Naročnina
pnevna liflattt
ta države 5HS matetno 20 Din polletno IZO Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
tneaečno 35 Din Mde lHm iT.<lo)a cetole no v Jugo-•lavili IZO Din, <a Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ceneoglasov
1 slo.p pem-vr»u» mali <><)iom po i ml in e. O.večli oglasi nad inm v lina po U,n vrllltl po J m 4 Din, v uredn iki-niuelu visiica po to Din o Jr v/ecienr. o nc.ro-nu r^cpusi
IZIllA Ot> * ttUH OJ
rožen pondeliKe. in dneva do oriznlku
Crcaniiii o /e u Kopitarjevi ulici Al. 6 lil Rokopisi se ne vračalo, nelranhtrana pisma se ne svrelemafo VreanlSlva Melon it. 2050, upravnl&tva SI. 232S
Luč, ks ne ugasne
Vsaka revolucija človeštva se jc končala enako: da je zmagal realizem, povprečni ljudje, preračuna joči meščani nad fanatiki
I ideje. To staro resnico nam oznanja Lev Trockij v svoji plamleči obtožnici »Resnični položaj v Rusiji«, ki se razširja zdaj po celem svetu. Bridko se ta najbolj nadarjeni ideolog boljševizma pritožuje, da je prevladal nad resničnimi in doslednimi revolucionarji opor-tunislični, zvili in jeguljasti Stalin. Dedščina velikana Vladimira Iljiča, ki ga malikujejo kakor božanstvo, je prešla v roke moža navadne inteligence in golega taktika, dočim pa mora kongenialni Ljeninov drug, ki mu je pomagal ustvarjati novo Rusijo, kot krivoverski izobčenec živoariti v pregnanstvu. Kar ne more lega razumeti Trockij, dočim vidijo trezno misleči v tem le potrdilo stare resnice, da se stvari na svetu večno vračajo!
Zgodovina in psihološki zakoni so vedno isti; prevratne sile morajo po zmagi nad prejšnjim redom prejaiislej neizogibno kapitulirali pred zahtevami srednjega človeka, ki ljubi mir in udobnost življenja. Kakor se je morala v Franciji prenapetost, nepomirljivos! in neuresničljivost programa prvih revolucionarjev umakni i špisarskemu direktorju, tako se je tudi v Rusiji, da rabimo besede Troc-kega samega, komunizem zamenjal z meščan-sko-kmetsko birokracijo. Zadovoljnost voditeljev ter srednjega človeka pa sc na tem nepopolnem svetu odlcuplja vedno z žrtvami malega; za'o nas Trockij nič ne iznenadi, če ugotavlja, da se danes delavski množici v Ru-tiji niti izdaleka ne godi tako sijajno, kakor sta si svojčas z Vladimir Jljilem zamišljala. Niti se čudimo, če trdi, da je komunistična stranka v Rusiji »duševno bankerotna« in da se vzdržuje po vsegamogočni vrhovni policijski upravi, kakor se gospod Mussolini po Ja-' listih. Saj mora skrajna duševna napetost, neprestano idejno snovanje in stremljenje duha naprej in naprej že po naravnih zakonih doseči enkrat svoj neprekoračljivi maksimum ter se ustaliti v prilagoditvi k dejanskim razmeram in gotovim nepremagljivim dejstvom in potrebam vsakdanjega življenja, med katere spada žal tudi policija. Talco se je zgodilo še z vsako revolucijo političnega in socialnega reda, ki so jo zamislili pogrešljivi Zemljani.
Ne tako nauk in ustanova Jezusa Kristusa, ki praznujemo te dni njega rojstvo. Kot od Boga samega razodeta resnica ne sledi zakonom minljivih stvari in pokretov. Ono je neprestana, vsak dan nova in enako močna zahteva na vsakega od nas, da sebe vsega posveti Bogu, odvrača od greha in dela na izpopolnitvi, na olepšanju in povišanju svoje duše. To je notranja, duhovna, v jedru našega človeškega bistva neprestano vršeča se revolucija. V zakone človeškega delovanja sega milos', ki ga tudi preko časnih zmot usmerja k Večnemu. Kadar kaka doba krščanstva otopi, okameneva in grozi izčrpali se v zunanjostih, pokliče Bog prihodnjo k tem večji delavnosti, poglobi'vi in poduhovljenju, tako da je zgodovina Kristusovega občestva na zemlji zgodovina neprenehajočega, zdaj bolj skrivnega, zdaj bolj oči'ujočega se obnavljanja. Ne izpreminja:o se zunanje stvari in razmere po zunanjih včinkovanjih, kakor v političnih in socialnih preobratih, ampak prevstvarja se notranjost, gojijo se čednos i duše, izlikuje se človek v popolnost o'roka božjega, da more potem preobražaii tudi sebi podvrženi zunanji svet.
Odtod neusahljiva življenjskost krščanske religije, ki je ne more ubiti niti časovna notranja mlačnost njenih članov niti zunanja preganjanja njenih nasprotnikov. Fanatični boljševik Marijinski v zadnji letošnji številki moskovskega mesečnika »Novi mir« z ginlji-vimi besedami opozarja svoje somišljenike, kako živo tečejo studenci krščanske vere v oni sovjetski Rusiji, ki je mislila krščansvo popolnoma iztrebiti z lica zemlje. Delavci, vojaki, ■mladina se zbirajo v krščanskih krožkih, kjer po besedah tega sodruga najdejo ono mirno, blažeče in vzgojno ter nad vsakdanjost povz di-gujoče ozračje, ki ga v komunističnih klubih zastonj iščejo. Inquietum est cor nostrum, doneč requiescat in Te. Poraja se krščanska inteligenca, ki uči ljudstvo, da je socializem brez kršianske podlage nemogoč. Ljudje se zopet obhajajo in ljubezen do krščanske Hlur-gije je neprimerno globlja nego je bila v nazunaj najbolj nabožnih vekovih stare Rusije. Spričo tega je ateizem brez moči in s pri'i8kom se doseže ravno nasprolno<, toži boljševiški pisatelj.
Rešilen krize - odložena
Se'a demokratskega kluba — Davldovtfev govor - Seta demokratskega ktuba šele po praznikih - leda« tudi rešitev krize
Belgrad, 22. dec. (Tel. »Slov.«) Ob 10 dopoldne ss je vršila seja demokratskega kluba, ki je bila pa kratka in ni prinesla odločitve niti o stališču demokratskega kluba niti o demisiji demokratskih ministrov ali vlade. Edino Davidovič je povedal svoje mnenje.
Dasi je sneči vladalo v političnih krogih že mnenje, da je kriza vlade odklonjena ali ublažena, je današnja seja DS-kluba pokazala nasprotno.
Seji je prisostvovalo 44 poslancev. Navzoči so bili: Ljuba Davidovič, Izidor Nova-kovič, dr. Milan Miovif, Vlada Krstič, Mladen Nikolič, Ignatije Stefanovič, Jarmil ■ Pavlovič, Dragutin Rajkovič, Voja Veljkovič, 2ivojin Rafajlovič, Peran Milanovič, Vasa Ognjanovič, dr. Božidar Vlaič, Aleksa Dimitrijevič, Aca Trajkovič, Gjorfjje Manojlovič, Sefedin Ah-mud Begovič, Krsta Markovič, Slavko Duka-nac, Slavko Sečerov, Iliia Šumenkovič, Grga Angjelinovič, Pera Markovič, dr. Skerovič, Kosta Timotijevič, Dušan Stevčič, Kosta Ku-manudi, Dragan Bojiidjijevič, Dragutin Pecič, Aleksa Miovič, Djarmil Jasa, Gjoka Popovič, Miloje Jovanovič, Milan Grol, Rista Jojič, dr. Bolanovič, Ve1 j a Pavlovič, Petronije Popovič, Sava Zarič, Dušan Jotič, dr. Pavle Cubrovič.
Prvi je govoril
LJUBA DAVIDOVIČ.
Izvajal je, da je med ljudstvom nezadovoljstvo in da ni imelo nezadovoljstvo nikdar večjega razmaha, kakor danes. Sli smo v vlado, da se ljudstvu olajšajo razmere in popravi stanje. Dosedaj ni bilo uspeha, ker zavezniki v koaliciji niso stvari pravilno razumeli. Vsi so gledali skozi svoja strankarska očala. Uprava je radi strankarskih strasti strašna. V nekem ministrstvu so omare polne neizvršenih odlokov državnega sveta. Kako je šele v ostalih uradih, če se na najvišjem mestu ne spoštujejo odloki najvišjega upravnega sodišča. Iz istih razlogov nismo imeli uspehov na zakonodajnem polju. Zahtevali smo, da se sprejmejo gotovi zakoni. Rekli so, da je to demagogija. Položaj med ljudstvom je težaven. Njegovega stanja nočejo razumeti. Ako se nočejo sprejeti naši načrti, naj se dajo drugi. Toda, dajo naj se. Zahtevamo, da se ti zakoni, ki jih zahtevamo, sprejmejo pred proračunom. Zakoa o korupciji pa se ne sme spremeniti tako, kakor bi oni hoteli.
Mi nočemo biti pretirani v zahtevah kot podrejena stranka. Zahtevamo revizijo politike in revizijo stanja. Za ministrske prestopke je mi-nistr. predsednik izjavil, da je odredil preiskavo. Minister je pod preiskavo, pa ministruje še dalje. Vsekakor osamljen slučaj na svetu. Po izjavi predsednika vlade, bi morala ta vlada biti vlada, zakonitosti in pcmirljivosti. Dovolj stvari pa je, ki pričajo, da ni tako. Zakoni se niso spoštovali. Poslednje imenovanje gen. Maksimcviča v Zagrebu dokazuje, da vlada ni niti pomirljiva. Brez našega znanja se je značaj vlade s tem spremenil.
Zagreb je naše najrahlečutnejše mesto v notranji politiki. Proti njemu se mora voditi zelo rahločutna politika. Vojak na tem mestu poleg vseh svojih sposobnosti in vrlin ni na svojem mestu, ker ne pozna zakona. Prizadevati se mo mamo, da se z Zagrebom sporazum doseže. To je v interesu države in naroda, ker je sporazum z Zagrebom absolutna državna potreba, in ako Zagreb vztrrja na tem, da se razpusti narodra skupščina, je DS turli zato, pa če je radi treba, bo izstopila tudi iz današnje vlade.
V poročilu, ki ga je d?) časnikarjem dr. Vla-jič, tajnik DS-kluba, pa je Davidovičev govor znatno omiljen.
Za Davidovičcm je govoril Kosta Timotijevič, ki jc prosil klub, naj nihče ne govori.
Tako se v državi, ki bi imela postati zemeljski raj človeštva, pa se je po besedah Ljeninovega najboljšega druga pomeščanila, zopet prižiga v srcih luč krščanstva, da dviga ljudi nad, zlobvost, mizerijo in smešnosl, ki je veizločljivi del našega življenja. In tudi samo iz te usmerjenost le Božjemu in Svetemu je mogoče po dvigu naših duš, naših moralnih sil, naše notranjosti doseči v stopnjujočem se napredku oni pravični zunanji politični in socialni red, ki ga terja dostojan-s'vo po Kristusu povišane osebnosti človeka. Nauk sinu Božjega, ki k temu vodi, se ne popači kakor se je Ljeninov, ampak je čist, nepotvorjen in utigajoč kakor je bil ob svojem rojstvu.
To jc klub sprejel. Nato jc Timotijevič predlagal, da se Davidovič pooblasti, da v sporazumu z ministri, poslanskim klubom in glavnim odborom DS nadalje vodi posle. Klub jc tudi to sprejel. Nato se jc seja zaključila. Poslanci so hoteli, da bi sc seja popoldne nadaljevala. Nato je Davidovič izjavil, da se seja popoldne nadaljevala edino pod pogojem, da bi sc na njej o položaju ne razpravljalo. Nato se je sklenilo, da sc razpravo o položaju preloži na čas po prazn kih.
Po seji DS kluba sc je zvedelo, da jc Marinkovič klubu poslal pismo in da se to pismo na seji kluba ni prečitalo. Marinkovič je v tem pismu razložil svoje poglede na položaj in izjavil, da vlada dela na podlagi sporazuma, ki ga je sklenila ob sestavi. Sedaj se mora zahtevati od nje samo to, kar sledi iz sporazuma, če že to ni storjeno. Marinkovič je v tem pismu naglasil, da se druga vprašanja niso zapostavljala.
Jutri ob 10 dopoldne bo Davidovič obiskal predsednika vlade dr. Antona Korošca in mu bo poročal o seji kluba DS. V pondeljek ob 4 popoldne pa sc bo vršil sestanek vodij koalicije, na katerem ne bo končr.oveljavno rešilo, ali noj vlada ostane, ali naj poda ostavko. Danes se še ni mogla napovedati demisija, ker govorijo veliki momenti za to, da vlada četvorne koalicijo ostane. Vsekakor pa bo od Davidovičevc taktike na seji četvorne koalicije to zaviselo. Božični večer bo prinesel odločitev o vladi.
Kakor je bilo pričakovati in kakor se je včeraj v političnih krogih govorilo, je bila današnja seja demokratskega kluba le informativnega, no pa načelnega pomena, ker so demokratske zahtevo o zakonih, ki naj se sprejmejo v narodni skupščini, že davno znane. Zato demokratska seja ni prinesla v politiki nobenega novega momenta. Zahteva, da se čimprej pride v stik z Zagrebom, tudi ni ničesar novega, ker vsa vlada pa tudi njen predsednik g. dr. Anton Korošec želi najiskrc-nejšo ravno to, da pride čimprejc do tesnih odnošajev med prostolico in Zagrebom, oziroma med vsemi državljani naše države.
Predsednik vlade dr. Anton Korošec je danes dopoldne prebil v notranjem min str-stvu. Sodi se, da ne bcrlo demokratske zahteve prinesle nobene spremembe v vladi. Demokratske zahleve bodo sicer še predmet posvetovanj med posameznimi klubi, zlasti med radikali. Vendar pa ne bodo pomenile ničesar novega, ker so n. pr. agrarni zakon vladne s '.Tanke že danes sprejele v načelu, v ponedeljek pa se bo izdelalo končno besedilo tega zakona. 0 zagonu o razdolžitvi kmetov se da govoriti, enako tudi o drugih zahtevali.
Neki radikalni minister je o seji demokratskega kluba in govora Ljube Davidoviča izjavil sledeče: »Culi smo, da je Davidovič takoj na začetku seje dejal, da bo on na seji govoril in da nihče drugi ne bo dobil besede. O tem, kdaj bo klub razpravljal o položaju, se bo odločilo pozneje. To za nas pomeni, da Davidovič samo rešitev odlaga.
Zagreb o demokratski seji.
Zagreb, 22. dcc. (Tel. »Slov.«) Vsi zagrebški listi ugotavljajo, da ni današnja seja kluba DS prinesla nobene odJočitvc, kakor se je SDS nadejala, »Obror« je mnenja, da demokrati nočejo iti za SDS in da zato odlagajo odločitev. Značilno je, da ugledni člani SDS, cclo iz vodstva, širijo vesti, da je dr. Korošec prosil gospoda Kcnnarda, da bi se v Zagrebu prizadeval, stopiti v stik s KDK. V zvezi z razgovori KDK s Kcnnardom sc širijo v vrstah KDK zelo optimistične vesti.
Pravosodni minister jc odgodil izvršitev izločitve katastrske občine Zaplanina iz sodnega okraja Vransko do izvršitve vloženega ugovora.
Mednarodni urnd delo pri Društvu narodov v Ženevi razpisuje natečaj za mesto šefa statističnega oddelka. Plača 28 000 do 33.000 švicarskih frankov letno. Pogoji so v ministrstvu za soc. politiko na vpogled.
Sem je prispela dcputacija zagrebških industrijalcev in zastopnikov denarnih zavodov. Deputacijo vodi grof Kulmer. Dcputacija jc obiskala predsednika vlade ur. Ku lOsCa in poslance radikalnega kluba.
Uprava je vlt.opliaiiavi ui.Si.o . lehoini račun: Lfutniana »lev. tu.t,5V u> 10..149 za mseiaie. "»ora/rruSi.JSfcJ, {.offirl, it. 19.011. Prar/a In liunal Ht. 2-1.797
Nova deavska
z NemCi'o
Uspeh, ki ga je dosegla naša delegaciji pod vods-vom dr. G o s a r j a v Berlinu, seveda no da miru gospodom pri »Julru«, ki menda smatrajo za svojo glavno žumalintično nalogo, da nikdar ne p» i poznajo nobenega uspeha nasprotnika. Tako je »Jutro« objavilo tudi zaradi pogodbe z Nemčijo glede nezgodnega in starostnega zavarovanja delavcev članek, v katerem trdi, da je doživel g. dr. Go-sar v Berlinu same neuspehe. Je pač tako, da je po »Jutru« vsaka reč neugodna, če je ne vzame v roke pristaš dr. Žerjava, ki je po svoji sreči itak po vsej Sloveniji več ko znan. Pa da odgovorimo na »Jutrova« izvajanja tudi čisto stvarno:
Predvsem je treba »Jutru; povedati, pred-no se spravi na vprašanje o naših pogodbah z Nemčijo, da nc loči invalidnih (onenioglost-nih) od starcstn.h in nezgodnih rent. Ivo bo enkrat to razlikovalo, potem mu bo marsikaj v >Slovenčevemc poročilu jasno, česar sedaj dotični poročevalec ne razume. Tako n. pr. no b: mogel obesiti »Slovenčevemu« poročilu, da so pogodba na invalidnino (onemoglosino) zavarovanje ne nanaša, ker pri nas tako zavarovanje ni izvedeno, stavka: »Torej za starost nič, samo za slučaj nezgode.« Iz »Sloven-čevega« poročila je za vsakogar, ki ima le malo vpegleda v našo socialno zaiionouajo, jasno, da bodo po novi pogodbi prejemali pri r.as no samo rudarji, ampak tudi zasebni nameščenci nezgodne in starostne prejemke. Ne bodo prejemali, da še enkrat poudarimo, samo invalidnih (onemoglostnih) rent. Pri tem je Ireba upoštevati, da je pokojninsko zavarovan jo nameščencev izvedeno samo v Sloveniji in Dalmaciji, da pa bodo nameščenci kljub temu prejemali iz vseh krajev naše države nemške starostne in nezgodne rente.
»Jutrovoc modrovanje, da ja denar, ki ga delavci, oziroma nameščenci prejemajo v ob-liki rent, prav za prav njihov denar, ja v glavnem resnično. Rcsnica je pa tudi, da so skoro vse države rado poslavljalo na stališče, cla se renta mora uživati v tisti državi, kjer se jo izvedla. Zalo so bili in so potrebne med državami posebne pogodbe o območju prejemanja rent tudi v drugih državah. Modrost, ki jo je j »Jutrov« poročevalec zagrešil, ko govori o za-, varovanju naših sezonskih delavcev v Nemčiji, je naravnost zgledna. Ce je res, da bo Nem-: čija imela denarno korist od tega, ker bo na-I šini poljedelskim delavcem izplačevala v vsakem slučaju nezgodne rente v domovini, potem je pač najbolj pametno, da vsako socialno zavarovanje enostavno odpravimo. Bistvo zavarovanja obstoja ravno v tem, da plača eden več kot pozneje od zavarovanja prejme. Zato pa dobi drugi, ki ga zadene nesreča, več kot je vplačal. Nismo vedeli, da imajo v »Julro-vem« uredništvu take fenomenalne strokovnjake o socialnem zavarovanju, kot ja ta, ki se je spravil na uspeh in neuspeh naše delegacije.
»Jutru« pa povemo na uho, da so prišle iz Francije precej kiitikujoče vesti, oziroma neke obdolžitve, zakaj je naša država prej sklenila z Nemčijo to, za nas tako ugodno pogodbo, predno je stopila v uradna pogajanja s Franc jo. Tudi zapadna prijateljska velos.la priznava, da so pogoji naše pogodbo z Nemčijo najboljši in da se je čuditi, da se jo naši delegaciji to sploh posrcč.lo.
Ali je sedaj vse to »Julru« jasno? Ali potrebuje še nova pojasnila? Ali res misli, da je pri vsaki stvari važ^n le strankarski interes?
SeJa finančnega ©dbora
Vsi naši dolgovi znašajo 26 milijard.
Belgrad, 22. dec. (Tel. Slov.) Ob 10 dopoldne se jc vršilo nadaljevanje razprave o proračunu v podrobnostih v finančnem odboru. Na dnevnem redu jc bila razprava o tržavnili dolgovih. Finančni minister je podal poročilo: imamo tri vrste državnih dolgov: srbske in črnogorske predv jne dolgove, vojne dolgove in del av-stro-ogrskih dolgov. V celoti znašajo dolgovi 26 milijard 600 milijonov Din. Od teli jc letečih 7C0 milijonov Din. Nadalje imamo dolgove posameznih pokrajin avstre-ogrske monarhije, ki pa po sklepu senžermenske mirovne pegedje ne pridejo v javne avstro-egrske dolgove. Minister podrobno našteva zneske, obrestovanjc in odplačila ter vse pojave, ki so s tem v zvezi.
Pri glasovanju sj bile postavke sprejel z 22 proti 2. Nato se je izvolil dvočlanski edber za proučevanje zakona o uradniškem pokojninskem sklada. Od Jugcslov. kluba jc v njem poslanec Vesenjak. Radi katoliških božičnih praznikov Iso prihodnja seja v petek ob 9. dopoldne.
Bedarije b všega
avstrijskega generala
So pač na svetu ljudje, ki se nikdar ne morejo vživeti v nove razmere, ki vedno sanjajo le o stari slavi, in eden takih ljudi je bivši avstrijski general Sarkotič. Se vedno sanja o onih lepih časih, ko je bil deželni šef Bosne in Hercegovine, ko je bil gospodar dežele, v kateri ne bi smel o poslanskem mandatu niti sanjati, če bi vladalo takrat demokratično načelo in bi si ljudstvo samo izbiralo svoje šefe. In ne inore g. Sarkotič pozabiti onih še lepših časov, ko je komandiral v vojski in vodil avstrijske vojake, da iztrgajo Črni-gori Lovčen, s čemer se g. Sarkotič že danes ponaša, pa čeprav je tudi njega rodila jugoslovanska mati. r Ker torej g. Sarkotič ne more pozabiti prejšnjih časov, ker še vedno sanja, da bo prišla tudi zanj ura, ko bo zopet odločevala 3V Jugoslaviji njegova oseba, je načelno in i -osebno vedno proti tistim, ki hočejo, da je Jugoslavija močna in krepka država. Zato je g. Sarkotič bil za frankovce, zato sedaj ljubi radičevce in skrajneže med njimi najbolj in zato napada danes g. Korošca, ker ta z močno roko preprečuje, da bi vladali zopet v Jugoslaviji razra generalobersti.
To in nič drugega je jedro članka, ki ga je objavil plemeniti Lovčonski v katoliški reviji »Schonere Znkunlt«. Da se je ta, sicer ugledna revija, spozabila tako daleč in objsviia Sar-kotičev psmflet, je neodpustna in slovenskemu duhovniku po teki pogreški revije ne preostane nič drugjga, ko da jo nemudoma vrne. Kajti tudi o jugoslovanskih razmerah nepoučen urednik revije bi moral spoznati, da vendar ni mogoče o jugoslovanskem škoiu trditi, da podpira starokatoliško gibenje. Še manj pa bi mogel biti vesten katoliški novinar tako površen, da bi se zavzemal za ljudi, ki javno propagirajo, da naj kmetski narod ne hodi v cerkvel A take gorostasnosti so v Sarkotičevem članku. »Schonere Zukunft« je članek objavila še s posebno pohvalno pripombo! S tem je javno povedala, da ne reflck-tira na slovenske in hrvatske naročnike in res ne vemo, zakaj jej ti ne bi ustregli. Zato proč od »Schonere Zukunft«, naj si ta najde lepšo bodočnost med ljudmi, ki sanjajo kakor g. Lovčenski o starih in nedemokratičnih časih!
Pa da se vrnemo k članku g. Sarkotiča. Kaj je njegovo jedro in njegov zadnji namen, smo ie povedali. Treba sedaj samo še povdariti vse naivnosti, grobe neresnice in nevednosti, ki so nagromadeni v tem članku.
Najprej glede starokatolikov. To gibanje so p <vzroiili oni hipernacionalisti, ki so danes jedro onih Hrvatov, za katere se zavzema g. Sarkotič. Ti ljudje so priskrbeli tej vedno bolj ginevajoči »cerkvi« tudi državno dotacijo. Da pa starokatoliki na Hrvatskem napredujejo, je samo iznajdba g. Sark -tiča in pobožna želja njih škofa Kaludjcre. Resnica pa je čisto nasprotna in »cerkev« g. Kaludjcre ima vedno manj pristašev. To vsakdo na Hrvatskem ve, le g. Sarkotič ne. Zakaj neki? Treba je bilo seveda članek priporočiti katoliški reviji in zato je bilo treba pisati o nevarnosti, ki da preti katoliški cerkvi, ko je šef vlade katolik. Da je resnica baš nasprotna in da se to zlasti jasno vidi pri novem šolskem zakonu, pa seveda plemeniti gospod Freiherr Lovčenski pozablja!
Absolutna neresnica je tudi vse, kar piše g. Sarkotič o hrvatski duhovščini. Naj bi samo enkrat pogledal v »Narodno Politiko« in videl bi, kako hrvatska duhovščina podpira ta list, da bo z novim letom začel izhajati že kot dnevnik. Seveda to ne gre plemenitemu gospodu Sarkotiču v račun in zato tudi tega ne navaja.
Omeniti pa moramo tudi še drzne napade g. Sarkotiča na škofa Aksamoviča. Ali naj te napade zavračamo, ko pa jih g. Sarkotič podkrepljuje le s trditvami onih, ki javno propagirajo bojkot cerkve?
In drzni ter zlobni napadi na dr. Korošca, ko se upa ta zastareli generaloberst očitati g. Korošcu, da hoče katoliške Hrvate vtopiti v velesrbskem pravoslavju! In še drznejša žalitev, da si upa govoriti ta zabavljaški avstrijski propagator o dr. Korošcu v zvezi z 20. junijem. Noben liberalec se tega danes ne upa več, in tudi g. Sarkotiča bomo še naučili da bo tudi on zaklical, in ne samo slišal besedi: Pater, peccavi!
Pa zadosti teh Sarkotičevih drznosti. Kaj misli o njem jugoslovansko ljudstvo, je povedal pl. Lovčenski sam, ko je posta! emigrant. -Kaj pa mislijo o njem slovenski katoliki, to - je tudi sam povzročil, ko si je upal objaviti svoj članek! Ta konstatacija nam zadostuje, kakor bo zadostovala tudi reviji »Schonere Zukunft«, ki je z objavo tega članka zaigrala za sebe vsako lepšo bodočnost med Slovenci.
St ra garda nove mode
r ..Jutro« je napisalo uvodnik, ki so kar cedi od samega patriotičnega napihovanja. "Sol Jugoslavije« se v tem uvodnika nakrat imenuje »stara garda države«. Privoščimo »Jutru« prav radi veselje, ki ga ima s svojo baharijo, vendar pa moramo pripom-' n "ti: Stara garda Napoleona je dejala, da umre, ali sc nikdar ne uda. »Jutrova« stara garda pa nima za slavno smrt prav nobenega smisla, temveč se je raje ud s! a — diktatu Vl&ške nlicc. Je pač stara garda nove model
Otooriteo romun. parlamenta
PrestoSni govor — Vladne naoovedi o reformah - Decentralizacije in agrarni zakoni
zakon se mora popolnoma izvesti, podpirati se mora zadružništvo, dati poljedelske kredite kmetom in omogočiti hipotekarne kredite. V svrho pospeševanja trgovskih zvez z vsemi državami se bo reformirala dosedanja politika zaščitne carine. Ščitile se bodo samo one industrijske panoge, katerih naraven razvoj je v državi mogoč ali ki služijo obrambi domovine. Reformirali se bodo zakoni o vodnih silah, rudokopih, o komerclslizaciji državnih podjetij v smeri sodelovanja z inozemskim kapitalom. Inozemskemu kapitalu se mora zagotoviti enakopravnost z domačim kapitalom. Ravno tako namerava vlada reorganizirati prometno službo, pošto, brzojav in telefon.
V tekočem lehi je vladi v državnem gospostvu ostal precej velik primanjkljaj. Da omogoči ravnotežje, je vlada ukrenila razne ukrepe za šte-denje, moralo pa se bo pospešiti tudi izterja-vanje zaostalih davkov. V to svrho sc bedo uvedle tudi nove takse in reformiral zakon o kolkih. Ko bo preračun prišel v ravnotežje, ne bo nobene ovire več za inozemsko posojilo in stabilizacijo valute. Uredile se bedo vse finančne diference z drugimi državami. — Nato govori pre-stolni gevor o socialni zakonodaji, o pristojbin-skih kaznih in o organizaciji vojske. Vlada bo zagotovila voiski v okviru finančne možnosti vse njene življenjske potrebe in dovolila vsak kredit. Glede narodnih manišin bo vlada na temelju obstoječe ustave in v duhu časa enako kakor z Romuni postopala z vsemi verskimi in narodnimi manjšinami. — Parlament je prestclni govor živahno odolTaval. Ob treh popoldne sta y senat in poslanska zbornica zopet sestala k verifikaciji mandatov.
Bukarešt, 22. dee. (»Tel. Slov.«) Danes je bil otvorjen novi romunski parlament s skupno sejo senata in poslanske zbornice. Poslanci večine so burno pozdravljali vlado in regentski svet. Vladna večina je bila zbrana skoro polnošteviluo. Od opozicije je bila zastopana liberalna stranka z V!nli'o Bratla-nom na čelu in dr. Lupujem, manjkala pa sta Jorga in Avarescu.
Prestolni govor je čital prine Nikolaj. Najprej se v prestolnem govoru ugotavlja, da dovoljuje vladi veliko zaupanje, ki so ga ji dali volivci veliko, veliko avtoriteto napram inozemstvu in doma, da more izvršiti potrebne iu nujne reforme in tako konsolidi-rati državo. Dalje govori o delih pokojnega kralja Ferdinanda, kraljice Marije in onih državnikov, ki so pripomogli k zedinjenju države in uresničenju narodnega ideala. Zunanja politika se naslanja na željo naroda po miru. Politika vlade ostane tudi nadalje pri sistemu prijateljstva in zvez, ki so nastale v času skupnega trpljenja in po skupni sreči. Romunija hoče dobre razmere •/ vsemi državami in želi, da so sedaj pozabi vse, kar se je zgodilo v preteklosti. Plemenito delo Društva narodov bo podpirala z vsemi silami ter je srečna, da je pristopila h Kellogoremu paktu.
Kar se tiče notranjepoliičnih reform, namerava vlada izvesti decentralizacijo uprave in ustvariti obsežne krajevne avtonomije. — Reorganizirati namerava orežništvo in policijo. Da se izboljša grspodarslu poležaj naroda, se bo produktivnim slojem dala možnost uspešnega razvoja. Pri tem je treba paziti na poljedelski značai Romunije, ki ima štiri petine kmetskega prebivalstva. Agrarni
Zdravniki nrotf radi£evsk'm ob as*em
Zl-or zagrebških zdravnikov je najostrejše protestiral proti postopanju oblastnih odborov, v katerih imajo radičevci večino. Zlasti p a je protestiral proti delu zagrebškega oblastnega cdbora. Zdravniki trde, da izvajajo radjčcvci silno strankarsko pUitiko pri nameščanju zdravnikov in da se v nekaterih slučajih mera govoriti že o srbožrstvu. V Šibeniku in v Splitu niso hoteli pustiti v službi srbske zdravnike, ki so jih prejeli od državo. Na ta način ustvarjajo nasprotnike oblastnim samoupravam. V zagrebčki s<? reducirali številne občinske zdravnike in ru njih ' mesto postavili druge, svoje partizane Zbor zdravnikov protestira zato proti takemu postopanju, ker se s tem ogroža eksistenca zdravnikov Na ta način se uvaja v javno življenje tudi korupcija, ker postaja položaj najbolj v-e-.tnega javnega delavca nesiguren. Zato je nasial v zdravniških krogih proti radičevsicim oblastnim odborom pravi vihar.
Kako neženirano izvajajo rad-čevci te svoje nedopustne metode, se vidi iz odgovora zdravniškega zbora zagrebškemu oblastnemu odboru, kjer čitamo med drugim tol-le: »V posameznih slučajih se je zahtevalo, knr se nikjer na svetu ne zahteva, da izroče prosilci zn mesta svoje prošnje oscbio in pri tem se je vprašalo tudi za njihovo politično prepričanje, Tako post panje pa je treba obsoditi v obrambo principa najbolj osnovnih pravilih človeškega dostojanstva.
Vse to smo posneli po novosadski »Zastavi«, ki je v ostrem nasprotju z vlado.
Kako vse drugače pa postopa ljubljanski ob. lastni odbor. Ko je na proračunski seji oblastne skupščine poročal dr. Brccelj o delu oblasti za zdravstvo, je vsa opozicija priznala, dn nc mere navesti Riti ene<ja slučaja, da bi ljttblianikl oblastni odbor postopal pristransko proti zlnv-nikom.
Tudi ta paralela med radifevskimi in našimi oblastnimi odbori je poučna in ias?n dokaz, klo vodi zdravo in pravilno politiko.
D:nsk? st*>? ©utrdil zapor
Zagreb, 22. dec. (Tel. »Slov «) Banski stol je odločil, da se pritožba urednika »Narodnega vala«, Devčiča, ki je bil aretiran radi članka v »Narodnem valu*, odkloni kot neumestna. Odlok sodnega stola sc odkloni kot neutemeljen. (Odločil je namreč, da ni kom-petenten, dati časnikarja v preiskovalni zapor radi tiskovnih prestopkov.) Sklene se, da je preiskovalni zapor proti Devčiču utemeljen radi prestopka po čl. 53 tiskovnega zakona (žalitev in kleveta kralja). Razlog je v točki 4 § 166 kazenskega pravdnega postopka.
»Hrvat« komentira gornji odlok tako-lc: Ta odlok se nanaša samo na določene prestopke po tiskovnem zakonu. Predstavlja pre-cedent, usoden za svobodo tiska, posebno za časnikarje, ki so nasproti oblastem odgovorni za pisavo posameznih listov. Na podlagi tega prccedcnta se more pripetiti, da jutri državni pravdnik izreče preiskovalni zapor tudi za druge prestopke po tiskovnem zakonu.
Dur.aj.ka vremenska napoved:
Mrzlo, večinoma jasno, ponekod nižinska megla.
TrebIMincoln, vod teli vstalev v Afganistanu
Refcrmistični plani afganistanskega kralja Amunallaha Hana so izzvali pri domačem prebivalstvu upor. Zammiva je vest, da vstaše vodi zloglasni mednarodni pustolovec Anglež Ignacij Timotheus Trebits.h-Lincoln. Rojen je bil leta 1882 v Pates (druga verzija pa pravi, da je bil rojen v Osljeku na Hrvaškem), kjer je imel trgovino. V začetku 20. stoletja je cdšel v Kanado. Prvotno je bil izraelit. V Kanadi pa je prestopil v angleško cerkev, kjer je postal radi sijajnega govorniškega talenta celo duhovnik. Toda tu mu ni ugajalo. Zato je odšel v Anglijo, kjer je leta 1910 bil za liberalno stranko izvoljen za poslanca spodnje zbornice. Za časa svetovne vojne je služi! kot vojaški špijon v angleški službi. Ker je osumljen špijonaže tudi za Nemčijo, jo je popihal v Newyork. Tam je izdal knjigo »Dogodijaji špijona«, v kateri je v resnici potrdil, da jc špijoniral tudi za Nemčijo. Ker je bil obdolžen tudi falzificiranja menic, je bil izročen Angliji, kjer je cdsedel triletno težko ječo. Na kcmcu svetovne vojske ie ponudil svoje službe Viljemu II., potem je deloval na Madiarskem
v	prid n-dvojvode Jožefa, nato zopet v Berlinu pri Kappovem puču. Radi neuspeha je zbežal preko Rima v Ameriko, kjer je bil izgnan. Nato je prsta! svetovalec kitajskega maršala Vu-pej-Fu. Kmalu je obogatel in peftal plantažnik na Javi. Obiskal je Monfe Carlo ter izgubil ves imetek. Odšel je na Cevlon, kjer je zamenjal svojo vero za budistično. Vstopil je celo v samostan te veroizpovedi. Njegov sin je bil v mami 1926 v Angliji radi zločinstva justificirah. Pred kratkim je bil zaposlen v veliki nmerikanski telegrafski aren turi in je zaslovel ket novinar svetovnega slovesa. 7cbj vodi vstalo v Afganistanu, da bi se maščeval nad Angleži, ki podpirajo kralja.
Iz	živčen'9
V Saraevu ;e bil ustanovlien dne t. m. muslimanski meščanski klub JMO. Za predsednika kluba je bil izvoljen obč. svetovalec Asim Dugalič, člani pa so povečini muslimani, ki žive v Sarajevu, a niso tu tudi rojeni. Stari Sarajevčani smatrtuio te muslimane kert ne posebno prijetne priseljence in jim zato no"e;o dati upHvneišKh mest v stranki. To zapostavljanje je rodilo odpor priseljencev in tako jc prišlo do ustanovitve novega kluba. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo nad 150 I/udi, ki so precej glasno govorili proti ofi-cielni politiki vodstva JMO. ki da vodi preveč familiarno politiko. Čeprav nesoglasje med starimi in priseljenimi Sarajevčani ni nobene načelne važnosti, vendar bo brez dvoma Škodovalo edinstvenosti Jug. muslimanske organizacije. Nov klub ima v obč. svetu dva zastopnika in sicer Asima Dugaliča, ravnatelja družbe »Dunav« in Hašima Badnje-vlča, nadsvetrcika pri okrožnem sodišču.
Konferenca pristašev Vnkičeviča se ic vršila v Sarajevu dne . dec. in sicer v gledališki kletii. Na konferenci jc bil glavni govornik dr. Lazar Dimitrijevič. Na konferenci so povdarili vsi govorniki, da je treba na vsak način ohraniti ed-irkstvo stranke, pa čeprav je dosti vzrokov za nezadovoljstvo. Vuk:>?cviče-
vi	radikali tudi nezadovoljni, ker da jc zapostavljeno v Dosni srbstvo.
Naša oravda
Naša primorska pravda je pravda med hlapcem in vsemogočnim gospodarjem. Gospodar je vzel hlapcu vse, zdaj mu sega še po duši s silo in s poudarkom, da samo radi tega, ker je gospodar.
Italija zdaj dan za dneni in ob vsaki priliki poudarja heroiiem svoje avstrijske ire-dente, p; stavlja nesrečnim žrtvam spomenike, jih proslavlja v pismu in pesmi, občuduje njih junaštvo, ker se iikso vklonili avstrijski sili, obenem pa s kruto silo tira naše ljudi na Liparske otoke, ker imajo samo lo nesrečo, da jih je rodila in učila prve besedo slovenska mati.
Političen umor je ostuden v očeh kultur« nega človeka, umor, tudi če bi se s tem rešila velika dobrina! Kaj naj rečemo nad političnim umorom pol milijona in čez naših primorskih roj? kov, ki jim je dan na dan po fašizmu prizadejano več duševnih muk, kakor jih more povzročiti telesna smrt?
Narod štiridesetih milijonov davi primorsko tretjino nafega naroda, ki ima to tragično usodo, da ie majhen.
Če bi tolpa tolovajev ra?pršila eno samo družino ter bi ukradla otr ke, bi se ves svet zgražal nad krutostjo tolpe; zdaj ko je naš narod razdeljen in je njegov najboljši del pod tujo oblastjo, je to v redu. In ko ga mučijo, mu jemljejo najmanjše človeške pravice, je vse v redu, ko preganjajo jezik materin, je vse v redu, in ni ga, ki bi to grajal javno.
Mi nimamo moči, da bi šli po brate, mi ne grabimo po meču, da ne zagrešimo umora, mi hočemo miru. miru, miru! Toda ne samo miru, mi hočemo tudi pravice, samo člove-fnnskih pravic, samo pravico, da boš smel peti slovensko pesem, da boš smel moliti slovensko molitev.
Da, da boš smel moliti slovensko molitev. Ti, tvoja mati. ki te jo je učila, tvoj otrok, ki jo že pozablja.
Zato polagamo to svrjo pravdo med močnim in nemočnim, polagamo pred sodni stol Boga, Gospoda narodov in vojsknih trum: Mi smo ne nočni, mi hočemo le miru, mi hočemo le pravice. Zato predlagamo svojo stvar Naj. višjemu sodniku, ki ne sodi ne po moči ne po bogastvu, ki sodi samo po Pravici. Ali je greh in nedopustno, da Te molimo v besedi materini? V besedi, v kateri sta Tvrja apostola prinesla k nnni Tvoje veselo sporočilo? Ali najde nemilost v Tvojih očeh naša trdna vrra v lepoto slovenske pesmi, ki si nam jo Ti navdihnili
Mi smo v dno duše prepričani, da je pravica samo ena, kakor ie Pravica samo ena, da je resnica samo ena, kakor si Ti edini Resnica.	.
Zato polncrnmo mi nenr čni svojo pravdo na Tvrj pravični sodni stol, da razložiš pismo, v katerem je pisana pravica poedinca in narodov.
Mi verujemo Vrte in ne bomo osramočeni vekomaj! Kakor ni bilo osramočeno Tvoje izvoljeno ljudstvo ob rekah babilonskih.
¥ S T O
pa dokazano:
Iz Č3i0"nf0V
Kaj zahteva SDS. V »Politiki« je objavil posl. dr. Janko Baričevič članek z naslovom »Prečistimo račune«. V članku podaja najprej zgodovino naše notranje krize v smislu SDS, nato pa govori kako bi meglo priti do rešitve. V glavnem pravi: HSS zahteva svobodno Hrvatsko v okvirju SHS. Kaj pomeni zahteva v okvirju, vemo iz avstri; klh časov. SDS pa jc že iskreno za narodno in državno edinslvo. Ali vprašanje je, če bo še mogla biti po 20. juniju in 1. decembru Situacija je danes takšna: Belgrad kuri pod kotlom in zapira ventile. Zagreb pa hoče iz kotla in naj so kotel tudi razleti. Zato je srednja linija tako težka. Kaj storiti? Treba dognali, na kaj jc pripravljen odstopiti Belgrad in kaj j« pripravljen dati Zagreb. Toda Zagreb pravi, da po telefonu četvorne koalicije ne govori. Zato treba to zapreko odstraniti, zato naj četvorn.i koalicija gre. Na eni in drugi strani je dosti ljudi, ki bi mogli izdelati novo orientacijo. Kakšna pa naj bi bila ta, kdo naj bi bili ti rodoljubi in kje so organizacije, da bo ta nova orientacija od s<trank tudi sprejeta, seveda gospodje od SDS ne povedo, ker tega niti ne vedo. Recept torej brez zdravstvene močil'
BSkR ^ 8.12, 2-6
LAHKO PORAVNAŠ NA«OfNlNO, NAHOCIfi JN8KKAT A 1 M ALI (Kil AS V INSMHATNKM
ODilE! Ki; .SLOVENCA* PAV. POLEG UNIONA
SLOVENSKI UST
nov slovenski psnedeilnik
začne izhajali v ponedeljek dne 24. t. m. in bo odslej izhajal vsak ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah. »Slovenski 1 i s t« bodo z veseljem pozdravili vsi naši naročniki in prijatelji, ki so vsak ponedeljek težko pogrešali »Slovenca«. »Slovenski list« bo dejansko
potrebno dopolnijo .Slovenca'
obenem pa za vse dobromisleče Slovence svobodna tribuna, v kateri bo mogel vsak, ki mu je za dobro slovenskega naroda, povedati svoje mnenje. Zato smo prepričani, da se bodo na »S 1 o venski lis t« naročili vsi naročniki »Slovenca«, pa vsak, kdor hoče biti
o vseh javnih dogodk h točno informiran
kajti »Slovenski list« bo imel organizirano vsestransko, hitro iu zanesljivo poročevalsko službo po Sloveniji in po celi državi ter telefonska poročila s celega sveta od najboljše evropske poročevalske agencije, kakor bo tudi prinašal
vse zanimive novice z doma in sveta
in tako izpopolnil občutno vrzel, ki so jo občutili prijatelji ljudske misli in poštenega časopisja v ponedeljek, ko naš dnevnik ui izhajal. »Slovenski list« pa bo skrbel tudi za pouk in zabavo in bo objavljal roman slovitega francoskega pisatelja V i c t o r j a H u -go-a
wLeto strahot 1793"
iz velike dobe francoske revolucije. V tem romanu se seznanimo z vsemi velikimi in zanimivimi možmi one dobe, z njihovim idealizmom, pa tudi z njihovo okrutnostjo in krvoločnostjo. Vse strahote in grozodejstva francoske revolucije doživljamo, kakor da smo bili sami prizadeti. Te dogodke pa prepleta skrajno napeta zgodba matere, ki z obupom išče svoje v bojih izgubljene otroke, ter borba starega rao-narhista Lautenaca s poveljnikom republikanskih čet Gouvaiuom do njenega tragičnega konca.
Vsi naročniki »Slovenca« dobe 1. številko »Slovenskega lista« brezplačno.
Posamezna številka bo stala 1 Din,
letna naročnina 50 Din, na dom dostavljen in po pošti 5 Din mesečno v upravi pa 4 Din.
Slovenci v Italiji
GORIŠKI SLOVENCI DO 1870.
Dr. Joža Lovreučič.
Narodni pokret goriških Slovencev sc pričenja skoro ob istem času kakor pri vseh ostalih Slovencih. Kakor pri nas na Kranjskem Valentin Vodnik, tako vstane na Goriškem Valentin Stanič, čegar izklesana postava stoji skozi desetletja v središču narodnega življenja na Goriškem v dobi pred letom 1S48. Poleg Valentina Staniča se sveti ime Kocjančiča. Leta 1848 se ustanovi v Gorici »Slavjansko bralno društvo*
Kod vodstvom Doljaka, Huberja in Winklerja. akor je v prvi dobi narodnega preporoda opaziti na Goriškem nekoliko počasnejši tempo, pa se zato pozneje razmahne narodno življenje med goriškimi Slovenci s tako silo, da je naenkrat Ljubljana zadaj, in goriški Slovenci korakajo v prvi vrsti v boju proti renegatstvu. Mnogo prej kakor na Kranjskem pomandrajo nemškutarstvo in lahonstvo med meščanstvom po deželi. Nekoliko drugačen je položaj v Gorici, kjer pa gre narodni pokret vztrajno svojo zmagoslavno pot. Gorica je ostala nedosanjan sanj goriških Slovencev. Tudi v šolstvu so goriški Slovenci tako napredovali, da niso prav nič zaostali za Kranjci. Einspielerjevo poročilo o prvem goriškem deželnem zboru 1. 1S61 v »Stimmen aus Inner-Osterreich« nam slika narodno življenje na Goriškem, in nadvse imenitna je karakterizacija tedanjih prvih slovenskih in italijanskih poslancev in med njimi plahih mlačnežev. Imenitne so slike Grosmana, Fabjana, Winklerja, Polaja, Črneta, Žigona, Gorjupa, Doliaka, Kafola, Dctcra, Pa-jer-ja i. dr., ki jih podaja Einspieler s kratkimi, značilnimi včasih tudi ostrimi, da nc rečeni tudi robatimi besedami... Pride doba prvih Slovenskih čitalnic. Njej sledi najsvetlejša vseh slovenskih dob: doba slovenskih taborov. Slovenski tabor v Šempasu, dne 18. oktobra 1868, katerega se je udeležilo nad 15.0C0 slovenskih ljudi, je morda najznamenitejši tabor, kar se jih je vršilo v Sloveniji sploh. Slovencem neprijazne oblasti so slutile pomembnost in veličino tega tabora za neljubi jim nnredni pokret, zato so mu delali razne zapreke. Policija je bila alarmirana, da bi se ja ne razburil kak lahemček ali nemškutarček v Gorici, in določene so biie samo gotove ulic: na periferiji mesta, skozi katere so smeli naši ljudje na Šempasko polje, s katerega so sc smeli tudi samo po istih določenih ulicah vračati zopet domov v razne kraje. Svetli postavi dr. Lavriča in dr. Tctiklija zablestita na goriško-slovenskem obzorju okoli leta 1870. Na velikem zboru v Ljubljani nastopata v imenu goriških Slovencev za združenje vseh Jugoslovanov, seveda predvsem avstrijskih. Zedinjena Slovenija ie stalno na programu vseh narodnih strank. Goriški Slovenci, ki so se pivi oprostili na deželi sramotnega renegatstva, tedaj pač niso mogli slutiti, kaj jih čaka po prevratu leta 1918. Da mora danes doživljati ravno ta goriški slovenski rod dni najhujšega preganjanja kakor ga ne pomni človeška zgodovina, je pač tragična igra usode. Morda pa je baš goriško-slovensko ljudstvo vsled svoje preteklosti edino sposobno, da bo prebolelo tudi to strašno dobo trpinčenja, ki stoji čisto osamljeno v zgodovini človeštva. Rod Staniča, Lavriča in Tonklija nam je porok, da bo prestal tudi to preizkušnjo in da bo — obstal. Neizmerno trpijo danes goriški Slovenci pod barbarsko knuto italijanske nekulture, brezsrč-nerti in brezves>nosti. A oni ne klonijo — upajo - • \' < f ( i ■>"• - y ' f t, J-
Moj ljubi mož!
Odslej si moraš kožo vedno, predno se obriješ, utreti r
NrVTA-CBEME
Videl boš, da olajša britje in prepreči vsako ranitev kože. Saj sam vem; NIVEA-CREMA je edina kožna krema, ki vsebuje Eucerit, in v tem temelji njen učinek. Ne pušča nobenega neprijetnega bleska za seboj in stori, da izgledaš mladostno in dobro negovan. Je nočna in dnevna krema ob enem. še danes ti pošljem eno tubo ali škatljo.
Italijanske planinske koče ob meji. Te dni
se je vršilo v Vidmu zborovanje odsekov ital. alpinskega kluba (C. A. I.) iz Benečije in Julijske Krajine. Slednji nosijo ime: -Societa Alpina clelle Giulie«. V njihovem imenu je poročal predsednik, dr. Kersich (sedaj Chersi)) o poteh in planinskih kočah ob jugoslovanski meji. I/, tega poročila posnemamo glavne točke:
Iz predvojne zgodovine je povsem znači' odstavek, kjer se zagovarja, zakaj ni •-■Societi I Alpina delle Gialie« imela tedaj nobene koče. Postaviti da je hotela tako kočo na italijanskem pobočju Montovža, toda avstrijska vlada, da bi to izrabila in razpustila društvo ter zaplenila njegovo premoženje. Na avstrijskem ozemlju pa da tega niso mogli storiti, ter je periidno dodal, ' ker so Slovani tedaj marsikdaj sežgali gozdove in drugo italijanske posest, ki jim je bila na poti...« Radi tega, da so mogli Nemci preplaviti Julijske alpc.
Pač pa je hotelo i talij, planinsko društvo popraviti po vojni, kar je prej zamudilo, toda tukaj jih je čakalo zopet razočaranje. Predvsem ni prišlo de pričakovane internacionalizacije bohinjskega kota! Tako je dobila Jugoslavija 18 planinskih koč, med njimi 9 nepokvarjenih. Od 9 ostalih, ki jih je prejela Italija, sta bili dve popolnoma uničeni, Baumlohovo so domačini preuredili za svojo rabo, tri druge pa so bile oropane vsega lesenega ogrodja ... »Societa Alpina delle Giulie« pa ni mirovala, dokler ji ni oblast priznala izključno pravico do vseh jam in do vseh koč v Julijski Krajini, tudi slovanskih in nemških. Predobro so še vsem v spominu sredstva, s katerimi so izpodkopali slovenskemu planinskemu društvu tla, dokler ga niso oblasti razpustile. In še mrtvega so ga še enkrat obsodili na smrt. Tako so prišli v posest vseh planinskih koč. Julijske Alpe so porazdelili v dva dela, kakor iih loči Kcritnica, zapadni del (Kanin, Mentavž in Mangart) je prevzel Trst obenem z furlanskim planin, društvom iz Vidma, vzhodni del s Triglavom pa Goriški odsek Nas zanima predvsem zadnji del. V tern je Chersi naštel najprej vse koče na jugoslovanski strani in podal obširne statistične podatke. Kaj pa imajo Italijani proti tem šestim slovenskim kočam v Triglavskem pogorju? Dosedaj samo eno kočo, ki nosi prelepo italijansko ime »Anton Seppenhofer« na Križu v višini 1963 m odkoder je dostop na Križ, na Stenar in na Razor. Zgrajena je bila 1. 1924 in je stala 15.000 lir.
Pač pa imaio v načrtu gradbo večjega števila koč, predvsem kočo na Triglavu samem, o
katerem smo že govorili in ki bi dala zavetišče do 250 osebam. Drugo kočo nameravajo graditi v višini 2200 m na sedlu pod Jalovcem med Ko ritnico in Trento. Istočasno se potegujejo za to* da bi iim finančna straža prepustila višje nadstropje in podstrešje prejšnje slovenske koče na Mojstrovki, ki jo ima sedaj v posesti italijanska firiaiv.ja ctrsža. Ta koča je določena, da se pretvori v pravcati planinski hotel, ker se pričakuje, da bo kmalu presta avtomobilska cesta iz Bovca pr;.o Trente v Kranjsko goro...
končno imajo v načrtu kočo ob 7. triglavskem jezeru pori Kanjavcem in špico v Šijah. Poročilo končuje z besedami: S temi zgradbami se bodo ital. p'aitinci otresli nujnosti, da bi se kakor doslej periuževali gostoljubnosti jugoslovanskih koč in drugih jugoslovanskih planinskih naprav.
S temi zgradbami bomo končno tudi omogočili italijanskemu planincu, da prehodi vse naše planine ob vzhodni meji, ne da bi potreboval ne vedno primernih zavetišč in ne da bi bil izpostavljen vremenskim neprilikam. S temi zgradbami pr. bomo končno nudili naši mladini možnost, da ima lahko dostop do Julijskih Alp, ki naj pazljivo proučuje v detajlih, da bi ob svojem času znala braniti s popolnim znanjem terena našo zemljo*-. — Naknadno je še opozoril, da je tolminski podeštat ponudil brezr plačno občinsko zemljišče na Dupli Planini pod Krnom, da bi sc tam zgradila planinska koča.
Slovenska kravata. V prodajalni Artum de Rossija v Gorici jc goriški detektiv kupil kravato s slovenskimi barvami in jo takoj nesel svojemu šefu. Nekaj minut pozneje se oglasi policija v trgovini ter se loti hišne preiskave. Trgovec jc imel šc več takih slovenskih« kravat, izjavil pa je, da jih jc prejel od svojega rednega dobavitelja v Turinu. Take kravate so pnč zdaj v modi povsod. Stražnik, ki je vodil preiskavo, je trgovcu odvrnil, da ima srečo, da ni Slovenec, sicer bi mu trgovino zaprli.
Iz rerkve hečejo pregnati slovensko petje in vpeljati latinsko in laško.
Mohorjeve knjige so ubožicc. Celo po žup-niščih jih iščejo in zaplenjiijcjo, čeprav so v Gorici izšle.
V Isti i v fari Brezovica pri Materiji je brat
učiteljice Clemente pokradel iz treh nabiralni-oov v cerkvi ves denar. Fant je star 13 let. — Po Istri širijo kolodvore. Celo šapjanski sc je silno povečal.
WIMPASSING snežni čevlji, so zdravju v največjo asaSčlto
Pred dežjem Vos varjejo, snegom, predi mrazom še osob^io.

