56. številka.
četrtek maja 1895.
_ (v Trsta, v četrtek ijutraj dne 9 maj« 1895.)
nEDINOiT"
i/baja po trikrat na te«lm t inatili •lanjih ob torkih, 6etrlhlh
m aobotoh. Zjuirunjo iziinnjo izhaja ob tt. uri zjutraj, večerno ]ia ob 7. uri »e«'er. — Obojno ladanje Ston«: IdltDDinir , f, —,i*i,	Avatitj« f. i.40
r.m tri tnraeu , . . 2.6u , , . » pol leta , . , s,— . .	«'.-
vae («0 . , , 10.— ... 1«.—
f«* narećbe heri pri lažen« naročnine te
ne jemlje ozlr, Puaamićne itevilke io il<il>ivnjo t pru-lajalnioah tobaka v 1 ratu po a nrć.. i*»en Trata po 3 u»ć. Sobotno večerno > a (lan je v 1 rat* « nt., iiven Trata S nč.
Tečaj XX.
OImIIO si o1
Človekoljubje in - zdivjanost!
»Ako bom mogel še kaj pristradati, bo Vaš«.... Bog me menda ne zapusti in kar Bog dA, delil bom z Vami. Moji pravi bratje in sestre so — trpini*. Te besede je piani pesnik Simon Gregorčič v Ljubljano, poslavši tjakaj za njegove razmere — velikansk dar. Oko se nam je zarosilo, ko smo prečitali to blagovestje — iniru, sprave, kršćanske ljube/.ni in splošnega č 1 o v e k o-Ijnbja. Ne le svojim krvnim bratom pošilja pesnik Gregorčič svoj dar, ampak pošilja ga — trpinom! Blagoslovljen bodi blagi mož na teh zlatih besedah, toli nenavadnih v sedanjih časih grdih strasti in krutega materijalizma 1
Zares nenavadni glasi so to v sedanji dobi, ko neugasna pohlepnost po svetnem blagu, osebni antagonizem, narodno sovražtvo in okrntna politiška nasprotstva kakor slana niorć olovežko čntstvovanje in idejalno mišljenje.
O pesniku Simonu Gregorčiču smo vedeli, da je njegova ljubezen do domovine in svojega rodu neizmerna, saj nam iz slehernega pojava nebeške poezije njegove dehti najidejalnejše rodoljubje ; saj nam sleherni njegov stih pripoveduje, kako ta veliki duh obožava ono ped zemlje, na koji se je porodil, kako mu blago srce njegovo viharno vstrepeče za blagor iu srečo naroda-trpina slovenskega. Ali vzlic tej, skoro bi rekli, fanatični ljubezni do domovine in naroda svojega, ni mu zatemnil bister vid, ni mu se moglo z6žiti širno obzorje — človekoljubja. Tudi strastno njegovo rodoJjubje ni iu u moglo ukovali duha v tesne okove, da ue bi videl pred seboj poleg krvnega brata tudi - človeka! Kraj vsega nje-govega rodoljubja oklepa mu duša vse človeštvo. On noče pomagati le bratu in soro-jaku, ampak pomagati bi hotel — on, ki je sam siromak — trpinu 1
Ko je blagi Simon Gregorčič napisal Ljubljančanom oni vsklik najidejalnejšega človekoljubja, pač ni gojil nikakih posebnih namenov in razžalil bi tega ljubljenca naroda slovenskega oni, ki bi mu hotel podtikati kakoršnosibodi tendencijoznost: povedal je le, kar niti je narekovalo sreč — to blago, milo, ljubeče in usmiljeno sreč. Ali vendar, dasi mož gotovo ni mislil na to, izrekel je najostrejo obsodbo o izvestuih hijenah, ki tudi na mestu neizmerne nesreče in človeško dušo pretesujoče bede iščejo žrtev svoji strasti in poživenjenemu svojemu čuUtvovaigu. Oni vsklik Simona Gregorčiča osramotil je te hijene bolj, nego bi mogli mi v najdaljšem po-lemiškem članku.
Ako nam je brat v bedi in nadlogi, dolž-
PODLISTEK. » Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Hpinal A. Š e 11 o a
VIII.
.Joj mama, mamica I* vskliknola jeiu.ila skakljaje, a ni opazila tujca, ki je sedel na strani. „Da bi ti videla! Tomo vrtnar vjel je krta, črnega iu kosmatega. Ali jaz se ga nisem bala, nisem. In Tomo je rekel, da mi to jć cvetlice. In ubil je Tomo krta, do kraja ubil. Ali povej mi, mamica --M hotela je mala prašati, ali ker je opazila tujca, uujolk-uola je. Pritisuola se je k materi ter jela Pavla gledati velikimi, bistrimi očmi.
„No Aitkica, pozdravi, daj gospoda!* opomnila ju je Klara ter jo božala po glavici.
„Dober dan, gospod!" pozdravilo ga je
dete.
.Dober dan, Ančica mila!* nagnil seje Pavel k dekletcu ter je opažal prijaznim očesom.
