Leto LXVL, št. 74 Ljnblfana, petek & marca 1933 Cena Din 1.- izba}« vsak cJmn popoldne, izvzemdi nedelj m praznike. — inserau do 30 pectt 4 DiD 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.—, večji tneeratl petit vrata Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO D* CPBAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva «tk» M. 6 Telefon sC 8122, 3138, 3134, 3125 m 3296 PtdratDlee: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, L^uOdjanak cesta, telefon SL 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica 1, telefon 5t_ 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351 DIPLOMATSKI RAZGOVORI O RIMSKEM NAČRTU V Parizu in Londonu razvijajo živahno diplomatsko akcijo — Sestanek med Macdonaldom in ameriškim delegatom Davisom Pariz, 31. marca. s. Ministrski predsednik Daladier je davi sprejel angleškega po-ajraiika lorda Tvrella Razgovor se je nanašal na Mus-sol'nijcv načrt in morda tudi na pogajanje za plačilo vojnih dolgov Ameriki. Iz \Vashing: na prihajajo ponovno vesti, da bo Francija vendarle plačala decembra zapadli obrok vojnih dolgov v višini 20 milijonov dolarjev. Pred tem je imel Duladicr daljši razgovor s Titulescom. Nekateri francoski list: s*o v zadnicm čas-u priobčili ostre kritike Bounccurjeve zunanje politike. Posebno oster je pa članek, ki je izšel v včerajšnji številki lista »Liberte«. List pravi, da je pnulscdnik vlatavljajo velijo polit c-iio enoto, da jih Francija pod nobenim pogojem ne bo n'kolj zapustila. Tega ne moremo 6toriv. Herriot vprašuje, za kakšne revizije gre. in ali bi se nanašale samo na leritorij dr_ žav-matic ali pa tudi na kolonije. Pariz, 30. marca. AA. Romuniski zunanji minister Titulescu je snoči ob 22.35 prispel iz Ženeve v Pariz. Na vprašanja pariških novinarjev je izjavil, da je prišel v Pariz zato. da zbere nekatere podatke in da ne bo dal nobenih izjav listom vse do_ Hej, dokle*- se ne sestane z nekaterimi francoskimi uradnimi osebnostmi. Titulescu ostane v Parizu po vsej priliki t Men dni. Francoska zagotovila Mali antanti Pariz, 31. marca. AA. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje rnišHenje, da smejo biti vlade držav Male antante popolnoma mirne zastran zadržanja Planerje nasproti paktu med šti-rimi velesilami Tako zagotovilo sta danes dala m-TTNi-nsfcerriu zunanjemu ministru Titulescu predsednik viade Daladier in zunanji minister Boncour. V teh krogih nag!ašayo, da bo Francija tudi v bodoče ostala zvesta svojim obvezani, zlasti pa Društvu narodov. Zato bo mogel Titulescu sporočati beograjski in praški vladi, da se bo francoska vlada v prvi vrsti držala določb mednarodnih pogodb, po katerih je zajamčena vloga manjših držav v okvirju evropskega sporazuma. Boincour m Titjulesou sta konaeriraki snoči od 32.30 do 23.30. Na teh razgovorih sta vsestransko proučila probleme, k: jih je po sta v H rtal-ijairsk: pred&og o p akta 1 med štirimi veie-silami in ugotovila odklonilno stališče vlad držav Male antante nasproti termi paktu. Ko je Titulescu odhajal iz zunanjega ministrstva, ni hote4, dati novinarjem nikake izjave glede svojih razgovorov z Boncourjem. Dejai je samo to. da je s sestankom s francoskim zunanjim ministrom v glavnem zadovoljen. Titulescu je tudn povedal, da se bo danes ob 11.30 sestal s predsednikom francoske vlade Daladierern. Roke proč! Fariz, 31. marca. AA. Današnji »L' Homme lit>re« se bavi s stališčem Male antarute do paleta med štirimi velesilami in med drugim pravi: Ceškosk>va«ka in Poljska sta odločno proti temu, da bi ju kdo skušal okrniti. Tudi Rumimifc tega ne dopusti. Jugoslavija pa pravi: Nikomur ne dovoffrn, da M me vznemirjal s praznimi frazami m nemogočimi načrti, ker se za njimi ne more skrha sablja, ki sffi na dan izza plašča i talijanske ar. matadoma. Naj Velika Britanija in Italija iščeta kolikor hočeta vljudne oMfke, jasno je eno: da je smoter Mirssotfnijevili načrtov razkosanje Evrope, Zato bodimo zastopniki Male antante dobro pripravljeni m odgovorimo vsakomur, kdor bi nam grozil: Roke proč od nas! Ne zadovotjhno se z lepimi besedami, zakaj za njlnri se skrivajo prozorni nameni! Amerika pripravlja veliko presenečenje Norman Daviš ima nalogo pričeti pogajanja s Sovjetsko Rusijo v svrho vzpostavitve rednih ©dnošajev — Vznemirjenje v luondonu London, 31. marca. AA. V političnih krojrih trde, da bo I>avis v torek konfe-riral s predsednikom francoske vlade Daladierjem med dragim tudi o priznanju Sovjetske Rusije s strani ameriških Zedinjenih držav. V tukajšnjih poučenih krogih mislijo, da bo Norman Daviš v Ženevi začel direktne razgovore z zastop- niki sovjetske Rusije glede razmerja med obema državama. Ta vest je izzvala v vseh diplomatskih krogih veliko senzacijo, ker bi sporazum med Sovjetsko Rusijo in Ameriko zelo vplival tudi na mednarodne odnosa je v Evropi in bi bil zlasti Angležem skrajno neprijeten. HollSussova diktatora ogrožena ? Heimwehrovci zahtevajo večjo oblast — Zaradi brezuspešnih pogajanj pričukujejo odstop Dollfussove vlade Dunaj, 31. marca. Sedaj že tudi v vlad_ nih krogih samih odkrito priznavajo, da obstojajo v vladi med desničarskim krilom krščanskrih socialcev in Heimwehra velika nasprotja, ki resno ogrožajo dr. Dollfussovo diktaturo. Včeraj so se ves dan vršila posvetovanja in pogajanja med vlado, vladnimi strankami in zastopniki Heknwehra. V ta pogajanja je aktrivno posegel tudi predsednik republike g. Miki as. Trenutno še ni znano, kako daleč je njegova pomirjevalna akcija uspela. Vesti pa, ki se širijo v političnih krogih, kažejo, da bo najbrž prišlo do oči tega preloma med vlado in Heimwehrom. Heim_ v/ehrovci so namreč zahtevali še odločnejšo diktaturo, kakor jo izvaja dr. DoUfusts in 30 zaradi tega hoteli imeti v vladi vsa važnejša mesta. Krščanski socialci pa baš nasprotno zahtevajo, da se hetmwehrovci docela izločijo iz vlade, češ da imajo svoje posebne 3>temne načrte«. Trenutno se še ne da reči. kdo bo zmagal, vsekakor pa govori vse za to, da parlamentarizem v Avstriji še ne bo tako kmalu obnovljen. Vse osobje Narodnega sveta je bilo odpuščeno in včeraj so zaprli tudi restavracijo. Mnogo se razpravlja tudi o reviziji ustave v zvezi z revizijo volilnega reda. s ka_ terim si hočejo krščanski socialci zasigu-rati večuno. Pozornost vzbujajo vesti, da je vlada odredila znatno pojačanje dunajske garnizije ter je v to svrho koncentrirala na E>unaju močne oddelke zvezne vojske. To smatrajo za dokaz, da vesti o nameravanemu puču heinrveferovcev niso neute- meljene in da se hoče vlada zavarovati pred vsakim presenečenjem. Tudi narodni socialisti so z vsakim dnem bolj agresivni in prirejajo zadnje dni na Dunaju vsak večer velike demonstracije, ki dajejo policiji obilo posla. Vlada se zaradi tega boji, da bi narodni socialisti v primeru kakega heirnwefarovskega puča podprli heimwenrovce, kar bi moglo dovesti do velikih nemirov. Položaj je tako napet, da se širijo celo vesti o kriza vlade, ker smatrajo, da je razkol v vladi tako velik, da ne bo mogoče doseči sporazuma. V tem primeru bi bila : men ovan a docela iz-venjparlamentarna diktatorska vlada z naj-šrršrmi poobiastffi. Razpust republikanskega Schutzbunda Dunaj, 31. marca. Z odlokom zveznega kan cel ar ja dr. Dollfussa je z današnjim dnem razpnšcen republikanski Sehutzbund na vsem avstrijskem ozemlju. __M Nemčija oborožuje Pariz. 31. marca. A A. Jutri bodo svečano spust li v morje novo nemško križarje o tipa »DeutsohfanoV Čeprav nemško mornariško ministrstvo iz neznanih razlogov noče izda t \ kako se bo križarka imenovala, se vendar doznava, da ji bo najbrž ime »Brsmairok«. s Naraščajoč odpor proti Hitlerjevim metodam Protižidovska akcija je izzvala velika nesoglasja v Hitlerjevi vladi, v inozemstva pa največje ogorčenje Pariš. 31. marca. AA. Iz Berlina poro-eajo: Zdi ee, da je protižidovski pokret napadalnih oddelkov nacionalno isorialistifne stranke zrasel vladi čez crlavo. Odpor, ki je nanj naletelo bofkotno gibanje v nekaterih kroeih nem.Skih nacionalcev. je nacionaln-socialiste vznemiril in o^orčil. Več velikih zavarovalnic s>e ie obrnilo na vlado In io opozorilo na posledice ekscesov hitiorjev-skih čet proti židovskim trerovinam; 6> se bo to početje nndnljevalo. pravijo zavaroval niee, bo od tecra n rt i bol' trpelo -nem.SVo gjo-spodarstvo samo. Berlin. 