.Slovenski Narod" vel)«:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24 —
pol leta........ 12*—
četrt leta........ 6*—
na mesec ........   2'—
v upravništvu prejeman:
celo leto......K 22-—
pol leta.......m li*—
četrt leta........ 550
na mesec........ 1-90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Keaflova ulica it 5, (1. nadstropje levo), telefon St 94.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrste za enkrat po 14 vin,, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu m> se poči I ja jo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je sdmiaMiiivne stvari.
Na pismena naročila brez istodobne vpcslatve naročnine se ne ozira.
šl ta.
.Slovenski Narod" velja po poŠt:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto...... . K
pol leta........
četrt leta........
na mesec.......•
25 — 13-650 230
za Nemčijo:
celo leto.......K 28"
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30-
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka
si. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon M. S5
Klerltallzem pri nos hi pri Hrvatih.
Klerikalno gibanje pri nas Slovencih je že staro, da, trdimo :ahko, da se je porodilo >:e takrat, ko je nastal v našem   narodu naroden
preporod.
Kakor so bila že od nekdaj med našim ljud>tvom vsled vzgoje in pri-»jenega konservativiznma tla ugodna klerikalnim    idejam,   vender se lor;kalizom ni mogel iako uspešno azvijati, da bi zavladal kot absoluten gospodar v vsem našem javnem življenju.
Leta   1848. prebujena narodna a vest je bila še prek repka, da bi se !ala kratkim potom ukloniti pod jarem ultramontanstva.
Dasi neradi, vendar so morali klerikalci sklepati kompromise z » a rodno idejo in prepuščati le-tej nadvlado v javnosti.
To je trajalo desetletja.
Slovenska politika se je vodila *akrat večinoma po strogo narodnih ačelih in je žela vsled tega marsi--ak uspeh.
To nemški gospodi na Dunaju ii bilo po volji in jela je razmišljati, r.ako bi se dalo Slovence politično oslabiti.
Načrt je bil kmalu gotov: zago-treba med Slovence klin -d seboj nega razdora.
Bili so to ča>i, ko je bil poslan v Ljubljano za škofa Jakob Missia in ao je pričel v Gorici svoje delovanje takratni profesor bogoslovja dr. Anton M ah nič.
V tistih časih so >e največ po prizadevanju teh dveh mož za vedno ločila pota slovenske politike: topili sta v življenj."* narodno-na-predna  in klerikalna stranka.
Klerikalizem, ogrevajoč se ob solnco vladnih krogov, je jel vedno smeleje dvigati glavu, toda nadvlade -i ni mogel pridobiti v slovenskih ^z^lah vse dotlej, dokler ni mesto orejšnje bolj ali manj idealne naklonjenosti dobil dejanske viadne »odpore in pomoči.
Med tem je pri>lo državno krmilo na Dunaju v klerikalne roke.
Dr. Šusteršič in škof Jeglič sta izrabila spremenjeni položaj in jela napeljevati vodo na svoj mlin.
Načrt se jima je posrečil, vlada je jela z vsemi sredstvi in s polnim ►arom ne '-amo podpirati, marveč naravnost delati klerikalno politiko ori nas na Slovenskem.
Posledica    te klerikalno-vladne
koalicije je znana:
Klerikalizem je zavladal v vseh slovenskih pokrajinah malodane na vi črti.
Sedaj s»o klerikalci pri nas gospodje in bahavo tolčejo na svoja prsa. češ gospodstvo smo si priborili zgolj s svojimi silami, zmagala je moč naših idej.
Kdo bi se ne smejal, ko je ven-der vsemu svetu očito, da bi klerikalizem v nas nikdar in nikoli ne bil splaval na površje, ako bi ne dobil mogočne zaslonibe v vladnih krogih, ki so zastavili vse svoje moči in ves svoj velikanski vpliv, da pripomorejo klerikalnim varovancem do z:iage.
Klerikalna stranka je re^ danes na videz mogočna stranka, ki razix>-laga z imponujočo armado.
Toda ta njena moč in sila sloni na povsem glinastih nogah, ki so samo pobarvane na zunaj, da bi bile videti kot jeklene.
Cim bi vlada našim klerikalcem odtegnila svojo dejansko pomoč, čim bi jih prepustila zgolj samim sebi, v tistem trenutku bi tudi odzvonilo klerikalni prevladi in klerikalci bi zopet postali Tista ponižna stranka, kakršna je bila pred desetletji.
Tudi v sosodni Hrvatski sili klerikalizem že desetletja na površje.
Tla za ta plevel ui^o nič manj ugodna kakor pii nas na Slovenskem, da. trdili bi skoro, da je tamkaj razpoloženje, vsprejemljivost za klerikalne ideje še večja kakor v nas Slovencih.
A vkljub temu ^e na Hrvatskem klerikalizem ne more pa ne more uspešno razviti navzlic temu, da j*' tam kakor pri nas klerikalizmu boter dr. Anton Mahnič.
Kaj je temu vzrok .* Morda so lam kicrikaVi manj agresivni, manj vlade željni !
Morda so v bratski Hrvatski boljši bojevniki, ki razumejo, spret-neje in izdatneje vihteti bojno kopje proti črnemu zmaju ?
Niti prvo. niti drugo!
Rešitev te zagonetke leži marveč v tem, da hrvatski kerikalei ne najdejo v vladnih kroirih nikjer zadostne opore in da nimajo nikogar, ki bi jim držal stremena, da bi za jahal i vladnega konja.
Lani se je že zdelo, kakor da >e napoveduje tudi na Hnntskem era, ki bi naj služila klerikalnim stremljenjem.
Toda padci je ban baron Rauch in klerikalci,    ki so že zidali
zlate gradove v oblake, so bili bogatejši za eno iluzijo.
Madžarsko varuštvo nad Hrvatsko gotovo obsojamo iz vse duše, toda ene dobre strani mu ne moremo odreči: to madžarsko varuštvo je mnogo pripomoglo k temu, da se hrvatski klerikalizem ni mogel razvijati tako, kakor bi se sicer prav gotovo.
Zasluga za to seveda ne gre temu tutorstvu, marveč golemu slučaju, da so bile na Madžarskem vedno na krmilu liberalne vlade.
Upravičeno torej lahko trdimo, da klerikalizmu na Hrvatskem ne bodo cvetele rožice vse dotlej, dokler bodo v Pešti na krmilu svobodomiselne vlade.
Žalostno je sicer, a treba je to priznati, da je hrvatska politika ko-likortoliko odvisna od Pešte.
Peštanski gromovniki tudi v Zagrebu oblačijo in vedre.
Kakor bi zapihal v Pest budi drugačen veter, jele bi tudi v belem Zagrebu pihljali druge sapice.
Cim bi v Pešti prešlo državno krmilo v klerikalne roke, v tistem momentu bi brez dvoma tudi na Hrvatskem dvignil klerikalizem smeleje svojo strupeuo glavo.
In nastale bi tam doli slične razmere, kakršne vladajo sedaj pri nas na Slovenskem.
Tudi v Bosni   ponosni je jel od časa, ko se je ta.nkaj pvoghrsila usta va, smelo Jezti i:: svojega zatišja klerikalni zmaj. »
Tu dela klerikalno politiko Je-gličev brat po mišljenju in poklicu nadškof dr. Stadler.
Mož je bil priča uspehov kranjskih klerikalcev. Ti so ga prevzeli, da je postal ošaben, prešeren in oblasten.
Vbil si je v jflavo, da mora vse plesati po njegovi piščalki in da se mora vse njemu pokoriti brezpogojno ne le v vseh cerkvenih, marveč tudi v vseh posvetnih stvareh.
Toda naletel je na odpor.
Stranka, na čelu ji dr. Mandič, se je odločno uprla njegovemu absolutizmu in njegovi komandi.
Mož je zbesnel in proklel vse Man diče ve pristaše, misleč, da bo to prekletstvo zagotovilo zmago klerikalizmu.
In začela se je borba med strankama, ki se obe proglašate za katoliški, kakor bi Jjntojša ne mogla biti niti pri nas na Kranjskem.
V sredo so bile volitve v prvi bosanski dež#*lni zbor. Volile so kmetske občine, torej skupina, ki je
LISTEK.
Ponesrečen feljton.
Lepega majskega jutra sta se Milan in Breda napotila na zadnji
/prehod. Šla sta počasi po tihi goz-oni poti, tesno objeta; molčala sta, -ia bi beseda ne motila imkoja, ki je
■ 11 v njunih srcih, trudnih od trpljenja. Na licih    mladost,   ljubezen v
♦"eh. v pršili bridkost in smrt.
Sedla sta na samotno klop. Nad njima je pošuraevalo in prepevalo v kostanjib, globoko pod njima se je -vetilo mesto v belem jutranjem -olncu.
Nagnil se je k nji, ustnice so mu 'repetale, komaj je branil solzam.
»Kaj bi jaz dal, o Breda ...«
— »Eno kavo, tri čokolade ... pol litra cvička!«
»Kaj bi jaz dal. o Breda, da bi ^el ta kelih mimo naju, da bi ne bilo Teh solz v tvojih lepih očeh! Da sem kralj, dal bi svoje kraljestvo, da sem h5og, dal bi svoje božanstvo, da sem kristjaa, svojo dušo! Zase ne tožim, ne prosim, svoje mladosti ne objokujem. To svoje življenje, nepotrebno, brezpomembno, kakor.. •«
»Jerca, Metka, Mici! . .. Kje pa so te ženske, da nobene ni blizu?«
» . .. kakor kaplja na veji, bi dal beraču na cesti, če bi ga maral! Ali krivično je. o Breda, krivično od Boga, od sveta in od življenja, da mora u veneti tvoja mladost, preden je cvetela, umreti, preden je živela! Kaj ne priča tvoja lepota, tvoja nedolžnost in blagost, da te je bil Bojf ustvaril za srečo.* Če je Bog nad nama, če uaju vidi in se naju ne usmili, tedaj je kakor vrtnar, ki je bil sam v sad i I žlahtno cvetico, ji zalival ter ji sUtegel, dokler ni dorasla cvetju, nato pa jo je izruval, jo pohodil ter jo vrgel v jarek!«
Oklenila se ga je krog vratu: lice je gorelo do lica, solza se je družila solzi.
»Kaj več ne veš, Milan, kako sva obadva sanjala o tvoji prihodnosti, polni slave in solnca? Moje življenje je kakor cvet na polju, ki uvene brez spomina. Darujem ga tvoji in svoji bridkosti s tako mirnim srcem, kakor da bi izlila kozarec vode v pesek. Tvoje življenje pa je kakor drevo, ki bi dajalo žlahten nad lačnim in žejnim. Če naju Bog vidi —«
— »Čakaj, da ti povem, kako sta Binček pa Suzi... Minka, na mleko glejte ... kako sta Binček pa Suzi... o, dobro jutro, Sini! Kaj pa BinčekT«
»Če naju Bog vidi in ae naju m
usmili, je riodobcii vrtnarju, ki je bil v sadil žlahtno drevo, pa ga je posekal, preden je dozorelo cvetje!«
Molčala sta; z zastrtimi, oroše-nimi očmi sta gledala na mesto, vse veseložareče, v življenje vabeče. Vztiepetal je kakor v upornem, brezupnem srdu — suženj, ki z zobmi grize verigo — ter je vzkliknil:
— »En sifon!« Ne. vzkliknil je:
— »Kavo za gospoda Kajzelja! < Ne, vzkliknil je:
»Ni resnica, da je v naturi pravica zakon! Ni resnica, da nobena moč ni izgubljena, preden ni dovršila svojega delavnega dne, vsega in do konca! Kaj ni v meni več nego vedro moči, ki bo i zlita brez koristi? Kaj ni v tebi toliko lepote, da bi ob-solučila več nego eno življenje? Vae izgubljeno, brez smisla zapravljeno! Ne, v naturi ni ne pameti, ne zakonov, ne ciljev; in če je natura Bog, ni v Bogru pravice! Kajti pravica je pamet, zakon in cilj!«
Prijela ga je za obed ve roki:
— »Torej, da ti povem, kako sta Binček pa Snzi ... Jezus, mleko! Zakaj pa ne gledate! Komaj se človek malo stran obrne... Ca prida Olga T Ne pride; je ie spet malo bolna.. .«
Prijela ga je za obedve roki: »Ne pravdaj aa a Bogom ob tej uri molitva! Oa aaaaa Ja
najbolj dostopna klerikalnemu strupu.
Hrvati imajo v tej skupini 7 mandatov.
In od teh 7 mandatov si je Man-dićeva stranka jih izvojevala 6 vkljub silnemu duhovniškemu pritisku.
To je kolosaleu, nepričakovan nspeh, ki se ne da dovolj oceniti.
Ne trdimo, da bi bila Mandiče-va stranka svobodomiselna, to bi bila zmota, vemo pa, da jo je rodil odpor proti duhovniški prepotenci in gospod st v ažel j nost i.
Takšne stranke pa se z m a tem a-raz\ i ia jo   v svobo-
t Kili
si .V
domiselne,  napredne organizacije.
Kot naprednjak i se torej veselimo zmage Mandičeve stranke, ker smo prepričani, da je ta stranka seme, iz katerega bo vzrastlo drevo močne napred. organizacije v Bosni, radujemo se te zmage, ker je z njo udarjena na^ glavo klerikalna hidra malo kasneje potem, ko se je rodila.
Prvi spopad s klerikalno pošastjo je bil junaško odbit, a kaj bo prinesla bodočnost? Kdo bi to vedel?! . . .
Da. čudna slika se nudi našim očem na avstrijskem slovanskem jugu:
Na Slovenskem klerikalizem v cenitu svoje slave in moči, na Hrvatskem bolnik-jetičnik, v Bosni pa mrtvorojeno dete!
strokovne organizacije h Jugoslovani.
V zadnjih dveh letih so se v Avstriji narodna nasprotstva neverjetno poostrila. Dozdeva se nam skoro, kakor bi se bližal odločilni boj, ki naj bi pometel s površja vse manjše in slabejše narode. Zlasti na Sp. Štajerskem in Koroškem so se vrgli Nemci z vso silo na Slovence in to je povzročilo, da so Nemci tudi v Primorju posebno v Trstu začeli dvigati svoje glave in začeli vsepovsod s pomočjo in denarjem svojih bojnih društev7 snovati organizacije, ki naj bi bile na zunaj le strokovne, medtem ko v resnici niso nič drugega, ko sobojovnice vsenemškega gibanja, ki naj bi ugladile pot nemštva od Balta do Adrije. Te organizacije rastejo ko gobe po dežju, čisto na tihem, delujejo pa tem uspešneje, ker jim gredo na roko nemški »Volks-rat« in vlada. Slovenci se pa v svoji ravnodušnosti in brezbrižnosti jako malo brigamo za to in pustimo te or-
ganizacije mirno naraščati in upravičen je strah, da bodemo prepozno spregledali. Namen teh vrstic je opozoriti našo javnost in vse jugoslovansko uradništvo in uslužben-stvo na to gibanje ter jih opomniti, da je skrajni čas, da se začnemo uspešno braniti proti tujemu navalu* Da je temu tako, bodo dokazala sledeča izvajanja.
Dosedaj so bile skoro vse strokovne organizacije uradništva in uslužbencev na mednarodni podlagi ter so delovale le na soeijalnem in gospodarskem polju. Za politične pojave so se te organizacije le malo brigale, le tu in tam so se posamezni voditelji, seveda le izven društva, udeleževali političnega dela posameznih strank. V teh organizacijah so bili organizirani po veliki večini tudi Jugoslovani in so pri tem, ker se narodna nasprotstva v začetku niso posebno kazala, še precej dobro izhajali. Takoj pa ko so Čehi začeli zahtevati v skupnih organizacijah neko neodvisnost in v lastnem jeziku pisana glasila, so buknila na dan vsled nemške kratkovidnosti in trdoglavosti ter priznane pristranosti nasprotstva, ki so povzročila najpoprej loči te v Čehov v železniških organizacijah. Ti so se namreč ločili od drugih in ustanovili lastne organizacije, katerim so sledile narodne organizacije drugih stanov. Kmalu zatem so prišli tudi Poljaki z enakimi zahtevami in ker se jim zopet ni ugodilo, storili so enako ko preje Cehi. Sicer od začetka niso bili vsi za ločitev, toda sistematični agitaciji in priznani žilavosti cehov se je v kratkem posrečilo pritegniti vse svoje tovariše v lastne organizacije. In ker Poljaki tudi niso hoteli zaostajati, lotili so se tudi oni tega dela z vso silo in danes hodijo Čehi in Poljaki popolnoma svoja pota. Dolgo vrsto let so kljub temu hodili Čehi in Poljaki v strokovnih organizacijah z Nemci skupaj in je bilo češko društvo železniških uradnikov redno zastopano na občnem zboru Osterr. Eisenbahnbeam-tenvereina. V zadnjih dveh letih pa se je dobro razmerje med temi društvi poponoma razdrlo, nasprotstva so se vedno bolj poostrila in dosegla svoj višek, ko se je s pomočjo Cehov ustanovilo društvo jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu in podružnica »Spoleka« na Dunaju. 2e lansko leto stavile so podružnice Plzen in Praga »Eisenbahnbeamten-vereina« na občnem zboru predlog, da se društvo postavi na nemško podlago.   Lansko  leto sicer predlog
5?
kost; on sam ve. če je v nemilosti milost, v brezčutju sočutje. Potrkala sva na vrata, da prestopiva ta črni prag. Kadar se to zgodi, se bodo odprle najine oči in najino srce bo spoznalo. Kar uči katekizem, sem občutila sama, če mi je bilo hudo in težko: da je smrt vstajenje!«
Objela sta se in poljubila. Nato je pose*«! v suknjo in je držal v tresoči roki...
— »Porcijo šunke, pa ne pre-mastne!«
Držal je v tresoči roki drobno steklenico; ker se z nožem ni dala odpreti, jo je razbil ob klopi; ves beli prah, ki je bil v njej, je spustil v ploščato steklenico, kakor jih nosijo popotniki.
— »Metka!«
— »2ane! Pa kako nebel!«
Breda
»Milan!«
— »Jerca!... Presneto babe .. • prej naroči, potem jo pa ni od nikoder!«
»Le enkrat ae, da ti pogledam v oči, o Breda!«
— »Jetrca za doktorja!«
»Le enkrat ie me poljubi, o Milan!«
— »Liter belega, pol litra rdečega!«
»Zbogom, Mirna!«
»Dobro jatre, Cilka!«
»Zbogom, Breda!«
— »Servus, Binček!«
V tistem trenotku sta si z as trme* la v oči v nepoznani radosti in sreči.
»Kaj si to ti, o Breda!« »Kaj si to ti, o Milan?«
— »Trinajst čajev!«
— »Dvakrat mleko, petkrat čo* kolado, trikrat kavo!«
»Angelj si, Breda; pa vendar sem te koj spoznal, na očeh sem te spoznal in na smehljaju tvojem!«
»Lep si in velik, Milan, kakor kraljevič sam; pa vendar sem te koj spoznala; na čelo sem te pogledala in na ustnice, pa sem te spoznala!«
»Ozri se na zemljo, Breda!«
»Na klopi sedita, tesno objeta) k nama strme njune bele oči!«
»Iz bridkosti —«
— »Čokolada!« »Sladkost porojena!«
— »Za gospoda Maverja z veli* ko smetano!«
»Is smrti —«
---»Sedem kav!«
»Večno veselje!«
— »Pet čokolad, tri kave, ene mleko!«
Zdaj mi je pa dovolj! Bog mi ja priča, da na Bosniku več ae bom pisal feijtonov; v kuhinji še ne! —
mi prodrl, toda lakom lata at jo aa vse kriplje agitiralo in s vsemi mogočimi sredstvi so dosegi!, da je na-
™Y™*iJTiTnnj*~T*^mt™™rmin*te danes zagotovljeno. Ne motimo se sicer, da je nekdaj tako lepa organizacija v Eisen bahn beamten vereinu razbita, ker niso izstopili samo Slovani ampak mu bodo obrnili hrbet tudi mnogi zmerni Nemci, ki se a to politiko ne strinjajo, toda nedvomno je, da se bode uganjala od sedaj naprej v društvu politika, ki stremi za tem, izpodriniti Slovence in Slovane iz njihovih mest, za to nam jamči dejstvo, da si lastijo vodstvo najhujši nacijonalci, ki že danes očito kažejo svoje zobe. Kako politiko se namerava uvesti, kaže nadalje tudi dejstvo, da je -»Ersenbahnbeamtenve-rein« že istopil iz koalicije, v kateri je bila zastopana tudi socijalnodemo-kratična »Gewerksehaft« in se danes brati z »"Reichsbundom deutscher Kisenbahner«, ki je vedno tiral strogo nemškonarodno politiko in vehementno napadal Slovane. Ker so v Reiehsbundu« zastopane vse kategorije brez razlike, tedaj tudi najhujše nemskonacijonalno uradni-štvo, ki z vsem svojim uplivom v in izvan službe pritiska na druge uslužbence ter na vse mogoče načine podpira one. ki so člani društva, druge t »a naravnost s silo tira v društvo, postaja ta organizacija ravno za nas .Jugoslovane jako nevarna, to tembolj, ker društvo v resnici intenzivno dela. kar kaže ravno dejstvo, da rastejo v zadnjem času podružnice na Štajerskem in Koroškem kar ena za drugo. Da je ta organizacija postaja jako nevarna ne samo nam, ampak tudi mednarodnim soc i jalnim demokratom, se razvidi najbolj iz tega. da jo slednji vehementno napadajo v svojem časopisju. Da nekoliko zakrije svoje nemškonaeijonal-ne namene, začela je v zadnjem času delati tudi na gospodarskem polju in sklicevati zborovanja, ki se imajo baviti samo s stanovskimi vprašanji, kar je pa seveda samo pesek v oči in nima drugega namena, ko uslužbence preslepiti in jih izvabiti v svoj tabor.