Oglaai a« račun« po tarifu w petita; it naulor" i rteboliai črkami a« plačuje
proator, kolikor ob*.<fa navadnih »ratir. Hoalana. n«rertmea in javnoiahvaU, Jo-unči oglaai ml. a« računajo pi pogodbi1
Vai dopi.i naj ae poiitjajo uretni*t»w: ulica Cu*»rm i it. lit. Vaako piano mar« biti frankovano, ker nefrankovau* •« no aproj »majo. Rokopiai ae ne
Naročnina, rdklaraaeij.« in oglate apre-joaa ufravnlMvo ulica Motino pic-colo hit. 3, II. nadat. O Iprte raklanacijfl _ -_ _. . . _ -	_ _	_	proat« pottnina.
>n«ketfa političnega dpuitva za Primomko.
^____ww	ttHmotli j* m*«1'.
EDINOST
nost je v prvi vrsti nam, da mu pomagamo, ker smo mu bratje po krvi in rodu. Ali kadar prihrumi nesreča v toliki meri, da nam tako-rekoč vzraste čez glavo in nastavša bčda presega naše lastne moči, tedaj postane ta nesreča vseobča, splošna — človeška. V takih slučajih morajo pasti vse ograje, ki ločijo sicer človeštvo: zemljepisne, narodne in verske; — kdor more, temu je dolžnost pomagati. V dobi takih velikih nesreč ne smemo biti ni Slovenci, ni Nemci ni Italijani, ampak biti moramo le — ljudje I Na to stališče se je vsikdar postavljalo človeštvo ob velikih katastrofah, na ono vzvišeno stališče, na koje se je postavil tudi naš Simon Gregorčič. Oni, ki se ne more postaviti na tako stališče, mora biti podla duša, brez čutečega srca v svojih prsih.
In hripavi glas takih duš, takih krutih, okamenelih src, čuti je bilo ravno te dni, ko je grozna in v nje posledicah v tem hipu še nepreračunljiva elementarna katastrofa zadela našo Ljubljano. Zdivjanost našega „II Pic-colo" in vseh onih, ki mu stoje za hrbtom, smo že ožigosali primerno in ves pošteni svet se je zgražal nad toliko surovostjo in duševno zdivjanostjo. Ali okrutneži pri „Pic-colu" sinejo biti zadovoljni, kajti niso ostali osamljeni se svojo surovostjo, ampak pridružil se jim je vreden tovariš gori v „nemškem* Celju: list .Deutsche Wacht«.
Kolik kontrast med evangelijem človekoljubja d lenega slovenskega pesnika in pa zdivjanostjo teh ljudi! Naj bi že bilo, ako ti srditeži nočejo pomagati trpečemu — človeku, ali da poslednjega v nesreči še psujejo in obsipajo se svojim strupom, to je naravnost zločinstvo proti najelementarnejšim zahtevam krščanskega človekoljubja, da človeku res nedostaje besedi, s kojimi bi mogel primerno označiti tako divjaštvo.
Se studom mora se obrniti od divjakov pri nemški ,Wachti" ves svet; rudečica srama mora ooliti v prvi vrsti vsacega poštenega Nemca, ko vidi, da mu taki ljudje onečiščajo iu sramote pošteno ime. Ne prihaja nam na j misel, da bi hoteli divjaštvo ,Wahterice* ! pisati na račun naroda namškega saj so se Nemci ob ljubljanski katastrofi po ogromni večini postavili na stališče — človekoljubja, ali obžalovati moramo iz dna svoje duše, da se slični divjaki morejo še ponašati kot prvo-boritelji nemške kulture, nemške narodnosti in nemške nravi, lies je, da se ravno mi Slovenci moramo neprestano boriti proti ve-lii<onemškim težnjam, ali spoštovanja nismo nikdar odrekali visokorazviti kulturi naroda nemškega. Ali ni tem žalostueje za Nemce same, da jim lastni popačeni sinovi se svojim naravnost barbarskim postopanjem sramoto njih kulturo iu dobro ime?! .Mi menimo, da
.Glej, mamica," šepnola je mala Klari, ,on me poznaje, a jaz njega ne znam. Kdo je la gospod P"
.Kako je ljubeznivo to dete,« rekel je Pavel.
Klara se je nasmešila, vzdignola malo na kolena ter jo poljubila na čelo. V tem trenutka zazvonilo je pri samoborskih menihih zdavo Marijo.
,Čuj, čuj, mamica P rekla je mala, nagnila glavico iu dviguola prstič. „Zdrava .Marija. Moramo moliti !•
Klara sklenolaje deklici ročice, nagnovši se nad zlato glavico. Glasno se je razlegal zvon i/, doline. Skozi bršljan so sevali zlati žarni večernega sobica ter migljali krog Klarine lepe glave iu na obrazku nedolžnega deteta, ki je molilo. Nem iu ginen gledal je Pavel ta prizor.
