241. številka.
Ljubljana, v četrtek 22. oktobra.
XVin. leto, 1885
I »h* j u vsak dan »ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za.vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld.,'u '.eden mesec 1 gld. 40 In. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jedeu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po -0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, koliko*, poštnina znaša. Za oznanila plačuje ho od četiristopno potit-vrato po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se'trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. -- Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in npravnlštvoje v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". Up ravni Št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Dflitoji, 21. oktobra.
Nemce, ki so se pred kratkim še pohujševali na dogodkih v deželnem zboru hrvatskem, mora pač rudečica obhajati, ko vidijo viharne prizore in Čujejo surovosti polne govore možakov, ki pripadajo takozvani stranki ,der scharfsten Tonart8. Ni ga dneva brez izgreda, ni ga govora z levice, da bi ne bil začinjen s psovkami in razžaljivimi izrazi in drugimi takimi proizvodi nemške omike.
Tako bilo je tudi danes. Nadaljevaje adresno debato prišla sta na vrsto glavna govornika pl. Ple-ner in knez Czartorvski. Plener, ki se vsako leto vsaj jedenkrat v daljšem govoru oglasi, rekel je mej drugim, da bi se Avstrija, ko bi njej narodnostna ideja prišla do veljave, morala razdeliti mej posamične narode. Nemci bi se morali zjediniti z Nemčijo, Poljaki pa v novo kraljevino poljsko A tudi v tem slučaji, bi bila češka država, katero nameravajo Čehi, v srci Evrope skoro nemogoča. Plener potem toži o sedanjej politiki in želi, da bi se Avstrija otela pretečih nevarnostij.
Czartorvski očital je levici, da je ona kriva, Če so se razmere tako silno poostrile. Levica ni hotela o spravi nikdar niti čuti. Ona je nesprav-Ijiva, izgnala je iz kabineta celo ministre, ki so bili njeni pristaši (Stremayr). Nasprotstva, ki ločijo zbornico v dva ostroga, neso ne nemška, ne slovanska, ne liberalna, ne konservativna, ampak samo nasprotstva mej centralizacijo in avtonomnimi načeli. Avstrija mora se razviti v avtonomističnem zmislu in zategadelj naj se deželnim zborom določi širši delokrog.
Po glavnih govornikih prišli so na vrsto dejanski popravki, in pri tej priliki je zopet lonček nemške strasti prekipel. Predsedoval je podpredsednik grof Rihard C lam. Prvi se je za popravek oglasil poslanec DUrich ter pripovedoval, da se Knotz v Jičinu ni mirno obnašal, temveč jako izzivajoče. Poslanec Šuklje opomni, da mu je Knotz podtaknil besede, katerih niti govoril ni. Vsak nepristransk opazovalec bode pritrdil, da izrek: „Avstrija ustanovila se je po vkupnem delovanji vseh narodnostijM nema za nemštvo v Avstriji nič razžaljivega. S temi
besedami hoče se reči, da nemški narod nema izključne zasluge za ustanovitev in vzdržanje Avstrije. Šuklje hotel je potem dalje polemizovati in ovreči zlasti malotaktno ali bolje rečeno nekvalifikovano očitanje Knotzovo. Predsednik pa mu je vzel besedo, kar je bilo tembolj čudno, ker je za Šuklje-jem smel Knotz govoriti in razsajati, kakor se mu je ljubilo.
Knotz, ki ima jako močan glas, napadal je grofa Taaffeja ter takoj začetkom rekel: „Dejanski popravljam, da sem napade naperil na ministerskega predsednika (dobro! na levi) in sicer zato, ker je on za svoje organe in orodja odgovoren, in ker mi tukaj v zbornici ni govoriti z namestnikom češkim, ampak z ministerskim predsednikom." Potem pa začne Knotz govoriti o vojski. Predsednik zvoni, pozvanja in poživlja govornika k redu. Vse zaman. Knotz vedno bolj kriči, levica mu pritrkava, vmes čuje se predsednikov zvonec. Ropot in truš veli kansk. Knotz kriči vedno bolj, očita grofu Taaffeju „das verlogene und perfide Svstem" in pravi, da je ministerski predsednik narodni prepir zasejal v vojsko, na kar mu je naposled predsednik vender vzel besedo. Levičarji klicali so Knotzu „vvacker" in čestitali mu na njegovih surovostih in ves razvnet tolike pohvale zakričal je Knotz, ko se je tudi poslancu TUrku odvzela beseda: „Bald werden wir in Parlamente einen Maulkorb bekommen". In tako je šlo dalje, rekri-minacije in očitanja, hrup, ploskanje, kriki vrstili so se, da človek skoro več ne misli, da je v avstrijskem parlamentu in si Že želi konca. O glasovanji poročam brzojavno.
0 zemljiškem davku na Štajerskem.
(Konec.)
x. Po zakonu veljajo nove katastralne cenitve petnajst let in v tem času mora se plačati zem Ijiščni davek na podlagi teh cenitev. Z zakonom od 7. junija 1881 določil je državni zbor, da glavni znesek vsega zemljiškega davka v Avstriji; ima znašati 37 Va milj. goldinarjev.
Po razmeri tega zneska do glavnega zneska čistega prinosa izračunalo se je, koliko znaša davčni percent, namreč 22-7%. Torej plačuje zemljak od
LISTEK.
Kandidat nesmrtnosti.
(HumoristiSki roman. — Češki spisal Svatopluk Oech.) (Dalje.)
XV.
Tako se je ločil Vojtek od hiše, v kojo je ustopil s toliko ponosnimi nadami in iz koje je odšel brez hvale, za svrhnik lažji. — Prijatelji so ga posetili tam z zavistjo, a sedaj ga vabijo s posmehom. Vse sanje o slavi in sreči, v koji se je tam rado val, razplule bo v dim in puh. Hram nesinrt-nosii, ki ga je tam zidal v duhu za sebe, razpal je v razvaline. Vrača se prevaran v prejšnjo ničevost.
V turobnih teh mislih je blodil po mestu. Nerad se je bližal četverti, kjer je stala znana hiša z znanim orehom, ki je bil pomočnik njegovega uteka iz tihe domačije stričeve. Že je zavil v znane ulice. Že je stal pod orehom, že mu je migljalo nasproti dvoje oken, za kojima sedi i sedaj stric s Terezijo, vrnivši se od majevega sprehoda, pri slastni večerji za staro okroglo mizo. Zanj pa ne pogrinjajo več na tej mizi, zanj ne pripravljajo tam osirotelega stola in z njegovim imenom ozaljšana
brisača počiva mej starožitnostmi v rodbinski omari. Oči mu žalijo solze.