Ksaver Meško:
Osrečuješ vse...
Za samotnostjo in osamekistjo je bolehal Peter Lesjak.
Kar mu je utonil sinček-edinec, šolarček še, v Dravi, potuhnjeno in obenem nasilno-vabeče se valeči spodaj pod vasjo, in je pričela žena v bridkosti srca veneti in je naposled zvenela in izhirala v jetiki, je bil popoln samotar. Pač je šel večkrat, ker so ga na cesti dohiteli, z drugimi delavci zjutraj v mesto in tovarno; šel zvečer, če ni mogel talil;o zaostati, z njimi domov. Pač je poslušal njih govorjenje, vrgel še sam kako besedo, kako pripombo, kako domislico v pogovor. Vendar je bilo vse to tako zunanje, tako zelo oddaljeno od njegovega pravega življenja, da mu je zvenelo sicer na ušesa, ni se mu pa prav m« doteknilo duše. Ko se je ločil cd tovarišev m je stopil v svojo hišico, je vse to nekako odpadlo od njega, kakor da nikoli ni bilo.
Doma je bil še bolj samoten. S sosedi je govoril malo, družbe ni iskal, v hiše po vasi ni zahajal. Živel je samo s spomini, s spomini na rajne, na ženo in zlasti na sinčka. Posebno ob ve?,erih, ko je zamolklo zvenelo gor v kočo poželjivo šumenje Drave, se jo pogrezal v sanjarenje, je mislil na rajne, se je v mislih z njima prijateljski in dolgo pogovarjal ...
Začetek tistega adventa je bil vlažen, ne-
!>rijeten in pust Vsak dan megla. Kuhala se e iz Drave kakor iz čarovnišl.ega kotla. Iz ;otla prav zlobne iu nevarne čarovnice, ki hoče vse okoli sebe zastrupiti. Kakor mokre, ogabno tipalnice ogromnega nestvora se mu jn dotoVnila obraza in vratu, ko je stopil zjutraj iz koče. In ko je šel po r.mrzli cesti proti Beljaku, mu je silila mrzlota skozi obleko, se mu je kakor glad na zajedala v telo, mu Je kakor silno žejna pila toploto iz udov, še
vseh prepojenih z gorkoto postelje in nočnega počitka.
Kadar ie ob večerih sedel v bajti, je komaj videl skozi meglo razsvetljena okna bratove koče onkraj ceste, kjer je gostovala Trei-berca. Kakor bolna, krmežljeva očesa so mežikala mala okna skozi meglo.
Proti Božiču pa je zavladal oster mraz. Iu megla se je poizgubila, kakor bi se bila zbala te režoče zime.
Kadar je zdaj ob večerih sedel v svoji .sobici in je strmel skozi okno, je videl okna onstran ceste jasneje razsvetljena. Bila so pa silno majhna, ker je bila bajta sama nizka in majhna. In luč slabotna in ubožna. kakor je bila ubožna vdova v bajtici.
:,.Odkar se ji je ponesrečil mož pri zidanju mestnih stanovanjskih hiš, se ji godi slabo, Treibarci,« je modroval sam pri sebi Peter. »Kdo bi si bil mislil! Bil je tako krepek, mnogo močnejši od mene. Pa gre in pade z odra in si ziomi hrbtenico. Kdo bi si bil mislil!«
Ko je tako modroval, mu je prišla misel, da sam ni vedel, odkod: »Ničesar ne bodo imeli za Božič. Kaj pa, če bi jim ti, Peter, kaj dal? Otrokom k
Skoraj nasmehnil se je: »Kaj bom jaz!«
' Glej, nikogar nimaš'.- — mu je govorila misel dalje. — >Tam pa troje otrok, ubogih, da dostikrat še nezabeljenega krompirja nimajo. — Pa misliš, da ti nič ne pričakujejo, da bi jim Božič kaj prinesel?« »Vem. vem. A kaj bom jaz? Kako naj jaz? Saj imajo mater.« >Kaj pa more ta prislužiti. Saj je bo-lrhna. Ti si pa zdrav. In za nikogar nimaš skrbeti« — ga je vabila misel prijazno in rahlo za seboj na pot, kamor pa je hotela povesti. — »Kakšna radost bi bila za drobiž in '/ a mater!«
»No. pa bodil Poizvem, kaj bi si malčki najbolj želeli.c
Pa jih jc v nedeljo, ko so se podili po
cesti med Bratovo in njegovo bajto, oprezno vprašal, kaj pričakujejo, da jim bo Božiček prinesel.
>Meni sabljo,« je brez oklevanja izjavil Dolle, osemletni.
»A, vojak hočeš bili? Torej sabljo?<
>Pa. Iu čako tudi. Rdečo in črno, visoko, trdo.':
Prav po vojaško je zapovedoval, kaj mu naj prinese Božiček.
>No, no. morda ti pa bo, če bos priden.«
>Saj sem,« je z isto vojaško odločnostjo zatrjeval mali mož.
: In tebi, Rihard?«
•>Bukvice. Take, ki so zverine notri, se je odločil Rihard, šestletni, ki je sanjaril že, kako bo začel hoditi o Veliki noči v šolo in bo znal čiiati kakor Dolfe.
>Glej, glej, take torej?«
:>Da. Lev mora biti notri.
Lev? Pravi lev?«
Da. Iu medved.-:
>Medved tudi?«
»In volk. Cisto pravi volk.
>Torej cela menažerija?«
Rihard, ki ni vedel, kaj je menažerija, se je za trenutek zrnedcl. Pa je takoj zahteval še bolj odločno: :>In konj seveda tudi. In ovca.«
»Morda še osliček?«
>Tudi lahko. Je pri jaslicah tudi — osliček.«
s In tebi, Pepca?«
»Punčko. Tako. ki bo res živa. Ki bo z očmi gibala.< si je želela Pepcn, petletna.
»Aha, torej prav zares živo?«
»Prav zares.«
»Le povej Božičku zvečer pri molitvi. Morda ti ros prinese.«
Zdaj je Peter vedel, kaj si mlada srca žele. Pa je brez obotavljanja nakupil. Niti ne najcenejšega blaga. In sc mu ni zdelo prav nič škoda denarja.
Dva dni pred Božičem je dejal Treiberci: •>Ana, jutri ti prinesem smreko. Boš pripravila otrokom za sveti večer.
>A kaj naj deneni nanjo?« se je žalostno začudila vdova. »Saj ničesar nimam.«
»Ne skrbi. Oskrbim že jaz, svečke in kake okraske,« jo je miril Peter. A se je vdova le še bolj čudila: Glej, glej, da bo Peterk
In je kupil avečic, rumenih, rdečih, zelenih in modrih. In je kupil srebrnih in zlatih nitk in trakov, keksov, sladkarij in orehov. In se mu spet ni zdelo nič škoda denarja: kakor bi kupoval svojemu mrtvemu sinčku, ali samemu božjemu Detetu, da bi mu naredil veselje tam v betlehemskih jaslicah ...
Pred svetim večerom je imela Treiberea vse popoldne opravka v kuhinji in je otrokom trdno naročila, da ne smejo v kuhinjo. Naj letajo rajši v božjem imenu zunaj po snegu, dokler jim ne bo premrzlo. Potem naj gredo v sobo, da se segrejejo. Čo ne bodo pridni in pokorni, Božiček gotovo ne pride. Ako bodo. upa, da se oglasi pri njih.
Tih. mrzel večer je bil listi sveti večer. Zgodaj so angelci božji začeli prižigati na •nebu zvezde, ki so s čudovito svetlimi, radovedno - zavzetimi očmi strmele dol na svet, kjer so bila vsa s rt vi zvrhano polna pričakovanja svetonočnih skrivnosti.
Tedaj je potrkal na kuhinjsko okno pri Treiberci Peter. Ko je odprla okno, ji je porinil v kuhinjo tri zavojčke. Na vsakem je bilo z velikimi črkami zapisano ime.
Bog vam povrni. Peter, je poltiho, toplo zahvaljevala vdova.
Pa je prižgala — narahlo tresla se ji je roka v radostnem vznemirjenju — svečke na smrečici in je stopila z njo v izbo,
-Ah!" se je izvilo iz treh začudenih mladih src ob pogledu na sveče in na drevesce, vse prepleteno s srebrnimi in zlatimi okraski.
Mati je postavila drevesce na mizo.
Blagoslovljene praznike
osem naročnikom, so/rudnikom in prijateljem
Uredništvo in uprava „Slovenca"
Koledar
Nedelja- 23. decembra. Četrta advenina. Viktorija (Zmagosiava). — Ponedeljek,
24.	decembra. Adam in Eva. Irma. — Torek,
25.	decembra. Božič, Rojstvo Gospodovo. — Solnce izide ob 7.48 in zaide cb 1.15. - Sreda,
26.	decembra. Štefan (nezapovedan praznik).
_ Lunina sprememba. Sčip ob 20.55, (Po
Herschlu se napoveduje sneg.) — Četrtek,
27.	decembra. Janez Evangelist.
Osehnc vesiš
Za častnega Mana je imenovalo društvo Kanmar v Kamniku ob priliki svojo 25 letnice svojega ustanovitelja in dolgoletnega voditelja, dekana in čast. kanonika g. I. Lavrenčiča. Seda: • društveni predsednik, dr. Žvokelj mu je ob tej priliki izročil krasno diplomo, delo akad. slikarja M. Maleša. Proslava društvenega srebrnega jubileja se jo vršila z lopo uspelo akademijo in enodejanko, slavnostni govor je pa govoril g. Erjavec iz Ljubljane.
*	Odvetniško prisego jc položil g. dr. Anton Megušar ' Ljubljani, in sicer kot prvi po novem odvetniškem zakonu.
★	Nastavljen je Stanko S e v e r za ho-norarnega uv^elja na nv škem učiteljišču v Ljubljani.
~k .-> poile. Premeščeni so: pb. ur. II-2 Frančiška Bovikova z Viča aa ljubi], gl. požto; rač. blag. ur. 11-3 T.rns. Id šparlijkl z. ravnateljstva na radio-jKistaio v ivl;nialah in Ani.1?. Kunejeva i/. Trbovelj v Celje; pb. ur. 11-4 Lerpold Simik iz Ljubljane v Grobelno in Ljudmila Tomazinova iz Križovcov pri Ljutomeru na ljubi j. gl. pc š!o: pb. ur. JI-5 Karel Arko z ljubljanske glavne pošte na ravna eljetvo; telet'. .L.žica C :ževa iz Maribora v Si. llj v Slov. goricah; i ' r. III-4 Kritina Mirtičeva n Semiča v Ruše; dii3vnif«rka Gh®la Novakova iz Celja na ravnateljstvo in Zotija Nečajevlja z ravnateljstva na glavne pošlo v Liublim:.
Napied'. v:!' za rač. hiag. ur. 11-2 Rudolf Luke/, iti 5 že" i'.-. , nik na ravnateljs-ivu: za pb. ur. II-2 -1 ~e> .lak?« na ravnateljstvu. Ciril Lilek. Matevž Stefe. Ivan Novak in Fr. Deržaj na ljubljanski glavni p^ti: J :zef Velikonja, Rafael Train-puš, Aleksar. !er Jakša, Zcrko Kambič, Leopold Ri-har. Jožo t Tomaž, Ivan Slibilj in Vladimir Jaz.b°c na ljubljanski kelodv. pošti: Hinko HoS na postni podružnici štev. 5 v Ljubljani, Mavricij Fluks, I,jlillm'lc Strni-eva. Avgust Spendal, Anion Eržen, Davorin TratenSek, Mark«; Po?trak, Iv. Plausteiner in Jernej C"nta n:. mariborski kolodv. pošti: Ferdo Tkavec. 'Mirko Heč< ar in Albina Rihteršičeva v Celju, .ložef Kumer n?. Vrhniki. Agdca Januševa v Domžalah, Milan Amahen v Zireh, Avgust Brejec v Žužemberku, Julij Helmich v Zagorju ob Savi, Blaž Otrožnik v Zid .meni mostu. Aleksander Ku-np v Kranju, Janko Komar v Liliji, Marija Mesojedcev a V Mislinjah, Karel Kosom v Mozirju, Mnr.s Ambr- rč v Mojstrani, Anton Pevec v Ormožu. Albert i o:ič v Poljčanih, Fr. Fludemik v Pragerskom, lo?f f Stegenšok pri Sv. Juriju ob juž. žel., Marija Debelakova pri Sv. Pavlu pri Preboldu. Jožef Kn: \ec v Slov. Bistrici, Cabrlel Marušic v Skorji Loki in Gabriel Sfiligoj v nt. Ilju v Slov. goricah, vsi pb. ur. II. kategorije 3. skupine.
Pcrcčili so se: pb. ur. 11-8 Marija Gostinteva na ljubljanski glavni pošti z zobnim tehnikom Ne-