9L mirca. Akciio aa bojkot proti zidom v Nemčiji vodi hitlerjeveki prvak Steieher v Nfirenbereu. Danes je sprejel delegacijo nacionalne zveze trgovskih pomočnikov in je izjavil, da je vodstvo bojkota sklenilo preprečiti z vsemi sredstvi, da bi bih' oškodovani nameščenci in delavci bojkotiranih židovskih podjetij. Kako. tee zaihteval od vlade, naij zbere vse podatke o preganjanju aiidov v Nemčiji in nao to vprašanje spravi pred svet Društva narodov. Minister John Sirnon je pr; debati, •ki se je nato ra-z^vila v po«&Mnskj abornic:t rarjatvil. da bo angleška vlada naroČila bri-ran«3kem*j postanku t Berlinu, naj jI poroča o položaju židorv v NemSiji Se4e aaitn bo vlada zavze/a svoge stališče . New Yerk. 31. marca. Ameriški židovska kongres, ki je organiziral protestno gibanje proti Nemčiji, je zaprosil ameriški državni departement za posredovanie pri berlinski vladi, naj ustavi od narodnih socialistov proglašeni bojkot Židov. Kongres se popolnoma zaveda, da bi šlo pri tem posredovanju samo za formalen čin, ker je akcija za bojkot v Nemci j; popolnoma notranja zadeva Nemčije. Ameriški odbor za verske manjšine je sklenil poslati v Nemčijo posebno delegacijo, ki naj bi se na licu mesta prepričala, ali so vesti o nasiljih utemeljene ari ne. Kakor upajo. Nemčija tej delegaciji ne bo odrekla dovoljenja za prihod. Delegacijo naj bi sestavljali po en katoličan, protestant in Žid. Uboj na Trati pred sodiščem joZc Čadež obsojen na 8 mesecev strogega zapora šn v povračilo stroškov Pred ma,iiim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Ivan Mladič, se je danes obravnaval uiboj Na Trati v Poljanski dolini, kjer so se fantje med seboj stepli in je pri tem dobil čevljar Ciril Jenko sunek z nožem v vrat, da je kmalu umrl. 16. januarja se je zbrala večja družba fantov in deklet pri Kos Ivani na Trati, kjer so plesali. Na harmoniko sta jim igrala Rudi Prestor in Ciril Jenko. Čevljarski pomočnik Jože čadež je za godce nabiral denar in ko je stopil z denarjem k Jenku, se je okolfi polnoči med njima vnel prepir zaradi 10 Din. Jenko je udaril čadeža s pestjo v podbradek, nato pa sta se pričela rurvati, da sta se zvrnila po tleh. čadež je mahal s ključem okoli sebe in je prizadejal Jenku okoli 12 potplutb po obrazu. Fantje so navalili na čadeža in ga skupno z bratom odstranili iz gosti'lne. Tu se je v popolni temi razvil pretep, Jože čadež je z nožem divje mahal okoli sebe in vpil: faotjje, smrt bo pred očmi. Nenadoma se je zgrudil Jenko s prerezanim vratom in je kanalu zaradi izkrvavitve umrl. Obtožnica čadežu očita, da je sunil Jenka x nožem v vrat in mu prizadejal od Zgornje desne strani čez jabolko 12 cm dolgo rano, ki je prerezala žleze in žrlo odvodnico in je Jenko takoj umrl. čadež se je zagovarjal, da so ga pri Kosu fantje napadli in je bi! zaradi tega razburjen. Ko so ga fantje pahnili skozi vezna vrata je med vrati potegnil nož in mahal okoli sebe. Ni čutil, da bi katerega od napadalcev zadel z nožem sam pa je od nekoga dobil z nožem sunek v levo roko.* Stevfltne priče, ki so bile v gostilna navzoče, so opisale dogodek. Nekateri so izpovedali, da je mahal čadež okoli sebe z nekim predmetom, ker pa je bila tema, ne vedo, če je imei v roki nož. Drugi so zopet izpovedali, da je mahal z odprtim nožem. Neka priča je slišala ko se je po dogodku pogovarjal Jože s svojo materjo, da mu je ta rekla: Jože, kaj si naredil, in je Jože odvrail: Kar je bilo. je bilo. Mati pa moi je rekla: Takoj se javi orožnikom. Tudi priča domneva, da je imel čadež med vrati nož, ker se je v temi nekaj posvetilo. Zagovornik dr. Pegan je vprašal pričo, če je res, da se je napram Matevžu Vodniku izrazol, da bodo čadeža pred sodnijo že potlačili kar pa je priča zanikala češ, da z Vodnikom sploh ni govoril. Vodnik je tudi izpovedal, da je sLišal, da so Jenka ščuvali, naj napade čadeža. Priča Kalan Jože, ki je hitel po duiK/vna in je dohitel oba čadeža. je rapovedal. da mru je Jože čadež grozil: >Krncevega sem že, sedaj bom pa še tebe,« Državni tožilec dr. FeUacher je predlagal obsodbo v simriski obtožnice, zagovornik pa je poudarjal, da je prav lahko mogoče, da je v temi kdo drugi sunil z nožem Jenka ker je več fantov imelo nože, tx»di je bil čadez v sllobranu m je predlagal oprostilno razsodbo. Sodišče je čadeža spoznato za krivega, da je zabodel Jenka v sJlobranu in ga kaznovalo z 8 meseci strogega zapora poravnavo sodnih stroškov in povračilo 1000 dinarjev pogrebnih stroškov. V utemeljitvi je predsednik senata navajal, da je čadež prekoračil sil obran, da pa se sodišče nrt moglo točno prepričati, kako se je vršU dogodek v temi pred gostilno. Upoštevalo je obtoženo evo neoporečnost, vinjenost m razburjenje. Državni tožSec je proel rac-sodbi vložil prrzrv, d oči m je socBSce čadeža za nedoločen čas iapustllo, moral pa se je zavezati, da se bo na prvi poarfv javil sodišču. Obtoženec je izjavil, da se bo takoj vrnil m da gre domov samo po površ. nik. Š tujim blagom so ga Ljubljana, 31. maroa. V IMj.u pri LjubUani so prijeli orožniki danes ponoči scmljivega neznanca z večjim zelenim nahrbtnikom. Dejal je, da se piše Josip BoštMncič, rojen leta 1897 v Dolu. V nahrbtnika je btio razno blago sumljivega izvora, tako 9 moških srajc, dva para spodnjic hlač, več moških in ženskih nogavic, žepna svetilka s tremi baterijami znamke yZmaj<, dva. žepnri posestniku Rozmanu v šut. Ilju pod Turjakom. Boštjan čiča so izročili sodišču, kjer so na razpolago UwM ukradeni predmeti. Mož je imel t«di suknjič in suknjo, kri sta bila Dajbrž ukradena V suknji }e značka tvrdke .Made for al world<. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2314.85—2326.21, Berlin 1366.80—1377.60, Bruselj 801.07 do 806,01, C»rih 1108.35—1113.85. London 96.80—198.40. Newyork ček 5713.36—5747.62. Pariz 326..6S—226.77, Praga 170.40—171.26, Trst 294.24—296.64. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.76—9.86. IfiOZEMSKE BORZE. C urin: Pariz 30.36. London 17.7860, Nevrvork 518. BrnseVj 72.8750. MiVan 26.59, Madrid 43.80, Amsterdem 208.85 H.-lin 133*60, Daw*j 72^7-^7.15. Sofija 3.75. Stran 2. »SLOVENSKI NARODi, dne 31. marca 1933. -tev 74 Vsi bi radi delali... Na socijalno političnem oradu „sezona44 še ni končana V Ljubljani primanjkuje dela Ljubljana, 31. marca. Nedvomno ni imel noben urad v Ljubljano to zimo toliko dela kot oddelek socialno poiiticnega urada, kjer dele podpore brez. poseinmi delavcem. Nikjer drugje, razen na Borzi deda, se nd zbiralo pozimi toliko ljudi m nikjer se ni nudila bolj§a stik* revščine ki brezposelnosti v naSem mestu, kot na tem uradu. Zdaj je pomlad, kmalu bo zapeJa kukavica in toplo je že tako, da amo odlozUi suknje, zato bi kdo mislil, da jo konec sezone na eocšalno političnem urada. Veselo pomladansko razpoloženje je vladalo zunaj, da si lanko pozabil na vse brige in težave tega sveta in še na brezposelnost. V mračnem hodniku v Mestnem domu se je pa vseeno zopet zbralo okrog 50 ljudi, moških in žensk. Po večini so biM stari znanci socialnega urada. Vso zimo so hoditi po podpore im se ne morejo sprijaz. niti z mislrjo, da bo zdaj konec podpor, še vedno prihajajo ob dnevih, ki so določeni za prosilca, in najsi jim referent še tako dokazuje, da so krediti izčrpani. Zdaj je pomlad in vsak si mora poiska4J delo — kakršnokoli, nihče se ne sme več zanašati na podpore. Prosilci prikimavajo ter odgo varjajo vsi, da so iskali delo že povsod, a da se ni nič pred veliko nočjo. Vsi pravijo: Nakar ne mislite, da bi prišel po podporo, če bi imel delo! Zadnje čase morajo odklanjati vse prosilce, kn niso pristojni v Ljubljano in ki nimajo družin. Zato je takšnih od dne do cine manj, ko sprevk'ijo, da nič ne opravijo. Rekorden naval je bil to zimo na socialno političnem uradu, čeprav je bila mila zima. Nekateri so sicer trdili, da so slabi Časi dosegli že višek, a letos je naš socialno po, ritščnd urad izplačal v treh mesecih podpor, c*3nosrx> nakazal nakazila za živila v toliko primerih kot L 1931 vse leto. L. 1S*31 so prejeli prosilci podpore v 4000 prime rft, letos pa do 29. marca v 3720 prime rib. Nekateri prostlci so prejeli podporo večkrat. Mnogo jih je bilo seveda odklonjenih, ker mestna občina moza pač skr. beti predvsem za svoje brezposelne občane. Včasih se je nabralo v Mestnem domu toliko prosilcev, da so napolnili priftlično vežo in stopnišče do drugega nadstropja, kjer je socialni urad. Enkrat jih je bilo 680. Največji naval je bil v februarju, ko so izplačali za okiog- SO.000 Din podpor. V januarju so jih laplačall za 70.000 Din. ta mesec pa do 29. nad 60.000 Din. Do 5. * ~ °n dajati podnore iz sredstev pomož- ne akcije, odtlej pa izključno iz proračunske postavke. Poleti ne morejo podpirati brezposelnih v taksnem obsegu ter bodo morali reducirati podpore na minimum, kajti skrbeti morajo predvsem, da bodo lajšali najhujšo bedo v zimskih mesecih Lahko rečejo, da so obvarovali to zimo domačflne najhujšega — gladu. Zdaj si delavstvo obeta, da bo dobilo delo, kot pač vsaiko pomlad. Toda v Ljubljani je dela mnogo premalo. V L.jub_ ljanici ne bo zaposlenih povprečno več ko 100 delavcev, pri gradnji tramvajske proge jih najbrž ne bo nit» toliko, pa tudi z gradnjo aerodroma se ne bo posebno omilila brezposelnost. Zlasti je važno dejstvo, da je tem večji naval delavcev v Ljubljano, čim več je dela v nji. Mnogi domačini ne dobe dela. ker se ponujajo delavci z dežele in iz južnih krajev v delo za vsak denar. Največ delavcev dela v Ljubljani iz okolice mesta. Ti in 9pleh kmečki delavci lažje konkurirajo z mestnimi, ker imajo doma češče vsaj hrano, ki s; jo nosijo na delo ali se pa vozijo domov. Delavci iz mesta so pa navezani samo na zaslužek in na — podpore socialnega urada. Nekateri pod-jetniki zna.jo to imenitno izrabiti. Nedav_ no je ponujal ljubljanski podjetnik ćelavcu 2.25 Din na uro. Koliko po em taksna zasluži delavec, če dela 10 ur. si lahko izračunate. Včeraj do 10. se je oglasilo r.a socialnem uradu 26 upravičenih prosilcev, 11 žensk in 12 moških. Mnogi možje pošljejo prosit žene, najbrž zato. ker se >ami nekoliko sramujejo prositi. P-^si'ka. ki je prišla po podporo iz Vira nri 'omiaiab (prej je stanovala z možem 10 let v Ljubljani). Je tožila, da se bo morala vrnili peš domov. Dobiia je nakazilo za ž.v.la. Tudi vsi drugi upravičeni prosile so prejeli nakaznice za živila. Moški so vsi trdili, da bi radi delali, a da ne morejo nikjer dobiti dela. — Obljubili so