Pa tudi v >ocijalnodemokratič-ni organizaciji se pojavljajo v zadnjem času jako čudni znaki. Fesni-ca. ki se pa še prikriva, je. da je danes večji del Nemcev, ki so v tej organizaciji, strogo nacijonalnih. in da >o mednarodni le drugi. To se eklatantno kaže v mešovitih krajih n. pr. v Mariboru. LJubnu itd. kjer tirajo danes nemški socijalni demokrati >trogo nemskonacijonalno politiko in očito nastopajo proti lastnim sudrugom druge narodnosti, ako začnejo ti zahtevati, dasiravno izven >tranke. kako slovensko šolo ali druge narodne koncesije. To se je jasno pokazalo na Studencih pri Mariboru, kjer so nemški socijalni demokrati javno sramotili in napadali svoje sodrnge Slovence, ko se je šlo za ustanovitev slovenske šole. in kjer je s slovenskimi glasovi izvoljeni državni poslanec Resel se javno izrazil, da je škandal za Maribor, da stoji tam Narodni doni. Mariborski Slovenci mu bodo gotovo za to le Tvaležni. tako so si vsaj enkrat na jasnem, kakecra gada so gojili na >vojib prsih. Res tič je ta Resel, samo da ne bo več dolgo!
Toda. kaj nas vse to briga, bo rekel marsikdo — železničarji naj svoje stvari sami uredijo! Gotovo! Saj jih tudi bodo, kakor živahno gibanje med njimi v zadnjem času kaže. Toda to gibanje je jasen memen-to ne samo za železničarje, ampak -poh za vse jugoslovansko u radništvo in uslužbence. Znano je namreč, da so bili ravno železničarji do-sedaj najboljše organizirani in to kar se danes poraja v njihovih vrstah, bo uplivalo in je že u plivalo m d i na druge sloje in hočeš nores se bodo morali začeti baviti s tem vprašanjem tudi drugi sloji Jugoslovan->iva. Pred nedavnim Časom se je že čitalo v časopisju, da so se tudi nemški poštni uradniki postavili na nemskonacijonalno stališče in že ustanovili enako oiganizacijo. kakor železničarji in nedvomno se zgodi v par letih to tudi v drugih organizacijah. Nemško časopisje že danes zavija svetohlinsko svoje oči in kriči, glejte Jugoslovani nas hočejo izpodriniti, organizirajmo se na nemški podlagi, branimo se. Tako se je že večkrat čitalo po graških listih. To je pač hinavsko stališče, ki nima drugega namena, ko drucre organizacije opozoriti na to, naj pomečejo tudi oni tovariše drugih narodnosti na cesto, ker upajo, da jih na ta način najlažje izpodrinejo iz rodne grude. Kdor natančno zasleduje časniška poročila, bode pač vedel, da imajo na Slovenskem najboljša mesta v jokah Nemci, specijelno pa pri železnicah, toda to jim še vedno ne zanos t u je, oni hočejo se več, oni hočejo izpodriniti vse in zavladati nad ubogo paro, Slovenci. Da je temu tako, očito kažejo oni kraji, kjer je potekla nova železnica. Po Bohinjski dolini so bili popre je Nemci bele vrane in pojdite tja danes. Sploh so pa železnice že od nekdaj bile naj-
ee povsod očtto Ce
Jngoaoraaom prati, je gotovo moja naloga podati nekaj nasvetov v nvazevanje onim, ki se jih tičejo,da o njih premišljujejo, gredo na delo in se zavarujejo pravočasno pred vsakim presenečenjem. Kaj pa hočemo, ko nas je pa tako malo bo rekel marsikdo, ko bode to čital. Bes je, toda tudi is malega se da kaj napraviti, ako se vsi zavedamo enega, namreč da smo vsi sinovi slovenske matere in se otresemo vseh predsodkov ter se tesno oklenemo eden drugega kakor rodni bratje. Mnogo tisoče v našega kapitala se steka danes v blagajne dunajskih organizacij, ki bodo prej ali slej za nas popolnoma izgubljeni. Ako ostanejo ti denarji doma, se da s tem marsikaj doseči na gospodarskem, kakor tudi narodnem polju. Ako bi se tedaj organiziralo u radništvo vseh različnih kategorij in kot inteligentnejši del, delalo tudi na to. da storijo enako tudi uslužbenci, bi štela ta zase mala organizacija kmalu na tisoče članov, katerih članarina bi ostala doma in se porabila izključno samo za nas. Kakor hitro bi bila organizaciia posameznih strok izvedena, bi se vsa društva strnila v skupno zvezo, ki bi si na ta način lahko priborila velik vpliv v javnosti in kot taka gotovo nudila popolno garancijo za uspehe. Ne mislim morda, da bi morale posamezne strokovne organizacije s tem izgubili svojo samostojnost, nikakor ne. vsak >tan naj bi lastne Manov^ke koristi zastopal sam v lastni organizaciji in apeliral na pomoč zveze le + .^daj. ako bi sam rnega ali drugega ne mogel doseči. Na oopolnoma enaki podlagi. kakor uradniki, naj bi se organizirali tudi drugi uslužbenci, tako da bi tvorili Jugoslovani dve močni zvezi, ki bi ro, ako ne več. saj mora lično med sabo podpirali. Različni izgledi namreč le preočito kažejo, da mednarodne organizacije v prvi vrsti pa socijalna demokracija uplivajo na uslužbence jako >iabo. Vedne pridige o mednarodnem proletarijatu vplivajo na uslužbence tako pogu-bonosno, da ti s časom popolnoma Pozabijo, da so sinovi slovenske matere ter vsled službenih razmer, kjer dan za dnevom vidijo, kako njihovi tovariši   Xemci    zasedajo najboljša
m<*sta. postanejo naravnost nemšku-tarji v na« i i, da tako hitreje pridejo do boljšega kruha, ako pa to ne, vsaj narodno brezbrižni, kar je isto, ako ne slabše. Naše narodno uradni, štvo je goiovo v prvi vrsti poklicano dvigniti ravno te rojake sotrpine iz narodne mlačnosti in napraviti iz uslužbencev, s katerimi vsak dan občuje ne samo zanesljive može v službi, ampak tudi narodne može. S tem se gotovo prav nič ne poniža, saj smo navadno vsi kmečki sinovi, samo z eno razliko, da je bila sreča enemu bolj mila. ko drugemu. To nikakor ne gre. bo morda rekel eden ali drugi! Ljudje bodo izgubili potem vso disciplino in vse spoštovanje do nas. Rodite merjeni, da je to prazen strah. Uslužbenci ne bodo gledali na vas samo s hvaležnostjo in večjim spoštovanjem ko dozdaj, oni vam bodo še celo jako hvaležni, ako jim kot inteligenti pomagate in se odkritosrčno v eni ali drugi zadevi z njimi pomenite. Poleg tega hodete pa opravili narodno delo, ki bode narodu več koristilo. kakor ako žrtvujete tisočake v iu;rodne namene, to bo za nas drugi obrambni sklad. S tem pa nikakor nočem reči, da ne žrtvujte, žrtvujte še na ta način in vase žrtve bodo prinašale dvojen in trojen sad. Da je temu tako, kažejo boji na železnicah leta 1007. ki ni.-*-) prinesli samo mat eri -jelnih uspehov, ampak obenem tudi pokazali, da je proti tako tesni falangi nemogoč vsak boj s strani kapitala. Tu disciplina na železnicah ni prav nič trpela, je ravno nasprotno danes boljša, ko kdaj poprej. Vzgled zato so nam tudi že dali jugoslovanski in češki železničarji, ki so ne glede na službeni poklic strnili svoje organizacije, ki so sicer na znotraj popolnoma samostojne, v ligo, ki šteje danes okrog 40.000 organiziranih slovanskih železničarjev in kot taka gotovo jamči za najboljše uspehe. Tudi drugo uradništvo in uslužbenci bi potem lahko tvorili enako ligo s Čehi, ki bi imele gotovo za vsako posamezno stroko največji vpliv. Da je tako v praktičnem življenju, kaže vam tudi danes vseslovenska ljudska stranka, ki je prišla le vsled tega do tako velikega vpliva, ker so njeni vodje duhovniki v neprestanem stiku z nižjim ljudstvom. In kakor tam vidite njihov ugled vsled tega prav nič ne trpi, ampak ravno nasprotno. Ako je to mogoče v politiki od katere ima posameznik le malo dobička, je tem lažje mogoče v stanovski organizaciji, kjer se gre za osebne koristi posameznika. In kakor so pri Cehih v organizaciji najvišji uradniki, tako bodo sčasoma tudi pri maj
bi
palo nase težnje in tudi mhažbenci bi se lahko ustvarili svoj časopis. Ker ni pričakovati, da bi se nacijo-naliziraaje mednarodnih društev poleglo, jo skrajni čas, da se oprime-mo te misli, ki je danes že praktično izvedena, pri profesorjih, učiteljih in železničarjih in se pripravlja tudi že pri posti.
Med narod za narod! Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi.
mjkego
Johni
Dr. Alojzij Kokalj.
X.
Kažnjiva dejanja  zoper zakon, rod. bino ali osobno stanje.
Načrt jemlje ^r tem poglavju pod svojo zaščito zakon, nadalje rodbino in končno še osobno stanje. Njegova določila se v splošnem krijejo pač z do sedaj veljavnimi kazenskimi predpisi, vendar bodemo našli v podrobnostih precej razlike in celo nekaj novih in z modernim duhom prepojenih določil.
Med kažnjivi m i dejan,] i zoper zakon pa našteva načrt dvojni zakon (bigamijo), zvito dosego neveljavnega zakona, protipostavno in preše-štvovanje.
Kaznjivega dejanja dvojnega zakona se pa okrivi oni, kdor stopi vnovič v zakon, dasi njegov poprej šnji zakon še ni razrušen, ločen ali neveljavnim proglašen. To kažnjivo dejanje pa zagreši tudi oni, ki stopi v zakon z omoženo osobo. Kazen za to kažnjivo dejanje je pa lahka ječa od 2 tednov do dveh let. Ako se je pa nahajal storilec v dobri veri, da je njegov poprejšnji zakon neveljaven, potem naj se ga pa kaznuje zavoljo pregreška z lahko ječo ali zaporom od 3 dni do 6 mesecev. Popolnoma pravilno pa določa načrt mnogo ostrejšo kazen (težko ječo od 1 do 5 let ali lahko ječo od 3 mesecev do 5 let) za onega, ki, dasi dobro ve, da njegov poprejšnji zakon še ni razrušen, ločen ali neveljavnim proglašen, drugega pregovori v zakon s tem, da v njem obudi zmoto o obstoju poprejšnjega zakona ali ki izkoristi tako zmoto ali končno oni, ki drugemu sploh zamolči obstoj poprejšnjega zakona. Ta poostritev se nam zdi popolnoma primerna in tudi pravična.
Morda bode tukaj umestno, ako opozorimo na ono veliko gibanje, ki stremi po tem. da bi se smel tudi pri katoličanih zakon razrušiti, kakor je to dopustno n. pr. pri protestantih in mnogih drugih verah. Po našem mnenju je to gibanje upravičeno in se nikakor ne moremo pridružiti mnenju onih oseb, ki enostavno zanikujejo etično podlago tega gibanja ali ki gibanju podtikuje-jo celo razne nečedne in nizkotne namene.
Po našem mnenju nikakor ni upravičeno glede razrušitve zakona dopuščati kako izjemo pri posamez-rih verah, temveč bi morale veljati za vse vere enake norme, ker država kot taka v svojih zakonih ne sme poznati nobenih takih razlik in izjem. Vsled tega zastopamo tudi stališče, da je posledica državno priznane enakopravnosti vseh državljanov in najsi bodo te ali one vere, da veljajo v zakonskem pravu popolnoma enaka določila za vse, da je torej že v zakonu principijelno izrečeno, da je pri vseh verah sploh dopustna razporo-ka (razrušitev zakona) ali pa pri nobeni. Isto načelno stališče zastopamo vsled tega tudi proti izjemi, katero priznava naše civilno pravo do-sedaj še židovski veri s tem. da priznava veljavnim, ako da mož svoji ženi ločilno pismo. Tudi ta izjema bi morala izginiti iz našega civilnega prava, ker ni nobenega upravičenega ali vsaj pametnega razloga, da bi se raztegnila na vsa druga veroizpo-vedovanja. ravno zato se pa te izjeme tudi ne sme pripoznavati židovski veri. Le-te opazke so se nam zdele potrebne ravno pri tem pogavju, ker bode prej navedeno kažnjivo dejanje dvojnega zakona nedvomno največkrat zagrešeno ravno od strani katoličanov, ker poslednji glede razporo-ke ne uživajo enakih pravic s pripadniki drugih ver.
Kažnjiva dejanja zvite dosege neveljavnega taksna se pa okrivi oni, ki kakega drugega k sklepu zakona na ta način pripravi, da mu obudi kako veljavnosti zakona se ti-čečo zmoto ali ki tako zmoto izkoristi in potem še oni, ki ob sklepu zakona drugemu zamolči kak zakonski zadržek. Kazen za to hudodelstvo je lahka ječa od 2 tednov do 2 let. Kasnji-vest pa aastepi le tedaj, aha Je Ml
BO
aH
P* ■
le P*
tudi tedaj, če še ni mtpdteU •▼ojega 18. leta.
Kaznjivega dejanja aepostavne eeeetce se pa okrivi oni, ki sklene (eveee) sakoa, ne da bi bil v to po svoji službi poklican in upravičen in pa sni verski služabnik ali javni uradnik, kateremu je poverjeno sklepanje zakonov, ako sodeluje pri sklepu neveljavnega zakona. Kazen za to kažnjivo dejanje je lahka ječa ali pa zapor od 3 dni do 6 mesecev ali pa denarna globa od 20 do 2000 K.
Kažnjivo dejanje prešeštvovanja pa lahko zagreši oni oženjene?, ki krši zakonsko zvestobo, kakor tudi splošno vsaka oseba, ki prešeštvuje z oženjeno osebo. Storilca se pa more preganjati le na zasebno obtožbo. Pravica do zasebne obtožbe pa pri-stoja oškodovancu, če tudi še ni dopolnil svojega 18. leta. Ta tožbena pravica pa je pridržana le oškodovancu in ne prehaja, na druge osobe. Končno pa ima oškodovani zakonec celo pravico, da sme predlagati, da naj odpade proti njegovemu zakonskemu družetn izrečena kazen.
Poslednje določilo se mora nepogojno odobravati, ker je ž njim uglajena pot, po kateri lahko zakonca prideta zopet do sporazum ljenja.
Zanimivo je pa posebno določilo, da načrt v gotovih slučajih pri pre-šeštvovanju odreka zakoncem tožbeno pravico. Načrt pa pozna dve izjemi, v katerih vzlie prešeštvovanju ože-njenci nimajo tožbene pravice nasproti prešeštvovalcu. Prvi slučaj je oni, če je oženjenec pritrdil k prešeštvovanju svojega zakonskega dru-žeta. Ta izjema je gotovo vsega priznanja vredna, ker bi bilo odločno nemoralno in tudi krivično, ako bi se zakoncu, ki je izrecno odobraval pre-šeštvovanje, pozneje priznavalo tožbeno pravico. Drugo izjemo pa ustanavlja načrt za slučaj, če je oškodovani oženjenec pred prešeštvovanjem pretrgal za stalno zakonsko zvezo (skupnost). Tudi tej izjemi je pritrditi, ker je le pravično, ako se odreče tožbena pravica takemu oženjenom ki je za stalno pretrgal zakonsko skupnost, ker je le-ta oženjenec s tem svojim dejanjem vendar jasno pokazal, da takorekoč ne reflektuje več na obstoj zakona in na z obstojem zakona nerazdružljivo spojeno dolžnost do zakonske zvestobe. Obe te dve izjemi sta tembolj pozdravljati, ker jih do sedaj veljavni kazenski zakon ni poznal in ker bodo s tema izjemama osobito izpodkopana tla maščevalnosti od strani dejansko, če tudi ne sodno ločenih zakoncev. Načrt nam kaže torej v teh dven izjemah očividen napredek.
Načrt pa ščiti tudi rodbinsko razmerje s tem, da označuje kot kažnjivo od pel javo varovanca. Tega kaznjivega dejanja se pa okrivi oni. kdor takega nedoletnika, ki še ni dopolnil svojega 21. leta ali kdor Jtmo-bolnega odpelje upravičenemu skrbniku ali pred poslednjim skriva ali kdor takega nedoletnika ali umo-bolnega pregovori, da se odtegne temu skrbstvu ali kdor mu sploh nudi pomoč k temu. Kazen je lahka ječa ali zapor od 2 tednov do 2 let. Ako se je pa odpel java vprizorilav s vrh o ženitve z odpeljano osebo, potem se preganja storilca le na podlagi pooblastila odpeljane osebe. Ce je storilec ali pa njegov pooblasti tel j odpeljano osebo poročil, je pa pogon sploh le tedaj dopusten, če je bil zakon proglašen neveljavnim. Po oškodovančevi smrti pa preide pravica do pooblastila nasledniku v oskrbi.
Ako se je pa s tem odpeljana oseba izročila izvenzakonskemu spolnemu občevanju ali beračenju ali ako se jo je spravilo sploh v razmere, ki so zanjo pogubonosne. potem je pa izreči mnogo ostrejšo kazen in sicer težko ječo od 1 do o let ali pa lahko ječo od 3 mesecev do 5 let.
Kot nadaljno kažnjivo dejanje pa navaja načrt turli kažnjivo dejanje kršenja dolžnosti do preživljanja in odgoje. L.e-to kažnjivo dejanje je v tej obliki popolnoma novo in prepojeno z modernim duhom. Narekovala je pa načrtu ta določila skrb za mladino in raz to stališče se mora tem njegovim določilom nepogojno pritrditi.
Tega kaznjivega dejanja se pa okrivi oni, kdor grdo krši svojo dolžnost do preživljanja ali odgoje še ne 21 letnega nedoletnika in kdor otroka izpoloži aH zapusti v namenu, da bi se otroka iznebil. V prvem slučaju pa se mora s takim dejanjem za nedoletnika ustanoviti še nevarnost, da se zanemari ali pa da se more za njegovo preživljanje ali odgojo vzeti vsled tega na pomoč javna sredstva.
Kot nadaljno kažnjivo dejanje pa pozna načrt kršenje dolžnosti nasproti nosni ženski. To določilo je pač popolnoma novo in se je mora raz stališče ljubezni do bližnjega brez ugovora odobravati. Vsaj smo do sedaj ravno v tem oziru pogrešali vsaki sahaaite nemoč in je bila uboga zapeljana ženska, katero je pustil zapeljivec aa cedilu, izpostavlje-bedi in obupu. Načrt pa hoče taki iviti konec s tem, sapoljivou dolžnost, da se trejo lapnljann žrtev ia sanjo skrbeti y onih
urah, katare mora prebiti ob času poroda in porodne postelje. To pa hoče načrt doseči s tem, da označuje kot kažnjivo dejanje, ako kdo po njem zapeljano žensko, ki radi nosečnosti ali porodne postelje ne more zase skrbeti, izpostavlja bedi in revščini. Takega storilca se kaznuje z lahko ječo ali zaporom od 3 dni do 6 mesecev.
Kot zadnje kažnjivo dejanje v tem poglavju pa pozna načrt še izkrivljanje osebnega stanja. Le-to kažnjivo dejanje pa smatra načrt tedaj za podano, če je kdo učinil izkrivljanje osebnega stanja kake drug' osebe, posebno s tem, da je podvrgel ali podtaknil otroka. Poslednje kaz njive dejanje se pa kaznuje z lahko ječo ali zaporom od 2 tednov do 2 let. _m
Glas 13 ŠUofje Lote
Ne moremo drugače, da ne bi obso-jali krivično početje naših politični!' nasprotnikov, klerikalcev! S studom in gnevom v srcu se mora vsak po-štenomisleči človek obrniti od ljudi kojih nečedna svojstva so objestnost, brezsrčnost in brezobzirnost, kakor-šna imajo naši klerikalni mogotci. Kajti odkar so ti takozvani pobožni in verni možje   klerikalne stranki vsled zaslepljenosti naših lahkover nih volilcev prišli na krmilo v na/i dež. upravi, so že marsikateremu naprednjaku dali občutiti svojo moč. Klerikalec pozna pred vsem drugin le svoj lastni jaz in ni prav nič izbirčen v sredstvih, kadar hoče lop niti po svojem bližnjem in najsi mi je ta še najbližji po rodu ali krvi. 0 tem se lahko dannadan prepričamo, ako hočemo   le   prebirati njihove umazane časnikarske cunje. Cele fo-lljante bi lahko popisali o odurnih in ostudnih gonjah klerikalcev zoper nas preklicane naprednjake. Ni nam treba segati predaleč v minulost, do volj nara je, ako se le nekoliko ozre mo na volilne boje, ki smo jih doži veli v zadnjih letih v naši slovensk domovini. Na vseh koncih in krajih imamo dokazov, da klerikalcem ni sveto in nedotakljivo niti rodbinsko življenje, dokazov,   kako razdirajo zakonsko srečo,    hujskajo   sina in hčer zoper očela, sestro zoper brata in obratno, netijo prepire med prija telji in sosedi, a samo zato, da zago spodarijo na tej zemlji, ki jim je selr pravi eldorado, dočim se za oni sve* brigajo le toliko, kolikor jim je po trebno, da z vso rafiniranostjo vlo-vijo v svoje mreže rasne nevedne in 7aslepljene kaline.   Pa kakršni s klerikalci drugod in v drugih deže lah, taki in nič boljši so pri naš, na vodila za svoje plodonosno delovanje zajemajo iz enega in istega korita. Kakor moramo z ogorčenjem zavra čati klerikalno brezstidno ravnanje, tako moramo žal tudi na naši strani grajati ono kratkovidnost, ki nam v politiki več škoduje kakor koristi Mi   naprednjaki   že   kot omikanci smatramo izpod svoje časti, slediti stopinjam naših   nasprotnikov. Ne, našim somišljenikom ne moremo že iz človeških ozirov priporočati, da bi se podali na isto polje, na kojem se nahajajo klerikalci, ko uničujejo nas naprednjake. Kar pa moramo grajati, je to, da se nekateri naših mož s posebno lahkoto   vdajajo sirenskim glasovom onih, ki so jih še pred doglednim časom javno in zasebno sramotili in grdili in bi jim   še danes škodovali, kjerkoli bi se jim ponudila ugodna prilika za to. Ohranitev svojega poštenja in značajnosti, ponosa in možatosti bi našim naprednjakom priporočali tudi če bi mora li še nadalje krvaveti v borbi z brez domovinskim    klerikalizmom. Kla-verne   vloge   loškega oberpolicaja nam pač ni treba igrati. Ze naš preprosti in neuki kmetic je začel pisano gedati to mogočno klerikalno gospodo, ki mu je doslej pač veliko obetala, dala pa nič, opazuje  jo in motri s prirojenim mu kritičnim očesom ter obsoja   njihovo brezvestno ravnanje, pa bi naš meščan, obrtnik in uradnik ne bil oprezen, ko ga hoče ukaniti zviti klerikalni lisjak? — Za danes naj zadošča to, kar smo tu napisali.   Vemo, da je tudi pri nas. kakor drugod mnogo zanemarjenja narodnih dolžnosti in da bi bil že čas iztrebiti in očistiti, kar je gnilega. Klerikalci pa so itak že lahko siti raznih — ust oko v!