.Sedaj pa, srček moj!" rekla je mati hčerki, poljnbivši jo v ćelo in spust i vsi jo iz naročja, „lahko noč! Idi! Spavaj mi sladko, | A Ivanu reci, naj pride prižgat luč.*
je dolžnost vsem poštenim Nemcem, da se združijo v glasen protest proti takemu brez-obrazneimi zlorabljenu nemškega ugleda in proti takemu teptanju najenostavnejših zahtev humanitete.
Slovenski trpini v nesrečni Ljubljani pokažejo se gotovo iz srca hvaležne na obili podpori, prihajajoči jim iz nemških rok, ali to moramo naglašati, da pomoč v nesreči ne sme imeti nikdar postranskih namenov: ako pridodaš daru trpko opazko, zgubi isti svojo veljavo. Pomoč v nesreči mora prihajati iz čutečih src, nikari pa iz spekulativnih namenov. Ako dobrota ni b v e z p o g o j u a, ni več dobrota.
In že danes moramo najodločneje pro-testovati proti domnevanju, da je smeti darove, prihajajoče v Ljubljano iz nemških rok, zapisati na račun našega programa, naših politiških teženj in narodnih pravic. Ne radi smo se oglasili v tem žalostnem treuotku o teh stvareh, ali prisiljeni smo v to, ker se že danes oglašajo tu pa tam taki .dobrotniki". dara pada, boni amici.
Politiške vesti.
Po „rešenju" krize. V židovsko liberalnem taboru vlada neizmerno veselje. Vsi liberalni listi kličejo hozana, češ, daje Ijub-ček baron Banft'y privojeval sijajno zmago nad grofom Kalnokyjem. No nam se vidi, da je v tej šumeči čaši mnogo — soda-vode. Mi smo že v izdanju od minulega torka obrazložili vzroke, ki so po našem meneiiju prisilili krono, delati na to, da se stvar poravna začasno. In to isto vedo dobro tudi liberalna gospoda Pripoznano pa bodi, da iuiajo ta gospoda dovelj vzroka veseliti se, a ne ua .sijajni zmagi*, ampak na tem, da so se za trenotek izognili najhujšem u. Za trenotek, smo rekli že minolega torka, in isto ponavlj amo tudi sedaj. Komplikacije pridejo še le, ker morajo priti, ako so se naši konservativci v koaliciji res le „zapostavili", in se niso odpovedali svojim načelom. Da je bilo naše domnevanje pravo, nam kaže že dejstvo, da so se princu Lichten-steinu pridružili tudi konservativci D i p a uli, Bel čredi in tovariši z drugo interpelacijo do ministerskega predsednika kneza Windisihgraetza, v kateri povprašujejo interpelantje : ali je besede grofa Kalno-kyja, „da je pripravljen zastopati stališče, izključujoče vsako utikanje apostolskega nuncija v uotranjepolitiške stvari in boje*, tako razumeti, da ce r k v e u o - p o I i t iš k a vprašanja ne spadajo med notranje politiške s t v a r i ? — Tu so se interpelantje dotekuUi jedra stvari, kajti ob tem vprašanju gredo ravno uieuetija navskriž.
.Lahko noč, mamica, lahko noč, gospod!" poklonila se je mala in odskakljala na velika vrata.
a A niste II vi srečni, plemenita gospa ?" prasal je Pavel blagim glasom, .ne vtriplje li vam srve hitrejše, ko vidite tako milo dete pri sebi, na katero zlagate vse svoje skrbi P"
Blagi ta glas vzdramil je Klaro in jela je pozornejše opažati Pavla. Oko jej je zasjalo, ustne zaigrale.
.Ali smete vi mater prašati, dali jo njeno dete osrečuje?-4 odvrnola je Klara.
„Oprostite, plemenita gospa, da sem vas žalil v srce. .Sedaj pa mi dovolite," vstal je Pavel, „da ue nadlegujem več vašo milost. Kasno je, a posebno vašej milosti hoče se miia. Dovolite mi, da vam zaželim lahko noč ter odidem v svoj stan. Čim se jutri vašej milosti zljubi, počnemo namenjeni posel.*
• Moj a milost ne dopušča nič," odvrnola je Klara, ter živahno vstala, „a za moj mir
Ogerska vlada hoče, da tudi strogocerkvene stvari spadajo izktjučljivo le v nje konipe-tenco, dočim konservativno stališče zahteva, da v verskih stvareh ima sv. Stolica po vseh deželah prvo bosedV Radovedni smo, kakov bode odgovor kneza Windi*chgraetza. Ako ugodi nazorom ogerske vlade, razžali konservativce na onem mestu, kjer so in morajo biti najbolj občutljivi. In ker poznamo zlasti Dipanlija kot moža, vsikdar pripravljenega izvajati posledice iz podanih dejstev, smemo računati, kakor smo že rekli minoli torek, na spor vsaj med odločnejšimi konservativci in vodstvom naše vnanje politike. In ker je nadalje klub nemške levice sklenil postaviti se na stališče, protivno Dipaulijevi interpelaciji in ker je ta klub steber koalicije, ni mogoče, da bi ti dogodki ue uplivali na isto v neigodnem zmislu. Skoro da smo hvaležni gospodu Banffyju na njegovi indi-skretnosti, kajti pripomogel je izdatno, da se naši konservativci skoro zavedA neumnosti, ki so jo storili stopivši v zve^o — najnenarav-nejšo pod milim solucem.