mi. da dobim delo. črni začno graditi letališče. — Morda dobim delo pri Ljubljanici. — Ko bodo začel: delati v tistem kamnolomu. — Tako hočejo vsi dokazati, kako bi radi delali, a da so bilii prisiljeni priti po podporo se zdaj. — Da se bomo prehranili vsaj do velike roči. — Strojar, ki je delal 16 let v ljubljanski tovarni, ie pa bil pesimisrfci-čen: — Nič se ne zanašam, da bi me vzeli nazaj. Referent pa piše nakaznice piše in p1-še. Toda pred vrati je v** čas enako število prosilcev. Tujski promet v Kranju Predlanskim je bilo v Kranju 1743 tujcev, lani pa 1476 — Nacrti za tekoče leto Kranj, 30. marca. Pretiekfi četrtek se je vršil v Narodnem domu občni zbor Tujskoprometnega dru-srva. O tvoril ga je predsednik s res ki na. oe&rjik g. dr. Franc Ogrin, ki je začetnik m duhovni vodja vsega tujskoprometnega delovanja v Kranju. Njegovo poročilo je }>Ho res strokovnjaško sestavljeno. Splošni pogoji za rassvoj tujskega prometa so naravni in umetni. Med prve štejemo zlasti pokrajinske lepote in prirodne zanimivosti, med umetne pa vse tiste naprave, čijih iz_ vrdiitev je odvisna od naše volje, našega dela m organizacije. Romantična lega m pestra okolica sta naravni privlačnosti Kranja, G. predsednik je podal pregled vseh tujskoprometnih naprav v preteklem letu. Sem spadajo predvsem izdaja propagandne brošure, nabava šlcropi'lnega avtomobila, ureditev savskih drevoredov in parkov, kar je v giavnem izvedla mestna cbčina. Društvo je zelo marljivo razpošiljalo propa. gandno brošuro na vse strani države. Kmalu bo dogotovljen relief našega mesta, ki ga izdeluje znani spretni samouk Ivan Selan; dokončan bo še pred pričetkom ljubljanskega velesejma. V celoti bo stal okrog 32.000 Din. Stroške bo plačalo društvo s svojimi sredstvi, zlasti z dotacijo mestne občine. Prispevala pa so tudi večja tukajšnja podjetja: Gostriiničarska zadruga 2500 Din, tekstaim tvornici Jugočeška in Jugobnma po 2000 Din. Društvo je izdalo m založilo pregleden zemljevid Kranja v 1000 iavocKh. Zemljevid se dobiva v knjigarnah po 5 Din. Na razpolago je tudi ronogo povečanih sRk vseh delov našega mesta. Kranj ni samo industrijsko mesto, saj je in^hjstrija koncen^rsuna samo v Savski doffini. Ima tucM ceJo vrsto naprav, ki sVu_ žijo tujskemu prometu: lepo urejene hotele in kavarne, drevorede in parke, dva zvočna kmematografa itd,; pogrešamo pa ob vsem tem kopaTišče, Naprava velikega modernega kopališča je že več let pereč problem. Zaenkrat nimamo nitji primernega prostora m ne vemo, aJi bo novo kopališče zgrajeno ob Koleri aH ob Savi. Dru_ štvo bo dalje skušalo doseči, da se odpravijo sedanji telegrafski drogovi po mestu. Vodi naj se spravijo na strehe ali pa naj se a^radijo kabli. Popravi naj se tudi p*oč-nik od Stare poste m Roossove bise proti gimnaziji. Pred Anrasičevo hišo m pri Veksetou bodo postavljene primerne ori jen-tacijeke deske. Turjsfcoprometno društvo je delovalo v trajnem etjScu m sporazumu s sresfemi rjačelstvom. občteo in podružnico SPD. Zlasti pa je gmoto) podprta društvo mestna občina. Tajniško poročfflo je podal g. Zmago Ko ž man, čigar poročilo in delo priča o njegovti marljivosti to zmožnosti. L. 1931 je bilo v Kranja 1743 tujcev s 1756 nočni-namd, 1. 1932 pa 1476 tujcev s 1826 nočni-naml Zlasti je padlo število inozemcev (od 737 na 669). L. 1951 je b?l najboljši promet meseca avgusta, lam pa septembra. Gosp. tsrjrnk je erart, kako natanko bo žzvrSen relijef. Take bo na pr. župna cerkev sestavljena iz 68. hotel Stara pošta pa iz 138 manjših delov. Vsak tak objekt vzame Se-lanu po več dni časa. Stavbe na relijefu bodo izdelane vse iz lipovega lesa. Tujci in drugi! interesenti so se v lepem številu obračali po informacije v društveno pisarno v poslopju Mestne hranilnice. Društvo šteje 128 članov. Najvažnejše za uspešni raz_ voj tujskega prometa je vprašanje 50 ' i popusta na železnicah, ki naj bi se dovolil onim posetnikom našega mesta, ki bi bivali vsaj 10 dni v našem mestu. Blagajniško poročile je poda' veletrgovec g. Jcško Majdič. Celotni promet znaša 96.784 dinarjev. Kakšen je program društvenega dela za letos? Steze in pobočje od klavnice proti pungradski cerkva, terasa pod rožnovensko cerkvijo in Škrlovec se morajo urediti. Važna sta popis in evidenca stanovanj za_ radi pregleda in oddaje. Da se omogoči ko. panje v Kokri, se mora zagotoviti primeren in nemoten dehod. Napravi naj se ne. kaj kabin. Pregledano bo tudi savsko kopališče. Važno je končno tudi vprašanje športnih in tenis prostorov. Pri poapnenju arterij v možganih ta srca dosf-ženio pri vsakdanji uporabi flNUe množine >Franz Josefove«; vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Z vlaka je skočila Trebnje, 30. marca. Po povsem svoji krivdi — po lastni neprevidnosti bi skoraj prišla včeraj ob Življenje l^letma Vidgoj Terezija iz Poljan, občine Gradišče. Peljala se je z osebnim opoldanskim vlakom, ki odhaja iz Š>t. Lovrenca na Dol., ^ob 13.40. Vstopila je nekje na Dolenjskem in je bila namenjena po opravkfh v Št Lovrenc. Na postajališču v Si. Lovrencu — kakor na vseh postajaK-ščih —ima vlak le malo postanka. Toliko, da potniki vstopijo in izstopijo. Ta trenu tek pa je neerečnica zamudila — očividno v pogovoru s sopotniki in je opazila šele dobrih 100 metrov nad postajo, ko je vlak vozil že proti Radohovi vasi, da se je odpeljala naprej. Razburjeno in neizkušeno dekletce je hipoma skočilo do vrat voza, ga odprlo in se pognalo s prtljago vred iz drvečega vlaka na železniški nasip. Potnike je njeno junaštvo silno prestrašilo in n«o se od strahu še dobro zavedli, ko je vlak že stal. Vlakospremno osobje, ki je drzno skakalko opazilo, jo ustavilo vlak rn navzočim s« jc nudil strašen prizor. Nesrecnica je ležala na nasipu blizu tračnic z zlomljeno nogo, zdrobljene kosti pa so ji štrlele iz strašno skažene noge. Obupno se je borila med zavestjo in nezavestjo in že je obležala nepremično in nezavestna na tleh. Očivideč pripoveduje, da je bil pogled na poškodovanko strašen. Naložili 90 jo takoj na isti vlak in b'la je prepeljana v bolnico v Ljubljano. Brezmotorno letalo nad LJubljano Ljubljana. 51. marca. S pomladjo so nasi letalci oživeli kakor mravlje, ko na tako mravljišče posije soln-ce. Aerodrom pričnemo graditi tako rekoč že jutri in frčali bomo že majnika nieeeca ali malo pozneje, kakor bi rojili majniski kebri. pa tudi na platnu na« je v torek zvečer prof. Noč popeljal s >Pelikanom« nad Ljubljano in šmarno goro ter zavlekel nad meglenim Morjem celo v nevarne čeri Kamniških planin. Ali vse to letanje ni prav za prav še nič, ker je treba toliko jurjev m jur-jev za motorje, ki neprestano žro z velikanskimi požirki bencin, da navaden smrtnik aleda brne?e ptiče le od dale?. Cilj vseh konstruktorjev je zato letalo, ki bi letelo brez motorja. Tudi v tem »o fanatično predrzni zanesenjaki že prav mnoao dosegli, seveda ne toliko z gmotnimi žrtvami, kot z žrtvovanjem svojega življenja. Tudi naš Aeroklub ima svoi odsek za brezmotorno letanje, ki ga vodi z največjim idealizmom znani strokovnjak inž. Kuheli. Aeroklub je priredil že dobro uspelo tekmo za mlade konstnikterje letal obth VISt, odsek je pa že celo konstruiral svoje brezmotorno letalo in delal z njim poizkuse na vetrovnih Blokah. Brez vetra namreč letanje ne ere. a Bloke imajo vedno toliko sapice in tudi sape. da so za brezmotorno letanje tako primerne, da namerava osrednji odbor Aerokluba na Blokah ustanoviti v ta namen posebno šolo za vso državo. Tudi v Ljubljani imamo slasti med mladino prav mnogo predrznih pristašev brezmotor-necja letanja, ki mnogi svoje izume skrbno skrivajo pred javnostjo, dokier niso gotovi uspeha. Xe moremo izdati, kdo je zgradil na skrivaj rudnega ptiča, kakršnega še nik-do ni videl in ga tudi ne bo. vendar pa iz lesa in žice konstruirani zmaj že čaka, da jutri zjutraj ob 7. splava z Grajske planote nad naše po amerikansko naprezajoče mesto. Kakor znano, je pa treba brezmotorno letalo pri startu z vso naglico in močjo — kakor navadnega malega zmaja — potegniti proti vetru, da *e dvigne v zrak. Za to je potrebna kavamasta vrv. la *e lahko bolj potegne, a tudi krepkih iunakov. da aparat spravijo v /rak. Neznani izumitelj torej prosi svoje pristale in vse krepke fante, naj se jutri že pred 7. uro zbero na iira-du. kjer jih bo paka] čudoviti zmaj. krepko privezan na kavčugas-to vrv. ki so z njo potegne. Preverjeni smo. da bo predrzni idealist zmagal, saj zaupanje in ve^Ta premagata vse ovire in zapreke. Ljubljančani bomo pa imeli senzacijo, kakršne Še n; bilo — brezmotorno letalo nad mestom Novo igrišče SK Ilirije Lubljana. o\ marca. Vprašan ie noveaa igrišča i je bilo med našimi mladenkami veliko. Vodila ga je učiteljica gdč. Visnjerjeva, predavali pa so tndi drugi strokovnjaki. To je bil poleg podzemeljskega edini tečaj v našem srezu, četudi jih želimo še več. Pohvaliti moramo nase strokovnjake, ki vlagajo ves svoj trud v kmetijsko prosveto, četudi razpolagajo s komaj zadostnimi sredstvi. — Petelinov in kokoti selekcijoniran» štajerske pasme je tudi naš srez nabavil okrog 30, kakor tudi večjo količino valil-uih jajc. Razveseljivo je to dejstvo, ker j« penKninarstvo lahko precej donosna stvar, ako se goji racijonalno. Kmetijski referent k. Konda se trudi za povzdigo vseh panog, vendar pa bi mu morali dati na razpolago več sredetev, še posebno, ker jih nnti sreski kmetijski