Otvoritev jtoftolskego Don" v Zajorjo ob Sovi.
Dne 17. julija 1910 bode otvoritev »Sokolskoga doma« v Zagorju ob Savi. — Po trudapolnem delu dvajsetih let si je »Sokol« zgradil svoj iastni »Dom«, ki mu bode pravo ognjišče ter stavba v ponos Zagorju.
Boj, katerega bije tu »Sokol«, je jako ljut; sovražnikov ima uobroj-no, že od svojega obstanka in do danes so se »nekaterniki« urotili, da se mora »Sokol« uničiti. Res, aa je bilo že dovolj žrtev, a kljub tam ne
o dolino prati inanrzaciji, srn katero je še neštete tisočake izdala »Sttdmarka« in »Sehul-
rerein«. A, »Sokol«, kot čuvaj narodne svetinje, je vedno odbijal naval ponemčevanja.
Vrhunec je dosegla jeza pri na-*;h sovragih, ko so videli lansko leto, da pričenjamo graditi svoj lastni
Dom«, in pričeli so takoj na vse možne načine   denuncirati zavedne
Sokole« pri vodstvu rudnika, podtikali so celo podla sumičenja... A. vsa njihova v jezi storjena dejanja niso dosegla nič. — Kajti danes stoji veličastno v sredini Zagorja stavba »Sokol, dom«; o katerem lahko rečemo: to so naši žulji, kajti vsak zaveden »Sokol« je mesečno prispeval za »Dom«, in ni bilo še dovolj, da je
oper nas delala poturica, ampak celo še lastni bratje, ki so drugače v javnosti jako veliki rodoljubi, so jim pomagali pri tem grdem dejanju in sli celo jim na roke. da bi prej izginil zadnji »Sokol« iz Zagorja, a, mi ;im danes le rečemo: »Oče odpusti nm, saj ne vedo kaj delajo!«
Zato pa apeliramo na vsa slovenska bratska »Sokolska« društva: pohitite v obilnem številu dne 17. ju-jija v Zagorje in pokažite da nismo parno mi tu, ampak, da stoje še na patine čilih bratov »Sokolov«, ki ne nnste. da bi nam našo lepo slovensko črnijo požiral oholi German in s tem
rolete tudi pokazali našim sovražnikom, da hočete z nami složno odbija-•: napade naših sovražnikov in obenem, bodete odprli oči našim lastnim bratom, kaj da je izvršila »So-Volska misel«, ki naj triumfira po rrijazni zagorski dolini dne 17. julija.
Tudi vsa slovenska društva opo-^rjamo, naj se ozirajo, da ne bodo
1 ;a prirejala nobenih slavno«.*; Natančni program bodeuio v krat--em objavili. Na zdar!
Parlament.
Proračunski odsek.
Proračunski odsek je v včerajš->voji seji nadaljeval razpravo o :ostavkah    notranjega ministarstva. Poslanec Žitnik je govoril o izseljencih,   zahteval   je   zakona v njih arstvo in je nastopil proti ljudskemu    štetju po občeval nem u jeziku. Zahteval je tudi potr jen je pravil ob-mske posojilnice na Kranjskem. — Minister Haerdtl se peča z vprašanjem    reforme uprave in omenja sestavo cesarske komisije, ki se bo r^^ala s to stvarjo. Minister govori n raznih reformah, ki >e lahko izvrše tudi brez komisije. Na to govori ■eljevalnem vprašanju in pravi, ria »e bo to vprašanje dalo le tedaj 7adovoljivo rešiti, ko bo rešeno vprašanje plavbene politike. Minister bo stavil komisijo, ki 1*> študirala to •rasanje. Slednjič omenja minister, se je postavka za sanitetne izdatke lani zvišala za 200.000 K. izjavil da bo vknšal to postavko še zvi-»ati.       Poslanec O k u n i t v s k i se -itožuje nad velikorusko propagan-v vzhodni Galiciji.     Vlada ima jr'^de Rusinov mnogo na vesti. Vzela jim je cirilico in dela moaatevproee-Potem se pa zveze z rusofili in denuncira Rusine pred cesarjem. — -lanec   d" EIve rt pravi, naj se kakor    dosedaj — pri ljudskem -tptju določi na podlagi občeval nega *=zika  narodnost.      Obrača  se proti narodni    agitaciji na Mora v-'kem.        Poslanec C' h o c pravi, da notranje    ininNtrtsvo policijsko .inistrtvo. Haerdtl o v režim je proti-Jnvanski.   Govornik   se   peča   /. zatiranjem   ruskih   društev   in obžaluje, je ravno češki minister Začek pre-povedal   v  zbornici  ruski  jezik. — islanec dr. K r a m a f se ponovno eča z razmerami v vzhodni Galiciji n Bukovini. Protestira proti šumnika ju. da so vsi. ki žele enotni veli ko-,-ki pismeni jezik, že zato veleizda-alci.     Nevarno bi bilo za Avstrijo ist variti si policijskim potom še eno novo iredento. — Poslanec V a s i 1 j -reagira na  Kramareve besede. rj'avi, da je dr. Kramar zato rusofil, ker ima na Krimu posestva. — Seja *f nato prekine.    - Ko se otvori, govori poslanec Š r a m e k , ki v imenu
* - k i h klerikalcev obsoja Kramafe-
rusofilsko politiko.   Dr. Kramar ina pravice govoriti v imenu celega eškega naroda.     Govori o sokolski
* Hvnosti v Celju in protestira proti >mn,   da bi vlada prcpovadala to vavnost; nasprotno mora poskrbeti a r>sebno varnost udeležencev ter za
r in red. — Poslanec W a 1 d n e r 'rani koroškega deželnega predsednika in šmohorskega okrajnega gla-arja proti napodom poslanca \Val-"herja.
Prihodnja seja v torek dopoldne. Finacni odsek.
V seji finačnega odseka je včeraj Poslanec dr. Urban obrazložil svoje misli o finačni reformi. Nujno potrebna je splošna finačna reforma, ti bi izvršila obsežen finačni načrt m pravično raad^ijjlev davjtov- Kar
bro poku
▼iti radi
ma   se tudi za prngfeaai asailjiiki
davek. Izjavlja, da je davčno vprašanje politično vprašanje, zate se atora resiti s sodelovanjem vseh političnih strank. — Poslanec Floj govori o vinskem davku.
Prihodnja seja ho v torek. Tiskovni eaeek.
Tiskovni odsek bo pred definitivno odločitvijo glede tiskovnega zakona sklical anketo, h kateri bodo povabljeni seveda predvsem časnikarski krogi. Referent dr. S k e d 1 pravi, da kaže novi zakon v primeri s starim mnogo napredka
Ustavni odsek.
V ustavnem odseku je sprožil poslanec Pernerstorfer reformo društvenega zakona. Posebno se morajo izpremeniti določbe glede članstva v političnih društvih z ozirom na ženske in na starost. — Sekcijski šef F r i e s je pritrdil, da društveni zakon sloni na zastareli podlagi.
Češko-demške konference.
Ker je češki agrarni izvrševal ni odbor spet odložil sklepanje o udeležbi na češko-nemških konferencah, se bodo te konference vršile par dni pozneje. V konferencah se bodo posvetovali o taktiki in o meritu. Pričakovati je, da pridejo Cehi na konference z gotovim načrtom. Konference bodo neobvezne. Češki klerikalci so sklenili udeležiti se konferenc. Češki poslanci so si vsi edini v tem,da je kompetentni forum za rešitev češko - nemškega jezikovnega vprašanja češki deželni zbor.
Dnevne vesti-
— Enodnevno zasedanje deželnega zbora? Klerikalci nameravajo dati ^klicati za pno polovico meseca junija za en dan deželni zbor kranjski. • i a se tam vrši vprašanje regulacije Kamniške Bistrice, najbolj pa. da se *k!ene nakup vodnih moči Spodnje Završnice. Toli oboževani Pavšlarjev projekt je prišel v nemilost. Pri odkupu vodnih sil Završnice je z ozirom na preddelovanje raznih občin in tvrdk toliko zamotanih vprašanj, da dvomimo, da bi se dalo v enem dnevu priti na ja>no glede principov nakupa.
— Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko ima v torek, dne l!4. maja t. 1. ob 5. uri popold ne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Zbornični račun za 1. 1909. 5. Volitev dveh čla-r,ov in dveh namestnikov v kurato-i i j zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem. 6. Volitev za imenovanje enega člana in enega namestnika v carinskem svetu. 7. a) Prošnja za izredno podporo obrtnim nadaljevalnim šolam v Ljubljani, b> Prošnja za zvišanje podpore raznim obrtnim nadaljevalnim šolam na Kranjskem. 8. Tajna seja.
— Slovenski napis na slovenskih tleh je izzivanje. V vasi Zagozdec v Poljanski dolini je na novozgrajeni šoli vzidana mramorna ta plošča z napisom: »Narodna šola«. To plošči, je dala vzidati družba sv. Cirila in Metoda kot spominsko ploščo, ker j« darovala za sezidanje te šole na k< čevski meji 4000 kron. Sedaj pa je kakor sr nam poroča, okrajno glavarstvo črnomaljsko ukazalo to ploščo odstraniti in le dovolilo, da se \ zida nad veznimi vratmi ali v hodniku, češ, da je ta plošča na vsakem vidnem mestu — javno izzivanje. Torej slovenski napis na slovenskih tleh je izzivanje! Dobro, da vemo, a baron Schwarz naj bo prepričan, da kaj takega ne Imuuo mirno gledali.
— Italijanska pravna fakulteta. Vprašanje o sedežu italijanske pravne fakultete je takorekoč že odločeno. Večina pralamenta je namreč edina v tem. da sedež fakultete ne sme hiti v Trstu in bo torej fakulteta ustanovljena ali na Dunaju ali pa na južnem Tirolskem, v Tri-dentu ali v Roveretn. Za nas Slovence je to vsekako velikega pomena, za Italijane pa je to veliko razočaranje. S tem se hudo maščuje nad njimi njihova skrajna nestrpnost. Ko bi se bili s Slovenci sporazumeli, bi bili lahko dobili fakulteto v Trstu in krivi so torej sami, da se jim je njili upanje izjalovilo.Drugo vprašanje je seveda, če bo vlada sploh prišla v položaj ustanoviti italijansko pravno fakulteto. Slovenski poslanci so namreč določili junktim med italijansko in med slovensko pravno fakulteto in ni še dolgo tega, ko je dr. Šusteršič prisegel, da italijanske fakultete ne bo, če se ob enem ne zagotovi slovenska. Vlada doslej, kolikor je nam znano, še z mezincem ni ganila, da bi ustregla slovenski zahtevi in je vsled tega aeiaaglkea par. lasteatarea boj, Id ae začas is v. aaj-kmjšeai
aH aa
Mih* gmiseee is
to ečiteljetvo, da se iti celo aajzakrkncnejšcsau Slovensko učiteljstvo, ki je po svoji ogromni množina naprednega mišljenja, imenuje katoliška »Straža« t ako-le: »Korumpirana masa egotstičnega liberalnega uči-teljetva; liberalna zalega; njegovo žitje in bitje je obrnjeno samo na žep; liberalno propalo učiteljstvo; podleži; liberalna banda; diabolično, sebično in demoralizirano učiteljstvo; samo pašno in samogaltno liberalno učiteljstvo, mlečnozobi liberalni učiteljski pobje, ki se družijo s kilavimi frakarji; liberalna tolpa; prodane duše; politični bebci; liberalna banda; zalega, ki jo gonijo najnižje želodčne sile.« To so cvetke, s katerimi je obsulo katoliško glasilo slovenske katoliške stranke slovensko učiteljstvo. Škandal za katoliško stranko, ki se bori na tak način za svoje ideje. Pa to še ni vsa nesramnost, ki je je zmožen klerikalec*. V isti številki »Straže« in celo na isti strani vabijo klerikalci z na j vabi ji vejsim i si-renskimi glasovi isto korumpirano ma.so, podleže, bando, prodane duše. bebce itd. v svoje vrste! To je vendar višek impertinence. kar si upa uganjati klerikalno časopisje s slovenskim učiteljstvom! Kakšna bodočnost čaka učiteljstva pod klerikalnim jerobstvom, pričajo sledeče besede, ki jih je zapisala »Srraža« dne 20. maja 1910. »Straža« piše: »Liberalno propalo učiteljstvo zahteva ureditev učiteljskih plac. Ako se ta ureditev izvrši, kakor zahtevajo gotovi podleži, potem bi stalo deželo 3 mil. kron. Pomislite, ljudje bo7.ii. to brez-primerno predrznost!« — Da, da, kle-rikalizem še ni nikdar imel za uei-teljstvo kruha vodna pa dovolj krepkih batin. Zato je res nezaslišana predrznost, kakor nravi »Straža«, če učiteljstvo pri klerikalcih išče pomoči. Za > ubogljivo« učiteljstvo so dovo'j dobre drobtine, ki padajo z bogato obložene fajm ost rove mize, neubogljivo« učiteljstvo naj na lakote pogine!
-i- Nadzornik Stiasnv. Ko je -bil nadzornik Stiasnv še nadučitelj. ga ne nekoč nadzoroval nadzornik Major, ki j** eden najboljših metod i kov. kar jih imamo Slovenci. In ta apospod je ubogega Stiasnega neusmiljeno »zdelal« pri inspekcijski konferenci. Seveda se mu takrat še sanjalo ni. da postane pol leta pozneje njegov kolega. Takega slrokovnjaka klerikalcem prav iz srca privoščimo.
Regulacija N;kave v Idriji zopet počiva. Pred tremi meseci se je razglasilo, da je deželni odbor izvršil načrte za regulacijo in jih predložil vladi v pregled. Sedaj pa se zopet nič več ne čuje o regulaciji Ni-kave. Pa vendar ne more biti, da bi deželna vlada zavlačevala to za Idrijo tako nujno potrebno asanačno delo! Ali se morda deželni odbor nič kaj ne ogreva za to podjetie, ker je v korist idrijskemu mestu, kakor tudi noče rešiti zadeve glede splošnega regulacijskega načrta za idrijsko mesto. Idrija bo plačala letos nad 00.000 K deželne doklade! Sme torej pričakovati, da se nekaj stori za njo!
-1- Postojnska jama in reklama zanjo. Na lovski razstavi na Dunaju je zastopana — kakor čujemo — tudi Postojnska jama. Sicer ne vemo, kake lovske predmete bo razstavila, a veseli nas. da se dela za našo dično jamo reklama v tako velikem obsegu, posebno Ver se namerava izdati letake s slikami in kratkim popisom jame v več evropskih iezikih, a v nemškem v 100.000 izvodih. Tako reklamo moramo pač odobravati. A nekaj drugega je, česar ne odobravamo in n^ moremo odobravati. Cela zadnia stran nemškega dosedaj v 1*0.000 izvodih dotiskanega letaka obsega edinole reklamo za hotel pri »Kroni«. S to anoneo je namen celega letaka popolnoma uničen. Postavimo se na stališče i*>tujočega občinstva. Na prvih treh straneh vabljivi popis jame. opremljen z krasnimi slikami, katere vsakega količkaj nara vo občndujočega človeka nekako primora jo, da si ta umotvor narave ogleda. Zadnja stran — anonsa edinega hotela. No. to mesto Postojna mora biti res pravo gnezdo, ko premore en sam hotel. Tn prvi u t is je popolnoma uničen, letak izgubi popolnoma svoj namen. Mi smo mnenj« in zastonamo stališče, da je oskrbništvo |K>stojn«*kc jame v prvi vrsti poklicano skrbeti za tujski promet, ker s tem ne dela le reklamo za jamo, za naše mesto, podpira tudi nas davkoplačevalce. Da pa ni naše mesto v gmotnem oziru posebno krepko, je menda slavnemu ©skrbništvu znano. Istotako je menda si. jamski upravi znano, da se nahajajo razun priporočenega hotela v Postojni še trije drugi — menda nič manj priporočljivi — hoteli. Nase mnenje in menda mnenje vsega mesta je, da se v letakih, namenjenih reklami naše jasne spoji tudi reklama aa naše mesto, ker le s tem se doseže popoln uspeh, ako se nudi potnjoeantu občinstva nele pena sa dašo, ako ae m masti pa>
+ Krivi prerok. Notranjski »Caki« so prisodili binkoštni ponedeljek romanje aa Križno Goro. Vodil jih je novi prerok iz Ljubljane. Mašo je opravil pater Bonaventura, pridigo je imel »Slovencev« urednik Terseglav. V svoji pridigi se je Teraeglav postavil na stališče, ki je v velikanskem nasprotju s katoliško cerkvijo. Kakor poroča »Slovenec«, je rekel novi prerok sledeče: »Postati moramo zopet tenkočutni, Kar se tiče katoličanstva, in tolerantni tudi zoper najmanjšo sapico nasprotnih misli.« Ta Terseglavov nauk je popolnoma poganski. Katoliška cerkev ni bila nikdar in tolerantna. Kdor to trdi, obrekuje katoliško cerkev. To velja seveda samo tedaj, ako smemo verjeti, kar piše glasilo katoliških salezijancev. To glasilo navaja na strani 121. med drugimi dobrimi lastnostmi katoliške cerkve tudi to, da je ona, to je katoliška cerkev, v političnem oziru kakor v socijalnem zagovarjala svobodo vesti*in korenito razločevala oblast posvetno in versko. Imamo torej dve popolnoma nasprotujoči si trditvi. Prerok Terseglav uči, da zahteva katoliška cerkev skrajno intolerantnost, glasilo salezijancev pa trdi, da ravno ta katoliška cerkev vedno zagovarja svobodo vesti. Komu naj verujemo? Komu naj sledimo? Menimo, da slovenski narod ne bo sledil niti Terseglavov i m naukom, niti ne bo sedel na lim trditvam pobožnega salezijanca, kajti intolerantnost je znak omejenosti, svoboda vesti v katoliški cerkvi je pa prazna — bajka. Kakor se vidi, so se učeni katoliški bogoslov-ci s svojo učenostjo čisto stepli. Bd*m pravi, da je katoliška cerkev bela, drugi trdi, da je"črna.
4- Obsojen župnik. A" Šmarjah na Vipavskem pase ovčice župnik, ki menda misli, da je še vedno koprol, ki sme ljudi v cerkvi oštevati in jih imenoma sramotiti ter poditi izpred altarja s prav soldaškim »marš ven«. Neki mladenič, katerega je župnik imenoma pozval, naj gre »marš ven« iz cerkve, ga je naučil, da tako ni prav. Sodnik v Ajdovščini je bil tudi teh misli in je župnika obsodil na 150 svetlih kronic in na vse stroške. Farani upajo, da ustavi ta nauk /upnikovo rentačenje.
Penzijsko zavarovanje trgovskih sot rudnikov in blagajn i čark. I'pravno sodišče je včeraj izdalo vele važno razsodbo. Odločilo je namreč, da trgovski sotrudniki in trgovske blaganičarke niso podvržene pen-zijskemu zavarovanju. Svojo razsodbo je upravno sodišče utemeljilo s tem, da so podvrženi penzijskemu zavarovanju samo osebe, ki imajo v svoji službi uradniški značaj ali opravljajo izključno ali večinoma duševne posle. V to kategorijo pa upravno sodišče ne šteje trgovskih sotrudnikov in blagajničark. O trgovskih sotrudnikih pravi, da je bistveni del njih opravil postrežba odjemalcev. Pri tem poslu igrajo sicer poznanje blaga, spretnost in jezikovne zmožnosti veliko vlogo, služijo pa vendar le v to, da podpirajo fizično delo dotičnih oseb in jih ni smatrati za duševno delo. O blagajničarkah pravi razsodba, da so samo zbiral ke denarja in opravljajo en del poslov trgovskih sotrudnikov, njih delo pa je tako. da se s tipičnimi posli blagajnikov ne more primerjati. Razsodbe upravnega sodišča bodo trgovci ravno tako veseli, kakor trgovski sotrudniki in blagajničarke, saj je to penzijsko zavarovanje samo breme in jasen dokaz, da je avstrijska birokracija za socijalne reforme popolnoma nezmožna. Za penzijske zavode je pa ta razsodba hud udarec, kajti izgubili bodo 20 odstokov svojih zavarovancev. Premije, ki so bile vplačane za trgovske sotrudnike in bla-gajničarke, se bodo vrnile le tistim, ki so se pritožili proti zavarovanju, drugim ne.
-f Usmiljeake - nemškutarice. Iz Mokronoga se nam piše: Pri nas sta »za revne otroke v Sarajevu« beračili dve usmiljeni sestri. Ker pri nas na Slovenskem ni prav nič revnih otrok in ker nam je seveda na tem, da bodo v Sarajevu revne otroke vzgajali na naše stroške za hude klerikalce, se usmiljenima sestrama beračenje na Kranjskem gotovo dobro izplača. Usmiljen k i sta pri beračenju govorili slovenski, a to je imelo samo namen prikupiti se ljudem. Med seboj pa sta jo vrli ženici tolkli samo po nemški. To je zanimivo ker kaže, kakšen duh vlada pri usmiljenkah v Sarajevu!