Pri predvčerajšnji dopolnilni volitvi na Dunaja (okraj Landstrasse) je doživela ftemško-liberalua stranka zopet naravnost sramoten poraz. Ta okraj so imeli do sedaj liberalci v svojih rokah a pri predvčerajšnji volitvi je zmagal antisemitski kandidat Steiner z 3<i34 glasi, proti 15«>9, torej komaj do tretjine planov se je mogla dokopati nekdaj vsemogoča nemškoliberalna stranka l Tej stranki jelo je ljudstvo pr%v odločno kazati vrata t no, gospoda se že odpočijejo na blazinah, koje jiin pokladajo naši koallrauci.
Raziične vesti.
Nj. Vel. cesar v Ljubljani. Minoli torek ob 3. uri pop. dospelo je Nj Veličanstvo v bedno Ljubljano. Kakšna razlika med poslednjim obiskom Njeg Veličanstva pred leti v slovenski stolnici in sedanjim obiskom! Tedaj je bila Ljubljana v najsijajnejši prazniški obleki — a sedaj leži v razvalinah, v prahu. Ni čuda, da seje milostnemu vladarju krčilo očetovsko srce pri takem pogledu. Vendar pa je zbegano prebivalstvo za trenotek pozabilo na svojo bedo, pozabilo na prestani strah iu v pravi slovenski zvestobi iskrenim navdušenjem pozdravljalo milostnega svojega vladarja, od katerega pričakige pomoči z jednakim zaupanjem, kakor otroci od svojega očeta.
O tem obisku poročajo i/. Ljubljane to-le: Nj. Veličanstvu poklonile so se duhovščina, zastopstva dež. in mestnih o'ilastnij. Ljudstvo je pozdravljalo vladarja povsodi velikim navdušenjem. Vladar j« pri zastopnikih oblastnij podrobno povpraševal o stanju pomožnega
naj vas ue boli glava. Vaše lahke noči ue vgprejmem, ker morala bi se saina sebe v snu karati, da sem slaba gospodinja ter da ne počastim milega gosta. Ostanite, plemeniti gospod, ostanite," rekla je Klara pro-sečitu glasom, .vsprejmite vendar mojo zdravico v tej mojej pustej kolibi! Kaj ne, da ne storile tega ?" nagnola je Klara glavo, pokazavši skozi lahki smehljaj svoje zobke.
.Vaša volja mi je zakon," poklonil ss je Pavel udvonio, ali prek čela mu je preletel oblaček neveselja.
Kmalu prižgal je sluga voščenice na pozlačenem svetilniku ter postavil na stol iz-boniotine jedi in kristalen vrč, poln ciparskoga ognjenega vina. Za stol sela je Klara, sedel je tudi njeni gost in jela sta uživati jedi.
.V vaše zdravje, na vašo srečo, viteže mladi!" dviguola je Klara lepuj vočkoj srebrno čašo, „bili slavni iu srečni! To vam kliče glas vpijoče v tej puščavi!"
(Dalje prih.)
delovanja ter o položaju ljudstva, naglašujč opetovano, kako potrebna je jako krepki dejanska podpora prebivalstvu v mestu iti na deželi ter obljubil Ae uadaljno državno pomoć. Nj Vel. je izrazilo Svoje Najvišje priznanj«* na naglem pomožnem delovanju in dejanski pomoei. Potem si je ogledal cesar vse dele mesta, posebno podrobno pa bolni*-niske lope, kjer je ljubeznivo nagovoril več buluikov in |n»vsndi tolažil ter delil p >moč. Svoje Najvišje priznanje je izrazil i na jako primernih javnih zavodih, kakor tudi na vsem, kar se je storilo za splošni blagor. Ukazal je, da Mn predstavijo posamične osebe, ki so se posebno odlikovale v oni strašni noči ter jih je pohvalil in jim izrekel Svuje priznanje. — Zastopniki oblastnij izjavili so Nj. Veličanstvu svojo uajpresrčnejšo zahvalo na prvi pomoči, katera je omogočila, da se je moglo takoj podpirati bedno ljudstvo, kakor tudi na obisku Nj. Veličanstva, s katerim je osrečilo prebivalstvo. — Ljudstvo je vpo-rabljnjo vsako priliko, da je z burnim klicanjem dajalo duška svoji hvaležnosti in svojemu spoštovanju. — Cesar se je mudil v Ljubljani tri ure, potem ji; nadaljeval vožnjo v Pulj.