Za hip se ga polaste čuti, s kakeršnimi seje vrnil zgubljeni sin na očetovi dom. Lahko bi bil stopil gor — stric bi ga izvestno vsprejel z odprtim naročjem. A za trenotek odpodi to misel. Saj si ne more pomisliti ugodnejšega konca, nego da postane njegova sprava popolnem smešna. Stric in Terezija bi se mu smijala iz polnega grla in prvi bi ga mentoroval izvestno samo še mnogo brez-ozirneje nego nezrelega Jdijačka, ki ne misli biti samostalnim.
Tako je obstal pred najglobočjo stopinjo po-korenja. In vendar je imel pri sebi posredek, s kojim se je mogel h kratu povznesti iz te globeli na osoje z večjo slavo in srečo. Vzpomni se spisova-teljev, ki so se ulegli neznani v mansardah na bedno posteljo in vzbudili se slavni. Tako bi se moglo i njemu zgoditi. Saj ima svojega Ahasvera, svoja ostala dela. Da bi jim mogel pomoči na svitlo. Iskal je dosedaj zaman urednika in založnika.
Srečna misel šine mu v glavo. Vzpomni se na laskavost gospoda Stok lase in na poziv, da bi k njemu pribitel v vsaki stiski po svet in pomoč. Ta misel dajala mu je zmerom večjo odločnost in po-
vsakega goldinarja čistega prinosa 22'7 kraje.'in vrhu tega še priklade, katere na Štajerskem skoro povsod ravno toliko iznašajo, kolikor prvotni davek, na mnogih krajih pa tudi več do 120, 150 °/0 in više. Zemlja je sploh najbolj obložena z davkom, zlasti pa z ozirom na prihodke od kapitala. Banke na primer imajo 10% od čistega dobička oddajati kot prihodninski davek in ta čisti prinos ni kakor pri kmetu ustanovljen na petnajst let, ampak se vsako leto izračuna na podlagi čistega dobička v poslednjih treh letih. Ko bi se glede zemljiškega davka tako ravnalo, potem bi se ne moglo zgoditi, kar je zdaj navadno, da mora zemljak plačati 22*7 °/0 od čistega prinosa, kateri je zapisan na papirji, v resnici pa ne le da ni nobenega takega prinosa, ter je treba še za stroške obdelovanja za-kladati.
Večji nego zemljiški je le hišni davek v mestih, namreč 26 V* od najemščine. Tu pa se odbije 15 do 30°/0 za vzdrževalne stroške in davek plačuje se le od prejete najemščine tako, da se v slučaji, kadar je stanovanje prazno, če prav le na četrt leta, davek za toliko zniža. Zemljiški davek pa je leto za letom jednak, oziroma se povišava redno skozi deset let, če tudi so zaporedoma slabe letine in bi kmet lahko s številkami dokazal najstrožjemu eenitelju, da nema nobenega prinosa.
Takšen davek je prava konfiskacija imetka in le po volji tiste socijalistične stranke, katera namerava podirati sedanji socijalni red in se najbolj množi iz nezadovoljnih elementov in vsled slabih socijalnih naprav uničenih eksistenc. In takih jo čimdalje več na kmetih, tedaj ravno v tem stanu, kateri se s svojim prirojenim konservatizmom najbolj ustavlja vsem brzim prekucijam.
Ker je v interesu države, vsakega naroda in sploh človeške družbe, da se ohrani kmetski stan in da se zabranjuje množitev kmetskega proletarijata, zato je treba premišljevati, kako se zamašijo viri, iz katerih preplavlja propad kmetski stan. Presilni davki, naloženi na krivični podlagi, izpod-jedajo posebno na Štajerskem kmete, odkar jim davek raste od leta do leta. Da se odpravi ta krivica, napenjati se morajo vse postavne sile. Kes da po zakonu se cenitve v petnajstih letih ne bodo
speševala njegove korake, oddaljajoče se od znane hiše.
V registru njegovih prijateljev bil je jedini Ezop, h kojemu se je mogel obrniti brez srameža na prenočišče.
Našel ga je doma in ta ga vzprejme z odprtim naročjem.
Pred vsem ga prosi, da naj ga ne povprašuje po uzrokih njegovega pohoda. In pisal je pozno v noč obširno pismo, v kojem je silil na prof. Sto-klaso, naslikavši mu svojo žalostno stanje, z vsemi dokazi razuma in srca, da bi izdal in založil njegove pesmi, v kojem ga je opozarjal na zaslugo, ki si jo steče s tem v češki literaturi in na gmotni prospeb, ki si ga more iz tega dobiti in v kojem je konečno povedal, da pride jutri popoludne po ustni odgovor.
Za rana poslal je to pismo s pridejanimi pesnimi po zaupnem slugi na stanovanje gospoda profesorja.
S tolčečim srcem pa je stopil popoludne v sobo Steklasino. Profesor g;' vzprejme uljudno in ponudivSi mu stol, odide v .sobo zraven po pesni, ki je je poslal Vojteh. /
y
spremenile, pa kjer so tako pretirane, da naravnost uničujejo davkoplačevalca, tam se mora nekaj zgoditi, da se vsaj olajša presilno breme.
Ko so na Kranjskem vsled previsoke ka-tast alne cenitve od 1. 182i> zdihovali pod previsokim zemljišnim davkom in so začele kmetije propadati vsled davčnih eksekucij, uka/ai je cesar sam, da se naj vsako leto neka svota odpise od davka in odpisavalo se je 70 do 80 tisoč gld, na leto To se je zgodilo še v absolutni dobi, pa nadaljevalo v ustavni, dokler ni Kranjska po novi uredbi dosegla popolnem opravičeno znižanje zemljiškega davka od 900.000 na 620.000 gld. Zdaj se tisti deli Štajerskega, kjer se je neprimerno povišal davek, nahajajo v jednakih neznosnih razmerah, kakor Kranjsko pred 1. 1880. Položaj je tem huji, čim manj rode Vinogradi vsled raznih nezgod, katere so jih napadale poslednja leta, na primer trtna uš, perenos-pora itd. Davek pa se pobira v jednaki visokosti, če tudi so vinogradi uničeni, — večje krivice si ne moremo misliti.
Kaj tedaj storiti? Ker so cenitve za petnajst let veljavne in z ozirom na druge dežele ni misliti, da bi se samo za Štajersko napravile nove cenitve, ostane jedino sredstvo po prošnjah dosegati znižanje previsokega davka. Zdaj ko se povsod prikazujejo slabi nasledki pretiranih cenitev, oglašati morajo se občine, okrajni zastopi in deželni zbor ter vladi in državnemu zboru razločiti nevarni položaj kmetskoga stanu, ako se bode pobiral davek v celi visokosti, do katere je že zdaj nnrastel in bode še dalje naraščal sko'i pet let.