+   Spremembe v sodni službi. Sodnik dr. Arnold M a 11 y je prestavljen iz Slov. Bistrice v Ptuj, sodnik dr. F. R a k o v e c iz Maribora Slov. Bistrico.
_ Draei sv. Cirila in Metoda je poslal  g. veletržec   Perdan vsoto lift krenu Ta prispevek je in plašila k
rahljajo te nžigalice. Začetkom julija bode pokazal račun veselo sve-dočilo množečih se zavednih rodoljubov in prijateljev naše družbe, ki uporabljajoč to narodno blago, izdatno podpirajo in pospešujejo slovensko obrambno in prosvetno delo. Vsaka zavedna slovenska hiša naj rabi uži galice družbe sv. Cirila in Metoda!
— Družbi   sv. Cirila in Metoda
je daroval g. J os. Bole, veletržec v Reki, 400 K povodom smrti najmlajšega mu sina. — Gosp. Ivanka Majaronova v Borovnici je nabrala ob godovanju g. Ivana T u r -š i č a na Drašči 6 K 20 vin. —-Hvala iskrena rodoljubnim darovalcem!
— Žensko telovadno društvo V Ljubljani. Opozarjamo vse, ki imajo smisel in čut za sokolsko idejo, na slavnosti desetletnice tega prekorist-nega in zaslužnega društva. Slav-nost se začne jutri, v nedeljo 22. maja ob 6. uri. Vršila se bo v telovadnici »Narodnega doma.« Telovadbi, ki bo nekaj posebnega, bo sledil zabavni večer, pri katerem bo sodelovala »Slovenska Filharmonija«.
— Z upa Ljubljana I. priredi jutri, v nedeljo, dne 22. t. m., svoj prvi večji pešizlet v Dolsko. Ljubljanski Sokol I. in Sokol II. se zbirata s šentvidškim ob 1. uri na Ledini, od koder potem odkorakajo skozi Moste-St. Jakob v Dolsko, kjer se združijo z ostalimi župnimi Sokoli. Po pozdravu in majhnemu odmoru se vršijo proste vaje na travniku pred gostilno g. Iv. Medveda. Prosimo, da se udeleži izleta vsakdo, kdor le more, ne samo bratje Sokoli, temveč vsakdo, ki je prijatelj Sokolov. Taki izleti nimajo namreč namena, da se izletniki samo vedrijo, temveč z izleti Sokoli izvršujejo tudi velik del svoje naloge. Kajti velikega pomena za uspešno delo je, da se Sokoli med seboj spoznajo — kar morejo doseči v precejšni meri z izleti — in da zanesejo sokolsko misel tudi izven svojega kroga, da navdušujejo za njo tudi vse one, ki niso imeli prilike se ž njo natančneje spoznati. Radi tega pohitimo vsi v Dolsko, da ne samo tam, temveč da pokažemo tudi v krajih, skozi katere gremo, kako mogočno se razvija Sokol, da vedno le raste in da se nam ni bati niti najhujšega sovražnika, ako še dalje gradimo narodu slovenskemu tako kremenit temelj.
— Šentjakobsko - trnovska Ciril • Metodove moške podružnice redni občni zbor se vrši jutri v nedeljo, dne 22. t. m. ob polu 10. uri dopoldne v salonu pri Česnovarju na Dolenjski cesti, na kar se cenj. člani še enkrat opozarjajo s prošnjo, da se polnoštevilno udeleže tega občnega zbora.
— Za poplavjlenee v Srbiji je daoval g. dr. Miijutin Zarnik, magistra tni svetnik v Ljubljani, 10 K. Vivant seouentes!
— Razmere v hotelu »Union« so postale v zadnjem času take, da si pošten in dostojen človek kmalu ne bo upal v ta hotel. Ni skoraj dneva, da hi se v tem hotelu ne pripetil kak pretep. Značilno pa je, da se ne tepo, kakor bi se lahko domnevalo, gostje med sabo, marveč da povzročajo izgrede in pretepe ponajveč hotelski usužbenci sami. V četrtek zvečer je ta sodrga, saj drugače ni mogoče imenovati teh ljudi, zavratno napadla časnikarja g. Pirca ter ga težko telesno poškodovala in sicer zgolj iz maščevanja za njegova poročila o raznih dogodkih v »Unionu«. Ta lopovski napad obsojamo z vso odločnostjo ter zahtevamo, da stori oblast vse, da izsledi tolovajske napadalce in jim preskrbi zasluženo kazen.
— »Bogoljubno« delo je najbrž napravil neki fanatik na Rožniku. Prvo nedeljo v maju je mrgolelo na hribčku Marijinih častilcev, a isti dan je bil v gostilni ukraden nabiralnik C. M. D. Razbit in oropan nabiralnik je našel mežnar v cerkvi. Najbrž ga je kak klerikalni fanatik izpraznil v cerkveno pušico, saj od-puščenje greha mu je zagotovljeno.
— Zdravniški izlet v Zagreb moral se je za letos odložiti. Dne 29. t. m. vrši se na Dunaju v zadevi so-cijalnega zavarovanja in v navzočnosti državnih poslancev skupno zborovanje avstrijskih zdravniških zbornic in pa državne zveze zdravniških organizacij. Pri tem zborovanju bo zastopano tudi »Društvo zdravnikov na Kranjskem«, radi česar je moral odpasti za 26. in 27. t. m. določeni izlet v Zagreb. Tudi se je še-le sedaj avtentično doznalo, da se bo meseca julija vendar le vršil zdravniški kongres v Sofiji. Mnogi zdravniki so izjavili, da bi se nikakor ne mogli udeležiti izleta v Zagreb in pa kongres v Sofiji, radi česar se je prvi preložil za poznejši čas.
— Velika pomladanska veselica, katero priredi pevsko društvo »Slavec« v nedeljo dne 5. junije aa obsežnem vrtu bivšega vojaškega oakr-bovališča, trajala bede od 4. are popoldne do polaoci in se vrši ob
lieiaiimmens veHSb aMartllra polsa*
ima  na  razpolago, r katerem Je
prostora tudi ta več kot 2000 ljudi. Polet »Slavčevega« pevskega zbora sodeluje polna »Slovenska filharmonija«, a skrbljeno je tudi za vsakovrstna druga razvedrila. Postavljeni bodo šotori za vinarne, pivarne, jest-vine, slaščičarne itd., v katerih se bode točilo izborno vino in pivo ter vsakovrstna jedila po prav nizki, to je, običajni gostilniški ceni, torej brez odiranja. V »praterju«, poleg vrta, bodo postavljene gugalnice, vrtiljaki, orjaško dvigalno kolo in druga najnovejša zabav al išča. Veselica je spojena s plesom na prostem, a zvečer se bode zažigal sijajen ume talen ogenj.
— Gremij trgovcev ima dne 29. t. m. ob 9. dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma« svoj redni letni občni zbor.
— Cercle franco - ilivrien priredi jutri, v nedeljo, izlet v Grosuplje. Odhod z južnega kolodvora ob 1. uri 32 min. popoldne.
— Slov. trgovsko društvo Merkur« opozarja še enkrat vse svoje člane ne sestanek, ki bo v soboto 21. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih radi enotnega zapiranja trgovin.
— Kmetijski   tečaj za učitelje.
Deželni odbor priredi na deželni kmetijski šoli na Grmu v času od 18. julija pa do 8. avgusta t. 1. kmetijski tečaj za učitelje. Udeleženci bodo dobivali v zavodu brezplačno opoldansko hrano. Za druge stroške pa dobi vsak udeleženec podpore 80 K. Več* kot 20. udeležencev deželni odbor ne more pripustiti k tečaju. Prošnje za vsprejem v tečaj je vložiti pri deželnem odboru do 10. junija.
— Kdor želi kupiti v obmejnih krajih veleposesiva, gostilne, pripravne hiše za vinsko. lesno ali dru-go trgovino, za obrt. obrestonosne hiše in vile. naj se obrne po informacije na naslov: Ante Beg, pot ovalni učitelj, Ljubljana. Za odgovor je priložiti znamko.
— Nečista konkurenca. Kakor znano. je »Družba sv. Cirila in Metoda« sklenila s »Kolinsko tovarno« rogodbo, po kateri ima ta tovarna • dino pravico izdelovati in prodajati kavno primes v korist »Družbi«. Nemški ?Yanek. ki je svoj Čas s svojo »ikorijo neomejeno vladal v naših krajih, vidi. da se mu majo tla pod nogami. Skuša se držati na površju z zvijačo. Franekovi agentje obiskujejo naše trgovce in jim pripovedujejo, da se prodaja Frnnckova cikorija v korist »Dražbi«. kar je seveda laž, ker »Družba« s Franckom nima nobene pogodbe, in. od njega ni sprejela niti vin. in bi tudi niče>ar ne -prejela, ko bi ji kaj ponujal. To. kar delajo Franekovi agentje. je oči vidno varanje trgovcev in občin-tva in je vse obsodbe vredno: pričakujemo, da bodo ti agentje povsod dobili zasluzen odgovor.    Povdarjanm.    da je
Ciril - Metodova družba sklenila pogodbo le s Kolinsko tovarno«, ki .te izključno slovansko podjetje in poživljamo slovensko občinstvo, da dosledno povsod zahteva izključno le Kolinsko kavno primes v korist »Družbi sv. Cirila in Metoda".
— C. kr. glavarstvo v Ljubljani razglaša: Ker je zakonom glede pasjega kontu maca določeni rok že potekel ter se med tem ni dogodil nobeden nov slučaj stekline, razveljavlja se z današnjim dnem dne J 7. decembra pr. L št. 34031 09 in 9. januarja t. 1. št. 103 odrejeni pasji kontu-mac za občine: Vič. Jezica. Dobru-"ije. Rudnik. Dobrova in Brezovica. Opozarjajo se pa lastniki psov na določbo, da morajo v občinah, kjer so tuuradno vpeljano pasje znamke, p^i poslednje tudi po razveljavnjenju kontu maca nositi.
Umrla je včeraj ob uri popoldne dobro znana gostilničarka pri »Lozarju« - »Speckhiigcl« gospa Marija Novak v Stopanji vasi, mati narodne obitelji. Pogreb bode v nedeljo ob poln 4. uri popoldne. Bila je vzor prave slovenske gospodinje. Bodi ji zemljica lahka.
Izredna vročina. Na Dolenjskem je postalo zadnje dni jako vroč«-. Za sedanji čas je ta vročina izredna in naravno je, da ljudje ugibajo, kaj da ,»e vzrok. Eni, ki imajo bolj prazne glave, so mnenja, da je ko««iet vzrok, drugi proroknjejo nevihte in celo potrese, hudomušneži pa pravijo, da bo v kratkem imel dr. Lampe sli od v Št. Rupertu.
Za rešitev življenja. Kovaškemu pomočniku Ivanu Pokornu v Škofi i Loki je priznala deželna vlada o2 K r>0 v nagrade za rešitev Blaža Jugo-vica iz vode.
Koncert v Kranju. Pri koncertu, katerega priredi čitalnični moški in mešani zbor v Sokolovi dvorani v Kranju danes zvečer pod naslovom »Naša pesem« bodo peli naslednjo pesmi: 1. J. Žirovnik: »Dolenjska.« (Dolenjska.) 2. M. Hubad: »Je pa davi slanca pala.« (Vseslovenska.) Mešana zbora. 3. M. Raju k: »Qj, deklica, povej mi to!« (Dolmjska.) 4. O. De v: »Obični raj.« (Prastara Koroška) Moška zbora. 5. A. Kosi: »Prišla bo pejnlad.« ^ers^), junaki
ibor s spremljevsajeai klavirje. C Fr. Dolžan: »Deere Je**, UilJUl Moški, ženski in za stani zbor. 7. M. Hubad: »Lovska.« Moški zbor. 8. Dr. O. Ipavic: »Tlesk.« (Umetna, po štajerski narodni.) 9. O. De v: »Baret* ca.« (Beneška.) Mešana zbora, 10. O. De v: »Tam, kjer luaiea.« (Primorska.) 11. Fr. Dolžan: »Barka zaplavala.« (Štajerska.) Moška zbora. 12. L. Kuba: »Na Gorenjskem.« (Gorenjska.) Mešani zbor.
Ustanova! občni zbor podružnice »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov aa Jeseaieah« bo v nedeljo, 22. t. m. ob 6. uri zvečer v restavraciji »Pri Sokola«. Gg. tovariše nujno vabimo, da bi se v velikem številu udeležili tega važnega zborovanja. Posebno tovariši iz Gorenjske, Koroške in Tirolske naj ne manjkajo. — Osrednji odbor.
Tiskarna v Idriji še ni dovoljena, nego leži dotična prošnja g. Hin-ka Saksa še nerešena pri kompetentni oblasti.
Sokolski zlet v Vipavsko dolino. Jutri, v nedeljo 22. t. m. priredi prvi okraj primorske sokolske župe zlet v Selo se praznično oblači ker hoče ne, kjer priredi veliko javno telovadbo, kateri bo sledila ljudska veselica s plesom. Lepo, prijazno in.napredno Selo se praznično oblači keir hoče dostojno sprejeti napredne Sokole. Ta dan bo manifestacija sokolske misli in sokolskega dela.
V Ledinah se je minolo nedeljo vršila veselica v korist novoustanovljene podružnice C. in M. I spe h je bil naravnost presenetljiv. Domači fantje in dekleta so kaj okusno priredili veselični prostor pri »Lavru«. Prišlo je toliko občinstva, pred vsem domačega, da je bil obširni pr°stor natlačeno poln. Sokoli iz Idrije, Sp. Idrije in Btrov (44 po števila) so pri-redili že drugič svoj ptsizlet, ki so ga porabili za skušnjo prostih in redovnih vaj. Narodna godba iz Žirov je neumorno svirala in žela vseobčo pohvalo. Vrla narodna dekleta so pridno razpečavale najrazličnejše stvari v korist naši velepotrehni družbi. Gotovo bo tudi gmotni uspeh veselice zadovoljiv. Vrlim I^edinam pa je čestitati na toliki narodni probu jenosti in zavednosti.
Železriška nesreča pri Celju. Ponesrečeni posestnik Sitar iz Št. Janža na Vinski gori, ki je skočil pri savin-skem mostu iz vlaka, je v celjski bolnišnici umrl.
Občinske volitve na Gortini blizu Mute. Pretekli teden so se vršile v tej obmejni in skoro docela slovenski občini občinske volitve. Občino imajo vsled brezbrižnosti in nezavednosti slovenskega živi j rt v oblasti Nemci in nemškutarji.Tudi letos so brez posebne težave prišli v odbor; le dva mlačna Slovenca sta bila tudi izvoljena. Občina pa še ni izgtihijena ter se bo dala v nekaterih letih po smo-trenem delu zopet pridobiti.
Bralno pevsko društvo Ladija« v Devinu, si šteje v posebno čast naznanjati, da je milo>tl ji va gospa Zin-ak dr. Rvbafeva blagovolila, sprejeti kumištvo društvene zastave. — To narodno slavje bo v prvi polovici meseca avgusta. Dan se določi drugi teden.
Gospodarsko društvo v Ruzetu je razposlalo okrožnico, s katero priporoča istrsko vino. Ta okrožnica je bila poslana tudi dvoma ljubljanskima damama, katerih mišljenja v Buzetu seveda ne poznajo. Naslov je bil slovenski in — pismi nista bili sprejeti. Prišli sta nazaj s i ipomnjo »1'nverstandich daher refour.« Da se spozna nemškntarska zagrizenost teh dam v celem obsegu, b d i povedano, da je ena izmed njiju upokojena c. kr. vadniška učiteljica in torej zna popolnoma dobro slovenski!
Služba suplenta za fiziko je razpisana na c. in kr. mornarski akademiji na Roki. Prošnje je treba vložiti do 1. julija na poveljstvo c. in kr. mornarske akademije na Reki.
Elektrnradiojrraf »Ideal«, nasproti j>oštrf' ima od sobote, dne 21. maja do torka, dne 24. maja sledeči spored: Mi-earem, sred postni izpre-vod v Parizu. (Po naravi.) Po maturi. (Komično.) Dolžnost in vest. i Drama.) Lucernsko jezero. (Po naravi. ) Prodajalka vijolic. (Drama.) Raznor na življenje in smrt. (Komično.! Dodatek k predstavi ob H. /večer. trajajoči približno 2 uri: Sankanje. (Športna slika po naravi.) Aretacija s prehranjevanjem. (Komično.) Razpor med očetom in sinom. (Drama.) Luka ima dopust. (Komično.) Vsak torek in petek od o. do 10. sodeluje si. »Slovenska Filharmonija«.
Vojaki 27. polka imajo navado, kadar marši rajo z vaj, da korakajo neženirano po trotoarju, ljudje pa se jim morajo umikati na cesto. To delajo z vednostjo in izrecnim clovo-Ijenjem svojih častnikov. Pločnik je narejen za pešce, ni pa namenjen za to, da bi po njem imeli vaje — vojaki. Za vojake je menda cesta dovolj široka. Pozivamo vojaško upravo, naj vendar že enkrat napravi red med svojimi ljudmi, da bo enkrat konec večnih pritožb s strani občinstva.
•ejao*. Dae Iv. t. m. js bilona Ulnilil sesneaj filnajisll Se* konj ia valov, 75 krav ia telet, stepaj 424 glav. Kupčija je bila pri goveji živini debra, pri konjih pa srednja. Cena goveje živine je bila od 62 do 74 v kg šive vaae.
Tatviai v Šiški. Minoli teden je urednikova soproga v Spodnji Šiški ga. Frančiška Keleova opazila, da ji je bilo vlomljeno v podstrešju stoječo shrambo za obleko ter iz nje ukradene dve fini odeji, vredni po 40 kron, obleka vredna 15 K, jutranje krilo, vredno 15 K, drugo belkasto jutranje krilo, vredno 25 K in Še nekaj druge vbleke, tako da ima Kele-cova 104 K škode. — Dne 15. t. m. dopoldne je bilo ključavničarskemu mojstru Ivanu Kmetecu iz gostilniške veže Frana VVeissa v Zgornji Šiški št. 4 ukradeno 100 K vredno kolo. V obeh slučajih so tatovi neznani.
Dober plen je dobil od 14. do 17. t. m. potom vtihotapljenja v neko stanovanje v Celovcu dosedaj še neznan ljubitelj dragocenosti. Odprl ,ie neko stekleno posodico ter iz nje pobral več dragocenih prstanov z rubini, smaragdi in navadnimi kameni, srebrn prstan, zlato brožo, par uhanov z dijamanti, zlato žensko uro z zlato verižico v skupni vrednosti za 2097 K; med tem so bili sami uhani vredni 1500 K. Oškodovanec je obljubil onemu, ki te dragocenosti izsledi, 10 c/r nagrade.
Zopet, kolo ukradeno. Včeraj okoli 4. popoldne je bilo posestniku in vinskemu trgovcu g. Matiju Dol-ničarju iz Šmartnega pri Ljubjani v Sodnijski ulici izpred dr. Furlano-ve pisarne ukradeno izredno lepo, 300 K vredno »Stvria« kolo. Le-to je bilo prostega teka, črno pleskano, balanca je bila moderno zakrivljena, jdošča je bila izredno velika in 1 ni klana ter je imela črn napis »Stvria« Graz. Kolegi ste imeli rdeč, be lo obrobljen obroč, gumija sta bila pa nova in zobca sta. Stopali ste imeli klibse. Policijska, številka je bila črna 86 na belem nolju. Tozadevne eventualnosti naj se javijo mestni policiji ljubljanski.
Trpinčenje živali. Ko je včeraj hlapec Ivan Fajdiga peljal v hotel »Tivoli« pesek, sta konja vsled prevelike teže na cesti opešala. To je pa hlapca tako ujezilo, da je začel po živini neusmiljeno biti in suvati <; škornji. Ko je hlapca nek gospod na to opozoril, je surovež še tega tako oštel. da se je osramočen odstranil. Zasluženo plačilo mu gotovo ne odide.
Neprevidna kolesarja. Včeraj sta nek mesarski in mizarski Aajenec po Dunajski ^esti s kolesi tako neprevidno vozila, da sta s tako silo f kupaj zadela, da sta padla s koles in si ga je eden pri tem močno poškodoval.
Čigava je kokoš? Na Karlovski cesti št. 34 pri g. Kovaču je že več dni kokoš, ki je tja zašla. Lastnik raj se oglasi tam.
Pobegnil je dne 10. t. m. prisilje-neo Alojzij Adamič, roj. 1886 v Škrbini pri Sežani. Adamič govori slovensko in nemško ter je po poklicu pek.
Policija je včeraj are t ovala 17 moških, ki so od trgovine do trgovine beračili ter jih izročila okrajnemu sodišču.
Kolo je poneveril dne 14. t. m. nek krojaški pomočnik mehaniku Jožefu Plešku na Viču. Kolo je Stvria-  ni ga lastnik ceni na 70 K.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 07 Macedoncev in 30 Hrvatov, 12 Hrvatov je odšlo od poglob-1 jenja Groharjevega prekopa v Reko, 10 v Tržič, 53 se jih je pripeljalo pa senika i. 26 se jih je odpeljalo v Heb.
Izgubljeno in najdeno. Zastopnik g. Hugon Turk je našel zavitek blaga. katero dobi izgubitelj nazaj pri najditelju Pred škofijo št. 15. — Zasebnica g. Zora Bežekova je izgubila zeleno ročno torbico s srednjo svoto denarja. — Mestni vrtnar g Vaclav Heinic je izgubil zlat sv. Jur-.ia. vreden 22 K. Pekova žena Frančiška Žitnikova je izgubila zeleno denarnieo s srednjo svoto denarja. Post rež k inja Marija Poznikova je izgubila v papirju zavit bankovec za 10 K, 5 K in nekaj drobiža. Post rož -kinja Marija Novakova je izgubila zastavni listek štev. 6022. — Mestni delavec Jožef Hauptman je našel srebrno uro z verižico.
Slomški |n§.
