AND MOST POPULAR THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. --il PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ŠTEV. (No.) 247. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 23. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 23, 1926. LETNIK XXXV. Aptp bojkotira M. Dii - Potres porušil 2 mesti. JUŽNA AMERIKA BOJKOTIRA BLAGO ZEDINJENIH DRŽAV, V ODGOVOR NA ZAPREKE, KATERE JE NASTAVIL STRIC SAM S TARIFO. — VELIKO O-GORCENJE V ARGENTINIJI, LISTI NAPADAJO ZE-DINJENE DRŽAVE. Buenos Aires, Argentinija.— Tarifa Severne Amerike, ki je Velika zapreka inozemskim trgovcem, da ne morejo delati kupčije z državami ' Severne Amerike, je tudi v Južni Ameriki izzvala ogorčenje. V Buenos Aires, Argentinija, vodijo kampanjo za bojkot ameriškemu blagu. — "Kdor kupuje od »as, od tistega bomo mi kupovali," tako se sliši glas prizadetih, katerim pomagajo tudi 'isti, ki ščuvajo na bojkot in Napadajo Zed. države radi tarifo. Vzrok sedanjega boja je Prepoved Zed. drž., ki ne dovoljujejo uvažanje v Ameriko ttiesa iz Argentinije. Nesmiselna je trditev, da bi se bolezen |na parkljah in gobcu pri živini raznesla z mesom, ki je že o-čišjSeno. Tako piše argentinski list La Nacion, ki izhaja v Bue-"os Aires. Ta trditev je le izgovor, ker dela meso iz Argen-' tinije konkurenco domačim mesarjem v Zed. drž. Clankar v imenovanenv listu kruto ob- jjp1 IfiMiJiP PQlitiko i« >io "zvestobo," ki jo kaže članicam Pan-Amerike. Ko je zaprla vrata naselnikom — je tudi izključila naselnike iz •Južne Amerike — toraj člane Svoje panameriške družine. PODROBNOSTI O NESREČI ■ ¥ REKI HUDSON. MESTI RAZDEJANI PO POTRESU. Guayaquil, Ecuador. — Poučila iz obmejnih krajev se Gasijo, da sta mesti Cumbal in ^rlosana, Colombia v razvadah — porušil ju je potres. %njenik na Mount Cumbal je ^di začel delovati. Silne po-I'^sne sunke so občutili tudi v ^'lcanu. Predsednik in več Ministrov je takoj odšlo z travniki in potrebščinami na ^ornoč prizadetim. Koliko je Mrtvih, še ni znano. -o- sobarica izsledila ta-tove demanta. Pariz, Francija. — Poroča 110 je že bilo, da so neznani ta-;°vi ukradli iz muzeja v Chan-'Uy dragi kamen, neprecenlji-vrednosti, znan pod imenom Grand Conde." Tatovi so Rinili, ne da bi pustili kakšno zgledalo je zelo zagonet-tl°. kako so prišli v notranjost Muzeja. V neki hotel v Parizu je pri-?el potnik, seboj je nosil mali *°včeg. Sobarica, ko je bila sa-V je zapazila v napol odpreta kovčegu lepo rdečo jabol-k° — zapeljal jo je sad — ni ?e niogla premag.ati, stegne ro-S v naslednjem trenutku je 550 zasadila svoje bele zobe v •,fl,Jolko. Čutila pa je nekaj tr-6Ka pod zobmi, pogleda bolj ^tanko in vidi, da mora to bi' nekaj podobnega demantu , ^iravno jo je premotil sad, 1 se pustila zapeljati od dra-eSa kamena, nesla ga je poli 'Jskemu komisarju". Le-ta je j^koj uvidel, da im.a pred se-vQj dragi kamen neprecenljive ^l'ednosti, ki je bil nedavno vladen iz muzeja, kakor zgo- Nesreča se je zgodila, ker je . bilo preveč potnikov na čolnu. — Operatorja motornega čolna so aretirali. New York, N. Y. — Včeraj je že bilo poročano, da se je v Hudson reki prekucnil čoln Linseed King, ki je vozil uslužbence Spencer Kellogg & Sons na delo v Edgewater, N. J.; ob življenje je prišlo 30 oseb. Razne govorice krožijo, ti-čoče se te nezgode. Nesreča se je zgodila ko je bil čoln v sredini reke. Natančno, kaj je vzrok nesreči bo težko ugotoviti — najbolj verjetno pa je, kakor govorijo, da je bil čoln premajhen za tako veliko število potnikov, kar je bilo vzrok, da se je prekucnil. Nekateri pa trdijo, da se je čoln potopil ,ker je v njega zadel velik kos ledu, ki je. napravil veliko razpoko, voda je trenutno čoln zalila in zajela več oseb v kabini, ki se seveda niso mogle rešiti, ostali so se rešili na kose ledu, kjer so jih našli v bednem stanju vse premra-žene. Čoln je bil dolg le 40 čevljev, ne pa 60, kakor je bilo včeraj poročano. Kapitan čolna je bil John Rohweider, opravljal je tudi službo strojnika in operatorja. Pravijo, da je on odgovoren za nesrečo, nahaja se v bolnišnici, kjer je pod policijskim nadzorstvom. --o-- PANAMERMI LETALCI NA POLETU. San Antonio, Texas. — V torek so se dvignili v zrak v petih velikih letalih drzni letalci, ki nameravajo preleteti 20,-000 milj. Vseh letal je pet, imenujejo se "amphibian airplanes." Ob 2. popoldan so leteli že nad mehiško mejo. --o- KDO ZNA, TA. ZNA. New York, N. Y. — Dobro so znali preračunati bankirji, ki so, kakor je bilo nedavno poročano, kupili delnice Victor Talking Machine kompanije. To je bilo pi'ed desetimi dnevi. Danes so pa delnice poskočile za 43 točk; novi lastniki kompanije so zaslužili v tem kratkem času 10 milijonov dolarjev. raj omenjeno. Detektivski a-parat je bil takoj na delu ir dobil v roke 29 letnega šofer j a in njegovega 21 letnega to variša, ki sta priznala, da stf Skozi streho prišla v notranjos muzeja, kjer sta izvršila tatvi no. Na vesti pa imata polef tega še več drugih tatvin — male dragocenosti sta lahk< spravila v denar, velikega de manta se pa ni noben starinai upal kupati. -o- Kdor v "Amer. Slovencu" o malec takoj oglasi! ŽENA Z DOLGIMI LASMI. k, mm mm , m litii * t IrU^f'S i^ti^m&čA : P'-"'-:. t & m m o > ' m • mm I • * *' P ' S ' ... tU',d iM A & . fr'^H mm Na sliki vidimo Mrs. Ernest Morsell, Clarendon, Va., katere soprog ima važno opravilo, da češe njene lase, ki so nenavadno dolgi. Mrs. Morsell je še ena izmed pametnih, ki ni podlegla modi, da bi pustila odrezati svoje krasne lase. OPOROKA SENATORJA MCRINLEY-JA, Zapuščina senatorja je cenjena na en milijon dolarjev; svoji ženi je zapustil sto tisoč dolarjev, enako vsoto dobi Y. M. C. A. Urbana, 111. — Pred štirinajstimi dnevi je bilo poročano, da je umrl senator države Illinois, W. B. McKinley. Njegova zapuščina je cenjena na en milijon dolarjev. Svoji ženi je zapustil $100,000; Društvu a-meriških mladeničov (Y. M. C. A.), je tudi volil $100,000, za kar bodo postavili svoj dom v Champaign. Pozabil tudi ni v svoji oporoki dobrodelnih zavodov in cerkva. Zadnjih deset let je pokojni izdal več milijonov dolarjev za razne cerkve, dobrodelne zavode in šole. Njegovi intimni prijatelji pravijo, da je v te namene izdal najmanj deset milijonov dolarjev. V oporoki se je spomnil tudi vseh svojih sorodnikov, katerim je vsakemu nekaj volil. Ko se je McKinley ženil, je bil trgovec z malimi dohodki. Stariši njegove žene Katarine, so tej zvezi nasprotovali, ker ni bil bogat. Poroke niso mogli preprečiti, vzela sta se in srečno živela. Zadnje čase je bila Mrs. McKinley pri slabem zdravju in je bivala več let v Evropi. Ko se je McKinley vrgel v vrtinec političnega življenja, je tudi njegovo, bogastvo naraščalo. -o-- MATERE BODITE PREVIDNE. Newburg, W. Va.—V Scotts Hill, v tukajšni bližini, je v neki hiši, kjer vlada revščina, mati dala zvečer v posteljo, kjer so ležali štirje njeni mali otroci, vroče železo, da bi jih grelo po noči. Ko so zaspali, so se cunje vnele v katere je bilo železo povito, vname se postelj in vsi štirje so zgoreli predno je prišla pomoč. -o-- — Burlington, Iowa. — O-seminpetdesetletni črne John Jones, je priznal, da je ustrelil policijskega kapitana v silo-branu, ^a katerega ni vedel, kdo je.'Ta zagovor bo rešil črnca težke kazni. JESS SMITH JE BIL UMORJEN. Smith je bil umorjen, ker mu je bilo znano preveč o zadevi nepravilnega ravnanja general, pravdn" e. Daug-hertyja. -O- Washington, D. C. — Mnogo se je pisalo o korupcijskem Škandalu, v katerega je zapleten justični minister) Harry Daugherty, ki je obdolžen nepravilnega ravnanja s sekve-strom nad imetjem tuje države. Senator T. L. Ileflin, demokrat iz Alabame, je v ponde-ljek v svojem govoru v senat-ski zbornici zopet odprl to rano — rekel je, da je bil Jess W. Smith, zaveznik Harry Daughertyja, umorjen, ker mu je bilo o zadevi preveč znano in je bil prizadetim na poti. Smith je bil najden mrtev v prostorih Daughertyja — reklo se je, da je izvršil samomor. To se je zgodilo baš pred preiskavo o zadevi škandala, v katerega je zapleten Daug-herty. Smith bi bil glavna priča. — Pravijo, da mrtvi ne'govore. --o-- PRODAL ŽENO ZA $50 NA OBROKE. Lansing, Mich. — Edward Whittlake, "cowpuncher," je izpovedal policiji, da je prodal svojo ženo nekemu, ki mu je zelo dopadla, za vsoto $50.00. Deset dolarjev mu je kupec dal takoj na roko, ostalo bi mu pa moral dati pozneje. Whittlake je iz Kila, Mont. Sedaj je pa prišel v Lansing, da iztirja še ostalo vsoto od kupca njegove žene — ni ju pa več našel v mestu, izginila sta in ga tako opeharila za 40 dolarjev. Ako bo kupčija držala, še ni znano, najbrž se bo stem bavila sod-nija. Da se živinče proda, je nekaj starega, nekaj novega je pa za Ameriko, da bi se prodajale žene — in (to še za tako malenkostno vsoto. -o- — Ventura, Cal. — V nedeljo so tukaj občutili dva po deset sekund trajajoča potresna sunka. O škodi ali žrtvah ne poročajo. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" KRIŽEM SVETA. — Pisa, Italija. —» Admiral Diego Simonetti, vrhovni načelnik italijanske mornarice, je v pondeljek, v starosti 61 Iz Jugoslavije s** - O PRILIKI PETINDVAJSETL ETNICE "ZARJE" SE SPOMINJA SLEHERNI SLOVENEC NA CASE SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA POKRETA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. let, na svojem domu preminul. — Avalon, Cal. — V tukajšni bližini so rešili ribiča E. B. Kelly-ja, ki je v malem čolnu, v katerem se je z nekim tovarišem rešil, ko se je njihova ladja v viharju potopila, prebil 11 dni. Njegov tovariš je od strahu znorel. Kelly ga je moral privezati v čolnu, kjer je umrl. Rešeni je bil že tako gladen, da se je deseti dan lotil mrtvega tovariša. — Budimpešta, Ogrsko. — Volitve na Ogrskem so dobro izpadle za združeno vladno stranko, kateri je grof Bethlen na čelu in sedaj postal absoluten gospodar na Ogrskem. Prihodnjih pet let bo Bethlen imel kontrolo nad deželo. — Memphis, Tenn. — Detektivski nadzornik W. Griffin, je naznanil oblastim, da je izsledil bančnega uradnika Glisona, ki je odgovoren za pol milijona dolarjev primanjkljaja na banki. CROARK¥lir VELIKO NA VESTI. Chicago, 111. — Harold Cro-arkin, ki je minuli teden s kladivom usmrtil 6 letnega dečka Walter j a Smitha, se bo moral zagovarjati pred veliko poroto radi umora. Zločin je bil izvršen na prostorih jahalne akademije v Rogers parku. Pri zasliševanju je izpovedal, da se je pregrešil nad številnimi o-troci — več nedoraslih deklic ga je poznalo in so izpovedale, da jih je napadal. Zvabljal jih je na samotni kraj s sladkarijami. Zelo nervozen je postal zločinec, ko je poslušaj pri zasliševanju dve mali deklici, ki sta pričali zoper njega. Drž. pravdnik Crowe zahteva za njega smrtno kazen, pa tudi, naj se obravnava kmalu zaključi in izreče obsodba. Cro-arkin je vse skesano priznal. Ko so mu rekli, da zasluži ve-šala, je zaihtel in prosil naj ne govorijo tako. I "Zarja." 251etnica, 1901-1926, ki jo je obhajalo v nedeljo, dne 28. novembra katoliško akademično društvo Zarja, spominja na najlepše čase slovenskega katoliškega pokreta. Nekako deset let, preden se je Zarja ustanovila, se je katoliška misel med Slovenci konkretizirala tudi na političnem polju; začela se je odločna katoliška politika. Za Mahničem sta prišla Krek in Šušteršič. Bila je to mladostna doba, polna ognja in vere ter neizkaljenega idealizma. Bili so časi, ko so se naši na eni strani branili proti plehkemu pa nadutemu liberalizmu, na drugi pa veselo in pogumno napadali. Iskra tega ognja je padla v nekaj mladih duš in po Danici imamo v Gradcu Zarjo pod predsedstvom Evgena Jarca. Krščanski pokret v Sloveniji je imel sedaj kader mladih inteligen-tov, ki so ga vedno iznova poživljali, da je organično rastel dalje. Živahno delovanje naših Rodbinska drama med Slovenci v Franciji. V Petite Roselle Moselle v Franciji se je dne 16. novembra t. 1. dogodila strašna rodbinska žaloigra. Kilibald Ter-nik je ustrelil ljubimca svoje žene Avgusta Pučnika. Pučnik je bil pri njih na hrani. Med njim in Ternikovo ženo se je razvilo ljubavno razmerje. Oba sta komaj čakala, da se odkri-žata njenega moža. Ko je prišel Ternik tistega domov, sta se s Pučnikom sporekla. Ternik je potegnil pištolo in ga ustrelil. Drama je tem žalostnejša, ker imata Ternikova štiri nedo-rastle otroke. -o- Krvav konec roparske družbe. Dne 22. m. m. se je im^|. med vasema Slivar in Kondol v skopljanskem okraju vršiti o-gled na licu mesta, kjer je bila glasovita roparska družba A-dema Bulke izvršila roparski umor. V ta namen so orožniki dovedli tjekaj Bulko in njegove tri roparske tovariše. Na ne- velika zaplemba Zganja. , New York, N. Y. — Prohi-bicijski agenti so imeli nalogo vdreti v neko garažo v Brook-lynu, kjer so izdelovali žganje. Prostor sta pa stražila dva psa, ki nista pustila nikogar blizu — ni preostajalo agentom drugega, kakor zveste živali u-smrtiti, da so prišli v notranjost. Zaplenili so pripravo za izdelovanje žganja v vrednosti $45,000. Tam so tudi našli 10,-000 galon žganja v vrednosti $100,000. Pač dober plen. -o- lakota v nemčiji. Stettin, Nemčija. — "Lačni smo!", tako je vpila množica gladnih brezposelnih ljudi pred mestno hišo v Stettin, na Nemškem. Ker se župan za demonstrante ni brigal, so nameravali vdreti v poslopje. Policija na konjih je pa množico razgnala in voditelje aretirala. akademičnih društev v teh letih otvarja junaško dobo katoliške narodne misli, ko so se premagovale največje ovire in se je delalo s požrtvovalnostjo brez primere. V teh borbenih in ustvarjajo-čih časih je pripadla Zarji zelo častna naloga. Ustanovljena v Gradcu, je bila bližje domovini, mogla delovati neposredno tudi na slovenskih tleh in biti v ožjih stikih z njimi. Kreme-nito katolištvo, iskreno narodno Čustvovanje in smisel za praktično socialno delo med delovnimi sloji oznamenuje Zarjo od njenega početka. — Prizadeva se za slovensko službo božjo v zagrizeni nemško-nacionalni metropoli, postavi stroga načela glede nravstvenega življenja svojih članov, skrbi za njihovo versko izobrazbo s prirejanjem apologe-tičnih predavanj, išče stikov z mrzlimi nemškimi katoliškimi akademiki, se bori proti slovenskemu svobodomiselstvu in nemškemu buršovstvu, povsod prinaša jasnost in zahteva jasnost, in njeno ime je v resnici znamenje njenega duha in dela. kem gosto obraščenem kraju so roparji vsi naenkrat začeli bežati, hoteč uteči. Orožniki so zgrabili za puške in ker se roparji na trikratni poziv niso ustavili, so streljali. Vsi štirje roparji so obležali mrtvi. S tem je južna Srbija rešena-najkrvo-ločnejše roparske družbe, ki je izvršila nešteto umorov, požigov in drugih zločinov. -o- Plaz v Laporju pri Poljčanah. V Laporju pri Poljčanah se je utrgal na več krajih plaz. Največji plaz je za pokopališčem. Ta plaz je napravil zelo veliko škodo posestniku Gregorju Polancu, kateremu je odnesel in uničil ves obširni sado-nosnik. Tudi sosedna zemljišča so zelo prizadeta in med temi predvsem župnijsko, na katero plaz počasi leze. Cesto po La-porski gori je morala občina zavarovati s piloti, da se ni že popeljala navzdol. -o-- "Amerikanski Slovenec," get jest results! Smrtna nesreča. V torek, 23. nov., ob pol 5. popoldne se je pri Majdičevem mlinu v Kranju zgodila velika nesreča. Narastla Sava je prinesla hlode in vejevje, ki se je ujelo pri mostičku, ki pelje na otok poleg mlina. Da bi se most vsled tega ne podrl, so šli Maj-dičevi delavci odstranjevat na-plavljene stvari. Hlode so hoteli navezati na vrvi in jih odstraniti, a v istem hipu je prišel tako močan val vode, da je potegnil nekega delavca, imena se ne ve, v valove. V začetku se je poskušal rešiti s plavanjem, a ko je zašel v vrtinec, je izginil v valovih. Utopljencu je bilo nemogoče nuditi pomoč. -o- širite amer. slovenec DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poši- ljali po teh-le cenah: 500 Din ____________________$ 9.45 1,000 Din ___________________$ 18.60 2,500 Din ________________$ 46.25 5,000 Din _________________$ 92.00 10,000 Din ......................$183.00 100 lir ..............................$ 5.20 200 lir ..............................$10.1(1 500 lir ..............................$24.25 1000 lir ..............................$47.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po oošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJ5EK & CESAR : 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N.Y. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH. AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SL'OVENEC ? k Prvi in najstarejši slovenski list The first and the oldest Slove- 11 v Ameriki. nian newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Z Izhaja vsak dan raZun nedelj, pon- Issued daily, except Sunday, Mon- . deljkov in dnevov po praznikih. day, and the day after holidays. - - j Izdaja in tiska: Published by: (-: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. J, Naslov uredništva in Uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 1 Telefon: Canal 00,98, Phone: Canal 0098. v ___ffiV ___j Naročnina: Subscriptions: Za celo leto ......................................$5.00 For one year ..................;.................$5.00 Za- pol leta ......................................2.50 For half a year....................................2.50 r Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: r Za celo leto ................................... 6.00 For one year .................................... 6.00 Za pol leta ....................................... 3.00 For half a year................................. 3.00 -----j DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured- ■ niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je £as do četrtka dopoldne.—Na dopfse brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov 1 uredništvo ne vrača. "] POZORŠtevilka poleg Vašega naslova na listu znači, 1 do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 1 s tem veliko pomagate listu. ^ ---,----:------ ( Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ^ Neka; o jugoslovanski zunanji politiki. - - i Jugoslovani, živeči izven Jugoslavije, smo zadnje čase s pomilovanjem zrli na jugoslovansko zunanjo politiko. Zlasti smo zrli s posebnim naziranjem na jugoslovansko politiko napram Italiji- Tolažili smo si svojo jezo s tem, da smo rekali, Srbi ne razumejo in ne poznajo pretkane politične spletkarice Italije. Mislili smo si, vjeli so g. Ninčiča in ta jim podpiše vse, kar mu Italija predloži. In zdaj vidimo, da se v teh svojih mislih nismo motili. Italijanska pogodba z Albanijo, ki je zagledala beli dan, te dni Gije naravnost v obraz gospodarski politiki Jugoslavije. Zdaj menda vidi g. Ninčič, kako ga je italijanska diplomacija speljala na led. Da je to res,' kar trdimo vtem članku,, naj navedemo v ponatisu članek ljubljanskega Slovenca, ki piše v svojem uvodnem članku z dne 4. decembra t. I. to-le: Na nova pota! "Ako ne bi bila tako krvava resnica, da 'država smo mi,' bi se danes škodoželjno smejali naši diplomaciji, ki je doživela s tiranskim paktom tako pekočo zaušnico,kakor se to v sedanjih dneh izlepa ni pripetilo diplomaciji kake dežele. Ta naša diplomacija je bila najbolj domišljava na svetu; ta naša diplomacija se je čutila visoko vzvišena nad mnenjem ljudstva in ljudskih zastopnikov in je na najbrezobzirnejši način prezirala parlament. V vseh drugih deželah smatrajo zunanji ministri ne le za svojo dolžnost, marveč tudi za svojo čast in svojo olajšavo, da stopajo pred parlament in mu poročajo o svojih ciljih,, svojem delu, svojih uspehih ali tudi neuspehih. Saj se zavedajo, da zunanja politika ni nikako rezervatno polje izven splošnih interesov, pridržano samo v to, da more diplomacija na njem vprizarjati svoje tekme. Vedo, da je namreč zunanja politika prsobran vseh narodnih in državnih interesov in da nosi posledice za vse uspehe in neuspehe diplomacije narod, ljudstvo. Zunanji minister je torej bolj nego katerikoli drugi minister obremenjen z odgovornostjo nasproti celoti in bolj nego kateri drugi bi moral zato iskati zveze s celoto, opore in soglasja s parlamentom. V demokratičnih državah mora veljati demokratična misel tudi za diplomacijo. To so po vojni razumeli diplomati vseli evropskih demokracij, za kar Sta dala pravkar sijajen zgled Stresemann in Briand, a nič manj Chambeflain. Da, celo italijanski diktator Mussolini podaja parlamentu in s tem široki javnosti račun o svoji zunanji politiki. Samo naš zunanji minister je smatral doslej parlament kot manjvreden forum, ki ni sposoben, da bi razumel visoko modrost njegove zunanje politike, kot forum celo, ki nima pri tej politiki drugega govoriti, nego odobriti kredite zanjo. Ta napuh se je nad našo diplomacijo bridko maščeval. Smatrala je za svoj največji uspeh "prijateljsko" pogodbo z Italijo, ki ji je žrtvovala cele kose iz našega lastnega telesa in najvitalnejš;' interese lastnega obmorskega prebivalstva. <)b najstrašnejšem trpljenju naših podjarmljenih bratov ni ta diplomacija niti enkrat našla ene možate besede v njihovo obrambo in je celo javnosti najstrožje zabranila vsak gibljaj zanje. Italija je postala pri nas nekako grozno božanstvo, ki mu nihče ni smel pogledati v obraz. Vse to zaradi "prijateljstva" Italije, ki ga je naša diplomacija menila imeti v žepu in »s tem zalog, da nam bo Italija na mednarodnem poprišču mogočna pokroviteljica, pa tudi sicer blagohotna soseda. Zaman smo Slovenci in Hrvati ■■svarili pred dvoličnostjo in verolom-nostjo Italije; naša diplomacija nas je smatrala samo za politične otročaje in kričače, ki kvarijo njene sijajne uspehe. Danes je naša diplomacija kruto prebujena iz svojih sanj, ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN. lgrokaz v treh dejanjih. Drag. Vodopivec. Meta: Ne. Sama je prišla z očetom domov! Ivan ni hotel iti, dokler mu oče ne dovoli vzeti Anice. (Proti Anici.) Pozdrave Ji pošilja. Anica: Hvala, Meta! Katra: Kaj pa pravi oče? Meta (smejaje se) : Grdo se drži, molči, zamišljeno tava okrog hiše ter Venomer godrnja. Pri kosilu, je po navadi čakal Ivana, ko se je spomnil, da ga ni, je molče vstal od mize ter šel vun. Mati se po strani smeje. Pravi, da ga bode že trma pustila. Potem je zapregel ter šel po Ivana. Katra: Rad ga ima Ivana! Meta: Pa še kako! Vedno se ponaša z njim: Moj Ivan! Anica: Da bi se le srečno končalo. Katra: Vse pojde po sreči! Kar si te dni Spreveč jokala, se bodeš pa sedaj lažje smejala. Privoščim ti. Meta: Naša mati te ima rada. Komaj te pričakuje na Visoko. Anica: Mati je res dobra! Skušala ji bom i s hvaležnostjo vse povrniti. Meta: Moram iti, ker imamo vse polno dela. (Odide.) , Katra: Hvala, Meta! Pozdravi mater! Vidiš, Anica, Bog svojih ne zapusti. Anica: Kako sem vesela! (Vstane.) Le to mi greni veselje, da ne bo .moje matere : zraven. Katra: V nebesih se bo veselila tvoje sreče. Anica: Teči moram za Meto, ker jej imam nekaj povedati. (Odide.) Katra: Hvala Bogu, vse se je na dobro obrnilo! (Vstane.) Še na Korenčana nisem i več jezna. (Vzame koš ter. odide.) Tretji priaor. Andrej, pozneje Katra. Andrej (vstopi, gleda prestrašeno okolu sebe z obupanim obrazom in s samokresom v roki) : Ha. ha, tukaj mora biti! U-strelim io! (Sede Dočasi.) Nihče n« s-m« vedeti, kaj sem naredil. Kako mi šumi po glavi! (Se prime za glavo.) Hudoba, nisem še tvoj! Ha, ha! Molitev ne pomaga nifc več — pogubljen bom! Kam je šla starka? Gobec ji bom zavezal na veke. (Strmi pred se.) Izdala me je. (Plane po koncu.) Kako me duši v prsih — moj Bog! (Sede.) Ne! Ne! Korenčana ne boste potlačili. Vrag, pomagaj mi, saj sem tvoj že deset let! (Se slišijo stopinje.) Orožniki gredo po mene. (Strmi v vrata.) Katra (vstopi) : Vi, Korenčan.! Andrej: Čakaj, sedaj mi ne uideš Sveč! (Katra beži do vrat.) Andrej (ustreli) : Tu imaš! Ha ha. (Zbeži. Katra pade tako, da je ni videti na odru.) Četrti prizor. ,;< i, Ivan, Anica. • Ivan in Anica (vstopita, držeč se za roke) : Ali mi veruješ sedaj? Ostal sem friož besedna, kakor sem ti obljubil v nedeljo. Rajši bi bil pustil Visoko! Anica: Povej mi, kako sta se z očejtom pobotala? Ivan: Oče je rekel: Domov pojdi, Ivan! Jaz pa: Obljubite mi Anico, pa grem. Anica: Kaj je nato rekel oče? Ivan: Bomo pa snubili, je dejal in šli smo. (Se zasliši ječanje.) Anica: Kdo neki stoka? (Gre pogledat.) Ivan, Ivan, Katra leži na tleh in umira. O jo j! (Joče.) Ivan: Ni mogoče! (Gre za njo.) Peti prizor. Prejšnja, Katra, pozneje Jakob. (Anica in Ivan