odbor nima dovolj. _ Nerazumljivo postopanje. V metliški okolici goje v nevinogradnih krajih t. %. okrog Podzemlja in Gradca Se vedno nekateri šmarnioo. pa so jo cek> nanovo posadili, čudno je to, ker trte vendar ni kdo ne more prisiliti, da bi na neugodnem tlu uspevala. Potrebno bi bilo ljudi vzgojiti pn jih napotiti v kako drugo kmetijsko panogo, ki bi jim lahko donašala več od siabe in razvpite šmarnice. Delovanje kranjskih Kolašic Ivranj, 30. marca. Knanjske Kolašice so se zbrale preteklo >redo k 12. letnemu občnemu zboru v osnovni šoli. da so pregledale bilanco svojega dela v L 1932. Otvorila 2a jc predsednica ga. Inka Sabothvjeva s prisrčnim pozdravom na zbrane sestre, ki dajejo odboru moralno in dejansko podporo. Tajnica gdč. Rezika Pipanova je podrobno poročala o društvenem delovanju. Društvo šteje blizu 400 članic in ima poverjeništvi nj Primskovem in Jezerskem. Za cvetno nedeljo so članice prodajale oljke. Iz izkupička in prispevka mestne občine so obdarovale za veliko nuč 31 mestnih revežev m II družin z živili. Materinski dan je proslavilo kolo s prodajo cvetk in obdarovalo 1<> revnih mater. Društvo je pudpiralo brate iz Primorja z denarjem in obleko, bolnemu akademiku je prispevalo z večjim zneskom, /a ča^a bolezni. Kolo je nudilo 24 bolehnim šolskim otrokom šest mesecev aorko mleko kot dopoldansko južino, neki bolni učenki pa trikrat tedensko obed. S mesecev je podpiralo neko nezaposleno So-kolico s hrano. Sestrskemu društvu na Blanci — najmlajšemu Kolu jc pomoglo z 20U Din. Klolu v Mežici — rbinejni točki pa z blagom Mladm-kemu pevskemu zboru iz Trbovelj je s 300 Din krilo stroške za /ajutrk. Za Božič je obdarovalo 30 mestnih revežev 1:1 devet rodbin z živili. 500 Din je dobila Dijaška kuhinja. Mnogim brezposelnim je med letom pomagalo z živili in denarjem. Odbor s predsednico go. Inko Sabothv-jevo je ostal z malo spremembo na splošno željo isti Ves odbor nam je porok, da bo Kolo jugoslovenskih sester tudi zanaprej vršilo svojo vzvišeno nalogo. To naj bo najlepše priznanje odboru in članicam, za javnost pa nesebično dobrodelno in kulturno delo. Z Jesenic — Požar v spodnjem delu me>la. V noči od srede no četrtek kmalu po polnoči so zbudile Jeseničane iz spanja tovarniške in železniške sirene ter iih opozarjale, da nekje irori. Xa spodnjem koncu mesta pa *o »kali visoko v zrak oenjeni zublji. Gorelo je sospodarsko j>oslopje gostilničarja g. Jureta Laeana v Kovinarski ulici. V tem poslopja so stanovale tudi tri delavske družine, ki so v največji naglici rešile, kar se je rešiti dalo. Tovarniška požarna bramba ie prihitela na kraj požara v rekordnem Pasu ter preprečila, da ni poslopje ponorelo do tal. Lastnik 2. Lasan in stranke, so stanovale v poslopju, imajo občutno škodo. To ie na Jesenicah že četrti požar v štirih mesecih, za katere se ne ve. kako so nastali. — Otvoritev sekelskega lutkovnega gledališča. Po več mesečnem trudu nekaterih sokolskih bratov, so dela pri eokolskem lutkovnem gledališču bližajo svojemu koncu, tako da bo jutri ob 14.30 otvoritvena predstava "Martin Krpani za mladino, 00 20. pa za odrasle. Predstave se v nedeljo 2. t. m. ponove, in sicer popoldne za mladino, zvečer pa za odrasle. Sokolfiko lutkovno gledališče, ki je delo domaČih rok, je v vsakem pogledu tako lepo in dovršeno urejeno, da so Sokoli lahko ponosni nanj. Vsa dela je vodil naš priznani strokovnjak za odrska dela br. Joža Cebulj. mizarska dela je ni-pravil Filip Lazar, elektrotehnična dela br. Franc Pogorelec, a lutke je mojstrsko izvršil naš domači umetnik g. Lojze Višnar. Kdor hoče videti prvi jeseniški lutkovni teater in kdor se hoče pošteno nasmejati, naj teh prireditev ne zamudi. — Občni tbor podruzniee sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik rn Koroško Belo je v nedeljo, dne 2. aprila t L, ob 10- v poslopju otroškega vrtca na Savi. z običajnim dnevnim sporedom. Medklubska tekma v slalomu na Zelenici SK Tržič razpisuje na velikonočni ponedeljek 17. aprila mcdklubsko slalom tekmo za posameznike (dame in gospode) ter za moštva za prehodni pokal dr. Gerharta Guklerja. Start ob 10. blrzu Zeleniške koče na piazu Begunjščice. Pravico starta imajo vsi člani, ki so verificirani pri JZSS. Tek-mo.re se po saveznih pravilih. Žrebanje bo v nedeljo zvečer v Zeleniški koči. Vsak klub lahko prijavi največ dve moštvi. Moštvo obstoji iz treh tekmovalcev, klasificirata se le prva dva. Pokal prejme v prehodno last moštvo, ki doseže skupno najboljši čas, toda le tedaj ako je vsaj eden tekmovalcev tega moštva uvrščen med tri najboljše. Ako ta pogoj ne bo izpolnjen, pokal letos ne bo oddan. Pokal preide v stalno last kluba, ki si ga pribori 3krat zaporedoma ali 5krat v presledkih. Prijavnino sprejema do inkl. petka 14. aprila športna trgovina Stransky Rudi in g. Seljak Anton, Tržič. Prijave je poslati na predpisanih tekmovalnih prijavnicah s prija vn ino vred, ki znaša z.a posameznika 10 Din, za moštva 30 Din. Prijavnina za moštva se vrne, ako se moštvo udeleži tekmovanja. Naknadnih ptrijav se no bo sere je- malo. Pri tekmovanju posameznikov prejmejo prvi trije plakete, dama, ki do-eŽe najboljši čas prejme istotako plaketo. \ m eventuelne spremembe razpisa si pridržuic odbor SKT. Vodstvo tekme: predsednik g. Seljak Anton, tehnični vodja g. ^arabon starter g. Rudi Stramikv, sodniki na cilju g. dr. Elbert. g. Seljak, časomerdca m /.1 pisnikarja gg. Kalan. Seme in Peadir. Prehodni pokal in plakete so razstavljene pri tvrdlci Goreč, Ljubljana, p^leg nebotič-nika. Koledar. Danes: Potek, 31 marca katoličan«: Modest, Benjamin. Moj mir, pravoslavni Ig, marca. Današnje prirecHtve, Kino Matica: špijonka E 3. Kino Ideal: Maver ft Comp. Kino dvor: Lov za milijoni. ZKD: >šanirhai Ekspres< ob 14.15 r !ri-11 u Matici. Sokol Šiška: Predavanje, dr. Oblaka >Od Kotora do južne Srbije« ob 30. t reliki dvorani Sokolskega doma. Zveza industrijcev U-tna skupščina ob 14.30 v Zbornici TOI. XI. redni občni zbor Zadruge državnih uslužbencev ob 19. v dvorani Dolavske zbor-nk'c. Dežurne lekarne. Oanes: Bohinc, Rimska ce«Ui 24, .tr. Kmet. Tjrrševa cesta 41. Leustek, Resljeva cesta 1. (fxf9€>d sita tti reseia V Ziigrebu imajo čudno afero z lyrn-photubinoni rn njegovim izumit cljem-zdravnikom na će/u. Baje je ta nesrečni Ivmphotubin umoril kar devet ljudi, ki so hoteli s tem pr&p&rastom ozdraviti svojo jetiko. Ni končno za nas zanimivo* koTiko da jih je od tega lymphotubina umrlo, ker to bodo že ugoto\'ili medicinski strokovnjaku, zanimivo pa je, da sedaj 10 najslavnejših zagrebških zdrc^Ttikov rrc/i, da so ti čudo-\-iti preparat preizkusili na bolnikih in ugotovili negativni učmekt namreč da m niti indiferenten č/on-eškem« zdravju, nego je celo škodljiv. Ti gospodje zdravniki so torej preizkušali preparat na bolnikih približno tako, kakor to delajo zdramiki po epidemiološko bakterioloških zavodih, kjer vbrizgavajo razne toksine morskim prašičkom m potem opazujejo posledice. Poskuse z lymphotubinom so namreč zdravniki v javnih polemikah zdaj priznali. Soben zdravnik seveda javno ne trdi, 1. je Ivmphotubin smrtonosen, ker pač noče javno priznati, da je usmrtil koga Ivmphotubin, ki je že skoro dve leti krožil na debelo po r%aši miti domovini. Trdijo le* da je škodljiv, po bi bito re& rmiimivo vedeti, so ti dovotjeni taki eksperimenti z ljudmi, kakor z morskimi prašički po bakteriološka epidemioloških z&vodth. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. tiri. Petek, 31. marca: Zaprto. Sobota. 1. aprila: Hamlet. laven. Nedelja, 2. aprila ob 20. nri: Han»k< 4ar«ti. Ponederjek, S. atprila: Zaprto. * Prva repriza Shakespearejeveoa Hamleta v režiji g. Cirila Debevoa bo t soboto dne 1. apriia r naši drami. NasJovno vlogo igra tokrat g- Ciril Debevec. Vea oeftaJa zasedba kakor na premijori- Ljubljanska drama pripravlja v r«-žuji prof. Seota pasijonsko igro L N. R, L, ki sta jo napisale dr. Roman Tocmnec rn Edvard G>regoriru ki isra tudi glavno vlogo. Prva letošnja vpriaorrtev pa«ijoj>sk« igre bo na Cvetno nedeljo dne 9. aprila ob 20. uri v drami. Zunanje poeetnike opozarjamo, da si lahko naroče vstopnice po dopisnici »a gledališko upravio. OPERA Začetek ob 20. ari. Petek, 31. marca: Zaprrto. Sobota, 1. aprila: Samson in DaJila- Red R. Nedelja, 2. aprila ob 20. nri: Pri treh mladenkah, rzven. Zn-ižaoe oane. Samson in Dotita. Dek> franco^ega sklao ima ka-pekifk dr. Svara. V nedeljo dne 2. aprila zvečer se ponovi v operi opereta Pri treh mladenkah po znižanih opernih cenah. Opozarjamo, da v nedeljo cine 2. aprila n* popoldanskih predstav. V operi se vroe velike, inrteozivn-e priprave za vprizoritev \Vagaerjev© opore ParsifaL, ki bo še pred velikonočnimi prazniki. Parsifal je največje ki najpomemK-nejVše NVagnerjevo delo. Ljubljansko v prizori tev pripravlja ravnatelj g. Mirko Polič. Iz Kranja — Javen »hod delavstva sklicuje podružnica Narodno strokovne zveze v Kranju za v nedeljo 2. aprila ob 9. nri dopoldne v gledališki dvorani Narodnega doma. Sa »bodro govori predsednik NSZ g. Rndolf Juran rz Ljubljane. Odbor podružnice vabi vse delavstvo Kranja m okolice naj se v kar največjem Mevilu ndelezi tega shoda. V Ženevi. — 150 frankov mesečno mi hočejo plačati kot strojepiski razorožitvene konference. To je odločno premalo — Res je, gospodična, toda pomi-sfati morate, da boste zaposleni /se življenje. Noče vdovca. — Ali bi vzela vdovca? — Za vse na svetu, ne ker. d Hn. čem moža vzgojiti sama. Štev. 7 4 »SLOVENSKI NAROD«, Ga.