„Štajersko slovensko društvo", katero se zraven delovanja za narodne pravice tudi briga za gospodarske zadeve, naj bi nabiralo za tiste okraje, v katerih se je davek tako silno povišal, podatke in se pri prihodnjem občnem zboru v prvi vrsti pečalo s tem životnim vprašanjem. Naj bi pomagalo občinam pri sestavi takih prošenj in tudi samo kot društvo obrnilo se do vlade in državnega zbora za prizadete občine. Mogoče in celo bati se je, da prošnje ostanejo v prvem letu brezvspešue, pa Če se bodo ponavljale v vsakem letu in glasile se silneje in silneje. potem se bode morala vlada nanje ozirati, ako hoče zabraniti popolni propad kmetskega ljudstva na Štajerskem.
Kar se tiče Kranjskega, so cenitve le v Vipavski dolini previsoke, ker so se naslanjale na dobre vinske letine v šestdesetih letih in tu bi tudi kazalo, da se občine oglašajo in prosijo za znižanje davka.
Stara Srbija.
Dežela, ki se imenuje Stara Sroija, je najmanj znana izmej vseh ostalih dežel Balkanskega poluotoka. Preiskovati to deželo bilo bi jako nevarno zaradi velikega števila tam živečih Arnavtov. Arnavti so potomci Srbov, kateri so se po bitvi na Kosovem polji pokorili sultanu in pristopili k mo-hamedanskej veri, da so pridobili zemljo in pred' pravice, katere je dajal sultan onim, ki so vsprejeli mohamedanski zakon. Arnavti Stare Srbije so najfa-natičneji in najzagrizeneji izmej vseh mohamedancev. Vedno so oboroženi.   Za pasom nosijo celo zalogo
vsakovrstnega orožja. Ako se Arnavt odpravi na potovanje ali pa na rop, vzame seboj še veliko puško. Zaradi tega je potovanje po tej deželi jako nevarno in so Evropci jako redki, ki bi si bili upali v to deželo Jeden del Stare Srbije, katero želi prej ali slej pridobiti Srbija, so Srbi že pokorili 1879. Sedaj sestavlja ta del tri okraje namreč: okraj Niški, Vranjski in Prokuplejski. V poslednjem okraji živeli so največ Arnavti, njih glavno središče je bilo Koršumla. Da so je pomirili, treba je bilo prijeti za orožje, kajti oni so se z orožjem v rokah protivili srbskej okupaciji. Ker pa Arnavti neso hoteli živeti pod kristijanskim ižesom, četudi so rodom Srhi, izselili so se v turški del Stare Srbije. Ravno tako bi sedaj Srbija našla hud upor, ko bi hotela pokoriti ostali del Stare Srbije. Mi hočemo ob kratkem navesti le nekatere črtice, ki se tičejo te dežele, s katero bi se Srbi radi odškodovali za razširjenje Bolgarske. Kakor smo že povedali, bil je del te dežele že 1879. leta pridružen Srbiji: del, ki je ostal Turčiji je mnogo večji in sestavlja skoro izključljivo Kosovski vilajet. Najbolj obširno, in najbolj obljudeno ozemlje tega vilajeta imenuje 8e Kosovo polje. Na tem polji stoji Priština, glavno mesto temu vilajetu, kjer biva turški generalni gubernator ali vali. Na tem polji je tudi mesto Mitro-vica, od kodar drži železnica v Solun. Imenovano ozemlje dotika se srbske meje; dve cesti vezeta Kosovo polje s Srbijo Prva pelje iz Prištine v Lesko-vac, druga iz Trnovca v Vranijo. Ko bi Srbi hotel: prodirati v to deželo, morali se. bodo pomikati po teh potih.
Kosovo polje je polno zgodovinskih spominov, Srbom jako dragih. Tam mej vasjo Vuštrip in mestom Prištino je znamenita gorska planjava Kosovo, po katerej se imenuje Kosovski vilajet. Ta obširna visoka ravnina ima tri majhne reke.
Na Kosovem polji poginil je 27/15. junija 1389 poslednji srbski car Lazar, v bitki s Turki, katerim je zapovedaval sultan Murad, ki je pa tudi ne tem slavnem bojišči od roke vojvode Miloša Obilica našel smrt. S tejm časa začenja se podjarmljenje Srbov. Na kraji, kjer je poginil Murad stoji grobni mohamedanski spominek. Blizu Mitrovice so dobro obranjene razvaline velikega grada, kjer je končal car Uroš, oče Dušana, najslavnejšega srbskega ca: ja.
V GHlaru in Novem brodu sta dobro ohranjeni srbski cerkvi.
Pokrajina Metoki, leži tudi v Kosovskem vilajetu ; v tej pokrajin] sta mesti Djakovo in Ipek.
V Ipcku živel je nekdaj srbski patrijarh. Djakovo je središče Arnavtov in najnevarnejši kraj na vsem Balkanskem poluotoku, Nadalje pripada h Kosovskemu vilajetu pokrajina Lima, katera leži mej gorami Šar in Drine desnim bregom. Glavni mesti te pokrajine sta: Prizren, ki je največje mesto v Kosovskem vilajetu in šteje 40.000 prebivalcev in je bilo dolgo časa sedež generalnega gubernatorja, in
1 Dibre ali Divra. Tukajšnji Arnavti so jako ponosni in pogumni. Že od davno se bojujejo s svojimi sosedi Miriditi, ki so katoliške vere. Ozemlje Tetovo je najzapadnejši del Kosovskega vilajeta in prebi-
' valci tega okraja so skoro sami Arnavti srbske narodnosti, jako divji in nevedni gorjanci. Jedva vedo,
da so pod turško vlado, celo pobiratelji davkov nikdar ne pridejo v te gore. Pokrajina Ovec je na vzhodu Kosovskega vilajeta. Njeni prebivalci so Siti in Bolgari Težko je določiti mejo v tej pokrajini mej tema narodnostima. Jako lahko je mogoče, da bode ta pokrajina povod razporu mej Srbijo in Bolgarijo. Na zadnje je še omeniti pokrajino Kodžak, ki je najmanj znana izmej vseh Meji s Srbijo na jugu od V ranije. V tej ozkej dolini mej gorami je dosti vasij. Prebivalstvo je tukaj mešano srbsko in bolgarsko in ravno tako nevedno, kakor v pokrajini Tetovo. To je kratek opis Stare Srbije. Njeno prebivalstvo loči se v Srbe kristijane in Srbe moha-medance ali Arnavte. Prvih je dve tretjini, poslednjih jedna tretjina. Vse prebivalstvo Kosovskega vilajeta, izključivši sandžak Novi Pazar, broji kakih 480.000 ljudij.