— Hrvatski »abar je v včerajšnji seji sprejel volilno reformo v tretjem čitanju. Zakon se je vročil banu, da preskrbi volilni reformi vladarjevo sankcijo. Ban se danes ali jutri odpelje v Pešto, da predloži zakon vladarju v odobrenje. Sabor je na to jel razpravljati o zakonskem načrtu glede zaščite pravic do električne energije. Po kratki debati se je razprava prekinila, na kar so prišle na vrsto interpelacije. Interpelacije so stavili poslanci dr. ftur-mih, dr. Rittig, dr. Pevelie, dr. Poljak, Tomac, dr. Boiajak ia Cačko*
vfcš. — V četrtek je imel sejo imunitetni odsek ped predsedstvom načelnika dr. Starčeviča. Odsek je sklenil izročiti sodišču poslance: dr. Horvata v 3 slučajih, Stjepana. Radića pa v enem slučaju in sicer oba na tožbo radi razžaljenja na časti. Nadalje je odsek verificiral mandate poslancev dr. Hinkovića, dr. Ante Radića in dr. Šumanoviea ter virilistov grofa Draškoviča in grofa Jankoviča.
— Deženozborske volitve v Bosni, Šele včeraj se je doznalo za končni izid deželnozborskih volitev v III. kuriji. V tej kuriji imajo Hrvati 7 mandatov, m o ham eda nc i 9, Srbi pa 18. V hrvatskih okrajih sta se borili za zmago dve stranki: dr. Stadlerje-va klerikalna in dr. Mandiceva zmerno liberana stranka. Ker je imela nadškofova stranka na svoji strani ves duhovniški aparat, se je splošna sodilo, da bo zmagala na vsi črti. Toda dogodilo se je prav nasprotno, kar se je pričakovalo: Dr. Mandiceva stranka je zmagala v 5 okrajih, dr. Stadlerjeva pa samo v 2. Izvoljeni so bili od Mandiceva stranke: dr. Nikola Mandič v dveh okrajih: Sarajevo in Ljubimko - Stolac-Mostar; Gjuro Džamonja v okraju Mostar okolica. Konjic, Nevesinje, Gacko, Bi Ječe, Trebinje in Ljubinje; Mirko pl. Gjurkovečki v okraju Banjaluka - Bihač in dr. Jos. Suna-rič v okraju Livno, Županjac, Glamoč. Varcar - Vakuf in Jajce. Izmed Stadlerjevih kandidatov sta bila izvoljena: škof dr. ftarie v okraju Tuzla in Juraj Veseličič v okraju Travnik, Žepče, Zenica, Bugojno in Prozor. V hrvatskih okrajih je bilo volileev 78.215. — Pri volitvah so pokazali največ discipline Srbi, izmed katerih se je udeležilo volitev 95 rr. Izvoljeni so bili skoro soglasno kandidat je »Srbske neodvisne narodne stranke«. Tudi pri mohameda nci h je bila prav lepa disciplina, zakaj udeležilo se je volitev 90 % vseh volileev, kar je tembolj uvaže-vati, ker je med volilei pretežna večina analfabetov. V mohamedanski kuriji je zmagala stranka Šerifa Arnavtoviča proti mohamedanski samostalni stranki. V ponedeljek 23. t. m. voii druga knrija, to so trgi in mesta. Vseh volileev je v Bosni in Hercegovini 402.164. od teh jih odpade na Srbe 173.127, na mohame-danee 137.364, da Hrvate pa 88.928.
— 50Ietnica smrti bana Jelači-ea. Včeraj je bilo 50 let, odkar je umrl slavni hrvatski ban Josip grof Jelačič. Hrvatski rodoljubi so položili včeraj na podstavek Jelačičeve-ga spomenika v Zagrebu dva ogromna venca. Ob spomeniku .so bile pritrjene črne žalne zastave.
— Klerikalci in Meštrovičeva umetniška razstava v Zagrebu. Ivan Mest rov ič je razstavil svoje umotvore, ki jih ima sedaj izložene v umetniškem paviljonu v Zagrebu, že v Parizu in na Dunaju. Povsodi si je pridobil največje priznanje. Francoski in nemški listi so ga proglasili za enega najgeni'ilnejših sodobnih umetni kov-kipa rje v. Tudi s svojo razstavo v Zagrebu si je pridobil ugled in najvišje priznanje v vsi hrvatski javnosti in vsi listi pišejo z največjim navdušenjem o Meštrovi-čevi umetnosti. Samo klerikalci so drugega mnenja. V zagrebškem »Katoliškem Listu« se je namreč oglasil neki klerikalni celot, ki pravi, da so v tej razstavi »nagrmadene najob-scenejše in najgrše karikature, ki jih je svet kdaj videl«, ter zahteva, naj bi se razstava policijsko zaprla. A zakaj? Ker je med umotvori nekaj golih kipov, ki baje vzbujajo erotična čustva. Bili smo na tej razstavi in priznati moramo, da je napravila na nas nepopisen vtisk. Videli smo že mnogo umetniških razstav, a tako lepih, kakor je Meštrovičeva. še jako malo. Zrli smo tudi na tej razstavi gola telesa, toda da bi ti umotvori povzročili v nas kakršnakoli druga kakor zgolj estetična čustva, tega ne moremo trditi. Le velik propalica mora biti človek, v katerem taki umotvori vzbujajo erotična čustva. Sicer pa čistim je vse čisto!
Po slovanskem sveta,
— Skupščina slovanskih učiteljev v K rakovu bo letos v dneh 10. do 14. avgusta. Dne 10. avgusta bo od borova seja »Zveze slovanskega nčiteljstva«. V četrtek, dne 11. avgusta: Zborovanje »Zveze slovanskega nčiteljstva« s tem - le dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika; 2. poročilo odbora; 3. poročilo o delovanju odbora v 1. 1908.—1910. 4. blagajnikovo poročilo; 5. referat o zvesinem delovanju v javnosti in med nčiteljstvom; 6. službena pragmatika in disciplinami red za učitelje ljudskih šol; 7. predlogi odboro-viz a) sprememba pravil; b) prispevki učiteljskih organizacij; c) vsenčiliški kurzi učiteljski; d) učiteljski izleti; e) učenje slovanskih jezikov; f) učiteljska zavetišča in sanatoriji; g) slovanska inseracijska pisarna; h) znižanje vožnje nčiteljstva po železnicah; 9. volitev novega »Zveznega« odbora za L 1910—1912.
Zvečer banket na Čast slovanskim gostom. ~ V petek, dne 12. avgusta: Slavnostna seja slovanskega učiteljstva z vseh avstrijskih pokrajin s tem - le dnevnim redom: 1. Govor predsednikov; 2. volitev častnih predsednikov; 3. volitev zapisnikarjev; 4. govori delegatov in odposlancev; 5. sprejetje načrta o uči teljski službeni pragmatiki; 6. referati o avstrijski ljudski šoli — kakšna je sedaj in kakšna bi morala biti. Popoldne slavnostni badket. Zve čer slavnostna predstava v mestnem in ljudskem gledališču na čast slovanskim gostom. — V soboto, dne 13. avgusta ogledovanje Krakova in okolice. — V nedeljo, dne 14. avgusta izlet k Morskemu Oku v Tatre.
— Jubilej slovaškega pisatelja. Eden najboljših sodobnih slovaških pisateljev, dr. Matej Bencur, s pisateljskim imenom   Martin Kukučin je slavil dne 17. maja v daljni Južni Ameriki v Punta Arcuata petdeset letnico svojega rojstva. Rodil se j# v Jasenovi.   Najpreje je konal uči teljske nauke, pozneje pa je vstopi v gimnazijo v Šopronu, kjer je let;j 1885. maturira!. Nato se je posveti medicini in bil v Pragi   leta 189; promoviran za doktorja. Zdravniški službo je opravljal   najprvo v Bel-ca h v Dalmaciji, od tu pa se je pr< selil v Južno Ameriko v Punta Arp nas, kjer še sedaj živi. Njegovi na; boljši deli sta romana »Mlada leta« in »Dom v tujini«.
— Krakovski »Sokol« je v nedr ljo, dne 17. maja slavil 251etnir svojega obstanka. Jubilejni slavnr sti so prisostvovali odposlanci raz nih poljskih sokolskih društev. Slavil ost se je pričela, kakor je pri Po. ljakih navada, z božjo službo.
— Ženski rekrut. Zgodilo se je to na Ruskem v Serakupki pri Žit< miru.  Adelo Levijevo,    rojeno let;. 1888. so v krstno matriko pomotoma zapisali kot dečka. Nedavno tega so njenemu očetu   predpisali   globo v znesku 300 rubljev, ker se ni brig^' za to, da bi »mladenič« Adela zadn stila svoji vojaški dolžnosti. TrajaV je precej dolgo,   da je oče oblast prepričal, da se je v matriki zgodil; pomota.   Toda stvar še ni končana ker se birokratje sklicujejo na matriko in spor, da li je merodajen bol; faktičen   položaj ali »uradni   akt , traja še danes.
Posreb irasieškesa kralja,
Še nikdar ni svet videl takega pogreba, kakor je bil pogreb angleškega kralja Edvarda VIL Pri tem pogrebu se je pokazala velikanska mednarodna veljava Angleške in njenega kralja in pokazala se je velikanska priljubljenost umrlega kral.ia med angleškim narodom.
London je bil krasno ozaljšan, Dež je sicer dekoracije hudo pokvaril, a impozantne so bile vzlic temn. Prebivalstvo je izdalo ogromne Svete za te dekoracije. Tudi za okna in sedeže na oknih so ljudje plačevali silne svote.
Že kmalu pred polnočjo so se za čeli zbirati ljudje v ulicah, po kato rih se je pomikal sprevod. Dež je lil kar se je dalo, a ljudi je bilo vedno več. Od vseh koncev velikanskega mesta in od daleč iz drugih mest in z dežele je hitelo ljudstvo vzlic naliva skupaj in že ob šestih zjutraj je bilo zbranih več milijonov ljudi, da zad njikrat pozdravijo svojega kralja-
35.000 mož vojaštva in več tise* redarjev je delalo špalir. Zjutraj s*1 je nebo zjasnilo, dež je nehal in soln ce je sijalo z vso toploto.
Ob pol deseti h dopoldne je spre vod zapustil Westminsterhall. Na čelu je bila godba, potem je sledilo vojaštvo,    vojaška    odposlanstva h drugih   držav, generali in admiral' ter najvišji dvorni dostojanstvenik: Krsto z'umrlim kraljem so vozili lafeti. Za krsto je prvi jezdil princ Batenberški,    noseč   kraljevsko zastavo,   potem je šel kraljev konj in potem so sledili pogrebci.     Prvi je jezdil novi angleški kralj, na njegov; desni strani nemški cesar, na njego vi levi pa vojvoda Connaught, stric sedanjega angleškega kralja in nen škega cesarja.     Za njimi so jezdili kralji: norveški, španski, grški, bol garski,    danski, portugalski, poten1 kralj belgijski, turški prestolonasled nik   in   avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand, japor, ski   princ Fušini,  veliki  knez Mihael Aleksandrovič,  vojvoda Aosta. princ Rupert bavarski, prestolonaslednik  grški, prestolonaslednik m-munski,     prestolonaslednik srbski, princ Henrik   nizozemski, vojvoda Albrecht wurttemberški, princ Hen rik pruski, veliki vojvoda hessenski. veliki   vojvoda meklenburški, princ Ivan   saksonski,   vojvoda koburški. princ   Mahamed   egiptski, kitajski princ Cajtao in drugi člani vladarskih rodbin.
V dvanajstih vozovih so se vozile dame) kraljeva vdova, Aleksan-
dra, njena sestra, mati ja, norveška kraljica in prineesinjo, dalje bivši prezident zdruienib držav   Roosevelt,   francoski minister
zunanjih del Pichon in drugi.
Na postaji Paddington so krsto
spravili v posebni vlak in jo odpeljali v kraljevski grad Windsov, kjer
je bila položena v rakev.
Svet še nikdar ni videl takega pogreba. Fdeležba cesarjev, kraljev,
prestolonaslednikov in prinčev kaže moč in veljavo angleške države. Od \Vestminsterhalla, od vhoda v angleški parlament, se je začel sprevod, v dokaz, da veljava angleških kraljev izvira iz parlamenta, iz svobodne ljudske volje. Pokazal je pa ta pogreb, kakšnega pomena je monar-histična institucija, ki sloni na svobodni naklonjenosti naroda. Na milijone žalno oblečenih ljudi je kralju Edvardu izkazalo zadnjo čast. Ljubezen tega samozavestnega ponosnega naroda do svojega kralja pa ni narejena in prisiljena s paragrafi, žan-darji in redarji, nego je svoboden dar svobodnega naroda, darovan iz spoznanja, da je ta kralj služil narodu in domovini z vsemi svojimi močmi.
Med napisi, ki jih je bilo videti v Londonu, je bil eden. s katerim je vse povedano: »Kdor živi v srcih tistih, ki jih je zapustil, ta ni umrl.«
Senzacionalen prizor na trznili! ulici.
Iz Trsta. *J5. maja.
Nocoj okoli šeste ure zvečer je postal na ulici Giosue Carducci — nasproti kavarne »New York« — eleganten avtomobil, v katerem sta sedela   poleg   šoferja,   dva gospoda.
i ste ni 11** * ti < > t k. u pride mimo elegantno oblečena dama v spremstvu služkinje, ki je vodila malega otroka. —
Kakor bi trenil skoči eden gospodov iz stoječega avtomobila k spremljevalki dame in se hoee šiloma polastiti malega otroka. V tem trtmotkn pa pričneta obe ženski grozovito kričati in klicati na pomoč, a služkinja je otroka takn tiščala k i. da sr ga dotični gospod ni mogel šiloma polastiti.
Na mah je prihitelo od vseh -*'-ani, posebno še iz kavarne »New York« vse polno ljudi, ki so pritekli gospe na pomoč. Med temi je bilo tudi več častnikov. Gospoda z avtomobilom, videča, da se jima nakana nikakor ne po«reči, pač pa sta pred množico v nevarnosti, sta jo blisko-vo pobrisala.
Damo. ki ji je prišlo na liee me-Ma >labo. je vodil en častnik na rJravniSko po-tajo. kamor so odpeljali tudi otroka in služkinjo.
Kakor >e je takoj zaznalo, je bil dotični gospod, ki se je hotel polastiti šiloma otroka, odvetnik dr. Dom-pieri, sin prejšnjega tržaškega žu-pana, a spremljevalec je bil njegov brat. inženir Dompieri.
Odvetnik dr. Gius Dompieri je namrer« >dnij.-ko ločen od svoje že-ne. a sodišče je prisodilo, da ima njiju otrok ostati tej poslednji. — Ali mož-.ki otroka nad vse ljubi, se je hotel istega šiloma polastiti.
Buren ta prizor je napravil po vsem Trstu veliko senzacijo.
vzeoeil  prt aas
ga je eaaejgn pri »kultura* Ijnjočih aee« Nemcih, neizobraženi kmetje, obraženci napravili ia pred kometom marsikatero prav srednjeveško oslarijo. Pri aas se ni slišalo niti o enem takem slučaju. Iz tega pa se vidi, da naš narod v kulturnem oziru — če že ne nadkri-ljuje Nemcev — pa vsaj prav nič ne zaostaja za njimi.
TflnNVSbL
Hc!leyev Komet
Končano je: za nami je veliki moment in zemlja je še vedno eela, človeštvo še vedno hodi po tej zemlji
11 izobraženi ter neizobraženi bojazljiv ei in praznoverei so si globoko oddahnili. Kar so nekateri astronomi pričakovali, to se je zgodilo: pri na- ni bilo opaziti niti najmanjših učinkov prehoda zemlje skozi kometov rep. Š<» v tem si astronomi niso na jasnem, ali j*' zemlja sploh šla skozi kometov rep. In s tem je po-
edano vse.   Po vseh zvezdarnah in opazovalnicah   so   čakali učenjaki, »roženi z daljnogledi  in drugimi
rjštrnmenti, nsodepolnega trenutka, na niso pričakali ničesar. \i bilo ne zvezdnih utrinkov, ne električnih, Lgnetičnih ali drugačnih prikazni. Sicer pa j«- nagajivi komet |»o-Vzrocil veliko razburjenja, pa tudi Jeliko veselosti. Ponekod so se Ijndje prat resno pripravljali nn konec k ve ta. molili so. postili so se in prodajali svoje imetje. Drugje so »tvar vzeli l»olj od humoristične strani. Tako so na pr. v Kolinu napravil: veliko veselico s humorističnim programom. Tudi na Dunaju in v Parizu ter v drugih večjih mestih se je razdrla na račun ubogega kometa marsikatera žaltova in izpraznila .rsikatera steklenica. Ljubljančan je so se ilržsrii precej flegmatično, nn* posebnega zanimanja ni bilo. Kranjec moj mu osle kaže ...
Pokazalo pa se je eno pri tej priliki, in ponosni smo, da to lahko konstatiramo: da kometov prihod ni
Senzacionalni ženski proces, ki se je vršil in včeraj zaključil v Benetkah, ni imel tako ugodnega konca, kakor proces Steinheil in proces Borowska. Včerajšnja seja se je otvorila ob 3/412. Predsednik je izjavil, da je dokazovanje končano in je začel 6voj resume. Ob Vi*- popoldne so se podali porotniki k posvetovanju, ki je bilo šele ob 1 /28. zvečer končano. Vseh vprašanj je bilo 25. Prvemu glavnemu vprašanju, ali je bil grof Komarovski umorjen, so porotniki pritrdili. Glede Naumova, Tarnovske in Prilukova so porotniki izrekli, da so krivi umora grofa Kom a rovskega, da so ravnali premišljeno, vendar so prvima dvema priznali olajševalne okolnosti. — Vprašanja glede krivde ostalih obdolžencev so zanikali. — Državni pravdnik je zato predlagal za Naumova tri leta 4 mesece, za Tarnov-^ko osem let 3 mesece in za Prilukova dvanajst let. — Ob 9. uri 20 min. zvečer naznani predsednik obsodbo. Obsojen je Naumov na 3 leta 1 me-sec, Tarnovska na 8 let 4 mesece in Prilukov na 10 let. Preiskovalni zapor se jim všteje. Glede odškodnine bo še civilna obravnava.
Razne stvari.
* Scotus Viator, znani angleški prijatelj Slovanov, se nahaja sedaj na Dunaju, kjer ostane, dokler se ne končajo volitve na Ogrskem. Potem se poda na Slovaško, da prouči tamošnje razmere.
* Nevihta na Ogrskem. V zadnjih dneh so bile tudi na Ogrskem hude nevihte, posebno v okolici Te-mešvara. Naliv je zelo poškodoval sadno drevje in polja. V vodi je utonilo mnogo živine. Ponekod je poškodovana tudi železniena proga.
* Požar mostu. Iz Cera ovio poročajo, da se je iz doslej neznanih vzrokov vnel državni most rez Prut pri Hliniei. Ogenj je uničil most v daljavi 140 metrov. Skoda je 40.000 kron.
* Izstop iz katoliške cerkve. Bivši provincijal ogrskih m i nori tov, pater Cirijak Csak je izstopil iz katoliške cerkve in se bo oženil. Star ie 65
let.
* Eksplozija na pa miku. Na av->trijskem parniku »Carolina«, ki pluje iz Novega Orleana, je nastala eksplozija. Dva kurjača sta ubita in dva mornarja ranjena.
* Velik požar je divjal zadnjič v Carigradu: par okraje^ je popolnoma uničil. Jskoda znaša okoli štiri milijone frankov. V ognju je našlo konec tudi več oseb.
Dohodki državnih železnic. Meseca marca so avstrijske državne železnice prevozile 6.772.700 ton blaga in *.fV2r>.f>00 oseb ter so za to prejele 54,183.200 K. 5.876.568 K več nego meseca marca lanskega le i a. V prvem četrtletju 1010 se j*' pre ožilo 22,762.000 oseb in 19.501.700 ton, za t., >e je prejelo 140.208.200 kron. — L5.556.273 K več nego v prvem četrtletju 1900. Več se je prejelo za prevažanje oseb, ker so bile |>oviša-ne tarife in ker so bili meseca marca velikonočni prazniki.
Ilofriehter — pisatelj. Med papirji Hofrichterja je našla komisija tudi pogodbo z založbo Huberja v Deissenu na Bavarskem. Pri tem založniku je izdal Hofricbter brošuro: >Kaj se govori o nas v neliesih«. Vsebina sr> m-kake sanje, v katerih pride pisatelj v nebesa ravno ob času, ko predava sv. Peter o zemlji in o svojih doživljajih na svetu, kamor je bil poslan od boga. Brošura je zelo plitva in čudno je. da se pisatelj zelo norčuje v tem svojem delu iz vojaškega stanu. To delo je izdal Hofricbter I. 1902.
* Hrvatska sirota. Pred mesecem je prišla z neko Hrvatico v nea-vorško luko devetletna Katica Bačič, si jota brez staršev. Dočim se je Hrvatica s svojima dvema otrokoma brez ovire izkrcala ter odpotovala, M devetletno Katico pridržali na izšel niškem otoku, ker ni imela ni kakega sorodstva v Ameriki. Izselni-ska oblast je javila slučaj časopisju, ki je pozvalo amerikansko javnost, naj se zavzame za zapuščeno siroto. Oglasilo se je več zelo premožnih newyorških zakoncev, ki so brca otrok, da bi vzeli melo Katico za svojo. Naselniška oblast je slednjič izročila zapuščeno hrvatsko siroto ne-
ki ja otrobe
v.
Tožba kr-seeialaegn občinskega ter deielnosborekega kluba na Dunaju prati krščansko - socialnemu mestnemu svetovalcu ia deželnemu posl. Hrabi, ki jim je očital koristolov-stve, je aekeaaaa. Kižjeavstrijski deželni zbor ne bo sklican meseca maja, pa tudi ne začetkom junija; Hra-ba torej ne more biti izročen sodišču. To je seveda tužiteljem povsem všeč. Krščansko - socialni klub ima gotovo toliko vpliva pri vladi, da bi bil dosegel sklicanje deželnega zbora, če bi bil hotel. Sedaj razglašajo krščanski socialci, da bo zadevo reševalo častno sodišče. Tako bo vsaj vse ostalo lepo med Štirimi očmi.