*:!f>i\, ulazilo JGZ. prinaša zanimivo statistiko gasilstva v Jugoslaviji. Ga-vo je v dravski banov ni najmočnejše ter tudi Mi nično najboljše opremljeno. V banovini je 700 sra^il^kih edinic. ki Štejejo 25.283 prostovoljnih in poklicnih gasilni imajo 280 motornih in 737 ročnih - 'jnlrt. 6 hidroforov, 877 prevoznih središ ev, 1301 lestvo, 63S2 sesalnih, 1260 gumi-h in 17L586 konopi jev h cevi. Poleg teh . gasilci na razpolago 327 domov. 25.244 krojev in organiziranih 76 sodb. Podpore Istro znašale 554.867 Din. Za drav-ie najmočnejša saVBka banovina, ki 8t&-19.893 in i>a dunavska s 6427 gaslci. slabše je gasilstvo organizirano v var-rski banovini, kjer je celih 23 gasilcev. — Ceneni izleti s parobrodom »Kar«, rdje« v Dalmacijo in Grčijo. Da bo omo. no bodi niž;im slojem ogledati si in .^poznati naso jadransko obalo in važnejša mesta vzdolž grške oba'e do Pirej (Atene), priredi Jadranska plovidba v letošnji -•zoni več izletov po zm.žani coni z luksuznim panvkom >Karadjordje«. Ta ladja je prerrrljenn z vsem kemfortom. ima lepe in prostorne salone, zračno in udobne kabine. •ko lepo promenado na krovna, kopalnico m brivnico. Hrana na parobrodu je iizbor. na in obilna, postrežba prvovrstna, Iz'et-UŽiva na ta način poleg ll-dnevne n lobne vožnje po morju tudi vso udobnost :>arobrodu samem. Potovanje prične na s išaku vsakokrat od 14. url ter ima pot-r>riliko ogledati so važnejša dalmatin-ska mesta in jadranska kopališča: tako vvenico. Rab, Šibenik, Split, Hvar, ev. MakarsKo. Korčulo, Dubrovnik, Kotor, Hercegnovi, dalje Krf m Iteo ter konča v i h, kjer je dvodnevni odmor, da si .v.eženci izleta ogledajo Atene, glavno »sto G-rCije. Cena za te ll-študen. temperatura Je znašala S.9. — Dva požara. 6. t. m. je zgorel kozolec jlame posestnika in gostilničarja Zrinskega v Ivanovi-.'h Ker posestnik ni bil zavarovan, je dal 23. marca zavarovati vse svoje i Ujetje. Toda zločinska roka ga je prehitela, še jati večer je začelo goreti v pj^fcOTO0 skednju, ogeni je pa zajel tudi svinjake in irvarnico. Ker je pihal hud veter, je bilo nemogoče sašiti in so vsa gospodarska poslopja pogorela do tal. Skoda .je precejšnia. Preteklo nedeljo ie gorelo pri posestniku Karlu Podleska v Sebeborcih. Zgorelo je precej krme in nekaj gospodarskega orod- Sko l ; maša lo.OOO Din. _ Zagoneten samomor. V Šibeniku ]e bil izvršen v sredo zagoneten samomor. 36-letni upravnik veleprodaje tobaka, ki ima v zakupu splošno trgovsko kreditno društvo iz Splita. Milan Ratkovič. se je včeraj v hotelu ustrelil. Mož so je že delj časa ?ripV; č«asih ni mogel slu/i rti kruha. Kw jc pa hote! ostati polten, jc še1 raje v smrt. kot da hi zašel na kriva pota. Očetovo nasledstvo v obliki lepih belih zob lahko ohranite v pozni starosti s stalnim čiSCVnjem z znano Chtor-oriont z<»bn-.> pas4o. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din S. Pri ishi.ja.su sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« srenčice, popite zjutraj na tešče. brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden oočtitek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri konge-stijah proti jetrom in danki. ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli r>ro-stati in mehurnem katarju. »Franz Jo-sefova« gre: jica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Lfnblfanc —Ij Ribe gredo ljudem precej v slast kot kaže na ribjem trgu. Kljub slabemu pomenu zadnjih dni v mesecu je bilo danes na ribjem trgu precej živahno. Pose * no • so se ljudje zanimali za morske ribe in jih pre-oej kupovali, čeprav niso t)^š poeeni. Morskih rib je bilo več vr9t, ker je zdaj ugod no vreme za ribolov. Po daljšem presiedku so bile danes na trgu tudi morske postrvi (skombri), ki se pojavljajo na morju » jatah le tedaj, ko se jim obeta dober In r na sardelice. Sardelice so p i prispele na trg šele v poznih tržnih urah. Morske postrvi so prodajali po 30 do 36 Din kg. Frv eej So gospodinje kupovale girice, ki so po 16 do 20 Din. Najdražje ribe so branci.i:. bradač (barboni) in orade po 40 Din. Tu 2li Din. karpi pa po 18 Din. dočim so prodajali drugi prodajalci žive ščuke po 28 do SO Din kg. Na ribjem trgu je še vedno ž-abji dumping. Danes so prodajali žabe v treh dolgih vrstah Nekateri nepristni Ljublja*: čani pravijo, da so siti žab že, če jih vidijo toliko, v splošnem pa gredo tudi žab* še precej v denar Prodajalci pravijo, da bi jih vsak rad jedel, ko bi vedel, kako Eo okusne. Poleg tega je pa žaba še naj bolj snažna žival, ker se ne boji vode —Ij Konjska železnica, po kate-ri odvažajo materijal iz Ljubljanice, je precej draga, ker jih stane vsak konj po 80 Din n.. dan Kot znano, jim niso dovolili odvažati materijala z lokomotivo, nihče jim pa ne bo mogel braniti uporal>e motorjev. Pripravljajo motor, ki ga bo poganjala nafta Takšni motorji se še bolj obnesejo kot lokomotive ter bo odvažanje materijala zeko pospešeno. Ob zaslužek bodo pa številni vozniki. —Ij Za zidanje je zdaj idealno vreme, a stavbna sezona se vendar ne začn^; novin manjših zgradb bo zelo malo. kot kaže Dve manjši stavbi sta v Streliški ulici in na Vodovodni cesti. (Gradnja Trsrovske akademije dobro napreduje, kletno zidov je bo krni lu zbetonirano. _Ij Te dni so zbetonirali ob tromostju pri desnem mostu izolirno ploščo na zbe-toniranih terasah. Enako ploščo bodo zbetonirali š*- ob levem mostu pri Prešernu. Zdaj je ta most zaprt. S temi deli bo menda opravljeno končno vse pri tromostju. razen podiranja kolibe na trgu in dograditve podzemeljskih stranišč. —Ij \e smemo pozabiti, da bo v ponedeljek, 3. aprila ob 20. uri v unionski dvorani koncert Glasbene Matice, na katerem se bo izvajala pod taktir&ko ravnatelja Mirka Poliča Beethovnovo Missa solemnis. Vstopnice so v predprodaji v Matife; knjigarni. —Ij Jezdeci (prijavljeni) ljubljanskih sokolskih društev se pozivajo, da PTidejo nedeljo 2. aprila ob 9. dopoldne v jahalni obleki v civilu v vojašnico 16. artilerijskega polka. 214-n _Ij Zanimivo predavanje. Kakor smo zadnjič že kratko javili, se je prirodo znanstveni sekciji Muzejskega društva za Slovenijo posrečilo pridobiti ze eno predavanje predstojnika antropološkega oddelka dunajskega naravoslovnega muzeja, g. dr V. Lebzelter ja. Predaval bo o svojem dveletnem bivanju v južnoafriški puščavi Kalahari na desetem poljudnoznanstvenem predavanju prirodoznanstvene sekcije, ki se bo vraik> 6. aprila ob 20. uri. Da omogoči sekcija obisk čim širšim slojem in čim več publiki, se bo to pot predavanje vršilo v veliki dvorani hotela >Union<. O tem zanimivem predavanju bomo še poročali. —Ij 8egajte po oljkovih vejicah. Bliža se cvertna — oljčna nedelja — in naše Kola-šice se že pripravljajo za prodajo oljkovih vejic. — Ne samo na cvetno nedeljo, temveč že teden preje bodo oljke na razpolago — Oljčna vejica je simbol miru, — zato naj ne manjka v nobeni hiši. Kdor le more na; kupi vsaj malo vejico, saj izkupiček oljkovih mladik bo prinesel obilo blagoslova t hišo, kjer je revna deca. — Naše Koiaake bodo uporabile ves denar v dobrobit revni, slabotni deoi. — Kolo jugoslovenskih sester —Ij Zveza zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev v Ljubljani sklicuje za v nedeljo 2. aprila ob 9. uri dopoldne v dvoran; Delavske zbornice ja,ven shod. Na shodu se bo razpravljalo o težkem položaju gradbenega delavstva. Odbor poziva vse grad bene delavce, da se udeležijo tega važneg.« javnega zborovanja. —-Ij Gospodarsko in izobraževalno dni. štvo za dvorski okraj, kakor tudi dvorska knjižnica praznujeta petinoVvajset letnic o svejeg-a obstoja. Ta iz-reden društveni jubilej bomo proslavili dne 1. aprila t. 1. v veliki dvorani ^Kazine« od 20. ure da!ie. Ciane, kakor tudi prijatelje društva vljud_ no vabimo k udeležbi. 215n —-Ij Danes ob 14.15 uri v Elitnem kinu Matici »šanghai-Expres«c z Marleno Dietri-chovo v glavni vlogri. Delo slovitega režiserja J. Sternberga »šangnai Ekspres t je bil eden naj2^irnivejših filmov prošQe sezone. Ta film, v katerem igrata glavni vlo_ gn Marlene Dietrich in lepa Kitajka Ana May VVorujr. naj si vsakdo ogleda, _Ij Krajevna organizacija JRKD za sodni okraj v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v torek 4. aprila ob 20. uri v pro štorih restavracije na glavnem kolodvoru Masarvkova c. 5 z običajnim dnevnim redom. _Ij Sokolsko društvo Štepanja vas vabi na predavanje gospoda dr. Mihelaka >0 sodobni gospodarski krizi*, ki se vrši v nedeljo 2. aprila ob 10. uri dopoldne (po maši) v Sokolskem domu. To predavanje je za vsakogar tako važno in poučno, da naj nikdo, ki mu čas dopušča, ne izostane Vstop prost. Zdravo! Uprava. _Ij Posetite jutri in v nedeljo opereto ^Študentje smo« v Šentjakobskem gledališču. Izvrstna godba in petje. Vstopnice se dobe od 10_12. in od 15__17. v veliki dvorani Mestnega doma. —Ij Socialna prireditev v korist zavetišča za breiposelne služkinje pod pokrovu teljstvom gospodinj se bo vršila 2. aprila ob 17. uri v Delavski zbornici. Vstopnice od Din 4.— do Din 12.— se dobijo v predprodaji v posredovalnici v Seleaaburgovi ulici 7/1. Stojišča brezplačno. 