prineseta Katro ter jo po-sedeta na skrinjo.) Anica: Moj Bog! Kako se je to zgodilo? Poglej Ivan, Katra krvavi! Iavn: Ranjena je! ' Katra (počasi govoreč) : Ustreljena sem. Bog mu odpusti! Umrla bom. Anica: Križeva dolina! Kdo vas je? Jaz sem slišala strel. Katra: Korenčan. Ivan in Anica (začudeno) : Korenčan! Katra: Da, Andrej! Bal se je, da era bom izdala radi krive prisege. (Ivan in Anica se pogledata.) Jakob (vstopi) : Kaj pa imate? Ivan: Oče, Korenčan je ustrelil Katro. Jakob: Korenčan, praviš! Kako, kje? Ivan: Bal se je, da "ga bode Katra izdal:' radi krive prisege, Jakob: Ali ti je mogoče govoriti, Katra-Katra (govori pretrgano) : Poslušaj, J?' kob! Sama sem slišala, kako je Koreni11 govoril sam s seboj, da je doložil ničlo i" zraven krivo prisegel radi Križavčeve^ dolga. , $ Jakob: Za božjo voljo! t Katra: Nesite me na posteljo! (Jakob in Ivan jo neseta ven. Anica 81''' za njima jokajoč.) (Konec prih.) ——o--— Naš STENSKI KOLEDAR in list "AMERIKANSKI SLOVENEC" je primerno božično darilo za svojce v starem kraju! NOVICE OD SV. ŠTEFANA. Chicago, 111. Angleški mladinski oder se je pokazal v nedeljo. Priredil je v režiji p. Dominika božič-nico. Reči moramo, da se je postavil. Tako izbrane komade je imel, na eni strani šaljive, na drugi strani prekrasne žive slike, da smo bili veseli. Zlasti dva igravca, Banich in Grill sta nas tako zabavala s svojim zdravim prirojenim humorjem, da smo se res od srca smejali. Drugi igravci >so še precej po-voljno igrali, med njimi je morda še najboljši Korenčan, dasi je nekoliko preveč razigran in navihan. Naša mladina je pokazala,- da ima Voljo v sebi in moč živeti tudi na odru. Bog daj, da bi razvijala to voljo v sebi vedno bolj in bolj in bomo imeli prav dobre igravce nekdaj. P. Dominiku pa najpri-srčnejša zahvala, da nam je priskrbel tako lepo zabavo. — Zlasti žive slike skrivnosti odrešenja so nas prevzele, vsaj jaz še tako lepih slik nisem videl nikjer, četudi sem jih že mnogo videl. Najlepša je bila po mojem mnenju slika Ozna-nenja, samo škoda, da ni bilo fotografa v dvorani. Kakor se je šola sv. Štefana postavljala v nedeljo in nam pokazala, koliko moči ima v sebi, tako se bo postavila tudi v nedeljo, na god svojega nebeškega advokata. Pretečeno nedeljo je pokazala, kako se je kaj že uživela v novo domovino in njen jezik, v nedeljo pa bo pohitela nazaj, tja za morje, v našo ljubljeno domovino in v njenem ljubem jeziku zabavala svoje rojake. Z veseljem in ponosom bodo šli tudi prihodnjo nedeljo od farnega žeg- nanja in bodo rekli: tako je, Slovenci smo slovenske paše in slovenske krvi in vsak čas pokažemo, da nas je rodila slovenska mati. Zato pridite vsi rojaki doma in iz okolice na otroško prireditev in s tem pokažete, da vam je nekaj za čast in slavo farnega patrorfa. Uprizorili bodo šaljivo dvodejanko: Coper-nice neugnanke, in trodejanko Trije snubci. H koncu pa nam še pokažejo tri žive slike sv. Štefana. — Zabava se prične krog 4. ure. Po igri je ples. Fant od fare. -o- IZ URADA SLOV. PODPOR. NE DRUŽBE SV. MOHORJA. Chicago, 111. Vsem članom in Članicam Družbe sv. Mohorja se uljudno naznanja, da se vrši izvanred-na seja v nedeljo, 26. decembra 1926 točno ob pol 2. uri popoldne v veliki šolski dvorani sv. Štefana. Ta seja bo velike važnosti in zgodovinskega pomena, kajti sprejeli bomo toliko novih članov in članic, kakor še nikdar popred in najbrž tudi nikdar več ne bomo. Imamo namreč blizu 100 novih prošenj in gotovo bo 80 odst. kandidatov prišlo k sprejemu. Poleg sprejema novih članov pa moramo vse potrebno ukreniti glede naše veselice na Silvestrov večer. Zatorej se opozarjajo vsi člani in vse članice, da se udeležijo te seje polno-številno. Kdor še kaj dolguje za letošnje leto, se prosi, da poravna na tej seji. Sobratski pozdrav, Max Omerzel, predsednik, John Gottlieb, tajnik. Frank Banich, blagajnik. danes ve tudi ona, da je italijanska "prijateljska" pogodba le J kos papirja. Račun za to njeno veliko zmoto pa pada seveda na rame naroda. Tiranski pakt je naravnost usodepoln dogodek za našo f zunanjo politiko. Malo bi pomenjal in puščal bi nas hladne, ^ ako bi prinašal samo Albaniji jamstvo za njene meje nasproti Grčiji in naši državi. To jamstvo vsebuje že tudi italijansko-jugoslovanska pogodba. Toda tu gre za vse kaj drugega! S s tiranskim paktom je postala Italija izključna politična pokro- ^ viteljica Albanije, a mi vemo, da je Italija Albanijo že pred j tem paktom zasedla tudi gospodarsko in kulturno. To se pravi z eno besedo: na naši južnozapadni meji stoji neposredno j Italija! Albanija je postala italijanska baza za prodiranje na . vzhod, v katerem pravcu naj najde predvsem duška novodob- ? ni rimski imperijalizem. To ni nikako samovoljno pretirava- ^ nje, marveč enostavno dejstvo. To dejstvo je za nas tem resnejše, ker je Italija pridobila ^ zase in proti nam že tudi naše ostale sosede: Grčijo, Romunijo in Bolgarijo, da o Madžarski niti ne govorimo. To so težki po- ( razi naše diplomacije, za katere bo pač morala dati odgovor. To pa ni glavno, marveč prvo je to, da končno damo naši zunanji politiki drug, naravnejši pravec. Prevzete obveznosti j izpolnimo, drugače pa si bodimo v svesti, da od imperialistično ( vladane Italije nimamo nikdar in nikjer pričakovati ničesar dobrega aase. Svojo zunanjo politiko usmerimo še bolj na ^ novo pot, o kateri je te dni govoril francoski zunanji minister Briand; ta pot je najboljše varstvo tudi proti imperialističnim : nakanam Italije. , Razen tega pa ne pozabimo, da je nad Črnim morjem še 1 [ vedno Rusija; čas je, da najdemo zopet pot do nje." _"AMERIKANSKI SLOVENEC" SMRTNA KOSA V PUEBLO. 7 Pueblo, Colo. Le žalostne novice moram » . C Doročati danes. Bela žena smrt . kosi m pri tem nič ne gleda ji na starost. To pot si je izbrala mladega fanta Joe Spilerja, 1 starega 18 let. Dne 8. decern- * bra zjutraj se je najprej ude- ^ ležil sv. maše in nato se je od- . pravil na delo, nič sluteč, kaka ^ usoda ga tamkaj čaka. Prišel 7 je v stik z električnim tokom N in onesveščen se je zgrudil na 1 tla. Kake štiri ure so si priza- ! devali, da bi ga spravili zopet '. k življenju, a bilo je zaman. ] Bil je priden in pobožen / fant. Ni šel nepreviden s tega N sveta, kajti istega dne zjutraj ' je med mašo prejel tudi sv. ob- ' hajilo. Njegovi domači bridko , občutij o to izgubo, posebno hud udarec je pa še za očeta. ki mu je ta sin pomagal pre- N živi jati ostale brate in sestre. 1 Mati je pa sama tudi že dolgo ( časa bolna in se nahaja v bol- 1 nišnici, tako da sirota ni mogla ' svojega sina niti na mrtvaškem odru videti. Globoko potrti ' družini naše sožalje, pokojniku pa naj sveti večna luč. Pripetil se je pri nas še drugi slučaj nagle smrti. Mary La-jatovič je do druge ure popoldne delala, potem pa je prosila, da jo pustijo domov, češ, da jo hudo glava boli. Ko je prišla domov, se je vlegla na posteljo, s katere ni več vstala. Čez par ur so jo namreč našli mrtvo. Naj počiva v miru! Tu imamo dva slučaja, ki kažeta, kako malo je vredno človeško življenje. Zato pa bodimo vedno pripravljeni. Približala se je starka zima. Je precej ostra, a ji ne zamerimo, saj je Božič, in bilo je tudi dosti dolgo lepo vreme. Priloženo Vam pošiljam naročnino za par starih naročnikov in tudi za dva nova. Dosti novih se tu ne more več dobiti, ker so večinoma vsi rojaki že naročeni na Amer. Slovenca. H koncu želim vsem naročnikom Amer. Slovenca vesele božične praznike, listu pa mnogo naročnikov. J. Meglen. -o- POGREB ROJAKA. Springfield, III. Dne 13. t. m. je bil pokopan . slovenski rojak Jožef Rak. Po-; grebni obredi s peto sv. mašo ■ so se vršili v naši slovenski cer-. kvi. Naš župnik Mažir je .da-i roval sveto mašo za rajnega ter • imel tudi pridigo. Udeležba je ■ bila lepa, osobito od strani ; Nemcev, ako se vpošteva iz- ■ redno mrzlo vreme, ki je ravno i iste dni nastopilo. Rajni je zbo-, lel pred več kot dvemi leti. . Poslali so ga v državno bolnico, ' toda ni bilo pomoči. Jožef Rak ■ je bil rodom Korošec i/, lepe - slovenske župnije sv. Ruperta - pri Velikovcu. Nekaj njegove , bližnje žlahte še sedaj živi - tam. Zapustivši svojo domovi-1 no, je najpreje