»s
mui usnyi< (Hbi&Hiub
pristne carno z znamko z dvema kuncema
GRIČAR £ MEJAČ, LJUBLJANA
»Še nekaj je prinesel Božiček. V kuhinji je pustil — takoj stopim Se po tibto.
Pa je prinesla tri zavitke. Dolfe, ki je znal že brati, je čital: Dolfetu Treiberju.
Pa so v velikem, nemirnem pričakovanju odvili.
Sablja! — In čaka!: je glasno zarajal Dolfe. Prav to sem Božička prosil.«
Za je imel čako na glavi, ž.e je sukal sabljico. Za druga dva zavitka, se niti brigal ni več.
»Rihardu Treiberju, je brala mati. Odvila je,
»Bukvice!« se je vzradostil Rihard in jih je že odpiral. »In res zverine, kakor sem ljubega Jezuščka prosil.
Globoko sklonjen nad knjigo je z bleste-čimi se očmi listal od strani do strani.
»Pepci Treiber.«
Odvili sta s Pepco.
»Punčka! — Čisto plave oči ima! In res jih pregiblje. - O, kako dober je ljubi Je-zuščekl<
Pritisnila je punčko na prsi, in srečen smeh se jc kakor srebrn studeniek razlil po Gobici.
Mati je stala in gleda*a otroke, ki so jim oči sevale in lica rdela v sreči, ki je večje — se ji je zdelo — sami angele i v nebesih uživati ne morejo. Gledala jih je, se smehljala in po licih so ji polzele solze.
Zunaj pred oknom pa je stal Peter Lc-sjak. Tn se jo tudi smehljal, si brisa i oči ter mislil gin,jen in radosten: Kako na- vse osrečuješ, božje Dete, male in staro.
deljkem Buljeviteiii iu Marija Perkova v Gornji Radgoni z zvaničnikom 2. skupine Ivanom Pigner-jem pri X. It. odseku v Meži z Amalijo KrivČevo.
Nastavljena si a za dnevničarja: Alojzij Bvagan v Pcijčanah in Ivan Hren v Gornjem gradu.
A- Sapreclovanjc narednikov-dijalcov v čin rezervnega podporočnika. V pelini i so napredovali: dr. Kvgenij Kemenj, Dragotin Poljak, Franjo Peri-iič, Zlatko Prelovšek, Ante Krokar, Juro Olmun, Jr.nko Pavlov, Karel Seks, Ignac Senberger, Božidar Lukič, Jurij Kuljiš, Peter Brkič, Josep Plečet, Rr.-ina Kršlak, Bruno Nardeli, Franjo Hang, Kvgf n Trišler, Ivan Mahulja. Franjo Galijan, Vinko Oc.rf-f, Branko Marif, Vit jem-Anton Reoler, Ladislav Gajger, Branko Bosanc, Peter Medcvič, Rajko Omčikus, Mirko Markcvič, Danilo Kante, Edvard Gregorič, Mirko Ilajinan, Božidar Trenkovič, Kare! Piinat. Josip Pičak, Dušan Sarap, Josip Miksič, Ivan Kron, Nikolaj Frlet, Anton Kolman, Milan Pintaiič, Ivan lllup, Viktor Herc, Bogomir Debcvc, Branko Polak. Todor Steiner, Rafael Borce, Vinko Ožega, Anton Fleg, Oton Kon, Josip HalmeS, Ange-lik Delali, Vinko H rova lin. Edvard Vrtovec, Bogo-:-lav fetimec, Milan Par?., Mihael Prime, Karel Pešk, Martin Mencej, Ivan Cesnik, Vladimir Ber-ti ncel, Peter Bošnjak, Friderik Prošek, Ivan Grum, Rajmimd Buig, Viktor Prelešnjak, dr. Nikolaj Plemič. Viktor Pergor, Mario Ivančič, Vladimir Slep-čevič, Božo Podal šale, Peier K orač, Branko Gračan, Dragetin Leskovec, Ljudovit l.uckaš, Vincenc Vidmar. Ferdinand Perhaj, Karel Klimek. Pavel Lu-čič, Marko Fatio, Silvester Breskvar, Celestin Per-kavec, Frnnjo Beigant, Franjo Pihač, Ferenc I^aul-ner, Ivan Bračkc, Jvo Nadali, Milko Gorup, Veko-slav Bcživ. Vincenc Ptnce, Franjo Fabec, Adolf Ar-zenše-k, Vikior švigelj, Karel Fridman, Elemer Likar, Vilko Horil, Ivan Ranil, Milan Štraus, Avgust Ciraj, Zvonimir Kinder, Mihael Piper, Edvin Klemeni, Radr^-an Lihteneker, FeHinad Brajer, Milan Crme, Jani«; Turi:, Karo' Vitmnn. Franc Bračko, Milan Vr.Ian', MTrtnik, Jane/. Tivadar, Ale-ksan-lev štrekelj, Ivrn Kocab, Adolf Vcdnjal, Alojz Franjo Raje. Ernest Vogrič, Avgust Binder, Rudc-lf Brc:;, Josip Fras, Alojz Župevc, P.oman Frek, Viljem Ctiderman, Juro Fišer, F.jmievit Blajer, Ivan 1'orko ič, Valentin Oman. Anion Skender, Dama Klobučar, Adclf Ciregorič, Oton Canbauer. Mirko Klak, Drag&lin Leskovcc, Jane/. Geč, Matej Joras, Edvard Mizefit, Anton Turk, Josip Sečaa, Josip Srede!, Alfonz Bah. Jrcsip Oslrovšek, Jopip Huter, Oskar Marčelj, Josip Lavrič, Ivan Škafar, Karel .-:pie.šn, Vladimir Novak, Stanko Pogačnik, Cvetko Milja.e;', Dušan Sc-kullč. Allred Kaijzer, Anten v in k, J,-sip Trivirt, I^copold Bajželj, Mirko Kovačevi?, Mržidar Biankini. Br«nko Rožič, Mirko Vujčič, Fran Božič, Josip Hulvak, Mirko Grubrč, Franjo L-"ič, Adolf Pile, Ivan Raič, .Juro Koče, Rudolf Rira, Ma.-'»n Bencin, Karel lirUban, Stanislav Gogala, Josip Vajdoher, Milan Segan, Ivan šp.rlje, SiF.ni-s!f'- C^rnič, Friderik Pugelj, Ciril Koli, Ferdo Knez, K.-rcl Rozman. Avgust Flegar, Slepan Cvetko, Peter Suh;'iolr. Vilim Guen, Ivan Bitenc, Ivan Padjen, šander Herceg, Ivan Sotošek, Mihael Sene, 'Josip šafar, Emil Roter. Ivan Ma^dič, Ferdo Silbennan. Alojz Kalin. Viljem Vujčič, Franc Jurhar, Jožef Patern ,er. Božidar Markovič, Strpan Pajerl, Josip Pintriič. Pcler Vred j, KilvesTer Košutnib. Friderik. Sever, Sebrstijan Vingler, Alojz Lenarčič, Alojaj Tcmič, Milan Pajovič, Fran Pietel. Andrej Arko. Franc Ron°r, Pavel Hafner. Oskar Rataj, Božidar Pindovlč, Franc Cermnk. Hub^ri Hauke, Adaiberl Zorko, Julij Grcs, Art-;r Svellič, Vinko Robežnik, Rudolf Verbde, Alojz Ponebeek, Anton Pecka, Fr. Frelih, Daniel Z o vri, k ar, Vekoslav Mssle, Edvard Spis, Anion Frmcnc, Ernest žHern, Anion Siigon, Alojz ferait, Josip \'eroš, Ivan II. lik, Aleksander Veček, Kare! Šuštar, Ivan Capar, Evgen Sabol, Anton Podgoršek, Anton Urbani, Franc Hlepš, .tanez Kemperle. Josip Nefemar, Štefan Visner, Rinard Penčnik, Maka Stepinc, Ivan Plar.aj, Josip ivram-beiger, Dragoiin Krklec, Karel Muk, Cto Bajde. Janez Dovič, EiT.e:4 Funok. Henrik Baril, Jernej Zupane. Matej Pmoljan, Marijan Piši, Davorin Marinko, Franc Bajooe, Rajko Lukman, Luka Lesič, Ivan Sušnik, Mohor Vasič, Ljubivoj Ravnikar, .\vgust Klement, Jakob Medina, Ernest Ripšel, O!o Zigran, Milan Veis, Stanislav Dominko, Konrad Oič, Juro Engl, Vladimir MedveSček, Boltenk Hoeni^man, Jožef Bučar, Dragotin Vudi, Maks TomaSoč, Viktor Lavš, Rudolf Bratok, Johan Bah, Milan Smit, Ivan Dcmiter, Adolf Vig, Miroslav Namestnik, Alojzij Juvan, Jožef Kračnik, Stanislav Smogavc, Tomaž Hečko, Franjo Smodič, Ivan Berger, Janko Lang-hofar, Friderik Hofinan, Franjo Oblak, Adolf Pre-šern, Adam Šnur, Franc Preae, Ivan Uranič, Ivan Luče\- in Karel Jelinek. — Nadaljevanje za ostale vrste orožja Se „<icdi.
Ostale vesti
ie Prihodnja številka »Slovenca' izide v četrtek, 27. deccmbra zjutraj.
ir Božična številka »Domoljuba« s prilogo Novice v slikah :' je že izšla in jo dobe poverjeniki jutri v ponedeljek. Naj obvestijo naročnike, da na božični dan pridejo ponjo.
■k Zaključek prvega polletja na osnovnih šolah je redoma zadnjo soboto pred 1. febr., pričetek drugega polletja v sredo naio. Ako je sreda praznik, potem 1 dan kasneje.
* Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo bo v petek, 28. decembra ob enajstih
dopoldne v »Mestnem domu« v Ljubljani, Spored: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo
0	delovanju glavnega odbora v 1. 1927. 2. P»ed-ložitev drtižbinih računov za I. 1927. 4. Volitev novih članov odbora v zmislu § 18. družbenih pravil, ki jim je potekla triletna volilna doba, in sicer: a) enega izmed predsedstva: podpredsednik Ivan Pipan; b) 3 članov za bivšo Kranjsko: Martin Bajuk, Ivan Remškar, Ivan Urek; c) 3 članov za bivšo Štajersko: Robert Košar, Martin Steblovnik, Ivan Vrhnjak. 5. Obravnava o predlogih glavnega odbora. 6. Obravnava o predlogih podružnic.
k Opozarjamo na tečaj, ki ga priredi Okrožje Kmetskih zvez v Novem mestu prih. četrtek, petek in soboto, t. j. 27., 28. in 29. t. m, v Rokodelskem domu v Novem mestu, in ki vsebuje te-le predavanja: »Geografski opis kraljevine SHS in nje produktivna zmožnost«, O pogodbah«, »Naša organizacija, nje ustroj in dolžnosti«, »Prva pomoč pri obolenju živine«, »O testamentih«, >0 živino- in prašičereji'?:, ?0 varčenju : , Naš tisk«, > Kmetsko vprašanje . V petek popoldne je tudi ogled grmske kmetijske šole in ondolnih gospodarskih naprav. — Oni, ki so prejeli okrožnico gle/le priglasitve, nai v zadnjem trenutku po-agilirajo za udeležbo in vpošljejo priglase. Dnevna prehrana ho znašala do 60 Din za osebo. Prenočišča brezplačna. Zaupniki in drugi, na noge. ne ?anmdite prilike, ki se Vam nudi. Iz vsake župnije vsaj 3 do 4 na tečaj. Pričetek v četrtek ob 10. uri.
ie Shod SLS bo v nedeljo 30. t. m. po rani maši pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Na shodu govori poslanec A. Bedjanič,
-A" Orlovski tečaj za duhovnike se vrši 27. in 26. t. m. v Mariboru (dijaško semenišče). Pričetek tečaja ob 10 dopoldne. Za stanovanje in hrano jc poskrbljeno proti zmerni odškodnini. Ker sodelujejo na tečaju odlični predavatelji iz Ljubljane, se vsi duhovniki vabijo k obilni udeležbi.
-k Zborovanje Slomškove držbe ▼ Ljubljani. Kakor smo že v Slovencu« objavili, bo imela Slomškova družba svoje običajno božično zborovanje tudi letos, in sicer 27. t. m. ob 0 dopoldne v beli dvorani Uniona. Dnevni red: 1. Prcdavarje dr. Grivca, profesorja teološke fakultete v Ljubljani. Tema: Sv. Ciril in Metod v slovenski šoli. 2. Fortunat Lužar, obl. šol. nadzornik: Naše kulturne vezi po prevratu. 3. Razprava o načelnem stališču članov Slomškove družbe do osnutka šelskega zakona. 4. Raznoterosti o družbenih zadevah. K obilni udeležbi ponovno vabimo.
ie Nov sejm. Veliki župan ljublj. oblasti ie dovolil, da se sme-a v Blagovici vršiti dva letna kramarska in živinska sejma in sicer dne 25. januarja in 20. avg. vsakega leta. Prvi sej m se torej vrši dne 25. januarja 1929, na dan spreobrnjenja sv. Pavla Ker je Blagovica v s; edišču Črnega grabna in meji na morav-ško in tuhinjsko dolino in loži ob državni cesti tako, da ima ugodno zvezo z domžalsko okolico in na Štajerskem z Vranskim, je upati, da l>o udeležba prav dobra.
k Pošte poslujejo 24. t. m. za stranke samo do 12 opoldne.
-k Ministrstvo pošte in telegrafa razpisuje pri ravnateljstvu pošte in telegrafa v Ljubljani natečaj za mesto arhitekta in tehničnega uradrika. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo pošte in telegrafa v Ljubljani.
•k Razpis mesta šolskega upravitelja ▼ Novem mestu. Uredništvo »Učiteljskega tovariša: obvešča tem potom interesente, da je v »Uč. tov. štev. 19 v razpisu službenih mest pomotoma razpisano tudi mesto šolskega
1	upravitelja v Novem mestu. Tozadevno je avtentičen razpis v »Uradnem listu«.
Szrablfanje samomora vojaka m s^rhe KDK
V ICragujevcu jc 30. junija 1928 izvršil vojak mitraljeske čete 19. pešpolka Janez Ma-kovcc iz Podturna, občina Toplice, samoumor. Narodni poslanec Ivan Pucelj jc porabil ta žalostni slučaj za obdolžitev na naslov ministrskega predsednika dr Korošca v odprtem pismu ( Kmetski list« št. 4-1, 31. okt. 1928). Ne glede na demagoški način pisanja »Kmet-
Novo Sefo
je nsjlepšc darilo, kojega Vam niidi
Z3
ako kupite njene srečke državne razredne loterije. Da so imele srečke, kupljene pri Zadružni fiosp. banki v Ljubljani, tekom leta res irredno veliko srečo, nam pritaio sledeči veliki dobitki, ki so bili izplačani brez odbitka, takoj po žrebanju:
Din 5COOOO--	na sreOko	štev.	2 515	Din	12.000-- na srečko	štev.	72.870
.. 8' .000--	» » «	45.165	*	10.000 - * «	«	10.3/0
« 30 000'-	« » *	100.541	«	10.0C0-- « «	«	96.585
« 30.000-	« « «	10.359	«	10,000-- « «	«	100.563
« 30.000 -	« «	«	54.922
ter mnogo drugih dobitkov po Din 5000-; Din 4.000 Din 2.0001- in Din 1.000
Poizkusite srečo tudi Vi! Ker pa imamo v z.dogi le šc nekaj srečk in ker je povp;aicTavanj« po naših srečkah jako veliko, prosimo, dn si srečke takoj nabavite, ker bodo sicer razprodane
< J
skega lista- , prinašamo radi resnice in pravil-_ ne presoje uradne podatke o tem samotiraoru". Vojak Makovec jc 30. junija okrog 13 odšel na podstrešje konjušnice mitraljeske čete svojega polka. Tam sta ga okrog 18 našla vojaka Josip Kiseljak in Alojzij Turk. Makovec je bil že mrtev. Pri ogledu na licu mesta in zdravniškem ogledu se je ugotovilo, da se je truplo našlo obešeno v klečečem položaju. Našle se niso nobene poškodbe. Poizvedbe, ki so se takoj uvedle, niso dognale vzroka samoumora. Tudi ni pustil ničesar napisanega. Po dosedanjih poizvedbah se ni ničesar dognalo, da bi bil kdorkoli v četi slabo ravnal z Makovcem. Vojak Franc Iskra, na katerega se Pucelj sklicuje, je 5. julija izjavil na zapisnik, da mu ni ničesar znanega o vzroku samoumora. Po poročilu šumadijske vojaške bolnice se je Makovec v njej zdravil od 17. maja do 23. junija 1928. Bolnica je podala diagnozo cistitis (me-hurni katar). Ta diagnoza sc je izdala na podlagi bolnikove navedbe. Preiskava njegovega seča v bakteriološki postaji oblastne bolnice v Kragujevcu in omenjene vojaške bolnice ni podala nobenega znaka bolezni, kar je potrdilo raztelesenje trupla. Po izjavi poveljnika Makovčeve čete sc Makovec nikoli ni javil k raportu s kako pritožbo. Bil je vedno sam zase. Izogibal se je družbe. Trpel je na domišljiji, da je bolan. Kakor se iz tega poročila vidi, je trditev, da se je Makovec obesil radi trpinčenja predstojnikov, kratkomaio izmišljena. Na zahtevo predsednika vlade se je preiskava obnovila, ki se po poročilu vojnega ministra najodločneje nadaljuje.
ie Železničarjem je prepovedano vStvar nje alkoholnih pijač. Povodom velike nezgode na progi Belgrad—Topčider je izdalo prometno ministrstvo ponovno odredbo, ki ga vsem kontrolorjem in starešinm strogo'^ dolžnost nadzirati vse uslužbence, da ne vži-vaj v službi in pred nastopom službe alkoholnih pijač. Krivce morajo najstrožje kaznovati odnosno jih odpustiti iz službe.
ie Požar. V Krištandolu, občina Dol pri Hrastniku, je pri g. Janezu Ovčaku pogorelo gospodarsko poslopje z vsemi premičninami. Požar je bil baje podtaknjen. Poslopje in premičnine so bile primerno zavarovane.
k Požar v Jaršah pri Ljubljani. V petek dopoldne ob 11 se je neznano kako vnela lesena hišica Neže Kokaljeve v Jaršah. Zena, ki je že priletna, jc sedela v hiši s svojo, okrog 30 let staro hčerko ter se obe niti zavedali nista, v kakšni nevarnosti sta. Ko je nad njima bilo že vse v plamenih, sta šele občutili, da je v izbi »danes čudno gorko«, da pa gori, pa nista vedeli prej, ko so prihiteli sosedje in ju na nevarnost opozorili. Lesena hišica je do tal pogorela in so ljudje baš za praznike brez strehe in vsega.
ie Požar v Zagrebu. V četrtek zvečer je izbruhnil v Zagrebu na podstrešju ueke hiše na Ciglani, kjer je imel svoje skladišče izdelovalec instrumentov Ivan Ilinič, velik požar. Pogorelo je skoraj polovico podstrešja. Škoda se ceni na 150.000 dinarjev. Policija preiskuje, če ni bil požar morda podtaknjen.
k Velik požar v Splitu. V Splitu je v četrtek zvečer na si al v trgovini galanterijskega blaga Darija Bcgnola velik požar, ki je i povzročil ogromno škodo. Požar je povzročila 1 raketa, ki je eksplodirala v rokah nekega kupca. V trgovini so se vneli lahko vnetljivi predmeti in kmalu je obiel plamen vso trgovino ter poslopje nad njo in pričel ogrožati sosednje Irgovine. Gasilcem se je posrečilo sicer požar omejiti, niso pa mogli rešiti trgovine. V trgovini je povzročil požar škode nad 1 milijon dinarjev, zgorelo je tudi 14.000 dinarjev gotovine in srečka državne razredne loterije, ki je zadela 16.C00 dinarjev. Zgoreia je tudi knjiga dolžnikov, v kateri je bilo zabeleženo z.a 400.000 Din dolga. Vsa trgovina je bila zavarovana le za 600.000 dinarjev. Požar je povzročil tudi večjo škodo v stanovanju grofice Capogrosso nad trgovino.
ie Novi svetilniki na morju. Te dni so dovršena zadnja de!n pri popravilu, oziroma zgradbi novih svetilnikov v Boki Kotcrrski. Na rtu Ošire je postavljen nov svetilnik na istem kraju, kjer je bil tudi dosedaj, toda z mnogo močnejšo lučjo, tako, da se bo svetilnik videl v razdalji 30 morskih milj. Popolnoma novi svetilniki so postavljeni na obali v Bao-šiču, v Morinjti ter v pristanišču prestolonaslednika Petra v Dobroti. Popravljeni so še nekateri drugi svetilniki v Boki Kotorski. Vsa dola so se izvršila po naročilu prometnega ministrstva.
bola — in tudi najhujšega — v kratkem času popolnoma rešiti.
k NOVO PODJETJE V ZAGREBU. Z aktivnim sodelovanjem svetovnega koncema Aktiebolagcl Separator v Stockholmu so osnovali domači interesenti v Zagrebu delniško družbo, katera se bo bavila s prodajo mlekarskih strojev, poznanih po vsem. svetu pod imenom »Alfa-SeparatorTo le'o je preteklo ravno 50 let, odkar je v letu 1878 švedski in-žener dr. de Laval izumil prvi separator. Ta izum se je tekom časa izkazal tako dobro, da danes ni kraja na zemeljski obli, kjer ne bi bili ti separalorji dobro uvedeni. Najbolje nam to dokazuje dejstvo, da je danes v uporabi. 3,500.000 Alfa-separatorjev. V naši domovini se tekom nekoliko let opata živejši interes za izpopolnjevanjem mlekarstva. Gotovo je, dc se bo mlekarstvo s povečano proizvodnjo masla in sira še razvijalo in ne bo trajalo dolgo, da naša agrarna zemlja pride v položaj, da izvaia surovo maslo, in da ne bo več uvažala mlečne produkte, kar je bilo dosedaj na žalost testo slučaj. Nova osnovana družba »Alfa d. d. separalorji in slroji za mlekarstvo« (Zagreb, Boškovičeva ulica 16), katera se bavi s prodajo Alfa-sepa-ratorjev, slrojev za mlekarstvo »n vseh predmetov, ki spadajo v lo stroko, hoče nudili vsakemu gospodarju priliko, da si za umno vedenje mlekarstva nabavi potrebne stroje in aparate.
★ NAJLEPŠA IN NAJCENEJŠA BOŽIČNA DARILA pri Ivrdki SLAVKO RUS, Ljubljana. Dunajska 9.
k NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri Ivrdki Prelog, Ljublj.
k KLOBUKE popravlja, čisti., barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Stari trg 14, Ljubljana.
k ZA BOŽIČ spomnite se trpečih in stra-dajočih — najbednejših s epih s kakršnimkoli darom. Na željo pošljemo položnico pod štev. 14.060. — Podporno društvo slepih. Wolfova ulica 12.
k Ia REMSCIIEIDSKE ŽAGE: jarmeniee, mlinske, krožne in druge v vsaki dimenziji, zajamčene, dobite najugodneje pri »JEKLO«, Stari trg, Ljubljana.
-k LEPO BOŽIČNO IN NOVOLETNO DARILO za sadjarje je razpršilnik »IDEAL«. *CHEMOTECHNALjubljana, Mestni trg 10.
k KRASNA IZBIRA BLUZ, otroških obleke po nizki ceni, Iirišlofič-Bučar, Stari trg 9.
k PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljubljana, Wolfova 12, prosi vljudno milodarov.
k PRI TEŽKOČAH V ŽELODCU in Č REVI II, pomanjkanji) slasti, lenivem odvajanju, nape janju, goreč tri, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v če«:, nagne n ju k bljuvanju povzroči
1 do 2 čaJi naravne :>Franz-Josef« grcnčice temeljilo čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic.} dokazujejo, da »FRANZ-JOSEF« vodo radi jemlje celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. Dobiva sc v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Kongres kadilcev
Na kongresu kadilcev v Parizu jc predaval g. Pilone o učinku »BONICOTA«, katerega imenujejo v Franciji in Angliji »NICOTLESS«. Kongres jc predlagal, naj se ta preparat analizira tudi v Parizu. Zahtevi kongresa sc ie ugodilo. Labora-toire Municipal de Chimie v Parizu je ugotovil in potrdil z dekretom št. 10.769 dne 20. nov. 1928, da jc prolinikotin »30-NICOT« ozir. »NICOTLESS« uničil na cigareti caporal ordinaire 79 l/a % nikotina. Po laboratoriju Ljubljanske univerze je ugotovljeno, da jc prolinikotin »BONI-COT« (»NICOTLESS«) uničil ni Vardar cigareti 76 V2 % nikotina. »BONICOT« (»NICOTLESS«) ie preizkušen danes v kemičnih laboratorijih vseh velemest cclega sveta in je brezdvomno degnano, da uniči pri pušeniu nad % nikotina. Kako je »BONICOT« (»NICOTLESS«) za zdravje kadilcev velevažno sredstvo, dokazujejo mnngobrojne izjave tujezemskih in doira-| čih zdravnikov, ki so ta preparat preizkusili in kadilr-evn n'<>nn "rinoroč^jo udo-rabo »BONTCOTA« (»NICOTLESSA«). Iz-! jave zdravnikov v orirfin-lu so razstavljene v pisarni »BONIKOT«, Krekov trg št. 10.
Ve^aji jrcilUfo
l tnscttft^nn^ ^rtriupl/
ELEKTROINDUSTRIJ \
Bergodac &
n..uz«A z o. z.
s«? Jc prpsfllta v nove obširneje lokal*. Imamo velik ' izlibo e.e .' ar. s.tlllk, s(».< šn. radio in e c><-»ro nnl itscl sh matrrllal, lld
Stalno zniogn. — Najboljši izdelki.
Ljubljana šelenburpnva ui. C
Telegon štev. 2314
no je namreč, s kako ležernostjo in brezskrb-nostjo je Stock takoj na prvo vprašanje priznal umor, dasi mu policija ni mogla predložiti nikakih dokazov o njegovi krivdi. Morda pa je Stock res kak lažnjivec, ki hoče malo po-tegniti zagrebško policijo in prebiti božične praznike na toplem v zaporu.
Karla Bulovoc,
ki je razstavila sveja kiparska dela v Narodnem domu. Razstava se je otvcrila snoči ob 8. uri. (Več glej na 9. strani.)
ik Atentat na voleindustrijalca Arka. Kakor poročajo belgrajske -Novosti«, je bil te dni na progi med Siskoni in Brcdom poskusen nad zagrebškim veleindustrijalcem in predsednikom zagrebške trgovske zbornice Vladimirjem Arkom atentat. Ko je stopil g. Arko iz svojega vagona in hotel v restavracijski vagon, je pritekel za njim neki neznanec in zamahnil nad njim z velikim, na obe strani nabrušenim nožem, da bi ga zabodel v vrat. V zadnjem trenutku je kondukter preprečil atentaterjevo namero, priskočil in ga zgrabil za roko. Nato je nastala obupna borba med njima. Kondukterja so hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico, dočim sta atentator in njegov pomočnik jiobegnila. Preiskava, ki je bila uvedena, še ni ugotovila, za' aj je hotel atentator napasti g. Arka, ali iz političnih aii iz roparskih namenov.
■k Trgovci med seboj. Neki zagrebški trgovec je prišel te dni v Dubrovnik, da bi raz-pečal tam svoje bla^o. Pred svojim prihodom je dal po mestu razširiti letake z naslednjo vsebino: »Ne kupuj ničesar, prav ničesar do pojutrišnjem!c Proti taki reklami so nastopili nekateri trjovci manuiakturnega bla^a, ki so se pritožili na policiji proti zagrebškemu trgovcu. Ta pa je izdal še ostrejši le'ak, v katerem je ostro napadel nekega dubrovniške-ga trgovca in mu očital, da nasprotuje načelu svobodne trgovine in hoče zanj ustvariti fizično nevarnost Dubrcvniški trgovec se je hotel nad Zagrebčanom maščevati. Vdrl je v njegovo hotelsko sobo, ga pretepel in hudo poškodoval, tako, da je bila potrebna zdravniška pomoč. Policija je vso stvar izročila sodišču.
•k Tri smrtne nesrocc. V reški ladjedelnici v str.jnem oddelku je padel neki delavec z 10 metrov visokega zidu. Za hudimi notranjimi poškpdbami je kmalu nato umrl. — Pri izkrcavanju lesa s parnika »Bukovine« ,je padel delavec Buljanovič tako nesrečno, da mu je počila lobai ja in je bil takoj mrtev. — 50 letni delavec Anton I.eurif na Reki si je v trenutku obupa prerezal grlo z britvijo. Leurič je že dalj časa bolehal za neozdravljivo boleznijo. Pritekli so takoj domačini in j.c-klicali zdravnika, ki je pa mogel ugotoviti le smrt.
•k Smrt v vodnjaku. Kmet Martin Bulič iz vasi Aljinaša pri Osijeku je napajal konje pri vodnjaku. Radi mraza je vodnjakov rob zledenel. Buliču je na spolzkih tleh spodrsnilo. Padel je v vodnjak, l jer je utonil. Domačini era doma niso pogrešili, ker so mislili, da je po končanem delu po navadi odšel na kozarec vina. Ko ga do jutra ni bilo domov, so ga pričeli iskati in ga našli mrtvega v vodnjaku.
•k Ali je Stock morilec Skorjanca ali ne? Poročali smo že, c'a je bil v Zagrebu aretiran neki Vekoslav Stock, ki je na policiji priznal, da je morilec Alojzija Škorjanca. Policija ne ve. ali oi verjela Stocku ali no in se trudi zbrati sedaj dokazov za njegovo krivdo. Čud-
ANGINGk-TABLETE
so nsiboljše sredstvo prot- prehlnirniu
in kaši u. — Dufoi se v vsalsi leknrni.
Upornblajte našo
KOUNStO CIKORIJO
in prepričali se bos'e, da je izvrst n pridatek za kavo.
Vsem našim cen|en!m odjemalci m že.imo prav
vesele bcžicne praznike in srečno Novo leto!
Kolenska tovarna.
★	ZA BOŽIČ! OPOZORILO NA DVE LEPI KNJIGI V NOVI OPREMI. To je ORIS ZGODOVINE UMETNOSTI PRI SLOVENCIH Franca Stelela, krasno vezan in bogato ihislri-ran, lepo in poljudno pisan, ter IV ANČKO V SVETI VEČER, dragocena povest za starejšo mladino in zraven še vrsta lepih črtic o živalcah. Dobita se pri NOVI ZALOŽBI v Ljubljani.
k »GOSPODINJSTVO* S. M. Lidvine Purgaj v novem natisu je za naše žene in dekleta najprimernejše poučno darilo. Poleg broširanih izvodov za ceno 10 Din, se dobe tudi lično vezani izvodi v celo platno po 60 Din. Poleg te knjige je za naše žens'vo neprecenljive važnosti knjiga: »SLOVENSKA KUHARICA« S. M. Felicite Kalinšek, ki je izšla že v 7. natisu, obsega nad 3000 kuhinjskih receptov, obilo slik v besedilu in mnogo večbarvnih tabel v naravnih barvah. Elegantno vezana knjiga stane 160 Din. Obe knjigi je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
STARŠIl Vašim učenčkom in učenk-cam igre na klavir kupite za božič 10 POVESTI ZA NAŠO MLADINO skladatelja Vasilija MIRKA, ki so naprodaj v Jugoslovanski knjigami. Cena ličnemu albumu le 20 Din.
★	IZŠLA je knjiga »SREČNI BODIMO!«. Po raznih virih spisal Franc Bernik, župnik v Domžalah. Samozaložba. Natisnila Slatnar-jeva tiskarna v Kamniku. 297 strani Cena 25 Din.
★	ZGODOVINA KATOLIŠKEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM (napisa! Fran Erjavec), ki jo je izdala in založila Prosvetna zveza v Ljubljani, je knjiga, ki je neobhodno potrebna vsakemu našemu kulturnemu, jn-o-svetnemu in političnemu delavcu. Stane broš. 50 Din, vezana 70 Din. Dobi se pri založnici in po knjiaarnah.
k ODPOVED NESREČNE ŽENE je povest, ki se je v par mesecih udomačila v vsej Sloveniji in jo je čitalo do 10.000 ljudi. Kdor želi imeli ob praznikih in ob dolgih zimskih večerih lepo berilo, si jo naj nabavi. Dobi se v Ljubljani (Jugoslovanska knjigarna in Nova založba), v Mariboru (obe Cirilovi prodajalni), v Celju (Slomškova tiskovna zadruga) in pri pisatelju Fr. Kolencu (Sv. Miklavž pri Ormožu). Stane samo 12 Din (brez poštnine).
k- ČEVLJARSKA ZADRUGA V TRŽIČU javlja, da se vrši )wmočniška preizkušnja dne 27., 28. in 29. t. m. za Tržil pri Ivanu, Papovu, ".a okolico pa pri Ivanu Poljancu v Sebenjah. Kdor se ni priglasil, sc v tem letu ne sprejme več.
•k ZANEMARJEN PREHLAD ima često najslabše posledice. Kot staro preizkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu dihalnih organov, hripavosti in zasluzenju so znane skoro po vsem svetu KAISER-jeve PRSNE KARAMELE in se dobijo sedaj v originalni kakovosti v lekarnah, drogerijah in kjer so vidni plakati. V lastnem interesu konzumentov je, da izrecno zahtevajo originalno kakovost (cena 5 Din za vreiica ali 12 Din za ploč. škatljo), ker sc nahajajo v prometu ničeva ponarejanja. katera zdravju prej škodujejo kol koristjo.
•k ZNANA PRAŽARNA ŽIKA jc izdala za leto 1929 KUHINJSKI STENSKI KOLEDAR. To delo je nekaj posebnega. Prelestna moderna simfonija barv učinkuje naravnost čudovito. In vendar je tako prisrčno domača od gotobčka z gorenjskega panja pa rfo srca z leclarskega štania. Res lep dokaz, da je naša grafična umetnost na višku, priznanje domači tiskarni, priznanje pa tudi podjetju, ki omogoča razmnoži', ev tako lepega izdelka v sleherno našo hišo.
:k DARUJTE RADIO, ker je aktualno, lepo in koristno darilo. Seveda — dober mora biti in zanesljiv. Najpopolnejše na tem polju dobite }yri špccialni radiotrgovini »Padioval«, Kongresni trg 3. Zahtevajte ponudbe in neobvezno predvajanje.
:k OPOZARJAMO na oglas Spodnještajer-ske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega lista,
k' ALI STE ŽE ČLAN »LJUDSKE SAMOPOMOČI«? Ako nc, prosimo, čilajte današnji tozadevni oglas!
■k Najlepši bo.ič bo imel tisti, kateri bo imel RASBERGERJEV GRAMOFON in na novo došle električno jmsnete umetniške plošče.
★ KDOR HOČE ZASTONJ V NICO ali pa želi brezplačno preživeli 4 dni na Dunaju? Opozarjamo na natečaj poiovalne pisarne ZIDAR med inserati v današnji šle vi ki.
■k SOVRAŽNIK DRUŽABNOSTI. Zima je do'-a hišnih zabav. Kdor se jc srečal poleti pri športu, pri izletu ali na potovanjih, la poziva pozimi svoje prijatelje in znance k sebi, da pri prijetni zabavi prebije čas ravno tako ugodno kot na svežem zraku. Ako hočemo posebno uživati, moramo li.i dobro razpoloženi, toda dobra volja nam zelo hitro lahko prestane n. pr. radi glavobola. Glavobol nam jemlje ves uži ck in nam lahko napravi zabavo neznosno. Sedaj nc živimo več v oni dobi, ko smo morali lokati, da glavobol sam od sebe preneha. Z dobrim sredstvom kot je n. pr. Pyramidon, se moremo glavo-
Ljubljana
Sočna služba lekarn
Dnevna in nočna služba v nedeljo: Sušnik na Marijinem trgu, Kuralt na Gosposvetski cesti. — V noči na torek: Ramor na Miklošičevi cesti, Trnkcczy na Mestnem trsu. — Na božični dan dnevna in nočna služba: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na sv. Peira cesti. — Na Štefanov dan dnevna in nočna služba: Piccoli na Durajski cesti, Balarčič na sv. Jakoba trgu. — V četrtek, 27. decembra: Ba-hovee na kongresnem tr^u, Ustar na sv. PetTa
cesti in Hočevar v Šiški.
*
O Vodstvo po Jakecvl ra^tavi Afriške kolekcije se vrši danes ob 11. dopoldne. Vedi umetnik sam, vodstvo zaključijo primeri iz arabS; e godbe po gramofonskih ploščah.
0 Prometna iveza vabi sveje člane in •prijate'je društva, da se. v petek dne 28. t. m. v čim večjem številu udeleže sestanka, ki se vrši ob 7. uri zvečer v Rokodelskem domu. Poročajo drž posl. gg. 2ebot, Kremžar in dr.
© Pravljice se bedo zopet pripovedovale ra dan Sv. Šte'ana, ob 4. popoldne v Al a-Idemskom domu. Program zelo lep. I e pridite!	Kršč. žen. društvo.
© XI Prosvetni večer je bil posvečen našim primorskim bratom. G. David Doktoric. sam pregnan cd italijanskih oblasti, nam je pretresljivo opisal vse neznosno trpljerje slovenskega ljudstva v Primorju in vnebovpi-joče krivice, ki mu jih prizadeva zločinski fašistovski režim. Predavarje so spremUale skioptične slike zasužnjenih krr.jev in odličnih kulturnih delavcev, ki trpijo za svojo ljubezen do slovenskega jezi' a po konfinaci.ah in strašnih podzemeljskih ječah. To strahotno trpljenje nareka nnr da mora do jedra pretresli dušo vsa?-e~a Slovenca kot njegova najbolj osebna bolečina: Na odrešenje svejih bratov se mr ramo tudi etično pripravljati!
0 Umrla je na Kongresnem trgu št. 14 Frnn-fPka Prime. bivSa dolgoletna bolniški strežnica v i t vod'i sv. Jožefa v Gradcu. 0'f mogla se je vrnila v Jucoslivijo. k'"er jo je Beg rešil težkega trpljeipa. Pc«?reb bo danes ob 2 popoldne.
O) Oorbu drav^k® diviiijo se je preselili v voj-'5<niro vojvode Mišici ni Taboru, vbod iz Metelkove nlice Št. '». Telefonska zveza preko komande drrvske d'vizije.
0 Pobrodrtaa nriredi'ev Vincencijeve konte-renco v Most-h se bo vršila danes ob 3 popoldne v dvor-ni Mladinskega <'cmn na Kodeljevem. — Dohodki »•> por b io izključno v\ sicom-ke nače občine. Blagohotna prepločila in darila hvaležno sprejemamo.
O Jadranska Straia, oblastni odbor v Lj ib-Ijani, orireli v soboto 12. lanuarja 1<!29 ob 8 zvečer v veliki dvorani hoela Uni-n »v-ijo tradicionelno slavnotit v narodnih nožih. Opozarjamo na to le**) prireditev ter obveščamo vse gospode in dame. ki izposoditi noie, n-j se cbrnajo glede intor-maclj na prire ditveni odsek Jadranske Straže ali pa s. B .'Za R-čita, ravnatelja Osrednjega zavoda za •••'.»mUso cbrt, Ljubljana, Turjaški trg, ki je pripravljen dati vsa nrtrehia pH-sn'Ia.
gpodBj® Šiška. N® s*mo poliliono, nmpnk tudi na gospodarskem in prosvetnem poiju se razvija naše delovanje v Spodnji Šiški Na gespo dars'- m z ust-novitvijo L:udske hranilnice m posojilnice, ki je v polpem razmahu. Siškarji imajo zaupanje v svojo može in se bodo s!eurno oprijeli svoj-ga d-narnega zavedi. — Krščanska pro nveti pa konkurira s svo'imi predstavami zi z Tir-jboljšimi odri v S'ovenijt. — Drrm-tičen odsek ja neiinrmo na delu tn nam je pričakovati v tekoči sezi'i še prav veliko in lepih predstav. — Le s pet j r m se ne moremo posebno postaviti, kljub temu, da imamo nrvminj TO pevcev, tod i žal brez pevovodje. — Za silv-strovo pa n-s čaka nemalo presenečenj, nr-.kor se vsi Siskarji brez izjeme že danes opozarjajo.
■0 Krščansko usmiljenje. Te <im ie umrla nekemu retaveu žen ter mu zapustila 5 otrok v starosti od 2 da 6 let. Ker mož malo zasluži in nima nikogar, ki bi holel in mogel oskrbovati otroke,
pro^i dobra srca za pomoč. Naslov se izve v uprav-
ništvu.
© lz vlomilskega življenja Cirila Bregarja. R okorna i h Ciril Bregar, o katerem gre med njegovimi tatinskimi tovariši glas, da zna baje prav vse in da zmore prav vse, razen enega, to je razlikovati med mojim iu tvojim, ima za seboj še prav čedne ^štikelce« in te policija sedaj odkriva drugega za drugim. Na Bledu je letos poleti izvršil tri velike vlome, ki so se mu vsi prav Imenitno splačali. Sredi avgusta meseca je vlomil na Bledu v vilo Stražo in odr.e.el lam nekemu gostu več razne obleke, čevljev ter srebrn brivski aparat v skupni vrednosti 7700 dinarjev. Brivski aparat so še našli pri Bregarju in tako je mogla nolieija ugotoviti, da je on tisti, ki je ta vlom izvršil. Koncem meseca avgusta je bil izvršen zopet vlom v neko vilo na Mlinu. Bregar je pri tem vlomu ukradel ročno torbico in več zlatega ženskega nakita, vrednega skupaj okrog 20.000 Din. Pri Bregarju so našli rdeče pisano škatljioo z etiketo tvrdke Čuden v Ljubljani. To skatljico jc lastnica gospa S. iz Ljubljane spozncla za svojo in Bregar je moral priznati nov vlom. Koncem meseca sep-temb. je Bregar vlomil v vilo Pongrac na Bledu. Odnesel je dva daljnogleda in dva fotografska aparata, vredno vse skupaj okrog 15.0C0 dinarjev. Fotoaparat Goerz-Tcnnax s filmsko kamero v rjavem usiijatem etuiiu so še našli pri Bregarju. 2e tri trije vlomi za-dostujejo, da piide B-rgar pred poroto; izvršil pa jih je še mnogo več in so prebivalci Gorenjske zdaj mnogo bolj varni za svojo lastnino, odkar je Bregar v zaporu.
0 En repar že aretiran. Včeraj rmo poročali o slučaju brezposelnega delavca Vučerja, ki 6ta ga Pod Rožnikom napad'"a dve roparja in mu odvzela ves denar v znesku 77 Lin. Po opisu obeli roparjev s; je policiji posrečilo včeraj er.ega od njiju a eti-rati. Je to 23-lctni Franc Lorgcr, Joina iz Drago-nverja nri Šmarju na Štajerskem. Lorgeria so včeraj | popoldne na policiji zaslišali in ie priznal, da je oropal Vučerja. Ime drugega roparja je policiji tudi že znano in ji zna vsal: čas pasti v "oke
lz policijske torbe. Božične praznike bo v po'Hjskem zaporu praznovalo večje število oseb m samo v včerajšnjem seznamu aretiranih oseo jih je navedenih trinajst. Zdi se, da so se nekateri nalašč pustili aretirati, samo da so v tem hudem miazu na topl-in. Aretirana sta bila dva berača, triie tatovi, štirje pijanci, dve tajni prostitutki in neka »Mica Kovačeva-?. Ovadb« navajajo pet manjših tatvin, dvoje pre! orače -j policijske ure, dva trgovska tri avtomobilske in tri re. trioj5olicij»:ke prestopke - Posestniku Anionu Lenčetu se je na dvorišču Gospodarske zse. c radi repotarja motorja splašil <onj in zbežal z vprego po Dunajski cesti tja do Lin^arto--e ulice, kjer se je ustavil ob ccstnem kamnu. K sieči je bilo na ce-.ti tedaj malo prometa in so se pasanlje laliko izogni i spiašsnemu konju, tako da m bi o nobene nesreče. — Mizarskemu' mojstru Ivanu Siuerlu je bilo ukradeno na Dunajski cesti '500 Lin vredno kolo.
0 Ukrad.-na torbica. Kuharica Francka Jer-mančie, stanuioča na Mestnem trgu, je nesla po Ce-lov."ki cesti košaro, v kateri ie tičala te bi ca z de-jem. Torbiro je zapazil navihm iai, ki ni poniiš-
HKM
narjem.
Ijal niti trenutek. Tiho se je priplazil in izmaknil iz košare torbico, v kateri je bito nad 300 Din denarja. Kuharica je tatvino opazila šele, ko tatu že nikjer več ni bi'o. Ni ji preostajalo drugega, kot da se je šla pritožit na policijo, ki ji pa zaenkrat tudi ni vedela mnogo pomagati.
0 Dcnmri tat. Gospod Gerzinič,. lastnik vile Pod Rožnikom iu uradnik Trboveljske premo-gokopno družbe, je od fasa do Časa najel ključavni-. farja O., da mu jo delal na vrtu ali v hiši iu kjer jo žo bi!o treba prijeti za dolo. O. se je v hiši kar nekako udomačil in je poskrbel tu tudi za postanski z?sluiek. Kadar jo čutil, da je hi£a brez' vsakega nadzorstva, razen njegovega, je smuknil zdaj v to. »daj v ouo sobo in odnosel kako stvar. To je potem prodal B »ancem, aH komur koli, deloma pa je nesel v mostno .zastavljalnico. Končno so gospodu Ger/.inifu le čudno zdelo, da je kup vedno manjši in je O. izročil jioliciji. O. je povedal, kam jo vse prkr-dctio bbgo d~j.il, tako,'di so mogli ie pravočasno dobiti vsaj polovico n-zij. Drugo pa so otlnesli Bosanci tja v Bosno in kar ti odnesejo, ne pride več nazaj. Vobfe pa pomenijo ti Bosanci, ki kupujejo vsevprek obleko, znatno petuho za tr.tove, kajti ti prav lahko spravijo pokradeno b'ago v dt^nar.
0 Tatir^k* b'aco. TYi obeli tri-škili vlomilcih Zudern in Sušižu, o katerih aretaciji smo že por čaJi, je ljubljanska policija n šla mnogo b'a-ga. ki izvira gotovo od kakega vloma ali tatvine. Zaplenili so pri njiju več sivih novih Športnih čepic, hlače te'ovnik, dva prtiča zi nočno omarico z n-pisom »Dobri jutro«: in r>L.ihko noči«, ztato nalivno pero, zobne šoetke in drugo. Gotovo jp, da so bile te stvari ukrčdr-ne na deželi, ker v Ljubljani ni prijavljena nobena taka t tv-ina. Zudek po je zadnje Č.-se klatil po oVo'ici okrog Novega mesta. Oikodov.-nci naj f? javijo.
0 Nesreds Tcinika. Mesar in posestnik Jo sin J®'enc i' Srodnje Si-"ke je pe.lj-l z dvorišča j hiše štev. ?0 v Medvedovi ulici voz z opeko. Ker i jo izhrd z dvorišča na cesto zo'o o*.ek, je stopil Je- j ienc h konju, da poprivi smer ojrsa. Koni 'e ted^j prt(v?uil in oje je sti?n:'o Je'enca b zid. Jelene je dobil hujše peš,-ndbe n-i rokah in mu je popolnoma zmečkalo desno d' n.
O PRANJE, sretlolikarie ovra'vi!-ov hi me perilo, krivično enačenje oblek: Šimenc, Kolodvorska 8.
y prazniki
saj si cenjeno občinstvo ogleda kr<jSi.o prenovljeno gostilno
: P. Košak, Hrčkov trg.
Posefotto pa priporočam c?n>nc-mu občinstva izvrstna domača Titsa priznano prvih via gradnikov. Kegljišče 'šs nekaj dni v tednu na razpolago.
Ma mu: te sve> elro z ribHm oljetn in
razniaii emu zijami, ki di£e po ribjem olju.
i /e prašek, ki ima zelo prijeten okus in so jemlje . suh ali raitop'en v ml-ku. Prire a se s si doim <.k„tra lom lir. \Vanderu in /nami no 3. % ribj ga olj3 ter je p ^eb io prikladen vse rn^, ki navadno ribje olj zelo teiko ali pa sploh ne pro-neso. Dobiva -e v vseli Itkamah v mahli zavojih po 25 Din in ve >kih zavojih po 42 Din
Sfsrei in starke!
Revmatične bolečine Vam zagrenjujejo stare dni.
tf
ALGA"
za masiranje Vam \ o dala živi jensko radost in svežost
V l«kurcali in drogerijah 1 stekl. z navodilom 16 Diu
i
□ P: ilatu dr. Fr. Kovtčiča. Jutri izročijo 1 prclatu dr. Kovaciiu zastopniki mariborskega Zgodovinskega društva z ravnateljem dr. To-minškem r.a čelu krasno izlelano diplcmo častnega članstva, ki mu je bilo podeljeno na zadnj :m občnem zboru Zgodovinskega društva za njegove izr-.dno velike zasluge na po- ■ lju raziskovanja naše domače zgodovine in pa vztrajne ter usp:5ne organizacije znanstvene- ; ga dela ok li C-acpisa za zgodovino in narodopisje v Mariboru. Diploma je umetniško delo profesorja Ovojča in predstavlja na gornjem delu nekaj zgodovinskih motivov iz srednjega veka (vitezi, staro obzidjo mariborskega mesta, kakor ga vidimo na najstarejši ohranjeni sliki v mariborskem muzeju itd ). Ob straneh se nahajata veržejski grb, ki rpo- • minia na rojstni kraj dr. Fr. Kovačiča, in pa mariborskega mesta, kjer se je sivolasi znanstvenik najbolj udejstvoval v prid slovenstva in južnega slovanstva. Ornamentika na diplomi jc poznogotska. Vse kaže obi!ežje tiste dobe. kateri sc je dr. Kovačič najbolj posvetil in v katero jc prodirala jasnovidnost njegovega bistrega duha. Častno članstvo mariborskega Zgodovinskega društva je gospodu prelatu najlepše zadoščenje in priznanje za njegovo neumorno in izredno plodovito znanstveno delo, ki ga je z ljubeznijo in tvorno silo polagal v svoje zgodovinske monografije (Središče, Ljutomer, Nadžupnija Sv. Križ, Štajerska in Prekmurje), številne znanstvene članke ter prispevke v Katoliškem Obzorniku, Voditelju, Času, Bogoslovnem Vestniku, Čas-pisu za zgo-! dovino in narodopisje ter drugih znanstvenih revijah ter končno v monumcntalno Zgodovino lavantinske škofije. Ob tem visokem priznanju izrekamo gespedu prelatu, ki jc duša mariborskega Zgodovinskega društva, naše najprisrčnejše čestitke.
□	Ornjani/acijtt pospeda-skih tečajev Ta delavska dekleta .ie v polnem jeku in teku. Za Mari-
| bor se pripravi}"ta še dva taksna tečaja in sicer še> eden v Molju in eden za delavska dekleti v koloniji. ker »o zanimonje /.a te tedr.ie v delavskih krogih zelo "veliko. Prednost pri sprejemanju imajo tista dekleta, ki ?i sama služijo kruh po raznih tovarnah. Takšni teči ji obsegajo 22 Učnih dni po osem ur. Predmeti so: živiloziiamstvo, kuhanje. Si« i vanie, krojno risanje in krpanje, domače knjigo vodstvo, zdravstvo (nega belnikov. nega otrok, po strcSba, higijnca stanovanja itd.1 ter nauk o lepem vedenju in življenju. Še en tečaj se otvori v najkrajšem času, morda celo koncem tega m®soea. Ore.in;7,"eijo takih tečajev pa pripravlja obbstnl oddelek /.i nadaljevrdno šolstvo tudi v dnigih industrijskih sred«5ih mariborske rM~*li v Celju. Ru-š-h in driiBod, dočim v Črni že r/!o živahno deluje. Ravnet-ko se oh-ri tvdi v koloniji gespodlnski tečaj za delavska dekleta, čim se dobijo primerni prostori.
F'vr'*ril>'a eyr»if v M«1 ribe m že pmehava. izkazu mestnega fizikrta je v času od 15. do 21. decembra oVrlelo na ošpicah samo 18 ctrok (prejšnji teden 30!).
□	Poreko. V zadnjem Času so se poročili: Hinko Siudenčn'k mehanik. * gdč. Mnr?<f» Verli-čevo, delavko: Franc Erlc<', me.isr. l gi!č. Rozo BerdanovO, delavko; Franc FiUpič. kovaški jrh močnlk. z gdč. Am-tijo Kajbovo, šiviljo, ter Franc
!	železničar, z gtwpo Marijo Hansovo, aa-
sebnico.
■ -.aBJlgk'... '■	"r,Ji If^f f ^rr
□	P< iicijski namcščcnci in vpokojeari prire- ; dijo dne 12. januarja 1929 dobrodelno veselko, r.a kar se ostala diustva opozarjajo, da opustijo na la dan evcnlua no določene svoje prireditve
□	VčcrajJa i Srg je nudil izredno živihno sliko tržnega življenja. Cene pccameznim prcdmeiom, prcdu.em mlečnim izdelkom, so sc kakor ob'čaj no pred božičnimi jrrazniki precej Gvign.le. Speharji so pripeljali na trg kar 102 voza r. mesom, kmetje pa 3 vo: ov sena, 2 vo.a etave in 2 voza slame.
T) P«?tni ura<li pcsJu.iejo jutri <d 8 do 12. Popoldne sploh ne poslujejo. Na boJični praznik pa (in na Stef"rovo) od 9 do 11.
□	Kaj 1k> čistn oh kon-n 1. 1928? Silvestrrv večer, ki gi priredi v dvorani Zadružne gosp dar-sko bmke slovensko pevsko društvo Maribor skupno z Ljudskim odrom.
p Krekova godba v Studencih imi na 8tefa-n-vo pri Srnici zanimivo prireditev. Začetek ob IG. url.
□	Orlovski tečaj i'a duhovnike so vrSi 27. in 28. derombra v Mariboru v dijaškem semeniMu. Tečaj začne dne 27 t ni. ob 10. uri dopoldne.
□	BoHJnieo obhajajo tudi letos n-.Si planinci v Mariborski koči na Klopnem vrhu Smuka jo na Pohorju eij-je.a a tudi piSci lahko pridejo do vseh koč brez posebnega napora.
□	Most (p, Prnvo pri 7.$. Dup'eku. Akcija za prepetrebni dupleški mest na periferiji meri-borekega pelja prav le^x> napreduje. Po 17 tbči-
i nr.ii je ag>ilni pripravljalni odbor nabral prispevke j v denarju in hrastovem lesu. Občani in občine prispevajo z vzorno zavestjo za zgradbo mostu, ki se I prične graditi 1. 1929. Posebno s® je odrezal posestnik 1. Remuia 'z Sv. Martina in pa vurberški graič^na. čv.at vsem, ki sodelujejo pri tej akciji in ki prispevajo z darežljivo roko.
C) Popravek. Smrtovnici barona A. Rcsma-I nitha v Mariboru popravljamo v toliko, da se ima | označba pokojnikovega bivališča pravilno plašiti ! »Brandhot« in ne »Franzhofv, kakor se je pomotoma objavilo.
□	Nezgoda. Včeraj predjioklne je prišel 21-letni mehanik Josip Bizjak tako nesrečno pod tcvor.ji avtomobil, da mu ie odtrgal des"o rok v zapestju. Težko poJkcdovanega so prei>eljali v bolnico.
□	NAJVEČJI BLAGOR SO Oči t Obdarujte jih! ZE1SSOVI NAOČNIKI optikarja I. PETBLN, Maribor, Gosvozka ulira f> so najprimernejše H02IČN0 DARILO. Zamenjava na željo in po potrebi.
□	Ure, zlatnino, srebrnim, NA OBROKE BREZ PO VIŠKA, samo pri M. 1LGERJEV sin, urar, Maribor, Gosposka ulica.
• V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati.
razsvetljavo. Pred cg je lil sprejet. — Krožek mestnih uslužbencev je zaprosil za oddajo toka po nabavni ceni. Sklenilo cc"ie. da bodo plačevali p. i letni porabi 200 kv/ po Liri 2.—, kar ja bo čez, pa po o', ičajni ceni. Tudi se je sklenilo pomnožili ulično razsvet javo na Kralja 1 e! a cesti, na Glavnem .rgu, v Cankarjevi uliti in na Krekovem trgu. — Vodja elektrarne g. Sehey se imenuje ravnateljem in dobi nagrado Lin 5000." — Snnotne peči za clektrano bo oskrbela tvrdka Mancšek. — V principu se i/reče potreba ustanovit.e avto. usneja p.ometa za -icsio in bližnjo okolico. Končne predloge bosta sestavila fin. gospodarski odsek in cdsek za pcdjet.a. Koičuo tilo sklenjeno na predlog kla\ ničnega reieren.a, ua ec razpišejo de a za povečanje hladilnice in preureditev konjske klavnice.
bc žični-a za cr'ižki naraščaj. Or iški krožek priredi danes ix>poitine ob 5. uri v telovadnici Orlovskega doma božičnico r a svoj naraščaj. Starši naraščainic ter jirijatelji orliške organizacije £0 vabljeni, da se mične prireditve udeležijo.
<3 Aercklub ^Naša krila« ima svoj prvi redni občni zbor dne 16. januarja 1929 v Narodnem domu.
& Kandidatna lista za okrajni zastep celjski vlcžtna. Včeraj je pričel teči rek za vlaganje kandidatnih ist za volitve v celjski okrajni zastop. Kot prva je bila vložena lista Sloven:ke ljudske stranke. Nosilec liste je priljubljeni župan celjske okoliške oh čine poccstni!: g. Alojzij Mihelčič, med kandidati pa so zastooani predstavniki vseh 20 občin, ki spadalo v pod oijc celiskega okrajnega zastopa. — Pravtako je že vložena kandidatna hsia SLS za volitve v vranski ok ajni zastep in je lani norilec nače liste posestnik in poštar g. Josip Kladnik z Vraa-skega. — Nasprotniki se irudijo že sedaj, kako bi povečali picio število svojih volivcev in si upajo ceo zavedne nr e občinske cdbornike pregovarjati; Razumljivo je, da med našimi možmi ne kodo našli niti enega odpadnika. — Kakor izvemo, bodo za volitve v celjski okrajni zastop vložene še liste KDK, soeijalistov in radikalov, dočim je na Vranskem vk>; žena le še li ta KLK, ki jo predstavlja braslovški
Omladič.	, ,j
& Kralj kra jev. Tako je nasloV veličastnenrj filmu, ki ga te dni proizvaja celiski. inestni. jiijo. Na< bi ne bilo nikegar, ki bi zamudil priliko ogledati si to remek-delo filmske industrije. Želeti oi bilo. »da se za te predstave zanima tudi dežela. NitantUeje v oglasu.
0 FJesp^iitura javne liorze deia v Celju naznanja, da se preseli dne 24. decembra t. I. v svojo lastno pro-torc, vsled česar ta din ista ne ura-duje.
LOVSKI BLAGOR S STRUPOM. Nekatera lovišča so zadnja late domala brez zaroda,
osvbito zajčjega, medlem ko so se lisice zlasti po štajerskem tako razpasle, da prihajajo kmetom celo na dvorišča po svoj kurji plen in lovec često ustreli po tri ali štiri na navadnem ponovu. Pokončava*je roparic s strihninom se je ic skoro opustilo, ker učinkuje isti
—BJU^lJ
m Božič v celjskem gledališču. Na Božič, 25. '.. m. zvečer gostovanje Mariborčanov v kr »sni t\va-pilovi igri ^.OBLAKI«, ki je tudi za oko^čana.
Seia ccljskega občinskega sveta. V petek. 21. t. m. ob 6*zvečer sc je pod predsedstvom g. mestnega župana dr. Goričana vršila se;a občinskega sveta, ki sc je pečala predvsem s tekočimi posli mestne uprave. G. župan je uvodoma sporoči, da jc od-ložil svoj mandat obč. svet. Štefan I.ah od soda ho demokratske stranke in da pride v obč. svet mesto njega g. Alojzij Leskošek. — Iz poročila finančnega referenta povzamemo sledeče važnejše sklepe: Mestni delavci dobe za božičnico nagrado in sicer oženjem Din 250.—, neoženjeni pa Din 200 Uin. -- Stanova-nje rospe Heuss v mestni hiši Na okopin se dodeli rcdbini Matič. Kinopodjetniku Ferdinandu Ccplaku se odpiše Din 6000 veseiičnega davka pod pogojem, da plača ostanek do 1. januarja 1929 in da dopolni kavcijo. — Stavbeni tehnik Drago iioikar dobi cn-1 kratno podporo |x> Din 1000 .— Keierent za elektrarno ,c poročal o predlogu okoliik«' občine, da naj 1 bi mastna občina' prevzela celo električno Omrežje j ped pogojem, da ostane cena toku '/ okolici ista kot i v motu, da se piača okoliški olči.ii letno po Din ' 25.000, ler da ae v okolici brez.phCno oskrbi ui:cno
th!r rarliankc ral»!'o
ete rose ul ^cssc; CorsiS
Bonriols — Pnrld
Čc hočeš poticam res dobro kapljo pridati,
petem meraš poajo samo
k »F a j m o š t r u« poslali!
Črn Othelo
Štajerc
Bizetjc
Rizling
Portugalka
Traminc
12 Din 12 Din-14 Din 16 Din 1'. Din 20 Din
oocaiErmvi««
KepSflaMfcSI pomor 11 NaSsl^iurnetš© stažomo itspM^Ja
1.	v angleških JunMi
2.	v pupilarnovarnih papirjih, 4. na ugndno ubrestovanjo preskrbi Ii«®tf5ffžr?.
BANKA 1'EIIANI & Ko.. LJUBLJANA