Politični razgled
Notranje dežele.
V Ljubljani 22. oktobra.
V budgetnem odseku državnega -s.hura
so se razdelila posamična poročila. Levičarji neso hoteli prevzeti nikakega poročila. Grof Deym je prevzel poročilo o dvornih potrebščinah, kabinetnej pisarni, državnem zboru, državnem sodišči in mini-sterskeni sovetu; Zeitliamer o ministerstvu notranjih zadev; Matuš o ministerstvu deželne brambe; dr. Kathrein o direktnih davkih in denarstvu; Sienga-levicz o splošnej upravi blagajnic; Jireček o pouku; Bobrzvnski o loteriji in državnej tiskarni; Havden o mitnicah in puncovanji; Kaltenegger o državnih poslopjih in fiskaltetah; grof Zierotin o najvišjem ra-čunišči; Tonkli o soli in rudarstvu; Lieubacher o pravosodji; Starzvnski o upravi državnega dolga; Ev/ebij Czerka\vski o zadevah bogočastja in o centrali miuisterstva bogočastja in nauka; Fanderlik o poštah, brzojavili in poštnih hranilnicah; Meznik o državnih železnicah; Abrahamovicz o carini in indirektnih davkih; Grievvasz o taksah in pristojbinah; Ilausner o tabaku; Smarzewski o državnih posestvih ; Zotta o ministerstvu kmetijstva. Glavnim poročeval-cm bil je voljen poslanec Matuš. Levica je bila oddala pri tej volitvi bele listke. — Za specijalno adresno debato oglasili so se sledeči govorniki: Fuchs, Reicher, Foregger, Kovalski in Coronini.
'* aianje države.
Bolgarska bode sklicala narodno opolčeuje, ko bi Srbi napali kneževino, tako je sklenil mini-sterski sovet. — Ker se Srbija ni hotela z Bolgarijo z lepa pobotati, so se Bolgari premislili in sedaj neso več pripravljeni odstopiti jej nikakega okraja. Branili bodo svojo zemljo. Bolgari se nadejajo, da jih, pri tem ne bode ovirala Turčija, vsaj bodo s tem, da branijo bolgarsko ozemlje, branili interese Turčije, ker je sultan vrhovni gospodar Bolgarske. Načelnik vzhodnjerumelijske vlade, Stranski, je neki preverjen, da je vojna mej Bolgari in Srbi neizogibljiva, ako vlasti ne bodo hitro posredovale. Knez sam bode prevzel vrhovno vodstvo bolgarskih čet ob srbskej meji.
<Ki'aka je odgovorila na pogovarjanja vlastij, naj miruje, da je Berolinska pogodba z ločitvijo Bolgarske in Vzbodnje Rumelije in s povekšaujem Grške ustanovila ravnotežje sil na Balkanu. Četudi se meja mej Turčijo in Grško za poslednjo ni baš ugodno uravnala, ven i ar je vlada vsprejela statua quo za podlago svojej politiki. Zjedinenje Bolgarske in Vzbodnje Rumelije bi pa popolnem razrušilo status quo in ravnotežje sil ter bi utegnilo uničiti
S tesnim in nadepolnim očesom je obtičal mladenič na ustnah učenega gospoda, ko se je ta usto-pil z rokopisi v roci slavnostno pred njim in od-kašljavši se govorniški, začel je govoriti takole: Izvestno uznate, mladi mož, da nisem mogel pročitati vaše delo s sosebnim premislekom jedno do-poludne. Kolikor sem je pregledal, se ne zlagam, da govorim odkritosrčno, z njihovim duhom in smerjo. Nedostava jim potrebne sorazmernosti in treznosti. Bolujejo na vseh, iz tujine do nas zavlečenih novo-večih boleznih in ne govore v srce našega naroda. Na priliko: Ahasver. Zakaj Ahasver? Kaj je nam za AhasveraV Kaj je Ahasver našemu narodu V — Vender glede na to, da je beseda splošno točna in stavba verzov, če so naglašeni, dosti krasna, in glede na prijateljstvo do vašega strica in do vas hočem pripomoči s svojo založbo nekolikim polara na svitlo javnosti. Morda pokrije prodaja stroške. Ne pokrije Ji, morete se poravnati glede troškov s časom z mano".
Vojteh se jo zganil pri teh besedah, kakor bi hotel bodisi radosti poskočiti bodi si iz hvaležnosti pasti k nogam plemenitega moža.
Ta vzprejme prvi del odgovora za dobro svoje delo iz hvaležnih očij in radostnega obraza mladega moža in nadaljuje:
„A hočem vam zraven še nekaj ponuditi. Odločil sem se, da uresničim davno misel in se zabavam nekaj časa s selškimi povabi. Čutim potrebo, da bi si zajel novih inočij in okrevanj na večno krasnih nedrih svete prirode. Že jutri odpotujem. Će sta dva, potuje se prijetnejše. Uživata dvojno korist ceste in si moreta z uzajemnim pogovorom prelijafci svoji prenapolnera srci. No, bodite moj so-drug na tej poti! Prinese vam ne mali uspeh. Okrevate na telesu in na duhu. Prodrete v notranjost češke dežele in si priučete vdar njenega srca. Vzpo-znate čistega, zdravega duha ljudskega, se ga na-dihate — in potem se bodo stoprav sipali iz vašega peresa ne ponarejeni tuji rubini in safiri, ampak pravi granati češki! Tu vam tudi izplačam naprej nagrado za :pesni, ki ste mi je izročili, da je dam v dežel. Poplačate z njo lahko dolg, o kojem ste mi pisali, preskrbite potno obleko in plačate svoje potne troške.
Vaše pesni oddam sedaj neki solidni tiskarni.
„No, vzprejmete — li moje ponudbe?"
„Z največjo radostjo", odgovoril je Vojteh in se ni zlagal. Mera njegove radosti bila je res dovršena, pomislivši na izlet na kmete in pogledavši na vrsto papirnatih denarjev, kutere je gospod Stok-lasa položil prednj na mizo.
Ostavši stanovanje profesorjevo skakal čez dve stol bi na jedenkrat in butnil Ezopa, spodaj čakajočega, tako silno v prsi, da je ta od bolesti zaječal.
