bila v župnišču. V sobici je bilo mrzlo, zarila se je pod odejo in drgetala od mraza. Dolgo si je zaman prizadevala, da bi zaspala, kar naprej je morala misliti na pogovor s stricem. Če bi res prodali, bi morala živeti kot preužitkarica pri tujih ljudeh, ali pa iti v samostan, kakor ji je stric svetoval. Oboje ji je bilo enako zoprno. čutila se je nesrečno, zelo nesrečno. Ni imela lepe mladosti in tudi prihodnost ji ni obetala ničesar. Doma je trpela zaradi očetovega čudaštva, zmeraj je bil tak, kakor bi ga tlačila nevidna mora, nikoli ni mogel razumeti, da je Ana mlada in željna veselja. Kdo bi vedel, zakaj je bil tako sam svoj? Morebiti zaradi matere? Bila je oblastna, tega se je Ana še dobro spominjala. A stric Filip ima prav, tudi mati se je vsa leta peklila ob očetu, tudi ona je bila redkokdaj vesela. Kadar je bila, je pa privrela iz nje neka hrupna veselost, neobrzdana, kakor podzemski tok, ki nenadoma prebije površino in bruhne na dan. UMETNA LUNA bo še letos začela krožiti, okrog Zemlje V eni lanskih številk našega časopisa smo poročali, da pripravljajo ameriški in sovjetski znanstveniki vsak svoj umetni satelit, ki ga bodo izstrelili s posebnimi raketami tako daleč v vesolje, da bo tam ostal in kot nova, umetna luna začel krožiti okrog Zemlje. Zdaj so Amerikanci objavili, da bodo svoj umetni satelit izstrelili že sredi tega leta. V njem bodo vremenski in drugi aparati, dognanja teh aparatov pa bo avtomatično sporočala na Zemljo majhna, a močna radijska oddajna postaja. Od satelita pa si ne obetajo samo znanstvenih, temveč tudi znatne vojaške koristi. Torej: kdor bo prvi obvladal vesolje, bo tudi zagospodaril Zemlji. .. V Združenih državah Amerike pripravljajo/ izstrelitev umetne lune z velikim pompom. Društva za širjenje poljudne znanosti organizirajo tečaje, v katerih pripravljajo ljudi na opazovanje umetnega satelita, optične tovarne pa so izdelale in vrgle na trg priročne aparate v ta namen. Kdor se znajde, se pa znajde! Ameriški trgovci se znajdejo ob vsaki priliki.. . Ob napravi opazovanje umetnega satelita. za Model umetnega satelita — nič večji ni od košarkarske žoge. V tem malem stroju so zapletene naprave, ki bodo znanstvenikom s pomočjo male radijske postaje, vgrajene v satelit, sporočale prilike v vsemirju. V ZDA razna znanstvena društva prirejajo prave tečaje, na katerih ljubitelje zvezdoslovja uče, k?ko bodo opazovali umetno luno s preprostimi pripravami. Znanstvenik razlaga tečajnikom pot umetnega satelita okrog našega planeta Jesenice, preimenovane iz trga v mesto leta 1929, leže v ozki Gornjesavski dolini. S severa obdajajo mesto prisojna, po-rastla in plazovita pobočja Karavank, z juga pa zelo strma pobočja gozdnate planote Mo-žaklje. So zelo obsežen industrijski kraj, ki se po zadnji vojni še stalno razvija. Jesenice so obenem zelo važno prometno križišče, saj se cepijo tu železniške proge proti Avstriji, Italija (Bled, Bohinj, Gorica, Trst) in Ljubljani. Prav tako slove kot glavno izhodišče za neštete alpske ture. Na Jesenice vodi lepa, deloma betonirana in asfaltirana cesta, ki se nad Kranjem loči od Ljubeljske ceste, od Jesenic dalje pa se preko Kranjske gore in Podkorena vzpenja čez Korensko sedlo na Koroško. Prvotno cesto je trasiral in zgradil rimski cesar Julij Cezar leta 57 pred našim štetjem. Do srede osemnajstega stoletja je bil v Ziljski dolini ohranjen v skalo vsekan latinski napis, ki se je po naše glasil: Gaj Julij Cezar je po lastnem načrtu in na lastne stroške izpeljal to važno cesto. Po neki