216ta _Jj Stalna razstava sodobne stanovanjske opreme se otvori jutri ob 10. dopoldne v nebotičniku. Vstop prost. _lj Srajce modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, rokavice in nogavice, kupite najbolj* pri Miloš Korničnik. Stari trg 8 Iz Celja —c Predavanje o živinoreji. Krajevna organizacija JRKD za Colje-okol'co bo priredila v soboto 1. aprila ob 19.30 v go stilni g. Belaja na PoluLah pri Celju predavanje o živinoreji. Predaval bo sreski vete rinarski referent g. Makaim Hribar iz Celja. Predavanje o sadjarstvo, ki bi se moralo vršiti v nedeljo 2. aprila ob 10. dopoldne v gostilni g. Kolenca v Zagradu, je odpovedano, ker je preda vatel j zadržan, vršilo se bo pozneje. —c Go*to\»an}e S&K Celja v Trbovljah Prvak celjskega nogometnega okrožja SSK Celje bo igral v nedeljo 2. aprila ob 15. v Trbovljah prijateljsko tekmo s SK Trbovljami. —c Umrl je v četa-tek 30. t, m. v Celju (Aleksandrova ul. 7) v 87. letu starosti nad-učitelj v p. g. Ivan Adamič. Pogreb bo v soboto 1. aprila ob 17. iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. V celjski bolnici je umrla 2V. t. m. 9 mesecev stara Marija Vodov n'kova, hčerka delavke iz Arclina pri Vcjniku, 30. t. m. pa jc umrla 261etna dnina rica Angela Jagoričnikova. —c Sokolsko društvo v Celju bo priredilo v soboto 1. aprila ob 20. tn v nedeljo 2. aade/. Matuzovi :» i rtiče so vozili seno. Domov grede je sedel gospodar vrh sena. Med vožnjo mu je pa postalo slabo, zmegliko »e mu je pred očmi in je padel z voza. Poškodovanca so odpeljali takoj domov in poklicali zdrav-nijui LkmaTJa, ki mu >e nudil potrebno pomoč. BoLiuku, ki je zadobi! notranje poškodbe, gre zdaj že na bolje. — Nekaj za prijatelje Sv. Gore. Sv. Gora, najbolj priljubljena točka v Zasavju, je razširila »voj krog prijateljev zlasti zdaj, ko wna krasno planinarsko kočo. V planinskem domu mnogi izletniki tudi prenoće. Nekateri so se pritoževali, da je posteljna oprem« neprimerna. Da odstranijo ta nedoetafcek »o vrle litijske narodnjakrnje: go«pe Svetčewa, I^o<$bojeva. Turkova in Koblarjeva ter gdč. Pavla Me-škova pripravile kot veKkonočno darilo nov bališ. Vzgipdne dame za Mudijo vso t ivalo pianinarjev. Svetogoraka koča ie v zadnjem ča«u ttrdi glede hrane iaborno -krbovana. Nikoirnir ne bo žal, če pohiti v biser Zasavja, kamor j« s postaje Sava pri Litiji le — pičli dve uri. V kratkem bo nova koča na svečam način krščena. Ljubljanski umetniki na razstavi v Mariboru Kdo je bil v razsodišču, kdo prireja razstavo in pod čigavim pokroviteljstvom Ljubljana 31. marca. V pe-nkov« števikki »Slov. Naroda*< sem na svoje veliiko začudenje zvedei. da je »raztsod šče, ki so bili v njem naš*: najbolj znam- umetnik', zbralo dolgo vrsto slik in skulptur za veliko umetniško razstavo, ki bo v Mar boru . . od . . ' do pod pokrovi t els tvom td. Ra/.sodi-šPe je pre-soj-ilo le de!a ljubljanskih umetnikov itd. itd« Da>je sem izvedel, da rn/vtivlja moja malenkost »na žalost same risbe, da Mari-borčani ne bodo videli najuspešnejših kiparskih del svojega vsestransko talonrira-nega rojaka«. Izvedel sem tudi. da odpotuje *>\ Mar -b>r s sKkamf tudi R:hard l*ikopic, k' bo otvor:] z:i kulturni razvoj Maribora po-membno ra/stavo s slavnostnim govor >m. dta Mariboroant našega mojstra spo/najo tudi osebno«. Do momenta, ko sem to i /vedel (v petek 24 t. m. /vccer ob 19 pri večer j.), nisem imoT nit pojma o tej i*raindiozni umetniški m.i nifestHCjjj v Marboru. Bij sem presenečen. Preč tal >em članek Še enkrat in pred meoc| sta se izmotali iz negotove sivine dve viprašaji: 1.) K;'ko je mo^oč0. da ja/. kot časopisni lusstrator. (joaoi risu r-reporter, o teg grandiozni raztst-av nim.i.m niti najmanjšega pojma? 2) kako jc mogoče, da jas na tej pn-r**dttv! sodelujem (sicct »na žalrvst sam^ z r sbami«) — pa /otpct o tom nimam niti najma n jšega pojma? Še enkrat «em ce poglobi v čla.neic in urt ot (HrU s' ed eč e: Prvi odstavek ie — milo rečeno — ne-bulozen. »Te dni je razsod šče. ki so bili v njem nas? najbolj /naju. umetniki, isbralo dolgo vrsto slik itn sku»l|ptur za veliko umetni-ško re/stavo, k: bo v Ma/riboru itd.« Megla! Kdo je posta vil razsodišče? K.do so ti — naši najbolj zna.ni umetnvkriV K.je >e obralo to anonimno razsodišče dolgo vrsto (!) s»l'k m skuiptur? Kdn> priireja to v e: ik o um e tnišk o raizsta vo? »Ra.zstava (n^d 30 kiparjev in sli'korjfv) se vrši pod pokrov teljstvom itd.« — kldo j p zajprosil /a pokroviteltistvo? Stavek, ki govori o moji osebi — je od prve do zadnje besede — zlagan. Prvič, j-az na tej misterozni rsastt v: »slovenske moderne umetnosti v Mariboru« sploh ne razstavljam, ker o tem ničesar ne vem — ali pa se je morda /godilo nekaj, kar ni v skladu z zakonom o avtorskem pnavu § 22., točika 9.! Drugič, še nisem nikdar razstavljal ri.^b »na žalost« — temveč iz povsem drugih motivov. Tudi Še nisem razstavljal »na žalost samih rsb«, za kar jamči kritika v reviji »Čas«! Tretjič, nisem »mariborski rojaik«; v Mariboru imam samo domovinsko pravico. Ta moja »prav'ca« pa b»i lahko postala Mariboru zelo nerodna, če bi se moje zadeve razvijale v stilu te anonimne p/rirc d trve! Ugotovil sem torej ta dejstva (pri večerji v petek, 24. t m.) in na žalost moram prL.jna ti: Tudi elanikairjeva trditev, da sem »vsestransko talent ran«, nikaikor ne drži: kakorkoli sem se ma*či'l s tem znači krim pojavom v naši umetnosti vso dolgo noč — nisem ga razrešili n šele v soboto ob enajstih dopoldne mi je pojasni.l zadevo g. kolega Dalmatico Inchiostri! Stvar je bledeča: Ta mar borika »razstava slovenske moderne umetnosti« (Ve-čenrvik), ki naj bi bila »kul/rurell ihiresglei-ehen hochstbeduetende Vertinstaltung« 'Mirtborer Zetun^) ni prnv nič drugega kakor razstava slik in kipov, ki jih je nakupil, dobii v kom*sijo itd. gospod Kos, trgovec s slikami tn okvirji v Ljubljani, Upopotajena z deli mariborskih s likerjev in dekorirana z dejstvom, da je v Maribor odnotoval »s slikam? tudi Rihard .lokoipu*, ki bo o-tvoril za kn I Kic-n i razvoj Mar bora DomemKnn razstavo s slavnostnim govorom« — pa ne mordn zato, da propagira v Mariboru ljubljansko umetnost — o ne. — tenrrveč. kakor pravi M-ankar — »da Mariborčani našo^a mojstra spoznajo tudi osebno«! Oglejmo si torej to za kulturni razvoj Maribora »taiko pcriiemjrMio razstavo«! Kdo prireja razstavo? Cosnod Kos, tr-vec z okvirji im sl.ilkf.mi v Ljubljani. Mestni trg. Kako prijreja raizsta^^o? Anon mno :n p od pokrovi te»T jst\-o m. Gospod je trgovec in hh"ko po mili volji nr"reia trjgovske razstave svoje zbirke (s privolienjem avtorjev — seveda!) kjerkoli in kadarkv>l;! Toda — zakaj anonimno, zakaj »pod pokrovi tetjstvrm«? Ali morda ne orSreja razstave sam? Kdo ie ta — drurv, prireditelj? Ali ji'h je morda več? Kdo so V? Pokroviteljstvo nad razstavo so prevzele najodličtnej'šp msribor^e osebnosti . . .! Xe vem. kaj mi«*l;io o tej kuiltunno po-memr>r.i ra/stavi g. Kosa moji umetniški iko'eg — jaz za svajo osebo pri/navr-m r»jegcxve podjetnišike vrline v celoti in mu Sest?tam! Tk*D malenkost frlede 5 22.. ročke 9. avtorskega prava bova že mirno uredila na drugem mestu! Je pa tu druga ^tvar in piriz-narn. da mi danes (!) tri vseeno kaj mrslijo o za-dev' moji spoštovan; gfg. kolegi! Pr4 spočetju te k\nlmernibrie razstave je furoji-ralo neko »razsodišče, ka so brli v njem naši najbolj znatni umetniki« in kri jc »rzforalo dol"ffo vrsto 'Jik rn '»kui'.ptur za vel ko umetniško rairstavo« ter »presojalo« (podlčrTal N P.) le dela Jjub-! jonskih metnikov«! Tu pa postane stvar temna. Osvetlimo jo! Nisem Mr»el prlike da bi se poraz-govoriJ s svoj mi tovariš^-umetniki, zato napišem naslednje vrste pro domo ^ua —! Kdo je postavd razobcW0a>? — Nihče ali pa g Kos! (zc i-ih ni postavil mihče, so to sa.mo-zvanci — torej!? Če )»h je pa postav hI g. Kos, je stvar /alostna in nevzdržna: Med razstavijalci čitam imena naših najbolj znan h umetnikov! V raiZBodišču so biili »naši najrtolj z;nani umetnik«' Kaiko se pravi temu po slovensko?! To mistično razsodišče je torej »izbralo dolgo vrsto slflk in sku-lprur za veJiko umetniško razstavo*. — Kje jo je izbralo? V trgovskih prostorih g. Kosa! — 5e kje drugje? — Mogoče — toda to ni važno! V trgovskih prostor'h je »izbralo« najmanj 80 odstotkov razst, vnih de'! — Kaj ie šo delalo to neimenovano MMBBOtfHKe? — To razsodšve je »presojalo«. in sicer »le dela rjub^janskih umetn kov«! Zao mivo — rako-le razsodišče' Oko »izbira« — onu »presoja«, poročc-salec re»ca -.sod Rf pa rše: X- — je /astop.m sknun-no. Y — boljše. Z — najboljše — kje? — Na rakavi' - Ni res! — V zbirki trgove* I Kosa' Dokaz: G. Kos ;m:i par mo :. nepomembnih rsb v komisiji — vsi k Ljubljančan pa. ki se /amina za umetnost, pozna lepo štev:lo mojih zadnji Čas wrvr-š^nih pitat k! Le tako se je nvo^lo zo bili v njem naš BAJboij znan umetniki«, me na vsak način dobro (osebno!) pozna in ve, da sem nastopil svojo (melanholično) umetniško pot v Mariboru. To rMBOdtfPc, ki je »izbiralo« in »g>re-Bojalo", b; imelo lahko toliiko takta, da b' me (kot najbolj przadetega) o tej razstavi — vsaj obvest !