trganje v korteh, protin, išias zdravi najuspešnejše Reur.r/ral pasta. Dobiva sc v vseh lekarnah. Proizvaja Lekarna Arko, Zagreb, Ilica 12.
VsakovrsUie uro. lat ina in C»\jJ srebr litia po nitki ceni pri
L.VSSIiar.ur<:r
lj:nb jciia Sv Tetrn rrs'3 T,«
Anion Bajec
žicama
Ljubljana Pod TrenCo
Vrtnarija: Tržaška c. 34. Tklefon inter. 32-22
MESTNI KINO CELJE
Od petka dne 21. decembra pa do inkl. božiča dne 25. decembra največji in najboljši Kristusov film
KBALJ KRRLJEV
v 18 dejanjih. Predstava traja 3 ure! Predstave: V nedeljo 23. in na božič 25. XII. ob pol 10 dop., ob pol 3, pol 6 in pol 9 zvečer.
šele po zavžitju v ielodcu. Najzanesljivejši sirup, ki deluje na licu me sla, pa je GYANIK v ampulah (steklenih kapsulah), ker zaduši žival, kateri otrpnejo dihala, takoj pri pre-grizti, torej na mestu, kjer se je nastavila vaba in je torej lovcu plen zagotovljen. Cyanlk sc dobi v lekarnah in drogerijah, ki imajo oddajo strupov proti dovolilnici pristojne oblasti. Kjer pa ne dobite originalnega Cijanika, se obrnite naravnost na drogerijo »Sanitas* v Celju, ki ima glavno zalogo za cclo Jugoslavijo.
Dopisi
Zgornja Šiška
Občinski proračun za loto 1029 je bil sprejet v isti visočini kakor v preteklem letu. V proračunu za leto 1039 je tudi prva postavka za novo župno cerkev v znesku 2000 Din. V taboiu zelenih je radi te postavke mnogo razburjanj-..
Naši zeleni in rdeči so hoteli na vsak način biti zastopani v krajevnem šolskem odboru. Ker so jim ta želja ni izpolnil;'., so bili tako ogorčeni in razburjeni, da so morali na sveži zrak. Par dni na to, t j. pri ponovno sklicani seji je pa že mraz toliko pritisnil, da so raje sedeli na gorkem. SLS ima v tem odboru dva zastopnika, enega zastopnika pa za občni zbor za okrajne blagajne.
Somišljeniki se opozarjajo, da se vrši v nie-secu januariu popravek volivnih imenikov. Vsakega našega somišljenika dolžnost je, da se pobriga, da bo vpisan. Vsakdo se lahko v ta namen z-glasi na občnem zboru krajevne organizacije, ki se vrSi dne 6. januarja 1029 na dan Sv. Treh kraljev ob 4 popoldne v cerkveni dvorani v Dravljah.
Kranj
Po celem mestu se govori o dogodkih na seji SDS kluba občinskih odbornikov, ki jc (rajala pozno v noč. Po burni debati, ki je prevevala to sejo. je g. Ciril Pire odstopil kot mestni župan in izročil županske posle svojemu namestniku. Kolikor sino mogli poizvedeti, jc vzel zbor ta odstop molče na znanje.
Novo mesto
Smrtna kos*. V Žabji vasi pri Novem mestu Je umrl znani mizarski mojster Ivan Kobe.
Vincencijeva konferenca razdeli za božičnico revežem in ubožnim dijakom obleke, obutev in perilo v vrednosti 2500 Din.
Župnik Vovko v bolnišnici. Priljubljeni gosp. župnik Vovko iz Št. Petra, ki jc bil odlikovan pred kratkim z redom sv. Save V. razreda, se nahaja radi težke bolezni na očesu v splošni bolnišnici v Ljubljani. Vrlemu kulturnemu ia političnemu delavcu ter vnetemu in skrbnemu duhovniku želimo »korajšnjega ozdravljenja, sobratom pa ga priporočamo v memento.
Št. Jernej na Dolenjskem
Smrt pobira, nič nc izbira... V teku dobrega tedna je pokosila bela žena kar pet žrtev, in skoraj vse na hiiro. Komaj par dni so bili bolni, nekateri ie ne. Kan je zadela: Viljema Gebavra, nad-učilelja v pok., Brsan M., članico Marijine družbe iz čadrež in Lenko Brudar iz Št. Jerneja, ki je v bolnišnici v Novem mestu. Dne 17. dec.
iz umrla
sa
za
Božič \n
to lope bluze, srajce, kravate, nogavice itd. Vse to dobite po nizki cem v domači trgovini
Ig. žargi, Sv. Petra cesta 3—11.
i—anCffii *
Damske plašče
najmodernejše, s kožuhovino ali brez, kakor tudi dekliške v velikr>sti od 3 let naprej, 30?;' ceneje nudi: F. in I. Goričar, Lfuhljana, Sv. Petra ccsta 29.
Oglejte si razstavo in cene v izložbi! _
llnlonsKa klet
toči priznano najboljšo rudeco in belo bizeljsko kupco
Tiskarna „Kolektor"
Pogačnik Alhin. Stražišfe pri Kranju (v nstni hiši) izvršuje
vsakovrstne tiiko«ine-hitro-tolid 'o-pocenl
jc umrla na Mihovem še mlada vdova Ana Udovč. Na praznik Matere božje 8. dec, je bila še pri sv. maši v Št. Jerneju. Pred štirimi leti je moža zasulo, ko je kopal gramoz. V petek, 21. dec., pa je umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji posestnik Miha Pavlin iz Žvabovega pri Št. Jerneju. Bil je še v najboljših letih. Imel jc srčno napako. Zapušča ženo s petimi nepreskrbljenimi otroki,
Maharovčani bodo, kakor kaže, letos z božičnimi drevesci v Zagrebu slabo opravili. Jc preveč blaga na trgu, pa še vedno dovažajo kar cele vngonc drevesc.
Laško
Duhovne vaje v Laškem se vrše od četrtka dalje na pobudo dekana dr. Kruljca, in sicer pod
vodstvom misijonarja. Udeležba pri teh pobožno-stih je zelo velika, tako da jc pri vsakem opravilu ccrkev napolnjena. Sklep duhovnih vaj je danes.
Žepni tatovi so sc pojavili v Laškem na petkovem semnju. Bilo jc več obiskovalcev semnja okradenih, neki za manjše, drugi pa za večje vsote. Semenj je bil primeroma dobre obiskan, radi tega so imeli žepni tatovi tažje delo.
Proračun občine Sv, KriStof jc bil sprejet v gereniski seji dne 19. t m. Proračun izkazuje na celokupnih izdatkih znesek 460.826-11 Din. Kritja pa je podanega v skupnem iznosu 140.614'94 Din iz naslova dohodkov ter iz vsote 326.258-21 Din iz naslova doklad in naklad. Tako izkazuje proračun za leto 1929. prebitka po 6047*04 Din. Med drugimi postavkami je vnešena rned potrebščinami tudi vsota za obnovitev občinskega poslopja v iznosu po 50.000 Din, za splošno upravo po 50.748 Din, za podjetja 998.50 Din, za varnostno policijo in gasilstvo 9860 Din, za zdravstvo 5732-20 Din, za podpore ubožnim 49 976 Din, za cestc in vodne zgradbe 69.000 Din, za šole 84.970-99 Din, za razne podpore 500/0 Din, od tega dobi akademija znanosti 1C00 Din, drugi zneski gredo v druge različne zadeve. Med temi posebno zo pokojninsko ureditev občinskega redarja. V preteklem letu jc proračun te občine znašal veliko več, a jc sedaj pod vodstvom gerenta dr. Lovšina bilo možno, da so bile celo dokladc in naklade pri tem proračunu splošno znižane. Tako so bile vse dokladc znižane od 200 do 180%, razen občinske dokladc na trošarino od vina, ki je bila celo znižana od 300 na 250 3;. Občinarji so s proračunom izredno zadovoljni in hvalijo reelno gospodarstvo, katero je s tem ustvari! na občini gerent dr. Ivan Lovšin. Vsi volivci, razen nekaterih demokratskih pristašev, spoznajo zasluge gerenta dr. Lovšina in so mu hvaležni, da jc gospodarstvo na občini spravil v lak vzorni red. V času, ko stremijo vse občine zvišati ncka-tere doklade, jc ravno občina Sv. Krištof ena tistih, ki so v stanu vsled vzornega gospodarstva znižati občinske dokladc in naklade.
Ptnj
© Dvakratno gostovanje v gledališču. V nedeljo, 23. zvečer izredno vesela opereta »Jesenski manever«, na Štefanovo popoldne ob 3: krasna Kva-pilova igra ; Oblaki t, ki je tudi za okoličane prav primerna.
*
Vojnik. Pevski odsek Katol. slov. izobraževalnega društva priredi na sv. Štefana ob treh popoldne v posojilnični dvorani spevoigro »Kovačev študent«.
Ostale dopise glej na 10. strani.
Razkrita tatinska in viomilska družba
Prijeti tički žc skoraj vse priznavaj«. — Pojasnjeni mnogoštevilni vlomi v zadnjih letih v Mariboru. — Po načelu delitve dela: eni so kradli in odnašali, drugi pa shranjevali in
prodajali.
Maribor, dne 22. dec. 1028-
V zadnjem času so se v Mariboru v sumljivi meri množile po raznih gostilnah, drugih javnih lokalih in privatnih stanovanjih tatvino zimskih plaščev. Podrobne poizvedbe so razkrile organizirano družbo mladih vlomilcev, ki imajo na vesti vso polno tatvin in vlomov in ko so vse svoje grehe v pretežni meri že priznali. So to: 20 letni Franc Sch.. 18 letni Aleksander V., oba brez posla in stalnega bivališča, 24 letni ključavničarski pomočnik Maks K. in 22 letna Emilija S., njegova ljubica. Razen tega so »aplelene v io afero še nekatero druge osehe, ki so bile z omenjeno družbico v najožjih poslovnih stikih in ki so stalno odkupovale ukradeno blago in ga naprej prodajale. Prva dva zatrjujeta, da sta delala po »vrhovnih navodilih • Maksa K-18. t. m. sla ukradla iz stanovanja neke stranke v Grajski ulici 2 ženski plašč; 10. t. m. sta iz stanovanja prof. Ribariča v Taltenbachovi ul. odnesla ženski plašč v vredno** '2000 Din: 20. t. 111. sta izmaknila iz stanovanja neke stranke na Aleksandrovi 11 ženski in moški plašč v skupni vrednosti 2000 Din; trgovcu Ivanu Prešernu na Koroški cesti sta odnesla rjav zimski plašč; iz pritličnega okna v Gregorčičevi 6 sta sunila flanelasto odejo v vrednosti 1500 Din; neki drugi stranki v Gregorčičevi 12 sta ukradla žensko obleko; 22. novembra sla se priklatila v dvorišče na Čopovi 10, z njima vred sla izginili dve posteljni pregrinjali in namizni prt v skupni vrednosti 1550 dinarjev. Razen lega sta pa izvršila š« cel tucat drugih manjših tatvin, ki jih odkrito priznavata. Na tukajšnji policiji je cela zaloga blaga, ki sta ga mladostna izprijen ca znosila skupaj iz vseh strani mesta. Pokradeno blago sta prodala ali pa shranila pri neki dobrozna-ni sbranki v Dravski vojašnici. Tupatam pa so se podali na delo kar vsi štirje skupaj s kovaškim pomočnikom Maksom K. na čelu. Tako so 3. t. ni. vdrli v stanovanje gostilničarja Kličeka na Aleksandrovi cesti ter odnesli
obleke in perila v skupni vrednosti .1000 dinarjev. Ravnotako so poselili stanovanje gostilničarja v Narodnem domu in ukradli obleke v skupni vrednosti 1265 Din. o. decembra pa so si siadkosnedni vlomilci privoščili posebne vrste pojedino. Vdrli so v gostilno v Mlinski ulici 15 ler odnesli pet steklenic marmelade in s tem povzročili škodo 1200 dinarjev. Marmelado so pa potem skupaj pojedli.
Naravnost senzacionalna so pa priznanja kovaškega pomočnika Maksa K., ki razkrivajo tajne mnogih nepojasnjenih vlomov v Mariboru tekom zadnjih let. Pravi, da je izvršil 1. 1922. skupno z bivšim trgovcem Z. vlom v delavnico krojača Kokalja v Gosposki ulici 14 tu da sta pozneje izvršila fingiran napad v Zentnerjevo trgovino, ki jo jo finansiral neki ugledni mariborski trgovec. Celo pokradeno zalogo so odnesli nato v Iv.-ovo stanovanje. Nadalje priznava vlom v trgovino urarja Fehren-bacha v Gosposki ulici, ki ee je hila izvršila ?e pred leii in ki je urarja občutno oškodovala.
Delo te družbe v celoti pa se bo razkrilo ®e po zaslišanju nekaterih drugih oseb, ki so bili s tatovi v stalnih poslovnih stikih. Tako je zatrjevala neka Irma G., podnajemnica pri neki prizadeti stranki v Dravski vojašnici, da ve za to, kdo je ped nedavnim izvršil vlom v Turadovo trgovino in posrkal žlahtno vinee iz Hausmaningerjevih kleti, kdo je vdrl pred nedavnim v gostilno S. v Mlinski ulici in kdo je pred par tedni izvršil skrivnostni ponočni roparski napad v neki vili v bližini porodnišnice. O vsem teh smo že poročali in smo morali ugotoviti, da so v vseh teh slučajih ostale poizvedbe brez uspeha.
Sedaj, ko je družbica na varnem, se obetajo še druga razkritja o doslej nepojasnjenih vlomih, in se krog udeleženih oseb čezdalje bolj množi. Mariborčani pa si bodo sedaj lahko malo oddahnili. O nadaljnjem poteku zasliševanj bomo še poročali.
Mariborska porota
Maribor. 22. decembra 1928.
SIN. KI GOLJUFA NA OČETOV RAČUN.
Pred porotniki se zagovarja posestnik Jura Ivančič, rojen 8. aprila 1888 v Vratnem radi hudodelstva goljufije. Obtožuje sp, da jo 20. oktobra 1920, 13. decembra 1920, 18. marca 1927, tO. avgusta 1927 in 10. septembra 1927 v Ptuju pod krivim imenom svojega očeta Mije Ivančiča, posestnika r Pestinah, izvabil Ptujskemu predujninomu društvu 5 rposojil v skupnem znesku 31.000 Din proti vknjižbi zastavne pravice na posestvu Mije ivančiča. Zemljekniižnc sklepe, ki so se gladili na Mijo Ivančiča, pa je obtoženec prestregel in ponaredil na povratnicah podpis Mije Ivančiča. Končno je dvignilo Ptujsko predujemno društvo menično tožbo proti M i ji Ivančiču. Nazadnje bi se imela vrftiti prisilna prodaja posestva in je ta sklep prišel v roke očetu Miju Ivančiču, ki je nato v Ptuju ovadil svojega sina radi goljufije. Obdolženec prizna vso, zavrača samo očitek goljufivega namena.
Porotni senat je bil danes sestavljen sledeče: predsednik Posega, votanta dr. Kovča in okrajni sodnik dr. Adamič. Obfožbo je zastopal dr. jančič. Porotnik so soglasno potrdili vprašanje goljufije in je bil obtoženec obsojen na tri leta težke ječe.
ROPARSKA DRUŽBA V RUŠAH.
V Rušah se je že dalj časa shajala družba treh, ki so nosili v sebi hude nakane 19. oktobra 1927 so se uresničile. Omenjenega dne ob pol 21 je nesel kakor po navadi pismonoša Franc Levarič pošto od poštnega urada proti kolodvoru. V poštni vreči je bilo 38.500 Din iu 16 priporočilnih pisem. Prišedši izven vasi na slabo razsvetljeno mesto, .se mu je priguncal nasproti navidezno pijan možakar. Ko sta si bila vštric, je neznanec nepričakovano navalil na pismonošo: pričelo se je ruvanje na življenje in smrt, dokler se ni Levaniču spodrsnilo ob iiiipu gramoza, da se jo zrušil na tla. Napadalec jp stisnil nato Levaniču usta, v katerih se jo po posebnem naključju znašel napadalcev prst, ki ga je Levem? ugriznil na vso meč. Brutalni napadalec pa jc izdrl pri tem svoj prst iz Levaničevih ust s takšno siln, da mu je ranil spodnjo čeljust in'da so mu naslednjega dno morali i/dreti dva zoba. Nato pa je ponočni napadalec zgrabil vrečo tpr izginil i v temo brez vsakršnega sledu. Levanič so je dvignil in stekel nokri 8a«w njim, nato pa prijavit slučaj iioštnemu ursdu in pa orožniški postaji I v Rušah.
Kdo je storilec?
Zasledovanje je bilo silno otežkočeno, posebno radi pričevanja nekega Jožefa Šotnerja, ki je izpovedal, da jo bil v kritičnem času v bližini mesta napada, da pa ni slišal nobenega kričanja alt klicanja na pomoč, lhidi tega se je preokrenila preiskava v nnjmčno smer, ker je obstoja] na podlagi le izpovedbe sum, da si je Levanič zgodbo o po-nočnom roparju izmislil in da si je vrečo z denarjem vre l čisto enostavno prilastil. Radi pomanjkanja dokazilnoga materijala se je sicer postopanj« proti Levaniču ukinilo, pač pa je W1 Levanič kma-ju nalo odpuščen iz službe.
Pojedine skrivnostne družbe.
4. septembra t. 1. so neznani storilci na čen način ter istolani napadli ter oropali gostilničarja Antona Serneca iz Brezne. Kmalu potem pa jc jelo tamošnje oroini.štvo posvečati posebno paš-njo življenju delavca Janeza Kumorja, rojenega 22. novembra 1901 v Spodnji šiški Pri njem doma so se namreč |X)gostokrat vršile pojedine; obtožnica pripoveduje, da so se teh pojedin udeleževali delavec Alojzij Rener, rojen 21. julija 1898 v Dob-ju pri Planini, Mihael Valontnn, rojen 23. septembra 1899 v Bresternici pri Mariboru, in Se dva druga delavca. Zbudil se je sum orožnikov, ki so končno izvedli v Kumerjevem stanovanju hišuo preiskavo, pri čemer je izročila Kumerjeva tašča orožnikom po daljšem obotavljanju 10 tisočakov, katerih številke so se ujemale s številkami iz serije orcpuniii tisočakov. Kumer je bil aretiran ia izročen okrožnemu sodišču v Mariboru. Sledil mu je v sodne zaporo še Alojzij Rouer, ki je končno izdal še Mihaela Valentana kot sokrivca.
Delitev vlog in delitev plena.
Zasliševanje ujete trojice je prineslo na dan zanimive stvari. Kakor izhaja iz izpovedb treh obtožencev, ki so se danes zagovarjali pred porotniki radi hudodelstva ropa, so sa bili med seboj razdelili vloge v teni smislu, da sta Rouer in Va-lentan prevzela nalogo kurirjev, ki sta imela naznanili Lovaničev odhod iz poštnega urada, Kumar pa je imel nato izvršili napad. Za vsak slučaj pa sta se Reuer in Valentan skrila v bližini mošt« napada, da bi lahko vsak trenutek priskočila svojemu tovarišu na pomoč. Po izvršenem ropu jo izročil Kumer v bližini železniške proge vreča Valentinu in Rouerju, sani pa je takoj pobegnil na kolesu domov, da bi lahko pozneje izkazali domači njegovo prisotnost doma za časa izvršenega ropa. Tovariša sta nato skrila vrečo v nekem kupu gnoja, čez par dni pa se je trojica lopo sestala in si raz^ delila plen. Kumer jo prejel 16.000 Din, ostala <!*■ pa po 11.000 Din.
Kdo jc kolovodja?
(ilede tega ni mogoče ugotovili stvarnega *«ta» nja. Kumer vali krivdo na Rouerja 111 Valentan«. Rouer zatrjuje, da je Valentan inspirator roparskega napada. Valentan pa pravi, da je oba obdolženca celo svaril preti nepremišljenim dejanjem in da sploh ni vedei za točno izvršitev načrta.
Obsodba.
Kumar j a je zagovarjal dr. Rapotee, Ronerja dr, Tomšič, Valentana pa dr. Snuderl. Prizadetega pis-ntonošo Levaniča je zastopal višji dež. sodni svemik Aleksander Ravnikar. Ttidi za lo razpravo it trajalo med porotno publiko izredno zanimanje. Potek ol> ravnave je bil zelo živahen.
Vsi trije obtoženci so pri razpram v celoti priznali dejanje. Porotnikom je bilo stavljenih sedent vprašanj. Na podlagi njihovega krivdoreka je bil Janko Kumar obsojen na 4 in pol leta težke ječe. Roman in Valenta pa na 4 leta težke ječe. Razen tega morajo poravnati odškodnino poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani v znesku 33.500 Din pisntonosi Levaniču pa 5000 Din.	_
Ljubezen Ie težka reč...
(Izjmd sodišča.)
Pred sodniki sedi Peter, ki jc eden izmed za* ljubljencev, kateri bi za svojo ljubezen kri preliiL Peter je vitek fant, močnih besedi, boječega obnašanja, toda srce ima veliko in ljubezen vre iz njega kakor vulkan. Zagledal ae jc bil v brhko Mirni, ki je takisto neznatna stvar, še bolj boječa in vsa i reliefa, ko priča pred senatom za svojega ljubčka. Peter in Mirni sta se spoznala pred leti in sta si za vekomaj prisegla, da bosta srečen par na vseh veselicah v bližnji in daljni okolici. Besedo sta moško držala in res ni nobena veselica iu noben ples minul brez njiju. Mirni je rada plesala in tako se je tudi za spremembo zgodilo, da se je včasih zavrtela tudi brez Petra, ki je za mizo kislo gledal, kako se Mirni vrti s tujini fantom in se mu časih celo nasmehne. Ampak ni mislila Minii hudo, njeo »pravi« je bil le Peter, četudi jc 011 mislil drugače. O11 je bil v vsakem takem slučaju hud iu ljubosumen, pa čeprav je bil dotični njegov prijatelj. Tako se ie tudi neke nedelje zgodilo, da sta se z Mimi vračala pozno zvečer z nelte veselice. Na Vodovodni cesti jc Peter ob svitu cestne svetilke videl, kako se od nasprotne strani bliža Vinccncij. ki je bil tudi eden izmed tistih, ki so radi zaplesali z Mimi. Peter je je segel v žep in ko sta se s fantom srečala, je jiotegnil z žepa — revolver. Vincenrij pa je bil urnejši in tnu je orožje izvil iz roke. Bil je še toliko korajžen, da mu je potem revolver vrgel pred noge in s pikro opazko odšel v temno noc. Bilo j>a je zdaj Petra pred svojim dekletom sram in hotel se je ipak na kakšen način izkazali. Ob tisti uri se je vračal domov Štefan s svojo ženo. Na tega dedca pa je Peter jezen že dalj časa. Vzrok je pa ta, da stanuje Štefan z ženo v isti baraki, kot Mimi. In Štefan je večkrat zabranil Petru, da ni mogel k Mimi v vas. Tisti večer so se torej srečali in Peter je spet potegnil revolver. Nameril je in pogodil — v cestno luč. Štefan je stal korak pred Petrom, za dobro ped od obraza se mu jc zabliskal stre!. Vsi štirje so prišli jTred s-odnika iu bila je lo zanimiva razprava. Štefan je dober mož in je Petru vse oprostil, še prosil je zanj. Tudi Mimi je zajokala pred predsednikom in sam Peter bi se bil skoraj cmeril. Razlagal jc sodnikom, da jc bil razburjen in Mimi je nežno dostavila, da je 011 večkrat tak, pa je sicer silno dober človek in ona ga ima zelo, zelo rada. Peter jc dobil 100 Din — kazni seveda. Ali jia dva dni zapora. Kar na smeh je šlo fantu, ko je videl, kako srečno se je zadeva iztekla. Kakor golobica je gostolela Mimi okrog njega, ko sta stopala skupno s Štefanom skozi hodnik ven iz sodne palače.
Prebrisana gosti'ni(arka
(Izpred sodišča.)
~~Katra Petran jih it ima svojih 43, zvila je u vse viže in ni prvič, da ima opraviti pri »odtuji. Vzela je Katra lani v predmestju v najem gostilno in ji je nekaj časa dobro šlo. Počasi pa se je pn dobaviteljih precei zadolžila in pred letom je prišla v resne plači ne fežkoče. Upniki so jo pričeli kar rubili in zdelo sc je, da bo izvršilno postopanje Katri povsem onemogočilo nadaljnje obratovanje. Toda Katra zna! Med jToslopritijem je vse vrednejše predmete odstranila in prodala pa je biki tako vso postopanje brezuspešno. Upniki so se za svoje terjatve lepo obrisali, kajti Katra je prodala raznih stvari za 6260 Din, s katero vsoto bi bili kriti popolnoma vsi dolgovi. Upniki so vsled tega Katro oauuuuli in bila je obsojena na 100 Din globe,
Bož«£ 1928
Železo, beton, liazalt in asfalt, steklo in mrzlo jeklo- Nova mesta vstajajo. Zemlji se drugo lice vti skuje.
Plin in elektrika, močni motorji. Ocean rečejo ladje — plavajoča mesta. Vlaki — bežeči saloni drve preko zamrzlih pokrajin. Brzi zrakoplovi švigajo pod oblaki in merijo ure na sto in dvesto in tristokilometerske daljave.
Kabelj, telegrafija in telefonija krčijo pot iz Amerike v Afriko. Evropo zbližujejo Azija. Časopis preplavlja svet.
Nove formule stara kemijska pravila prevračajo, smrtne pline izmišljajo. Tehnika računa in izračunava komaj sanjane možnosti. Raketni avto, ogromni mo tov i. Dolgi prekopi, ki rekam in morju pot določajo.
Izložbena okna vsa v svetlobni reklami, bari in kino in plesne dvorane se polnijo dan za dnevom, noč za nočjo.. •
In sredi vsega tega vrvenja, svetlobe električnih ur, brnenja propelerjev, ropota podzemskih železnic, šumenja ladijskih vijakov, piskanja siren, sikanja parnih strojev — je človek, smo mi... Ali imamo sploh čas za hip posluhniti utrip srca, ki tiho šepeče svoje najgloblje misli ki polt) bi rano pesem iz mladih dni?
Sveti večer. Vsaj ta večer v celem letu na.j bo moj. D i! pogledam v svoje srce, da doživim božično skrivnost. V svoji sobi sedim zamišljen. Pesem začujem. Radosten spev svetonočni: Mir ljudem na zemlji' — — — Radijski aparat imam pred seboj. Sredi porest-nega hrupa iu trušča nosi k meni melodije, Ki so mi bile drage, ko še formul nisem poznal, ko mi je bil še tuj avto in poiencio-Kieter.
Izmed str tisoč iznajdb, ki mi dušo ubijajo, ki me razburjajo, ki me od samega sebe odvračajo, srcu poslednjo kapljo krvi izžeinajo je radio ena, ki mi dušo polni z veseljem, ki mi da, da se ob najglobljih čuvstvih svojega srca odpočijem, se zberem. Čudoviti radijski valovi v moji sobici, kako sem srečen ob vas radi vas! Majhen aparat vas pretvori v čuvstva in misli, ki v srce segajo, v dušo brazde sekajo, v izžeto, hrepenečo dušo, ki želi doživeti božično skrivnost...
Veličastno zvonenje starih katedral poslušam. Prisluškujem ljudski božični pesmi, ki jo poje pobožni Bretonec, srednjeveški nemški romar, vročekrvni I .ali.jan, sentimentalni severnjak. In našo staro božično :.Kaj se vam zdi, pastirci vi... slišim, in še božične igre, prizore ob jaslicah iii veselje otrok ob božičnem drevescu ...
Eno samo noč sem namenil posvetiti sebi, en sam večer sem želel biti sam. Noč božično, sveto noč, ko mir želi človek človeku, ko srečo in radost vošči prijatelj prijatelju. Kako lahko nam je to danes. Saj se Evropa lahko z Ameriko pogovarja, saj Azija lahko Afriki srečen božič želi. Prav zares, dadio je iznajdba, ki tako po-pešuje božično razpoloženje med narodi, radio tudi mojemu srcu in duši moji zopet pravo lice vrača, da lahko v zbranosti samega sebe razpoznam in se pripravim, da >e io<ii v meni božje Detece.
3
VeMviiit so človeku dogodi v življenju tako, da ako je rekel i je prisiljen reči tudi b. To je zadelo tudi nas. Napisali smo par vrstic o aparatih tvrdka inž. Nikolaj Eltz na Dunaju, posebej smo še spregovorili n Radione (i. Sedaj pa nas amaterji z vseh strani obsipajo z vprašanji. ŠeStelektrOnskl aparati Radiont ko namreč namenjeni za večje dvorane in javna predvajanja. Tudi za privatnika So pripravni, le nekoliko predragi so. So pač skozi in skozi preeizijsko dele, zato je cena nekoliko višja kot za običajne serij?k> izdelke.
Kot družinski aparat hi izmed izdelkov Radione bil najpriperočljivejši trielektronski aparat tipa Reinartz. Dovolj je selektiven, njegovo valovno območje obsega valove od 180 do 650 m, manipulacija z njim je jako enostavna. Z visoko anteno sprejema skoro vse postaje v zvočniku. Domačo postajo sprejema s sobno anteno v slušalkah in zvočniku popolnoma jasno in močno.
Nekaj svojevrstnega pa jc trielektronski sprejemni aparat .Radione- t i na Reinartz z direktno priključitvijo na omrežje. S tem modelom je inž. Eltz uresničil sanje marsikaterega radioamaterja, ki si je želel lak aparat, da ga priključi na omrežje kot navadno svetilko. Nitka se napaja direktno z izmeničnim tokom, ki so transformlra no 4 volte napetosti, mrežični in anedni tok pa dobivam iz
naprave za priključitev na omrežje, vgrajene v sawi aparat. Aparat ima avdijora z induktivno in kapa-citivno reakcijo m dve uporovni ojačevalni stopnji, njegovo valovno območje sega od 140 dcfiOOm. Transformator je skonstruiran tako, da uporabljamo aparat lahko za razne napetosti (110, 120, 150, 220 voltov) izmeničnega toka. Služi pa tudi lahko kot gramofonski ojačevalec. Proti kratkemu stiku jo dobro zavarovan. Poraba toka znaSa ca 25 vvatlov, jc torej cenejši kot aparat z baterijami
Če pa hoče kdo imeti izredno, rekel bi 9ko-ro absolutno selektiven aparat, potem je tudi za družinsko sobo naipriporočljivejše, da vzame aparat z večjim številom elektronk. Stirielektronski Radione pač popolnoma zadovolji še tako razvajenega amaterja. Cena temu aparatu je seveda nekoliko višja.
Pismo
Ra.lio postaja kukavica
Ljubljana.
Ne morem se Vam dovolj zahvaliti za izredno veselje, ki me je presenetilo včeraj zvečer ob mojem radijskem aparatu. Proizvajali ste sklalbe mojega nepozabnega očeta. Res krasen večer je bili
Jez sem edina hčerka skladatelja Parme. Poročena sem tu daleč v Karpatih, v ČSR, rekla bi skoro na koncu sveta. Tn tu me deleti sreča in presenečenje, da slišim skladbe svojega očeta. Mislila som. da mi poči srce sanotja, ko ste igrali krasne skledbe, ki sem jih kot otrok slišala vsak dan in ki jih še sedaj tako rada igram na klavir.
Sporočila bi Vam rada. da se ljubljanska postaja tu zelo dobro čuje. Vsi, ki imajo tu aparate, so s programom zelo zadovoljni. Včerajšnji večer se jim je silno dopadel in zelo žele še več takih sporedov.
Iz daljave pozdravljam drago domovino!
Beatrix Palaky, roj. Parma.
Kobylecka Poljano, 16. decembra 1928.
Rabite
T no.g§ra m
bavtum-eiektronke
Stodto v dryšt*ju
Gotovo bi bilo zanimivo zvedeti, med katerimi sloji je radio najbolj razširjen. Zaenkrat bo v tem najbrže prevladovala inteligenca. Da si bo pa radio osvojil tudi nižje sloje, je gotovo; zanimanja je dosti. Tudi' aparat bi si še marsikdo nabavil, v.=aj delektor, le naročnina tega ali onega, posebno kmetskega človeka, plaši.
Naše društvo je dobilo radio, in sicer 4 elektronski aparat, ki prav dobro deluje ter popolnoma zadostuje za majhno dvorano. Zanimanje za radio med ljudstvom zelo rasle, posebno pri onih, ki ga niso imeli še prilike videti ali slišati. Ko smo prvič poskušali aparat, so naše mamice 'rdiie da imamo nekje skrit gramofon, ker da to ni mogoče, da bi ta stva. zati,
godbo, gc------
niso mislile. No, pa ga radi ljudje hodijo poslušat, caš radio namreč, vsi kar vprek prihajajo k aparatu, mladi in stari, moški ir. ženske. Zanima jih, ker ni nič starega in mrtvega kot v gramolonu, ampak vse je živo in najnovejše. V dolgih zimskih večerih je včasi' dolgčas, pa greš v »radio-*, kot pravijo, prebereš časopise, vmes pa ie zabavi vesela godba, poslušaš odlomek iz te ali one epere, predavanja, petje itd. ter najnovejša poročila ;n kar je včasih glavno, ie vreme ti napove radio za drugi dan, da se veš ravnati.
Opazoval sem, kaj ljudje najrajši poslusajo. Da je poslušalstvo zelo -roiofično r.mo že omenili. Kar se tiče glasbe, imajo radi bolj vesel program. Čim bolj je domača ah vsaj znana, raje poslušajo. Ravno tako je s petjem. S ter.i pa še ni rečeno, da bi zametavali umetne in resne stvari, samo če je dva ali tri večere zaporedoma, na ze malo godrnjajo. Silno so jim všeč citre in podobni instrumenti, le škoda, da so tako malokrat na programu. Popoldanski nedeljski program ugaja najbolj, z zanimanjem |X>sk'šajo pisatelja Milčinskega. Če sjKegovori.Rib-ničan kako šegavo ali pevci zapojejo prav kako do-
Darilo naj bo aktualno, lepo, koristno.
Brez dvoma je radio najprimernejše darilo za Božič in Novo leto.
Le dober in zanesljiv mora biti. Najmodernejše na tem polju dobite pri Specialni radiotrgovini
RAD I OVAL
Kongresni trg 3
Zahtevajte ponudbe in neobvezno predvajanje.
mačo, vse napeto posluša, godrnjajo pa, če Nemec poje na plošči nemško, pa naj proizvaja svojo umetnost še tako popolno. Veliko je zanimanje za božični program. Padi imajo zvonenje, škoda da ga Ljubljana oddaja le redkekrat. Umetnost v potrka-vanju pa stoji pn nas precej visoko, kot je znano.
še besedo o predavanjih. Ta ali oni gor-rod ar oz. gospodinja jih 'rada posluša. Želeti bi le bilo, da hi s? rv.ndavanja o gospodarstvu in o gospodinjstvu ne oddajala ob sobo'ah, ker lakrat imajo posebno gospodi nje mireč dela. Zlasti glede predavanj je , d i , v društvu velike važnosti. Seuaj nam gotovo ne bo treba naročevati predavateljev prav ;z Ljubljane, ampak ti predava v radiu razločno, kot bi bil sam predavatelj navzoč. Hvalevredno ie, da prinaša radiove procrame tudi Domoljub«. Nič kaj dobrega vti-.-. pa ne napravi dejstvo, da se program Ljubljane v »Rjdiowelt-u< le redkokdaj vjema. Vendar pa preveč skritizirati Ljubljane tudi ne smemo; ko Ido število naročnikov mvistlo, se bo gotovo temu imerno zboljšal tudi program. Upamo pa in že-10, da bi st to šlevilo hitro dvigalo.	V.
pri limo
IR dk 'jzzasmmm&m*
je največia in najstarejša strokovna tvrdka, ima najnižje cene, najboljše Radio-aparate, nov cenik.
ijuMiana, Mtstiii trg &
brezplačna dostava.
Programi
Valovne dolžine in antenska energija posameznih postaj.
Ljubljana 566 m, 2.5 kw. Zagreb 309.2 m, 0.7 kw. Praga 348.9 m, 5 Inv. Varšava 1111 m, 10 kw. Katovice 422 m, 10 kw. Dunaj 517.2 m, 15 kw Budapest 555.6 m, 20 kvv. Toulouse 392 m, 3 kvv. Berlin 4S4 m, 4 kvv. Leipzig 365.8 m, 4 kvv. Miinchen 535.7 m, 4 kvv. Stuttgart 379.7 m. 4 kvv. Bern 411 m, 1.5 kvv.
Milan 550 m, 7 lov. Riin 447.8 m, 3 kvv.
Programi Ha<Uo-EjuMfana
Nedelja, 23. dec. 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franfc. cerkve. — 11: Radio-kvartet. — 15:
Reproducirana glasba. — 15.30: Planinski spomini, prof. Mlakar. — 16: Radio-orkester — 17- Poleti preko severnega tečaja, predava dr. P. Brežnik. — 18: Dobri vojak švejk, izvaja g. Cesar, član Nar.
gledališča. — 20: Božične cerkvene pesmi, izvnja stolni pevski zbor: 1. Cvek: Raduj, človek moj. 2. Sattner: Noč, božična sveta noč 3. Premrl: Dete je mati v jasli dala. 4. Rih^r: Zveličar nam je rojen zdaj. 5. Sattner: Počivaj, sveto Detece. 6. Premrl: Pridite molit Jezusa. 7. BeJar: Glej, zvezdice božje... 8. Premrl: Po koncu narodi 9. Premrl: Le spi, nebeško Dete li. Radio-orkester. — 22: Poročila.
Ponedeljek, 24. dec. 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 15: Božične pravljice, pripoveduje radio-tetka. — 16: Radio-orkester. — 19.30: Slovesno zvonenje, prenos iz cerkve sv. Petra. — 20: Božifaie šege in navade. — 20.15: Sveti večer naših Amerikancev. — 2030- Koncert, harfa in vijolina. — 21: Koncert angleški rog s spremljevanjem harfe. Vmes recitacije ge. Marije^ Vere. Radio-orkester. — 22: Božične pesmi, poje Št. Pe-terski cerkveni zbor: 1. Sveta noč. 2. Prelepo nocoj nam žari se nebo. 3. Ipavic-Pavčič: Prišla je sve;a, lepa noč. 4. M. Smolej: Pastirci iz spanja... 5. Vavken: Zveličar preljubi rodi se nocoj. 6. Vav-ken: Zveličar nam se je rodil. 6. Rihar: Zveličar ; nam je r9jen zdaj. 8. Ri^ar: Po koncu narodi. 9. ' Cvek: Raduj, človek moj. 10. Mav: Kje ste bili angelci? 11. Mav: pridite molit Jezusa. — 23: Radio-orkester. — 24: Polnočnim naših izseljencev v Ameriki.
Torek. 25. dec. 930: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — li: Radio-kvartel. —- 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Trnovski cerkveni zbor poje božične pesmi. — 16.30: Religiozna glasba in božične recitacije. — 20: Petrčkove sanje, spisal Golja, proizvajajo člani nar. gled. tretje dejanje. — 20.30: Kadio-orkesler proizvaja religiozno glasbo. — 22: Poročila.
greda, 25. dee. 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 11: Radio-orkester. — 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. — 16: Radio-orkester. — 20: Tržiški večer: 1. Beseda o mestu, ki se nocoj oglaša (dr. Kozma-Ahačič). 2. Sem Tržičan (Tržiška himna). 3. Tržaška dolina (Opis tržiškega ljudskega pesnika V. Vumika). 4. Tržiško življenje, navade in običaji. 5. Petje tržiških kolednikov. 6. Tr-žiške ustorje (Pripoveduje star tržiški kovač gosp. Franc Vidic). 7. Kako je Krtačova Speva kapuna jedva (Pripoveduje gdč. Mici Ahačič). 8. Mi se mamo radi (Pesem, ljubljenka Tržičanov) 9 Tržič zali se poslušalcem zahvali (Petje). Pevske tr;čke proizvaju oktet moškega zbora prosvetnega društva sv. Jožefa.
četrtek, 27. dee. 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Elektrika v poljedelstvu, predava ing. Ditrich. — 18.30: Kmetijsko predavanje, ing. Rado Lah. — 19: Italijanščina, poučuje prof. Gruden. — 19.30: Zgodovina Slovencev, prof. Silvo Kranjec. — 20: »Sodnik Salamcjskk, izvajajo člani nar. gled. — Radio-orkester. — Poročila.
Drugi programi
Nedelja, 23. decembra.
Zagreli: 11.30 Dopoldan, koncert. — 17 Piesna glasba. -- 20 Opera >Medvedjigradslca kraljica«. — Prara: 9 Cerkvena glasba — 11 Kvartet. — 19 Godba na pihala. - 20 Božične pravljice. - 21 Balada »Sveti večer«. — Varšava: 10.15 Služba božja — 1? 10 Simfonična matineja. -- 15.15 Simfonični koncert. — 18 Orkester. — 20.30 Popularni konccrt — Katovice: 10.15 Služba božja. — 15.15 Simfonični koncert. - 20.30 Prenos iz Varšave. — Dunai: 10.20 Zborovo petje. — 11 Simfonični končat - 16 Orkester. - 20.05 Opera. - 21.30 Večerni konccrt. — Budapest: 10 Služba božia. — 1210 Simfonični koncert. — 17.30 Lahka glasba. — 1930 Opera. — Toulouse: 13.45 Schubertov koncert. 1405 Petje. - 21.30 Orkester. - 22.10 Iz opere »Manon*. — Berlin: 11.30 Božični koncert berlinske nolicije — 16 Otroško božično jjetje. — 20 Drama »Berliner MPeiimachtsspiel 1599«. - Leipzig: 16 Božične pesmi evropskih narodov (vmes tudi jugoslovanske) — 19 Predavanje o božičnem prazniku. - -20 30 Komorna glasba. - 22.30 Ples. — Miinchcn:
15	45 Prenos iz Ntirnbeiga. — 18.30 Španske pesmi. 30 Drama 22.20 Kavarniška glmba. — Stuitgart:
16	Operni popoldan. - 18.30 Redtocijc. -19.15 Božič. - 21.30 Božična igra. - Btrn: 10.35 Pastirsko češčenje. — 16.45 Vesela božična zgodba. -19.30 Ob jaslicah. — 20.45 Francoski božič. — 22
Orkester. — Milan: 12.30 Kvartet. — 17.30 Ciganska godba. — 20.30 Opera. — Rim: 10 Cerkvena glasba. 13 Trio. — 20.45 Simfonični koncert.
Ponedeljek, 2-1. decembra.
Zagreb: 17 Popoldanski koncert. — 20 Zbor
G. D. I. poje božične pesmi. — 21 Božična glasba. —23.55 Zvonenje. — 24 Polnočnica. — Praga: 19.35 Božični pozdrav s Slova"4te. — 20.30 Recitacije. — Katovice: 17 Program za deoo. — 20.20 Božični program vseh poljskih j>ostaj. — 24 Služba božja. — Duuaj: 11 Kvartet Cerda. — 15 Božične pravljice — 20 Božič. — 2045 Orkester. — Budapest: 12.20 Trio. — 14.30 Božični program. — Tou-lou«e: 21.30 Koncert. — 22 Iz opere Lakme. — Ob 1 po polnoči: Božična noč. — Berlin: 15.30 Božični spored za deco — 16 Nemški božič v tujini. — Miinchcn: 15.30 Božična igra za otroke. — 18 Ob božičnem drevescu. — 19 Božični klic na pihala. — Stuttgart: 15 Pravljice. — 17 Božični sen za otroke.
—	19.45 Božično zvonenje. — 20.15 Sveti vefor. — Bern: 17 Božični program združenih švicarskih postaj. — Milan: 12.30"Kvartet. — 16.30 Kvintet. — £0.40 Komorna glasba. — Rim: 13 Trio. — 17.3C Koncert. — 20.45 Božična noč.
Torek, 25. decembra.
Zagreb: 10 Služba božja. — 17 Plesna glasba.
—	20.35 Večer ruskih duetov. — 22 Prenos inozemskih postaj. — Praga: 9 Cerkvena glasba. — 15 Komična opera »Skrivnost«. — 19 Božična glasba. — 19.30 Češka filharmonija izvaja slovanske plese. — Var-ava: 10.15 Služba božja. — 19 Prenos iz Krakova. — 21 Misterij Rojstva. — Katovice: 10.15 Služba božja. — 19 Prenos iz Krakova. —
21	Preos iz Vilne. — Dunaj: 10.20 Orgle. — 11 Orkester. — 18.20 Komorna glasba. — 20.05 Opereta. — Budapest: 10 Služba božja. — 12.10 Operni orkester. — 15.30 Pravljice. — 16.40 Ogrske pesmi.
—	19 Paganini. — Toulouse: 21.30 Koncert Čaj-kovskega. — 21.24 Fragmenti iz Hamleta in Mig-nonn. — Berlin: 11.30 Dopoldanski koncert. — 16.30 Lahka glasba. — 19 Opera >Der Rosenkava-lier<. — Leipcig: 8.30 Orgle. — 11.30 Božični koncert. — 16 Stare božične pesmi. — 20 Božična igra.
—	Mflnchen: 10 Služba božja. — 15 Komorni kvartet. — 16.50 Godba na stara glasbila. — 18.05 Loh-enjrrin. — Rtuttgart: 14 Pravljice. — 15 Božični pozdrav damam. — 17 Koncert. — 20 Mož v luni, čudovita zgodba s petjem. — Bern: 10 Cerkvena glasba. — 13 Koncert. — 15.30 Popoldanska glasba.
—	Milan: 12.20 Kvartet. — 16—18 Božični program. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Petje in godba. — 20.45 Vokalni in instrumentalni koncert.
Sreda, 26. derembra.
Zagreb: 10 Služba božja. — 17.30 Glasba iz Palače kina. — 20.35 Večer francoske glasbe. —
22	Gramofonsko plošče. — Praga: 9 Cerkvena glasba. — 19 Godba na pihala. — 20 Betlehem, igra. _ Katovice: 10.15 Služba božja. — 12.10 Prenos iz Varšave. — 19.15 Predavanje. (Božični motivi v poljski poeziji). — 20 Prenosi. — Danaj: 10.20 Orgle. — 11 Koncert dunajske filharmonije.
—	16 Operni orkester. — 19.55 Zimska legenda, igra. — Budapest: 10 Cerkvena glasba. — 12.40 Operni orkester. — 18.25 Petje in godba. — 19 Opera. — Toulouse: 21.30 Orkesler — 22 Ruska glasba. — 22.55 Koračnice. — Berlin: 11-30 Vojaška godba. — 14.10 Izid konjskih dirk. -■• 20 Koncert. — Lciprig: 9 Služba božja. — 16 Južnoitali-janske pesmi. — 16.30 Trije kralji, legenda. — 18 Opereta. •- Milnrben: 14.30 Citrašld koncert. — 18.35 Kvintet. — 20.10 Veliki večerni koncert. — Stuttcart: 11.15 Služba božja. — 14.30 Pravljice. — 17 Božični koncert. — 20.15 Veseli večer, opereta itd. — Bern: 16 Orkester. — 16.30 Program za deco. — 20.80 Prenos orkestra iz Lozann. — Milan: 12.30 Kvartet. — 16.30 Kvintet. — 17.20 Pfije otrok. — 20.30 Opereta. — Rini: 13 Trio. — 17.30 Vokalni in instrumentalni koncert. — 20.40 Večer lahke, glasbe.
Hvalevredna je delavnost Vašega potnika: vsak dan obišče 20 interesentov. -,,Slovenec" je pa še delav-nejši in more pokazati še večje uspehe: vsak dan se oglasi pri 20.000 interesentih. - Informirajte se v Inseratnem oddelku „Slovenca" v paviljonu na Miklošičevi cesti poleg Uniona.