Potem stoprav mu je razjasnil vso stvar, izimši samo dva glavna uzroka (sodbe Vojtehove delavnosti in razpisane službe), radi katerih je osta-vil Brzobohatega, in na dokaz resnice je izvlekel pest petakov, od kojih si je Ezop precej jedni izprosil, da bi si umislil za vspored velekrasnega izleta z damami potrebni daljnogled.
Na to poseti Vojteh vse prijatelje in jim pri-poveda zmeno svojih okolnostij baš tako kakor Ezopu. Samo Stanislava ni našel v njegovem orio-vem gnezdu in za to mu je poslal po pošti izposojene denarje.
Na konec je šel varno v hišo svojega nekdanjega dobrotvora in 'stopil v temni prizidek, kjer je naletel dobrega knjigovodjo s piščalko v roci pri odprtem zaboji, klonečega melanholična očesa v njegovo črno praznoto. Z izgovorom in zahvalo mu je vrnil posojilo. Ni si mogel ubraniti, da ne bi še jedenkrat pogledal skozi okno zgornjice na vrt, na znano okno podzemnega stanovanja. Bilo je že precej z zelenjem obraščeuo in v venci nežnega listja zapazil je tam pod starim slamnikom tožni obraz — Stanislavov . . . (Daljo prih.)
nebolgarske življe v Vzhodnji Rumeliji. Grška odkritosrčno želi miru, ker želi napredovati v civilizaciji, a od nje se ne more zahtevati, da bi mirno gledala dogodke, kateri škodujejo njenim najvital-nejšim interesom. — Vlada je zaukazala grajenje vojnih cest na meji. Sicer se je pa stanje grške vlade jako omajalo poslednje dni. S svojim obeta-njein je vlada le sebi stališče spodkopala. Narod je pričakoval kako povekšanje grškega ozemlja, a sedaj se je pa pokazalo, da se vlasti dosti ne zmenijo za grške želje. Posebne energije pa sedanja vlada nema in ni dvomiti, da se bode udala vlastim. Vsled tega bode pa zgubila vse zaupanje pri narodu, v svojih nadah ogoljufanem. Govori se že, da se kmalu vrne Trikupis na krmilo ali pa da se bode vsaj sedanje ministerstvo prenovilo.
Se li skliče nova konferenca za urejenje balkanskih zadev v Carigrad, še ni gotovo. Anglija neče brezpogojno temu pritrditi. Nekatere onih vlastij, katere so za status quo anto. pa mislijo, da take konference ni treba, če se neče premeniti Be-rolinska pogodba, vsaj ima tako Turčija pravico z vojsko ustanoviti v Rumeliji prejšnje razmere. An- j glija in Italija sta preverjeni, da se Berolinska po- ; godba ne da več ohraniti v popolnem obsegu.   Ti i dve vlasti sta tudi odločno proti temu, da bi se od- I stavil knez Aleksander. Hichs-Beach jeden najprvih i angleških konservativnih vodij, izrekel se je na j nekem shodu v Yorku, da se nadeja, da se bode ohranil mir v orijentu. Angleška vlada bode delala ; na to, da balkanski prebivalci dobe dobro vlado in j da se ustreže njih opravičenim željam, kakor tudi, da se varuje Carigrad proti napadom kake tuje vlasti, Ta govor kaže, da si bodo Angleži prizade- ; vali, da se doseže zjedinenje Bolgarov.
Angleška je energično odsvetovala Srhom 1 in Cirkom motiti mir. Sicer pa Angleži ne bodo ugovarjali povečanju Srbije, ko bi katera vlast to predlagala.
Koservativci so se pri volitvah na Francoskem posluževali raznih sleparskih sredstev, tako, da mnogo volitev zbornica potrdila ne bode. — Poročilo, da je več kristijanov bilo pobitih v Anamu, I kakor se je trosilo baš pred ožjimi volitvami, bilo je tudi taka sleparija.   Oficijalna poročila nič ne j vedo o tem. S trošenjem te lažnjive vesti, so kon-Bervativci imeli samo namen, volilcem pokazati, kako j da je škodljiva francoska politika v Aziji. Pri prvih Volitvah bili so na ta način ujeli nekaj volilcev, pri ožjih volitvah pa ni več šlo, ker je narod spoznal njih sleparsko počenjanje.
Kdaj se skliče nemški državni zbor, še ni določeno, vender se misli, da v drugi polovici novembra, — Pruski princ Albrecht voljen je Brun-Sviškim regentom. S tem pa vprašanje o prestolo-nasledstvu še ni rešeno. Sedaj bo regentstveni so-vet m.-hal svoje poslovanje. Dokler dežela ni dobila regenta, deželni zbor po brunšviških zakonih ni smel premeniti zakona o prestolonasledstvu. Sedaj pa bode ta zakon tako premeni), da bode Welfe izključil od prestolonasledstva Princ Albrecht, ki je Bedaj začasen vladar, voljen bode potem stalnim j vladarjem in zašel bode vojvodski prestol.
Dopisi.
Iz Gorice 19. oktobra. (V olit ve. — Pod-družnica sv. Cirila in Metoda). Kakor se Vam je brzojavno poročalo, voljen je namesto od-stopivšega gospoda vodje Povšeta v skupini velepo-sestva na Goriškem g. dr. Anton Gregorčič s 115 glasovi za poslanca. Volitev bila je jednoglasna, nasprotniki so sicer zadnje dni glave skupaj stikali in hoteli postaviti protikandidata, a račun je kazal baje vedno ono znamenje, katero matemat ki z ravno črtico — označujejo, kar v navadnem jeziku pomeni blamažo. Radi tega opustili so nasprotovanje, le nekateri gospodje hladijo si jezo s tem, da opisujejo v znanem listu „Corriere" kandidata kot strašnega fanatika; to pa dela tista stranka, katera našemu knezonadškofu ne more odpustiti „podedovanega greha, da je rojen Slovenec". S tem je vse povedano. — Trgovska zbornica volila jo namesto pokojnega Ritterja dra. Venuttija v dež. zbornico. Ne-čemo po vzgledu „Corrierjevcev" o tem gospodu danes dalje govoriti, čakajmo, naj ga njegovo delovanje v dež. zboru samo karakterizuje.
V nedeljo osnovala se je — če se ne motimo — peta podružnica sv. Cirila in Metoda, to je Goriška poddružnica. Ob 9. uri zbralo se je v prostorih Goriške Čitalnice precejšnje število gospodov, ki so mirno in brez hrupa prerešetavali pravila pod-družuice ter volili jednoglasno: Gospoda dr. Gregorčiča predsednikom, mejnega grofa Obizzi-ja blagajnikom in Valentina Kancler-j a tajnikom. Uverjeni smo, da so izvoljeni gospodje svesti si naloge, katero so vsprejeli, ter da jo bodo v občno zadovoljstvo rešili.