delal v rudni-i kih na Nemškem. Tam se je tudi poročil z ogersko Nemko, Terezijo Holzer. Pred več kot dvajsetimi leti je prišel" v . Springfield, kjer je sebi in družini pripravil lep dom. Bil je član društva sv. Barbare štev. 74 KSKJ. Toda zašel je med krive prijatelje, slovenske odpadnike ter pustil cerkev in društvo že pred 12 leti. Žena in otroci so postali zvesti člani naše župnije. Žena je molila za svojega moža, dobri otroci za bolnega očeta. Dve in pol leti so molili. Gospod je uslišal . molitve. Kratko pred smrtjo se ! je bolniku mračni um sčistil. •' Zaprosil je duhovnika, se zgre- * vano spovedal, sprejel sv. po- c potnico, sv. poslednje olje ter ' mirno v Gospodu zaspal. Žena ' in otroci pa hvalijo Boga, da se 1 je na tako čudežen način ska- ' zal usmiljenega. Obžalovanja 1 vredno je le to, da je žena šele 1 po smrti svojega moža zvedela, ' da je ta pustil društvo že pred 12 leti in s tem seveda ona zgu- 1 bila zavarovalnino, katero bi : sedaj potrebno rabila. Zavarovalna tabla s "charterjem" je vsa leta visela na steni. Kdo je oropal vdovo s štirimi nedo-rastlimi otroci tisoč dolarjev zavarovalnine? Rajni Jožef Rak je pred smrtjo sprevidel svojo zmoto, spoznal, da so ga krivi prijatelji pripravili v časno nesrečo. Izognil se je večni nesreči s tem, da je ob zadnji uri poslušal cerkev Kristusovo, ne pa luciferjevo. Isto je storil tudi mladi Robnik minolo spomlad. Leta je živel zunaj cerkve, toda ob odločilni uri je prosil za duhovnika in z Bogom spravljen umrl. Pokopali so ga po svojih "obredih," brez katoliškega duhovnika in na protestantsko pokopališče. Vi, slovenski odpadniki, ste s silo vzeli telo, duša pa je šla k tistemu večnemu Bogu, katerega vi tajite in pred katerim bote tudi vi trepetali v smrtnem boju. Sv. Tereziji, naši Mali Cvetki, pa smo hvaležni za te spreobrnitve. Poročevalec. -o- VSPORED PRIREDITEV V CHICAGI. Chicago, 111. j Zabave v cerkveni dvorani j sv. Štefana bodo: ti w j 26. decembra šolska božični-ca v proslavo farnega patrona |SV. Štefana. — 29. decembra božičnica za revne otroke, katero priredi Slovenska Trgov-1 ska Zveza. — 31. decembra za- ■ bava Družbe sv. Mohorja. — ' 1. januarja igra in zabava • društva sv. Jurija C. O. F. — " 2. januarja Evharistični kongres v Moving Pictures in pro- ; slava glavnega letnega društ-1 venega praznika obeh Holy " Nil me društev. — 9. januarja > zabava društva sv. Štefana ■ KSKJ. — 16. januarja zabava • društva Marije Pomagaj K.S. > K.J. —- 23. januarja zabava ; društva sv. Alojzija KSKJ. -t—' • 30. januarja igra in zabava SI. 1 Kat. Dram. Kluba. — 6. febr. - z'abava društva sv. Ivana Krsti-i tela D.S.D. — 13. februarja - koncert in zabava kat. pevske- • ga društva "Adria." — 20. fe- ■ bruarja zabava kat. pevskega » društva "Ježero" Prekmurcev t v korist novih orgel. — 27. februarja igra in zabava kat. si. ■ dram. kluba za šolo sv. Štefa-5 na. — 24. aprila zabava dru- • štva sv. Martina KSKJ. Sffi^iiftrM IgilL.. I Ženska zvestoba. — ZvanoV Peter je že dalj časa ležal. Imel je sušico. Ker je zdravnik zmajeval z glavo, je Peter -pričel misliti na smrt. Dobro je, če je človek za vsak slučaj priprav-; 'jen. Zato je Peter poklical svojo ženo ter pričel: "Z menoj je pri kraju in ti se moraš tudi pripraviti. Poglej, ti si Še v najboljših letih in kmetija rabi gospodarja, ko mene ne bo več." "Oh Peter, Peter, nikar mi ne govori take stvari, ali se ti nič ne smilim? Srce se mi trga pri takih besedah. Posebno pa mi bodi tiho o možitvi, kaj takega ne maram niti slišati, kaj še, da bi se res možila. Tebi sem obljubila zvestobo in to hočem tudi držati, tudi še preko groba, da, preko groba." "Čenče, nič drugega kot prazne čenče. Ti si še mlada in posestvo rabi gospodarja, pa je." "Lepo te prosim, Peter, daj mi mir s tvojim govorjenjem. Jaz se ne omožim več, pa je konec besedi! Raje umrjeni kot pa to!" "Ah, neumnost! Sama ne boš-mogla delati, kdo naj ti pa vse : ^ obdela? Ti, kako pa bi bilo s Poklukarjevim Gašperjem?" "Oh Peter, Peter, nikar mene muči tako strašno!" "Ali pa Drešarjevim Fran-; ( celnom?" "Tak pusti me no, Peter, tvoi j ja sem na vse večne čase, pre! ko groba, da, še preko groba !"I "I kaj pa praviš k Dolenčevemu Janezu? Priden je, močan in . . ." "Peter, ali .mi res ne morel prizanesti s takim govorjenjem?" "Ah, beži, beži,.jjxajsne besede. Zdaj ti bom pa še enega poj j vedal. Kako bi pa kaj bilo jMlinarjevim Jožetom? Ali bi . ti ta bil kaj všeč?" 1 Žvanovka je pogledala sko-* zi okno, si obrisala solze, ki s° - ji med pogovorom silile iz oči - in rekla: "Mlinarjev Jože, pra- - viš? Vidiš, na tega sem pa že - sama malo mislila . . ." i ..... Pri geometrijski uri. — Učitelj : Povej mi, Anica, kaj žoga ? Anica dolgo časa premišlju-% je, potem reče: Žoga je napih-„ njena pika. a * * * 1. Višek predrznosti. — TrgoV- a ski potnik si naroči v hotelu so- -' bo in se zapiše v knjigo. Med- .. tem ko piše, prileze čez stran! -. na katero piše, stenica. Razjed - se, hiti k hotelirju in ga ošteje^ a "Vaših stenic v posteljah sem - že vajen, da pa hodijo kontro-lirat knjigo tujcev in iskati šte- a vilke sob, kjer spimo, je pa že v preveč!" -o—— Naš STENSKI KOLEDAR ir» - list "AMERIKANSKI SLOVE- - NEC" je primerno božično da* rilo za svojce v starem kraju' AMERIKANSKI SLOVENEC NASVET ONIM, KI IMAJO VODNA MERILA. Novi odlog glede vporabe vode, ki je bil izdan 1. septembra 1925, po katerem mora vsaka hiša imeti merilo za vodo, se sedaj izvršuje. Da se voda po nepotrebnem ne trati, zato je potrebno merilo, ki pokažejo natanko, koliko vode se porabi v eni ali drugi hiši. Da pa bodo imeli tisti, ki imajo merila, več koristi od tega, se določa zanje 15 odstotkov manj za vporabo vode. V South Chicago in Hege-wisch imajo že vse hiše vodna merila. Na tisoče meril se je v imenovanih krajih že instaliralo od maja do novembra. Dokazano je, da vse to družine,.ki imajo merila, porabijo veliko manj vodo, kakor .so jo preje, ko niso imel« merila. Lahki, bi pa porab;h to družine lest do .osemkrat toliko vode. kakor jo porabijo, pa bi še ne plačale til vlomilstv u. Sreča ga je pri ^ tem poslu le redko zapustila, p Sicer je prišel parkrat policiji v v pest, a vselej je tudi ušel iz ^ zapora. Da bi laglje izvrševal v svoj poklic vlomilca, se je celo ]. vpisal v trgovski register na t Dunaju in je odprl trgovino s s tujimi specijalitetami. Bil je tudi v Italiji, odkoder se je vrnil j kot imovit gospod. Nihče ni ve- n del in slutil, odkod je dobil čez p noč toliko denarja. Kmalu pa p se je pokazala njegova vlomil- kokoši in vino. i Pravijo, da ni zabavnejšega - prizora, kakor če se opije ko-) koš. Pijana putka kroži po dvorišču, frfota s perotmi, pri-i vzdiguje glavo, brca z nogami i in se opoteka, da je veselje. — - Najhitreje se upijani kokoš z j ki) v'oda ni bila merjena, to pa v,! tudi zato, ker je'zanje 15 od« ■£ J stoikov cencjiSa voda. j. i "re;:dvomho bo povsod tako, ;Žikj •«• so i-stavili nepotrebni tra- u i-tenjo vačc in popravili v« he- ■ »1 i ■ . i ■ ■ • i ; 11 dostatfce, Kjer je voda pu.-jcala. 1:5j Ako tie voda po ne|M)irebv.em "> j trati in ne popravlja gospodar » razpoke po ceveh, kjer voda > pušča, bo to takoj pokazalo * merilo. Ko bodo nedostatki po« » pravi jeni, bo tudi račun za vo-» do majhen. To so koristi za ti« > ste, ki imajo merila. ; V šestnajstih mestih se je | napravil pregled od maja do 11 novembra, koliko se je porabi-l' lo vode in koliko plačalo. Pri- * šli so do zaključka, da so pla-;: čali tekom leta $56.18, ker ■ imajo merila; plačali so, koli-t kor so vode v resnici porabili, drugače bi plačali brez odbitka $106.23. Tako, kakor se je pa preje plačevalo,' bi pa mo-£ m!i plačati $147.74. | Iz tega je razvidno, da na o-jj menjenih mestih lahko porabi-£ jo dvakrat toliko vode, pa še ne bodo toliko plačali računa * za vodo, kakor bi ga, če bi ne \ imeli meril. ! | Zato pa pazite, da boste vse l nedostatke, kjer pri ceveh vo-t da pušča, iste takoj popravili. ! Ne tratite vode po nepotreb- > nem. Le toliko vzemite vode, » kolikor je v resnici potrebuje- > te, pa boste sami spoznali, ko- > liko ste na dobičku, ker bodo » računi za vodo majhni. » ----o—..... J Znano mu je. | "Ti. ni to čudno, največ de- > klet je, ki se nočejo poročiti." I "Kako pa ti veš to?" 5 "Skoro vsako sem že v pni- al, 5 pa vsaka mi je dala korbico." » _______________ * MALI OGLASI l | PRODA 55 AKU. iniuK' iii iivin-.i, J j scmi, iv:»!icdcliš!o:i c-n»«1jc. /tTul.ja .k 6 ; if(il)ri). roslri jj$Hli'ov«iKi. ''125 v;i aki-v, jf j j. .