svee
P^k&om Prešerna
zbrana dela
(Utedila Avgust Pirjevec in Joža Glonar.) ZALOŽILA JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA.
(Strani XXXI + 296)
Jugoslovanska knjigarna, ki ie dnla iniciativo za novega Prešerna, kakor ga je bito že dolgo treba našemu času, naši kulturni doraslosti Ln nr.ši narodnostni samozavesti, je s pričujočo Izdajo Zbranega Prešernovega dela ustvarila gotovo n:š doslej najvldneje všliki tekst, in omogočila eno iiHŠih najbolj reprezentativnih knjig. S tem »e je ta založnica za dolga leta n'zaj častno rehabilitirala za zamude, ki jih je bilo s1 o v književno občinstvo navajeno očitati In včasih za kar kulturno inferi-ornost zapisovati. Prešeren iz Jugoslovanske knjigarne Je namreč doc-odek, kulturni d it, ki poslej ob letih 18t7. in 1SO0. nikoli več pozabljen ne bo. »Zbrano delo doktorja Franceta Prešerna« je prvi popolni in strogo kritični naš Prešeren, torej knjiga ki Jo je ves slovenski prosvetni svet težVo pogrešal, naša Šola tn veda. naša družina in knJBnica, n«6e knjlgotrštvo in tuji ln domači bibllotil. Knjiga ustreza vs^imu in vsakomur, kot s'ovrtveno borilo ln kot knjižnična dragocenost, ki se more meriti z najbibranejšimi edicijtmi inozemskega tiskar-ttBkegn okusa ln književnega trga.
Urednika sta storila v polni meri svojo dolžnost. Mimo Uvoda na 31 straneh, ki mu je avtor g. Avg. Pirjevec, in ki je stvarno knjiievnosteu, dasl v stllizrclji skoraj da uradniško hladen, vsebuj® »Delo« pet pr-glavij: Poezije i« I. 1817., Podatek slov. pesmi, Ljudsko posnažene. Nameček itoiršklh pesmi in Pisma. »Foerlje« so pristnost v tekstu, ki je revidiran po rofcopisju, kar je bl'o nujno, spričo tega, da je opravil korekturo prvih Poezij — O 1 i b a n. Pesmi v Dodatku so urejeno analogno po shemi razdelitve v Poezij-b, torej v Pesmi. Balff.de in rom?nce. Različne poezPe, Sonete in eplčen fragment »Parizlnac. Ljudske posnnženo so izčrpno vso tisto nar dno blago, ki ga Je PreSeren oblikovno popravljal, v slov. Prešernu prvi polni integralno prržernovs'ci homerizem. Ta del tn pi še pisma drjrta knjigi svojstveni izraz in obraz. Med korespondenco je p ud"riti z'rsti važnost avtentično eru-rane prvotnosti v pismih na St. Vraza, ki so tu in doslej edina in prva pristna publikacija.
Abecedno kazalo začetkov in naslovov v pesmih, Prršerrov portret in avt gram so aport-nost premtšjene in prefie.jeno zunanje kn.Jiževae opreme. Knjigi, ki je rncko vzo:-na kot »k-demflinO kritično besedilo io J-ot književno poljudno darilo za d~m in svet, Je potreba le še p sebe zrse sestavljenega WBedfKga in stv._rnoga totaiača, ki bo uvajal mladino v šoli in tuje?, ki n-ših rsmner •Icer ne more spozn-ti Zbrani Prešeren Je torej Jih, ki se zanj pietetno oddolžimo »»'oJnfe.i tn ttrodulkoima!	Dr. Iv. Pregelj.
Dom in Svet
(Literarna revija — Letnik XLI 1928)
Za sedemdesetletnico svojega bivšega ured-irfka ln eneja svojih najskrbocjšlh virihov v kritičnih [»ovojnih letih, g. prelita Andreja K.ilsna, Je Dom lu svet dne 2. decembra zaključil svoj enoinštirldeseli letnik Sedaj v svečanih božičnih večerih pa se mu oblikuje nov obrez ln kr .Ji nova oblokn za njegovo dvatnštirideselo leto. Ne bilo bi prav, če bi se nc prikazal med prazničnimi gosti letošnjih božičnih ob!skov v slovenskih hiSah in ne bi op zoril nse in na kulturno postojanko v slovenskemu kulturnemu življenju, ki je z žilavo vztrajnostjo drži že črstitljlvo število let. Ker pa starost s.ma še nikakor ni krepost, in pametna leta, ki siro Jih navajeni oaaaiati kot štirideseta. Se nikakor ne izključujejo prjavov ost:<rolosti, bi želeli, di si vsak slovenski fovek ogleda enoln-štirldosetlrtnik«, predno se bo z:.upal vcdslvu d vainšti rid cstelnika, ki ga s tem vabi v svojo družbo.
Poudariti moramo pred vsem, da enolnštiri-desetletnik pomeni v primeri s svojimi povojnimi predhodniki neoporečen napredek v marsikateri smeri. Ze zunanje po tem, di je postsl zadnje leto zopet mesečnik in se je tomu primerno tudi povečal. Drugič, da se je zednje leto nekrm ust '.lil tako po zunanji formi kakor tudi po notranji vsebinski plati. Čuti se, da povejna generacija kulturnih delavcev, ki se je ob njem borila in stre-mila k novim horic ntom slovenske kulturo, pravkar dozoreva v može in tako v ustvarjajoči kakor v kritični, teoretični in opredcljevavni smeri dobiva svojo jasno besedo in svoj ostro očrtan mc&ki obraz.
Zagrabi kar površno v zakladnico letošnjega kazala, pa jih r. zvrsti pred seboj Silvlna Sir-denka ln Pog.-čnika in 1'oneta Vodnika — trije obrazi so, ki Jih ne b š niti za trenutek zamenjal, a čutiš, ako se ctrcseš dnevne perspektive ln Jih zamisMS v primerni distanci, di so izrastli iz iste korenine. In če post.aviš ob nje Veduška Vitala, se Ti delo vseh teh z'ije v en sozvok, ki je razumljiv srvmo v tradiciji in sedanjosti Donn in sveta.
Ozri se med pripovednike in si jih ogloj: S Pregljem na čelu so Birvk, Malešič in Magajua tisti, ki dajejo povojnemu Dominsvetovemu leposlovju pravi zntk i.n če Flcžgnrja ne vidiš osebno tu«d njimi in ga pogrešaš, čutiš vseeno, da jo
njegov duh med njimi in se ti vse to z Jalenom združi v drugo skupino, ki je iz Dcana in sveta ln seve tudi zrnj.
In kje se končno danes pri nas bolj živahno naskakuje slovenska drama kakor v Domu in svetu s Pregljem. Leskovemu in Jalenom?
In med mojstri klenega slovenskega jezikovnega izraza — ali je danes poleg Zupančiča boljši cd A. Snvreta?
Ob ustvarjajočlh jo dorsstla tudi nova generacija kritikov in esejistov ln v nekij letih pre-obrzlla i smer t metodo teh dveh psnog pri nas. Imena Franc« Koblsjr, Vodnika France ln Tono, Tine Debeljak, Stanko Virrnik, Uajko Ložar niso več samo nadebuden naraščaj, ampak delovna skupina, 1« je po enotn «ti svojih pogledov na različna, literarna, umetniška in kulturna področja zopet tnofina lo v okviru, kakor ga dajo ltst kol je Doti in svot.
Značilno je za stremljenje sodobne slovenske generacije, nko jih opszujraio, kako so ae zagrobli v prvi vrsti v demnče probleme, kako stare probleme z modernim orodjnm nnčenjnjo in kako js njih p gled usmerjen v tujino s'mo tja, kier se javlja soroden prob!c\m ali kjer je navez nje duševnih " ov, kakor s slovanskimi narodi in njih povoji vejem, zy nas posebno nkhitlno.
'no temu je bdi likovna str:n lista strogo orjema v domač in sodobno aktu ;-len okvir, a leni, d* je to, ker prinaša posamezna številka kakorkoli z*«krc£eno in ietudi ne prav očitno, vseeno potntirano v smeri določnega pogled-!, p staji ta rt ran nevsiljivo uinetaiSlro vagej-nn. To je tudi v dosedanjem slovenskem kulturnem razvo'u edino Dom io svetova zaslufra in logična poslc«lie.T	posebneoa razvoja.
fSklorcmo laMco nrav bre* prp+:rava*Ja, da bogc.ntvo slovenskega dnla in slovenskega ^nvstvn-ranja po'ni Dnsn in svet in drla Iž njog-a najčistejše sUvensko
Preteklost in bodVhost Dom in svetova li slovenske književnosti, koliko se JavHn po nJem, je jasno utelešena v opisanem sotnvlniBkem krdru njegovem. Mladost ne snmo da prevladuje, rmpak vidno prevzema vodstvo in se presnavljaje uveljavlja. Znak mlsdorsti je borbenost, napedalnost, aktivnost in odr-z te p teze Dominsvetovskega sotrudniške-ga kadra so ie'e n-jvažneiše program'-1'Sne besedo v vabilu Jta narcffco zn prUiodire leto: >Ker se nnfenio s tVtm samo Rnnglc»'ova{i mnpak so tudi b .piti i njim. zato nn-"e priindcvanjc ni maliko-vanje naisvroin, a^psk ptnfka tvrneja dwoa, ki naj nas vodi picko vs^ga. kar jc v nas cVVcjra, do prave in fisto lepote. D*m in rtc( jo in ho<-o ostali borbena revija. Prav 7ai» Dom in s^ct flroko »lnh^vno siieojonont; pc 'zklitifiije f.d so-tnulnl?!va niko.iar, ki mn jc naJa smer prava, ni<:e pa biti zsoli risrteP?Tfo s!nsi!o.< Tom jasnim besedam urftdništvi dcstavljnmo samo So svoje prepričanje, da D. Ln sv. tudi ne more postiti zg Ij pi-STiteljsko, reclir.o 7.go!j form?listino umetniško glasilo, ker žo gla-v-.ii njegov k-de*, kakor smo ga zgoraj soor/i -il, to izključuje, sot obs! ia iz somih kulti'ruozavednUi. noz spinih, zdravili ljudi, katerim je umotnost življenjski Čvnitelj in ne s:imo pojav, ki je namen samo neki svoji nnmliljenl abstraktnosti.
Po TOjji se je krik |*> novem 'člove.Vn iz- il iz neštot.i prs naenkr.it in spoi:tano, ta! o pri drugih narofliii in prav nič drugače pri nrs. ,V<yl prvimi, ki so 7. mUdentško vnemo pri,!eli zi de^o, jo hil Dom in svet. Mnogi ga niso r,T7i:meli. kftkor šo danes ne razumejo mlrdine, ki si stivi cilje, kateri se v&Mnl zde previsoki in znto pcgccJo nepotrebni. O D. m in svetovem naporu da^e« ob setiftniri samostojne Jugoslavije pač ne bo ni!)čo več trdil, di je bil odveč in zastonj: Nrop.nženo je ob njem dozorela nova generacij«, ki ji danrs ni mogoče odrekati večje medssb i ne eorodaosti kot je vezala katerokoli njeno prt<Lnico.
Kakor razvidimo iz uredniške ot.jave zi prihodnje leto na pMr^CTii z-ylnfe številke, se bo v prvi vrsti skušal okvir, ki ga po večletnih poskusih kot precej nEtr.ljeiieffa predstavlja z."dnji letnik, tako izpolniti, da bi dosegel res ideal književno ar.-e nižko skTeneke revije z mo?no poudarjen i knltnrna akCvnn (r.ndcncn.
To stremljenje moramo s-mo po-/dravi'i in 8*to pozivlj: mo našo z ved-:o kulturno Javnost, da so k nfieo spomni svoje dsl?i:ostl do niega in ga pridno čita pa nič manj pridno naroča Ln tudi redno plačuje.
Izbslal bo krkor doslej meseno s bjemo dveh počitniškiji mesocov in stc.ne 100 Din ie-tno. za dij ke pn s mo 75 Din. NnroČihi na Jse pošiljajo na Jug.slovansko tiskarno.
PVamm
(Družinski list — Letnik IX 1928, (Pogcvor)
Danes, ko ničvredna knjižica plaža prepkv Ija Slovenijo, ko se organizira n.i vseh str.:.n'h brezobziren boj proti gimdu, se monumo še nn\v posebno zaved ti. kaki težko Je prav pisali za ljudstvo, koliko težjo še izda j-ti CA«opise z-.nie. Zoknj pa ta zagrebški Sund tako vleče? Gotovo ne zato, ker je dolgoč sen. Pisati tako, da bo pisanje umetno, sto o vredno, vzgojilo pomembno in obonem zanimivo, to je n'loga Ijrdske^a pisatelja. Le s takim štlvom je mogoče izpo<lriniti šund, ki nas grozi utopiti.
Sedaj pa poglejmo, keko je v nffiean izvirne«) lepem slovstvu. Imamo mn go t*kih Ijurl^kih pisateljev? Je jih nekaj, še več pa tekih, ki j a v njihovih spisih preveč umetelnosti, pa premalo umet-
nosti. Kdor pBe, mora biti sam jasen in čist. Kako bi sicer bralcu služil za to'mača, kako bi mu kazal pravo smer ln mu dajal bodrllno bos odo! Ce pa so ozremo po premnogih naših piscih, pos.-bno mlajših, vidimo toliko ugibanja in meglenih dvomov, toliko v plašč skrivnostnega zavitih poskusov. Zato ni čuda, da tako slovstvo ne moro privlačevati, ne more ogreti src. So šo bravci, ki s tisto nestrpnostjo, s katero so prtčakovsli naši stari »Krese in dunajski »Zvotk, čakajo na naše leposlovno liste? Se so. č'-e katerega, »Mk-dlkar prav tako nestrpno pričakujejo, prav tako radostno jo pozdravijijo cd številke do številke.
Za božič izide prva številka desetega letnika. Prav je, dn se ozremo na z? d nji lesnik in pogledamo, kaj io prinesel. Ni mslo tega.
>Mkdikn< Jo dmžlnski list. Bero ga mestna in kmečki ljudje, dijaki, dekleta po vrr.eh in odrasli razumniki. Pri Slovencih je m;:'oštcvflnost dedno z3o. Vsaka stvar mora bili za vse, omejitev na izvesten kro^ članstva jn ncmof»nčn. Zato mora tudi vpošlevftti najrazličnejše okuse, vsakovrstne željo in zrvhteve, ki so često krfžrio, si celo nasprotujejo. Jesno smer je v trvk>h neobtodnih kompromisih kar pos teiko o-bdr-ati.
jNičolno gos"o >Nl»dfke< je: iotcc et alilc. Treba je bilo najti načina, kalco usroditi wklcv.M?i umetnosti in nmvnih znWiov, ne zanonmrtti vzgojnih smeri, nuditi dovolj z-bnve In ne premalo pouka, p<vtem pa So praktično k— ■ uke in so vso^a po ms'o. Ce Je težko n;. : ^l- verske liste sploli, >Ml-diko< jo spričo ri' aih tnk'< številnih in tako s temeljev rnzUSnUi brr.vcov 5e posebno tc'1'o. Pa je le 5'o tn še M-toI
Spefitovaole vzbiijn debeH lotoik s 4<Sf) ulTn-mi, to se pravi z dvajset tir.l-ovnimi pr!.»mi velikega fo«najs. Kako pestra, kako i-movrrtna. n vend-ir tr».'ne vrednosti le njena vsebin?! Ssj beremo med sotrudnild vrsto znanih zvenečih Imen. V r«osn>5tvu se oplife« družba mV- 'Sl\ ne preveč e'"stroBwih A rvoVnovib ufcncev. Od rrimnnih poetov sreč-n-o S. S^^druk« in Ant. V dnP-n, p-<om Vito.'« VoduSk", Pc^ačnikn, dr. Ktmfl^a, Otona Ben-kctncn in ilr. V	ovmvn do'u je zflvrerril
prvo mes'o »Ovčar Mflrko-'. stnr^ivrro gr»ren.'ska povest ,Twtos3 J«'na. Z vT^o n*pet-«'*o fe popisano v tei donviJM r«»o^bi flvlien'e n*ftlb Oorpo^ov r>"rd ro'dn',TO'c loti in b'«bVn PrbezeiosVn s^^riji M-irVp j„ Anjjrp, Povert se nnd?>'kije v rrihodnfcm letniku.	'« gts^-ne povesti, ki je vrbiij
ob?? zT.ii^/mle, je •Medlim« cbtavlj*la r^fm^rMi avt^btojTnfsM rofmrn T»clra Tondon*: iKmlj Al-l-frkoi«. to vp^fkr »»bt^Sn?ro zoper tttvfr*^ nn^Pca (■"ovoš.tv Nott>v-4tio nnineto ln s tonlo los^no krvjo nisamo de5o. ki nmdrt-vtSn rekako oWtoo irpovvi veHkw™ }>-»»cr'*,'ntrn nisite1!*. je posW»t»il t-.s. Polhnec. De'o Indi z \"<»oine.~a st-Uččn 70'n rir-frn/>«no. r^-loliule s« v nrl^odoi^m |fWm. ^■ n pris""vke T^csToTi Trsti Prozni
"rVinofL TTs"v««r *'p5ko ^svo'e rtof^f^e in fsnorolr.f- »»f»Mo«t<. A<nt™> Komar 'ori-rrinol.no '-l.irrtorp^ko 7. W<\trm>W-rm ^TIlfiofcL Mfffl V-Vn-Sič	>!rtfoo	vs»" ro rrp-
Poorr^ir M-rrinn ril H J'!.	Va-
Vo'nin m	v vojni t-V rrrvcm rrz-
r«'n< io buf"T«-«:ko	T. ft«w. Ivsn
Vljk r^T. PoV« to1-' iT-ri-Tvlh Irrmpl-TTith dol, in <vV?v',i	Se ve-15 prevo^-v iz -"'TiJIt
s*orr"s*"lb 'češčine. n^rsfl^fTie, r*>'!*Jtno in
flrrvplv, jrr.n»ov.__Voker vVf-o >p lrr>"^»1ovri dol
Izvini ri	Sofsi po drfiViori	irov-
r^ p: ^ Ivrrz tt^o^tniv^tn*"	rh^nom tvo
F"rio m^h tvdl	v-
kov t'.*«. 7A Jo7'kovro RdM m nrav^nret lr>m*l fr\ urednikovo	tn. rfo	ne
Pro^-mri rn^l ^-d^nrij-nr^onvednlkl. Gcto\n ga uredr«v- delo nrevef z->ro«<'«fe.
PoPudno-za^nrtveni del sta izpolnjevalo dva obširna spisa: ?Iz rnatcmijec Je vseuč. prof. dr. Janez PteAiik n"fJs«l zn vssil-o števtHo po en zrokrnfen Članek. V njih na poveden n»Hn tolm-fi Hudi laiikom ninljivo) nejvs^ejfa poglavja ann-t'inske vfKle. >krnljice znmosti«. članki so onrem-Ijeiri 7. rirtjaml, ki poiKjmrvfeJo bese<lilo. Glede znanstvenega izr!-w>sk>vj.-» bo<lo te mrjrrave Se poznim prenČeTOlernn n-če anrlon-nfine kar prvi vir. — V nizu članVjcv »Nn«e prlJ-Meljlcc« je Inž. Ciril ,7wVč nnzorno z vi<lno Ijrfcor.nljo do predmeta opisal p fi!-.uif>k, življenje ln nci.70 rr.znili mvi-šli hi&nih rafiBin. Njegovi sestavki so pprv bojjito Pust r Iran i in bodo ni sploSix> željo I "i v prsrbni kn vgi. — Prof. J. Kotnik je prispeval malo znnco z-n!«nivo«t, pot pis Ang?ean Edvsrda Brownn po s'ov. deJeleb 1. 1C69. Potopis krnsi več sodobnih s'ik, ki kažejo pogtsvbe k-^ke, ke4ore pisec orno-nje. — Naš prir^-na mojster poAtrn^lnske !■ to-prnfije, Fran Krašovec, je sestavil krrtko nivo-dilo i"r.;..rajwska Mogm.fija--, kier nn posameznih primerih opteuje ramo tehniko te panoge fotograf, veščine, ki s« ve bUicjo umetaontu — Dvofe 7(r> dovinskih 51anč'fiev opisuje »ivlienjo In murens6tvo Device Orlosrske in prnv'<iVno osebnost slov. na-rodijegi junaka * Kralja Vatj»žs<. — MonakovsVo krasj^o r.okop K5.!e v rotdn. tkzv. V/nldfriedhof, je opis M di1. K. IVbkli, ki je ro -100 letnico mojstrove tmHl orisoev.nl življenjepdsnl členek »AJbredM Dtl-err. To ?te.vi%o krasi os»m DOrerjcvili del in vrč sestavkov gr.vori o njegovem pomenu. Kra-' •k bi grafslci pregled o p!ov. sHV.srlci Iv»ni Ko-IjiMovi, li ga je sest-vil dr. Dob'da je v zvezi 8 posnrtv.I ntonih slik predstavil to umetnico hravrom jMI-dfte«.
Petdesetletnic Otona Zup-nčiča in Silvinn Sar-d?nka se jo list spomnil s člnnj.omn in s^kams". O ncp<znanean slov. sKkorJu Jakobu fi:štu piše z«anl pis teij Iv. ftašol. Deselip!niieo Cankarjevo smrti nam kliče v spomin čbnčič in še neprpb-čeno. zanimiva fotografiji Ivanova v družbi prijateljev. — V oddelku »Po ''krogli somlji< Je marljivi praški sotrudnik J. B. 6edivy pls.il o svetovni i>o>JLtiki. o Ukrstjircih In revoluciji, o sovjetski državi io o r-znih drrgDi slovanstfh vpreš?.njlh. — Dalje n jdemo kvin 5o članke o Vuitgarju, o »Deželi brez vime« (Iv. Ogrin), o kOlnrtd iPressi' (Iv Martolanc). o »Kini — cnrstvu sredine« itd. Zanimive je črtica s poti ?Ob Belgrada d t Struge:. kažipot v GosposvetO, nekaj jO tajnili pistvah«, »Cajt,
skica iz lova na tigre ln še mnogo drugili zanimivih drobnarij.
Svoje oddelke imajo »Novo knjige«, kjer se coonjujojo knjižne novosti in »Pomenki z najmlajšimi«. Ti predstav)J»Jo nekako visoko šo!o pesništva v mnlem Ln so zsnimlvl z\ prizadele in občinstvo sploh. V »Naših slikah« so opisi umetniških del, ki jih vMladika« objavlja v reprodukcijah. Na ne* vsiljiv način uvajajo v prjkso opazovanje umotnu ln v osno%Tie pojme umetnosti.
Oddelek »Gospod ir ln gospodinja« jo raz* deljen v manjše dele. S djar tn vrtnar najde rtro-kovnih navodil ln pouka, »Mati« je namenjena materam ia vzgojiteljem (-ienan) sploh. Nežinijr sp-.Iom sta namenjeni rubriki »Kosmetilcj« ia >Mc«ki« ter »Kuharica«, ki razkriva v svojih iznajdljivih receptih jedil in v sestavi jrdilmkov vso t-jnosti kuhinjske umctnosIL (c dodam še »Za smeh« tn »Uganke«, pa krojno po'o, kj jo priloženi listu, sem — niis'lm — z-desti nnlofi:!. Toliko ta tako raznovrstnega, zanimivega, zab-v-nega ln poučnega berila za borih 84 Din na leto J Kaj bi še več?
»Mladika« je po tudi res okusno, prav na unu.-tnitfiki način 0jwfmlje>jwv Tfak je lep, jasen, lahko čitljiv. V p rož.'eni letniku je nad ISO slik, o teh več celostranskih. Mod ilustracijami je 60 posnetkov domačih Ln (njih umetnikov. Samo p:.r imon: Grohar, Kobilc«, Tine Kes, brata Franc« in Tono Kralj, Maicš, Napotnik, Cuderman, Gaspari, Sin roka r. Stiplovšek, Nnnde Vidmar, Zupflin. Od tujih: P. Chav.-nnes, J. L. David, Delaroehe, Durer, Feuerbaeh, ll-nurobu, Rcmbrrudt, Rcthel, Vvlastier, Vvelti. To je mala rmetnostna galerija, ki ^ silnega jk.okv.ui za širjenje prave n motnost i med ljudstvo. Tudi vre to Fr. KrašvčevJi pokrajinskih fotografij, ki jih je >Mladik-i« prijiašala, \"xgaja m:d širokimi plastmi smisel za opazovanje, naravnih lepot
»Mlrdik«« gre v deseti letnik, pa se šo n; prav nič. prstirn!*. Nnročnild in bravci, ki jih j« na desattlsoče, Jo komaj pričnloajo vsp.kega prvega iu če Je nI, dc-žuje rekiamroij. I'a se to ne zgedi, da bi zakasnela. Tudi v tem je vzoren najcenejši, n a j t o č n e j š i slovenski mesečnik. Po vsebini, opremi in Ilustracijah je danes »Mladika« najboljši naš družinski list. P.-t ne srimo med nami, tudi zunaj slovenskih meji se laliko pt6tavi — in ni nam je trebi biti sram.
»Vabilo nn naročim., ki je bilo priloženo 7,/lnji Številki, navaja glavno vseb:no prihranjenega letnika. Tn je tako zanimiva, da bo treba o njej spregovoriti po prvi številki.
Zalo pa, kdor je zoper 5nnd, kdor hoče, da po Kmprrj in 6im p->n-Jnrjp rešimo tega tiskanega stropa ln stu^a, bo do'al r.i »ITadMiO'. da so število naročnikov dvigne vsaj na deset tisoč. —a
Pogcvor s k"oar!co Bulovčevo
Obiskal sem jo nedavno v njenem skromnem ateljeju na Dunajski cesti. Sprejela me je prisrono ter me p gcs.ila 7, vsem, kar jo pač imela. Obraz ji je ctL&Sen, izr.z ml.doslen in sveč, kljub temu, da je nje-na borba z vs kdunjiim življenjem tako 1 lirrln, da jo človek količkaj bi>lje situiran skoro razumeti ne more.
Ko sem se razgledal po njeni sobi, me je ; koi-t-r.n vllirfru v s\ojom ras^ošju narivnost zi-, dlvil, zdelo se ml Je, da sedim v bogrdi pnlači, j razumel sem, Kje jcnil4e ta skromna in le lesa' tako nežna žena svojo mol.
In člmdaljo sem sa rrifiledoval, vedno r.ova presenečenji. Tej ženi se življenje tako na široko razodeva, di dvomim, da bo tei p.ir dni, ko bo imela rarstivljene svojo umetnine, zadostovalo n/tm. da sprejmemo do diia proizvede njene tvorne silo.
lio sv?, si tnko sedeh ob čaju nasproti in sem praSM, kulio Jc z narečili, se ji Je obraz za hip zmračil, neto pa je cdgovorila s tisto jasnostjo, ki pri njej najbolj presrneča: »Naročila »o, toda prodno pride do realizacije, mi jih že kdo zintri-gira. J:7. nimnm č sn 7.1 tike svari. Odkrito po-vri<iMio, do različnih malenkostnih naročil tudi veselja ne.« listi »jaz tum°m časa za take stvari«, se mi zdi za njo fila značilen, ker v njem s" zrcali vsa njona moč. Ona zdrži tudi flad in bedo, ker veruje vase in v svnjo umftnost.
»Prrdno som odposlala krrt na na Dunaj, sem imela ves dan obiske. Ljudje razumejo mojo umetnost. Cim bolj so priprosti, tembolj Jih gane,. Vso to vem že davno. Zato otvarj^m r zsiavo j*v-110. Z mojo nmetnostj-) t k.a, da jo razume ri-sa il rodki pojiamezniki. Nobeden priproslili ljudi se še ni spodtoknil nad mojo tehniko.«
Ona čuti za seb j mrso kot rc'oto, ker to se krije z njenim bita i m j-zorn. Oni ustvarja le mo-numeut-tna deJa — ne samo v velikih kmnpozi-eijp.h, ti\Va je tudi v relief« In cclo portretu. Ona, ki ustvurja za celoto, Jo tudi instinktivno tečn« tuLi.
Bržje kraljestvo, letnik III., šlev. L — Presenetila nas je 1. številka novega letnika že s svojo prijazno vnanjščino. Veseli smo, da se je razmahnil in nas obiskoval 10 krat na leio. Še najbolj smo pa veseli li.egove notranje svežosli. Prinaša nem: Dr. A ojzij Merhar: fcre/m.idežna v advenlu; J.Se-divy: Pavle Sunian (živjenjepis jc široko in lepo
tov; Sibirija. Prav zanimiv in mnogo!ič?n je konec lista, zlasti Razgleda po katoliškem in v;hodnem svetu. V taki opremi 111 s tako v?e. Ino more kot nabožni list nuditi veakjmu nckai hrane. Njegova vsebina iu njegovi fotinciniki ga kar najtople.e priporočajo. — Naroča cc v Upra.i K.B., Maribor, Koroščeva u ica 12 in stane na leto samo 12 Din. Spričo tr.ko nirke cene in tako bogate vsebine pač nc bi rmel nihče ostati brez tega lista, toliko manj, ker s tem pedpira cd pa po 7 a prav nem Elovenem tako toplo priporočano Apostolitvo sv. Cirila in Metoda.
stalno vsako množino
Mofipep tenins^p fm
smrekove škorje, cele ln drobljene, smrekove hmelove drooe, rabljene, dobro ohronjene sodo od slrojnc a in ledilnega olja, po najvišjih cenah. Plačilo nkre<iilivno.
FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini.
Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in stropov
JAKOB PERHAVEC
Na drobno
MARiBOR
Oosposka !9
Na debelo
Prlitna »IItotV«, brlnjeree, droteoka, tro^tnovec, rum, kon 'akl, vse vr tc II ii rjev J
Najboljši v mnterijnlu in konstrukciji in najlepši opremi so £tvtfcifti ftifoii	f,A«S"®rw
•zn domačo obrt in indoslri^o Pouk mrr.I« trrrp.s£enl I^e pri
mMmm
1'ubllBi.a
pnteo Pra5»ri ote«f« it orne llia 0» «odl
VbC1<>'hii i-nriinrljn Zahteva il" ponutllir
V VSAKO i i IGO »SLOVENCA«! i
So #Novo leio'
Kajpr'meni«JJn rfo-fln so: volnene tn "<»r »»»Jnvice, rok«T'ce, trilco perilo, po'over|l, vest;e, žepni robci, na-rmn ce, kravet tr-Jo«, orratntlcl. ročn-torbice, aktovke, dtžniki, toatetna mita, {porine potrebič ne .td.
UpriJosSp Petellncu.tfublfana
bllaa PraitrMonga spomenika za vodo.
99
Jesenice
Tovarn« Kranjske industrijske drolb« 'e na
Jesenicah in Jm\ orniku dobila novo, najmodernejšo avtomatično telefonsko centralo.
Pri poln^čnici bo cerkveni pevski zbor skupno i društvenim orkestrom proizvajal Missa Sera-phica.
l/eto5njo jesen je pri na» i«redno mnogo slu-fcvjpv nenadne smrti. V srodo je nenadoma umrl totari Žvan, pristna bohiniska koronina. Cel« na rorrvn*krm odru je težil oblačen v »jor'<svce«, brez katerih si ga — razun v tovarni pri delu — »ploh ni Hjlo mogoče misliti. — V četrtek zjutraj p« je žena tovarniškega del "t ven Kvli našla svojega moža mrtvrga v poste'ji. Par dni je bolehal, a ni mislil, na bo kaj rrsnega. Ker se z.juh-aj le ni Bič ogl-sil, mu je žena hotel« d-ti zdravila, pa jih ni več potreboval, ker ie ponoči umrl. — Predsedniku jeseniškega Orla bratu Šranču je umrl pstletii sinček.	i
Mra? imamo na Jrsenicnh, ki pa je v raznih ; l.-tnh aeto različne?« obsega. Tako je bito v petek ' jrutraj na Jesenicah 13 stopinj, v R~dovni 11. na ! T>obrs ri.orir. Vintgnriu pa le 8 stopinj.
C-a praznika s?> bo v društvenem kinu predvajal film »Materinsko srre«.
Rerfimraterjev imrmo nn Jesenicnh precej. Fdor pa nima aparata sem, bo v božični noči v brf>?,-llf>'-olTii kavarni p. Torkarja pos'uVl bogata »porode tega vočtra vseh evropskih postaj.
Bled
Zadnja občinska seja jc bila zopet jako burna Med drugimi točkami, ki so se mirno in deloma soglasno rešite, je bilo na dnevnem redu: Bled— mesto! Že poleti sta g. župan in g. Kenia brez. ve-iiKisti javnosti vi -žila prošnjo, da bi se Bled povzdignil v mesto. Ker pa se tak-a vezna zadeva vendar ne more kar za kulisami izvršiti, je morala po tolikih mesecih vendar v javnost in priti pred občinski odbor. In tu se je rasla tako o.ntra debata, da so kar iskre švigale. G. župan in g. Kenda sta poskušala naslikati r&r.ne dobroto, katere bi imel Bled kot mesto. Opozicija, kateri sta se pridružila tudi dva Kendevs pristaša, pa je dokar-ala, da bi Bted s tem nič ne pridobil, pač pa tni bilo prebivalstvo v marsičem na slabšem. — Kako žalostno mejiece bi bilo to! Ve!'ko tako kakor Ljubljana, kar ima na vss krije 1 uro premera in pa cel-h — 2000 prebivalcev, po večim kmetov. Brez trgovine, brez obrti, pozimi večji hoteli in vile zaprte! Obč na naj raje skrbi, da po st~ne zopet zdravilišče. kar je btlo. p« sc je s tem saprsviK da »a pregnali RiVlija. Od tega bi imel Bied in njegrri obiskovalci res korist Boljle rito letovišče ali zdravilišče kakor neznatno iste. 1'redi-R je podel t 10 proti 14 glasovi.
s	Radovljica
fclnrj~rr knjige smo že dobili Na staVstiko v knjigi jeitiii d »kan .i a lahko ponosna. Leto« s;> nas si^sr drugje prehiteli, pa n:č no de, siino da >ni nismo nszid«vsii.
Bnitnro priredi v nedelja 23- t. m. ob pol 4 popri-ne v Ljudskem domu Pr>r.e nt društvo, »dsek j Gaspeiir ja<. Na sporedu je tudi lepa mladinska igra s peljem in plesom »Čueožse Ras!;«. Kd->r se hvče n.is ncjati našim otrekom, naj pr.de
Tr/.iS
»Jrt-ov« d pisTiik je os?mn-.jst «'.n-i po cdh«lu g. župnika fekerbca kuhal d Igovczen č'onck. v ka-k-r- ui osah o napad i njegovo delovanje v Ir-.s-u. Ves poč.te.ii Tržič se n>d tem neleplm njegovim sVvesom zgraža. S^riča o^mnega dele, M ga je vršil in dovršil bivši g. župnik v Tržvu, je vsaka be*-da v itjercvo obr mbo in v	dopirv.u
«dve6. Rečemo le, da si je pred vr/iao nagega westa dopisnik pisni cbsodbo le sebi!
Škofja Loka
Na Štefanovo se igra, ki je Mla v »Doovv 1 bu< javljena, ne bi priredila. ker je rbi!e'a Klavna Lgravka. Pač pa bo v ne leljo 80 L m aruga i£ra. »?eg« pa sc p eloži na 6. januarja.
JrHca pri Ljubljani
V Arjrertino sta odšla v p« tek tukajšnji mačina Škrl Ivan in tivr.stja Lcdovik, oba ml d-', fanta i« Svelj. Par dni prej pa je preno m rja Odšel tudi Avgust Dcčm.s z J«5ice.
Tukajšnji e»rkev»ik, Anton Mreovrok, ki je BOdnja leta vršit tudi surbo organist i, nas z novim M m z-pusti. Nastopil bo novo službo v Dcou
pri Domžalah.
U občinske seje. Občinska rdbor je Vrt ped-prro nakazal za slepce 100 Din, Slcv.mski StriLa
1C0 Din.	,
Občinski slug«. Joža Sever, se je hudo pone-■reCil. V s-edo. ko je bila costa \-si po'cder.e'a, jo je pred Rus'-im carj'm hotel prek t Sit i. ter mu je pri tej priliki sj-od'ete'o, da je pr.del na tla.
V istem trenutku je od Ljubljane sem pridrvel
avto, se zadel cb na tleh ležečega Severja ter ga nevarno poškodoval. Avto se je pri tom, ker je bila rrsta gl.dka, pedrsal in popolnomi zasukal; pri tem si je r-z.bi! obe desni kolesi Severja so prepeljali v bolnico.
Silvestrov večer bo priredil, kaikor vsako leto, tudi letee tukajšnji »Orel« v dru&tveoom doma ob
S 7 V^^^T
Št. Vid nad Ljubljano
Meščanska šota priredi za svoje učence v tie-po ve6sr«icah v šolski telovadnici božični:« t lepim božičnim eporedom, s pogostitvijo in obdarovanjem. K prireditvi so povcbljeni hidi starši ali drugi sorodniki učencev. Vstopnine ni.
Litija	-»
Potreba čobro javne Ijndske knf!!nfre «9 redno bolj kaže v našem industrijskem trgu. Mlado in staro požira drf.ge čifntske din«rske romano in si tako dela škodo na duši, pa tudi materialno, kajti m ta štmd iz/lajajo po več stotakov. Nujno priporečamo, da se vs<»k p^at^nttk oklene Mohorjeve družba, ki da zn malenkost dveh kovačev tako lepe knjit©!
ftmarčassk« p-ssretno draStve vprizori na Štefaf.nvo pr>»y,!dne dramo »Zvestoba«.
0tr-J1;i rrtee. V LitKl in Ore.druu Je mnotto družin, ed k«terih sta oče ln m^tt, pa tudi st.irej-ši s'nevi in hčer" "italno zaposleni r predilnic1 iti rudniku. NfijSa deei pa je najvePrrrt pripušč-na s-ma sebi, k^r dostikrat rodi le s!«be posledice. 7ato smo ve«"li. d- je presv. odd. velike""' župana namestil v I.itijo o'ro"Vo vrfnrr'eo gdf, Ant. Godi^ovo, družba sv. Cirila in Metoda pa j« že davno poslala v^s potrrben lrvertar.
EV-'aTa f.e5'e p« J« uvedla tudi po okoUštrih vese'i: Br-ff in Tenetob terkfh, četrtkih in so-boleh, a v-s Gornji T/0»r pre;>ma v jvin-doUek. sredo in pete'-. Z deermbrom »e je nved1« tudi nedeljska dost-va za LttHo tri Or-dee. O. noStot npravn'k bo pa pelevo pes.\rbe1. d.a bodo ^ofltvnki pcVo lriln-at na leden tudi vasi Št. Jur, Vel. vrh in Ponovičs.
Novo nifsto
Oh?insta seja. Iz poročila 9. inpana jo povzii. di so nredpriprave ta redukcijski načrt mestne rbči-o K.-v« »sssto 'evrSMM po arhitolrtu pnsn. Krsielisr;« v Ljub!lami t« da tn dflo stsne 30.000 Tin. Načrt s-m. brer. preddM bo stal ie n*d	Vin. Klub SLS i? po svr.j>m naieHiJra
r. pre^. t rrhrenču rpovurjsi proti t»-svu, da taka dol« ne eddf! ~'o \*w*> In •pnri-nim1«« e oit-firs'-im rdbarom. Na prrrfer f. faip-na je v*f<na — b-ez p-Vsav odbore" ^ — rdobrila 20CC0 dinarjev isdatVov za ita-riern prrdeTloraro do! rs refiilafiijs^i r.'črt. Sprejet je MJ tudi prorf'o? 3. prof. AmbroSičs, di ee isriskvn r«(julseiiskr<Ti na"»-ta vpr 6 io t. di svetnvpo pr!n?nl arhitekti Ice.ktvr «< P!vcik, Vum.iV. PaHša debr^s je nest rri predlogu d. d. Dss*-« is e!»ktre.rre Bon & Cerrn, 7.i ter it ve r"«<-»e o-KČl".e, ki eosSio ptn. Klub S7 8 je g. topa-n* že reJTcro« e-vo--r|'l r>« t? te.-Vtre, »e p« vwiiao odgovarjal, da so t« IrrlalTc r»»«',i<« eV.U.sR v popotorm.* vnr-nokritflem	N^ tej seii p-« ts »bči«*''! odbor
mo^fil, — če je !-e<el, d« pride eičlna rsaj f.Vtivno do '-imenieTie lerj tve — snrsjeti «V sidro: Iz sv 'ih obvev.nrsli rVČ« Hipotekama barka aH Po-Vo'rr\ins'ii 7,av«l do 1. jar.tiTis mest".'.') <vb'ini K'V0 mesto ?00/<Y) Drn. E'-Vtr,-irr.i T^m & Corro. ss r.ids sVVtrote^n^čso d-To v novozgrajenem |tudsVeSo's*-em p 'V^tl za 142.0TO Din za toor"! fsvr5:'ov teTJi de'9 j-r-Sita — «tftr« r?. dr. Toni-'? fi g.«?.-!. Pret-io rb-trs' ?H tm' -1»e?>eev zi trfnrj-

r!o p!e"o |e
voči.ia znTnPi, VsVor tu^i pred!"g
V hi K" SI .5, d^ r.*J se da r*'j delavcem v»*,'W.U po w> Din r- boMie pr-z ;'Vo. P« fejsvl (f- Supmi so V^o r oeih deM eb": sVi se'i c^rsan-vaTi razni d',!,-ti	s*~rv*p-"-ov. Prav i" frt ?.e, da
s» I« st-<ri rrVr-t	in d"?o*ie, kpk>o je
vrr-t-« dr-g-> -!.-"«ia recrgr.nisIraoB osobna vas> m>st Novonie5£-.nov.
Kff.tfi^vioa
v.o.-ri/. prrr-di n« Stcf novo ob 3 popoldne :to -.L"?,izd"aw.iV in Nace pri »sf^atan'«!«.
Krpjsi a ti!l-»j%ij-pa {T.r». Izobr. druStvs 1» na revo prni -ejera i.i poslu* vseko nodoljo od S do 10 prrdpeldn?.
OVsi podrpžnfee SadlarSk-e^a in vr!jwr-s!r~jn drr.štra v JTrst»f?ovH ss vr->i 25. dec. po prvi sv me« v d -orani pe!e;
>Ta-'a r-rrt. Dne IG. t. m. .)* umri od kapi zadrt ;»P''i s-d.	Ov-egT ŽHndr«.
TnksJftn« drčami eestt»1 nadrornfk F''«~C nt-»-en-f ■> f> pri)i!:! tvrer»l»da CP?tno pro^e v st*<?o )«». t. m. r bT ini Jpsaife padel vsled s~ejra 7. motornega kolesa in »» znatne po-Stodoval.
7v«a-v» dnbi v tekti por dni iz mariborske livsrns >Zvonsg'r.sr Kik.-jšnja farna eerlcev.
Per- mh
tekači fLauttepifhe). gradi za m.adrace. prrdpo-stetjniki. kakor vs,iko drugovrstno man.;faktunio blago po izjemna nizkih renab in * «-cllki izbiri jBf- sa-to pr< tvrdki
J. Prea?
Maribor, GIsvni tr« 13. Maribor, Glavni trj 13
'fUUMUimWUUUU'UJD£!J.t»UA
foteresantno brošure cN. uspešnem f
zdravljenju l tolčnih karnnovl
Uam pc£lja hrtupiacno lekarno pri OJrečenihu PngnlL Vt/šlhmdihz f
^Pihif« »kot. r
tmiirimiirn i mmmnuiHrf
Največja rrzprcdaja na celem svetu zaradi svoje prvovrstne kakovosti
lipton
KE E4E "
mi toi
ona • pi®c^2pnoYa-S
Črnomelj
Gospodarski tečaj, ki se je vrJi! R !n 0. t. m. v Crnemlju, je bil prav sijajna obiskan. Dvorana nsbito polna, tudi oder in hodnik in z,ad!ij.a soba poina mož, ki so vsak dan pa 4 ure pazno sledili prelavaleljem. Prav hvaležni! smo prirediteljem te^n te&ija in želimo, da se spomladi z^pet nadaljuje.
Boiilm večer priro^ naši Orli v nedeljo 23. t. m. v Prosveti s pr.av bogatim in pestrim sooredom: božično igre otrrk, petje, deklamaeijo, tel.»i-adne simba!ič"e vaja nnž h najmlajših itd.
N« jr:n?n;k Sv. Štefana ob 8 zvečer ponove igro Trije bratje, na nervo pa burko: »Ženin Miha« in šaljiv prizor »Čevljarska vojenčka«
G. dr. Lmro Mncin, okrajni poglavar v Črnomlju odide v petek na novo službeno mesto v Maribor.
Ttikaj&njl sodni predstojnik g. dr Friderik Fabirmi ba v prihodnjih dneh zapustil Črnomelj ln prevzame novo službeno mesto v Dolnji Lendavi v Prckmurju.
Metlika
Zima je prav močna pritisnila. ?neg je prav nalnhno pogrnil svojo odeja pa vsej pokrajini. Mraza pa ie bilo 20. t. m. kar 7 stopinj C.
Mohorjeve knjige si dospele in so že r.koro vse razdeljene. Dam smo med Slovenci-narečniki po dekanijah na predzadnjem mesu. vendar smo v vr-ej dekaniji na prvem me3tu. Te>,ko je pri nas vpeljati literatura. Za Icnjiae k;>r n' denarja, ker ga pavs«! pri najpotrebnejših stvareh tako krvavo manjka.
Trbovlje
SM. V nedeljo, 23. t. m. popoldne o'-> 4 v Dreštverrm denm porrča g. d-. G-far o de'avskih konvencijah z Nemčijo in o novem pravilniku bratovi ke oklednicc.
Hrastnik
N« D iti: eo zaključili gcspodiiijski teč: j z lepo rasstavo v dru&tvenem domu.
Umri* jo gospa Menih, soproga elektrika rja.
P-ošifn:.-« priredijo kat. organizacije v čet.tek po Por^ču v dvorani goep. Al Loger ob pol 6 popaldne.
K.rjigo <5rufbe sv. Mc.*:or]a so prišle in se dobijo rri g. V. Erženu.
»SloTtvaecc se d^bi čez teden in ob nedeljah v tnJiki g0sj!0 dr. IvuinaTjeve.
*	Ruše
Po/ ?o>x>r ivni. Tudi v R jeah so se zft<jreb5ki žmifromanl kar na debelo predsiali. V začetku so jih imeli nsrsčena na s-.oje naslove posamezniki, riasti Ženske iz, delavskih k onv; posnej® je prišel agent zagrerikege kenr.crr;ia k n*š\ni tigsveem in l'.h je prosil, da naj oni prev.im-ji razprodajo zvezkov; obljubil jim je tri vsakega zvezka 25 par, to je čeirtino naročnne. In tako r,e je jela širiti galasven vcJm bolj; prxtaj:ii so j.i va 4 trg.r.-ei, ed'nr> ebe kontnimi trjoadn! nis.a bili narečeni na n'&rre.-5ns zvezke, ki jih je bralo v-e povprek. Trrl*.-d« in staro. Zata st» ped vzeli obe Izobraževalni drašlvl, prsfvetno In br3lna društvo v RnŠnh skupna akcijo zoper nm.t-ine roaisne. Dva odposlan-i oseh društev sta cblskala esebno trgr.ee in j h oroplla v intenti deb-e stvari, rfa nsj odpovejo romane in jih rlslje ne prodaj.-jo. Vsa čaM gosp.> dotn trgovcem! Bili so takoj pripravljeni ustreči šel j »m ' in tt«^ n staviti mrialj^ja razpečevanj o podl'% romsnsv. Obenem se jo is-!al svarilen ok';c na prsbivtlslvo !n pLakatira! po trgu. Upamo, da uapeh u** tvo izMisl.
fia občnitm sbo/n kraj. ara. SLS :a Rvše, ki ba v Bedelja ob pol 0 v dvorani stare š:<!s, govori g. oblastni poslanac Fr. Ilrastelj. Člani se salo vabijo, da so pelno&evilno udeležijo važnega zborovanja; kat go','.js se vabijo na zbor tudi vsi prijatelji SLS.
a :wvi.imj uiuaivv; 'ijvihvuu	mu.ui film,
ki nam prikazuje prirodtie lepotj v Cehoslovaški ia njeno armado. Filma sv. Frančišek Asiški Prosv. društvo nc bo moglo ie to leto karati, ker se je za-ka«nil v Doani in ).;a jc ladi tega filimko pJdletje v Zagrebu odpovedalo. -- Na sv. Štefana dan pa se bo v Ljudskem demu proizvajal film Sv. Ssbasttian, ce-arjev tribun. Ta !i'n! nam predstavlja dobo enega najhujših preganjanj kristjanov v prviii početkih kr-ščanrtva.
Vidi:e. Sadjarska in vrtnarska podružnica ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, d::e 23. dec. popoldne po blagoslovu v čoli. Ob tej priliki bo tudi sadlarsko predavanje. Po predavan>u skde poroči^ predsednika, talnil;a in blagajnika. Člani in prijate'jt srdiarstva, udelrži-.c se občnega zbora in predavanja v polnem številu!
Lom. Prcsvrtuo društvo v Ix>rmi priredi na sv. Štefana cb 15 prcdst:.vo »Tri sestre«, veseloigra v 3 dej., frtYS"i) dr. Krek, in božično sliko »S: stri% iz »Dekliškega odra«. Med odmori igra deloma t.-tmburnški zb r deloma pa P.^dio. Imamo nov, drr.gccen Rrdio, ki služi zlasti članom prosvetnega društva, da poslušajo predajanja in glr.sbo. Ob nedeljah pa tv.dil ob delavnikih zvečer ima Rad*©, ki sprejema ze'o n: lančno in razločno nad 30 jioste.j, |;olno poslušalcev.
GosWn'$Jc* "«?odba
(Izpred sedižča.)
Bran?c- ec Na^e jc nekega d"e še pred oVičajn« uro ?aprl tnrr.lo in ce je napotil v vaako gostilno. Tarrkaj je dobil še brata Simona in oVa skupaj sta pa spravila par litrov ped streho. Ko rta bila dovolj pijana, sta priče'a izzivati ostale porle in iih zmerjati. Gcstihiičar se je tega naveličal in je o';a sitneža vrgel "kozi vrata. To pa fe je Nacetu zamalo zdeloi Oborožil se ie s kuhinjskim nežem in stopil po i no.no v gosti ro. Brez besede se je zaletel z nožem v gostilničarja in ga je z v«ch strani osuval v glav«-* v redalo in v 'e\o stran prs. Pred i je gostilničarju tudi prsni koš, po'eg tega je lahko poškodoval še nekern diti^ega gosta. Mož re pred sodniki zagovarja, da ie t il popolnoma pijun, da je tudi sicer duševno zmeden človek, bil je zaradi tega že pred leii na epr sova ni d — teda vsi izgovori v tskšr-em slučaju m elo pomagajo. Nace je bil obse{en na tri mesece težke ječe z n-.r.ogir.ii poostritvami. ^
Zgradi h mzc..
Oipred sodišča.)
Pirniteva Ju'ka, srna z?.Ia na vso moč. kdo b! ji r?m;:il, da ljubi rože. pi:cne rožice! Po vseh oknih domače hiše jih goji, ves domač vrt je en sam
v prr.d po reze. katere ji jc obljubil »gosped« in je prtjan-o povabila Ju":o, če gve z njo. O kako da ne 'bi šla. po rože — življenje bi dala za nareke lepih rož! In tla tako d.klefi res šli v grajski vrt in' JtflVa :s tarr.kaj brezskrbno trgala nr.lhpše cvetk<% bi a e pl cp. ičann, «!a ji je Tir.ea re. n;co povedala in da" ji'jc >-go;; od'< re? dovolil. Ko sta rož dovolj nalrfali, &',a odšli. Sredi vasi pa je MI deklici srečal «ra:r-Ui vrtnar, ki jc kajpak rože koj po.-nal. Pozval je deVlrii. da se vrneta v grad in izka-alo se ie, da )e ni bi'o res, V?r je J triki nrl<x>vedova'a Tin.^a. Šodr.'k je <j?scdil "1 ineo na 10, julko pa na 7 dni zapora.
Podiiri"fe „S"ov. Stražo"
ul ca po'«a frančiškanske cerkve
n. si; ur« a
. a-t n pr.-tekni tovrrna ur v Švici tojllis NAJVEČJA z lc„a ur, zlatn ne in srrbrr.-ne
ll i llllll Wm | -šamoradisvcie
'i m$mun\
la]
Drušivo Lipton Ltd, t.onclon
Zne'ep5tva in skladišče za Slovenijo. Hrvatsko. Slnvosijo, Dalmacijo, Bosno. Hercegovino t« Črno tforo
KikeU Stankov, Zagreb, Prilar. 75
Proda ia t »klatita «'i <Nr«kH»0 i« '	iKi-ijo
sc krajevni ***toputki
ft». trj. ffovla-atn mScrr- c» «')f.....Utn SWI
S', llj. Kovin s«n anker-ITos. orif, t n:«
rtl.i m t II m In ta B e .... D n t5"!J Si. U... Und kn. U em »4 ki i prvo-
vrstri-n ari/e:- st o"e .......n!a CPSl
ZAflTT.l A.JT.H bcita n iin«trovnnl oenik s koledarjem, grtilia in frBn.-o od
ZJliBI JANA 2
KBPBI1TC samo W 1*1 f
kina srebrno jedilno orodje s pet-deset et o >o ar. iško garancijo, pri
H. simr«
liub icr:<a Pr icfrail'«
P s4 nf.Vupam frvt tu it ogtltt itložt« ralag? t<vl|a.
ccnr sismSž« Koia^h«
c.in «• m<s miim« mi«.

je v prvi vrsti potrebno, da se obran:te prehlada Za io pa potrebujete zimsko perilo, nogavice, veslo ali pulover, volneni šal, do^fo obleko in plašč. Vse to si nabavite najbelišc in po zc!o nizki ceni v priznano solidni trgovini
I. N. Šoštarič, Maribor
Aleksamls-ova ccsia 13.
Ceneje boi nn
RAZPRODAJAH
s« a obl osakovramr, manu/alourno blago samo ml
IRPiN, MARIBOR. CUaem >rg Ueo. 11.
/AERI/AA 1539
U krhale!	^a kro a c
NOTA. T€$I«<0

zg samouke o prikro.evanju moških oblačil
H.K01IC, tnbfana, Sss^oska al 7
fcatotevdjte opis fm/ gci.
I i s t r i i i !
Sirom s!ovcnrke zemlje Je odjeknil glas o velikih orlovskih dneh v Pragi. Iz vseh kraje* prihajajo dopisi, vprašanja, silen Je odmev izleta, ki ga bo J. O. Z. priredila za svojo orlovsko armado in vse njeno prijatelje med trate Čehe prihodnje leto. Toda še je mnogo tistih, ki oklevajo, bi ali ne bi, — pa tistih, ki le odlašajo s prijavo, dasi so že povsem odloženi, da poromajo ob lej priliki v toliko opevano zlato Prago. Vsi ti naj pomislijo, da nam le ovirajo priprave, da otežkočujejo in pomno-žujejo delo, da zadržujejo končno ugotovitev Števila izletnikov, — kar vse je važno in potrebno za tak, v velikem obs -gu organiziran in v tako daljavo, preko tolikih državnih meja izveden izlet. Ne moremo zato dovolj opozarjati vse in vsakogar, da res hite a prijavami in pošiljatvijo denarnih obrokov.
Ponovno opozarjamo, da je potovanje za vsakogar in za vse brez izjeme mišljono in mogoče le pod pogoji, ki so bili že tolikokrat objavljeni v vseh naših časnikih. Da torej nikakor ni mogoče plačati samo hrano ali samo vlak ali stanovanje. Vodstvo izleta preskrbi vsem za enotno določeno vsoto, ki jo mora vsak izletnik plačati; pravico ima potem, da izrabi vse ugodnosti, ki jih mu vodstvo izleta j nudi, ni pa seveda dolžan, da se vseh teh I ugodnosti posluži. Nasprotno pa tudi nima i pravice, zahtevati kakšnega povračila, ako po |
V zlato Prago
lastni krivdi ne izrabi vsega, kar nm a^ai skupno potovanje (skupna vožnja, hrana, stan), razen £c zadnjič omenjeno samostojno, od ostalih izletnikov in skupnega vlaka ločeno potovanje nazaj domov. Za tak slučaj se dotičnemu vožnja nazaj povrne, ako dokaže, da se res ni vračal z ostalimi izletniki.
Celokupno potovanje z vso oskrbo in stanovanjem stane 750 Din (telovadci 100 Din manj) za III. razred, 1050 Din, za II. razred, 1150 Din za II, razred in privatnim stanovanjem in oskrbo, ter 1350 Din in več za hotelsko hrano in stan. Vsak si po svoje izbira način potovanja, ter dotično vsoto pošilja v obrokih po 100 Din. Vsi obroki pa morajo biti plačani do 1. aprila 1929.
Potovanje je torej res zelo poceni in sc takšna prilika nc bo več zlepa ponudila. Cehi se za sprejtm in oskrbo Jugoslovanov skrbno pripravljajo — kako znajo sprejemati brate Slovence, naj izpričajo oni, ki so to mogli videti v Brnu.
Vsem, ki so se že prijavili, svetujemo, da si priskrbe primerno knjigo in se uče češkega jezika. Bo prišlo prav! Prav primerna knjiga za učenje je zadnji čas izšla pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani; tečaj češkega jezika pa | bo priredila tudi ljubljanska radijska postaja.
Jugoslovanska orlovska zveza.
Za ustanovitev Sirsko prometnega sveta mariborske oblasti.
• *v	Maribor, 22. dccetnbra 1928.
Naša tujsko prometna propaganda je še V povojih in niti zdaleka ne odgovarja tozadevnim predpogojem, ki jih v obilni meri nudita v mariborski oblasti tujskeprometno še vedno zanemarjeno Pohorje in heuvaževana Savinjska dolina. Eden glavnih vzrokov tem pojavom je gotovo dejstvo, dn pogrešamo šc danes enotne tujskoprometne organizacije z avtoritativnim načelstvom kot vrhovnim urejevalcem tujsko prometne politike in propagande. Ravno radi tega jc mariborska oblast navzlic svetovnemu sloveeu Rogaške Slatine še vedno samo tranzitni teritorij mednarodnega potujočega občinstva Počctki organizacije so sicer že tu — tuj; ko prometna zveza v Mariboru. Zdi se pa, da bi bilo treba pristopiti reorganizaciji tujsko prometne propagande v tem smislu, da bi se ustanovil za mariborsko oblast tujsko prometni svet, ki bi pa iyr.q tvorili zastopniki Tujsko-prometne zveze, Planinskega društva, Avtomobilskega kluba; Športne zveze, Zbornice za obrt, trgovino in industiijo, novinarskega druTlva, Gostilničarske zveze, Uprave zdravilišč v Rogaški Slatini in Dobrni ter drugih v poštev prihajajočih korporacij m ustanov. Ta svet naj bi bil nekak posvetovalen organ oblastnega odbora v
zadevah tujskoprometne politike v mariborski oblasti.
Predvsem bi moral ta svet sestaviti delovni načrt za sistematično tujsko-prometno akcijo in ustanavljanje tujdeo-prometnih društev tam, kjer sc namerava zbuditi intenziven tujski premet in kamor se v posebni meri obrača pažnja ter zanimanje tujcev. Če izvzamemo Rogaško Slatino in če razdelimo mariborsko oblast v štiri tujsko-prometna območja — Savinjska dolina, Podravska dolina, Rogaška Slatina in Pohorje —, potem ja brez dvoj-be v prvi vrsti potrebno, da se plasira kapital v Savinjski dolini. To pa bo mogoče le ob sodelovanju in pomoči občin odnosno okrajnih zastopov aH pa na podlagi zadružne organizacijo. Hkrati pa bi bilo potrebno obrniti r^?--njo dvigu strokovne izobrazbe gostilničarjev oz. gostilničarskega in hotelskega osobja in tv.j',ko-promctncmu pouku sploh, ki bi se naj gojil v naših km.takih gospodinjskih nadaljevalnih šolali.
Vzporedno s to akcijo pa naj bi šla kolonizacija Pohot ja, kjer so sicc-r posamezne podružnice SPD postavile is lepo število turističnih in tujsko prometnih postojank Treba bo pa misliti tudi na gradbo posebne kolonije okoli »Ribniške koče«, ki naj bi bila oporišče za zimski šport in klimatska zdravilišča. S tem pa bi istočasno pridobilo tudi mesto Maribor, ki mu pa še vedno primanjkuje dobrih reprozentativnih hotelov. V teh smereh naj bi se razvil in uresničeval program tujsko-pro-
metne politike. Izražamo prepričanje, da bodo ob iniciativnem sodelovanju in globokem razumevanju, ki ga kaže mariborski oblastni odbor za naše tnjfko-prometne razmere in potrebe, čimpreje vzcveteli sadovi takšne tuj-sko-profnetne politike v mariborski oblasti in da ne bo več mariborska oblast s svojimi idealnimi tujsko-prometnimi predpogoji samo tranzitni teritorij bogatega mednarodnega potujočega občinstva.
1P>® Iborlbi dlosentaise
Volitve obratnih ddavskih in namešfen-skih zaupnikov. V mesecu januarju se bodo po prvikrat volili obratni zaupniki po določbah Zakcna o zaščiti delavcev. Volili bodo v podjetju do 20 delavcev 1 zaupni! a. in potem sorazmerno s številom delavstva več; vendar ne sme število zaupnikov prerekati v nobenem slučaju 16. V podjetjih, 1 jer je ver- nego 10 nameščencev, smejo kakor delavci tako nameščenci voditi svoje posebne zaupnike. Aktivno volivno pravico imajo vsi delavci obeje-a spola, ki so ob času volitev zaposleni v podjelju in so dovršili 18. leto starosti. Voli se neposredno s tajnim glasovanjem po kandidatih listah (propor?ni sMem) z glasovnicami različnih barv. Delavska zbornica je izdala posebno brošuro, ki vsebuje navodil i za volitve.
Nedeljski pouk m obrtno-nn^alievalnih šolah. Pričela se je potrel na n'cija. da s? ukine pouk na obrtnn-nadaljevalnih šolah ob ; nedeljah ter prenose ra delovni dan. Kal-nr z -ano, ?e jo v Ljubljani to vprašanje že uredilo.
Shodi vajencev. V zadnjem času sla se vršila že dva rhoda vajencev za odpravo nedeljskega pouka in sicer v Mrriboru dne 2. decembra t. 1. in v Celju 18. deceml ra t. 1. Povsod js bila zadovoljiva udeležba; tako je bilo v Mariboru prisotnih na shodu pre';o 300 vajencev. Povsod je poroča! znani_ c!e'avec na vajeniškem zaščitnem vprašanju Jo.*e Brdajs.
Skrb ta delavski n«r-S?aj. Slovenca ni v stanju da zaposli doma vsakoletni priras'ek delavstva, zato je navezara na izseljevanj? ako naj ne nara&a doma brezposelnost. Ni pa vseeno, ako se izseljuje izu"en n'i pa rc-izuSen delavec. ?e radi te-'a je polre! na bri"a ■ta delavski naraščaj. Pru^o, 1 r.r je e-a' o va>no, je činj^nica. da bi Slovenra IM'a brez industrije popolnoma pasivna p"kr T"a. Napredek industrije je zato za ras živi j-ms' c važnosti. Ako pa hočemo napredovati v industriji in obrti, trs'-a do' rega izobraženec in dobro kvalificiranega de'avskeca naraš^ja. 7ato t>e mora to vprašanje spraviti en1 ra' z mrtve točke in prifeti s sistematičnim delom in sicer v praven: a) poklicno izbire: b) evidence gpanja zaposlenosti pos°meznih s'rok;
r) iskanja možnosti zaooslitve in p razdelitve r-resež' a in ! onrno je Irel a dati mladinskemu delavstvu — vpjartcem — zaščito, brez 1 a-ters bi bilo vse driro iluzTno. Vprašan o ra je. kdo bo začel? Dopnost je to de!avskih or-anbaeij in socialnih institucij vivna vi -a pripada pa tu tudi oblastnemu odVru, da po svojem eocialno-p^lit^nem oddelku prevzame tudi to funkcijo iu reši lo vprsčanje po tozadevni uredbi.	A. C.
Ce 3anez dobiva cd cfek'ct le košarica... — ?
(Izpred sodišča.)
Kaj hočete, ni vsakemu namenjena niti sretv niti fest dekle. So to le poedini srečniki, za ka-torimi norijo dekleta, kakor sami povedo. Na njih listi prav gotovo ni zapisan Svedrmčev Janez. On je v tem oziru tak revež, da se je oni dan celo smrtniku zasmilil. Pomislile! Poiskal je Svedrovčev Janez sosedovega Janeza, ki mu je stric, ta slrio pa Je dobil Se enega Janeza in so žli tako trije Janezi za SvedrovČevega snubit lepo Ančko To-!« jo Ančka rekla: jok, Janeza pa nel — pa so si trije Janezi obrisali nosove in so Sli na vso jezo pit, kaj pa naj sicer store? Pri litru vina so določili in sklenili, da bodo Janeza oženili, pa če tudi ltoj... — nič, je dejal Janez, tisto pa ne! ln je položil težko pest na usta slrica Janeza. ?e pre,!en je on mogel ziniti bridko besedo, ki bi ženinu Janezu ne bila po volji. Že pri lej pril:ki je prišlo do nesoglasja in malega prepira, torla možaki so že pogovore, če ni babo vmes, je dejal Janezovega sirica tovariš Janez in napil vsem trem. Pa so ga. In potem so krenili v breg in po bregu v hrib, kjer v idilični vasici mirno živi in spi in čaka že-nna le<pa Mici. Prišli ro trije Janezj do Mici, ta pa je spet rekla, jek, ,'aneza pa ne t ln Janezi so se po lrsali po bregu s hriba in vasi in preč od Mici, kakor so pač najhitreje znali in mogli. Saj razumele, takšna sramota: druga košarica od dekleta...! Kleli so Janezi lam pod bregom in žugali s pestmi v hribovsko vas zanikano, ki ima taka cšabna dekleta, ki niti grunarja ne marajo. Legli so nato Janezi pod hrast in stric Janez je iz rnavhe prlernil steklenico, — kaj pa sle mislili? Človek se vendar ne bo ubil, če ga dekleta no marajo, kaj pa še! Manjka se jih! In so šli Janezi potlej koj drugi dan spet na veselo rajžo: iskat dekleta, ki bo hotelo Svedrovčevega Janeza. Prišli so v vas onstran g re, k Janezu Skrjančku Stric Janez je pobaral hišnega gospodarja Janeza, če bi dal hčer Julko Svedrovčevemu Janezu, kaj? >.Ia, ves Janez.« je dejal Janez Škrjanček. >naša Julka je res dekle, kakopak da je, ampak, veš, Janez, drugi te Ion bo klicana za Pe ra Ozimnka Iz Strni.*: Ježoš, ježeš, lo so pog!e I ali Janezi! Zdelo se je, kakor da je tisti hip zrastel vsakemu iz glaVe velik vprašaj — pa so pcgrabli klobuke in se dvignili brez b"?ede ... Satamen ki Jane/., da bi ta, če le boiro oženili, fe te ne b mo, se je po hribovsko norf val stric Janez. Določili so te-'en dni počitnic, mollem sr> poizvedovali vsak na svojo stran in čez teden so se zbrali Janezi h konferenci, pa so do-1 čili: to'e pa bo! In so šli koj prašat Faičnikovo Franco, če bo re3. Franca je rekla, da naj pa bo. Tn so se potlej zmen li še za br.lo in one — zdajle bo pa sodba koj zrela r.a slavno so<!nijo. Janez ie bil s ponvijo Janezov in gospoda župnika končno por cen, bil pa je še ve.ir.o jezrn na Ančko, prvo, ki mu je ponudila k"šarico. Jasno, ta! sna reč so ne pozabi kmalu! Ančka se je tudi niožila v tistih dneh. Kmalu se je vršila svati a in Janoz je moral gledati, kako se m ži dekle, ki ni njega maralo. O sapranvš! je stisn 1 pesti in jezen k'estil drva za drvarnico, oit soseda pa se je tako pri je'no čulo: tmtadra, trrtadra... Kar je Janeza pogrelo, vrgel je sekiro proč, pa je š"l gledal pod okno, kako so kaj imajo na svatbi in kako kaj Ančka... Tistikrat pa je stopil ekreg ogla sam žen n. gr<to sta se po-g!ela!a z Janezom, v naslednjem trenu ku je Janez pljunil v roke, pograbil žen in in — skratka: tisti večer je bil pri hiši. kjer se je vršila svatba, velik kraval; k;eg, pretep, zmerjanje, vse je prišlo na vrsto. In zat'eva kot takšna je romala v sr*Ino spise in «e je vršila razprava. Dolga, d Iga razprava, trikrat preložena, vsokikrat pro ilagmo nive f,r-j3 _ kaj je končno bilo? I pobotali so se! — Janez pa bo pločal vse stroške, ki so narasli v težke tisočake. Presnete košarice ti take!
r-ir-mnriin- ■mT^.-r-"!"""--"'1™™"'
Vsa; 1 D n ra Slov. StraZo!
bltft 5 T A V B e N
niROSLAV ZUPAN
1 K
CC2AD8ENO PODK-T1E TEHNIČNA- Pl^AClNA-L1VBI/IANA CG5PO «
SVETSKA C lO-TELEFOnII03
ŽELEZOBETONS KE • IN VSAKOVRSTNE • VISOKE
zcrad8e - Arhitektu--
^a- izlvh?!tev. v5eh-Načrtov- in-Proračv; nov -TehniČna-amenia zastoo«; tvo • strank-v- tehničnih-zadevah

i i
saa
muii mu line
za 4UŽMO A^SKIKC
Braziii;o, Urusurv, flrgantino. £hiio, Peru i č,
nai^c ji BI ff'o5kl ti.u.otnl !»<IJ' i-a .svetu. Poilzastopnik /jflse s!l£5': t i.iuiiljana, Ko o :vora'-n ullen 26.
r



si.
irečKo Potnik in drog u iyMm\
p tra fiesi!a»lfa <sckc, fjernij? pvotz*'si!(!vt c.€i »v,	rcdnžls sonci tis ii.artnc!fi«ie
Kck!!:ova 13/T2l2fon 2110/Ra?.pasi.ček. 11.612
PZ&lll 3V raaJiCaJ SCSf, konservir ao (Succus Rubiadei) raalliSO* ni3;!ČRi SCfS. pastiiiziran F<QJ'JI0ia miMft (Fruchtmark) rsaimoif.c i raitn raiiišii si« flker!^ m
aroma, Suicaunraitii: O 0 500, lil S ti';, 1C0 Uit
SaJ,nc KiitrniefadciPsarelKna svetla (Aprikosen) N	melonge iz malin in jabolk
la?it>'fn«i» mi".i'ii(l€:eU»! svetla €ess>3teta iiJiži-mc^eca (slivova)
Rtizai sa^ni sc:ii:	(Orangeade)
LlmOliOV (Citronude)
DeZjioi sači Pss^crJzSran! scSsS: Trojan, m toDo^nE snh Kazii« cscnce — A o^jc — Sadnš cisrr
jbfiP kOMAn t
Najprimernejša darila
Novo: Josip Korban, Koča v
G obtrli, za mladino primerna knjiga, vezana Utik 31'—
Obenem priporoOnmo: ornfk Pasi onske povesi ce zo
/.a mladino.....
Jančič lv.. Risane, navob o za risa je v vseh pano ah . K cbelc Savinjske A pe c ograf in luristieni pregle I . . Remec: I« n.oje domovine, mlade
povesti.......
Hoili Iv.: Golo! ovi, Novele . .
D;n 5--Din 120.-Din U5--
D n Din
24--40 —
Ooričar & Leskovlek • C^Ue
Vsakovrstne trgovske kniige, štrsce, mape, no;eze. herfcari e, odiemnine knjižice, bioite, ivezke !. i. d.
a— saagxaaBta
nudim po skrajno ugodnih cenah! Na debelo I	Na drobno I
Anton Janežic,
L!ub!jana, F^orjinska u". 14.
Knjlgovezn ca in CrJalnica trsovskih knjig.