Izpod Krima 20. oktobra. [Izv. dopis.] Naš gospod se je zopet skazal, da je v resnici prijatelj cerkvene glasbe, kajti odstavil je jako spretnega orglarja daleč na okolu slovečega gospoda
G...... Na njega mesto pa posadi človeka, ka-
teri še na orgle igrati ne zna. Cvili na neko fishar-moniko, kakor da bi čmrlje dražil.
Za tacega umetnika napovedana bo se ve da posebna bera, prosjačiti pa znamo da je kaj, gospod potrebuje pšenice, za novi kozolec tudi lesa, kdor ne da, pride v črne bukve, in če je ključar, vzame se mu ključe, rekše čast ključe nositi.
Je li to potrebno, da se zasluženi domačini iz službe odstavljajo, brez druzega uzroka, kakor s tem, da je, ne da bi koga žalil, po svojem prepričanji volil.
Pevkam bilo je skrivnim potom prepovedano, pet hoditi, češ, da bi se sam poslu odpovedal. Toda ni se mu posrečilo, orglar ni hotel, da bi zvijača trdila: glejte, le-ta ne mara, prisiljen sem druzega iskati.
Tako dejanje ne kaže krščanske ljubezni, ampak zagrizeno sovraštvo. Saj se je čestokrat ba-hal, da je njega osveta strašna, (meino Ilache ist furehtbar).
A osveta ne ostane pri tem, pravijo, da se misli tudi nad tukajšnjimi trgovci znositi. Novo poslopje z imenom „mežnija" ima namen, da se v njem tudi štacuna odpre, dasiravno šteje Studenec itak že pet štacun.
Zdi se gospodu tudi potrebno, da se boj tudi trgovcem napove, ker je tudi mej njimi kateri, ki si upa drugače misliti, nego mu je misliti zapovedano.
Da bi svoje kraljestvo še bolj razširila naša osveta, prepoveduje očitno in tajno obiskovanje ta-cih gostilnic, iz katerih se vidi ter sliši kak škandal na f........dvoru, kakeršen je bil 6. dan
kimovca, v nedeljo pred malim Šmarnom. Vsega dogodka tu opisati ni spodobno. Trojica je klela, potem ko je sluga nekega „kataloga" ob tla treščil, da je bila groza. Na gospodarja so pa posebno lepe prislovice letele, o katerih pa ni da bi govoril.
Mesto da bi se gospodar takih dejanj sodnim potom očistil, dobi hlapec popolno odpuščenje in se še vrhu tega prosi, naj ostane še naprej v službi. Mogoče, da so je gospodar bal, da bi hlapec njega zasluge pri občinah Iška Vas in Loka še bolj ne razkril.
Ižanec stavil je poslopje, a ne za svojo korist, ampak da sedaj v njeni „Btrašna osveta" gospoduje. Da se ta tudi šopiri, delala se je zgradba, katero je ubogo ljudstvo plačevalo.   Ubogi kajžar, i ki za sol nema soldov, plačati je moral po pol gol- j dinarja in pol goldinarja v sklad. Krščanska ljube- j zen, kje si?
Naši osveti ne zadostuje, da se pred svetom s svojimi umotvori pri cerkvenih stavbah kaže, kako le kurnike zna obešati, da iz njih sem prihajajoče brumne dušice masivne profile naše osvete od zgo-rej občudujejo, da polži uhode k cerkvi stražijo. — „0 kako goropadno uzvišeno je to!" vskliknila je osveta, ko zagleda na ozidji prvega polža.
Naši „osveti" zadostuje, da z bakrom kriti bliščeči zvonik z rujavo grampovo barvo preloža, da je sv. Janeza v gozdu, izsekajoč mu smreke in jelke, na plan postavil, osveta jemlje tu po potrebi za svoje koristi les, saj sv. Janez ničesar ne reče, še vesel je, da tudi njega osveta ne odstavi i. t. d. — Skazati se hoče ne samo prijatelja cerkvene glasbe, temveč tudi pravcatnega umotvornika za popravo orgel. V to svrho najet je nek vesolen genij, kateri se je že mojstra-skazo čestokrat ska-žal. Le-ta iz piščal črve preganja po navodu našega gospoda, ki misli s tem prihraniti tistih, od prejšnjega velecenjenega prednika za novo orgle prihranjenih 1600 gld.
Nekateri hudomušneži trdijo, da bodo piščali na sam „cis" ubrane in nov register se bo priredil s piščali iz polževih lupin, ta bode le brumnim dušicam kot „vox humana" pel. Troški za to važno delo znašali bodo neki samo 10 gld. Kaj neki poreko Ljubljanski mojstri k našemu umetniku? — V bodoče ne bode treba kakega učenega organista, kajti, če se bo bolj neukretno vedel, bolj bodo orgle ubrano pele.
O človek, ako te usoda v Studenec pripelje, ne pozabi si ogledati velikanske napore našega gospoda v vseh strokah človeške umetnosti.
Šent Janški ključar.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je občini Jablaniški pri Ilirski Bistrici za zgradbo šole 150 gold.
— (Presvetla cesarica) bode na svojem potovanji v kratkem obiskala Solun. Turška ob-lastva so zapovedala, da se skrbi za dostojen V8prejem.
— (Gosp. Štefan Nadlišek,) deželni in mestni poslanec Tržaški in posestnik pri sv. Ivanu, imenovan je avtorizovanim zemljemercem za vse Primorsko.
— (Državno sodišče in Tržaške volitve.) Kakor smo že zadnjič poročali, pritožilo se je 380 reklamantov, ker neso bili vsprejeti mej vo-lilce. Včeraj bila je v tej zadevi obravnava pred državnim sodiščem. Reklamante zastopal je dr. Rabi. Državno sodišče je spoznalo, da sta magistrat inmeBtni zbor Tržaški rušila volilno pravico. Reklamante bodo torej morali vsprejeti mej volilce, kar je za mestne volitve eminentne važnosti.
— (Iz Pazina) poroča se „Edinosti", „da je tam policija neke uboge kmete zaprla, ker so pred gostilno pri Fontanelli klicali: „Živio Fran Josip I. J" To se pač pravi: „Kaj doživel sem na svetu, inoj Bog kaj se godi ?"
— (Za Bolgare.) Gosp. J. Buić, predsednik akad. literarnemu društvu „Hrvatska" nabral je pri zabavnem delu v prvi seji mej hrvatskimi in slovenskimi velikošolci IG gld. za bedne makedonske Bolgare, ter to vsoto odposlal uredništvu „Slobode" v Zagrebu, katero nabira doneske za Bolgare. Z veseljem beležimo ta način, ki nam je priča, da hrvatski in slovenski dijaki složno žive in složno delajo.