Dne 7. t. m. zvečer došla je iz Ljubljane ta-le brzojavka: „Nj. Vel. cesar je izjavil globoko Svoje začudenje o ogromnosti nesreče ter zatrdil, d a vse to, kar je videl, visoko nad-k r i I j u j e to, kar je pričakoval. Deželnemu predsedniku je rekel cesar: „Bodite prepričani, da storim vse k a r j e v Moji moči, da dobita mesto i n dežela n a j i z d a t n e j s o p o« moč*. — Cesar je večkrat izjavil Svoje so-žalje na katastrofi in Svoje sočutje na težkem udarcu, ki je zadel ljudstvo."
K potovanju Nj. Vel. cesarja v Pulj. Po nalogu dež. odbora goriškega odpotoval je dež. glavar grof F r a u C o r o n i u i v Pulj, da se pokloni vladarju v ime kronovine. — Minoli torek zjutraj je odpotoval iz Trsta v Pulj ces. namestnik vitez Ki na! din i. Namestnika sta spreinlj ila okr. komisar pl. K u b e 11 i in predsedniški tajnik dr. l'i pitz. Zajedno so se odpeljali iz Trsta v Pulj: župan dr. Pit ter i, predsednik višjega dež. sodišča Peck in predsednik dež sodišča Urban c i c li. Vsa ta gospoda se jo odpeljala po železnici v Pulj; po morju pa sta odplula tje podpredsednik tinauču. ravnateljstva baron P 1 e n k e r in predsednik pomorske vlade B e c h e r.
Vojni minister v Ljubljani. Dne 7. t. m-zjutraj pripeljal seje vojni minister pl. Krieg-hainmcr v Ljubljano ter si v spremstvu kor-nega poveljnika barona Kelnlftinlerja, divi-zijouarja HegedtUa in mnogih višjih častnikov ogledal mesto sploh, posebno pa poškodovana vojaška poslopja ter deželno bolnišnico. Ivo-nečno je vskliknil: „Lnibaeh sieht. aus, \vie eine bombardierte Stadt!" (Izubijana ima lice, kakor da je bila bombardovana!)
Nemški „Piccolo*. Dunajska »Deutsche Z e i t u u g" kaže že ves čas, odkar se je pojavil potres v Ljubljani, da bi najraje preprečila vse, da ne bi kak nemški goldinar prišel v slovenske roke V svoji številki z dnć 8. t. m. pripoveduje, da Ljubljanski magistrat iu duhovščina postopata pri razdelitvi darov pristransko in, da se ozirata samo na Slovence, Nemci pa da ne dobijo ničesar. Zahteva nadalje, naj vsi Nemci darujejo svoje prispevke le za Nemce iu naj ustanovi poseben odbor, ki bodo delil darove samo Nemcem. — No, v Ljubljani pa, to znamo, postopajo o razdelitvi daril povsem n e p r i-s t r a n s k o, kajti vse stranke delujejo složno le na to, da se pomore prebivalstvu. Nasprotstva so potihnila in tudi pri razdelitvi daril ne ozira se nihče na to, je li do-tičnik slovenske, ali nemške narodnosti, če je potreben podpore. Sicer pa je treba pripomniti, da je bas „Deutsche Ztg." najzad nji med Dunajskimi listi, ki so kaj storili za Ljubljano. Zasluga, da so Dil-uajčani in tudi Nemci v drugih krajih prihiteli Ljubljani na pomoč, grč v prvi vrsti drugemu časopisju, dočim je „Deutsche Ztg". pomožni akciji li najnižjega sovraštva n a-S p r o t o v a 1 a že od tedaj, koje bil n a D u n a j u shod, da so sestavi pomožni odbor. Mar ne kaže ta list iste duševne surovosti kakor vrli naš ,11 Piccido"?
Doneski za moško podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu: Dva dominikanca sta dorovalttjaO nvč. in dva čitalničarja 1 gld.,
Lastnik politično
U kron 90 »t. su kron 18 it
53 kron 30 st.
10
g. Teodor Mil&nuvič je daroval 1 krono in tr. Hmicon in Besednjak 70 stol.
Darovi, priposlani „Edinosti* za Ljubljano.
V poslednjem izd. izkazanih 7^1 kron 18 st. lig. A. V. Ičič, A. Hvastja in F. Valetič so nabrali v mlinu „Economo* . . .
Skupno
To svoto so darovali: Božič Ivan 4 Iv., Pintar Avgust, Idihar Franjo, Sulič Andrej Valetič Fran, Jug Andrej, Melingo Christo. Cinha Ivan, W. \V\, in .T. P. W. po 2 K.; Volčič A., Trattar J, Japel J., Hajpel J., Berlan F., Fuck F., Rustja A., Krnsnar A., Lotrič G, Hvastja J., Janežič M., Kuga J., Sbona ,T., Rostaher J., Lampe A.. Pauletič L., Lainpe J., Jerenčič L., (ialjani J. po 1 K.; Iiepič J. 8'> st. Dalje sj darovali po 6ii stotink: Pleterski J., Vidoni E., Bruueta A., Bajt L, Gurjup A.; — po 40 stot.: Male J., Leme F., Hensa M., Bensa T., Kervin M., Biščak J., Biščak M., Pietschman S., Pakor J., SebiČ G., Skamperle J., Mink J., Lest a n F., Lestan M.; — po 30 stot : Mozetič F, Debenjak A., Mantanari A.t Umek L.; — po 20 stot.: Rossi A., Fratnik M., (Vrne A., Makove F., Debenak J., Hrovat F.