<>' Res je s cer. da bi ja/ temu in tajcenni razsodišču pojasnil, da nnu odrekam vsako pravioo »izibira-n« in »presojati« moja dela, n če so to rudi »na žalost samo risbe«, ki jih riše nehote moj nožni palec po paT-koru, ko pišem o tej Sudovhti kulrurno-po-memhni ra/stavT v Mariboru. Nikol&j Pima*. ^Študentje smo" Ljubljana, 31. marca seie s to domačo opereto je Šentjakobsko gledališče — tako se namreč ta diletantski oder sedaj upravičeno imenuje — pokazalo, kaj zmore in kako mnogo je p opereto 3zrpixnntJ" „i črtaT-. še več pa, izpopolnil in izboljšal, veeetranefloo ga je pa podtpri in opereti pomagal do največjega uspeha režiser M. S*, ki pa v svoji neupravičeni slCTOrnnosti nđ pustil dati svojega, siplošno priznanega umetniškega Imena niti na pilakat. Z velikimi, sUkovito aranžiranimi sikrrpinamd tn z enotnim nastopom kompanzerije je režiser dosegel učinke, tako scensko bogastvo in življenje ter toliko užitkov za oko JkakrSnih pri lanskih predstavah na pretesnem starover-skem oderčku od te operete nihče niti slutiti ni mogeL Skratka., »študentje smo« je opereta, ki bi na vsakem odro dosegla uspeh. Pa tudi drugače 9e je opereta močno tn, premenila, predrvsera zaradi isprememlbe oseb, ki igrajo g-lajvne osebe. Prej gtrotesk-na in drastična korrričinost je oblaiena, ker profesorja Goloba ne igra več znani komik Lavrič, temveč Križnik, ki je pa uobvaril prav imenitno karaJoterno figu.ro. Njemu se je morala prilagoditi Klara Lebanova gospe Metke Bučarjeve ,da je vz priamoje-ne avše postala le moža željna stara ko-keta, a komični Oki ni bil več rurtlztiraoa Zalazni k, temveč dober začetnik Oerar, ki se je pa kot začetnik prav zadovoljivo uveljavil. Zaradi teh iaprememib je torej opereta izgubila mnogo drastičnega, bnamor-ja in zato tudi mnogo smeha v avditoriju, saj je bila pravzaprav groteskno komična edino Se Nina gdčne. Siive Danilove, ki je z njo to diletantske giedaftidče dobilo sele pravo razposajeno subrefco. Seveda, umetniška kri! Prav tovrstna je bila pa letos tudi vdova Senčarjeva gdftne. Zaleteiove, ki je bila pa prvi večer prestaro šminka, na. Gdč. Ervma Wra9cuerjeva je morala Nado igrati mirnejše zaradi kontrasta z vražjo Nino tn je zato svojo skoraj nehvaležno in težko nalogo resila z največjim premagovanjem, da ne poka±e svojega temperamenta, v resnici tovrstno. Kakor lani. torej, da boljši biti ne more, je bt pa Kosak kot vele trgovec Kobe, mnogo boljši so bili pa dijaki, ki so jSto igral« škerlj, HanžiC, Petrovčič in Tavčar, šker-ljeva vloga živka je do skrajnosti naporna, vendar pa njegova mladostna rjreser. nost ni niti za drobtino odjenjaia prav dto srečnega konca. Tudi tovrstni Kukjnaaov Breithut je bid manj pretiran ,v opereti sp.oh nova oseba je bil Moaerjev sijajni odebeli gospod«. Majčkand viogici sta imeaa tudi Pelicon kot natakar in gdčna. Viran-tova rki smo že zadnjič pohvalili njeno na, daTJenost m prikupno zunanjost. Igralci, ki 90 tudi svoje pevske talente pokazali prav zadovoljivo 30 bili torej na visku, njim so pa pomagali Se 'pevci ^Ljubljanskega Zvona« .ki so nastopili tu. dfi kot elegantni zamorski pevci z imenitnim Šlagerjem, v zboru so se pa odlikovale tudi pevke tega požrtvovalnega pevskega društva, saj vendar v Mestnem domu spada vse skupaj. Posebno pa Se moramo pohvaliti orkester Sokola I., ki je svojo na. logo rešil nad vse častno in se za ogromno delo žrtvoval — brezplačno. Pri obeh predstavah je bilo seveda tudi zlasti ploskanja pri odprti sceni, v nedeljo je pa pisateljica libreta in g-lavna igralka ga. Bučarjeva dobila tudi velik šopek. Predelana opereta je torej finejša, vendar bi jo pa mnogi radi videti v stari zasedfbi, da zaradi primerjave postane ie zamkmiveJSa. Stran 4. •6LOVBN8KI It ARO L>c, dne 91. marca 1933. A. DEimery: 3S <£>ce Rom ... Bodočnost!... Kaj morem pričakovati d nje? ... Kie bi mogla dobiti delo? In kako naj živim dotlej? Lniza je zašepetala nekaj sestri in sporazumeli sta se. Henrika je vzela iz svo:e ročne torbice nekaj srebrnikov in ih stisnila Marjani v roko. Marjana je zadrhtela kot bi se je dotaknila srn rt. — Miloščina! — je vzkliknila z drhtečim glasom, — ne, ne. kar obdržite svoi denar! Henrika ji je pregovarjala, naj ga »prejme, češ. da ji bo olajša! pričakovanje srečnejših dni. — Ne odklanjajte tega skromnega dokaza usmiljenih src. to bi naju zelo bolelo, — se je oglasila Luiza. — O, prav ste imeli! — je vzkliknila Marjana. — zdaj vrdirn, da je bog. saj vidim dva angela, ki mi hitita na pomoč. In uboga Marjana je pokrila roke gkhboko gin* en i h sester s poljubi in soizarrii. Zdaj je čutila v sebi dovolj moči m potrtima. Zapusti Pariz, odpotuje kam na kmete, kjer bo oošteno delala in si služila vsakdanji kruh. Marjana je bila trdno sklenila napraviti konec gTešnemu življenju. Tako se je vsaj zdelo Henriki, ko je videla, kako se je vzravnala m ozrla na okna krčme, kakor bi hotela pozvati na odločeni boj moža. ki jo je pahnil tako jrloboko ... In siroia je napravi-'a vzpocftnzoto kretnjo, ki jo ;e Marana tako.; razumela, ka;:i vzkliknila je: — Kar se tiče njega, sem nrdine prlsilfil, da je obstala kot prikovana, je bil glas Jakoba Fro-charda. Tudi Hemrika m Luiza sta slišali, kako je Jakob klical Marjano. — Ah, križ božji! — je vzkliknila Luiza m se stisnila k Henriki. — On jo kliče! — In ona... se je ustavila! — je vzdihnila Henrika. Nastal je kratek molk, ki je bil za Marjano prava muka. Presenečen, da ne odgovori takoj na klice, ie Jakob stopil za njo. — Rh. Marjana! Kaj si gfciha? Kam si pa tako bežala? Zakaj pa nisi prišla k nam v krčmo, da bi trčila z menoj in mojimi prijatelji? ... Kako? CMuha in nema? ... No, odgovori vendar, če te vprašujem! Kam se ti je tako mudito? Ves ta čas je Marjana nepremično giedala govorečega nasHnika. Hotela je zbrati ves svoj po^um in vse stfe, da bi se mu odločno uprla. Tudi odgovorHa je s samozavestnim glasom, kakršnega Jakob pri ny ni bil vaien. — *_d teboj sem bežala! — Beži no, kaj poveš!... Menda s*. Šališ. Bežati pred menoj... pred svojim Jakobom! In ošinil jo je s pogledom, ki je vedno dobro učinkoval. — Da. pred teboj___ki te nočem več videti, — je aadalievala Marjana odločno, ne da bi se zmenrla za njegov Doc'ed. — Ha! ha! ha!... Ta je pa dobra! — se je zakrohotal Jakob. — Toda ousi'va šale, zda? ni čas za co.. No, zaka-. si se ustav, a, Lo sem te poklica'? .. In se mi zdaj oribhžuješ. ko ti namignem? In ^kaj se ti trese roka, ko jo držim v svoji? ... F a še praviš, da me nočeš več videt-? — Dobro... nikoli več! .. je odgovorila Marjana. — Kljubovala ti bom ... ne bom te več uboga a! .. Nikoli več!... M-d nama e vse končano. Sramujem se življenja, ki sera ga živela, sram me je. da sem zavoljo tebe tako globoko padla. Podlež si, nič drugega! — Očitki vesti... očitki! Preklici vse to in DO>di z menoj! — je dejal Jakob .n stisni Marian.no roko. Hote' ignili za sebo.< v krčmo, pa ^ mu je iztrgala yl rok. — Ne, saj ti pravim aa ne pojdem i teboj nikamor in n-.koi već. Jakob je kar ostrmei. Ni mu šlo v glavo, kako je mogia nastati taka iz-prememba s to žensko, ki je bil napravil iz nje svojo sužnjo, svoj lastnino. Vendar je pa še enkrat poskusil spraviti jo v krčmo. — Pojd&š z menoj! — je zaroh-nel... Hočem tako ... Slišiš? — Jaz pa ... jaz pa ... — Hočem tako. Marjana! In na vso moč je stisnil njeno roko. Toda Marjana ni kriknila. Ta hip bi jo bil lopov lahko ubil, pa bi ne bila popustila, tako trden je bi njen sklep. Henrika je opazovala to borbo in pripovedovala Lutzi, kaj se godi z Marjano. Sestri sta s strahom pričakovali, kaj bo Marjana storila. Henrika ie opazila, da se je Marjana .ned prerekanjem z Jakobom obrnila k nji in Luizu, kakor bi hotela podikrepiti svojo omahujočo odločnost in ju prositi pomoči, da bi dobro prestala težko preizkušnjo. In mlada žena je jasno čutila, kako se ji vračajo moči. k a it i odgovorila je odločno: — Ti hočeš tako, Jakob ... iaz pa tega nočem ... Saj ti pravim, da je med nama vse končano ... Nočem več biti tvoja žrtev!... sokriva vsega, kar počenjaš... Ne bom te več ubogala! ... Jakob 'se je zdrznil kakor človek, ki začenja izgubljati vero v uspeh m ki izgublja korak za korakom svoj ugodni položaj. — Kako pa mislnš to napraviti? Strahovita letalska katastrofa V Belgiji ]e treščilo v torek na tla veliko angleško letalo Katastrofa zahtevala 15 žrtev V torek se je pripetiia pn Dixmui demi v Begjj" strahovita ls.alska ne-sieča. ki ie zahtevala 15 človeških žrtev. Na tla je treščilo veliko diude ško promem^ letalo med poletom .z Bruslja v London. Letalo je bilo 'asi angleške družbe za zračni promet »Imperial Airvvavs«. Vzdrževalo je redno zračno zvezo med Ke moraj nom. Brusl'jem in Londonom Imelo je tri motorje s 1200 HP. V torek ob 13.16 se je dvignilo na letališča v Bruslju in krenilo proti Londonu. Po leg angleškega pilota, telegrafista «n natakarja se je vozilo 12 potnikov ter 450 kg prtloage in poštnih pošilj. Vs^h 15 ljudi je našlo pod razva inami razbitega letala smrt. Pri Dixmuidenu je letalo naenkrit skoraj navpično m tako hitro treščilo na tla, da je malo manjkalo da ni ubilo več na polju zaposlenih kmečkih dek'et. PiiOt in radiotelegrafist sta bi'a Angleža, izmed 12 potnikov je bik> 3 Angležev, 3 Nemci in 1 Belgijec. Ko je začelo letalo padati, so hoteli 4 potnik skočiti iz njega, kar se jim je tudi posrečilo, toda letalo je bilo visoko in vsi štirje so se obiti. Iz oiiz-n ega kraia fTcssen so takoj orihite ea kra1 nesreče orožnik- toda vs-ika oomoć < b'ia že zaman Vse kar si mog.: orožniki storiti, je bilo. da so DOTesrni' izpod gorečih razvalin letala strahovito obžgana trupla. Precej daleč od kraja, kjer je treščilo letalo na tla, so našli vsa razmesarjena trupla onih štirih potnikov, ki so bili skočili iz letala. O vzroku strahovite letalske nesreče še ni zanesljivih poročil. Vse pa kaže, da so se motorji letala naen*rat ustavili in pilot se ni mogel brez njih poševno spustiti na tla. Ko je la:a\ o •treščilo na tila, se je vnel bencin in v hi-pu ie bik) vse letalo v plamenih. 