|,>vico trtkyj. Carl N'ippa. R. 1, L» 1» i\.>ru, in,.!. _ ......... II i'lUprrH K i Eii RAS n.;1 \isoka u- || r 1*12:1; vse iinpiovrivii'iii-s S. K. td\v;i '!•* farjvv«'; Wintj,«»Vi!,st;i, šolo, cerlu v. —- ^ I.iiUka oi>0,(KK); !6 j p.» S? ««l>rcsli. y,ii 7 let, »i »tretja !? TI i C ■ t'- >)i!ii |»r\ <• i'vi; k:t — lli j'tj 'Intgc vkvji.;l»-. 21 rilanu.vinii i»"-jj j « r, r op. 5 j.;ar;iž, - - vetluo vse jj'1 1 "i >110, Soiitlu-asl \ o$;.il 71 j L iji iS«. N.iriual Blv "L" Kock Island .Sul>«rhan, 7102 Wont-is 1 sir0:11-1 421?. S^itšr ill MAMO DVA MESTA I'LA'A- ||.| NA v našem slovenskem de- J partmentu, katera lahko-do- ! bita dva Slovenca, stara nad ! 25 let, za posebno delo med ! Slovenci. Ni potreba pred- I znanja. Dobra bodočnost za . > dobre ljudi. — Vprašajte: t 6131 W. 22nd St., Cicero, 111. 1 7 ali soba: 84-paop 416—160 N. La Sa}|e St. I BI VAM PRIŠEL PRAV ekslra £ ček za praznike? Mi vam po-, I • kažemo, kako Lahko zasluži-|P te nekaj denarja postrani ob || večerih in sobotah. Lahko, b prijetno delo. — Vprašaji <•: •i 6131 W, 22nd St., Cicero, 111. ali soba: 83-pdop ^ 416—160 N. La Salle St. rogers srebrno namizno orodje 26 kosov, posebna cena $12.50 in naprejDruge vrste od $15.00 in $26.75. "Community" $28.25. j .......r. Iz življenja in sveta. VEZUV BRUHA. ti Kdo ne pozna iz šolskega be- t« rila žalostne usode starih mest S Herkulanum in Pompeji? Ve- v zuv jih je zasul, ko so prebival- z ci najmanj pričakovali erupci- s je, in v pepelu in lavi je našlo v smrt nešteto ljudi. Danes, ko t odkopavajo s pepelom pokrite t Zgradbe in ulice, prihaja na d dan način življenja in običaji k ljudi v tedanjih časih. d Nedavno je izšla v Rimu po- n sebna izdaja "Popolo di Roma" s z naznanilom, da je začel Ve- s zuv zopet delovati. Vulkan je j postal aktiven kakor le malo- n kdaj. Iz žrela ognjenika se dvi- g gaj o gosti oblaki dimjfr, žareči c zublji, pepel in kamenje, po ii pobočjih pa se razliva lava. b Pod vasmi, ležečimi v bližini 1: Vezuva, se čuje neprestano h bobnenje. Ljudi se vnovič po- I lašča strah, ki jim je prizana- z šal zadnja leta. Nekateri so se I: iz strahu že umaknili ter vzeli a seboj, kar more vzeti popoten c človek na rame. it Iz Napolja je mogoče izbruh i Vezuva natančno opazovati. — Observatorij na ognjeniku, ka- S terega nadzoruje prof. Mala-dro, je v nepretrganem kontaktu s sosednimi, kraji. Prof. c Maladro se je podal s svojim i osobjem tik do žrela ter je o- l pazoval razvoj erupcije iz naj- J neposrednejše bližine. Iiezulta- 1 tov tega opazovanja še ni spo- i ročil javnosti, ker je telefonska i zveza, ki vodi od Vezuva v Na-polj, radi neprestanega trese- .i uja pretrgana. 1 ■-o- VLOMILEC MORANSKY. r Na Dunaju je bil te dni obso- i jen na sedem let težke ječe Ju- i lij Moransky, ki še m izpolnil 1 ; tridesetega leta, pa ai je -že pri- j dobil sloves "kralja vlomilcev.' t Plenil je večinoma po zlatar- 1 nah. Izvršil je ogromno število i vlomov na Madžarskem, v Av- ' atriji, Švici, Češkoslovaški in ; najbrže tudi v Jugoslaviji, dasi tega obtožnica ne navaja, ker : je ostalo mnogo njegovih de- • janj sodišču prikritih. "Kralj vlomilcev" je postal zločinec šele po vojni. Doba komunistične diktature pod Be-lo Kunom na Madžarskem ga je opogumila, da se je javil kot prostovoljec v rdečo armado. Od stopnje do stopnje je napredoval in dosegel naposled čin kapitana. Bil je zelo nasilen in okrožju, kateremu je poveljeval, pravi strahova-lec, katerega se je balo staro in mlado. Ko je doba komunizma na Madžarskem zatonila, jo je i nobrisal iz dežele in Se posve-' Prva adventna nedelja J pričenja | novo cerkveno leto. J • Kakor imamo za navadno leto, ki se pričenja s 1. januarjem, r , koledar, ki nam pokaže vse dneve, njih ime in pomen, tako spada 0 v vsako katoliško hišo drugi koledar, iz katerega so razvidni vsi ^ ! pomenljivi dnevi v cerkvenem smislu. Jj f Da zadostimo mnogobrojnemu povpraševanju, smo tudi letos jf f naročili knjigo z naslovom ^ J Razlaganje cerkvenega leta \ t ali SLOVENSKI GOFFINE ^ f V njej je natančni popis vseli važnejših dni, praznikov in ne- ' delj in njih pomen, popis in razlaga cerkvenih obredov, berila in f f evangeliji za vse take dni, zanimivi posnemki iz življenja svet- j ? nikov ter mnogo drugega poučnega in koristnega berila. Naročili smo večjo množino teh knjig, a prejeli smo jih le j ff pičlo in omejeno število, zato nam bo mogoče, postreči z njo le i) tistim, ki nam prvi pošljejo naročilo. Kdor torej želi sigurno do-t biti to knjigo, ki stane samo i j $1.50 \ naj piše takoj po njo in priloži pismu Money Order ali Bank a Draft za omenjeno svoto. 1 Knjigarna Amerikanski Slovenec I 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. jHatikan Jewelry Co., \ Mr. D. S. TELSEE, predsednik J 220$ W.22nd St. phone7canal 5496 Chicago, Illinois "Dvoje vrat zapadno od Metropolitan State Banke." ČUDOVITO ZNIŽANJE €EN.| f Me 2amudite prilike® 1.....7 V . W Dokler se ne prepri- ____* ____Cas JC ir' °e j čate, ne morete verjeti. pr0^ gOtOVCUlU plačilu all Iia ©broke. ^čaTin denar ^— Pridite in kupite pri nas NA QBROKE J£ RAVNO ISTA CENA KAKOR PROTI naše cene SQ nižje ka. enkrat, NIKOLI VEČ GOTOVEMU PLAČILU. ^ y ^ ^^ NE BOSTE KUPOV A- Ne čakajte zadnjega dne—pridite takoj! Zbrano blago Vam gj AGO IN NIZKA shranimo do praznikov, da le nekoliko takoj plačate. LI DRUGJE. ___ _______ T- CENA. lil mi 11 it mi hVi i (tj im iiVii iViiiiiimimi m}|ii)icVi Hi) i i itui i ^mf (n) (^in ■li^fi f ' Jrf-* ' ji, ......•"'3— it should be d STRAND moške zapeklo ure — lepo darilo. — 15 /ffi^ \ • draguljev, zeleno in belo zlato, posebno fine od $30.00 /; f : ' - l\ 9 t I" a II 0 :ia|,ri Drugc vr8te po $8.50i $10.00« $12.00. 'M Vd^^ M M, , value at— Krasni ženski prstan Krasni ženski prstan zeleno ali belo zlato z 18 karatno belo zlato, demantom samo See this beautiful wrist watch, $115.00 $150.00 /^Ol 12 note its many excellent fea- ./jtfi.-. OW'k i tur^,co^payc^twi^, -----^ ^ " • ' • ^^^^^^ ^jff^^ 11 no božično darilo, cena od B. W ', 9 . . ... j ■ .. .......... • ^ Llgin in Wajtham — po- | iiiiuiu^mmijuxmuuuuumiiuimi^iiiniiiiiiii.i —1 1 $ j 3./5 ^^PiP^m if t } r$125.»«l f i $47.501 rogers srebrno namizno orodje 26 ko- Posebno krasni prstan z de- sov, posebna cena $12.50 in naprej a Druge Krasni prstan z modrimi in be- J-. V - , , vrste od $15.00 in $26.75. "Community" . , manti ob straneh. „- , ,,.«• linu demanti. žganjem. Profesor na poljedelski šoli v Fontainebleau M. Joubert, ki je večkrat poskusil upijaniti kokoši za zabavo, je naposled opazil, da vpliva alkohol v nekem oziru ugodno na organizem perutnine. Pokazalo se je namreč, da kokoši, ki jim je profesor v hrano primešaval vina, znesejo več jajc kakor kokoši, ki dobivajo krmo brez vinske primesi. Profesor je delal poskuse s šestimi putkami. Te so mu v štirih mesecih znesle 169 jajc več kakor druge. Na podlagi teh dejstev je. Joubert postavil pravilo, da vino zelo pospešuje rodovitnost pri kokošjem rodu. Njegova poljedelska šola se dosledno drži profesorjeve ugotovitve in dodaje piči za perutnino nekoliko vina. Kokoši nesejo jajca v obilnejši meri in šola jih pošilja na trg ter jih prodaja v okrepitev svojega gospodarskega stanja. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." PREBIVALSTVO ITALIJE. Glasom zadnjega mesečnega poročila rimskega statističnega urada je štela Italija 31. dec. 1925. 40 milijonov 548,583 ljudi napram 38,789,827 1. 