legendi sta po tej cesti hodila peš na Moravsko slovenska blagovestnika Ciril in Metod. Na kraju sedanjega mesta Jesenic in po bližnji okolici so bili rudniki že v starih časih. Bogate zaklade železne rude so izkoriščali tod okoli že pod-ložniki Ortenburških grofov. Peča za topljenje železne rude in kladiva so obratovala po jeseniški okolici že koncem 14. stoletja. Vsa naslednja stoletja se je izkoriščanje rudninskih zakladov postopoma razširjalo in je kraj postajal vedno živahnejše središče železne industrije, kar je seveda vplivalo in Z GORENJSKE pripomoglo k splošni povzdigi mesta. Leta 1800 je Kranjska industrijska družba premestila iz Bohinja vso železarsko industrijo na Jesenice. Tedaj so na Jesenicah zgradili novo tovarno, temelj sedanjih obratov. Mnogo je k razvoju in napredku mesta pripomogla tudi leta 1906 otvorjena karavanška železnica, ki je dala Jesenicam značaj važnega železniško - prometnega križišča, v zadnjem času pa prispeva k razvoju predvsem pospešeno rastoča, na podlagi sodobne tehnike obratujoča industrija. Na Jesenicah so tovarniška obrati ene izmed največjih in najimodernejišh težkih industrij v državi. V teh obratih se izdeluje v Martinovih pečeh surovo jeklo v blokih, iz katerih izdelujejo v obratu na Javorniku, ki je zvezan z jeseniškimi obrati z ozkotirno železnico, železo v palicah, profilno železo, valjano pločevino itd. Na Jesenicah pa izdelujejo poleg polsuro-vin valjano in vlečeno žico, žeblje, železo v trakovih itd. Tudi livnica za jekleni in sivi liv je vključena v jeseniškem obratu. Tovarna na Javorniku je obenem zgodovinsko znamenita zaradi tega, ker je bil v njeni visoki peči prvikrat na svetu izdelan ferromangan. V zadnji svetovni vojni je bil vsled napada iz zraka del mesta okrog kolodvora porušen. Zgradili so nov, moderen kolodvor, na kraju porušenih hiš pa vstajajo moderne zgradbe, ki z mogočno industrijo vred opozarjajo tujca na našo delavnost in ustvarjajo v njem dojem, da je prišel v deželo, ki ni samo bogata na prirodnih lepotah, ampak tudi na naprednem in delovnem ljudstvu. ^PRIRfDH haio 53. Oskrbnik Poljak se je kaj nezadovoljen vračal iz Ljubljane. Ni jih mogel prepričati, da je rokovnjaška nevarnost pre"čcjšnja. Šele ko je ponovno poudaril, da z dr. Rurgerjem s precejšnjo gotovostjo računata na napad v Črnem grabnu, se je francoski intendant nekoliko vznemiril. Obljubil je Poljaku, da bo naročil tajniku Vcrnazzu, naj preišče kraje okoli Črnega grabna. 54. Nazaj grede se je Poljak oglasil pri Gavriču, da bi se še z njim pomenil o tej stvari, če ga ni tudi kaj drugega vleklo v to hišo. »Vendar ste prišli, prijatelj!« ga pozdravi, »vi gotovo že kaj več veste o tem groznem hndodelstvu?« Poljak ga je začudeno vprašal, na kaj misli. Oskrbnik mu je pokazal odrezano človeško roko, ki je bila zjutraj obešena ■a mestna vrata. 55. »To je rokovnjaško delo!« sta se strinjala oba. Poljak se je takoj domislil, da je žrtev gotovo stari Mozol. Zato je sklenil s komisarjem Mulejem pri priči oditi na kraj dogodka. Rezika mu je branila, češ, zdaj pred poroko, pa se spušča v take nevarnosti, a Stofan s« ni dal pregovoriti. 56. Toda Rezika je bila ženska. Zaigral« je še zadnjo karto, da bi ga obvarovala nevarnosti: povabila ga je k sebi v sobo, da mu prebere pismo, ki ji ga je pisala njegova mati. Vdal se je. Ko pa je Rezika brala zadnjo stran pisma, je Poljak prebledel in rekel, da bi tega mati ne smela pisati. Brž je zapustil sobo in tako pustil presenečeno Reziko pred novo *-ganko. Zaslutila je neko skrivnost.