* Ne pravite aikomur, cenjena gospodinja, ali pa samo svojim najboljšim prijateljicam, da imajo Vaši parketi tako sijajen blesk samo vsled rabe pristne Eisenstadterjeve paste »Molin«, ki se dobiva v vsaki večji trgovini z materijelnini, barvnim in špecerijskim blagom. Edini izdelovalec: tvornica lakov bratje Eisen-stadter na Dunaju, IV./l. Pazite natančno na varstveno znamko »železni vitez«, ki je vpodobljena na vsaki pušici. (1211)
Izprtf SOflKd
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Po slabi tovaršiji glava boli. Po
naročilu Petra Beznika, mesarja v Postojni, je sel njegov hlapec Jože Prepeluh v Polče, da pripelje kupljeno telico domov. Vročil mu je 140 kron gotovine kot kupnino. V Šent Petru je pa zašel Prepeluh v veselo družbo; začel je dajati za pijačo in ko mu je zmanjkalo njegovega denarja, lotil se je gospodarjevega. Drugo jutro se je šele zavedel, kaj je storil. Domu se ni upal, zato se je peljal v Reko in od tam v Zagreb. Iz Zagreba je prišel v Ljubljano, kjer ga je policija prijela. Obdolženec, ki vse prizna, je bil obsojen na 4 mesece ječe.
Telefonsko h brzojavno poročila.
Ministrski svet.
Dunaj, 21. maja. Danes dopoldne je imel ministrski svet sejo. Po seji je ministrski .predsednik baron Bienerth sprejel načelnika kluba čeških radikalcev Udržala. Anketa o uradniški službeni pragmatik!.
Dunaj, 21. maja. V parlamentu se vrši danes   anketa   o uradniški službeni pragmatiki. Debata je vseskozi stvarna in mirna. Za enakopravnost cirilice z latinico.
Zagreb, 21. maja. Poslanec Lišavao je vložil v današnji seji hrvatskega sabora predlog, naj se cirilici prizna popolna enakopravnost z latinico v uradu in šoli. Sabor bo o predlogu glasoval še danes. Srbski prestolonaslednik v Rusiji.
Belgrad, 21. maja. Uradno se razglaša, da bo prestolonaslednik kraljevič Aleksander meseca junija potoval v Petrograd, kjer bo ostal osem dni kot gost carja Nikolaja. Prekinjena   trgovinska pogajanja
med Srbijo in Avstrijo.
Belgrad, 21. maja. Trgovinska pogajanja med Srbijo in Avstro-Ogrsko so prekinjena. Vsled tega so avstrijski delegat je odpotovali na Dunaj. Kolikor se čuje, se bodo pogajanja nadaljevala šele na jesen. Srbija namreč hoče preje skleniti trgovinske pogodbe z Bolgarsko, Turčijo in Romunsko.
Ministrska kriza v Srbiji?
Belgrad, 21. maja. Govori se, da bo ministrski predsednik Nikola Pačje v kratkem odstopil in se umaknil v privatno življenje. Njegov naslednik bo baje Stoja n Protič. Se vedno kritičen položaj v Albaniji.
Solun, 21. maja. Položaj v Albaniji je se vedno kritičen in o kakem pomirjen ju še ne more biti govora. Uporniki se zbirajo okrog Djakove in Prizrena. Pri Djakovi .ie zbranih 17.000 Albancev, pri Trcnici 20.000, med Prizrenom in Petoveui pa 8000. Turčija pošilja vedno nove v oje v Albanijo.
(poni turški vojaki.
Skuplje, 21. maja. V Ferisoviču sta odpovedala pokorščino dva bataljona iz Skuplja, n oglašajoč, da ne marata dvigniti orožja proti Ar-navtom kot verskim bratom. Obe bataljon« so internirali v Peri sovicu in jih razoroee.
Busao patjaiii konference, rttregiad, 21. maja. Rasko-poljska spravna komisija zboruje pod predsedstvom bivšega predsednika goaudarntveae dume Homjako-va. Koaunun se je izrekla se uredbe K
ajeai ^____. _   . __. . .
pu protest ter izstopil iz komiaijsJ Znani politik Aleksander pL Staho-I vič priobčnje v kadetskem glasilu] »Bječ« oster članek proti Bobrinake-j mu, očitajoč mu nedoslednost t po-j litičnem nastopanju.
Parad španske kraljice. Madrid, 21. maja.   Kraljica jel danes povila   mrtvo   dete moŠkegf spola.   Kraljica je zdrava.  To je žc tretji njen porod. i
nVa^anna\nTMMnassa
— Ljub I janska kreditna banka.
Ta najstarejši in največji bančni zavod na našem jugu zvišuje te dni svojo delniško glavnico od 3,000.000 kron na 5,000.000 K z izdajo 5000 komadov novih delnic. Posestniki starih delnic imajo pravico prevzeti na vsake 3 stare 2 novi delnici in sicer po kurzu 420 K za komad, dočim se prepustijo ostale delnice novim sub-skribentom a 45 K za komad. Prijave ua nove delnice sprejemajo vsi večji slovanski zavodi, v prvi vrsti seveda centrala v Ljubljani in podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. (Glej tudi današnji inse-rat.) Z ozirom na dejstvo, da se obrestujejo delnice pri &/2c/cxn dividendi lanskega leta skoraj s 6% čistih, priporočamo njih nakup zlasti našim denarnim zavodom, kapitalistom in trgovcem, kar najtopleje. Obenem priporočamo »Ljubljansko kreditno banko« kot prvi, izključno slovenski zavod, k posredovanju vseh denarnih kupčij.
— P. n. delničarje »Ljubljanske kreditne banke« opozarjamo, da ne
zamude prilike subskribirati na podlagi svojih starih delnic nove delnice, ker le z ozirom na stare delničarje se bil določil izvanredno nizki kurz 420 K (samo delež rezervnega fonda znašal bode približno 40 K na vsako delnico). Novi delničarji (a 445 K) se v znatnem številu oglašujejo. Subskripcija konča že 31. maja.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Kdor se hoče ohraniti svež in zdrav, naj zavzije tedensko vsaj enkrat pred zkjuterkom pol kozarca naravne Franc Jožef-ove grenčice. Ta uredi hitro in brez vsakih težkoč vsled preobile zavžite jedi ali pijače prenapolnjeno prebavno dublhio, izči sti kri, izpod budi z uspehom presna-vlJanje in tako obvaruje pred mnogoterimi boleznimi s slabimi posledicami. »Franc Jožef-ova <" grenčica se odlikuje po zanesljivem učinkovanju pri prijetnem in cenenem zavživanju Preizkušena od medicinske akademije v Parizu. 13
Poslano.
BazSirjeno domače zdravilo. Vedno
večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju In soli" dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 1-90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. ZtOLL, c. in kr. dvorni založnik aa Dunaja, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-disom. 4 29
Pri kataralnih obolelostih sopil,
ki nastajajo ob hitri premeni vremena prav pogosto, je prav dobro-dejnega učinka raba Giesshublske slatine, zmešane z Va mleka.
Triporočamo našim rodbinam
koliasko cikorijo.
Se dobi povsod
neobhodno potrebna zobna Creme
slet*, sele ia narave.
Izborno se počutimo
po umivanju las s Pixavonom. To je blažeče tekoče kotranovo milo za umivanje glave, kateremu se je vzel na patentiran način zoperni kotranov duh.
Splošno bo pač znano, da se upošteva ko-tran kot edino sredstvo za negovanje las in la-sišča. Najboljši dermatologi so mnenja da je negovanje las s kotranovim milom najboljše. Tudi pri širom znani Lassarjevi metodi za negovanje las igra kotranovo milo za umivanje glave jako važno vlogo.
Pixavon ne čisti samo las, marveč vpliva vsled svoje vsebine na kotranu direktno vzbujajoče na Iasišče. Redna uporaba Pixavona je resnično najboljše sredstvo za krepljenje lasišča in čvTstitev las.
Pixavon se izdeluje svetel (brezbarven) in temen. V novejšem času se daja prednost .svetlemu* Pixavonu, pri katerem se je odtegnilo kotranu temno barvilo. Spezifično učinkovanje kotrana pa je pri obeh preparatih, svetlem in temnem, enako.
Cena steklenice Pixavona (svetlega ali temnega) K 250. 1696
Proti
izborao deluje dobro zaaaa antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno ia odstranjuje neprijetno sapo iz usL
1 steklenica s navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Seslievn ceata štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu.
Melusine-nstna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobno vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja  neprijetno   sapo  iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
Nobena kapljica
ne koristi tako želodcu, kot požirek
pristnega „FL0RIAN-a":
Človek! Pomni treh besed:
želodca red!
Postavno varovano.
Zahvala.
Oosp. Alofsii Krta, _
ne Avstrijskem je daroval tukajšnji šoli in krasae slik« z okvirji. — Blag eni doao- ii mliolio-ljnbu plačaj Bog!
ftistvi itirirazniie Ijitsh mi i Sitnari.
19. maja 1910. Zfikaft Vrele, aadeciteU.
Zttno oentv Budimpoitia
Dne 21. maja 1910. Termin.
Pšenica za april 1910. . . za 50 kg 1136 Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg *tt Rr< aa oktober 1010 . . . za 60 kn T40 Koruza za resi 1010 . . . za 50 kg WB Oves za oktober 1910 . . aa 30 kg 6 39 Efekti*.
Umrli so v IJzMjaei:
Dan 17. maja- Josip Jeve, Ha, 14 mesecev, 6na vas 34,
TJac 19. maja: Marija Kratic. _ Kava vdora, SO let, Slomškova ulica 3. — Rozanja Gorenc. vdova železniškega stre-ievodje, 02 let, Radeckefa cesta 11.
Dne 20. maja: Avguštin Čebul j, bivši čevljarski pomočnik, 25 let, Radeckega cesta II.
V deželni bolnici:
Dne 17. maja: Josipina Knclar. kuha* rica, 51 tet; Helena Bizjak, delavka, 80 let
ncrconHosicno ponan*
20. i Z. pop. 730 8 .   26 7 9zv. ! 7314' 200
21.   7.zj.
7324
150
slab jug del.oblač-n oblačno
brezvetr.! »
Srednja včerajšnja temperatura 200J, norm. 146*. Padavina v 24 urah 1*2 mm.
Sinoči močno bliskanje, po noči dež.
Boljša žena ali Bckle,i
32 do 38letna, dostojna, snažna, nraa. zdrava, dobrega slovesa, obeh deželnih jezikov rmozn*, aa Išče za postrežbo k bolehnimi gospodu in goepe. Začetna plača 30 K mesečno ob prosti brani in stanovanju. — Ponudbe s sliko pod mM. 1. 35" v Oorico, pasto restante.
Dobro ohranjen
planino
(skoro nov) se ceno proda na vogalu
Sv. Petra (ceste« vhod Radeckega cesta it 2. L nadstropje. 1:93
Lesna trgovina v Ljubljani išče
knjigovodjo
veščega    dvostavnega knjigovodstva. Znanje laščine daje prednost. Vstop takoj.   —   Ponudbe na poštni predal št. 21. 1809
z dobro šolsko izobrazbo, zmožen slovenskega in nemškega jezika,
se sprtimi takoj v zavarovalni pisani.
Ponudbe s prepisi spričeval se naj
naslovijo: LJubljana, postni predal
it 111. 1810
Prodam poceni okoli
oken
radi   prezidave   hiše   na Emooski
časti štev. 2. 1799
Ivan Jelačin, Ljubljana.
Uradno dovoljena, to 15 let obstojata najstarejša ljubljanska
somtaalBiia staj in ttb
G. Flux
Gosposka ulica štev. 6«
priporoča in namešča le boljše
vsake vrste
kakor
privatno, trgovsko ia gostilniško osebje
za Ljubljano in zunaj.
Inaira različnih slaieb, zlasti za ženske. Vestna ia kolikor motno hitra postrežba zagotovljena.
Potnin tukaj.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor Prosi se za natančni naslov. 1796
Javna zahvala.
Podpisani mizarski mojstri izrekajo tem potom javno zahvalo g. dr. Ivanu Oraznu za možati nastop v občinski seji dne 18. t m. povodom oddaje mizarskih del pri c. kr. obrtni šoli.
Ob enem izrekamo zahvalo vsem gg. obč. svetnikom, kateri so ostali pri prvotnem glasovanju.
|v§ar pfiKo petri« jfMj, Triaui^^i^t, frpii puntat
2alostaiai srctsi javiji ljubljena mati, oziroma nest
e tužno vest, da je in teta, gospa
nepozabna, iskreno
Marija Novak
pesestnica, trgovka ia gostilaftčarka v Štepanji vasi
danes v petek, dne 20. maja 1910 ob 3. uri popoldne, v 51. letu starosti, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni, blaženo v Gospodu zaspala
Pogreb predrage rajnke bo v nedeljo, dne 22. maja 1.1. ob polu 4. popoldne iz hiše žalosti v Štepanji vasi št. 25 na pokopališče pri Božjem grobu.
Sv. mase zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Blago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Štepanja vas pri Ljubljani, dne 20. maja'1910.
sinova. — roi.
% sestri.
hči  — Ti
r, brat.
1803
na Jurčičevem trgu 3
se odda z opravo vred
v najem.
Več se izve v tiskarni".
h a rod n i
Štedilna ognjišča friumph
za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let || so najbolj 1 je pri znana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Štedilna ognjišča za hotelo, gostilno, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog Iranko proti doposlani znamki. 2506
Tirna zi IteiilH isjisa JnnH"
S. Goldschmidt a siti Wels IS,  aorenje Avstrijsko.
pomočnika
ne pod 22 let starega za mala in velika dela proti dobrem plačilu.
frane bdet, var, tjobljana.
J K
Ženitnet ponudba!
Samec prijetne zunanjosti z letno plačo 3000 K in pokojnino želi znanja s solidno, zdravo, približno 25 letno gospodično. Šivilja, ki ima veselje do gospodinjstva, ima prednost. Na denar se ne ozira. 1787
Cenjene ponudbe pod naslovom: „Zadovoljna prihodnost 25" do 1. junija na upravništvo «Slov. Naroda.*
35
C. 0i k*- fregatni poročni^ v p.
-= filofeij Poljanec =-
c. f^r. pristan, jdr. odposlani^
J^na Poljanec „>. Pdvločič
poročena.
2t. majnika 1910
1908
Ljubljana.
proga južne železnice Nabrežina Gorica. Vroči bromovi klorovo natrijevi vrelci, enakomerna toplota 35—40°, naravne kopeli fango. Sezija od 1. junija do konca septembra. Last Nj. Visokosti vojvode Alex. Turo in Taxis. Najtopleje priporočeno od največjih zdravniških kapacitet proti išiasu, kroničnemu in akutnemu revmatizmu v sklepih in mišicah, nevralgijam vseh vrst kakor tudi kožnim in ženskim boleznim. 40 elegantno opremljenih sob v etabli-zmaju. Zdravnik v hiši. Prospekte in pojasnila daje administracija v
Devinu. 1805
O Na obroke ii
za gospo-Ide in dame. Prenese ateeve
brez povišanja cen. Razpošilja na vse strani. Ugodni pogoji. 0 E mesečno. Zahtevajte naročOni list.
sVoslsi s at. si.
1802
Odvetniškega
kondjrijenta
ki ima že nekaj prakse ■pffsfM s 1. Mpteabroa L L
a*, f rajo Kasina v Jfariborn.
Revmatizem, pratim, teli«, nervoznim 4511
rad pismeno zastonj sporočim, kako sem se rešil mukepolnega trpljenja.
Karel Bader, Illertissen, Bavarsko
Za večja trgovino na deželi se lica izurjena
blagajničarka
Vstop najdalje do 1. julija. Ponudbe z zahtevo in navedbo referenc pod „Blagajničarka", postno loteče Trnovo, Notranjsko. 1686
1785
lis preiiliiir
Čiste pasme, se za nizko ceno proda.
Več v trfforlai Sfikmater, Stritarjeva >Um it 7. 1
Gostilna
se radi preobilega posla 179o
B*V  odda v najem ~VB
v večjem kraju na Notranjskem. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«,
Sprejme se priden in pošten
vajen v sekanju mesa. Nastopi lahko takoj.   I 1775
Janez Hafner, mesar v Škof ji Loki 101.
na zelo dobrem in zdravem zraku, s 3 sobami in pritiklinami, pripravno za oženjene penzioniste, 1607
se odda
v Vižmarjih blizu kolodvora.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
na Miklošičevi cesti 24, L nadstr.,
obstoječe iz 4 oziroma 5 sob, elegantne kopalnice,   obilnimi   pritiklinami ter električno napeljavo,
se odda v najem s 1. avgustom 1.1.
Pojasnila v odvetniški pisarni dr. Srisper, istotam. \ 1794
creme milo
pndor
so dandanes na torišču negovanja lepote najboljši. Po njih rabi izginejo vse nečistosti obraza in rok: dosežemo mladostno i^gle danje. Dobiva se povsod, kjer ne, se obrnite na izdelovalca S. Mittelbach, lekarna „Salvator" in drogerija, Zagreb, Jela-čićev trg 2. 1?87
Konjač.
Ha s! služba taista ia Iid,
v obsegu osmih občin. Kdor jo želi prevzeti, naj se zglasi pn županu na Igu, kjer dobi tudi natančna pojasnila.
Županstvo Studenec,
dne 20. maja 1910. 1807 Mencaj, župan.
Dober postranski zaslužek se nudi z nabiranjem  izčesanih in odrezanih
ženskih los
s pismenim jamstvom za stalno odje-manje vsake množine. 1442
Josip Nagele, Iglava, Moravsko.
Javna zahvala!
Podružnici zavavarovalnice za
življenje „Janus"
¥ Gradcu, Janushof.
Zahvaljujem se Vam za izplačilo glavnice, za katero je bil moj soprog samo kratek čas zavarovan za življenje in vsem, ki se hočejo zavarovati za življenje najtopleje priporočam zavarovalnico „JANUS". V Radvoljici, dne 19. maja 1910.
Marija Vovk
trgovskega vrtnarja vdava v Radovljici Oorenjske.
Nc VIII 214/10/1.
1800
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani so po prošnji lastnika na proda] po javni dražbi sledeče
parcele kat. občine Dravlje,
za katere so se ustanovile pr is ta vi j ene izklicne cene in sicer:
parcela štev. 188/1 v izmeri 1 ha 18 a, 04 m2 za 14.164 K »        »    189/1 »    »   — »32 »44»   »    3.892 » »        »192»»     2» 20 »47»» 26.456 » Te parcele leže ob celovški državni cesti v bližini deželne kmetijske drevesnice in so pripravne za stavbišča zlasti tovarne in vile z lepim razgledojn na snežnike.
Dražba se bo vršila dne
3. javila 1010, os 10. ari dopoldne
na licu mesta, to je na parcelah.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno cena
Dralbeno izkupilo jc založiti v sodno shrambo. / Draibene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču, soba
& kr. •knfaa Mdatta v Uuhttpli
odd VOL, dne 19. maja 19Uk X
40
WYY
C9-D
5
7
3
703435
^16^239873
61
C9D
Mtfni u Tim.
M adama Klavdina de Tencin .ie bila rojena v Grenoblu leta 1682. in je umrla v Parizu lete 1749. Medama de Tenein   je   ena najslabših
žensk,   kar jih  je  kdaj živelo pod
božjim holneem. Bila je ženska, v kateri ni bilo niti sledu morale, skozinskoz izpridena ženska, pa je ilosea-la visokih časti. Klanjali so se ji knezi, papež ji je dal svoj blagoslov, napol galantno, napol očetovsko in ko je končala svoje sramotno življenje, so bili jako imenitni možje med onimi, ki so po njej tožili.
Življenje Madame de Tencin je dokaz, cJa pozabijo ljudje in odpuste tudi največje sramote tistim, ki se dokopljejo do bogastva in si z bogati voni pridobe moč. Ce ima dotičuik posebne darove, si zamore pridobiti celo občudovanje in največje spoštovanje.
M adama de Tencin je bila duhovita žena. Ne samo duhovita, kakor postanejo nadarjeni ljudje v velikih mestih, kjer se duhovi vodno krešejo. Njena duhovitost je bila podobna fostore.se iran j u gnijcčega lesa. Bila je rezka in dovtipna, imela
it originalne dosetke in znala je briljantno debatirati. Pri vsem tem pa
p zavratno. kakor kak mešetar parila vedno na svoj dobitek. Kar jej ni obetalo dobička, gotovega dobička, to jej ni bilo vredno nolnmega pogleda. V vseh stvareh, pri vsem dejanju in nehanju je gledala >amo na svoj   dobiček   in   celo s svojimi
• ust v i in ■ svojimi strastmi je delala kupčije. Zlasti z najlepšim čustvom, ki navdaja človeško srce. z ljubeznijo je delala kupčije. To se pravi: sanjama de Tencin, je sploh stala na -tališču, da ljubezen zanjo ni čustvo, nego samo sredstvo za dobiček. Kne-
nu svojih ljubimcev, maršalu Ki neiieuu, je z brezobrazno odkritosrčnostjo pisala: Spretna žena mora /nati zabavo združevati z občnimi interesi in ne da bi svojega ljubimca dolgočasila, ga bo pripravila do ega, da bo vedno to storil, kar ona noče. Menda ni dvoma, da je m adama z občnimi interesi mislila interese svoje denarniee. Ljubezni, ki ni sla bogatih obresti, madama ni poznala. Njena spretnost, o kateri je 'ako samozavestno pisala maršalu Richelieu-u. pa se vender ni vedno obnesla. Vsaj njen najodličnejši lju-bimee, princ-regent. jo je zapustil, ker mu je bilo — kakor se je malo fino izrazil — zoprno, med dvema rjuhazna govoriti o politiki.
Politika — to je bila poglavit-:.h Kupčija madame de Tencin. Vse je moči je -posvečala delu, da si lobi   politični   vpliv   in njena
a častihlepnost in lakomnost ni '"•znala nobenih meja. Hotela je gospodovati nad Francijo.