Darovi tržaških Slovanov za Ljubljano. Na drugem mestu izkazanih, uredn. „Edinosti" pripo-
slani h.......
G. prof. Karol Glaser od poslal »Slov. Nar." . . , Dež. nadzornik vit. Klodič po „Osser. Ti1.* .... 20 „ — , S že zkazatiimi . . . .8167 kron 10 , Skupno 8250. kroti 40 st.
„Osservatore Trieitino* za Ljubljano. IV. izkaz milodarov, objavljenih v tukajšnjem službenem listu, dosegel je skupno svoto «479 gld. 95 11Č. in 200 frankov. — Med temi svotami je izkazan čisti dohodek gledališke predstave, katero je priredilo društvo .Austria" v znesku 780 gld. 22 nvč., dohodek koncerta v Korininu v znesku 130 gld., darilo polic, stražnikov v Trstu in Gorici 106 gld. 85 nč., dež. glavar isterski dr. Campitelli 30 gld., podpredsednik finančnega ravnateljstva baron Plenker 30 gld., itd.
Dar uboge ženica bedni Ljubljani. Iz Sežane se nam piše : Grozna nesreča, ki je za-dela središče naše prvo mesto slovensko, belo Ljubljano, vzbudila je, kakor povsod, kjer bivajo čuteča človeška srca. tudi pri nas v beli Sežani, prvi vasi slovenski, kakor se ona ponosom naziva, obče sočutje. Sežana, ki nikdar ne zaostaja, kedar gre za narodne in človekoljubne potrebe, pokazuje se nam tudi pri tej priliki v vsem svojem svitu. V prid bednim Ljubljančanom priredil je dne 6. t. m. poseben odbor dam, na čelu mu gospa Oskar Polley-eva veselico, ki je vspela v vsakem, a posebno v materijalnem obziru Vrhu tega pa nabirajo Sežanski župan gosp.
I. P i r j e v e c in podžupana gg. K. Kan o-b e 1 in I. M a I a I a u po vsej občini prispevke v omenjeno svrho. Od najboljšega posestnika do zadnjega reveža žrtvuje vsak, kar le more, tako da bode dar sežanskih občinarjev za Ljubljano, sodeč po dosedanjem vspeliu gotovo dospel do 600 for., ogromne svote za malo občino. Uprav ganljivo je videti, kako žrtvujejo reveži zadnji krajcar za rojake trpine. Mej drugim jo vredno zabeležiti blagoduSni čin uboge ženice iz Šmarij, vasice spadajoče k Sežauskej. katera je izročila gori omenjenemu občinskemu odboru 23 nč. z besedami: T u Vam dam zadnje krajcarje, katere i m a iu ; r a d a b i dala več, ako bi imela, zadovoljite se ste m malim darom In pohlevna ženica ni gotovo niti slutila, da je darovala več, kakor vsak milijonar, ker jo darovala trpečim bratom — vse! Javljajoč ta plemeniti čin priproste ženice širšemu občinstvu, pozivam svoje rojake: Pojdite lija in storite istotako !	—a.—
Potres in — kranjska hranilnica. Sig-mun temporis je promet v denarnem oziru v hudih dnevih, Ui so zadeli Ljubljano. Tako se je n. pr. vložilo v kranjsko hranilnico aprila meseca 5ti9.fi 16 gld., a v petih dnevih vzdignilo 973.568 gld. 96 nč, večinoma od kapitalistov, dasi je znano, da denar po Ljubljanskih hranilnicah ni v nobeni nevarnosti vsled potresov. „Slovenec".
Vrl mož. Čitamo v „Slov. Nar.": Na Velikonočno nedeljo je katastrofni sunek podrl na ljubljanskem barju stoječo stražnico št. 651. Predzgradba se je zrušila na železniški
tir. Stražnik je sam ni mogel odstraniti, pod
njo pa je li.la tudi svetilka, s katero se daje znamenje vlakom. Mož torej ne bi mogel dati v kratkem piišedšemu kurirnemu vlaku, znamenja da se ustavi. Ne meneč se za usodo svoje roibine, tekni je po pomoč in naprosil so-sednjega stražnika, naj da vlaku znamenje. 7. dvema možema se je lotil dela srečno odstranil vse, kar je ležalo na tiru Po končanem delu je še-le zapazil, da je ostalo njegovo triletno dete v deloma podrti stražnici. Planil je v stražnico in našel svoje dete nepoškodovano. — Ta vrli mož, ki je s svojo vestnostjo in nevstrašnostjo preprečil veliko nezgodo, zove se Ivan P a v I o č i č.