Ksročalts	S
aaKgssBtsggaa5EBg5Bg^
Franc«si«a iinija — Fiench tirne Cic. OLe. 'Ji'ransaliear»«šq[ue
Za Severno Ameriko in Kanado naivečji in najlepši brzoparniki Havre ^fcwyork samo 3'/;> dni čez morie Juino Afl.gjtko. Artcntino. Chilc, Uruguaj' vsak teden iz Ha.r®» Bordsaua ;n Marsilie:
Cic. Chargeurs Reimis,
Sud-At>antique, Transport iVlailtimes.
Izvrstna hrana, izborna postrežba,
vino brezp'ačno. Vsa po^snila daie brezplačno zastopnik
iVAii HlilEH, Ljuiillsna
Ko.ddvorska ulica štev. 33.

Temveč pasi čevlji so kvalitetni Individualizirani produkt doJbro Izurjenega delavstva pri najbolje /ennično urinem oJbrcau In dovršeni oroanr
JCujoujle v Hasern Interesu domače Isz delke, ker so IIresnično najjbolfšl In naj oenejsl Zahtevajte vsepovsod čevlje ~ našo 5zcz>ščftr2G> ^ncarnl^o

Dobivajo se v vseh boljših trgovinah s ,,rj in v naših lastnih podpušniccih;
SA&MJf
vs.' kotinevno ve erno razstavo otrošk h s i ianiCnih vozičkov. holenderjev. skiro. trickljev ivalnih strojev, malih dvonolej in avtom-ib lov pr:
„TkIBUNA" F. B. L. LJUBLJANA
KAliLOVSKA CESTA 4
Za gg. duhovnike J
-^pectlalen St ricbkaiiiTarti /.a obleke. kamram al' Adria /a taarie. Marneo ali Setianri za~uknie. ter T*e druire potrebščine priporoča v nakup
manutaktura Franc Dobovtčmk, Cehe
tie. dnhovnik dobe	eene
Krorači pozor/
Sokno, kamizarue, kov^rkote duubine, odm* in vse uro aške potrebščine kupile naieeneje v oirrnmtii
loviirniSki iaio(? Franc Dobončnik, Celje
/.uhipvm't*. vtptpm
Za temne m neveste!
Poročne otileke. ler vh* ooirei no r. aco za nalo Dobtelinino. odete kupite v veliki zhiri na:eeneje
ori Franc Dobovičnik, Cel/e
Oglejte * ve iko jalovo
I
Razorcda;a!
nudi najprimernejša božična dar-la tvrdka
K? i ser, Uubiiana. kongresni trg SI. S
C IS M S K.
Vel'ki ilustiovani
dobite zu-donj'.	Zahtevajte pa od sk ndlSfa
MEINEl IN HEROLD
TOVARNA GLASBIL, GRAMOIONOV IN HARMONIK R. LOROBR	HAHIBOH	STEV. 19!
Vio'i'ic od II n 5$' . Ro pe harmonike ol Din «5 -omburlce oil L>.u 98 - (iratnofom od Din 345'- dalje
PORTlRNO-C^irNTNG WrRNfl 0 0 nOl'JF.-N!CM$TR"NA
USTANOVLJEN u LETA priporoča svoj prvovrstni Izdelek
pcrtlmd cementa
Dobavlja se iz tovarne, kakor tudi od zalege v Javnih skladiščih, Ljubljana, Dunajska 33
£asto0.*OS»P (HKiEL. L ubuan^. .»o-sk, tir^ored - Tel. 2547
Praktična bož ena
darllal
Velika izbira obit k za gospode in dečke, moderne ran<*lans, rimske sukn:e, zirrsko perlo, čevlje za Gospode. dame in otroke, usnjate gamaše. snežne čevlje, galoše. posteljne in konjske odeje, pletene telovnke za gospode in dame, nahrb'nike. nogavice za gospode in dame, potne košare itd.
s 5% popusta samo pri
ANTONU TKALEC
Maribor, Glavni trg 4.
raco ZA ZSVOiE(BAMsBBANDhn;
izdeluje in rio!iav| ja v vseh
harvah in šlr'0Hn s tiskom 'n brfz tiska po tmin žjln čet. h
! ZCjREBECK!! PR9 ZVODKn VTRP.fl, L. iTERfl
Zagreb, M ri:(.<ra 37 • Tel
iC35
Najcenejša bozičra darila! Ker se plašči in obleke popolnoma razprodajo, se od 1. dec. do 1 febr vsak plašč proda 130 Din cc-«|e, V zalogi ro plašči, moderni in temni, žer " in moški štofi.
30% popusta
samo v trgovini
Marije Rogelj, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2o. CaUillHMHiaHaBiHililHlIHttdattU
Zahtevane f f LJ E s I (JU brezplačni tL a. 11 K BI slikam
S?os»top ura nin 49-
Ura na sidro lankericai nekniiii boijSe izvršitve s /t letu m jnmst»on
Din 65 -
Ists original pmenl preciz Roskop ura nn -iilro. pravi nikoli, kolesi? neppst' pno prahu tpkoče vse v rubinih poselmo tnčna ^ let lamsho
Ilira 98 -
Ome^a. Doxa >n druce ure renejSi kot 'trucod
Sudllka Din G4-
1, i zvoncpma in ft letnim 'amstvon
Dir* 69 -A KIFPMANN, Maribor št 401
specialist samo /.» boljfie ure (■■■HBH1BIOB M t*f d
Pridobiva te rtevih naročnikov!
m
LUNfl.
Eksporfna hiša, MARIBOR
Aleksandrova 19.
Dobro znana najboljša in najcenejša tvrdka zt nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač, otroške nogavic? od 6 Din naprei, damske nogavice od 7 Din naprej, troške nogavice (sokni) od 6 D n naprej, ovijalne jopice od 50 Din naprej, moške jopic*" z rokavi od 85 Din naprei. ženske jopice od 70 Din naprej, otroške jopice od 50 Din naprej, jorice za deklice od 60 Din naprej.
Lastni frd^Pd.
Poseb. razstava otroSkik igrač ter božlC. okraskov.
i
pe^HRko
f CCliH
^iatrovana /mlrnas
neomejeno mvez<
razredčiti, i—J f.pcl -o i sv. Uckn za »ode v p sod' zolo lopi.' vode n kopi lie > nji s v o i IrndM noRi	Kinntil 1'olHgoma
bodo i.lt n le pr- 0'> bu.crip., Jul-i |n p-ln belo.^t n* (r. orla rani e sp liodr. tiajtrdovrnl n 'ftp ozebtl' e n • •■jnosn« Mipf'en vsled ozebline Ce stn nn(fi dntj (''fisn v vodi. fce kurja očesu in drnpe o rdrlost k to n ko omeh< ajo, da «e lahko odsitianijo brez noža.
Vilcd Utrujarostl natekli -gletnjl
Odrgnjena mesto
MtliurJ' Kur;a ote .a
R»ne med » prsti
Otekline
OtisVe
Csl: bele noge
OtrdaU hoŽA
Poliod podplati .,'jied oiHti rortjev pomočeni lttii
Sol sv Rrka za noge uredi zopoi fe tako /.anemnrjen'' no ne. Velik zjuoi stan«* snmo Iti Din Dobiva se v »saki lekarni Ako Je ni dobit . obrnite se no:
dro^rlfo
SANSTAS UVMJMA
Conitar cve alffo Si 4
(popreje pri Belem volu;
Ob resi u ;e hranilne	pc na)-
»išn rnoKtič ofireshn meri m ie deiiHt i>ri niei 'iaiv»rneie naložen, kei amčije uoler; re/.erv in astnib hiš vgi čIhui / vship svoiim premoženjem
Posoiila in trgovski kredit) pou naiugodnejšimi pogoji
lientni n tnvslidn dave:- oia uv aosolltn ca.
Kremne oge nad D n 52.000.000 -
Fr. Havliček sin
ebktrolebnlk, se priporoča za strokovnjnško napeljavo in popravilo hišnih telefonov, zvonil, signal. naprav in elcktrotchn. aparatov. Delavn:ca:
Sv. Petra cesta 5, dvorišče (Hotel »Soča«).
L Miku* - L ubftenc
prtfKirora «voii> /jilopo težnikm solnčnikov in s^rrhammih patii tJopr»vit» ifrfnr m soIMnr.
MSpec>rum" d. d. | ŽRl KO{tfStO. ^OJiSSit! m Krstu I
tvuinica ugiedii. m oftiieuasn stekla
biunifano Vli
rp nahnja ml .. imvpmPrH CpluvAiii icsta M — li-lplon .'.143.
Zacreb. • »si ek. Srpdtšniioa iAl.fiED Zrcalne oteklo portaujo steklo iriaSinskt oteklo i—< mtn. osrte'1ala. hru.*e»ii » vsnh velikostih in nbUhah vakoi *ikH r>ru«efif uro/orne ^fpe iztio.vene ploiče. vstehlevan^f < meri FiriH iuvrnln« <tcIP'1»Ih.
Razprodaja!
Razprodaja vsal ovrstncga blaga za moške in ženske obleke. kam"arni sukno. blago za ženske plašče, raznovrstni parhati Ta obleke in perilo, različni šnoni in kontenine.
Razprodaja
se vse blago po razprodainih cenah, in sicer; karr.garni za moške obleke od 110 Din, razno sukno ?a moške oHfke od 40 Din ia ženske pla-šče od 60 Din voln.no blano /a ženske obleke, dvoina širina od 34 Din. različni kambriki od 8 Din. vsakovrstni parheti od ,9 D;ri naprei . Suk-nena obleka ? 20 m blaga z vso dofiro podlogo samo 230 D^n- — N-' zamudie ugodne prilike nakupiti si dobrih oblačil po izrednih cenah in si s lem prihranite vtlikih izdatkov — Pazprodnja se vse navedeno samo v marulakturnih trgovinah
IVAN KOS
LJUBLJANA, Sv Petra c 23, zraven zastavl|alnlco. ŠIŠKA, Celovška cesta, Seidlova hiša.
LUTZOVE PECI
PEC
^MONOLIT" ING. GUZBL)
rclefon	Llubljonn v||. Jernp eva cesta
Kiivnotnir f "»i-iiv p'elttrnmo{orJ!. Vo'Uiotf male 'nr-h I ne in RrndsgreTPe »CAI.Ef A l TOH« .patent MSVn in ^ainsir.a sprta
Smučki tečej pri Mrzlem studencu na Pokluki nad Bledom priredi g. Rud. Badjura od 25. t. m. do novega k ta ozir. do 2. januarja 1029. Izhodišče: železniška postaja P o d h o m na Bledu, odtod 3 do 3.30 ur peš do Mrzlega studenca po Pokluški cesti skozi Goric Celoina prehrana in stan za udcleiexice tečaja lio slabi na Jan za osebo okrog 40 du 50 Din Občutljivejši, korr.odnejši smučarji naj odidejo iz Ljubljane šele dne 26. ali 27. t. m. zjutraj, ker je na božični dan prijavljenih že tudi nekaj drugih družb, Za odhod priporočamo zjutranji gorenjski vlak, ki odhaja iz LiubTjane ob 6. uri 50 minut V Podhomu ali Gorjah s« iahko najame voz za transport smuči in nahrbtnikov. — Provijanta ni treba mnogo seboj jemati, ker bo restavracija pri Mrzlem stud ucu itak dobro zalj-žena, pač pa na i vzame vsakdo seboj primerno perilo in obutev ter tudi smuške maže (miks in mediumj
Za objavljeue smučarske tečaje JZSS. ki se vrše za začetnike v Bo.injski Bistrici, pri Mariborski koči in pri Klopnem vrhu so mogoč« prijave tudi začetkom tečaja pri naM ivniku, vendar priporočamo. da se prijavi vsikdo pravočasno, osobito za tečaje na Pohorju, podružnici SPD v M riboru V nedeljo 23. t. m. prične jirvi smuški tečaj za skoke pod vodstvom inž. Ilanssena v Kranjski gori Udeleženci naj se javijo s savezno legitimacijo direktno pri g. inž. Hansscnu v Kranjski gori, hotel »Slavec*. Na enak način je postopati za tečaje za tekmovale v Kranjski gori in v Mojstrani.
Izjava. Podpisani društvi izjavljata, <la skupina privatnikov, ki prireja po Sloveniji nekake težko atletične nastope pod firmo podpisanih društev, za to ni ne pooblaščena ne upravičena. Omenjene prireditve tudi nimajo značaja amaterstva, kot je za društva in klube, ki gojijo to panogo športa, predpisan. S tem so društva moralno in materijelno oškodovana, zalo naprošamo pristojna oblastva, da dovoljujejo tozadevne prireditve le, če so pravilno prijavljene od društev in klubov, pod katerih naslovom se prireditev vrši. — Sporlna klu-ja »Slovan in »Svoboda:.
PregSed uspehov v Ishk! atletiki
Sedaj, ko je lahkoatletska sezona po Evropi končana, bo naše bravce gotovo zanimal pregled najboljših atletov z doseženimi uspehi:
100 metrov:
Corts (Nemčija) ....	107io sok.
Gerling (Nemčija) . . .	lOVio »
Lammers (Nemčija) . .	10*, m >
Houben (Nemčija) . . .	10"7io >
Gero (Ogrska) ....	10'/io »
200 metrov:
Kornig (Nemčija) . . .	20n/io sek.
Sclitiler (Nemčija) . . .	21»/io »
Houben (Nemčija) . . .	2il'/io »
Rinkel (Angleška) . . .	21*/io >
Lammers (Nemčija) . .	214,'io »
400 metrov:
Engelhardt (Nem.) . . .	47"/10 sek.
Martin (Švica) ....	478/10 s
Btichner (Nem.) ....	478/io »
Rinkel (Angl.) ....	487m >
Štora (Nem.).....4SVio >
800 metrov: Martin (Franc.) . . . l:50n/i« min. Love (Angl.) .... 1:51=/io > Martin (Švica) . . . l:51s/m > Engelhardt (Nem.) . . l:518/i« » Ladoumčgue (Franc.) .1:52 >
1500 metrov. Larva (Fin.) .... 3:52 min. Ladoumčgue (Franc.) . 3:525/i« > \Vichman (Nemč.) . . 3:52°/l0 » Purje (Fin.) .... 3:53/m » Bocher (Nem.) .... 3:55 »
3000 metrov: Nurmi (Fin.) .... 8:20'/io min. Boltze (Nemč.) . . . 8:35 > Virtanen (Fin.) . . . 8:37 > \Vide (Švedska) . . . 8:37'/i» > Eklof (Švedska) . . . 8:40°/io >
5000 metrov: Nurmi (Fin.) . . . 14:28'/io min. Ritola (Fin.) .... 14:362/.» » Purje (Fm.) .... 14:39'/io > Wide (Švedska) . . 14:41'/«« » Virtanen (Fin.) . . . 14:48»/io »
10.000 metrov: Nurmi (Fin.) . . . 30:06=/io min. Ritola (Fin.) .... 30:19Vio » Wide (Švedska) . . . 31:04 » Loukula (Fin.) . . . 31:205/io » Matilainen (Fin.) . . 31:25°/io »
110 metrov z zaprekami: Peterson (Švedska) . . . 14.7 sek. Wenstr6m (Švedska) . . . 14.7 >
Gaby (Angl.).....148 >
Sempe (Franc.) .... 14.8 > Sjostedt (Finska) .... 14.9 »
Skok v daljavo: Doberman (Nemč.) . . 7.645/io metr. Koherman (Nemč.) . . 7.64 » Meier (Nemč.) . . . 7.54 Schloske (Nemč.) . . 7.51 » Halberg (Švedska) . . 7.50 >
Skok v	višino:
Kesmarki (Ogr.) .	. . 1.04	metr. Toni cista d t (Norv.) . . 1.92»/io *
Menard Franc.) .	. . 1.9? >
Kopke (Nemč.) .	. . 1-92
Boneder (Nemč.)	. . l.G0r'/io »
Skok v višino s palico: Lindblad (Švedska) . . 4 metr. Vintonsky (Prane.) . . 3.88 Ramadlef (Franc.) . . 3.80 > Karlovltz (Ogr.) . . . 3.85 Lindrotb (Fin.) . . . 3.85f'/io
Met kopja:
Lundquist (Švedska) . .	71.01 metr.
Lindstrom (Švedska) . .	67.77
Pentilfi (Fin ) . . . .	07.77 >
Sunde (Norv.) ....	65.44
Szcpes (Ogr.) . . . .	05.26 »
Met krogle: Hirschfeld (Nemč.) . l(>.04Vio metr. Duhours (Francija) . 15.U9 \Vnhlslcdt (Fin.) - . 14.88 Jannon (Švedska) . . 15.40 » Norby (Švedska) . . 15.42 »
Met diska:
Hofmeister (Nemč.) . . 48.77	metr.
PauluS (Nemč.) ....	47.52	»
Kivi (Fin.)..........47.45	>
Egri (Ogr.)..........47.35	»
Conturlia (Švica) . . .	40.87	>
Met, kladiva:
O' Lalaghan (Irska) . .	52.68 metr.
Skold (Švedska) . . .	51.85 s
Stenrud (Norv.) . . .	50.39 »
Pogioli (Italija) . . .	49.-13 >
Lind (Švedska) . . .	49.32 »
Na kratkih progah gospodarijo absolutno Nemci, med tom ko so na daljših progah Finci mojstri. V metih so pa zopet severni narodi pred ostalimi. V eni prihodnjih številk bomo pa prinesli v vseh gornjih panogah jugoslovanske rekorde.
Sportini dogoditi
»Odkod ima Ballangrud formo?/, se nekdo vprašuje. In ima prav. V Narviku na Norveškem se je vršila prva letošnja zimskosporlna prireditev in je predrsal Ballangrud 500 m v 45 9, 1000 v 1:34.2 in 5000 m v 9:11.6. Krasen začetek!
V	izborni formi — če se smemo tako izrazit: — je tudi Aljeltin. V Berlinu je igral proti 30 prav dobrim šahistom; zgubil ni nobene igre, 6 jih je bilo remis, 24 jih je dobil.
V	Berlinu se je vršil sprinterski dvoboj med Lammersom in Koernigom; pokazal je, da je na prav kratke razdalje (50 do 60 m) Lammers boljši jiot Koomig. — Nurmi je že v Ameriki; spet se govori o amaterstvu in profesionalizmu. Pravijo, da zahteva Nurmi od Texa Rickarda 50.000 dolarjev za prestop v profesionalstvo in da se zdi ta V30ta Ri-ckardu previsoka. Nurmi si misli: Wenn schoii denn schon.
V	Ameriki so včasih nekoliko preveč st-^gi. Igravcem, ki igrajo v Davisoveni, Wightmanovem pokalu itd., je prepovedano o igrah pisati ali govoriti v radio, pa najsi bi bilo lo zastonj. Za Da-risov pokal je zmeraj več priglasov. V Greifs-\valdu na Nemškem je vpeljal akademski senat univerze tenis kot oivezni predmet. — Karel Ko-želuh je imel v Ameriki 18 rakelov; šest jih je razbil. Zaslužil je samo 4000 dolarjev in je zelo hud, ker je mislil na več.
Pisali smo, da je tenis postal na Francoskem davka prost, ker je »šport/. Sedaj so tudi golf priznali za šport in ne samo za gosposko zabavo ter so odpustili golfni zvezi letošnji zapadli davek v znesku 1,300.000 frankov.
Mraz je postalo. Nekaterim pa to nič ne škoduje. V Pragi pridno trenirajo za plavanje čez Vltavo, ki se bo vršilo 30. t. m. Priglašenih je 80 plavačev in plavalk; dva gospoda sta že precej v letih, 68 in 71. — V Londonu so zgradili novo le-deno palačo, ki ne bo omog -čila samo umetelnega drsanja, temveč tudi hitrostno; ledena plošča v palači je namreč 87 m dolga in 26 široka.
Omenili smo plavanje. V zadnjih dneh so mnogo pisali o Norelijevi Marti; v Oerebro na Švedskem je plavala proti dvema plavačema bratoma na 100 m prosto in je prišla na cilj v 2:46, pustivši ju za 0.8 sek. za seboj. — Borgov Arne je pa sedaj na Javi; v Bataviji je plaval 1100 yardov v 13:45.8.
Za angleškega kralja je molil Tunnotj. V Portsmouthu ua Angleškem je na povratku v Ameriko obiskal grob »neznanega vojaka/ in je opravil tam molitev za ozdravljenje bolnega kralja. — Nemec Teddy Saudvvine se izboroo razvija in podere vse, kar se mu postavi po robu Morda bo boksal že s samim Philom Scottom. — Donigoer-genu zopet je zadnji nastop v Italiji toliko koris.il, da so ga povabili, naj pride še. Bo šel.
Največ bodo pa te dni — čez praznike — hodili nof/cmietni klubi. Praški Rapid na primer gre v Algerijo, Sparta na Francosko, Slavija v Nemčijo, Viktorija iz Žižkova v Italijo, dunajski FAC v Jugoslavijo, WAC v Nemčijo, dunajski Rapid na Francosko, Admira v Nemčijo, Wacker v Italijo, Vienna v Nemčijo itd. — Na Nemškem je 480.000 aktivnih igravcev nogometa, takih namreč, ki so vpisani v nogometni zvezi. Med njimi jih je 46.000 starih nad 32 let.
KDO JE PRAVI PRVAK - KOŽELUH ALI COCHET?
Ko je bil Tilden lani v Berlinu, je dejal, da je Karel Koželuh najboljši igravec tenisa na svetu, in samo Lacoste bi mu mogel postati nevaren. Tilden je Koželuha takrat že dobro poznal, saj je večkrat z njim treniral. Francoske igravce je pa Tilden seveda še bolj poznal. Samo Cocheta ne prav natančno; ta je zadobil svojo veliko formo šele v zadnjem času. Prišedšega iz Amerike je obiskal Cocheta švedski športni časnikar Wildstroem.
»V Ameriki je vse jx>lno izbornih igravcev. Sedaj <e Amerikanci na vso meč trudijo, da bi nam vzeto jim svetovno prvenstvo zopet iztrgali. Ni jim bilo prijetno, da je vodstvo v tenisu prešlo na drugo državo, in no morejo udarca preboleti.«
Pravijo, da je profesional Karel Koželuh boljši kot vsak amater. Kaj pravite vi na to?
■•To je samo govorica. Jaz za svojo osebo bi se prav nič ne bal, če bi bilo treba proti Koželuhu nastopiti in če bi se dalo to aranžirali. Sem ga večkrat videl, ko je igral. Izredno veliko zna A vendar jih je nekaj, ki prav isto znajo ali morda še več, in sicer so to amateri.^
»Al; je dvoboj Ccchct—Koželuh zares nemogoč?«
»Bi se že dalo napravili. In sicer s pogojem, da se dohodki določijo za dobrodelr" namene.«
Cochet bi bi! torej pripravljen, in Karel najbrž tudi. Karel je bil zmeraj zelo Častihlepen in mu je gotovo za čast »absolutnega/ svetovnega prvaka-' več kot za par grošev. akoravno je denarju zelo nakl on j c—. Petem bi Vvallis M.ver-', najboljši svetovni 6 ■ nikar tenisa mogel izdati seznam desetih zares najboljših, najsi bodo amateri ali pro-fe.sicuali. To bi bil boi! Cochet. Koželuh, Tilden, Lacoste, Bc: ,-tra, Kintev, Burke, Najuch in — Mamillen. Le-1 a si je v odsotnosti Karli pr.^Til svel-ovno prvenstvo profesionalov. ugnavšl močna dva prefesionala Burkeja in Najucha. ln morda bi bilo dobro, čc bi mi naslov našega članka nekoliko dopolnili in ni se glasil: Kdo jo pravi prvak — Kcželuh ali Cochet ali Parni Hov
SREDNJA HITROST NA URO PRT REKORDNIH TEKAČIH.
Francosk i vodilni športni list L' Auto priob-čuje v eni zadnjih številk prav zanimiv seznam, ki primerja srednjo hitrost na uro pri rekordnih : tekačih, čc bi trajala ir-mreč tista hitrost skoz vso uro enakomerno. Najdaljšo razdaljo bi pretekel seveda sprinter. Ktirnig n. pr. bi spravil v eni uri več kol 84 km jiod noge. če pomislimo, da je tekel Nurmi v 1 uri 10 km in 211 m, potem moramo tega velikega Finca tembolj občudovati. Zanimivo je, da doseže spri).ter največjo hitrost šele na razdaljo
Radostno pričakovanje
Božiča!
v..
Cas veselegi pričakovanja in tajinstvenih priprav si prijetno okrajšate 7. Radio -glasho. — S Telefunken-cevrai imate vselej glasan in tonočist spre-jen. Omislite si nove Telefunken - cevi in čudili se boste, kako se zboljša sposobnost Vašega apara a n. pr. z RE 134.