Madama je imela brata. Ta brat je bil duhovnik; ta brat je bil mož, ki je imel prazno glavo in prazno denarnico. Madama ga je seveda imela pod komando; vladala ga je absolutno, kakor vlada inteligentna, duhovita in energična žena malega duhovnika omejenega obzorja. Posredovanjem tega brata je hotela dobiti obls>t nad Francijo. Tega ubo-cega mašnika je sklenila napraviti najprej za škofa, potem za kardinala in potem za prvega ministra, ki bo komandiral kralja po njenih naročilih.
To je bil njen ponosni načrt in zasledovala ga je brezobzirno z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi, na časten in sramoten način, kakor je ravno naneslo. Kjer je bila '-aka spletka,   povsod so bile vmes
* ;en^ spretne roke. To pričajo vse ^pmoire 18. stoletja in ni ga še tako nesnažnega kotička francoske zgodovine tistega časa, da bi se v njem ne dobili sledovi madame de Tencin.
Madama je bila iz dobre hiše. Njen oče je spadal med visoke sodne i radnike. Ker je bila madama njegova najmlajša hči, jo je po tedanjem običaju namenil samostanu. Ko je bila šestnajst let stara, je vsto-pila v dominikanski samostan v Monfleurvju i?i postala nuna. Ta-krat je bilo samostansko življenje prav prijetno. Samostani so bili ne-Vake ječe, v katerih pa se je dobro in veselo živelo. Večerni molitvi je ravadno    sledil   ljubezenski valček,
dan pa so so nuniee kratkočasile c koncerti, igrami in vrtnimi veselica mi. Ko je cerkev pozneje enkrat .lela temu narediti konec, je neka "iati-predstojnica s samokresom v roki branila to posvetno življenje.
Seveda se je kaki n u niči pri tekih razmerah primerilo, da je prišla blag-osl ovijen i stan. Tudi madami ^e Tencin se je to zgodilo in sicer Var dvakrat. Imela je ljubezensko raz mer je z nekim oficirjem in nosta-1? v samostanu dvakrat mati. Ko je hia imenovana za »Manoinesse«-o v fi**kem uglednejšem samostanu, ni niogla nastopiti novega dostojan -■tva: bila je takrat ravno pred po-rodom.
Skandalozno je to vsekako bilo. A treba je upoštevati, da so madame, ko je bila skoro se otrok, proti
kaljo. To
nt
Z nevoljo je nosila nt so ji moajli vsiliti, mišljenja pa ne. In zato la blagoslovljeni samostanski refek-' torij spremeniti v plesao dvorano in vrata svoje celice ljubezni na ste-zaj odpreti. To je bilo njeno maščevanje.
Kako je prišla iz samostana, ni še natančno dognano, a okolšeine kažejo, da je kar pobegnila in sicer a pomočjo svojega spovednika, ki je bil vanjo zaljubljen.
Tako okoli leta 1710. se je pojavila v Parizu in se dala imenovati markizo de Tencin. In začel se je njen ples okrog zlatega teleta. Roko so ji pri tem držali njeni ljubimci: najprej po vrsti trije angleški diplomat je, potem maršal Kichelie«, generalni advokat d'Argenson, pisatelj Fontenelle: diplomacija, generaliteta, justica, literatura. Ljubila je te ljudi samo zaradi denarja. Samo enkrat se je »spozabila« in imela nesebično razmerje s topničarskim polkovnikom Destonehesoni. Sad tega razmerja je bil otrok, ki ga je mati položila na stopnice neke cerkve in ga zapustila. Iz tega otroka je postal slaven mož z imenom d'Alembert in ta mož je bil eden najboljših prijateljev pruskega kralja Friderika II. Destouehes je svojega sina poiskal v najdenišniei. ga dal nekega steklarja ženi v vzrejo in ga dobro preskr-bel za vse življenje. Trideset let je plavni enc*iklo|>odist stanoval pri steklarjevi že.ii. Ko je bil na višku slave, ga je hotela tudi njegova mati spoznati, a on je ni maral videti.
Med tem je madama de Tencin delala dobre kupčije z ljubeznijo in imela celo razmerje s prine-regen-tom.   Ta jo je sicer hitro zapustil, a
madama je dobila izvrstnega namestnika, prvega ministra Duboisa. ki je kmalu potem postal kardinal. Kardinal in bivša nuna!
Madama je bila že prav bogata in je po ministm-kardinaln imela v rokah ključ državne blagajne. Vrh tega je Dubois napravil njenega brata za škofa ter francoskega poslanika v Rimu. Mladi nadškof je bil čeden mož in je imel v Rimu vsakovrstna ljubezenska razmerja z visokimi damami ter svoji sestri poročal o vseli teh doživljajih. Nadškof je s svojimi ljubezenskimi doživljaji denar za pra vi jal, njegova sestra si je z ljubezenskimi doživljaji denar služila.
Kmalu je razširila svoje delovanje tudi na finančne spekulacije in v časih škotskega velesleparja Lawa. ko je ves svet prišel ob svoj denar, je ona svoje premoženje pomnožila za milijone.
Enkrat je zašla v nesrečo. Nek mlad kavalir, La Fresuais, je imel z njo ljubavno razmerje in madama ga je tako oskubila, da mu ni ostal noben vinar. Fant se je ustrelil v njenem stanovanju in s tein provzro-čil velikanski škandal. Madamo so vrgli v ječo in jo postavili pred sodišče. A bila je oproščena in zopet je začela svoje »delo«. Ker ni bila več tako lepa. da bi sama mogla imeti še uspehe, je postala rufijanka. Sklenila je prijateljstvo s kraljevskimi metresami, spletkarila s tako rafini-ranostjo, da je ukanila kralja in ves njegov policijski aparat. Najsijaj-nejši uspeli njenega rufijanstva je pač bil. da je iz brezpomembne go-spice Poisson napravila mogočno markizo Pompadour.
A še ni bila zadovoljna. Njen brat je bil sicer nadškof, lK>gat. debel in sit gospod, a njegovi sestri to ni zadostovalo. Hotela je, da postane njen brat kardinal. Brat se je branil, ^aj je vedel, da je ničla v vsakem ožim. toda sestra ni odnehala, nego ga neusmiljeno priganjala ter sama zanj splet karila. In končno je le do--egla. da je brat postal kardinal. Papež Benedikt XIV. »največji komik na svetu«, kakor ga je imenoval kardinal Tencin sam, je bil pač nad vse dovtipen mož, ki se je iz vsega sveta norca del-.d. Ce so v Padovi mogli osla promovirati za doktorja, zakaj bi jaz Teneina ne mogel imenovati za kardinala je rekel papež in Tencin je dobil kardinalski klobuk.
Sestra pa še vedno ni bila zadovoljna. Iz kardinala je hotela napraviti prvega ministra. To se ji sicer ni posrečilo, a vsaj minister zunanjih zadev je postal Tencin, a bla-miral se je tako srahovito, da so ga hitro zopet odstavili.
&elc sedaj se je madama udala in opustila boj. S svojim ogromnim premoženjem je lahko igrala veliko družabno vlogo. Njen salon ni bil posebno fin, a vedno številno obiskan in zabava je bila sicer vse prej kakor spodobna, a živahna. Od drugih salonov se je razlikoval posebno v enem oziru: cerkev in duhovščina »ta bila tu visoko v čislih. Madama de Ten-ein je bila aieer skozinskoz neverna in tako izpridena. kakor nobena ženska tiste dobe. a klerikalnega mišljenja je bila ta ubegla nuna vedno. Papež Benedikt XTV. jo je imenoval svojo »duševno aeer« in ji daroval
Ugodna prilika!
Obrtniki putr!
Staioznsae obcestna
gost i I na
na prometnem, prijaznem, soinčnem kraja v trgu na Gorenjskem, zraven pripadajoče veliko gospodarsko poslopje s stavo kovačnico in hlevom, se odda v najem eventualno sekaj lahko proda. Lega obeh poslopij je lepa; ležita tik velike ceste, zelo pripravno za večje podjetje, tudi več obrtov, kot kovača, ključavničarja, kleparja, krojača, mesarja, mizarja, voznika, kolarja, sedlarja, trgovca z železnino, specerijo in enake samostojne obrtnike. — Naslov pove iz jasnosti uprav. .SI. Naroda««. 1
Cisti samo s
Globus
fssttlni izvleček
ić *:..rr na
jbolj m
kolesa
PREMIER ■K 9
RataMfi gratis * Truk«.
lk rim* fjrJc C* LM RiKitl(innKiH&
L|»U|aM,
Jfestti trg
nasproti rotovža.
Priporoča svojo bogato zalogo najfinejših in najnovejših
salonskih it, jvret, zUtiiic
ti srceTaiie, razrih pripravrih teti iz Ina srebra.
lajfiMjfe mil      Um laiiijt.
i Edino
I zastopstvo znanke i
KIMTA
je v teku in trpeznosti
1053
Zaloga Puchovih koles.
Kolesa sprejema v
izposojevanje koks.
tt&tt, sotatai hi cm iifilllcf.
Karel čamernik
nstraistl inhlel
Dopisi pod tukajšnjo glavno pošto proti vročil-
listu.
W KWfal so moja
kolesa HERBST
t
5
I
Oblastvene varovane. 1447
JURI HERBST ^aa
(Časa piecola) Cenovni k gratis in franco. Telefon 7501.
LetotUte m Jasam Selo
5 minut od  postajališča oddaljenem
se ceno odda še
nekaj stanovanj
in posameznih sob,
vse opremljeno čez poletni čas. Kopel v hiši, krasna lega, čist zrak, vebk vrt, prostor za tennis, kegljišče, gozd v neposredni bližini zanimivi sprehodi.
Pojasnila daje lastnik, AL Schrey,
1748
t Vinko Jaajdič
liri ilh i Krasju
(Kranjske)«
Največja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 28 ▼ fcfrMjaH
Brzojavi: Valjčni milu, Kranj.
—     —     —     —    —n —
Ceno posteljno perje!
Najbolj« češki sskasai vir. 2815
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2 43 K; prima polbelega 2 00 K, belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; I kg velehnega sne-znobelega, pulje-nega, 640 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prni puh 12 K. Naročila oš 5 kg naprej franka.
ZftotooOene pesteUe
dregs, belega ali rumenega nankinga, per* niča ISO cm dolga, 116 cm Uroka, s dvema zglaVTUcama, SO cm dlg, 58 cm šir, pomjera z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh f4 K; posamezne pernice 10 K, lt K, 14 K, 16 K, zglsvnice 3 K, 3 50, 4 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja ali vzame nazaj, za neugaja-joče se vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Bodal, Btmifcc ft, 787. Umm.
Ceafsae daste I
Ne obotavljajte se več m prepričajte se s poskusom, da Pllnaakav ■m  mm ■■ ji m  dela is hrani krasao
[aJUIDli « »*ino P°lt. Aks emm»mnee^ ^nvnmnn se u ni vam z „LA-
N0L0M", ai treba »kakih krem, ki so potrebne prt rabi raznih drugih mil, kajti ■m am anna-fS-unu po svoji sestavini LA1 Ha nadomešča pepol-mmmmmmMmmm M kreate. En komad „LAN0LA" predaja se za 70 vin. v lekarnah, mirodiinicah in tudi v drugih trgovinah. Tudi aa deželi dobiva se
kdor pa ga hoče neposredno na« ročiti, temu ~se pošlje po sprejetju v naprej aikiriafgs znezka pel encata za K 4*50 aH at I ducat za K S franka. Izgotavlja ediao
J. PILMAČEK
■rssec Kršitve, m fettea
usv*iwu<     » w» ■■■■
umu.
2trgndn sMn
za specerijo in deželne pridelke pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe sprejema upravniŠtvo »SI. Naroda« pod šifro >VJL B.y
iz proste roke 1745
hišo s trgovino
z mešanim blagom, gostilno, tobakarno in zganjamo. Hiša je v dobrem stanju, leži ob državni cesti, in je dobro obiskovana. Oddaljena je le 10 minut od železniške postaje na Tahnlnakam, Cena po dogovoru. — Ponudbe na H. ghaolnHi, vin malin Blnnon M2«
Lepo
posestvo
pod Rožnikom pri Ljubljani,
s senčnatimi prostori, se s poslopjem, lupami in steklenimi Cvetličnjaki (posebno pripravno za gostilničarje ali zasebnika), proda po 5 K za kvadratni seženj. 1649 Vprašati pri Herzmanskem, Ljubljana, Gradiloe.
179?
po izredno nizki ceni
. . K 1-60 .  .   m 1-40
L vrste ktlogr
HL   i, u      ...   u 1*30
prodaja v Šolskem drevoredu pri jubilejnem mostu
Lavližar,
Prva iMih levila rastava na M1911
maj — oktober.
Lov is lovski obrat, industrija in obrt umetnost in umetna obrt poljedelstvo, stalna razstava avtomobilov. Ćasovas prireditvi:
Razstava koaj. Razstava domačih zajcev in perutnine. Razstava trofej. Razstava psov. Tekma lovskih fanfar. Letalna tekma
1534        listovnih golobov itd.
Luna-park. Kinematografi, lovske diorame itd.
lanlaTaa loterija, 1. liani iobitek K 10B.8D0
V Ameriko ln Kanado
Cunard Line.
Ultonia, 17. maja 1910. Carpathia 7. junija 1910.
H Uvai pasla t 1515
Lusitanla (največji la najlepši parnlk sveta
28. maja, 18. junija 1910. Mauretania dne 21. maja, 11. junija 1910.
Pojasnila ln vozne karte pri
p. 11»
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York HI. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
2 mlinarja
a»fj— takoj v
Plača po dogovoru.
■v
UIIOIII8II
y
papir na cigarete
in cigaretne stročnice sc hvalijo same;,
reUaine nanje ni treba.
D 424
svetovhoslavhi
BRANCA
tvrdke Fratelli Branca v Milanu
edine la IfiTlIntnt laetaioe tajneeti a pripravljanju
fo m+mmšm&m želodčna grenčica na sveto!
I — Dobiva ae ▼ Ljnbllanl pri:
J. Buzzoliniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznika. "
Fr. Mally & dr.
Parna opekarna in Ha za zarezano opeki
v Srednjih Gameljnlli ari L|nbl|aaL
Pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta 2,
1073
ion sn milo. strojni mi m opeko oa strol a
najbaljfte kakovosti in ▼ poljubni mnotini.
Za trpežnost zarezane opeke I. in II. vrste se daje najobširnejše jamstvo.
aVi
Slo ie i di s da na) boc
e
se« gpr«
Izdelava tet I j vozov
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
■•vik ia i« »Mimik
VOZOV.
Restovraciia Bavarski dvor.
Naznanjam, da sem prevzel staroznano
gostilno Javarski dvor
na Dunajski cesti,
jo popolnoma prenovil in opremil. — Točil bom najboljša vina in vedno sveže pivo ter postrezal z okusnimi jedili. 189
Ha mito ji M MM in 25 Ido.
Štefan Bergant
blvil restavrater v „ Jagoslov aas&eai hrama".
Spretna koirinja
zmožna tudi strojepisja lite priaaar-nOfA nfJOltl — Ponudbe pod »ken-
InrlntlBfn1* na upravn. »Slov. Naroda«
Slovenki elektrotehnik
J r. Sax
Ijubljana, gradišče 7
99Pri kroni."
Uvaja vsakojake slsntroslgaalas naprava, kot zvoetta, telefone, •laki. alfecavalce sa Maaafae in aavaeae rrata, araairaaevaafa strelovodov, nasvete za njih popravo, oziroma oskrbi popravo in novourcdbe.
Izven Ljub'iane se   priporoča za
elekt. naprav za loč in moč.
Na razpolago dobro in zanesljivo blago.
pokličite sc. m ie w efektnem ant moten,    s &o
dobe dekleta in žene vsake starosti, ako rabijo mojo najnovjšo krema za prsi ali vodo za
prsi. Rabi se samo zunanje; edino zanesljivo učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3—, K 5'— in K 8*—. Zraven spadajoče milo 60 vinarjev. Prodaja jih gospa 63
Katne imel, Dunaj Vil.,
Slanima« 25, l. galsii., 0.
Proizvajanje
spirituoz
■
1
kot prosta obrt, kakor tudi
izdelovanje brezalkoholnih osvežujočih pijač,
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj, jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne
ponudbe.
Fonudbe pod šifro „Spirituosen 83857" nn anončno ekspedicijo M. Dnkaa Macltf., Dunaj L/1.
Veščo slovenske in nemške stenografije ter strojepisja 1781
ište odvetniška nišama v Trslo.
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«.
OLLA
je več nego 2000 zdravnikov označilo za na j ran e-sUvetše. Zaloga v
Ljubljani: A. Hlavka. P. Sašnik, Gabriel Piccolt, lekarnar. A. Kane, drogerija. Ant. _____.................................... _ Krisper.
Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago".
Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajališč zastonj od tvornica xa gumi OLLA na Dnnafn TL 300, Praterstr. 57. 1000
OLLA
sperialiteU gumija po današnjem stanju znanosti dOAAzano aaiboliii 6UML
.Dobiva se po vseh I lekarnicah in drogerijah
Unec: Zlata kolajna, najelija priznanje.
R. WOLF Buckau
iunlir, tTpiK 1 mŠM zapriseženi sntfnijski cnila.
tjubljana, Voljo* ulice št. 3.
Velik« zalog«
jnvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih nr, uhanov, prstanov, jbv verižic in očal itd.
Hm mi lnfL
Ssfiamt ssttrtzte,
Podružnica: Onaaj m, abi bmmtu
Premične in nepremične polnoparne in patentne "e
ročeparne lokomobile
od IO do 800 konjskih sil. Najbolj tkoMmittl, aajaolj trsotai ia zanaalfivi stroji za
se industrijelne in poljedelske obrati v fi—1 šaseS —i 000.000 n. ~m
21,
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1.
Svoji k svojimi 17? Koncesijonirana
Prva in edina teško-slovanska tvrdka za
Vinske sode
nove iz klane in žagane domače in slavonske hrastov ine, izperjene in ovinjene, porabne takoj za vsako vino, prodaja zadruga
Agro - Merkur
v Ljubljani.
Kupujte pri narodni tvrdki domači izdelek*
kakor žlindro, kalijevo sol, kajnit, rudninski aaporfosffat naročite za pomladansko gnojitev takoj pri zadrugi
Agro - Merkur
v lajubljani.
posreduje kupovanje in prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. — Uglašujc „Olasbeni aticl" in drugim slovenskim zavodom ■ Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v tc stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno
Najtoplejc se priporoča
G. F. Jurasek, prvi kraaf.-alov. nglaaevalec klaviri**
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a, I. nadstr
MOKO
» in druge mlinske izdelke izvrstne ki kovosri dobavlja zadruga
Agro - Merkiir
VINO
kakor IjateaMraka. halesko, bizeljsko, aoleajsko, i vipavske, gerilke, istrijaasko, zanesljivo izborno kapljico dobavlja od 56 litrov naprej zadruga
Afro-Merkur
pristno brnsko blago
SpOstiadaiiska in poletu režija.
KUPON
■etrov 3i0 dolg
a papalna miki lUtfci
(sukn ja,hlače, telovnik)
stane aasme Kupon za črno salonsko obleko K 20—, dalje blaeo za površnike, turistovski loden, svilnate kamgame itd. razpošilja po tvomiških cenah kot solidna in poštena vrlo znana
i
1 kupon 7 kron
1 kupon 16 kron
1 knpon 12 kron
1 knpon 16 kron
kupon 17 kron
knpon IS kron
knpon 21 kron
enima
Siegel - Imhof v Brnu
Od tega. da skektso naročajo blago pn firmi  Siegel-lmhof na tversnaca kraju,
imajo privatni Zaradi obilega prometa tesen največja Itaka popolnoma svežega blaga. Stan* sejanje cest. Tudi najmanjša naroČila sc izvrSc najpozorocje in natančno po eOt    . vzorcu.
5452
^48427
840924
Vmm v AMffl.
Ameriški Slovenci tako lepo na--,red u je jo, da smemo biti nanje upra-ioeho ponosni. S pridnostjo, poste-ostjo in požrtvovalnostjo so si privabili   med Amerikanci   tak ugled, ;akoršnega ne uživajo niti pri pad ni -□ mnogo večjih narodov. Ameriški ;lovenci so nam živ dokaz za to, da |i slovenski narod zelo dovzeten tu-yj za prosveto. Treba je le, da se mu m potrebno   svobodo.   In slovenski rarod uživa v Ameriki popolno svobodo, zlasti duševno svobodo. Kdor La ima duševno svobodo, katero hoče izkoristiti v svoj prid, tisti bo do-Ujrel   tudi   telesno svobodo. Tega Ipredpogoja prosvete seveda avstrij-ufci Slovenci nimajo.    Nebrojna slovenska društva sirom  velike ameri-Lke    republike nam  pričajo.    da se ISlovenec vzbuja k zavesti, da stopa krog*   mogočnih   tujih narodov, "stanavljali    so    najprej i>odporna imštva, pozneje podporna in zabavlja društva: v novejšem času so za-Ifeli   ustanavljati   kulturna in prometna   društva.   Sokolska društva, r.odriižnice družbo sv. Cirila in Me-roHa po širni Ameriki,   vse to nam priča,   da stopa   slovenski narod v rsto drugih prosvitljenih narodov. jZpIo   vesel   pojav med ameriškimi Isjovenci je pa slovenska gledališka Hižba. ki prireja po slovenskih na-.plbinah raznovrstne slovenske pred »rave. Družba prireja tako narodno--adikalne   predstave,   da hi jih av -ka vlada takoj prepovedala, ako ih mogla.    Družba se sedaj pri-Ija    na   veliko dramsko igro v Teh dejanjih. Snov drame je zajeta aneksijske dobe  Bosne  in Hercegovine. Videli se bodo prizori ob av---ko-srbski   meji:  vršila   se bodo Vjanja v veliki dunajski palači, v materi se ustvarja politika v pogubo Slovanom. Zadnje dejanje se vrši v ^elgradu.    kjer se narod navdušuje ;a pošteno slovansko .-tvar. — Tako -traja  slovenska   gledališka drnžba samo Slovenec, marvoe vse ostale fngoslovane    v radikalne narodnja-Kt   Zato ji želimo največjih moralnih '•i a kor tudi gmotnih    uspehov v ko-- si tlačenega jugoslovanstva.