— (V Mariboru) so napis nad sv. Cirila tiskarno pretekli ponedeljek po noči zopet z blatom namazali. Za policijo Mariborsko je pač slabo spričevalo, da še ni pograbila dotičnih pobalinov.
— (Velikanska procesija), broječa nad 16.000 ljudij, dospela je preteklo nedeljo iz Trsta in Katinare v Ricmanje in po končanih cerkvenih opravilih zvečer zopet vrnila se domov. Dasi je bilo toliko ljudij, da je bila vsa vas prenapolnjena, vršilo se je vendar vse v najlepšem redu.
— (Razpisano) je mesto sovetnika pri 0, kr. nadsodniji v Gradci. Prošnje do 4. novembra t. 1.
— (Razpisani) sta mesti dveh glavnih davkarjev v VIII., eventuvalno dveh kontrolorjev pri glavnih davkarijah, eventuvalno dveh davkarjev v IX. razredu, eventuvalno dveh davkarskili kontrolorjev v X. ali pa dveh začasnih davkarskili pristavo v v XI. razredu, pri c. kr. davkarijah in glavnih davkarijah na Kranjskem. Prošnje do 30. novembra t 1.
— (Učiteljski službi.) Razpisana je služba učitelja na jednorazrednici pri sv. Jakobu pri Ljubljani. Plača 400 gold. in stanovanje. Prošnje do 15. novembra t. 1. — Dalje služba učitelja na jednorazrednici na Jesenicah na Dolenjskem. Plača 400 gold. Prošnje v jednem meseci na okr. šolski svet v Krškem.
Telegrami „Slovenskomu Narodu4':
Dunaj 21. oktobra. (Za včerajšnji list prepozno.) Adresni načrt manjšine zavržen s 194 proti 129 glasom. Načrt večine vsprejet s 177 proti 146 glasom. Demokrati in protisemiti neso bili prisotni, ko se je glasovalo za adreso manjine, a glasovali so potem proti adresi večine. Južno-tirolski poslanci ostavili zbornico, ko se je glasovalo o adresi večine.
Carigrad 22. oktobra. Okrožnica turške vlade na velevlasti predlaga, da bi se v Carigradu sešla konferenca, ki bi se bavila izključno z vzhodno-rumelijskim vprašanjem. Zastopnik Bolgarske objavil je včeraj veleposlanikom, da kralj srbski ni samo odklonil vspre-jema specijalne misije kneza bolgarskega, temveč tudi srbske čete proti bolgarski meji naprej pomaknil. Zastopnik Bolgarske dostavil je, da vlastim sklep kneza ni neznan, da se bode nji-hovej določbi podvrgel. Isto javil je zastopnik Bolgarske tudi Porti.
Kodanj 21. oktobra. Ko se je ministerski predsednik Estrup popoludne v svoje stanovanje vračal, ustrelil je mlad človek, baje črkostavec, mej vrati nanj, ne da bi ga bil zadel. Zlodejca so takoj prijeli.
Schwyc 21. oktobra. Včeraj popoludne železniški vlak skočil iz tiru. Strojevodja in kurilec težko ranjena. Izmej 20 potovalcev štirje ranjeni. Večinoma zlomili so si noge. Potovalci bili so Švicarji.
Madrid 21. oktobra. Časniki poročajo: Kar-listi se vojaški organizujejo, da bodo ob priliki varovali svoje koristi.
Razne Vesti.
* (Meščansk oklic.) Na županiji 8. mestnega okraja v Parizu nabit je oklic princa Valde-marja s princesinjo Marijo Orleansko. Oklic slove: '„Puhlication de mariage entre: M. Valdemar, prince de Danemark, a Copenhagne, et Mile. Marie d' Or-leans, Rue Jean Goujon 27."
* (Z . {električno svetlobo razvitij ene sani.) Bavarski kralj ima veliko veselje voziti se po zimi na saneh okrog, zlasti po noči. Da bi pa bil bolj varen pri svojih vožnjah po gorah, ukazal je razvetliti sani električno.
* (Stoletnica georgin.) I^etos.je minulo sto let, .kar so te lepe cvetlice prinesene v Evropo. Leta 1785 našel jih je nek Cervantes v Mehiki in poslal direktorju botaničnega vrta v Madrid. Leta 1804 bile so te cvetlice prenesene iz Španjske v Nemčijo. Svoje ime je pa ta cvetlica dobila od PeterburŠkega učenjaka Georga, kateri jo je natančneje, opisal .
Poslano.
Slavnej upravi „Hrvatske Vileu
v Zagrebu.
Da bode vednemu opominjanju od Vaše strani konec, in „da me nečete ućeratiti sudbenim putem", moram tem potom izjaviti moje začudenje, da me slavna uprava danes že tretjič nadleguje ter straši 8 „sudbenim putem", ko sem vender slednji lanske predpjate odposlal že 3. jan. t. 1. Slavna uprava se leliko prepriča, in — tako bo morda vender konec!?
V Bole i, v 16. dan oktobra. ............_ A. G.
Tujci:
21. oktobra.
Pri Nlonat Sonenburg z Dunaja. — Hessler iz Trsta. — Miiler z Dunaja. — Scheacilerko iz Celjn. — Klein z Dunaja.
Pri MmIIAI: Slaje, Steiner z Dunaja. — Behofschitz iz Linca. — Ruasler iz Celovca. — Ofner, Eckstein, Togno, Pollak z Dunaja. — Kasler iz Gradca.
Pri avstrijskem cesarji: Pratter iz Gradca.
Tržne ceno v EJ ubijani
dne 21. oktobra 1.1.
	Si-	kr.		dikr.	
Pšenica, hUti.   .   . .	li	■ 0	Špeh povojen, kgr. .	—	bi;
Bež,       „    . . .	5,36		Surovo maslo, „	—	86
Jermen,    „     ,   . .	4155		Jajce, jedno ....	—	2-5
Oves,      m    .   . ,	2S2		Mleko, liter ....	—	8
Ajda, .	4 26		Goveje      meso, kgr.	—	64
Proso,      „ ...	5	B6	Telečje	—	62
Koruza,    „    .  . »	G	40	Svinjsko       „ „	—	60
Krompir,   „ ...	2	BO	Koštrunovo   „ „	—	35
Leda,      „ ...	8	—		—	40
Grah,      „ ...	8	—	Golob......	—	18
FižoJ,      , ...	8	6C	Seno,  100 kilo   . .	1	S7
Maalo,           kgr. .	—	BO	Slama,   ,          . .	1	78
Mast, „	—	80	Drva   trda, 4 □ metr.	7	60
Speh friSen, „	—	54	>  mehka,  „ „	r>	50
Poslano.