'Preiskava je dognala, da je povzročite katastrofo eksplozija enega izmed treh motorjev, ki je eksplodiral v polnem poletu. Pilota je najbrž ubil pri eksploziji kos železa in tako je osta! aeroplan brez vodje. Kmetje, ki so delali bližini na polju, so namreč videli, da se je letalo naenkrat nagnilo in treščilo skoraj navpično na tla. Med padcem se je eno krrto odtrgalo in zarilo v btižini globoko v zemkjo. Sef inspektorata nesreč v angleškem ministrstvu za zračni promet major Cooper je odletel v sredo s svojim asistentom letalskim poročnikom Davyjem vl Grovdona na kiaj nesreče, da se osebno prepriča, kako je prišlo do strahovite katastrofe angleškega veleletala »City of Liver-pool«. Najbrž katastrofa ne bo nikoh' pojasnjena, kajti od letala je ostal le kup obžganih razvalin in katastrofe ni nihče preživel, tako da tudi nihče ne more povedati, kako se je pripeti-'a. Iz pripovedovanja očividcev bi e dalo sklepati, da je nastala v letaki eksplozija in da se je vnelo, še preobo je padlo na da. Znano je le. da je i pilot Leleu eden najizskušenejših angleških letalcev in da je imel že 18 let letalski izpit. Letalo »City of Liv-er-pool« je bilo eno na.zanesljive.iših. doživelo ni prej še nobene nesreče, ves čas. odkar je bilo v prometu, ni nasta v njem niti najmanjši defekt. V prometu je bilo to letalo že nad 9 let. V sožalni brzojavki ravnateljstvu angleškega državnega mračnega prometa pravi minister letalstva lord Londonderry: »To nesrečo 'e treba obžalovati tem bolj. ker so dosejrfe angleške državne zračne proge glede varnosti poletov nedosegljiv /ekord Pilot ponesrečenega letala kapitan Leleu je bil zelo dobro znan v letalskih krogih, on je pilotiral letalo, ki sta v njem letela belgijski kraj m kraljica. Točno pet minut pred katastrofo letala je prejelo letališče v Crov-donu od pilota običajen radiogTa.n: O K Dash — atl correct dash (vse v redu). Obljuba je obljuba Med svetovno vojno je zahajal v slaščičarno v angleškem mestu kestore starejši gospod, ki se je sčasoma zagledal v 9 letno gospodarjevo hčerko. Mala Da i sv se ie rada pe-stovala na kolenih priletnega Far-•leva in se igrala z njim. kakor pač znajo deklice. Gospod jo je božal in tako se je kmalu razvilo med njima veliko prijateljstvo. Vedno raje je e-dela deklica pri njem na kolenih in priletni gospod ji je v šali večkrat dejal: »Ko d-orasteš, se poročiva.« Minilo je 16 let in idtfa iz voj h časov je postala resničnost. Priletni gosnod je ponavljal svojo v ša<1i izrečeno obljubo tako pogosto, da ga je zdaj že odrasla Daisv ^rijeka za besedo. In nič se ni upiral, navdušeno j-e stopil z njo pred ^.tar. Zdaj je k>et) mož in prijatelj iz zgodnje mladosti župan mesta Dover 70 letni sir E. Farley. Žena je pa stara šele 26 let. Ukradena kri Na neki ženski kliniki v Nemčiji so brezplačno lečili siromašno žensko. Take bolnice morajo v bolnicah opravljati nekatera lažja domača dela in bfti zdravnikom in profesorjem na razpolago za razne zdravniške demonstracije. Nekega dne se je pa siromašna žena prebudila iz narkoze in opazila, da so ji vzeli zdravniki pol litra krvi za transfuzijo. Žena je tožila fiskus, češ da ji mora plačati odškodnino za ukradeno kri, ker so ji vzeli kri brez njene vednosti in dovoljenja. Vse sodne instance so ji dale prav, le v ceni je morala popustiti, namestu zahtevanih 600 mark za pol litra krvi ji je prisodilo sodišče samo 500 mark. Zanimiva je utemeljitev razsodbe višjega deželnega sodišča, ki je označilo početje zdravnikov kot protizako- nito telesno poškodbo. Pri puščanji krvi v tem primeru ne gre za demonstracijo v znanstvene svrhe. Vsekakor bi moraLi ženo vprašati, če dovoli, da ji vzamejo kri, zdravniki pa tega niso storili. Končno je sodišče izjavilo, da ni nobene pravne dolžnosti, da bi Človek žrtvoval svojo kri niti v primeru, ko gre za smrtno nevarnost. Vsakemu človeku je v takem primeru dano na Drosto prožiti bližnjemu pomoč ali pa odreči mu jo. Beseda o težki atletiki K jutrišnjemu nastopu naših težkoatletov v Delavski zbornici. lVžkoaJtletski sport je pri nas še slabo razširjen V drugih evropskih državah, Avstriji, Nemčiji, Cehoslovaški, Madžarski, Anglijii Finski itd. je visoko čislan in zanimanje zanj prav nič ne zao&taj« za dm ^Lmi športnimi panogami Ker je naa -narod >jakih ljudi«, ki imajo kot nalašč v«e pogoje tega sporta, bi bili uspehi v teiki atletiki pj-av kmalu pomembneja-i tudi pri nas, če bi ji posvetili \ . pozornosti. Ba* Slovenci imamo odlične buditelje t<*iko atle>tskega sporta in kdor se je »a njegov pokret pri nas količkaj zanimal, sta mu znani imeni gg. Kaudareta in dr. Sarabona, ki se ju sedanja ytežka< getteracija s hvaležnostjo spominja Težko atletiko delimo v tri discipline: dviganje uteži, rokoborbo m boks. Ker imamo športne panoge, ki zahtevajo od atleta mnogo več frvične sile. kot jo zahteva >tež-ka<. naši v težka ni povsem točen Poglejmo samo tekače dolgih prog in pra.v posebno maratonski tek Težka atletika ni tako težka, kot bi jo sodili po njenem imenu, vsekakor pa je primerna samo moškim. Dviganje uein. Utoii so ieleine ročke., ki jih treba potgeoiti, suniti ali tezno dvigniti do vTOcenja % eno ali i obema rokama. Razlikujemo: enoročni, obojeročni poteg, •••im eno- m dvoročni dvig. enoročoi ir. ooo^eročni sunek. L#er>a rezurtaata pri pote-g« sta ie: enoročno kg 45. dvoročno kg 66. istotako le lep uspeh pri eooročnem sunku k« 50 in pri dvoročnem kg 80. — Za dviga nje uteži niso potreboe siln«- mišice, pač pa spretnost, ki si jo pridobimo z cJoigok-*-no vajo. SK Ilirija je edini ktob v n**M rk--ža-vi, ki goji praviVoo dviganje »teži. Rokoborba. Najetarejša disciplina težfre atletike je rokoboroa. Ločimn v r c >bor-bi dve sloga: grsko-rimskeg^i in prostega. Ro&oborba je najvažnejša in najidea'nejSa vaja za enakomerno okrepitev in iaobtiko-anje vsega telesa. Osvaja se na blaaini (5 X 5) »n traja po 5, 10 aH ŽO minot Tako pasemzno dobo imenujemo kolo (mndo) Med posameznimi koli je odmor eoe minu te. Boj traja dogovorjeno Število kot, iii do odločitve. Premagan je oni, ki se prvi za trenutek dotakne tal z obe mi rameni. Boks. Tudi boks je kot sport zelo stara telesna vaja. ki je razSirjen po vsem sve-to. Izvaja se na prostoru 4.68 m* d«o 7.31 m-1 Posamezno kolo traja po 3 minute, odmori so petminutni. Isto kot pri rokoborbi je t»-di boksu '.oVočeno stevMo kol do odloči*.v«, v slučaju pe, da te ni, se iwrsi kvalifikacija po točkah. Ribe hitro rasta. — Meni se zdi, da ribe strašno hitro rasto. — Kako to? — Zato, ker je ščuka, ki jo je uje4 naš sosed pol-eti in o kateri nam vsak dan pripoveduje v krčmi, od dftte do dne v?čia. e jc čas, Jutra« in v obeh oglasnih oddelkih »Jutrac v Ljubljani, nadalje v Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani na Aleksandrovi cesti, v Obrtni banki na Kongresnem trgu, v podružnici Mestne hranilnice na Miklošičevi cesti, v Kmetskem hranilnem in posojilnem domu ter v menjalnici Reicher & Turk v Prešernovi ul. Z^oUražna brar*f1*vf«a r. z. z o, z., Ljubljana, Sv. Petra c. lo I ROMAN »PROKLETSTVO LJUBEZNI« ki je tako lep in pretresljiv, da ga. boste čitali z največjim zanimanjem, dobite pri upravi »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, za 30.— Din (po poŠti 35.— Din) v lepi trdi vezavi, oba dela skupaj vezana, s poštnino Din 50.—. 1683 Sveže, najfinejše norveške RIBJE OLJE 12 lekarne DR. ti. PICCOL1JA V LJUBLJANI — se priporoča bledim tn slabotnim osebam Tudi gospodje imajo za spomlad svoje želje. Nov površnik in novo obleko. Staroznana tvrd-ka R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije, vas najbolje postreže s kam-garnom, sevjotom, športnim suknom in drugimi tkaninami za vaš okus. GORENJSKI_ SEMENSKI KROMPIR beli »OmMm tn agodnji »Rožnike dobavlja po ugodni ceni Kmettjrim okrajna aadroga ▼ 1501 MOTORNO KOLO 350 Ks, dobro ohranjeno, kupi Kočar, Lukovica 10 pri Domžalah. 1675 RABLJENO SESALKO za bencin kupim. Ponudbe na: Koražija, trgovec Rogaška Slatina 1647 STROJ za izdelovanje sladoleda in konzervator (16 1 vsebine) proda Sink, Kranj. 1688 KROMPIR prvovrsten, več vagonov, naprodaj pri podružnici sadjarskega društva Orla vas, pošta Braslovče. Zahtevajte ponudbe. 1687 SMREKOVIH DESK 10 m3 suhih, od 2—5 cm debele kupim — Ponudbe na naslov: Peter Hrastelj, Laško. PISARNIŠKA MOČ vojaščine prost, vešč vseh pisarniških del išče službo. Ponudbe na naslov: Petrič. Trnje št. 18. p. Brežice. 1685 -*- BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme — Oton Heimgartner, Slovenska Bistrica 1684 KLAVIR (Stutzfliigel) zek) dobro ohranjen, naprodaj. — Rožna dolina, Cesta m, 2t. 10. 1665 MORSKE RIBE Danes v veliki izbiri fine ribe, morski pajki, orade, brao rini, skombri itd.; brodeto s polento. GOSTILNA „LJUBLJANSKI DVOR", KOLODVORSKA I ' w< ftT 28 Restavracija „PRI MRAKU" sprejema abonente na dobro hrano po Din 14.— dnevno. — Na razpolago posebne sobe in lep salon. Priporoča se Tratnik Mirko, restavrater Originalna dvokolesa Wafifenrad STEYR in specialna dvokolesa KOSMOS Zaloga in zastopstvo: TRIBUNA F. BATJEL, LJUBLJANA KABLOVSKA CESTA 4. TRIBUNA F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLOVŠKA CESTA STEV. 4 ratni cel Bata: Oton Cnnstoc, — Vat v IfriMjant