1921. Porast znaša torej povprečno 1.13 odst. na leto. Stanje nepismenosti se je znižalo od leta 1872 od 70 na 13.83 odst., kar je v primeri z drugimi kulturnimi državami še vedno precej visoka številka. -o- £ERKEV SE JE ZRUŠILA. V Marmandu pri Toulousu se je nenadoma zrušila cerkev sv. Jeuneja, ki je bila zgrajena šele pred štiridesitimi leti. Cerkev je po svojem novogot-skem slogu slovela daleč naokoli. ,-o- RAKETA ZA RAZSVETLJAVO LUNE. Dunajski fizik dr. H oft se bavi z načrtom za konstrukcijo rakete, ki bi sc v eni minuti dvignila 100 km nad zemljo. Raketo hoče napolniti z mag- nezijo, ki bi se na luni vžgala. Ta svetlobni efekt bi bilo mogoče opazovati tudi z naše zemlje. Polet rakete bi trajal od nas do meseca 98 ur. ——o- SIROM JUGOSLAVIJE. Umrli so v Ljubljani: Ana Zorman, dninarica, 72 let. — Marjeta Mlakar, posest, žena, 34 let. — Leopold Tancek, sin dninarice, 9 mesecev. — Franc Klančnik, strojnik, 47 let. — Ivan Matic, krošnjar, 21 let. — Ana Berghese, žena delavca, 66 let. — Pavel Pivk, sin delavke, 1 in pol leta. — Mihael Ažman, žel. stroj, v p. in pos., 73 let. — Milan Sepec, nata-Ikarski vaj., 15 let.— Jera Križ-nar, delavka, 38 let. — Ivan Zupančič, trgovec:, 64 let. — Ferdinanda Svetek, šol. učenka, 9 let. — Ferdinand Okorn, akademik, 21 let. — Anton Remec, zidar, 35 let. —Franc Ra-čič, hlapec, 55 let. — Ana Lu-šin, zasebnica, 32 let. — Djor-dje Politajev, invalid, 35 let.— Kari Primožič, trgovec, 52 let. — Janez Jeromen, delavec, 66 let. Zlata poroka. V nedeljo, dne 7. novembra se je vršila zlata poroka v vasi Ivanše št. 7, obč. Kostanjevica. Obhajala sta jo posestnik Jože Tomšič in žena Marija. Obred je izvršil kosta-njeviški župnik g. Jernej Pod-bevšek. Umrl je v Kamniku znani gostilničar Prusnik, ki je imel gostilno pri novotrškem mostu. Poročil se je v Hotederščici g. Andrej Še mrl, posestnik in občinski odbornik, z gdč. Ivanko Plečnik, hčerko rajnega splošno priljubljenega mizarskega mojstra Matije Plečnika. Umrl je v Ljubljani v 75. letu starosti gospod Miha A:> man, strojevodja drž, žel. v u.! in hišni posestnik. V drža' J bolnici je umri absolvent tr visoke šole g. Namle Okorn. ---o----------! IT ALWAYS PAYS TO A? ■ VERTISE IN "AMERIKA! | . SKI SLOVEN LO". ROŽA SVETA Spisal A. R. Haggard. Dospevši do malo vzvišenega sveta ob vznožju poraščenega pomola, je Wulf, ki je jezdil prvi po tej ozki poti, s svojimi bistrimi očmi ugledal velik, prazen čoln, ki je bil privezan k železnemu obroču v pomolovem zidu. "Tvoji ribiči so stopili na suho, Rozamun-da," je rekel, "in šli brez dvoma gor v Brad-,well." "To je čudno," je odgovorila plašno, "semkaj nikoli ne prihajajo ribiči." In ustavila je svojega konja, kakor da bi se hotela obrniti. "Naj prihajajo ali ne, gotovo je, da so odšli," je rekel Godvin in se nagnil naprej, da bi se ogledal naokoli, "in ker se nam od praznega čolna ničesar ni bati, pojdimo svojo pot dalje." In jezdili so dalje in dospeli do vznožja kamenitega pomola; tu jih prestraši glas, ki so ga culi za seboj. Ko se ozrejo nazaj, zapazijo, da je za njimi skočilo na ozko stezo kakih šest do osem oboroženih mož z golimi meči v rokah, kojim so platnene krinke zakrivale obraze. "Zaseda! Zaseda!" je zavpil Wulf in potegnil svoj meč. "Hitro! Za menoj po poti proti Bradwellu!" In vzpodbodel je svojega konja. Konj je skočil dalje, ali takoj ga je moč mogočne roke vrgla skoro na kolena. "Usmiljeni Bog!" je vzkliknil, "tu jih je še več!" In res jih je bilo še več, kajti druga tolpa podobno oboroženih in zakrinkanih mož je skočila dol na bradwellsko obrežje, med njimi je bil krepak človek, ki je bil videti neo-borožen, nosil je samo zakrivljen nož za pasom in obročkasti oklep, ki se je bliščal pod razgaljenim plaščem. "Proti čolnu!" je zaklical Godvin in oni krepki človek se je zasmejal tako glasno, da so ga vsi trije slišali. Odjezdili so ob pomolu, kajti drugam niso mogli, ker jim je bila pot n.a obe strani zaprta ; na eni strani so imeli močvirje in vodo, na drugi pa strmi, poraščeni breg. Dospevši do čolna, so spoznali, zakaj da se je oni človek smejal; čoln je bil namreč privezan z močno verigo, ki je ni bilo mogoče prerezati, in vrhu tega ni bilo niti jader niti vesel. "Le stopite vanj," se je rogal nek glas, "ali saj gospica naj stopi vanj; to nas resi truda, da je nam samim ne bo treba spraviti v čoln." Rozamunda se je močno prestrašila, Wul-fov obraz pa je obledel, a zopet zarudel; Wulf je zagrabil za meč. Vedno mirni Godvin pa je jezdil nekaj korakov dalje in rekel: "Povejte nam, česa želite od nas? Ako denarja, vedite, da ga nimamo — druzega nimamo kot svoje orožje in konje, ki pa vas utegnejo mnogo veljati." Mož z zakrivljenim nožem stopi nekoliko naprej; spremljal ga je nek drug človek, vi- sok človek lizunske zunanjosti, ki mu je prvi < zašepetal nekaj na uho. "Moj gospod veli," je odgovoril visoki človek, "da imate seboj tisto stvar, ki je večje vrednosti nego vse kraljevo zlato — jako lepo gospico, ki jo nekdo nujno potrebuje. Izročita nam jo, pa pojta s svojim orožjem in svojima konjema svojo pot; hrabra mlade- | niča sta vidva, in ne želimo prelivati vajine ' krvi." Zdaj je bila na bratih vrsta, da sta se za-smejala. * If & j "Vam naj jo dava," je odgovoril Godvin, "ter greva dalje brez časti? Da, z najinim življenjem, prej ne. Kdo pa želi tako nujno našo gospico Rozamundo?" "Moj gospod pravi," se je glasil odgovor, "da jo po njegovih mislih potrebujejo vsi, ki jo vidijo, saj taka ljubkost je redka. Ako pa bi radi slišali kako ime, no, eno mi prihaja na misel; ime mu je vitez Lozelle." "Vitez Lozelle!" je zamrmrala Rozamunda in še bolj prebledela. Ta Lozelle je bil mogočen človek in doma iz Eseksa. Imel je več ladij in o njegovih činih na morju in na jutrovem so pripovedovali slabe stvari; svoje dni je snubil Rozamundo; ker ga je pa zavrnila, je izustil take grožnje, da se je Godvin kot starejši obeh bratov boril z njim in ga ranil. Za tem pa je izginil — nikdo ni vedel kam. "Torej je sir Hugh (Hugon) Lozelle tukaj?" je vprašal Godvin, "s krinko podobne* vam, prostaškim strahopetcem? Ako je, potem bi ga rad srečal, da končam delo, ki sem ga pričel v snegu eno leto pred Božičem." "Poizvedite, ako morete," je odgovoril veliki človek. Wulf pa je rekel tiho med stisnjenimi zobmi: "Brat, samo eno rešitev vidim. Vzeti morava Rozamundo v sredo in jih napasti." Glavar tolpe je očividno uganil njihove misli; zopet je zašepetal svojemu tovarišu na uho, ki je nato zaklical: "Moj gospod veli, da bi bila bedaka, ako bi nas poskusila napasti; zabodli bomo vaše konje, jim porezali žile in vaju pri tem čisto lahko zajeli. Udajte se nam; brez sramote lahko to storita, saj vidita, da ni nobene rešitve in da se dv.a moža ne moreta ustavljati celi četi. Eno minuto časa vam damo, da se premislita in podasta." Zdaj se je prvič oglasila Rozamunda. "Bratranca," je rekla, "prosim vaju, ne pustita me pasti v roke sir Hugha Lozella ali onih mož tam, da me odvedo v neznano mi u-sodo. Godvin me naj usmrti, da reši mojo čast; saj je šele ravnokar dejal, da želi rešiti mojo dušo; vidva pa se poskusita presekati skozi, da ostaneta živa in da me maščujeta." VSPORED UPORABE Cerkvene dvorane v So. Chicago, 111. 1. DRUŠTVO VITEZI SV. FLORIJANA K.S.K.J. Prvo nedeljo vsakega meseca ob 2. uri.____ ~2. PODPORNO DRUŠTVO SV. JURIJA. Vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri._ ~3. ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO MARIJA ČISTE-GA SPOČETJA K.S.K.J. Vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri._ ~4. ALTARNO DRUŠTVO, OZIROMA SKUPŠČINA KRŠČANSKIH MATER. Vsako četrto nedeljo v mesecu ob JA3. popoldne._ 5. DRUŠTVO~MOŽ IN MLADENIČEV NAJSVETEJ- ŠEGA IMENA (HOLY NAME SOCIETY). Vsako drugo nedeljo v mesecu ob JA8. uri. 6. POLITIČNI KLUB. Vsaki prvi pondeljek v mesecu ob 548. uri. 7. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO "SLOGA." Vsaki prvi torek v mesecu ob J/2S. uri zvečer. X DRAMATIČNI KLUB SV. JURIJA. Vsaki drugi pondeljek v mesecu ob y28. uri zvečer. ' »T CERKVENI PEVSKI ZBOR "ZARJA." Ima vaje ob torkih in petkih. JO. SEJE CERKVENTGA PEVSKEGA DRUŠTVA "ZARJA." Drugi četrtek vsakega meseca ob %B. uri zvečer. 11. 2. TOREK: ŽENSKO PODPORNO~DfTUŠTVO SV. NEŽE K.S.K.J. V mali dvorani ob 8. uri zvečer. 12. 4. TOREK: CERKVENA SEJA. V mali dvorani ob 8. uri zvečer. Veliko žrtvovanje. "Kaj, ti ne poješ več?" "Ne, dragi prijatelj. Moja mati mi je vedno dejala, naj se čuvam pijače, žensk in petja, toraj sem opustil petje." 