7- 36)
Meteorologično poročilo.
J	('»ti opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	&: ** 1		Mokriti!', v mm.
21. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	728-78 mm. 731 05 M. 732 43 m,	7-8°C 6-64C H* c	1. BVZ. L. 8VZ. Z. BVZ.	dež. obl. obl.	1'9 mro. dežja.
Srednja temperatura 69°, za 3 6° pod normalom.
Vremensko poročilo 21. oktobra. Na vzhodu je zračni tlak nizek, na zapadu pa višji. V Avstriji od 751 do 760 roui. Sploh bo zapadni in severni vetrovi, v več krajih deževno vreme. Samo od Prage do Uambergov je jasno. V Istri je bila v već krajih nevihta, v Trstu toča. Temperatura sploh pada. Jadrijansko morje viharno. V Bregenci Bneg. Pričakovati severne in zapadne vetrove, oblačno, deževno in mrzlo vreme.
IDimajslsa, "borza
dn6 22. oktobra 1.1.
^Izvirno tolegratično porodilo.)
Papirna renta.......... 81 gld. 90 kr.
Srebrna r«nta......,   . .  . 82 „ 3C „
Zlata reuta........... 108 „ 60 „
5°/0 marčna renta........ 98 „ 30 „
Akcije narodne banke....... 861 „ — „
Kreditne akcije......... 2f>2 „ 90 „
London ,  ,.......... 125 „ 10 „
Srebro.......                         ..... — „ — „
Napol........... 9 „ 95 ,
C. kr. cekini.......,  . 5 „ 93 B
Nemške marke......... 61 „ 50 ,
40/. dria\nc Brećke iz S. 1854 250 gld. 127 „ — „
Državne srečke iz 1 1864       100 gld. 169 „ 25 ,
4°/0 avstr zlata renta, davku prosta 108 „ 50 „
Ogrska zlata renta 4°/0...... 97 „ 60 ,
_    papirna reuta 5°/t ...... 90 „ 30 „
5% štajerske zemljišč odvez obli« . 104 „ — „
Dunava reg srečke 5°/n .  .    100 gld 116 , 75 „
Zemlj. obč avstr. 47,t70 zlati zaat, liati 125 „ 40 „
Prior, oblig Elizabetino zapad lelesnioe 116 , — „
Prior, oblig Ferdinandove sev. lelesnioe 106 „ — ,
Kreditne Brečke.....100 gld 175 „ 60 „
Eudolfovo srečke ...      .    10   , 17 „ 60
Akcije anglo-avstr. banke .  .   120   „ 97 „ — „
Trammway-društ. velj. 170 gld a. v. .  , 181 , 75 „
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije luina
KISELINE
poznata kas najbolje okrepljujuće pide,
I kas i/kušan llek proti trajnom kašlju ptućevlni 1 ieludca bolesti grkljana I proti mehurnlm katara,
H INKE MATT0NIJA
Karlovi vari i Widn.
Na prodaj sin
čltto 3s:o"bili,
jedna bela, druga rujave barve, obe mladi, močni, čez 15 pesti visoki in za vsakovrstno delo. Več se izve na posti ▼ Litiji. (608-3)
Prodaja cerkvenega vina.
Pri Sv. Petru pod Mariborom se bo S£9. oktobra, to je četrtek pred vsemi svetniki,
60 polovnjakov
sladkega novega vina
v železnih obročih po dražbi prodajalo.
Marko Glaser,
V618—1) častni kanonik in župnik.
V „NARODNI TISKARNI" v LIUBLIANI
Bta ravnokar izšli knjigi:
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Renć [jefebire.  Poslovenil » * g Stat nominis umhra.   Ml. 8', 53.r> stranij.   Stane C>0 kr., po pošti 70 kr.
/s« dragocenim korenom.
Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov.  Spisal A. J. Maksitnov.   Poslovenil J. P.   Ml. 8",   141 stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr.
Za dame!
ouk o krojnem risanji
z navodilom o urezovanji, oblek po popolnem novej, jako lahko umljivej metodi. Ta metoda je jako točna in gotova in za popolno i z učenje se jamči Nagrada je jako zmerna in se plača, ko, se že vidi vspeh učenja. , Tudi so prodajajo krojni uzorci v vseh velikostih.
Xir, Baisis, (606-3>
sodelavec modnih listov in sodelujoči član modne akademije. Doma |e dopoludne od 10. do 12. ure.
Gledališke ulice hiš. štev. 10, I. nadstropje.
P
L
astna skušnja
je naj-
____________________________ _ boljša!'
Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil prot* ali bolečemu trganji po udih,1
revmatlzmu
kupi naj za 40 kr. steklenico
pristnega
PAIN-EXPELLER
S morskim mu« kum.
Sedemnajstletna akuinja in mnogobrojni vspehi jamčijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi so skoraj v vseh lekarnah*. Glavna zaloga:  Lekarna prl[
Zlatem levu v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. Birschitz, lekar. V Mariboru: J.i W. Konig, lekar. (613-2),
VELIKA
5000001
raar„
kot največji dobitek v naj srečne* jem slučaji ponuja velika od Ham-burske države lajaiučena denarna loterija.
Specijclno pa: 1 prem. a mark 300000
1 dobit, a mark 200OO0
2 dobit, h mark 100000 l dobit, a mark 00000
1 dobit, a mark 80000
2 dol.it. a mark 70000
1 dobit, a mark uOOOO
2 dobit, a mark
1
5 3
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark 26 dobit, k mark 56 dobit, a mark 106 dobit, k mark 253 dobit, a mark
512 dobit. i\ mark
81S dobit, h mark 31720 dobit, a mark 16990 dobit a mark 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
50 0 14 5
NajcovojSa velika, od visoke državne vlade v IIAM IM'III i ti dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 ttreck, od katerih se hode SO.500 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znana
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaSa 50,000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretji m na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.001), v Šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.COO, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski hidi in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na njo obrne.
Častiti naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotične' zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar i lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo so nurooitve izvrSč; tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
i
1 c*cla originalna k■•«>«• k u av. v. gld. 3.50. 1 polovica originalne arceke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.00.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem nradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse na-'}| tančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utts-''J nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom.  Ko bi kakemu kupcu srečk J proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne j ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti.  Na željo so niadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa prod
31. oktobrom 1885
oam direktno doposlati.
(610-2)
VALENTIN & 00,
Bankgeschaft,
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele/nikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
B4
24