Naročite svojemu Radio-trgovcu, da Vum pokaže Teh fuultea-zvočniu A' con ti on 3 in
zah evajto prospekte o Telefunken tpre/malcib.
905 1923
T I L i F
N
Cevi z DVOJNIM jamstvom ra/.vite po TELEFUNKEN, izde e". OSRAM
200 m in da je torej njegova hitrost na uro večja kot hitrost sprinterja na 100 m. Občudovati moramo tudi enakomernost Nurmijevib tekov; v razmerju z daljšo progo pada hitrost le prav polagoma.
100 m Kornig 10.4, na uro 34.615 km.
200 m Paddock 20.6, na uro 34.951 km.
400 m Meredith 47.4, na uro S0/J75 km.
800 m S. Martin 1:50.0, na uro 26.039 km.
1500 m 1'eltzer 3:51.0, na uro 23.376 km.
50C0 m Nurmi 14:28.2, na uro 20.: 32 km.
10.000 ni Nurmi 32:06.2, na uro 19.394 km.
Torej je pri Nurmiju razlika med tekom na 30C0 m, na 10.000 111 in taktično razdaljo ene ure prav majhna. Martin in Peltzer ostaneta relativno daleč za njim.
M^hor^va družba in amer.ški S!c venci
Koledar Mohorjeve družbe za 1929 izkazuje v Ameriki 507 Mohorjanov, za 112 več nego lansko leto. Ali je to število zadovoljivo? Mohorjev Koledar za 1. 1926 ceni število Slovencev v Ameriki na 210 000. Danes smo si prilično vsi na jasnem, da velja o ameriških Slovencih:
... v Ameriki koplje, v rovu še zarja poljan mu mračne misli obseva. Sin njegov več ne bo jih poznal, ne sanjal o njih.
Naša Mohorjeva družba mere računati samo ali vsaj predvsem na tiste ameriške Slovence, ki so se rodili v stari domovini, preživeli tu svojo mladost in šli šele v zrelih letih v tujino za kruhom. Ce število teh, ki jim torej še zarja naših poljan obseva misli, cenimo še tako nizko, gotovo jih je še sedaj znatno preko 100.000. Saj se je samo v letih 1896 do 1910 izselilo samo s Kranjskega 110.000 ljudi, kakor beremo v pravkar izišli Erjavčevi Zgodovini katoliškega gibanja (str. 251). Večina teh izseljencev je šla v Amen' o. In hi niso všteti izseljenci s Koroškega, Štajerskega, Primorskega in iz Prekniurja.
Če torej računamo število v Sloveniji rojenih ameriških Slovencev tudi samo na 100 tisoč, moramo reči. da je procent Mohorjanov (pol procenta!) silno neznaten. Kje so vzroki?
Glavni vzrok je pa* svetovna vojna, ki je za nekaj let pretrgala vse stike med Ameriko in nami, tako da tudi Mohorjeva družba par let ni izkazovala niti enepa Mchcrjana v Ameriki. Počasi so se po vojni zopet navezali pretrgani stiki Vendar pa moramo reči, da so ti stiki Še tako pomanjkljivi, da je to v škodo nam in rojakom onstran morja.
Pisec teh vrstic se je v minulem poletju raz^ovarjal o vzrokih majhnega števila Mohorjanov v Ameriki z ameriškim župnikom Slovencem, ki je bil na obisku v domovini; in je izvedel tole. Amerifil im Slovencem je Mohorjeva knjiga — predraga. Udnina znaša na leto en dolar. (Prav toliko znaša tudi udnina za Vodnikovo družbo.) Ne gre za to, da bi Američan tega dolarja ne mogel plačati, dasi gre sedaj tudi v Ameriki trda za denar in so minuli zlati časi, ko so naši ljudje med vojno v Ameriki zelo dobro zaslužili. Nekaj drugega je, kar je Američane znejevoljilo: Mohorjeve knjige so zanje nekoliko dra/.je nego za ostale naročnike Kajti za inozemstvo stanejo n. pr. letos Mohorjeve knjige s poštnino in odpravnino vred 38 Din. za Ameriko pa 1 Dolar, t. j. kakih 56 Din. To otežkočuje
v Ameriki izdatno reklamo za Mohorjevo družbo.
Sporočam to stvar odboru Mohorjeve družbe s prošnjo, da vsekako vsaj naslednje leto obrazloži v Koledarju vzroke, zakaj jo za Ameriko cena višja. oz. da ceno za Ameriko toliko zniža, da bo ameriškega Slovenca veljala Mohorjeva knjiga — če odračuna poštnino in odpravnino — nalančno toliko, kakor vsakega drugega. Potem bo mogoče zastaviti tudi v Ameriki z uspešnejšo reklamo.
Ker je postala Mohorjeva knjiga v Ameriki razmeroma redka, hi bilo umeslno, če bi Mohorjeva družba os! rl.ela nekaj reklamnih notic za ameriške liste. Kajti sedaj je mar-' sikateri Izseljenec izgubil stik z Družbo in nili ne ve, kam bi se bilo treba obrniti po knjige.
P met vsem m vsikdar
Težko je danes živeti vsakomur, za vsakdanji kruh je vedno težja. Vendar je boj za obstanek še laliak, ako nam je usoda naklonila zdravje in srečo. Ce pa se težkim krizam današnjega gospodarskega in solidnega življenja pridruži še bolezen in razne druge nesreče, potem 'gorje prizadetim. Smrt in pogin plavata nad njih in njihovih družin glavami. Ko gledamo take slučaje, mora nas, katerim je od usode prizanešeno, ki pa po naravi današnjega življenja sploh tudi težko delamo in trpimo, presuniti temeljitejše spoznanje in globokejša uvidevnost, kako s'.rašno mora biti šole onim, katere preganjajo bolezni in nesreče, ako je že naše življenje trpko. Blaženi pa oni, ki ne občutijo ne enega in ne drugega in jim je življenje dobro.
Društvo Rdečega križa hladi in blaži težke in krvaveče rane, katere so utrpeli in bodo utrpeli sinovi našega naroda. Skuša po svojih Piočeh zdraviti bolne in lajšati gorje onim, katerim sreča ni mila. Trpljenje poštenega na-roda in posameznika je ponižno m ne hodi okoli. Veliko trpljenja zato ne vidite, kajti ono je skrito in zabeleženo samo v arhivih drušlva Rdečega križa.
Za svoje samaritansko delo potrebuje društvo velikih denarnih sredstev. Teh ni. Kulturni narodi eo svoja drušlva Rdečega križa dvignila v najponosnejše spomenike svoje kulture in svoje solidne čutečnosti. Pri nas ttga ni. Skromno je število onih, ki so žrtvujejo in cenijo socialno in kuliurno delo Rdečega križa. Pa vendar je med nami mnogo takih, ki so obdani od srečnejše usode in kateri bj mogli in morali podpirati stremljenja Rdečega križa. Ali prav nič ne vidite revnih 'n bolehnih otrok, ki čakajo, da za-ije solnco spomladi in da jih Rdeči križ pošlje v solnčni dan po moč in zdravje!
Vsak kulturni Slovenec bi moral bili član Rdečega križa! Tako je drugod. Veliko članov pomeni z majhnimi prispevki veliko moč. Krajevni odbori Rdetvga križa hočejo in morajo pomnožiti število svojega članstva. Ko potrkajo na Vaša vrala, odprite dušo in srce in bodite član; zgoditi se more, da drugič potrK* na Vaša vra.a iKilezen in nesrecti.
Slovenci, preštejte vrste trpečih in potrebnih, zato bodite dobri in usmiljeni! Odkupite se v ji srpčo in zdravje « članstvom hoe-čega križal
Situacijsko poročilo o l'ub!j. šahovskem siban'u
Ljubljanski šahovski klub, ki je vodeči klub v Ljubljani in sploh v Sloveniji, se je v zadnjem času pomnožil z odličnimi in uglednimi šahisti. Predseduje mu tačas g. Rudolf Mrzlikar, ki je poznan kot dober organizator šahovskega življenja v Ljubljani. 19. t. m. je pričel klubov božični turnir, ki je lokalnega in tradicionalnega značaja. Božič, šah in Ljubljana! Kandidatov za prvo mesto je več Resni so gg. Mrzlikar, Gabrovšek, Vogelnik in pa sin svetovnega mojstra dr. Vidmarja gimnazist g. Milan Vidmar. V januarju priredi Ljubljanski šahovski klub prvenstveni turnir, na katerega namerava povabiti tudi šahiste ostalih ljubljanskih klubov, predvsem od šahovskega kluba »Triglav«. V tem zadnje imenovanem klubu se zbirajo samo resni šahisti in je na glasu kot prvovrsten klub v Sloveniji, šišenski šahovski klub je pasiven. V zadnjem času se je med slovenskimi klubi vzbudila želja, da se poživi Slovenska šahovska zveza, ustanovljena 1. 1923 v Celju Med Šahovskim savezom v Zagrebu in med slovenskimi šahovskim! klubi se ne opaža namreč onih prijateljskih medsebojnih odnošajev, ki so neobhodno potrebni za razvoj šahovskega gibanja v Sloveniji. Šahovski savez v Zagrebu absolutno ne more iu ne sme biti več vodilni forum za slovenske šahovske klube, ako hočemo, da ne za ostanemo za drugimi. To se je kon^tatiralo že leta 1923 ob priliki ustanovitve Slovenske šahovske zveze in posledice se kažejo danes še bolj in bolj. ker ni pravega kontakta med klubi in savezom. Slovenska šahovska zveza pod predsedstvom gg. Bogo Pleničarja in prof. Vagaje je danes sicer še vedno registrirana, ne deluje pa že par let ne, ker se je klubi niso hoteli posluževati. Sedaj se deluje na tem, da se Slovenska šahovska zveza na novo oživi in vzbudi k življenju nove šahovske klube v Sloveniji. 0 tem bomo prihodnjič poročali kaj več.
2. partiia
H prana na mednarodnem turnirju v Berlinu.)
Beli: Marschall
1.	d2—d4
2.	c2—c4
3.	Sbl—c3
4.	Lcl —g5
5.	e2—e3
6.	Sgl—f3
7.	c4 : d5
Črni: Rubinstein
d7—d5 e7—e6 Sg8—f6 Sb8—d 7 c7— c6 Dd8—a5 Sf6 : d5
Nemci nazivajo ta način ekakačeve obrane jugoslovansko« varijanto.
8. Ddl—b3	Lf8—b4
1 9. Tal—cl	e6-e5
10.	e3—e3
Ponuden je bil e6—eo. Po storjeni potezi dobi beli osamljene pešce na kraljičinem krilu in prepusti inicijativo črnemu.
10..........Sd5 : c3
11.	b2 : c3	Lb4—a3
12.	Tel—dl	e5 : d4
13.	Tdl : d4	La3—c5
14.	Td4-d2
Beli je moral napraviti 4 prisiljene poteze, kar je redek slučaj moderne otvoritvene igre.
14..........0—0
15.	Lfl—d3	Lc5—b6
S to potezo si	je črni pripravil mesto za sfcakača.
16.	0—0	Sd7—c5
17.	Db3—c2	Lc8—g4l
18.	Lg5—e7
Črni si je s 17. potezo pripravil dobro zasnovano kombinacijo. Marschall (beli) pa gre v past, ne da bi se zavedal nevarnosti, ki mu preti.
18.....
19. Le7 : !8 20 Dc2 : d3
Lg4 : f3tt
Sc5 : d3 Da5— g5!
Tu je point! Črni dobt zopet žrtvovano kvaliteto in razen tega	še enega pešca pri dobri pozicij L
21 Dd3 • f3	Dg5 : d2
22.	Lf8—e7	Ta8—e8
23.	Tfl—dl	Dd2 : a2
24.	Df3—fo
Protinaskok iz obupa, pri katerem bo beli izgubil še drugega pešca.
24..........f7—f6
25.	Df5—d7	Da2-f7
26.	Le7-a3	Te8 : e4!
27.	h2—h3	Te4—el +
28.	Kgl—h2	Tel : dl
29.	Dd7 : dl	Df7— d5
30.	Ddl—e2
Tu pokaže ura za belega (Marschalla) tečno 2 uri. Črni (Rubinstein) pa je premišljal pri tej poziciji, ki Je sicer tako enostavna in lahko pre-
Spec;alist = Operater
za ušesa, nos in grlo
Dr.lanko Hafner
ordinira v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 Telefou 3012
matjljiva, tako dolgo, da je njegov kazalec na uri pokazal 2 minuti in 25 sekund. Vsled tega je Marschall beležil partijo sebi za dobljeno. Edina dobljena tečka za Marschalla v tej partijil
Problem št. 3.
(W. Schiffmann.)
Mat v treh potezah.
Prob'em št. 4
(Študija končnice od S. M. Kaminer, Moskva.)
wm pp
vsm?. mm, mm. atn wm
.^Majm^mm, ® wm
WM MB WM wm A i
■ * !
m&m M ■ Štim d
Beli na potezi dobi partijo. Rešitev problema štev. 1.:
1. Sh3, g4 : h3 ali g4—g3
Tg5 , Tf5-i ., Te5 , Td5 ., Tc5
2. T : h4 +
2. T : g4 + 2. Tf4+ 2. Te4 + 2. Td44-2. Tc4+
2. . . . K bo (3. T:T+
Rešitcv problema štev. 2.:
1.	a6
2.	a7
3.	a8D
4.	Dd54-
e3 e2 elD Kb4
5.	Dd3! radi te poteze se črni postavi
pred i/risitno potezo. Črna kraljica mora čuvati c3 in a3 ker sicor preti mat.
5..........Del
6.	Da3+	Ke4
7.	b3+ in dobi kraljico. Ali 5.....
Dal, 6. Dc3+, Ka4; 7. b3+. Miniatura redke elegance !
Rešitev problemov štev. 3 in 4 v naslednji številki.
Masaryk in esperanto
V ameriški reviji »Star of the West« prinaša znana pionirka esperantskega gibanja Martha L. Root v članku >President Thomas Masaryk« sledeč intervjev:
»Kaj mislite, gosp.xl prezidenl o espe-rantu ?•£
>V Čehoslovaški imamo zelo mnogo es-perantistov, ki imajo svoje lastne časopise. Obiščite raje nje Mnogo sem že premišljal o esperantu; dvomil, da bi mogel narod oblikovati umetno izdelan jezik. Mnogokrat sem se sam vprašal, ali bi se mogel prevesti v e-s-perante Goethejev »Faust«, ali bi mogli Shakespeare in Byron pisati svoja glavna dela v esperantu.«
Martha Root je pripomnila, da ji je profesor Charles Boudoin iz Ženeve, pesnik in dobro znani literat, večkrat rekel: Konsta-tiram, da morem pisati svoje pesmi v esperantu ravno tako lahko kakor v francoščini« (njegov materni jezik).
Gospod predsednik je nato odgovoril, da ga zelo veseli slišati kaj takega.
Rootova je nadalje pripomnila, da je že mnogo klasičnih del, zelo pomembnih iz ce-lesra sveta, prevedenih v svetovni pomožni jezik, da je to lahko, kajti ta novi jezik vsebuje duh sedanje splošne dobe.
Nato Masaryk: »Oseba, ki dobro obvlada 6 do 7 jezikov, bi ne mogla naučiti espe-ratako slovnico gotovo v nekaj urah.«
»Tolstoj s« je nnijčil esperanto v 3 urah, tako. da je mogel čitati in pisati v oeperantu« ie odgovorila Rootova.
Končno je g. predsednik izrazil zelo prijazno, da hoče sprejeti esperanto, če more s tem pomoči k splošnemu sporazumu celega sveta.
Gospod predsednik Masaryk je podoben v svojih odgovorih Škotom, kajti op zelo malo govori, tembolj pa dela. On in dr. Beneš sta aktivno sodelovala pri mednarodni konferenci :>Mir potom šole«, ki se je vršil preteklo leto v Pragi. Na tej konferenci je bil sprejet esperanto kot ofic-ielui jezik. Vsi govori so se govorili ali pa so bili prevedeni v esperanto. Že precej mednarodnih kongresov si je osvojilo ta način, vendar pa prednjači v tem zgledu Praga.
Čudovite orgle
V filmu vidi gledalec šaljivca, ki pelje, oziroma drvi z vozom, polnim porcelanaste posode. Zavije v dim okoli vogala in karam-bol je gotov, treščil je vkup z vozom, ki mu je prišel naproti. Gledalcu ob tokem prizoru jemlje sapo in smeli se razlega po dvorani, kajti niso samo videli, da se je porcelan drobil, pač pa tudi slišali. Najmanj polovica gledalcev je mnenja, da je ob primernem trenutku uslužbenec vrgel tucat krožnikov ob tla. Bolj poučeni pa vedo, da ti glasovi prihajajo iz mogočnih orgel, ki so v tn namen postavljene v kinu. Pa vzemimo, da gresta zaročenca ali zaljubljenca na sprehod po domačem vrtu; takoj se po vsej dvorani razlega najiepše ptičje petje, tako da gledalci res ne vedo, so li v zaprti kinodvorani ali pa zunaj v dišečem cvetočem vrtu. A tudi druge glasove proizvajajo te velike orcle. Rtiča nje viharja, šum mogočnih valov, klice siren na pomoč, grom, klice na
pomoč itd. Te orgle, ki tehtajo nič manj kol dvajset ton, so postavljene v The Plaza Kinu v Londonu in imajo tri igralnike ali manuale. Piščal so vseh velikosti, od 32 čevljev dolgih, takozvanih diapbonov, pa doli do najmanjše, ki je drobna kot slamnata bilka in le par centimetrov dolga. Diaphoni so na odprtem koncu tako široki, da v njih odrasel človek lahko komodno sedi. Poskusili so z vsemi štirimi diaphoni hkratu igrati, pa je bilo bučanje tako močno, da so vladni gospodje v poldrug kilometer oddaljenem Whitehallu rekli, da je prehudo in jih moti pri njihovih opravilih. Pa so izdali prepoved in danes sme samo po en dia-phon »razgrajati« ter obiskovalce imenovanega kina razveseljevati. — Posebna prednost teh orgel je la. da vsa1 a piščal cddoja po tri različne glasove. Igra pa se nanje lahko tudi kot na navadne cerkvene orgle. Med številnimi drugimi glasovi imajo te čudovite orgle tudi naslednje inštrumente: klarinete, trompele, pikole, ubrano zvonenje, motorne trombe, peket konjskih kopit, saksofone, čelo, flavte, glasovir, človeške glasove, kraguljčke, bobnanje kotla, cimbale, kastanete, grom, oboe, harfe, tamburin itd. Izvežban orsranist torej iz ieh orgel lahko izvabi glasove, kakršni so baš primerni vsakokratnemu filmu. Seveda je poleg teh glasov tudi mačje mijavkanje, pasje lajanje, človeški smeh, aplavz, da celo trkanje na vrata. Vsi kontakti so srebrni in pogon je seveda električen. Izl azalo pa se je, da so navadni cerkveni ortranisli neuporabni za igranje orerel v kinih, ker so vajeni prepočasnih tempov. Zato pa imajo v Londonu že šolo za kine rTar.iste, druga se otvori v kratkem. Or-de v kinu The Plaza v Londonu stanejo 22.000 funtov, kar bi zneslo v našem denarju nekaj nad šest miljonov dinarjev, f
Noč se bliža, mesec vzhaja, Ivan se po polju maja, se ozira vseokrog, uleže se pod grm na bok; zvezdice neba prešteva, košček kruha mi premleva. Polnoč... Konj zahrza zdaj, glavo vzdigne naš čuvaj, izpod rokavice gleda — bolca v žitu tam zagleda.
Glej — kobilica brez peg, bela kakor zimski sneg, griv-a kakor zlato sije, v drobne kodrčke se vije ...
Torej ti si, dragec moj, naš tati ček! Toda stoj — take šale ni trpeti, kmalu hočem te imeti... Čakaj, te bom že prijel!« in zieti na plan ko strel. Pravi čas takoj izrabi, valoviti rep zagrabi, skočil je na konja zdaj... 1© obraz mu zre nazaj! A kobila neugnana besno gleda na Ivana, glavo kakor zmaj vrti in ko strel naprej leti. Divje kroži čez ravnine, vzpenja se nad rob globino, v skoku dirja po gorah, gre čez gozd po dveh nogah: rada bi živnl pretkana, oprostila so Ivana, toda saj ni Ivan slep —. trdno se drži za rep.
Slednjič trudna je postala.	s
Cuj me, Ivan, (je dejala)	j
ker ti nisi padel znak,	I
gospodar boš moj, junak! Zdaj pa me odpelji v siajo,	-rj,i
mi postreži, kakor znajo	<\ r...
kmetje, in še to storiš: tri dni zjutraj me pustiš, da ob zori se zadosti v polju veselim prostosti. Ko se v tretje dan zmrači ,jax dva kor:ja vrženi ti, pa že taka, da nikoli ni bilo jih iod okoli. In šo vržem konjčka tri pedi bo do vrha, grbi dve imel bo škratetj, a ušesa kakor — vatel... Konja dva, če češ, prodaj, a konjiča no oddaj, ga ne smeš za pas oddati ne za črno babko dati,1 ker na zemlji, pod zemlj6 noč in dan te čuval bo. Znal pozimi bo te greti in hladil te bo poleti, kruh ti da, če pride glad, med dobiš, če bi ga rad... V poljo šla bom. da se dosti tam navžila bom prostosti.« Ivan misli — prav! — in gre ter jo v štalico zapre, vrara s štorjo še zagrne sam pa se domov mi vrne. Komaj se je dan z .'el, Ivan že je. v vas prišel, in gredoč si glasno poje: :>Miruj, miruj, srce moje!« Skoči k vratom in na mah se obesi na zapah in udarce take daje, da se cela streha maje, in kriči tako na glas, kakor da gori vsa vas. K vratom skočita mi brata in preplašena jecljata: sKdo pa razgrajač je tak?« Jaz sem, Ivan, brat bedak!« Brata sta mu odklenila, v izbo Ivana pustila in ga kregata grdo, ker ju ustrašil je hudo. Ivan pa se hoče sleči, v kučmi, v cokljah steče k peči, še po hiši in začne, kaj je z njim ponoči bila Vse se njemu je čudilo.
1 Rusko besrdo sbnbke« v pomenu >1tra{. kili kostei telečjih nog... med parkljema in stegnom« ima tudi Pleteršnlk. Ruski otroci se iprajo s temi babkami, ki se postavijo v vrste ko keglje. Kovač lahko napolni babico s svincem, da služi za podiranje vrste. Tc >črne bab-kci so prvi zaklad vaške deco.
»r
gospodarstvo
i
n
Dipl. ngr. A. Jamnik:
Z«vinsKo zavarovale
Čimbolj oblastva živinorejo pospešujejo, tem večja postaja vrednost živine, čimbolj njena plemenska vrednost prerašča navadno mesno vrednost, tem večja je i<koda, ki zadene lastnika v primeru pogina posamezne živali.
„ Zato tudi pri nas živinorejci vedno bolj uvi-d.evajo potrebo zavarovanja proti hlevskim nezgodam in si dc-J nsko v nekaterih krajih že dalje časa skušajo medsebojno pomagati po svojih krajevnih zavarovalnicah bodisi, da i nujo le-te anucaj društva, z druge ali pogodbenega razmerja.
Znano je, da se z vprašanjem ustanovitve živinske zavarovalnice bavi tudi ljubljanski oblastni odbor.
Glavni namen živinskega zavarovanja je zaseči čimvečji krog živinorejcev in jim lutro nadomeščati vsled nezgod nastale izpadke kapitala. V primeru nrzgode je naj: uje priz det mali m najmanjši posestnik, katerega gospodarstvo se ob jio-cinu 1—2 glav živine že resno zamaje. Ti mali gospodarji pa se često zavarovanju neupravičeno najbolj upir. jo, zato tudi si bo napreduje:«. I>a tudi večji živinorejec brez za v ruvanja ne moro doseg iti svojih cilj v glede reje visokovrednos'ne plemenske živine, kajti riziko je prevelik, ker ze v slučaju najmanjega zla, t. j. zakola v sili, ko se vendar dajo vnovfiti vsi klavni deli živali, nosi občutno izgubo v tem, ko mesni vrednost ni z rialeka ne dosgi - prave plemenske vrednosti.
Živinsko zavarovanje .ie sorazmerno dr.<go. Privatne družbe zahtevajo teko visoke zavarovalne premije (povprečno 800 do 400 Din za gl vo), da jih na.5 kmeiijski obrat ne prenese, m dsebo.no vzajemno zavarovanje brez pozavarovanja tudi ni mnogo na boljem, ker ves rizko rstaja z.iv rovan-eem- (v Nemčiji in Švici znaša po»-preSna z vavo-vhlnina za glavo pri vzalcmnih z-.varovalnicah s poza varovan Jem po 8-6 mark, oda. frankov), z to take zavarovalnice ob prvem večjem pojavu nezgod ne vzdržijo.
Prej omenjenim nedosLitkom more odoomooi oblastvena vzai&mna zvarov.lnica s čimvečjim zavarovalnim obsegom, ki je urejena na delitev rizika z evrnt. dvojnim poza varovanjem odnosno kompenzacijo škode.	.
Tako zavarovanje ima potem lahko popotni živinsko-zavarovalnl značaj, t. j. značaj nezgodnega, življenskega ter kužnega, poleg te?» pa lr!,ko tudi še značaj klivniškega in eksportnoga (klavnega) -zavarovanja. Iver je razmeroma cenena režija mogoča, bi tako zavarovanje bilo vsakomur dosegljivo. Živi rs
mije ln dobiva odškodnine v razmerju z višino zavarovane vrednosti.
Uvedba kužnega zavarovanja je pri oblastvenih zavarovalnicah razumljiva eo ipso in v tem slučaju nosi stvar značaj eminentno javnega interesa in zato tu prihajajo v poštev tudi prispevki iz javnih virov.
Tako zavarovanje je glavna podlaga za res uspešno intervencijo veterinarske jiolleije, za izvajanje mesogledništva, za izprtje sumljivega mesa
KAL0
Sargov
O 0 NT
M? ir^lA^iufc
či*t diAljaj!
| J"............... .... ...J.. >jv- ........j. . .....
i in živalskih pridelkov ter predelkov cd trgi, s ! čomur se ne znprečuje tamo kuga, ampak tudi prenos bolezni ck! živali na človeka. Omogočen je s tem bolji razvoj živinoreje, onemogoča se večjo narodno-gespodarske škode ter se s kvalitativnim dvigom živinske produkci!e ter z več:o izvozno prostostjo še posebej z. gotavlja naraščanje narodnega premoženja.
DAVKA NA HRANILNE VLOGE NE BODO VEČ PLAČEVALE BANKE.
Rentni davek na obresti hranilnih vloi;. Kakor znano se uveljavlja dne 1, jan. 1929 novi z ikon o neposrednih davkih, po katerem se bodo obdavčevale obresti hranilnih vlog z 8 odst. davkom na rente. Ta d. vek obr? menja davčne obvezance, vlag-telie, pobirali pa ga bodo ob izplačevanju fdi ka.pitaliziranju obvesti denarni zavodi, kjer je denar naložen. Srd: j je sklenilo Društvo bančnih zavodov v LhiMjnni, da bodo njegovi člani (vse b n-ke in podružnice izvenslovenskih bank) vlag.te-ljoin odbijali 8odstotni davek na rente ter ga od vaiali državni bbg-jnL S tem se zniža obrestna mera za nevezane vloge na 4/'0%, dceedaj 5%, za vezane pa 5.08%, dosedaj 6.50%.
REEK ŠPEDICIJA.
Kakor smo že poročali, se je v soboto pri ljubljanskem železu, r; vn. vršila konferenci gkde re-.kspcdicije, kateri so prisostvovali tudi zastopnika zbornice za TOI tajnik g. Ivan Mohorič in zveze industrijcev tajnik g. Danilo Goriup.
Na konferenci je priSlo do sporazuma v skoro vb h najvažnejših točk h. Tako je bil predlagan za reekspedleijo rok 1 leta z ozirom .ia ne-1 stalnost v konjunkturi, nadalje, da se vozarinn ra-| čuna ločeno ml nakl. do reekspedicijske postaie, pa ck! reekspedic. post.-ie do meje To se bo vršilo po posebni tabeli, ki jo izdela ravnateljstvo in 1 sicer na podlagi predpostavke, da se blago pošilja po glavni prcgl na Rakek in s- tam sortira. Tnj-I nik zbornice g. Mohorč je predi ga! tudi, da se naj en-ki pogoji dovolijo tudi za ostale obmejne I postajo: Bistrica-Boh. jez ro, 1'revalje in Kotoriba, v kolikor se seveda prijavijo interesenti Železniški uprava zahteva za reekspedicijo nekaj prstoj-bin (za ndministrat. in prometno nrnipulncijo); o ! t. m pa bodo intercsirnne korporacile podjile p s-1 meno izjavo kakor tudi gkde števila in hnon po-• =taj, ki pridejo kot nakladalne post-je v p--«'ev I f8„j Sp sečnje z'-io nienhvnjo>. Upoštevati bo tre-I ba' tudi nabiralni prom-t, ki r zlesti važen j;i i malo produce-.te. Potrebno bi bilo nrd l>e tudi, I da dobi ljubi j. žel. ravn. polnomočje, da hhko po izkazani potrebi izprc.minja seznam, saj bo v<> trebno radi por?z--)el»ve gozd Tu posestev tudi večje število nakladalni!, post,.j.
irsko z varovanje je slično kot požarno zrlo dc-likatno. ker je dana možnost zavarovancem za nepošteno izkoriščani, zato so tu potrebne r go-rosne previdnostne kautele. Rirnot.iko je tu nemogoča tudi popolna odškodnina, ki bi nastalo škodo popolno;«1 robotala, z.ito se zavarovar.com prepušča gotov del rizika v samozavarovanje in del izcube ostaja zavarcvticu s-m emu ter se mu odškodnina izplačuje kvečjemu do 80% zavarovane
vrednosti.	, .
Pri vseh nečinih vzajemnega zavarovanja je v*žno vpr š nie višine premije, višine odškoduuie in Basi izplačila iste. V nekaterih slučajih se to-bira stalne premije naprej in ro ziključneni lotu za pokritje primanjkljaja še takoz.vane popromije in se r-zmerno s sredstvi izplačrre vso ali delno odškodnino, drugod se pobira samo stalne premije vn-prei, odškodnino, se izplačuje (prikrajšu-e) v kolikor premi iska zaloga dopušča, zopet drugod se pobira premije po končanem letu. odškodnino se plačuie celotno takoj ali šele potem, ko so zavarovanci vplačali na njih oejpad;ioce premije. Med temi načini so možne kombinfeije.
Kjer zavarovanec vnaprej ve koliko ima plačati pač ne ve koliko bo v danem slučaju dobil odškodnine, kjer pn vnaprej ne ve do vinarja natančno za višino odškodnino.
Dvo;e je še važno: ali prostovoimo ali obvezno zavarovanje? Nekateri so za prostovoljno, znanstveniki za obvezalo, nekateri pa za pogojno obvezno zavarovanje.
Pri prostovoljnem navadno ne n-jdoino tistm najmanjših živinorejcev, ki jim je zavarovanje v prvi vrsti namenjeno. Zavarovlni obseg je na splošno zelo skromen, v živinsko-zavarovalno naprednih deželah je z varovane no 80-40 Irtnein obstoju zavarovalnic komi j 8-10% v poštev pn-haiajoče živine (govedi). Zelo ie režija draga, pre^ ml je so visoke, zavarovalno idealni uspeh je majhen, namen zavarovanja ostaja na pol pota.
Obvezno zavarovanje ie kljub vsem ugovorom nafpopolneiye. n:.jidealnejše in radi velikega obsega najcemoiše in nudi najboljšo možnost socialne Izravnave. Združeno je navadno tudi s kuzn ni zavarovanjem, ki je danes v večini kulturnih elraav
obvezno.	.	. . ,
Pof-o;no obvezno zavarovanje ima smisla ie tam kier so živinorejci tako zaledni, da s mi sklenejo obvezo kakor n. pr. v Švici, kjer obvoza volja, ako se v občini zanjo izreče n~d polovico zivuio-reicev N"da1je se nekateri, kljub upoštevanju obli-catorija zavzeni-jo za pogojno obveznost menda iz ne+akš-nega pretiranem dcmokratlzma in svobodo-liubte vendrfr prepuščajo četrtino živinorejcev, da glede obvezo odloča nad ostalimi tremi četrtmanu. Menim da ie močno vseeno, ako oblastvo živinorejcem'na'oži to obvezo ali pa omenjena cetrtmska
man3U,!gospodarsl-ega in socialnega stališča naj-
ORGANIZATOR - KNJIGOVODSTVO!
Z« »st vrste obratov. 70 % prihranka na lesu
izgube (za lf»26 1.2 milj.). - Posli so padli na mi- 1 ninium in občnemu zboru 29. dec. bo predlagana likvidacija.
•k
Ustanovni občni »bor druStva za vzgojo do-n-afih kuncev. Na moj p ziv o ustanovitvi društva za ljublj, oblast se je odzvalo veliko število rejcev s prediogi in nasveti Istočasno sem bt! tudi informiran, da se v okolici Ljubljane sjiuje društvo s I pod bnimi nameni. Ker je imelo isto društvo že po-i trjona pravila, ter da se izognemo nast nkoni šte-vitoiih društev, sem priključil svej-e delovaaje že omenjenemu, snujočemu se društvu. Že ustanovljeni pripravi) lni odbor je sklenil, da se vrši ustanovni občni zbor društva v nedelj , diie 23 dec. 1928 ob pol 10. uri dopoldne v Ljubljani, v dvorani restavroeije »Novi svet«, G-sposveUka cesta, komor sle vljudno vabljeni vsi priglaJenci in drugi prijatelji zajčjerejo k č!m vičji udeležbi. — Altom Inkret, š Iski upr vitel j, Senkov turu, p. Vexl;ee.
Pomanjkarije vagonov v obmoelju ljublj m«ke-ga žrlezn. ravnateljstva trenutno ni več tako občutno, kakor je to bilo v minulih meseci''. Da-es stanje razpoložljivih pr. znih, posebno odprtih voz l še vedno ni z dovoljivo, vendar se kri.ejo redno vsaj najnujnejše potrebe. Zaostanki so še vedno ! precej veliki. De tok voz iz območja sos el ijegu ! ravnateljstva drž. žel zric ni zadosten. Odprte vozove vračajo v nez dostnem štcv lu. Ljubljansko ravnateljstvo si pomaga s tem, da uporu bi ja intenzivno vse razpoložljive tuie prazne vozove v meji mednarodnih dogovorov, ker se precej pozna. Ker se vsako leto v jeseni, ozirom- v izvozni sezoni pen vi a občutno pomiuijkrn!e voz in ker nam to povzroča občutno in nenadomestljivo izgubo v nrrodnrm goseodirslvu — n. pr. ko'1 o dobavnih pogodb so morali niši lesni t givci slor-nirati r.".di trga. ker niso bili vagoni pravoč sao dostavljeni za 1 dijske pošiljke! — hi bili dolžnost merodajnih mest, da že sexl.-j skrbijo, k o temu odpomoči. S tem, da si generrl ia d rckcija izpesodi pri kaki inozemski družbi ia iz.oos^jeva-nje žel znišklh voz potrebno št vilo v g nov, ne
neizpremenjen. To je v zvezi z nazadovanjem deviz v Curi u.
Tržišče vrednostnih papirjev je mirno in nI beležili nikakili večjih transakcij in gibanj tečajev. Največ z.uiimanja je sedaj za vojno škodo, o kateri pa ni pravzaprav nikakili novih vesti. Govorilo se je o večjih kol čiiuh tega p pirja, ki bodo v kratkem prišle na trg, vendar je bila to kakor izgleda dos.daj le mahinaclja brsistov. Posebno v Belgradu se zdaj opaža več zanimanja za vojno škodo; nekoliko več posla so je pojavilo v kupčiji s promesami (pr.ivo na zadetek in amor-tiz eijo), ki jih je bilo n. pr. v Četrtek v Belgradu predanih 5:X.O kom dov po 6 Din. V splošnem je bil promet v Z-grebu pri skoro nespremenjenih tečajih minimilen, n koliko večji pa je bil v Belgradu. Ta tedrn jo bilo v Zagrebu tudi malo zaključkov v bančnih p-pirjih po neizpremenjenih tečajih; nekaj vrč prometa je bilo v industrijskih p-pirjih. V Ljublj ni je bila v četrtek zaključeno Kranj. ind. po 2!'S; na Dunaju je notirala med tednom 88—Trbovel.ska jo na Dunaju ne-iz.pr< menjena: <"8.
DENAR
Z<weh. Radi bož:čnih praznikov bo borza poslovala šele v četrtek. V svobodn-m prometu jo ostal promet nespremenjen. Za državne paalrje ni bii > in'e'w>. T^čij' n nes irenienieni.
Curih. Rol-rai 0.1225, B rlin 1V3.C2, Budimpešta {10.37, Bukarešt 311, Dunaj 73.05, London 25.1<$2\ Nevvverk 518.15, P riz 20.°9, Praga 15.36, Trst 27.15, Sofija 3.75, Varšava Tfi.15. Madrid 84.45.
Trs'. Zagreb 3800—3363. London 02 60—92.68, Pariz 74.75—74.79, Newyork 19.05—19.052, Curih 868—868.20.
D>M.oj. Be'g;ad 12.4925. — Valute: dinar 12.-14.
l'regled, Io no d! Dnovna bilanea! Prvovrstne reference na razpolago! Zahtevajte prospekte! Predoč ha neobvezna i
OSSAHiZRiOR d. 2. s «., Ljubljana, aiskssndro.a 8
LETINA GOB 1923. ^	i
Letošnja letina gi.-b je dala skupno v Sloveniji okrog 100.000 kg, torej približno peano pridelka bogatega leta. Kvaliteta pa je bila izborna: bla-^o je bilo čvrsto, zdravo in nečrvivo. Pomladanska rast je bila radi neugodnih vremenskih pr lik neugodna, tem baljša pa jesenska Pobrale m posušile so se lahko večjidel ob najugodnejšem vremenu. Največ so dali lettfs v ljubljanski oblasti gob j'<žni kraji Dolenjske in le deloma Gorenjske, v marib. oblasti pa jugovzhodni kraji Najlepše blago pa se je dobilo iz okoliških krajev nekdanje Štajersko-krairjske meje ob Savi. Lepo blago je kmalu privabilo k nam inozemske kuoce in to lem več, ker je v sese i njih in bližnjih državah bila rast gob minimalna.
Nabiralci gob eo prejemali lepe denarce: za lepo in najlepše blago se je plačevalo do S5 Din, v pozni jeseni tudi 100 Din in še čez za kg.
Ker prinaša nabiranje gob posebno revnejšim toliko potrebnih dohodkov, je treba gcbarslvo pm-sod podpirati, kar je uvidelo tudi trgovinsko ministrstvo, ki dela propagando za goborMvo v Krajih kjer nabiranje jedilnih gob do sedaj ni bilo udomačeno. Za:o je želeti, da tudi krajevna oblastva, zlasti v Ljubljani, kjer je središče to trgovine, store vse za povzligo gobaretva in ne jiod-vzamejo ukrepov, ki tej panogi skoro onemog lo jKfslovanje.
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Zagrebška delniška pivovarna in tvomiia slada je zaključila posl. leto 1927-28 s čistini dobičkom 2.87 milj. Din (192J3-27 1.97 milj.). Donos je. bil v obeii kampanjah isti, pač pa so se zmanjšali stros.u (brez trošarin). Hri kapitalu 20 milj. so padli upniki od 5 na 1 milj. povečali pa so se akcepti od 8 na 1.5 milj.; med prsi vi so se zmanjšale zalege od G 5 na 5.4 ter vrednostni papirji od 1.3 na 0.02 milj. Prcdaia obeh pivovaren (Sisek in Zagreb) soje povečala prodaja piva ml 80.000 na i-3.000 hI. Dividenda za 1927-28 znaša 5 Din (10%) napram 3 Din (6%) za 1926-27.	.
D d. združenih pivovarn Žalee in Laško J« nosi 1 1927-28 zaključila ugodnejše k kor 102»>27. Izguba je znašala samo 0000 Din napram 86.000 za 1926-'>7 in 798 (100 za 1925-26. Skujmo znaša izguba na kapital 2 milj. 0.8 milj. Din Upniki so se znižali od 1.657 na 1.077 milj. Din.
Melallum, d. d. za trgovino z železom, kovinami in tehn. proizvodi v Zaenebu je leto t9-< zaključila ugodnejše kakor 1026; pr. kapitalu 6 milj je lani znašala izguba 566.000 Din (1026 pa 847.000 Din).
KONKURZI IN LIKVIDACIJE
Konkurz je. razglašen o imovini Maksa Plauca, trgovca z delikatcsami v Ptuju; prijaviti do 1. februarja; prvi zbor upnikov 24. dcc.embra; ugotov. narok 14. februarja.
Prisilna poravnava: Anion Bučar, trgovec v Brežicah 20%.	......
Odprava konkurza: Fra.no Ferbc, posestniK v Volaki, p. Trata (ker so pritrdili vsi upniki).
Konkurz Rostilnifarske banke. Po knjigah znašajo pasiva banke 07.3, aktiva pa C0.8 milj. Din. Na naroku je prišlo do burnih sc«i.
Likvidacija Banke Rupčič, d. d. v likv. je zaključena. Med delničarje je bilo poleg povračila 100% delnic razdeljeno še 380.000 Din.
Likvidacija. Zagorska šumska Industrija, d. d. v Zagrebu objavlja frvojo bilanco za 1927. v katen izkazuje na kapital 2.5 milj. Din sa 1927 1.26 milj.
bi bilo dosti jiomag no. Izposoje v Iniua je velika, vzdrževanje teh voz. tudi ni brez večjih s*ro kov. Ceneje je izrabi j ti prazne vozove tujih žel zni-škili uprav, ki so na "oti domov. Ali to'- v jesenski izvozni sezoni tudi ni veliko oz. dovop. Pomanjkanje vagonov v izvozni sezoni bi najbo'je in najučinkovitejše preprečili s I m, da bi ž 'ez-nišlia uprava že secaj poskrbela zi ra "ostn l:ro-ilitc, za zidrstuo zalogo vsega potrebnega m t ri-jala in di bi naročila vsem večjim d 1 vilicam popravljati vse pokva jene in za premet ne^oeih-ne va-onc. Prepričani smo, da če bi ob začetku izvozne s: zone ne bilo nobenrga pokvarjenega v -gona, bi poinanjlrnia vagonov ne bi'o in bi lehko krili vsa potrebo, vsa n reeili. Kolika korist za i iiarod-io gospodarstvo, za državne fi inne-.e.
Plačevanje st-jnine ra ieVnmci. Po pr°teku za razkladanje ali za nakladan;e robo določen--gi prostega roka si zaračun va železnica stojiino. Prosti rok znaša v normal ii'i pril kah 2-1 ur, ki je pa sedi j v nekaterih večjih postajah znran na fi elel vni' ur. Delovne ure s-; r čunajo od 2—12 in od 14 do 18. Računa se p.i sloj lina takole: n. pr ako je vez dostavljen (za nrtovorjenje ali iz-tovoi-enje) ob 11 se raču ia 6 delovnih stolnioe prostih ur: od 11-12 = 1 ura, od 14-13 = 4 ure, n slednji dan od 8—9 = 1 ura t. i. 6 delavnih ur skupaj in se šele po 9 prične računiti stojnina. Ta se pa računa po tem roku noprekin eno za voz in uro in s cer v času od 1. avgusta do 81. januarji za prvih 24 ur 10 Din na uro, n slednjih '.M ur po 15Din na uro, za nad-dinji č s jio ODin na uro V času cd 1. februarja do 31. avgusta so z n a stojnina m polovico. V izrednih slučajih se smo
stojnina še zvijati.
Odp ava robe v slučaHh natrpanosti pos.eje odnosno pr ge ali radi preleta jen j i premeta. l'o določbah člena 60 železniške prometne uredbe se mora robi odpremljati po oaem vršnem redu, p< kater m je bila sprejeta v edn-ravo. Kadar se pa radi kake nezgode ali iz drug-h vzrok v natrpa v post jih in na progi večje število vozov, morajo odpravljati postaje robo po vrstnem redu z ozi-ro-m na kakovost robe, I. j. najprvo pokvarljivo robo. živila, itd. in je v to svrho izdalo generalno : ravn-tePetvo državaUi železnic »oseben seznam cd-1 nosno poseben vrstni red. ki določa kaka roba m p-, kakem redu so mora ta odpravljati. Izjeme so dovoljene smo tedaj, Če je cdpošPj-ielj predpis;! dostavni rok. V tem s'učaju morajo jx;steje- skrbeti, da dospe roba v dostavnem roku v namembno p >-
f,laJ° Projekt nove hiške železniške (arfe. Tarifni odbor jo preero/i! te dni prem. ministrstvu nov pr-jekt'luške in že'ezniške tarife, kater- bi morala stopiti v veljavo z dne 1. januarja 19?9. Kakor se pa poroča, ta tarifi ne bo stepila pred novim bud-žetskim letom v veljavo. I	Pin-ifanje kapitala: Adrinbaunl rud. in ind.
d d v Zagrebu znižuje kapital s prokolkovanjem od 2 5 na 0.5 milj. ter ga ponovno povišuje z izdajo 9O.000 novih delnic po nom 50 Din na 5 milj. Na 1 staro pride 9 novih lolnic po kam 50; rok od 21. dec. do 20. jan. pri Promelm banki v Bel-, gradu.
[IKAK7C/TEK&
J) N-OJA	i>
Uorsm
24. decembra 1028.
Ta teden so se radi državnega praznika vršili samo 4 borzni sestanki in je celokupni d e v i z ni promet znašal 13.33 milj. Din. napram 28.4, -4.9, 16.2, 21.9 v prejšnjih tednih. Skupno je bilo letos dosedaj na ljubljanski berzi deviznega promet i okrog KO milj. Din in je za celo leto 19T8 računati na le malo manj prometa kot miljardo Din. Pripomniti je, d v je bilo v drugi polovici lani prometa le 894 milj. Din.
Dočim v Ljubljani ni bilo dosti privatnega blaga in je morala skoro vso potrebo kriti Narodna banka, so bile v Zagrebu zaključene tn trden velike količine privatnega b! ga in sicer od ljublj--sk^h bank, tako da so se intervencije Narodne banke zelo zmanjšale. Večje realizacije deviz je pripisovati dejstvu, da se nahajimo neposredno pred zaključkom leta, ko banke realizirajo devize, da povečajo teko postavke blagajne za bilance. Kar se tiče tečajev, »e splošno opaža popuščanje: lako so v teku tedna, zt sti pa n-pr m prejšnjemu tednu n»jQdovnJe vso devizo razen Curilia, ki je ostal
J * ?PECt j.OsL.lTfc TA
4tT-.l.......-" — ■■-- - > HHW»WMMg
Žilo
Že od začetka sezone je bilo nuienje skoro vseh žitnih trgovcev, ki kupujejo ž Io naravnost od producentov, da se more smatrati naša letošnja velika pšenična žetev z ezirom na cgrom.ii žetveni donos 1-lvrope in Amerike, n-ravne st za kat stro-falno. Vsi trgovci, kateri so imeli in ima;o še danes čvrsto mnenje za fšonieo, morajo to svoje mne-n'e drago pl Čeli. Do zdaj so je vse Io izkazalo kot t 5:io, ker je bila od z č tki nove kampanlje — ir.vzeinSi manjših in krajših Čvrstih perijod — tendenca pšenice skoro vodno slaba. Res jo, da jo bila cona pšenice t ko niz.ka krkor sedaj le kratek čas okoli 15. septembra, todi pri največji losi je bilo skoro vedno več blaga na Irgu kot pa nalogov z.a nakup. R -zlika nKd si: bo j>ori:odo v septembru in sedanjo je v te ni, da je bilo v septembru še mogoče prodajati m~.nj"e količine v inozemstvo, med tem ko v sed-n i slebi perijedl ni nngoče ničesar prodajati za izvoz. Radi tega sc "Tgo^ci iu producenti v skrbeh vprašujejo, kako uolgo do še trajala slaba tendenci, da li ostane rd zdaj n prej cena na sedenjem nivoju ali je mogoče še nadaljnje naz"dovanle cene, ali pa da se cene pšenice kikor v soptembrn, tako tudi zdaj, po tiko dolgem trajanju slabe, terdenee zopet n-koliko učvrste. Na ta vprašanja .ie odgovor tež* k. Brez dvoma je, da pač sin Ir jo producenti sedanjo ceno pšenice za nizko, vsi d čes-r ne si!i'o preveč v predajanje blnmi. Dalje je tudi dejstvo, da trgovci, kateri so do zdaj prodaj li pšenico v vsaki relaciji in za vsak termin. pri sedanji nizki ceni niso animirani za nro-dijo na termin. Gornjebačka p?eniea notira 237 51 do 210 Din nakladalna postaja. Koruza je zelo milo iskana, kupčije skoro ni nobene. Promptna lapiatska koruza nefra dines 295 Din franko Rakek trauzilo, jugoslovansko ocarinjena. — Za ostale produkte je po'ož?j enako negotov, brez večje ponudbe in tudi brez večjega povpraševanja.
Novi sad. Pšenica: bč. gor. bč. 237.50 do 240, bč. 234—2?6, bn. par. Vršac sr. gr. bn 232—235, bč. Oves: 240—245. Koruza: 237.50-242.50, bč. 1. 247.50- 250, 2. 260- 262.50, 3.-4.-5. 180 do 185. bč. krompir 115—120. Ječmen: 252.50 do 257.50, I č. pol 270- 2^0. Moka: Og 342.50 do TS2.50. št 2 332 50—342.5(1, št. 5 322.50—332.50, št. 6 265-275, št. 7 225-235, št. 8 205-215.
Kvdimreita. Tendenca oslabela — Pšen;ca: marec 25.30-25.26, zaklj. 25 28—25 30; maj 26.18 do 26.14. zaklj 20 18—26 20; rž: marec 24.28 do 24.86, zaklj. 4.30—24.32; maj 24.82—24.01, zaklj. 2490—24.92; koruza: maj 28.64 — 23.80, zaklj. 28.78 do 28.90; julij 28.60—28.76, zaklj. 28.74—28.76.
Kože in usnje
Sedaj notirajo v Ljubljani v T mi: krupotil 68—70, vratovi 30—40, averne 28-34, boks črn per kv. 22, rj;-v 26, kravine črne 70—80, rujave 90 do 100, kipsi 100—120 Din.
Matevžev avtomobil
(Izpred sodišča.)
Matevž je v Italiji kupil avto za 31.000 Din, loda pri carini je navedel, da je plačal zanj le 15.000 Din. Posledica je bila, da je plačal manj carine ter tako državo oškodoval za 4SC0 Din. Avto pa se je kmalu pokvaril in ga je Matevž peljal nazaj v Italijo, da bi mu ga doiični popravil, kakor sta se bila poprej domenila. Dotični trgovec pa avtomobila ni hotel popraviti. Matevž je zadevo prijavil in tako je po lastni krivdi »not skočil«. Ob tej
111 innu Jt [VV 1 n..,, > ni,,->	.	....... -- .-J
priliki so namreč oblasti zvedele za pravo ce: o, Matevž je bil vsled goljufije pozvan pred sodnike ter bil obsojen na 1 mesec ječe.
Naznanila
CjuhliansUo gledališče
DRAMA: Začetek ob 20.
Nedelja, 23. decembra: BETLEIIEMSKA LEGENDA, premijera Premijarski abonma. Ponedeljek, 24 decembra. Zaprto. Torek, 25 decembra, ob 15. uri pop.: PETERCKO-VE POSLEDNJE SANJE. Ljudska predstava pri znižanih cenah, izven.
ob 20. uri zvečer: BETLE-HEMSKA LEGENDA. Izven. Sreda, 2f>. dccembra, ob 15. uri pop.: BETLEHEM-S.tA LEGENDA. Izven.
ob 20. uri zvečer: UKROČENA TRMOGLAVKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Četrtek, 27. decembra: LEPA VIDA. Red D.
OPERA: Začetek oh pol 20.
Nedelja, 23 decembra: J0NNY SVIRA. Izven. Ponedeljek, 24. decembra. Zaprto. Torek, 20. decembra: J0NNY SVIRA. Izven, -ireda. 2<3. decembra, ob 15. uri pop.: GROFICA MARICA, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah.. Izven.
ob pol 20. uri zvečer: TOSCA. Gostuje g. Marij Šimenc. Izven. Četrtek, 27. decembra. Zaprto.
Premijera slovenske novosti (prve v let šnji sezoni). Golijeve božične zgodbe »lietlehemska legenda« bo v nedeljo 23. t. m. zvečer. Igra je zajeta [z časa okoli Kristusovega rojstva in torej za božični čes kakor nalašč primerna. Glavne vloge: grško princeso Euridyko igra ga Šaričeva, Rilo ga Gabrijelčičeva, tirana Heroda g. Roga z, pohlepnega Juda Sadoka g, Leskovar, preroškega očaka Jo-rama g. Skrbinšek, pastirja Liana g. Kralj itd. V Jgri nastopa vse dramsko osobje. Režijo ima avtor g. ravnatelj Golia. Abonma premijerski. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Na Sveti dan, 25. t. in. igrajo v drami popoldne Golijeve *Pcter£kovc posiednje sarjet v režiji g. prof. šesta. Predstava je ljudska pri znižanih cenah. Zvečer pa je prva repriza »Betlehemske legende.
Božični repertoar opere. Na prvi dan božiča se poje prva repriza E. Krenekove opere sJonny svira«. Naslovno vi go poje V. Janko. Ostala zasedbi je ista kot pri premijeri. V sredo na dan Sv. Štefana popoldne se poje popularna opereta »Grofica Marica« z go Št. Poličevo v naslovni vlogi. Zvečer se poje Puccimljeva opera »Tcscac z M. Šimencem kot gestom v vlogi Cavaradossija z go Vilfan-Kunčevo kot Tosco in g. R. Primožičem kot Scarpio. V četrtek je opera zaprta.
Premijera scnzacijcnaJn; eperne novosti vjon-ny svira« cd E. Kreneka se vrši (danes) v nedeljo ob pol 20 zvečer. »Jonny svira« je delo, ki se nahaja na meji med resr.o opero in moderno revijo. V dvanajstih slikah nam prinese avtor malone ves ustroj modernega veka na eder. Od lokomotive in auia do radia, od modernega gorskega hote'a do razkošne modne revije ob zvokih jazz-goJbe, radijski prenos opere itd., vte to preleti s kinematografsko naglico pred našimi očmi. Krenekova gedba je pikantna in originalna v svojih domis ekih in ritmih, povdarjanto pa, da ni nikakor kakofonska in neužitna, kot se sj?lošno domneva. Atestoma je celo prav melanholična, ter so tečke kot tango tlues iid. postale popularne. Tehnične naprave so večinoma izvršene v naših ateljejih, ki so s tem izvršili otčudo anja vredno tehnično delo. Nekatere naprave so izvršene v zagrebških ateljejih. Radio napravo je nape jala firma Radioval, elektronke in mikrofoni so cd I ungsram S. A., Zagreb. Opero je naštudiral g. A. Neifat, postavila sta jo g. M. Polič in g. p:of. I. Vavpotič. Našlo', no vlogo kreira g. R. Primožič, v ostalih glavnih partijah nastopijo gna V. Majdičeva, ga St. Poli-čeva, gg. Banovec, P. Grba, E. Rumpel, M. Simon-čič, Fr. Mohorič itd.
Mariborslco gledališče
Nedelja, 23. decembra ob 15. uri- »JANKO IN A1ETKA«. Otroška ig a. Premijera. Ob 20. uri »ŠTRAJK V ZAKONU-,. Gostovanje Tegernseer. Ponedeljek, 24. decembra. Zaprto. Torek, 25. dereinfcra ob 15 uri: »JANKO IN ME i K A <.
Ob 20. uri »ADIF.U MIMI«. Kuponi. Sreda, 26. decembra ob 15. uri »ADIEU MIMI«. Kuponi.
Ob 20. uri »JESENSKI MANEVER,. Znižane cene. Zadnjikrat. Kuponi.
"Prireditve in društvene vesti
Boiiinica v Rokodelskem domu bo Novega leta dan in na praznik sv. Treh kraljev. Tambura-ška vaja bo v čelrtek 27. t. m ob 8 zvečer, pevska vaja pa v neleljo 39. t. m. in na Noveja leta dan, obakrat ob 11 dopeline. Vsi, ki žele sodelovati pri prireHitvi, naj se zanesljivo udeleže vseh vaj.
I. prestov. gasilno in reševalno društvo v Ljubljani priredi na Štefanovo v Mestnem domu božičnico. K udeležbi vabi odbor.
Šmartno pri Liliji. Na praznik sv. Štefana ob 3. pop. v društvenem domu božična igra: Zvestoba.
Sodraiica. Na sv. Štefana dan ob 3 popoldne bo v dvorani igra >Krivoprisežnik« Pridite v obilnem številu.
Katoliško bralno društvo v Gorjah ponovi na splošno željo danes 23. decembra ob 7 zvečer dramo »Roža Jelodvorska«. Pripravlja pa za praznike dve novi igri, in sicer »Šarlejeva teta«, ki se bo igrala 26. in 30. decembra in zgodovinsko igro >Crna žena«, ki bo 1. in 6. januarja.
Cerkveni vestniU
Stolnica. V ponedeljek, Sveti večer, se ob 11 ponoči začno slovesne pete božične jutranji-ce. O polnoči bo slovesna škofova pontifiknlna sv. maša. Med sv. mašo in po sv. maši se bo vernikom delilo sv. obhajilo. Kdor hoče pristopiti k sv. obhajilu, zanj se spodobi, da od 8 ali vsaj od 10 zvečer ničesar ne zavžije. —• V torek — na Božič —■ ob pol 10 ni pridige, pač pa tiha sveta maša, ob 10 je pa slovesna škofova pontifik~lna sv. maša. Popoldne ob 4 božična pridiga, nato slovesne peto litanije M. B. — Sreda — sv. Štefan — ob 10 slovesna pontifikalna sv. imša.
Cerkev sv. Jožefa. Rojstvo Gospodovo: ob 8. uri sv. maša. Pred mašo: Raduj človek moj. zl, L. Cevek: pri maši; missa festiva, zl. Jos. Gruber, z orkestrom, gradual: viderunt omnes, zl. P. Gnis-bacher. tantum ergo, v Es zl. dr. Fr Kimovec; po maši: Noč božična, zl p H. Sattner.
Cerkev Mariie Pomočnice v Križankah dne 25. d ecembra: Roi^tvo Gospodovo: ob pol 11. uri {pridiga odpadel slovesna sv. maša. Pred mnšo: Čuite, čujte vsi ljudje, zl. Al. Mav; pri maši: missa solemnis in hon. B. M. V., zl. Ig. Meuc-er 7. orkestrom, gradual: viderunt omnes, zl. P. Gn'sbac''er; po ofert.: hodie Christus natus est, zl. I. Benz; tantum ergo: zl dr. Franc Kimovec; po maši: Noč božična, zl. p. Hug. Sattner.
»Vzajemnosti« St. 1-2 za le. 1920. je izšla. — Vsebina je zanimiva in aktualna. G. Jan. Kalan poroča o katoliškem gibanju in delovmu v Belgiji in na Holandskem. Tovariš s Koroške poroča o veliki nevarnosti, ki preti koroykim Slovencem zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov. Mnogo praktičnih nasvetov bodo gg. k.ateheti našli v katehetskem vestniku in v rubriki: Razno. Tudi literatura jo zanimiva in aktualna. Nova je hnmi-lefična prilosra Praedirate! Na 36 straneh prinaša 10 cerkvenih govorov za vse nedelie in praznike v januarju in februnriu. Izdelali so jih prizn*>ni cerkveni govorniki: dr. Opeka, dr Ehrlich, J. L"n-gerholz. P. H. Sattner, prošt K. Čerin i. dr, Go-spodie duhovniki bodo brez dvoma sedaj z veseljem segli po listu in novi prilogi. — To številko smo še poslali vsem dosedanjim naročnikom, s prihodnjo številko pa ustavimo list vsem, ki do konca innuarja ne bodo poravnali naročnine za leto 1928. — Pripaminiamo pa. da r'ane sedaj »Vzajemnost« s prlloeu fiO Din in ne 40, kakor je pomotoma še zmirom zadaj navedeno!
IPvJ-zvedovartfa
Zgubila s° je od Ničmanove trgovine do Škofje ulice rjava, usnjata denarnica z vs:bino i okrr«j 430 Din denarja. Po"ten najditelj naj jo j proti nagradi odda v Ničmanovi trgovini.
Zgubil jc včeraj od pol treh do treh od Dunajske ceste do Gradišča neki deček tedensko plačo svojega očeta (2C0 Din). Pošten najditelj se prosi, da odda najdeni denar na policijo.
Najden denar. Dne 20. drcembra 1028 je bilo na cesti od Ljubljane—Polhovgradci n"jdena večja vsota denarja. K<ior je izgubil, naj se zglasi v gostilni Grašič v Polhovemgrarlcu.
l>r. Emil Stefanovič:
Pred 10 leti
Že pred vojno in vedno močneje in močneje ined vojno je izgubljala državna ideja av-slro-ogrske monarhije, ki je temeljila le na dinastiji Habsburžanov, na svoji vsebini.
Poloni podonavskega cesarstva je prišel kot blisk, kateri se samo vidi in ne sliši iu ki se razvije počasi v etapah v grozno vihro.
Vsakemu, ki je pazljvo motril psihološki razvoj političnih dogodkov pred vojno in razvoj same vojne, js bilo to precej jasno.
Polom vojske.
Po usodnih bojih in porazih centralnih sil na Marni Ln pri Komorovu in po smrti cesarja Franca Jožela I- 1. 1916., je spoznal tudi že tedanji šef generalnega štaba avstrijsko-ogrske vojsike, da se je pričela približevati Avstrija skrajni možni meji svojih vojaških in prehranjevalnih sposobnosti. To svtje mnenje je general Hotzendcrf izrazil tudi na merodajnem mestu in predlagal, naj bi se pričelo mislili na to, kako bi se našel časten izhod iz nečastnega položaja. Toda cesar in oni, ki st» odločali o vojni in miru, so bili za take glasove in argumente gluhi: HSlzendorfov nasvet je bil zavrnjen, on sam pa odstranjen z visokega in odločujočega mesta.
Vojake na bojišču sla trla glad in pomanjkanje obleke in obuvala, iz zaledja so pa prihajale vesti o bedi in trplejnju družin in doma ostalih svojcev To so bili prvi in najmočnejši psihološki vzroki usihanja vsaki vej-slci nujno potrebne železne discipline, ki n| plahnela samo pri moštvu, ampak celo tudi pri višjih častnikih. »Težko je vztrajati,« so se glasili prvi javni, sicer še plahi in potajeni izrazi nezadovoljnosti. »Ni mogoče naprej!« je bil izraz druge stopnje naraščajoče razdvojenosti. Tretji javni, glasni in odločni vzklik pa se je že oglasil kakor bobneč grom: »Nočemo več!« Odlična volja tega poslednjega razvoja nezadovoljnosti se je dejansko izražala v vedno večjem številu ubežnikov in v moči »zelenih kadrov«, ki so postajali nevarni že samim državnim in vojaškim oblastem v zaledju.
Slovani smo se vojskovali proti sovražnikom avstrijsko-ogrske monarhije pod pritiskom železne vojaške discipline, a sicer po ogromni večini z gnevom v srcu, ker zavedali smo se, da se borimo proti svojim bratom in proti svojim lastnim ciljem in interesom. Strah pred kaznijo je bil skero edini agens, ki je silil slovanske vojake k disciplini Ln poslušnosti. Težko stanje, v katero je zašla proti koncu vojne avstrijsko-ogrska monarhija, je pa končno zlomilo ta strah: konec je bilo poslušnosti in na bejišču so se oglašale bolj in bolj smelo iskrene besede Slovencev, Hrvatov, Srbov, Cehov, Slovakov, Poljakov in Ukrajincev: »Nimamo vzroka boriti se proti svojim bratom Srbom in Rusom. Cemu bi prelivali bratsko kri?« Narodna zavednost Slovanov je postajala vedno jačja, dokler se končno ni strnila v odločno in neizprosno zahtevo po po-
polni narodni in državni svobodi in samostojnosti.
Beda, nezadostna tehnična oboroženost ter zavest, da se antantini premoči ni več mogoče ustavljati na eni, a narodna zavest slovanskih nar.dov dvojne monarhije na drugi strani, je razbila prejšnjo trdo vejskino disciplino, ubila je moralo. Vsakdo je vedel, da gre vojna h koncu.
Dne 18. julija 1918 je pričel maršal Foch s protiofenzivo; nemška vojska se je morala umakniti in dne 8. avgusta je bil njen poraz gotova stvar. Dne 29 septembra je pozval tudi že general Ludendorf centralne sile, da zaprosijo antanto za mir, kar so Nemčija, Avstrija in Turčija v noči od il. na 4. oktobra tudi res storile. Odgovor je bilo znanih 14 Wilso-novih točk.
Na jugu je predirala srbska vojska, združena z amantinimi četami jugoslovanskiri prostovoljcev ter gnala bolgarske in Mackense-nove odrede proti Nišu in Sofiji. Dne drugega oktobra je bila osvobojena Srbija in srbska vojska je le še zasledovala bežečega sovražnika. Bolgarska je bila že septemhra poražena in je morala skleniti premirje. Zasedena po antantinih četah, se je zopet dvignila Romunija, pridružila svoje čete solunski vojski in zrušila sramotni mir, katerega ji je bil diktiral grof Czernin v Sinaji.
Dne 24. oktobra, ko je pričela poslednja italijanska ofenziva, so se pojavili tudi že na tem bojišču vsi znaki razpada. Poveljstvo v Belunno je javljalo, da je 42 hrvatska divizija skrajno nezanesljiva. Maršal Borojevič, komandant južne armade, je javil upor bosanskih čet, vendar je še vedno upal, da mu bo zopet mogctfe vzpostaviti red in disciplino. V dneh od 25. do 20. oktobra pa je izbruh-nila tudi na tem bojišču že prava revolucija. Poleg čeških, južnoslovanskih, poljskih in ukrajinskih divizij so se pričele puntati tudi madžarske in nemške, kar je maršal Borojevič dne 27. oktobra javil tudi vrhovni komandL
Dne 26. oktobra je uspelo angleškim četam prekoračiti Piavo in s tem je bil zadan disciplini avstrijsko-ogrske vojske na južnem bojišču še poslednji udarec. Dne 3. novembra je izdalo vrhovno poveljstvo nalog, za ukinje-nje sovražnosti in italijanske Čete so gonile pred seboj že neoborožene, zbegane in zanar-hizirane ostanke nekdanje mogočne vojske centralnih sil. Islega dne so se v Pulju uprli slovenski, hrvatski in srbski mornarji, na kar se je v smislu cesarjevega manifesta izvršila predaja c. kr. mornarice novi jugoslovanski državi.
Avstrijsko-ogrska vojska je po naredbi z dne 3. novembra prenehala obstojati; spremenila se je v bedno množico brez vodstva in orožja in bežala domov.
(Dalje.)
Darujte za Ljudski sklad SLS!
Austro-Fiaf
naipopolnej i. najdovr^enejši. najrazširne š\ s ptov-m z""ni brz >vo'ni AVTOBUSI, t vnrni ter avtomobili za po arro briz^alne. saniletn vozovi ter v zovi z» vaško porabo. Ze'o usodni plačilni
pi go i! — Gla no zas'i pstvo O ŽUŽEK. L obilen -. Tn«»reiii utie« 11
VSAK DAN
8-12, 2-6
O
POSLUJE I N S K-H A T M ODDELEK ..SLOVENCA" V PAVILJONU POLEČI UNIONA -NAROČNINA - I N S E R A T I.
Svojim cenjenim odjemalcem
vesele božične praznike in
srečno novo leto! ★
ANTON FAZARINC, CELJE
mm
1NSERIRAJTE V »SLOVENCU«!
K'0buVe simo zadnje novosti v barvah in oblikah Vam nudi v bogati izbiri
Spgrfrlna imovina klikov
nanHKBBnBBHaHBBBBBHai
Jcs. Pok nosi. M rko Bogataj
L ubljans. Stari trg 14
Sprejemajo se klobuki v popravilo
Cene nizke!
Agiliifga zastopolha
za proda o
mlchorshlii sirote?
sprejme
Predstavnik A'fa-Seppralor za Slovenijo fr. IfrKtOf Ljub jana, Sv. Petra cesta 60
Seno m slamo
nudi po ugodnih cenah
Gospodarska zveza
Ljubljana