7RESH FLORIDA ORANGES. Sveže pomaranče iz Floride, zaboj $3.00 tristo lepih komadov. Sadje je zdravo in garantirano; ako ne ugaja, vrnemo denar. Mi plačamo ekspress. Zaboj pomaranč je lepo božično darilo. Z naročilom pošljite denar. ACME FARMS Gainesville, Florida. PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL. DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Odbor za tekoče leto 1926: ..Predsednica, Helena Mally, 1105 E. 63rd St. Podpredsednica: Mary Bombač. Tajnica: Frances Ponikvar, 1011 E. 64. Street. Blagajničarka: Frances Debevc, 6022 Glass Ave. Zapisnikarca: Rose Hrovat. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: Christina Pirnat, Mary Bajt, Cecilia Znidaršič. Duhovni vodja: Rev. J. B. Ponikvar. Zdravniki: Dr. J. B. Seliškar, Dr. M. Oman in Dr. L, F. Perme. Pripravite! PRIPRAVITE SE NA MRZLI VAL, KI GO-\ TOVO PRIDE! i lj\ Pri nas dobite veli-ti\ kansko izber S/ ZIMSKIH SUKENJ. W Nova oblika: Ulster i Box, Chesterfield in A Tube, krasno izdela-Bfl ne po naj novejših Sffik vzorcih in barvah. i||g Pa tudi najnovejši mag vzorci OBLEK, z eno ali dvojno vrsto gum-bov za mladeniče in \\ moške. V Chicagi ne \\ dobite cenejših te ka-\\ kovosti. Cene so: $30, $35, $40, $50. =5gg=gr—1 igv M. H. JELINEIC, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. * Požar. i V Babni reki pri Sv. Štefanu, okraj Šmarje pri Jelšah, je uni-| čil požar posestniku Mihajelu Štancarju gospodarsko poslopje in z njim vred vse svinje in jveč lepih ter močnih vozov. Bilo je mogoče oteti samo malenkosti, ker je bilo celo poslopje trenutno v objemu plamenov. V veliki hevarnosti je bila cela vas, a vendar se je posrečilo po trudapolnem gašenju požar 0-mejiti. Na kak način je nastal ogenj, se še ni ugotovilo. Sumi se, da je bil podtaknjen od zlobne roke. -o- Iz Kočevja. Umrljivost otrok. V Željnah so umrli že trije otroci nana-Igloma. Ljudje pravijo, da jih jugonablja angleška bolezen. V •Dolgi vasi je umrl 31etni sinček (gostilničarja g. Petscheja. [ Stara cerkev. 18. m. m. umr- la je nagle smrti ga. Jožefa Pere v starosti 80 let. Bila je '40 let v Stari cerkvi babica in je uživala velik ugled. Umrla je za srčno kapjo. Stari log. Vsled obilo zavži-tega alkohola (žganja) je u-mrl nagle smrti tesar Štefan Konig. ■Si-o- Umrla je v Bitnjem dne 23. m. m. mati g. inženerja Josipa Porenta. G. inženerju in ostalim domačim naše iskreno sožalje. RADA BI IZVEDELA, kje se nahaja Frank Movrin, doma iz vasi Sela št. 5, fara Dragatuš, Dolenjsko. Pred tremi leti je bival v Butte, Mont. Ako kdo izmed rojakov ve, kje je, naj mi naznani, ali pa naj se mi on sam oglasi. Katie Gasperich, RFD 174 No. 2, Calumet, Mich. "AMERIKANSKI SLOVENEC" IZPISANO POLJE j Kaj tatovi radi svetujejo? Živel je nekoč premožen človek. Svoje sobe je imel okinča-ne z vsakojakimi srebrnimi in zlatimi okraski. Drugače pa je bil zelo prijazen s svojimi sosedi in je iste večkrat vabil, naj ga pridejo obiskat. En čas so hodili in ko so si dobro ogledali vse stanovanje, so videli marsikaj, ki jih je jelo mikati, da bi premožnemu sosedu izmaknili. Ker niso imeli drugih prilik, ieli so premožnemu sosedu pripovedovati in svetovati, da če hoče sam sebi dobro in si ohraniti ljubo zdravje, mora imeti vedno ponoči, ko spi, odprta akna, da se bo njegovo stanovanje dobro zračilo. Na ta na-5in bo zdravje ohranil dolgo in dočakal visoko starost. Premožni sosed jih je poslušal. Začel je zvečer vselej predno je šel spat, odpirati okna. Toda kmalu zatem je jelo zmanjkovati zdaj to, zdaj ono. Izginevali so srebrni kipi in okraski. V kratkem času je vse šlo. Premišljuje in premišljuje,, kaj je to, pa si je domislil, kaj so mu sosedi tako pogosto svetovali prej, da če hoče, da bo dočakal visoko starost, da mora spati pri odprtih oknih. Zamislil je nov načrt. Dal je nalepiti stene v spalni sobi s samimi bankovci. Zopet povabi sosede in jim pokaže, kako je dal na lep način prevleči stene v spalni sobi. Ko pridejo v sobo, zagledajo na steni same petake in dese-take. Zopet so jeli svetovati: Prijatelj, če hočeš biti dolgo zdrav, imej vedno ponoči ko spiš, odprta okna. In pritrdil je, da jih bo imel. Zvečer, predno gre spat, pa razstavi po steni vse polno pasti, p. d. imenovanih lisic, in nato gre spat. Komaj doDrb'zaspC.kar'nekdo' zavpije in čez malo časa zopet drugi. Mož nažge luč in imel je ujeta dva soseda, nekaj pa jih je poskakalo skozi okno. Prišli so, da bi s stene pobrali bankovce. — "Tako, taki ste! Svetovali ste mi, naj imam vedno odprta okna, ko( spim, da ste Vi lahko prihajali in kradli v mojem stanovanju." Naznanil jih je potem sodišču in vsi so bili primerno kaznovani. Sodnik pa je dejal premožnemu možu: "Ali ne veste^ da tatje vedno svetujejo radi, da mora človek pri odprtem oknu spati? Ne veste, zakaj to svetujejo?" — Mož pa je prikimal, da zdaj dobro ve, zakaj tatje tako svetujejo in je odšel za eno skušnjo bogatejši proti svojemu domu. Takim "dobrohotnim" sosedom so na las podobni naši slovenski liberalci in socialisti v Ameriki. V svojih glasilih in listih neprestano piskajo na eno in isto vižo, da niso proti veri, da je vera le zasebna stvar vsa- M—_____ kega posameznika, da pri njih jednoti je lahko vsak, naj bo i katoličan ali kdor hoče, da z vero nimajo tam nič opraviti itd. Res, lepi nasveti. Z drugo besedo, le k nam, pa okna svojega srca in svojega prepriča- i nja odpri, kajti tvoje prepričanje in tvoja vera lahko zbolita, | ako bi spala v tebi pri zaprtem oknu. Tako lepo skrbijo za katoličane pri rdeči jednoti in pri brezznačajnih liberalcih na Cortlandtu. Ko pa človek pride k njim in malo trezno pogleda okrog sebe, jih pa vidi, kako dnevno prihajajo skozi njegovo odprto okno in mu hočejo ukrasti iz srca vsako versko prepričanje. To delajo s svojim dnevnim časopisjem, ki kapljejo v srca svojih čitate-ljev kapljico za kapljico strupa. Danes ti dajejo nasvet, kako si lahko pri njih brez skrbi glede svojega prepričanja, jutri pa jih najdeš v tvoji sobi, ko pridejo skozi okno, za katero so ti svetovali, da ga imej odprtega, ko greš spat. Prefriga-ne socialistične korifeje si misli jo, takrat ko ljudstvo spi, se najlažje prikrademo skozi okno in ga oropamo vsega kar ima. In tako delajo. Ljudstvo spi, nasprotniki pa pišejo zava-jalno in ljudstvo v svojem spanju požira vse, kar mu porivajo na mizo. Če jih pa pri tem hinavskem delu zalotiš in za-poveš: Stop! — je pa ogenj v j strehi, tedaj pa stari Joža piše j članke in tirade o rdeči jedho- ,] ti in klerikalcih. Taki poštenja-koviči so newyorški liberalci in pa chikaški socialisti. Vedno imajo na ustih lep nasvet: da je najbolj zdravo spati pri odprtih oknih . . . —n. -o- Samomor v Dravi. Dravski brod, ki vozi med Pobrežjem in Meljem, je bil preteklo soboto, 20. nov. popoldan pozorišče tragičnega dogodka. Med številnimi potniki* ki so se vozili z brodom, je bil tudi 261etni Ivan Jančič. Ko je brod prevozil na sredo Drave, je nenadoma slekel suknjič, vrgel klobuk na tla ter skočil v valove. Na brodu je nastala prava panika. S strahom so , gledali ljudje, kako se je mladenič boril z valovi. Brodar je skočil v čoln, ki je privezan k brodu ter vozil za samomorilcem, ki se je začel potapljati. Zdelo se je že, da se ga bo posrečilo rešiti, toda v trenotku, ko je privozil čoln do njega, je izginil ter se ni več prikazal na površje. Policijsko poizvedovanje je ugotovilo, da je izvršil samomor radi družinskih ne-prilik; zapustil je dve pismi. -o- Trgovci in obrtniki, oglašajte v "Amer. Slovencu!" I Veliko veselje Šf boste napravili za božič vsakemu, ako mu podarite jjf Album za slike z godbo! 'f ' označeno1 svoto. plača, ^ko ^^ p^i- $ loži naročilu svoto $1.00, ostalo pa plača, ko prejme po pošti blago. t Chicago Trading Company I P. O. BOX 1844 CHICAGO, ILL. f Naročajte v svojem maternem jeziku, jj Naše geslo je: Točna postrežba — pošteno blago! ■ Esttblished^^^^ Jgmm PRISTOPITE UsUE& I B^J k našemu 1927 I VACATION CLUB ki se bas sedaj ustanovijo. HH First National Bank Največja in najstarejša banka ▼ Joliet-u, = HB gj| Premoženje te b^dce snafia $13,000,00000 — n ' " « ■ -mu tf5®>§ssr BI mg! tyyu^g^ip