Popis Ljubljanske katastrofe. Josip Pavlin v Ljubljani (Marijin trg št. 1) izdal je v obliki pisma sestavljen in s podobami okrašen popis katastrofe in nje nasledkov. V tem pismu je kratko in jedernato povedano vse kar se nanaša na potres, škodo in pomožno delovanje. Popis dobiva se pri izdajatelju in pri knjigarnah v Ljubljani Stoji 15 n vč.
Konec razprave glede potopa parnika „Elbe" Naši čitatelji se iz vestno še spominjajo grozne nesreče, katero je provzročil angleški parni k ..Crathie*, ki je trčil ob parnik nemškega Lloyda „Elbe", vsled česar se je parnik „Elbe* potopil in ž njim našlo smrt v morskem valovju več sto oseb. Dne 5. t m. je izreklo pomorsko sodišče v Londonu po končani preiskavi razsodbo v tej stvari. Ker se nijednemu izmed osobja parnika „Crathie" ni moglo neopovržno dokazati, da bi bil neposredno zakrivil nesrečo, je sodišče oprostilo vse o b t o ž e n c e in jih rešilo obtožbe.
Policijski) Ofic. gospod Tiz je doznal, da nekateri delavci v „Eeonomovem" mlinu kradejo vreče za otrobe in jih skrivaj spravljajo iz mlina; zasledoval je tatove, in našel na raznih vozovih skritih 24 vreč za otrobe. Vsled tega je zaprl 33letnega paznika Antona V. iz Gorice in 50letnega težaka Lo-renca P. iz Tržiča, oba v službi pri „Eco-nomu", katera sta na sumu, da sta kradla vreče; kot sokrivca je pa zaprl SOletnega izvoščka Andreja K. iz Šmarij pri Ajdov-šč ni ter 40letnega izvoščka Josipa M. iz Kormina.
Koledar. Danes (9.): Gregor, nac. škof in cerkv. učenik. — Jutri (10.): Izidor, spo-ztiavalec; Antonin, škof. — Polna luna. — Solnce izide ob 4. uri 43 m., zatoni ob 7. uri 9. nun. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 15 stop., ob 2. pop. 21 5 stop. C1.
Najnovejše vesti.
Pulj 8. (Izvirna brz. Ed.) Cesarju je bilo predstavljenih 18 hrvatako-slo-voiiKkiii in 16 italijanskih občin, B hrvatska in 4 italijanska društva iz Pulja,
Cesar je naglasil dekanu iz Doline: v Istri bi morali vsi znati slovenski, hrvatski, nemški in italijanski, kakor znate vi.
Načelnika v Piranu je vprašal, dali se je Že povrnil mir. Ivo je končal cesar svoj govor, nadkrilili so živio-kliei eviva-klice.
Pulj 8. Današnji dau vršil se popolnoma po določenem programu. Ljudstva je tu ogromno število. Vreme krasno. Župan dr. Rizzi nagovoril je Nj. Vel. v italijanskem jeziku, cesar je zahvalil tudi po italijanski. Došle so deputacije iz skoro vseh istrskih občin, cesar je vsprejel več iz Trsta došlili dostojanstvenikov.
Dunaj 8. Dunajski iu Budimpeštanski službeni list objavljata to-le lastnoročno pismo cesarjevo grofu KaInokyju: „Zagotavljajo Vas Mojega podpolnega zaupanja in hvaležno priznavajo Vaše dolgoletno in vspešno službovanje, katerega nadaljevanje ceni m, n e s ni a t r a m shod n o, da udo-voljim Vaši prošnji z dne 2. t. m. za odpust od Vaše službe kot skupni minister vnanjih poslov.
Pari* 8. »Figuro* razpravlja o diferencah med grofom Kalnokyjein iu baronom Banffyjem v članku pod zaglavjem „Pravi samodržec*. Članeg naglasa, da se cesar Fran Josip vedno popolnoma zaveda visoke svoje odgovornosti, ki je spojena /. najvišjim mestom v državi ter da vedno najde sredstva/a izborno politiko. Cesar je vedno umel varovati ravnovesje med obema državnima polovicama o sporih in njegova čisto osebna zasluiraje, dasta se poravnala ta dva državnika.
Dunaj 8. Tukajšnjim listom javljajo iz Brna: Sinoč ob 9. uri razpoftila je tu v vrtu neke gostilne v Giskiiui ulici bomba, ki je bila napolnjena s krogljami iu žeblji. Ranjen ui nihče, tudi škode ni provzročil razpok. Vse kaže nato, da so t<» bombo položili isti zločinci, ki so bili položili prejšnje.
Tv^ovlnako brsojmvk«.
Bmimpaiu. lirtui.-.n n je*»» 7 41 /trt Plenica T i m ij-j'ini JS95 7.41 4» 7 4!i 0»»» /n je-en rt.24 ->> JH IU za lesen «67 «.«9 Koruza za muj-juni 6-91 rt za juli-avgust 6 97— f>.<!»