J, Neškudla
tvornica cerkvenih parsmentov. zastav in o-ta ih cerkvenih potrebščin
L:ubl;sna, Sv. Pe'ra cesta 25
želi vsej prečastlti duhovščin, in cenj< nim odjemalcem
blagoslov jene bož čne prazrrke ter srečno :n veselo novo leto!
Oblastveno potrjena
šoferska šola
za dame, samovozače in poklicne šoferje.
1.	Tečaj za začetnike.
2.	Izpopolrtilni tečaj za one, kateri znaio že voziti.
3.	Tečaj za motociklistc. — Glasom uredbe vel. županov mora položiti vsak lastnik eno- aH dvoslednega motornega vozila šoferski izpit. — Na razpolago zaprt in odprt rotomobil. — Prijave na svoječasnega komisarja za šoferske izpite: L GACERSC1K, BIeiweisova 52. Poštni predal 255,
PERJE
vsako množino čiščeno, neizčiščeno, nečehano kokošje, purje, račje in gosje prodaja
tvrdka E tfaide
Cakovec Med imurj«
POPRAVILA
Mehanik Ivan LegM
Martb r, Vahln.ska ul. 30
Ti-lefon int. 434. speeijal si zn pisarniške stroje.
Novi in ra Ijeni pi^aln stroji voduo v zalogi.
Krušno moko
a a i boljše vrste dobile vedno svežo pri
A. & H. Zorman
Ljublj ana. Stari irg 37. Blaco dostavimo tuli na lom — t're>Z'nnmo v mlev tudi v-ako množi o don.a e ali bam ke pse i>*ce — pri manj ih miio-/.inah jo takoi zame jamo za moko in otrnOf.
Sfcfe
za moške in ženske obleke in vse drugo blago. Velika izbiral - Zmerne cenel — Priporoča se trgovina Fr. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.
»4♦+♦»♦♦♦♦♦♦♦«♦»♦»«•««♦«
čfflcvencu
Izaiamnio najpopolnriii uspfh j
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAJ. tfffffffff^fffff fffff"!
Najboljše Najpriietne le Najzanesljivejše
sredstvo za čiščenje ZELODCfl in CREV
PRAŠEK
za OTROKE in ODRASLE je
ker čisti brez BOLEČIN _ je prijetnega okusa ter obenem osvežuje in desinficira ŽELODEC in C REVA in s tem preprečuje težja OBOLENJA.
Ako redno jemljete po vsakem obedu na špici noža v pol čaše vode prašek MAGMA, Vam pospešuje PREBAVO in preprečuje trdovratno ZAPRTJE.
Odstranjuje
preobilno kislino v želodcu, neprijeten duh iz ust, pehanje, vzdigovanje, gorečico.
Zdravi
katar ŽELODCA, katar CREV, bolezni JETER, krče v želodcu, hemeroide, tvore v želodcu.
Dobite ga v vseh lekarnah: 1 zavoj s točnim navodilom Din 4
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din Najmanisi znesek 5Din.0qlasi nad 9vrstic se računajo višje La oglase stro-1 go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrshca2Dm.Najmanjši zneseklODitt. Pristojbina ra .šifro 2 Din Vsak oglas treba plačati prt naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.če jc pnlo/e I na znamka. Čekovni račun Ljubljana iO 3^9. Telefon štev.2328.
Služba
za cerkvenika in organi-sta se takoj odda na Je-iici pri Ljubljani.
Občinskega tajnika
in organista mesto razpisuje občina Dolenji Logatec. Nastop z januarjem. Reflektanti - le boljše moči - dobe pojasnila pri občin, uradu v Dol. Logatcu.
Trgovski pomočnik
vešč manufakture in špe-cerije se sprejme. Ponudbe je poslati na: Gospodarsko zadrugo, Mozirje.
Vajenca
močnega fanta, sprejme splošno ključavničarstvo I. Malenšek, Boh. Bistrica
Županstvo občine Čatež ob Savi razpisuje službo
občinskega tajnika
reflektanti z dobrimi spričevali o dosedanjem službovanju nai pošljejo pismene ponudbe z navedbo zahtevane plače na županstvo Čatež ob Savi p. Brežice do L 1. 1929. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Franc Baškovič, župan.
Gospodična
izvežbana v vseh pisarniških poslih, s 7 letno prakso, išče nameščenja s 1. februarjem pri kakšnem večjem podjetju v Ljubljani, najraje mesto blagajničarke. Ponudbe na upravo lista pod »Blagaj-ničarka« 12.548.
Intelig, blagajničarka
z večletno prakso, govori in piše slovenski in nem-Ski, želi mesta. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Blagajničarka«.
Mladenič
pošten, igilen, finega nastopa, dobro vajen kuhe in vseh hišnih del. išče službe. Sprejel bi tudi službo natrkarja ali stre-žaja. — Naslov v upravi Slovenca pod »zanesljiv«
št. 12.495.
Mesto poslovodje
sotrudnika ali skladiščnika iščem v specerijski, delikatesni evrntuelno v mešani stroki. Zmožen tudi v pisarni. Sem v najlepši dobi, posestnik, mestno naobražen, vešč več jezikov. Po potrebi kavcije zmožen — Pod: »Ag«len«.
Soba s kuhinjo
in štedilnikom se odda stranki brez otrok s 1. januarjem. - Moste št. 79.
Poizvedbe
Zgubil se je
dne 16. decembia sveženj ključev. Najditelj naj jih odda proti nagradi upravi »Slovenca« št. 12.456.
Zastopnike (ce)
proti fiksni plači in proviziji sprejme; »O-ganiza-ciono oclelenje«, MojHrana na odplačila zaslužite brez napora 1000 Din tedensko — Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva 14.
Glasovir
lep črn, krasni glas, se proda. Maribor, Korošče-va ulica 4, vrata 7.
I!
Radio
Radio-aparat
II
več cevnega, kupim. Ponudbe na M. Pleterski, Cerklje ob. Krki.
10
Model za beton, cevi
Kdo mi posodi cevi za 40 cm premera proti primerni odškodnini. — Ponudbe na: Pavel B r e n , Črnomelj.
Svarilo pred nakupom! V soboto mi je odpeljal nekdo s
Krekovega trga mesarski voziček (ciza), sivo ple-skan. Dotičnemu, ki mi pove, kje se nahaja, plačam 200 D;n. — Slovša,
Kostanjev les
za tanin kupujem stalno. Plačilo takoj. »Mangart«, Ljubljana, predal 43.
Kupujemo:
zlato, srebro, platin in
Blačamo 1 srebrno krono lin 3.60, '£ srebrni kroni Din 7.20, 5 srebrnih kron Din 18.—. - Prevzamemo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje - Tovarna za ločenje dragih kovin, Spod. Šiška, Sv. Jerneja cesta 8
Brestove
deske in plohe prodam par vagonov. - liueratni oddelek »Slovenca« pod »Brest« 8.
Kupim krompir
peso, korenje za prašičjo krmo. - Naslov pove otfl. odd. Slov ood št. 12.414.
Brezposelni
ako želite veliko zaslužiti, pišite na »Organiza-clono odelenje« Mojstrana
Pekovskega vajenca
poštenega, krepkega in pridnega sprejme pod ugodnimi pogoji: Parna pekama Viktor Žužek, Škofja Loka.
Vajenca
za kroiaško obrt sprejm.-takoj* Hrana in .stanovanje v hiši. Matija Hrast, krojač, Lesce.
Mesar se priporoča
za privatno klanje prašičev, Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.616.
Zastopnike (-ce)
proti fiksni plači in proviziji, sprejme »Organiza-ciono odelenje« Mojstrana
Knjigovodja spreten, zmožen tudi rlo-▼enske in nemške korespondence se sprejme. — Sprejme se tudi samostojno korespondentlnio, popolnoma veščo slov. in nemškega dopisovanja in stenografij. Pismene ponudbe s prepisi spričeval in z označbo zahtevkov na naslov: P. Maj^ič, veletrgovina, Celje.
Siguren
visok zaslužek, nudi agil-niin zastopnikom »Orga-nizaciono odelenje« Mojstrana.
Zastopnici!
Mi Vara damo pismeno pogodbo; pri prodaji naših predmetov na mesečna odplačila zaslužtc brez napora 1000 Din tedensko. — Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva 14.
Mlekarna-sirarna
Lani nanovo urejena, sc odda v najem. Mlekarsko zadruga Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Mlin
se odda v najem. Ponudba na upravo lista pod .-Mlin 10«.
Iščem lo' al
primeren za p.sarno na prometnem prostoru v Mariboru proti takojšnjemu prevzemu ali pozneje. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod štev. 1900.
Učenca
poštenih staršev sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Karol Cesar, čevljarski mojster, Luko-vlca pri Domžalah.
Kuharico
samostojno, iščemo za takoj, Stalno mesto, tudi z možem, ako je uporabljiv v podjetju. Za marec-november plačilno natakarico in sobarico, obe zmožni nemščine. Ponudbe z zahtevami in spričevali poslati takoj na: Pension Kalamota, Kolo-čep pri Dubrovniku.
Vrtnar
oženfen, se išče za graščino na Štajerskem. Plača po dogovoru. Ponudbe ca upravo Slovenca pod »Cvetlični vrtnar«.
Absolvent 5. realke, z znanjem slovenščine, srbohrv., nemščine in italijanščine, delno francoščine, vešč pisarniških del in lesne kupčije, išče primerne službe, tudi na deželi. Cenj ponudbe na upravo Slovenca pod »Zanesljiv« št. 12.392.
Mlacbnič
kmečki, pošten, vojaščine
Srost, išče primerne služ-c (sluge, raznašalca pisem i. dr.). Ponudbe na: Mar. dr., Žiri.
Orgpnist
kopeln>k in občin, tnjnlk igče službe Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod šifro: Kapelnik št. 12.449.
Mladenič
27 let star, organist in gostilničar, prikupljive zunanjosti, se želi poročiti z gospodično neoma-deževane preteklosti, v starosti do 23 let. Prednost ima ona, ki je ab-solvirala gospodinjsko šolo. Ponudbe s sliko in morebitno navedbo dote na upravo lista. Tamost zajamčena.	12.609
Brivnica
za dame in gospode se odda v novoz^rai _nem kopališču S. K. IliiTa v Ljubljani. Sezij.i rraj-ok-tober. Ogled lokalov mogoč v kopališču Prostora za 1509 kopalcev. Delni inventar preskrbi uprava kopališča. - Pismene ponudbe z navedbo najemnine poslati do 6. ianu-arja 1929 na naslov Uprava kopališča S. K. Ilirija, poštni predal 47.
Posestva
Hiša, vrt
naprodaj in tol ko zemlje, ' da se lahko redita dve i živine. Proda se skupno ali posamezno. Nahaja se blizu Ljubljane. Poizve se Spodnje Gameljne št. 3.
Stanovanje
lepo enosobno, s kutrnjo in pritiklinami se odda prazno ali opremljeno. — Studenci pri Mariboru, Ciril-Metodo\a 14.
Veleposestvo
prvovrstno, 264 oralov, vinograd, njive, travniki, gozdovi, električna in te-Iefonlčna napeljava, pri mestu, kolodvoru in to-i plicah. prodam. - Slivar, Ljutomer, Slovenija.
Soba
s prostim vhodom, v mestu, v novi vili, se odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi »št. 12.601«.
Iščem stanovanje
bolj ceno za večjo družino v mestu ali bližnji okolici za L februar. Ponudbe pod »Februar« na upravo.
Posestvo
ob glavni cesti, četrt ure i od farne cerkve in pol ure od postaje Št. Janž, obstoječe iz zidane, z opeko kr te hiše in vseh gospodarskih poslopij, 5 oralov njiv, 8 oralov travnikov, 2 orala s smrekami zasajenega gozda in 11 oralov odraslega bukovega gozda, se zaradi družinskih razmer ugodno proda. Cena: 90.000 dinarjev. Pojasnila daje: Franc Knez, Tržišče na Dolenjskem.
Sobico
z zajutrkom in večerjo iščem v bližini Bežigrada ali glavnega kolodvora 7a 1. januar. - Ponudbe na upravo pod »Sobica«.
Stanovanje
išče gospa v sredini mesta. Ponudbe pol ''Gospa* na upravo lista.
Malo stanovanje
s pritiklinami oddam po-ccni s 1, januarjem bol|ši stranki, ki je čez dan odsotna in ima svoj štedilnik. Kje, pove uprava pod št. 12.547.
Pianino
skoraj nov, ceno	naprodaj. — Naslov v	upravi Slovenca pod št.	12.454.
Klavir
črn, kratek, dobro ohranjen, ceno naprodaj. — Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 12.455.
V i j o 1 i n e
kitare, citre, strune in 1 potrebščine kupite najbolje pri M Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sel
Bukovo oglje
suho vilano, kupim več vatfonov Plačilo takoj. »M a n g a r t« , Ljubljana, predal 43.
SAMOPROOAJA
naj^ol šega pisalnega stroja
IVAN LEGAT
mehanik
MARIBOR, VETRINiSKA UL. 30
Toifcl. «3»	Tele! 434
ZimsM krojni tečaj!
Moda 19^9 kaže velike spremembe o moški, ženski modi kot v perilu. V damskem tečaju poučevalo se bo i deške obleke. Vse lo re bo poučevalo v tečaju po Novem letu. Pouk je velikega pomena, ker se spomladi lahko dela z novimi modernimi kroji. Zavod ima moini salon in ima učenec priliko videti, kako se kroj šiva. Pouk traja do popolne izobrazbe. Oni, ki želijo preje izvršiti kurz, dobijo pouk v poljubnih urah — celodnevno. Damam, gospodinjam pouk v poliubnem času. Učenci imajo pravico vsako leto ponavljati tečaj brezplačno. Revnejšim znižano z ugodnimi plačilnimi pogoji. Učencem sc oreskroi oskrba pri zanesljivih ljudeh. Brezplačna rekoman-dacija služb. Dotični, ki ne morejo priti osebno, dobijo pouk z učnimi zvezki. Za Novo leto razstava krojev, ki so jih izdelali učenci. — Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19 (oblastveno dovoljeno), vodja F. Potočnik, diplomiran, izprašan v inozemstvu.
Pozor!
Pouk o krojnem risanju in prikrojevanju, kakor tudi o izdelovanju dam-skih oblek daje edina strokovno izprašana učiteljica Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg št. 24/111, nasproti rotovža.
Avto
I—2 tonski, primeren za prevoz pohištva, kup va Erman & Arhar, mizarstvo Št. Vid nad Ljubljano,
Dve spalnici
svetlo politirani, iz javor-jevega lesa, delo zajamčeno, solidno izdelano, postavljeni v Ljubljano na dom ali najbližjo postajo, kompletni, prodam po 5000 Din. Ogleda se pri Josipu Štolfa, mizarstvo, Krašnja, pošta Lukovica. Ob nedeljah ugodna auto-zveza od Figovca do Lu-kovice in nazaj.
Obiščite o praznikih
Viktor Jeločnika, gostilničarja, Rožna do'lna. -Prvovrstna vina, tudi Ko-dričev cviček. Velik radio, najfinejši gramofon s preko 100 ploščami. Tri minute od auto-postaje milarna.
Štedilnik
rabljen, dobro ohranien, prosto stoječ, na 2 ali 3 plošče, se kupi. Ponudbo z navedbo ccne Kmetijski podružn:ci, Mošnje, p. Radovljica.
Reskalni stroj
(frezer), kupim. Lahko je združen s cirkularjem. clektro-motor 4 do 6 ks. za istosmerni tok 440 volt, kabel za isti tok 3 do 4 mm debela posamezna žica. Ponudbe z navedbo ccne na Petrov-čič Peter, Dol. Logatec, Čevca 13.
Ovčjo volno
cunje, staro železo, baker, medenino. svinec, cink, papir, glaževino, kosti ter krojaške odpadke, kupim in plačam najboljše - A. Arbeiter, Maribor, Dravska ul 15 - Iščem stalne nabiralec in nakupovalce.
Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana.
Motorno kolo
od 175 do 350 ccm kupim; dva ali štiritaktno. Ponudbe na upravo lista pod št. 12.484.
Autoposestnikil
Kupim rabljene luksuzne avtomotrle v dobrem stanju, odnosno zamenam za druge, eventuelno nove. O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11.
Hrastove plohe
nežamane, 9, 11, 13 cm debelino, kupim. Plačilo takoj. »Mangart«, Ljubljana, predal 43.
Vodno turbino
že rabljeno od 1 do 3 KS. Ponudbe poslati; Andrej Merlak, Zibrše, pošta Logatec.
Prodamo
Ugodno se proda
vagon iagnetovih plohov, debelina 4 do 10 cm. — Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 12.288.
Koks
suh. 80 Din |100kg) vedno na zalogi. • Mestna plinarna.
Bukova drva
polsuha, 20 vagonov, prodam takoj. - »Mangart«, Ljubljana, predal 43.
Auto Opel
4 sedežen, 4/16 HP, vo-žen 1500 km, se poceni proda ali zamenja za motorno kolo. - Naslov v upravi »Slov.« št. 12.479.
Avto
Krasen, ohranjen, luksuz avto, ki se lahko spremeni v tovorni avto, se po solidni ceni proda. — Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 12.487.
Več stavbišč
naprodaj nasproti nove šole v Zg. Šiški. Več se izve v Dravljah štev. 3.
Visokopritlično hifco
novo, v Zeleni iami prodam; cena 95.000 Din;
Eotreben kapital 45.000 In. Cenj. ponudbe upravi »Slov.« pod ->95.000^.
Dve spalnici
iz trdega lesa prodam in vabim na ogled. — Ivan Novak, Vižmarje — pri postaji.
Automobile
tovorne, 4—5 tonske kupujem in prodajani. V zalogi imam posamezne dele raznih automobilov. Prevzemam vožnje z osebnim in tovornim au-tomohiloTi. Fianc Kristan, mehanična delavnica in prevozništvo, Ljubljana, Dunajska cesta 54.
Novost! Novost!
PISALNI STROJ
samo 700 Dinl Izvršuje isto kot biro stroj. Zahtevajte prospekte! Ljubljana, poštni predal 171.
POSREDOVALNICA PLAHUTA LJUBLJANA
Mestni trg 25, sc priporoča. Preskrbuje samo dobre posle ter oddaja najboljše službe.
Mehanična delavnica
za popravila gramofonov, šivalnih in pisalnih stro« jev, otroških vozičkov, koles itd. Lastno emajli-ranje, poniklanjc. Priporoča se Justin GustinčiS« Maribor, Tattenbachora. ulica 14. Nasproti »Narodnega doma«.
Puhasto perje
kg 38 Din. razpošiljam
fio povzetiu naimani 5 kg. okoristite priliko. dokler zaloga traja lm*m tudi Mi puh kd 300 Din. L. Brozovič, kem čistio-na pena. Zagreb, llica 82.
Kolesa
cinajlira, ponikla in sprejema v shrambo preko zime. Nardin in Drug. Poljanska cesta 27—31.
Stroj za gumbnice
(Knopflochmaschine), dva šivalna stroja in stroj za tiskanje pisem — proda Vokač, Ljubljana, Krekov trg 10.
Šivalni stroj
»Singer-Bobin« — dobro ohranjen, se po ugodni ceni proda. — Nežika Stcrgar v Kamniku.
Velik otroški avto
primeren za božično darilo, zelo ugodno naprodaj. - Prule 19, pritličje, levo.
Prodam oblekco
za 10 letnega fantka, iz kamgarna, z dolgimi in kratkimi hlačkami, malo nošeno. - Ogleda sc pri hišniku v Pražakovi 15, podpritličje.
Naznanilo!
Vljudno naznanjam, da sem otvoril v Trbovljah sedlarsko in tapetniško obrt ter se priporočam slav. občinstvu za vsa dela, v to stroko spadajoča. Valentin A č k u n.
Važno za vse
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, loles in n:otorjev Emai-liranie in poniklovanie Shramba koles in mo-toriev čez zimo Vse to izvršuj? naikulantneiše in po brezkonkurcn^nih ce-rah meban delavnica in trgovina dvoltolcs. pisalnih ir šivalnih slroiev. /ustin Gustinčič. Marbor. Tattenbachova uiica 14
Galoše
in snežne čevlje poprav« lja najceneje in najhitreje Nardin in Drug, Poljia-ska cesta 27—31.
Posredovalnica Ogrinc
Ljubljana, Miklošičeva c. 28 (nasproti sodišča) oddaja in preskrbuje za tu in izven, službe služkinjam, natakaricam, kuharicam Za odgovor dvo-dinarska znamka.
Sprejme se
trgovski pomočnik
manufakturist, samo prvovrstna moč. Ponudbe na upravo Slovenca 12.511.
Mozaične tlakove
stopnice nagrobne spomenike, cementne cevi itd. Ivan Costirčar, Pešata, p. Dol pri Ljubljani
Koncesijo
za autotaksi
takoj proda Marija šušteršič, Ljubljana, Salendrova, ulica št. 4.
Dvodružinska hiša
enonadstropna, 20 iet davka prosta, parketira-ne sobe, elektrika, vodovod v kuhinjah, z velikim vrtom, na lepem kraju na periferiji Ljubljane, naprodaj za 190.000 Din. Ponudbe na upravo pod »Hiša 190«.
Enodružinska hiša
naprodaj v Stožicah 67, pri Ljubljani. Več se izve istotam.
Prodam parcelo
v Srednjem Vrhu pri Kranjski gori, ki meri okrotf 300 oralov. Lasten lov. Divje koze. Za posekat bi b:lo ca. 3010 ma smrekovega, borovega in mecesnoveda lesa. Ponudbe na Ivan Hlebania. Srednji Vrh. p. Kranjska gora.
V Mariboru!
ic najugodnejši nakup galanterije, drobnarij, par-fumerije. papirja, čcvlj potrebščin, pletenin, motvoza, vrvarskih izdelkov, baterij itd., na drobno in na debelo — pri Drago Ros;nd, Vetrinjska ulica 26
Kolesarji, pozor!
Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanjc, popolno raz-loženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN ruSTINClČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom.
Moške boks čevlje
po 180 Din, prodaja Janko Kos, Ljubljana, »Stan in dom«.

Pozor! Slike za legitimacije
izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf. Ljubljana, VVolfova ulica
Stalna umetniška
razstava slik. Velika izbira okviriev. - A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 25.
Patent divani
v modernih vzorcih pliša, otomane od 550—850 Din priznano najsolidneiše kupite pri Rudolfu Se-ver, tapetništvo, Marijin trg 2.
Avstro - ogrske
nemške, rumunske, italijanske in vse druge vrednostne papirje, rente, prioritete, obligacije, posojila. delnice, srečke itd vseh vrst kupuje in prodaja Banka Pehanl & Ko., Ljubljana, Tavčarjeva 10
>	PS
H	<	O)
E- P*	Hi	<
< bd	o M	t£j	C
> w	o z j	oo	e-«
i-J	> < O,	S	M
ttj td	< > O	H	K)
Ph O	eo M E-I	03	O
Žimnice
nodroce posteltne mreže. >etez oust, lie Iztožljive), ittmmne divanc <n druge tapetniške itdclkr dobite natirnue prt RUDOLFU RADOVANU. tapetniUn. Kickov trt It 7 Ipuleg Mestnega doma).
Prispela nova vina!
Za praznike čez ulico pri litru 1 Din ceneje!
Gostilna »Pod Skalco« Mestni trg št. 11
Vsakovrstno
zlat o Kosme
po naivišiib cenah. (ERNE. luvelir. Ljubljana,
Wo!lova ulica št 3.
huknve fn hrastove odpadke od park>tov do-ftavlia on nizki ccni na dom parna taSa
V. SCAGNETTI
v Liublfanl. za
liorcniskiru kolodvorom.
Volna in bombaž I
r. a dtrotno pleteni« in ročna deU dobit* po n.iimžjih cenah pri
PRELOGU. LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska I
ki krepi fn zdravi
želodec
Vesele božične praznike
in
srečno novo leto 1929

želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
trgovina A. KorinŠek, Senovo

Vsem svojim cenjenim odjemalcem želim
vesele in srečne božične praznike in Novo le'.o!
Ivan K^raIt, Domžale
valjčni mirni

Vesele božične praznike
in
srečno novo leto 1929
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
tvrdka Adolf KorinŠek, Rajhenburg
Društvo m varslvo in vigofo ptic pcfft
v LfnHIfaail
priredi v dneh 30., 31. decembra 1928 in 1., 2. januarja 1929 v salonu gostilne „PERLESM, Prešernova 9, ocenjevalno razsb vo harških kanarčkov, žlahtnih vrvivcev. Tekmovalo bo pri najstrožji konkurenci nnd 25 izbranih kolekcij harcerjev Za prVčhSlVO
Slovenije. — Sosii a Ascher lz nonahovega.
" zbirno p. n. ob€ln*lvo, da si cg cdo nošo lepo razstavo
Le pridite med nas »esele napeli botro Vam lepa ni č več -am srce Viit ne bode žalostno

I* sromahe se bratce? ea!Bi ki iona t ilml lačni so, sa| floteto t žepkih Vaših la njih ka| diru« to.
I. K.
nov, najmodernejši (Tegeldruck-presse) format 518 x 374 mm pog n z nioto' lem 1 KS s kompletno opremo. proda se tako; po zelo nitki ceni in najugodnejšimi pogoji.
Vprašanja na: D D.pre*e Shodim Zarodi r Plznja zasiojislvo Zagreb.
5-6 tvernfšklh lokalov
event tudi suhe skladiščne prostore, ki se takoj oddajo, iščemo. Poznejši kup ni izključen. Ponudbe v nemškem jeziku na
Eduard HaEd, Re!chstadt
ieško-Sovi5>ta).
Razno
Zeleznato vino
iekar. dr. O. PICCOLI-JA
V LJUBLJANI krepi a oslabele, malokrvne odrasle in otroke.
Za
Božič
in
DžSKOBOLUS
LJUBLJANA
TAVČARJEVA ULICA 1
Smufi. sanke, drsalke
Stremena, krpljiee
Palice vseh vrst
Ves smučarski pribor

£
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima stalno na zalogi po najnižjih cenah:
m
vseh vrst špecerijsko in kolonifalno b?ago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, pol edelske stroje itd. — Priporoča zla&ti za jesensko gnojenje Tomaževo žlindro, rudniški superfosfat.
Prodafa in kupuje seno in slamo, na razpolago drva in premog.
Število članov nad 10.000.
V letu 1928 izplačane podpore Din 250.000'-
„LJUDSKA SAMOPOMOČ"
podpoi no društvo za slučaj smrti za Slovenijo v MARIBORU, Aleksandrova c. 45
rgr^jjr3* sprejme do konca februarja 1929 v odde-
lek „A" vse zdrave osebe od 1. do 70 leta.	|
Najvišja podpora 1000 Din. Posmrtnina za vsak smrlni slučaj 50 para. Enkratna vpisnina po starosti od 13 do 40 Din. S tem oddelkom je dana vsakomur prilika, torej tudi najrevne'šim slojem, za pristop v to človekoljubno društvo. V oddelek B, C, D, oziroma B/I, C/I, D/I s podp irami od 2000 — do 32.000 — Din se sprejmejo do nadaljnega le še vse zdrave osebe od 21. do 50. leta. Zahtevajte še danes zastonj pristopno izjavo!	„Eden za vse, vsi za enega."
IM-himhi

^Planinka"
■dravllrti tal
prenavlja, r-tsti In osva->.uje krt, isbolJSa slabo prebavo, slibotno delovanj« freven, napihovanje, obolenja mokraSne kisline, ieter. žolča in 2olCni kamen. Vipodbuja aprtit in izborno nflln kn'e pri arterioskteroxi »Planini.a« faj je pristen v plombiranih paketih po Din .'O'— t napisom proitvalaleai
Lekarna Bahovee LloMtana Kongresni trg Dobi se v vseh lekarnah!
Debele
lusklnastertrobe
knplte najceneje prt tvrdki
A. voi H. iiimonna
Resljeva cesta 24.
NAOČNIKI
IMIS.MIH
Gosptska ulica 5
Spcc nlna d lavotea za očesno optll.o, pod
vodatvum diplomiranega optika E. PCitla«, absolventa strokovne visoke Sole za optiko v Jeni
,Vaš strokovnaki' „Vaš svetovalec!"
Pletenine
Vse vrste v to stroko spadajoča dela. Obleke po meri. Sprednji deli v veliki množini. - Acht-schloss - blago na metre. P. n. trgovcem tudi iz doposlane volne. Najso-lidnejša izdelava in postrežba - Nizke ccnel -Priporoča *SOLNČEVO«, strojno pletenje, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 16
Pri ,SoIncu*
za vodo, Pcgačarjev trg
Največja zaloga vsakovrstnega pletenega blaga, perila za dame, gospode in otroke. Nogavice, rokavice, kravate itd. - Priporoča
K. Widmayer
Alfa - ročni posnemalniki A!ia - separatorji za pogon na silo Alfa - opreme za mlekarne Alfa - tazoparihiiki za krmo Alfa - transportni vrči za mleko Alfa - molzni stroji Alfa - pločevinasta posoda
kakor tudi rezervni deli teh predmetov dobe se vedno pri:
Aifa d. d. senarato? ji in strop za mlekarstvo
ZAGREB, Boškov čeva ul. 46 ali njenih zastopnikih Telefon 67-43 — Brzojavi: Alfalaval, Zagreb
Inserirajte v »Slovencu"!
Potrti globoke žalosti naznanjamo prijateljem in znancem, da je naš nad vso dobri soprog, oče, brat, stric itd., gospod
mesar, gostilničar in posestnik v Kranju
po dolgi, mučni bolezni, v 65. letu starosti, previden s sv. zakramenta, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v nedeljo ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Glavni trg, na farno pokopališče v Kranju, Kranj, dne 22. decembra 1928.
Golob Terezija, soproga. Matko, sin Zinka, hči. Ivan Golob, brat. Matija Habjan, sestra in vsi ostali sorodniki.

V globoki žalosti naznanjamo vsem, ki so jo poznali, da je Bogu vdano preminula naša dobra mati in stara mati
dne 17. dccembra. Pokopali smo jo dne 19. decembra, ter se vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, iskreno zahvaljujemo. Vrhnika, dne 22. decembra 1928,
Žalujoči ostali.
zmagovalni odkll
250, 350. 500 In 180C ccm brez in s prlkcLco
JSsESSt^
Vs k Hlerpse-t ki se oJloEi 7a takojšen nakup, nai ozneje pa do koncem Ida, oziroma -i v t< m času rezervira motoe kel za spomlad, u Iva znatt-n !)0,nut — A. J. S mot-cikel ;e znamka n poznavalca. Vsak posnm zen mo ockel, moj trski udelek. — Posebno ugodne lačilne olaj*avn
Generalno zastopstvo: O. ZUZEk, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11.
20.000 dinarjev v oddelku A 10.000 dinarjev v oddelku B 5.000 dinarjev v oddelku C
se Vam izplača v 8 misec.h, ako pristopite kot član h Kreditni zadiugi, refj. pom. blagajn'
v Mariboiu.
Plača se v oddelku A: pristopnina 1'0 dinarie* t" za vsak poročni slučai 30 dinarjev v oddelku B: pr.stopmna 80 dlnar-ev ter zn vsak pore ni slučai 10 dinarjev v oddeiku C: pristopnina 80 dinar,ev ter za vsak poročni slučaj 5 dinar,ev
Vsakdo s« lahko zavaruje v vseh treh oddelk it!	Navodila poiilja proti znamkam
KREDITNA ZADRUGA reg. pom. b'ag.
Palača pokojninskega zavoda	MARI30B	Zastopniki 8C 8prc)ni9i6
mmmmmmmmMmmammmmm»»mmmmmmmtki\m\wmmmmM\ini i ni w »i i> wssxamBmmm9!mtMummmmmmmmmmmmm
<Vml Hojil! TnZToZTeJtir »Gramofon" AL. RASBERGER
V	'	MIKLOŠIČEVA 34
Spetijalna, na novo preurejena trgovina z gramofoni, deli gramofonov in električno posnetimi umetniškimi gramof, ploščami. * Novosti za. Božič!
Vesel Božič
in srečno NOVO leto
želi vsem svojim cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem
Franjo Dolžan
galanterijsko in stavbeno kleparatvo, konces. vodovodni instalater CELJE
Pristna
dalmatinsiia mm.
črna, bela, rttžica lastnega pridelka, prošek črni in beli, viško črno vu java, vermut, domači tropinovec, olivno olie, vinski kis, trorske ribe nudi po naj-nižjih cenah, a vino ra božič in novo leto se bo točilo v gostilnah v Kersn kovi ulici 5 in v Šiški pri »Anžoku« preko ulice po 1 D:n ceneje.
Za obilen obisk se priporoča
I v a«f Lasa*?.
Srečen Božič in Novo le,1 o
želita vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem
Pavla in Jati Fiala
kavarna in klel »E M ON A*
--L j ubij a n a -
LJUBLJANA DUNAJSKA C. 31
TELEFON 2759
JOh
PRVA POTOVALNA PISARNA
V SLOVENIJI
PRECPKOm VOZNIH LISTKOV ZA VSE PROGE - PRESKRBA SPALNIKOV
Izdajanje voznih listkov za zračne llnne — Sestavljanje družabnih potovanj - Vodstvo poučnih ekskurzij — Nas eti in poa^nila bre p In no — N&iočajte vozo nice telefoničuo, in naš sluga Vam jih dootavi na dom
NAŠ NATEČAJ
Za svoja potovanja kuoujte listke v predprodaji po originalnih iških cenah. Prihranile s> nepotrebno iskani«. D. kaz lega pa razpisu emo /.a ni šo ca'n one odjemalce nateiaj. Vsi k, kdor kupi pri n- s vc.ovipco. dooi svoj list č. — 30. junija pa se trši žrebanje. — Dobitnic si lahko zbere
Bmzrizt.-.o vožnjo v u. rfZEtu bpz&vlzka v k.co
in nazaj, 4d:evno bivanje na Dunaju. 3 dnevno bivanie v Budimpešti ali pa proti vednos v potovini PoIu,Ip prak čno in ne pozabit .ia Vas a k a v Novem letu oddln naCotd d'A'.ur ali pa nekaj breikibulh am le^elja na Du aju
TRGOVSKI flSTOPNIK
i dobro uveden v Dalmaciji, Hrva1.skcm Ptimorju trni gori ter v istem rajonn potujem že 25 let, poiuj^m z lastnim avtom, išicm zastopstva v tek-atiJni in slični stroki. Upoštevajo se samo mero-dajne tvrdke Ponudbe poslati pod »Dobro uveden« na Jugoslovcnsko Rudolf Atosse, Zagreb, Zrinjevac br. 20.
ef a kredita!
Nafbol šl kombinirani naravnalni in sftobilnfi stro f z Bv^cmatčno
razktopvtimi mizsmi
SI Ini n'kup! Na.,ug< dnej:e cenel Takojšnje plačil !
eK'-'Ei? MARiNC
Celie, Zrinj-ke.ja ulica 4 - Te cfon ^iterurban 136
izarski, kolsrski in žagarski stroji
ČUDOVITO
pa dokazano:
'"-i;*-, ^SfHSfe
z vgrs.en m motor« lem zli brez ^ags.
Dobavra:
rP UliPM 1
.	KJ i Lil A.
LPX?f!BURGEPSTRfiSSE 14
OB SK NAŠEGA JUGOSLOVANSKEGA ZASTOPNIKA BREZPLAČEN
Odvetnik
dr. Janko Drnovšek
vljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno
v Brežicah
v poslopju orožniške postaje in finančne kontrole.
Prodam 1 vagon predanega
sladkega sena
Kupim
smrekove storže ,-„ krompir
Ponudlie ood „SEN0 STORŽI" na upravo ..S ovenča"

Izurjene pomočnike
te «rzn n r c
sprejmem. Frar.c Stupica, Ljublj., Gospcsvctska 1.
ESSEEaOBEEiraaHailBB
S?d'e u gcsiodinistvu.
Komer; rane sada m zre^adi.	^
Spisa* M. Humek. Cena uit 24*-.
Jucos:ovans!ta kn gerna v L ub! enif
Radi prevzema drugega podjetja prodam
snonufar turno trpežna
in trgovho s pspIrjEfn
v nekem lepem in prometnem kraju. Najemnina v obrokih. NjsIov pri upravi lista poj št. 12x00.
Sir Arfhur Conan Dovle:
¥ fis
imKUM^HiVIN
30
(Tke losi icorld.)
Ron an.
Ko sem zadnjič pisal, smo se pripravljali, da 'zapustimo ono indijansko vas, kjer nas je izkrcala »Esmeralda«. Nadaljnje poročilo moram pričeti z neprijetno novico, zakaj doživeli smo nocoj prvi resen osebni spopad, (saj ni treba omenjati neprestanega pričkanja ofceli profesorjev) ki bi lahko utegnil imeii žalosten konec. Omenil sem že našega, angleščine veščega mešanca, Ccmeza: je priden delavec in ubogljiv fant. a njegov nedos^atek je radovednost, ki je menda 6ploh značilna za slične ljudi. Zadnji večer se je menda potuhnil v bližini šotora, kjer smo razpravljali o evojih načrtih, a Zambo, naš orjaški zamorec, ki nam je vdan kakor pes in kakor vsi črnci mr/i mešance, ga je opazil, potegnil iz skrivališča in privlekel k nam. Gomez je pograbil no?, pa bi nedvomno zabodel zamorca, ki ga je držal kakor v kleščah, če ne bi bil Zambo tako močan: posrečilo se mu je z eno roko razorožiti nasprotnika. Dogodek se je zaključil z ukorom, sovražnika sta si morala stisniti roko, in upamo, da bo s tem zadeva končana. Kar se tiče prepiranja naših obeh učenjakov, se še vedno ogorčeno nadaljuje. Priznati moram, da je ChaHenger nad vse izzivalen, a tudi Sumirerlee ima hud jezik, in lo nikakor ne ublaži razmerja. Zadnjo noč je rekel ChaHenger, da so ni nikoli maral potikali po Temzinem obrežju in gledati reko, ker je vedno žalostno gledati kraj, kjer bo morebiti našel človek svoj konec Zase je namreč trdno prepričan, da bo nekoč določen za V/estminslersko opatijo.' Summcrlee, ki jo vse življenje cb Temzi nabiral okamenine iz kredne dobe, je takoj odgovoril z strupenim smehljajem, da je vendar že podrta, kolikor mu je znano, ječa Millbank. ki je stala oh vodi. Challenger je tako neznansko do-mišliav, da mu te:'a sploh ni mogel zameriti. Nasmehnil se je samo v brado in ponavljal: Tako! Tako!' s
' V tem poslopju pokopujejo Angleži svoje velike može.
pomilovalnim glasom kakor napram otroku. Pravzaprav s'.a oba otročja — eden 'e nestrpen in prepirljiv, dri gi pa oblasten in prevzeten, a vendar ima vsak glavo, s katero zavzema odlično meslo med sedanjimi vodilnimi znanstveniki. Človek mora poznati življenje, da razume, kako so 'ahko različni možgani, značaj in duša.
Prihodnji dan srno že res odrinili n anaše, za znanost toliko pomembno potovanje. Ugotovili smo, da je prav lahko spraviti našo prtljago v oba čolna, pa smo se vkrcali po šest ljudi v čoln, pri čemer smo seveda poskrbeli, da je prišel vsak profesor radi miru v drug canoe. Jaz moram delali družbo Challengorju, ki je bil prav dobre volje: poglobil se je v molčeče navdušenje in obraz se mu je kar svetil od blagosti. A poizkusil sem z njim že vse kaj drugega, pa se nič ne bom čudil, če zadivja nenadno po teh solnčnih žarkih nevihta. Človek pač ne more ostati brezskrben v njegovi bližini, zato pa se tudi ne moro dolgočasiti. ker vodno napeto pričakuje, kako se bo prihodnji trenutek izrazil ta nebrzdani značaj.
Dva dneva smo nadaljevali pot po udobni, plovni in več sto yardov široki reki s temno pobarvano, a tako prozorno vodo, da smo videli navadno vse na dnu. Značilna je za veliko število Amaz.onkinih pritokov. dočim imajo drugi zooel belkasto motno vodo: to razliko povzročijo zemeljske plasti, po katerih gre struga. Razkrajanje rastlinstva povzroča temno bar vo, med tem ko izvira ostala nesnaga iz ilovice na dnu. Dvakrat smo naleteli na pragove, in smo morali narediti kake pol mih'e ovinka, da se jim izognemo: ponovno smo se izkrcali in prenašali svoje imetie po suhem. Obrežni pragozd po obeh straneh reke je bil še nedotaknjen in oa jo lažje prekoračiti, kakor enkrat že posekano hosto: zato nam ni bilo posebno težko vlačiti čolna. Kako hi naj kdaj pozabil na to skrivnostno svečanost te goščav«? Jaz. ki sem zra-tel v mestu, nikoli nisem mocel niti saniati o tako visokih drevesih '"n mogočnih deblih. T^okor krasni stebri so se ponosno dvitjala visoko nad našimi glavami in oko je komaj segalo tja kjer so se snletale nlih veje v visoke gotske oboke ter jo vsivarialo zelen ie nn-prodirno senčnato zeleno streho skozi katero je samo tu in tam prodiral zlat solnčni žarek, ki jc zapuščal
ozki, trepe'ajoči, bleščeči sled v veličastni temi. — Umolknili smo in postali resni, med tem ko smo neslišno korakali pj mehki, debeli preprogi iz trhlih rastlin, kakor se to človeku zgodi v somraku stolnice, in še Chalengerjev doneči glas se je znižal do šepetanja. Če bi potoval sam, ne bi vedel imen teh gozdnih orjakov, a naša učenjaka sta nam kazala ccdre, velika bombaževa drevesa, rdeč les in vse ostale nebrojne rastline, s katerimi je postal ta del sveta za človeški rod poglavitni do' avitelj vs.h rastlinskih surovin, medtem ko je precej reven na živalskih pridelkih. Živo pobarvane orhideje in čudežno slikovite plezalko so se vzpenjale po temnih deblih, in tam, kj rc je padal slučajni bežni so'nčni žarek na zlate alamande, škrlat-nordeče zvezde taksonije ali razkošne temnoplave cvetke slaka, se je zdelo, da doživljamo uresničene sanje o pravljični deželi. Sleherno, temi sovražno življenje hrepeni v teb razsežnih gozdovih po luči in se bojuje za njo. Vsaka, tudi najmanjša rastlina, se zvija in vzpon a proti ze'eni površini tor s? mora mukoma oprijemati močnejših in večjih bratov. Plezalke so tu izredno bohotne in velike, a tudi rastline, ki ne spadajo drugod med ovijalke, se tu naučijo rešiti se mrke teme. in tako lahko vidimo, kako se ovijajo okoli ce-drovih debel navadna kopriva, ;asmin ter celo jacitara-palma, da bi se povzpeli do vrha drevesa. Nobenega živalstva ni bilo opaziti pod temi veličastno izpeljanimi oboki, ki so se nam odkrivali med potjo, toda neprestano gibanje visoko nad našimi glavami je pričalo, da biva tam v solnčni luči pisana množica opic in kač, ptic in lenivoev, ki so morali začudeno gledati naše pritlikave, spotikajoče se peslave v neizmerni senčnati globini. Ob solnčnem zrdiodu in vzhodu se je razlegalo kričanje opičjih čred in hreščeče so se oglašale papige, medtem ko se ie slišalo ob vročih dnevnih urah kakor šumenje oddaljenega morja samo glasno brenčanje mrčesa; sicer pa ni bilo opaziti nobenega gibania med veličastnimi, velikanskimi debli, ki so se počasi izeubPala v temni daljavi okror; nas. Samo enkrat je bilo videti v globoki senci nerodno tavajočo krivonogo žival, morebiti medveda ali pa mravožera. To ie bil edini znak življenja na tleh, ki smo ga srečali v amazonskem pragozdu.
(Nadaljevanje.)

5HISIIS
z: — t* ^
<u T3 liJ -T Q N u VV —
>s£ ..J
.. ji - n a,
£ 5J 5 .O
— m n r^- t i
> F ^Ij
b:
1 -d
—J . —
^ -si «J
> 1 <u w bfl MQ O -a:
=■ X N SS S. M I H ti
S"
3 c S = . .5

g.£!£Q
—	C -J N
V) r y > >
C u — —
»N< U.	•
5 ?aj S
« O T- ^
.<B —. r- 3
n J <sj a
3 :?r <: ,
= j/ c s:«s d
^-.Jcj •ai-<J J
- U. -5

Hektograficni aparati, zvitki, masa, črnilo, trakovi
se dobč vedno po konkurenčnih cenah pri
LUD. BARAGA, LJUBLJANA
SELENBURGOVA 6/1.
Telefon Afev. 2980
tARUJTE ZA
JANUAR
KOLEDARJE
IZ TOVARNE ZA KOLEDARJE kOŽANKOW5KI I D«UO D. D.
<53©©®6SS ZA3RIB 63©G$9©R9 SAVSKA CEsTA 27 - TELEF. 41-SO. 44-81
Dobival" se v vseh trcrivlniih s papirjem in gaiautcri.iski'ii i aitoin l.nkor ludi pri grusistih to stroke.

Vabilo k
rednemu občnemu zboru
Čevljarske zadruge v Tržiču
ki se vrši dne 13. januarja 1929 v prostorih g. Ivana Lončarja ob 9 dopoldne s sledečim sporedom:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročalo načelnika. 1 Poročilo tajnika.
4.	Poročilo blagajnika.
5.	Slučajnosti.
Opomba: Blagajniške knjige so na vpogled od 7. januarja 1929 do 13. januarja 1929 pri pred-sedn'ku g. Ivanu Papovu. — Ako občni zbor ne bi bil sklepčen ob določen.! uri, se vrši pol ure kasneje z istim sporedom in na istem prostoru drugi občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu.
ODBOR.
H beljše volneni
nrfpb 23 posts' linrn nudl: T"5rna
uULjb Ije - In nULb volnenih
izdelav
PstEf fflajd.č, Cere. ovčjo
Hutule rudi y|jjj|Q pD n°l ls"
jih ccnah.
TVORNICAKtM.iaOMBAITlUUCOVJIRNllAlKSniCKlDA DRUŽBA Z.OZ.L3UBL3AN* //■///
Tvrdka
3.LMflYER
Ljubljana
prlporoCa svojo velik ■> zlogo manufaktur blaga in lepo izbiro damsklh, moških tn otroških čevljev tvrdke F. L. POPPER
, im rvoutm^rm' i»
AH© RABITE fISKOVINE
POSREDOVALNICA K. TROHA
za nakup in prodajo posestev, hiš, vil itd. v Mariboru, Slovenska ul. 2 se je
preselila
na Aleksandrova c. 18./II.
Sedaj ugodno naprodaj enonad8'ropna hiša z vrtom za I50.1KAJ Din. Dalje 2 nadstr. stuDovanj. hišo za 4U0.UJU Din.
Razglas zgradbe!
Županstvo občine šoštanj-okolica razpisuje tajno ofertno licitacijo za zidarsko delo pri zgradbi nove šole v Ravnah. Na* črti in pogoji so na vpogled v občinski pisarni in pri g. županu.
Pismene pravilno kolekovane ponudbe z označbo »oferta« na ovitku je poslati najkasneje do 31. januarja 1929 na podpisano županstvo.
Županstvo občine šoštanj-okolica.
I la OOISC fn NOVO leto
oo solidni ceni
M
400 dnevna namizna in žejne, zapestne, zlate in srebrne ure.
,ln(on Helžcž
m® "rar
D[yi)_ ifubllnra
M>kloMčeva ul. 14.
Spcdn;eštaierska ljudska posojilnica
y Mariboru Registrovana zadruga z neomeieno zavezo
Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuie vse v denarno stroko spadaioče posle
Obrestule vloge po 6c|o in
ILIHTRO i V DKA
A.* EROAJS
imu\m
60SH0SV T HA C. 13
Tel. 2867
TOVARN §HA zaloga vsega v elekirotehničn
stri ko spudajuče^a materijala f ADIO aparatov io vseh šesta-nih delov ELtKTBOZOM in dru<i me ličinki »parati 1KSTAIAC JE: prevzema vsa ovrslna Itako v to sUoko s adHjoča p< pravila in mouti po l n jugi dnej mi p goji
Tovnrni in zalogu klavirjev, prvovrstnih inairumeu ov raz-ličnih ivrdk,kakor tudi la tnih ^Sjfpfp/ izdelkov. Poseben oddelek /fefojasj^ za popravila LJ luševanje in JP^^I^II opr vila mi Gltisneuo Matico, ^ČSjMBj^ffi Ko »ervatO'ii in diuge iusli-i j tfirar ,ut" 'z"n,av' a mn'' tvrdka. f 1 J^ Gre tudi na deželo. Točna po-i strežba in zmerne cene tudi na obroke. Izdeli valec klavir ev:	Priooroča se že nad 25 let obstoječi špecijalni a elje za črkosi ikarstvo
	PRiSTOU & BRlCfELJ
R. UJARBINEK, UUBLJRNA, Greg rčičeua ul. 5- .	LJUBLJANA Sv. Pe ra i. 39 ♦ Resi evs t. 4 Steklene nap sne 'a' le. Svetlobni napisi. Pločevinaste črke. U- adne napisne table — Zidni reklamni tapisi — Lese e, pločevinaste in platneno napisne iable Telefon štev. 2908 Ustanovljeno 1903
po znižanih cenah vsakovrsten suh TESAN IN ŽAGAN LES, Vsaka množ:ia v ralogi Ža^arne. odpadki od lesa. drva Dostava tudi na stavbo ČlfeflC1!" lesna industrija in trfiuvina i ti Mil OUMCtl parna žajja - LJUBLJANA, 'Dolenjska cesta Stev 12. *• f'	
Pr7.oa». Gosnnbanka Ljubljana, fVfik!ošičeva cesta tO
. d
Te'p1 on «t. 2057,2470 n2«79
Kapital In rezerve skupno natS Din 16,000.000 —. vloge nad Din 360,000.000 -
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaia obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V/o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
G'avno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo sre£R Državne razredne loterije.
L* Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: &ai«J CeG.
izdajatelj di- tt. Jalovec.
Urednik: Franc Terseglav.