Po svetu.
* Kdo bo bodoči predsednik Ze-1 i njenih držav.    Pretekli teden so
Dorovale v Xew Jorku ameriške
asnikarske organizacije. Tein po volom se je ugibalo tudi o vprašanju, Kdo bo bodoči predsednik ameriških nih držav. Prihodnje volitve <e vrše leta 1912. Mnenje časaikar-
-pv h bilo različno. Nekateri so trdili, da bo tudi pri prihodnjih volitvah
z voljen sedanji predsednik Tait. ve-cčiua je pa bila mnenja, da bo '•od oči predsednik Roosevelt. Kot ^andidat   bo najbrž   nastopil tudi
^wyorški župan Gayn»»r.
* Zdravniški honorarji. Pred •dnom umrli angleški kralj Edvard
izdal za zdravljenje ogromne svo-Ko je bil nekdaj še kot prin«- va--ki nevarno zbolel, je dobil njegov <iravnik dr. Henner za štiritedensko : a v ljenje 200.000 K. Ravno toliko oi! poznejši prinčev zdravnik Puli. ki je ozdravil princa mrzlice, travniki, ki so imeli v oskrbi kra-;: takoj, ko je zasedel prestol, so do-400.000 K. Proti temu znesku je 10.000 K. ki so jih dobili zdravniki /adnjo pomoč   kraljici Viktoriji, ►rava malenkost. Seveda ni dotična ^»•moe kraljici nič pomagala. Med zdravniki, ki so bili pri kraljici ob eni poslednji bolezni, je bil tudi .-seneiliški profesor \Vilson iz Edinburga. Zdi se pa, da Wil>on ni bil kaj posebno prida zdravnik. Ko je namreč svojim slušateljem na deski oznanil, da odpade predavanje, ker poklican k oboleli kraljici, .je nek-i dostavil njegovemu obvestilu po-^nljive besede: > Bog obvaruj kra-ico!«
Pamet in pleša. Dr. Chavanne Parizu izvaja v dolgem članku za se plešce zelo razveseljivo dejstvo, a je pleša večinomam znak prebrisanosti in razumnosti. Vsi primitiv-uarodi, ki žive zelo malo razvito •ispvuo življenje, kakor n. pr. Eski-iii. črnci, Japonci in Indijanci, ima-zelo močno raščo las, dočim je ple-i\ost   pri Evropejcih   in Japoncih ^lo pogosta. Chavanne   navaja po->m množico velikih mož, ki so bili Resasti, kakor n. pr. lisetea, Leib-./.. Cervantes, Shakespeare, Goethe, ezar,   Gustav Adolf,   Karel XII., rriderik Veliki,   Napoleon, Moltke, Hismark. Veliki možje z zelo gosto rašoo las so naravnost redki. — Na -oucu    svoje    razprave pripominja dr. Chavanne sicer prav pametno, da zamore biti človek tudi z veliko plc-vo zelo neumen.
* Angleški mohamedani. Angleži so zgradili v Liverpolu mošejo, ki jo pa redko posečajo pravi mohamedani, kajti vsi pravi ori jen talci, ki si izberejo Angleško za svojo domovino, živijo v Londonu, zato pa ta m d šeja služi skoro izključno angleškim muslimanom za njihovo versko shajališče, ~ 55 Liverpoolu je
r
namreč pireetnfiflo v islam nad 1M0 Anarleaev. O tej vsreki dražbi dona. sa »Ielamie World« sledeče podatke: Razun poligamije, ki jo na Angleškem po zakonu prepovedana, se li-verpoolski muslimani strogo drže korana. Celo svojim otrokom dajejo taka imena, ki so navadna v turških, arabskih in perzijskih deželah. Z mošejo je v zvezi dekliška in deška šola, knjižnica, muzej, bolnišnica in dvorana za predavanja, v kateri se predava o orijentalskih jezikih in literaturi.
* Londonsko mesto v številkah. Londonski mestni svet je izdal pred kratkim statistiko Londona v preteklem letu, ki močno ilustrira življenje v velikanskem mestu. Prebivalcev ima London nad sedem in pol milijona, med njimi 4339 mestnih uradnikov, 18.000 policistov, 46.608 vpokojencev in 148.000 vojakov. Volilnih upravičencev je samo 664.204. Mesto zavzema 44o.419 akrov sveta (aker —- 40*5 arov), na katerih je 991.383 hiš, cest 2151 angleških milj, 127 milj cestnih železnic, 700 milj omnibusnih prog in 15.84H akrov trgov in parkov. Izredne so prometne številke. Na teden pri vozi povprečno na londonske kolodvore po 8071 vlakov. 365 milijonov iiudi prevozijo državne železnice na leto, poleg trga se vozi 374 milijonov na cestnih železnieah in 237 milijonov na omnibusih. Londonei odpošljejo na leto 923 mil. pisem in 95,947.000 brzojavk. V londonsko pristanišče se pripelje letno 22.531 ladij. — Skupna vrednost uvoza se ceni nad štiri milijarde.
* Trgovina z dekleti. V ameriških mestih bujno cvete trgovina z dekleti. Mnogokrat deklice, ki se prodajajo v nemoralne svrhe. niso >tare niti 12 let. Zelo razširjena je ta-ka trgovina v New Jorku. Ker prodajalcem nikakor niso mogli priti na sled. je newyorška velika porota najela nekega zdravnika in dve mladi dami. katerim se je posret ilo stopiti v zvezo z raznimi prodajalci deklic. Da dobe neovržnih dokazov za nedovoljeno kupčijo, so kupili od rasnih prodajalcev 4 mlade deklice in sicer so plačali dve deklici \>o 40 dolarjev in dve po 120 dolarjev. Doslej so zaprli Žida Levinsona. ma lat in jo Moo-re in zamorca Andersona. Govori pa se. da bodo zaprli še več oseb. V trgovino z deklicami je zapletenih tudi več policajev in celo nekaj uglednih politikov. A* New Jorku je 60.000 žensk, ki jih preživlja prostitucija, razen teh je pa še krog 50.000 žensk, katerim daje prostitucija postranskih dohodkov.
■ Nesreče. Letošnje leto bo menda ravno tako bogato na velikih nesrečah kakor je bilo lansko leto. V>aj prvi letošnji meseci so bili zelo nesrečni. Najprej se ie pripetila v nekem rudokopu v Alabami v Zedi-njenih državah grozna eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 145 ijudi. Pozneje je eksplodiral v nekem kamnolomu v Albanv v Ameriki dinamit in je bilo uhiti h 25 delavcev. Velika nesreča se je pripetila v premogovniku v Whitebavciiu na Angleškem. V jami je nastal požar radi tesar so premogovnik zazidali, dasi-lavno je bilo notri 132 premogarjev. Vsi ti ljudje >o našli v jami žalostno Miirt. Tudi potres ni prizanesel Iju-dem. Nedavno je bilo ob potresu v Srednji Ameriki ubitih krog 2"»00 ijudi, ranjenih pa je bilo več kot :;impm. Mesti Cartago in San J ose -ta bili skoro popolnoma razdejani. Pred kakimi tremi meseci sta začela 1» ju-vati ognjenika Poas in Ira. Mestece Laleehieri je bilo po|»nInoma uničeno, mesto Cabadiela pa je hilo na debelo pokrito s pepelom. Tudi veliki požari so že letos razsajali. Pogorelo je japonsko mesto Aomori. pri čemer je bilo uničenih 8000 poslopij. 30.000 ljudi je bilo brez strehe, zgorelo je 16 oseb. V Žili ob Dravi je izgorelo 16 poslopij s cerkvijo vred. Pred par tedni je uničil požar v Pr-zemislanvju v Galiciji 200 hiš. Na Ogrskem sta se primerili dve veliki nesreči. V Okori tu je na veliko noč nastal na zabavišču požar, ki je uničil 340 človeških življenj. Dne 11. p. ni. je uničil požar v Feloesteju 19 hiš z mnogimi gospodarskimi poslopji. Na Srbskem v Sumadiji je napravila povodenj za več milijonov škode. Velike poplove so bile v zadnjem času na Češkem, ki so tudi provzročile veliko škodo. Pa tudi v naši slovenski domovini se je zgodijo že več znatnih nesreč. Tako je uničil požar dne 10. pr. meseca v Mariji na Žili na Koroškem petnajst hiš s cerkvijo vred. V začetku aprila je silen vihar prevrnil na progi Trst-Poreč osobni vlak. Bilo je več oseb težko poškodovanih. Na kraju nesreče sta obležala dva mrtveca; eden je bil mlad slovenski sodnik Simčič. Dne 9. t. m. je končala železniška nesreča pri Brežicah življenje treh mladih ljudi. Tri dni pozneje pa se je zopet zgodila na istrski progi železniška nesreča, pri kateri so našle smrt tri osebe. — Nesreč je za letošnje leto že dovolj 1
Perje
poetalja In puh
pripne* f i#S cenk
IT. HITI
Pn4 Škofijo fttev. SO.
ZuMuja uročila se te&M izvršujejo.
Cene brez konkurence! Edin. x»Uo~~ie pri tvrttft
Keber
(pri ilatom ćTtjm)
Ijubljani, Stari trg 9.
I
Ustanovljeno 1845. 1'sttnevljen« I
Edini zavod
v Ljubljani
za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvanja in likanje sukna na par.
: JOS. REICH
■ Poljanski nasip - Ozka elita it. 4. Sprejemališče Šelaburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
**************************
MM
Važno! z« Važna I s
^ HsjboUifl !n nnjcfnefJa poitTtftm |
* ss drogve, kemikalii«, xeliaca cve- * 2 tja, korenina Itd. tati po bstnea, t Z ustne vode in sobni eraaek, rlefe
* olfe, redila« ia posipala« amoaa sa 2 otroke, diaavs, mila in sploh vse S| toaletne  prenašate, fotograffttae
♦ e> e
*
ej m e
♦ e
e m
2
m
e>-m
in
eeveftlla vsaka desinfakeiie, veeek In past« sa tU
Ud. - Velika zaloga MfHasfsefa roma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnik ved In seli za kopel.
Oblastv. konc. oddaja stropov. Z« živinorejce
posebno priporočljivo: Ireni s sel dToiaa sel, seltter. ecefan, kolmot, itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
rogerija
! ANTON KANC
«f
1 Ljubljana, Židovska ulica št I. S
2 Bnpnls ne na|vii|i ceni razni zelišča JJ
S^Crtžc). cvetje, koreiite, senesa, sktrje iti.JZ
i LffUinL luajai cesta zi
Velika zaloga
■a, STOtllkf ircali
Ltd.
(ostilarifta it tomm-
dal   MMaamaaJ ptSlil
saattjsai tvoja
keksa
Sestavni deli in popravila najceneje Ugodni plačilni pogoji.
■v f. dušek, ~wm
nlen veznih koles. Opeen M ea atat. dr. mm Geeeieai
llustr. cenovniki gratis.
-
Ljudevit Borovnik
Borovljah (Fer« škei
puškar \
lasek) no Koro
te priporoča v izdelovanje pasek za lovce in strelce po najnovejših
sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelajo stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnid in od mene preizkušene. — lluatro-13 veni oanlkl zastonj.
t li se telijo ine.
zlasti taki, ki jih muči trdovratno telesno zagatenje, napenjanje, pomanjkanje slasti, rabijo z najboljšim uspehom razkrajajoči čaj, preje
Gastlov čaj „znamka Obelisk" Ta iz najboljših in najboli zdra-
t
vilnih rastlinskih snovi pripravljen čaj, je 2e 50 let neutrpljiv domač pomoček ki pospešuje prebavo, jači želodec, čisti kri, razkraja slez in se zlasti dobro obnaša tudi pri ode be lelosti. V zavitkih po
60 vinarjev in 1 krono. Dobiva se v lekarni preje Birnbacber „Pri Obelisku". Viktor Htuser v Celovcu. Knežji trjr. Manj nego 4 male ali 2 velika zavitka se ne razpošilja. 1102
JANUS
Turim
KUK.
3 lete
Tvornica
koles.
3 leta. jamstvo
Prve vrste vozna kolesa s prostim takem in zavore na pritisk naiaf od 99 E naprej. Janns prostotecna os s zavore na pritisk našel, 1 leto jamstvo, 19 K. Plašče od 4 ■ naprej, dobre pnevmatike, prima pedali in prima verižice od 3 E naprej. Zvonci od 30 vtn. naprej, kolotečen zvonec od 1 L Acetlilsnke od I E naprej, varovale proti blatu kompletno iz pločevine ali lesa t E 10 vin. sedlo, torbe, osi,
v zalogi in
Lastna popravila, ssatkljasjc in emajliranje.
Zabtevajte nofoti flavnl katalof
lttt vatla Ib franko. Uvozna trgovina za industrijo vozil
Max Skutetzky
Dunaj l.9 Stubonring št. 6.
Safi k svoja!
Hnko Knmei
arar ia trgtvec
--- InnTiToai 1— XSom O
ljjWijm11| JaTOCfV Ir| SICV. 3« .a—i  Ustaaovlfeao teta 185a. ——»
Ceaj. obeautva priporočam svojo adogo 1954
Osobito sedaj ob priliki božica in Novega J***^ ffi^j t*e^prodauaU
^a^vvHfai otaivO ia ccaof
Spnjat u f
dobro izurjena
prodajalka
z dobrimi spričevali. — Prednost imajo one, ki so že v tej stroki službovale. Poizve se v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 1758
Odda oo
stonovonie
za poletno dobo v lepi enonadstropni vili, v bližini Bleda, 5 minut od kolodvora s 4 sobami, kopalno sobo, kuhinjo in pri ti kli nami, dalje stanovanje s tremi sobami in kuhinjo in ena soba v pritličju s posebnim vhodom. Vila se tudi proda, zraven je 1600 kvadratnih sežnjev sadnega vrta, proda se tudi brez vrta. Naslov pove upravništvo »Slov, Naroda.«^ 1720
■
Povoji „Luna
Higienično vsrkavanje! Nič se ne rani! Brez likanji. 9"
Razpošiljanje     f ima" »Glavna zaloga ■ prospektov    tjAUIM      rjnnaj IX.- B
Pramergaite 3. ^
Na prodaj v Ljubljani pri Br. Slavka,
tvornica kirurg, instrumentov in Ant. ■ Leutgebn. i 1067 ■
• ■■■aaaaaaaaaa
Pokop kovači.
ki so dovršili podkovsko šolo!
Odda se takoj za več let v najem dobro vpeljana
kovačija
v kateri je skoraj vse orodje, kar se ga rabi. V kovačiji sta dva ognja. KovaČnica stoji na zelo prometnem kraju, kjer se razloži skoro vsak dan do 50 vozov žaganic iz Milanovega vrha. — Več pove lastnik Franc Mulec, gostilničar in posestnik v Pudobu, pošta Stari trg pri Rakeku. i70f
Nedosežno
Najnovejša m
ameriška iznajdba t
aUgiisnsko gumasto blago za moške. Porabno na leta. K 4-60.
Čez 2 miljona kosov prodanih v kratkem čas«.
aOglf enako gumasto blago za žensko.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2*00. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
+H. AUER JL tvornica za gumasto blago. J" Dunaj IZ 2, Nnssdorferstrasse 3—0.
Pozor trgovci!
Prodajo se
vsled  dolgotrajne bolezni ravno na novo postavljeni
trgovinski prostori
za trgovino z mešanim blagom, z de« želnimi pridelki, trgovino s senom, zalogo piva itd. Trgovina ima 4 krasne izložbe, dvojna steklena vrata, mostno tehtnico ter stiskalnico za seno. Vse to se nahaja v lepem trgu na Spodnjem Štajerskem na najboljšem prostoru ob glavni cesti tik farne cerkve in kolodvorske postaje.
Več pove (upravništvo „Sloven-skega Naroda". 1732
1164
IzgotOviJene
(kite)
v veliki iztiri. sijmUse kakovosti ii po 0    najnižji! cenah priporoča
Sn Strmolij
brivec in lasničar
fjttbljana, prt Jrtafo t
FrevieoM namene m vna
Ista 1910/11
mesto reftuga iKja trunki iNn.
Zahteva m ispit za učitelje ns nitjih trgovskih Mak. Primerno opremljene prošnje je vložiti
do 20. j
pri podpisanem deželnem odbora.
Deželni odbor kranjski ¥ LJubljani,
dne 4. maja 1910. 170q
Edina zaloga
izvirnih
ameriških
čevljev.
zaloga ievljef
v Ljubljani
poleg kavarne „pri Slonu'1.
Pazite natančno na firmo.
h smm
v
l
K. S K. l:žek, Jlanske (Moravsko)
1535 izdeluje
MOTORJE
na bencin in sesalni plin,
popolne opreme opekaren, samotnih in cementnih tvornic, mlipov, žag in najnovejše sestave transmisij.
Dopisuje slovensko. Ceniki zastonj.
Si 8379.
Razpis službe.
Na Slovenski trgovski Soli v Ljubljani je namestiti z začetkom
šolskega leta 1910 11
rednega učitelja slovenščine in nemščine.
Prosilci morajo imeti vsaj izpit za meščanske šole.
Pri sicer enakih pogojih daje prednost obsežnejša usposobljenost.
Primerno opremljene ponudbe je vložiti
do SŽO, jv&raf j** t* 1*
pri podpisanem dežemera odboru.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani,
dne 4. maja 1'JlO. 1699
Prvi goriški
i oelii
Lastni zaprti vozovi različne velikosti. Gre tudi v hribovite krajf Železen voz za stroje v-ak-e teže .*. in za drugo blago. .'. Cene smerne. 1710
Gaspar Hvalic,
špediter v Gorici, Via Vittorio Alfieri št. 5.
Telefon št 127.
Ueliitfl blamaža
za inteligentno damo je,
ako ne ve, da so izdelki tkalnice BRATOV KREJCAR v
Dobfuški št. 9181 najboljši in najcenejši in so jih sodni izvedenci pripoznali za najpopolnejše. Vsaka velecenjenih dam, ki se doslej Še ni prepričala, naj to stori in naroči poizkusno pošiljate?, ki jo gotovo zadovolji
Kos, 20 metrov rumburŠkega platna   .........   K ||«—
kos, 20 m najfinejše tkanine, pripravne za vsako perilo   •   •   K M"—
kos platna (Kappen-L.) 14 metrov........•  • ■ M"M
6 rjuh, beljenih, brez šiva 150/200 cm velikih. Uft Tucat prav finih batistnih žepnih robcev   .......  %\ S"M
Vzorci prav fiaih cefirjev in vsega platnenega in bsabaisstega Hafa, za gospodinjstvo in za eoaučo raki gratis ia franke.
tat
sode
Blaž Jesenko
LfakUna, Stati trg 11
priporoča
klobuke
slamnike
cilindre, čepice itd.
= najnoviji« fen
po najnižji ceni.
lajceoejse
domačega izdelka priporoča
Jos. Vidmar
Ljubljana Pral ikottlo 19, Start trg 4,
Prešernova ulica 4.
ftf&tmJU »aVssssFnaV^
yfat&rt je&it/€> *\v*>rts, jk> c*nt trt
paškar
i UHi. kakim ialf.fi
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pu 1 SMJESn
lovskili patrebMia« vsa* staj kajaa (Wciklov) kakor tudi
po najnižjih Popravila
Zagrebški
firanck
loooooooooofioooooooe
kat   To^arniiko ananas
*tgSS najSoI/ši SSŽ/
lotta 1S42.
i
i
Tovarna oljnatih barv, laka in firneža
Brata EBERL
Ljubljana 343
Mnslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja,
Prodajalnica i      g| Delavnica s
Miklošičeva ulica št. 6. —    Igriška ulica štev. 6.
nasproti hotela „Union".       iSJ ta^g
Ustanovljeno leta 1342.
Nihče ne plača
za britje in striženje nič, kdor to oskrbi sam.
Sam se briie
lahko takoj vsakdo mehko in voljno, ne da bi se ranil, z brilnim aparatom „Rdeča kapica", h kateremu rabimo lahko klinje
Sam se striže
lahko takoj vsakdo s prima suiingenskim strojem za striženje las iz najfin. jekla, najfin. ponikljano, se prestavi lahko na 2, 7 in 10 mm dolgosti reza z nadomestnimi deli in natančnim navodilom
K 5-50,
II. vrsta K 4-50.
Št. 8921.
174:
Za zgradbo vodovoda Corknica-Rakek in okolica na 364.000 K pro-računjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe, z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože
do 11. junija t. I. ob 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda Cerknica-Rakek".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbna pogoje po vsej vsebini in da se jifn brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadi j še 5° 0 stavbnih stroškov v gotovini alf pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede nž višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati now ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled ob uradnih urah v deželnem stavbnem uradu, kjer se tudi oddajajo za znesek 8 K.
Deželni odbor kranjski.
Maske Melje, toniti umetnega kamenja in marmorja ZAJEC & HORN
UvMavaaJt ihlh 4*1 Is „omotnoga kamenja" kakor;
stopojice, postamente, balustrade, ornamente in kipe, vrtne ograje po načrtu, podboje za hišna vrata, nagrobne spomenike, vodovodne muŠlje, 1714 cementne cevi itd.
Miimult fcanaiUaail ta runsameatov sa strofo ¥ iivriitav. UanSM ■«■> {Oamlytk patant) za obhajilne mize, oltarje, prevleko stebrov in sten v cerkvah, privatnih in javnih hišah.
¥|lsiHl kil—las je ismed najboljših tlakov za cerkve, javno in za* sebne stavbe. Zelo prilagođen za pisarne, hodnike, sobe ; tiha hoja, topel, bres špranj (zato iz zdravstvenih ozirov priporočljiv) lahko snaženje, nesgorljiv, v poljubnih barvah od najpreprostejše do najfinejše izvršitve,
»■slnfcHran|o ki lavrattsv iolMofcov— ifclk stavki
stropov, mostov, rezervarjev (sodov za vino) in celih tovarn po inšenirju-•troko vojaku, kateri daje na željo tudi strokovna mnenja.
t«*«- «. iJmMIama, mmajska eesta 73. Teieu. ».
0
32
06
014
73