PiiMiiuit umi .>1 7* kil. f. 7-4S--7-IM) od 7»
k i f. 7.SO 7IW u I hO kil. f. 7 5S-760 «.< HI
kil. r. 7'f;o 65, iHl Hi kil. for. 7 S-S_7 7o.
I«rini'i li 05-8 10 r t; 20—t; so ri n >¥»d.S0-f.'4') Ps niča • ponudbo srednjo, pnvpriiš '»»nje lobn Prodaja I hi/00 rut. »t; cene mira<>. K >riua 10 nvč. ceneje. Vreme : lepo.
Pra^a. N«r i inir trn sl.idkor *a maj f. 13 10, nor* letina IP.75. mulo mirneje.
Plima. Centri rušili novi, postavl jen-v Trni in r carino vred, odpoiiljatev precej f, f« —29.50 April nept. f. 29.75 - 30 25 Concas*d 2H.25 89-75 Oetvorni :»o 25-3ii.50. V Klavni) fHudili) 31 - 3t-25. Ra-toče.
Havre. Ka»u *anto* geod avi-rage za maj 93.75 za september 94 —.
Hamburg. Hunto* good nverngu za maj 77.50 m pf-nit.' r 76 50 december 74 25.
Dunajska bona ■ m^J« 1898
danea včeraj
Državni dolg v papirju .... 1.01.80 101.35 „ , v srebru .... 101 35 101.85 Avstrijska runa v zlatu . . . 12:4-70 123.75 v kronah . . .101 40 101.45
Kreditno akcije .......40190 401.20
London lOLst........ 122.35 122 35
Napoleoni......... 9.69'/, 9-70
20 mark ........\\M 11.94
100 italj. lir........ 46.15 4(1-15
Možka ali ženska oseba,
ki želi stopiti k meni v službo, naj se oglasi pri meni. Prodajati jej bodi v hifii, z dvema sobama, sredi »asi tik ceste: vine, pivo, žganje in špecerijsko blago. OSTROŽNOBRDO,
zadnja poitn Sv. Peter, Košana, Notranjsko.
Jakob Fatovec.
Zgubil
se je dne 3. maja ostrižen bel psiček (pinč), ki sliši na ime „IMCnfi*«, s črnim nosom, črnimi očmi in rumenkastim ušesi.
Kdor ga najde in pripelje prejme nagrado ± O gici. Sežana, 6. maja 1895.
Martin Batlisliij,
Re8tavrant Mahorčič
I. M. LAVRENClfi.
Nova Tržaška tfornica gas. vodft, ulica Rossetti itev. I dvorišča. Razpošilja po krčmah v mestu velike steklenice po s nvi, In male po 3 nvi., pasarete rai. baže po Snvi,
Slavnemu slovenskemu ob-čiustvu se prav toplo priporoča podpisani
I. M. Lavp«nčl6.
1
Kupuj pri kovaču in ne pri kovaiatu 1"
pravi stari pregovor.
To velja po VH -j pravici za moj zavod, kajti 1h tak) volika kupčija, kakoršun j.i moja, ima /bok gotovoga plsčevanja volikauik h množin blaga, iu dragih prodn sti, cene Hi.-usko, kar mora liti nlodnjič t korist kupovatou samamu.
Krasni morci zasebnim odjemalcem grntiH in franko. — Bogate zbirke iizorcev, kakor šu nikoli, za krojače nefrnnkovuna.
Snovlj za obleke.
Peravlen in do»king za veločastito du* liovštino, prodpltiatic snovij /.a uniforme c. k. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce,
livreje, sukno za biljard iu igralne mize, preproge vozove, loden. Velika zjiloga štajerskega, koroštega, tirolskega lodiu za gospodo iu gospe po izvornih tovarniških cenah t tuko veliki izberi kakor takih no more imeti niti dvajseiera konkurencija, Najreča izber le finega trajnega xukna v > ajmoilernejsih i'Rrvah za (joapo. S n k n a ki se dajo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 itd., potem tudi potrebščine za krojače (kakor podstave za rokave, gumbi, šivunke, sukuiioc itd.)
Ceno, primerno, pošteno, trajno, čisto volneno sukneno blago in no debor kup cunje, katere veljajo komaj odškodnino za krojača, priporoča
Iv. Stikarofsky,
BRNO (ftVHt- Ma»che«ter).
Najveća zaloga tovarniškega sukna v vrednosti 1, milijona goldinarjev. — Pošilja se le po poštnem povzetju !
Svarilo! Au'ontje iu kroinjarji ponujajo nedotintiio svoje blugii pod znamko ,Stikaiof-Hkega bla'jfo". Da zahritnim varanje p. n odjemalcev, naznanjam, da takim ljudem ne pro* dajani blaga pod noben m pogojem. (24)
društvo ,Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni uredtiik : Juliji Mikola — Tiskarna Dolenc v Trstu.