jjbajâ vsakdan la pi ttüiukuv, ¡plied daily exoapt Sundâ/J and MddJ '»»»««»»»»»«wo«« jjTCV-yEAR Cena liata Je $6.00 PROSVETA • GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE " m Mcoad-clMB nitter Jinuirr K 1BS&. >t th« mutnfn„. at chicMP, mtooto. ua^ tba ActVcoS SLSVmi. CHICAOO. ILU TOREK. I. DECEMBRA (DECEMBER I). 1941 ' SubacripUon $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 241 Uredniikl in upravniiki prostori: >007 South Lawndale Ave. Office of Publication: »087 South Lawndale Ava. Téléphona. Rockwell 4004 Acceptance far «0111111 at apecial rata of poatage provided lor In section 110», Act of Oct ». 1017, authored un June i. 1918. Srdite bitke s tanki i severni Tuniziji Britski padalci se spustili na tla v ozadju osiščne bojne črte. Francoske čete pod po« veljstvom generala Girauda zasedle višine ob meji med Alžerijo in Tripolitanijo. Nov napad na nacijska industrijska središča v okupiranih državah.—Rusi pobili nadaljnjih 10,• 000 Nemcev v bitkah na dveh frontah in re-okupirali več strategičnih pozicij.—Zavezniki obkrožili japonsko posadko na Novi Gvineji London, 8. dec.—Srdita bitka i tanki divja v hribih okrog Te-bourbe, kjer ameriška in brit-ika sila kontrolira višine, ki do-ninirajo osiščno bojno ¿rtd med ¡Tunizom in Bizerto v severni ¡Tuniziji, pravi uradni komunike. Bitka se je raztegnila iz oz-i kega trikota na puščavo na južni strani obeh mest. Tebourba, važno železniško Iredisče, leži 35 milj južno od j Bizerte in 20 milj zapadno od jtuniza. To je pozorišče ljutih bitk, ki so se pričele zadnjo soboto in v katerih sta obe strani ; utrpeli velike izgube. Časniška agentura Reuters po-troča, da so se britski padalci | opustili na tla v ozadju osiščne bojne črte in razbili osiščne komunikacije v več krajih. Gene-nl K. A. Anderson, poveljnik [prve britske armade, je imel si-1 noči važno konferenco z ameriškimi generali, na kateri so razpravljali o načrtih nove ofenzive, ki naj bi pognala nemške in [julijanske čete iz Tunizije. Britski in ameriški letaloi so barttínrtt lt^ínsl^l^ít MMÉÜI « osiščno silo na tej fca v Siciliji. Novi letalski napadi so bili izvršeni na nacijska industrijska «redišča v Franciji» Belgiji in Holandiji. Bombe, ki so jih vrgli britski letalci, so porušile več nulitarističnih naprav in zanetile ogromne požare. Tarča bombardiranja iz zraka sta bila tudi Karlsruhe in Pfozheltn, mesti v južnozapadni Nemčiji. Moskva. 1. dec.—Sovjetske čete so zdrobile dvajset sovražnih protinapadov v enem dnevu in okupirale štiri nemške pozicije "a fronti zapadno od Rževa, se flasi uradni komunike. Ruske irmade so v ofenzivi na južno-fcpadni strani Stalingrada in na ozcrrilju med RŽevem in Veliko Luko. Husi so reokupirali več mest vasi na fronti Ržev-Velika po ljutih bitkah, v katerih N» mci utrpeli ogromne izgu-** Nadaljnjih 10,000 nemških vojakov je bilo ubitih v zadnjih u Urah v bitkah z Rusi na sta-'"v.rujski in centralni fronti. Vihovno poveljstvo poroča, da 90 «uski letalci sestrelili 192 Hpn.sk i h bojnih leUl v zadnjem ¡•dnu. sami pa so izgubili 103 "lala Poleg tega so ruski vo-ju ki oddelki razbili ali zaplenili težkih topov in 54 Unkov. p""nilo dostavlja, da so ruske (' t< V Ofenzivi tudi na kavkaški i!"n'i da so reokupirale več tU■'<• -ionih pozicij in prizadjale 1,/k" '/«ube sovražniku. j,vn na ozemlju pri Moz-Nalčiku na centralni k l fronti. Ruska ofenziva ■ nacijski komunikacijski med severno in južno London 7. dec.—Prva britaka • "dbija napade oaiščnih »n oklopnih kolon v pokrajinah severne Tuni-'^'vni tila drži ozemlje T. hmirha-Djedejda. Ka ^o bo britaka armada oja- itr. y k k„ v» U/ cena s prihodom novih čet, bo obnovila ofenzivo, da požene •nemške in italijanske čete iz Tunizije. Radijsko poročilo iz Maroka pravi, da so frkneoske čete pod poveljstvom generala Girauda okupirale višine ob meji med Alžerijo in Tripolitanijo na vzhodni strani Djaneta. To mesto leži v južnovzhodnem kotu Alžerije in je oddaljeno okrog 30 milj od Libije. Druge francoske čete prodirajo proti Tuniziji preko južne Libije in bodo kmalu navezale stike z ostalo francosko silo. Radijsko poročilo pravi, da ameriške vojaške enote prodirajo po ozemlju Tunizije proti obrežju, kjer cesta tvori zvezo med osišč-nimi posadkami v TVipolitaniji in Tuniziji. Poročila o ljutih bitkah prihajajo iz osiščnih virov. Nemška časniška agentura DNB omenja velike zavezniške izgube v bitkah pri Tebourbi. Ameriške in britske čete so bile deloma zdrobljene in deloma razpršeno fronti. Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da so osiščne sile uničile 70 ameriških in britskih tankov in ujele 1100 vojakov v operacijah na fronti pri Tebourbi. Ankara, Turčija, 7. dec.—čez sto osiščnih transportov je koncentriranih v grških lukah in ti bodo kmalu odrinili proti Afriki, da vzamejo na svoj krov ostanke razbite Rommelove armade, se glasi sem dospelo poročilo. Posadke na transportih tvorijo Nemci. Poveljnik transportov je dobil ukaz iz Berlina, naj najpsej reši orožje Rommelove armade in potem vojake. Melbourna. Avstralija. 7. dec. Avstralske in ameriške čete so udrle na vzhodno stran Bune, japonske mornarične baze na severovzhodni obali Nove Gvineje in s tem potisnile Japonce na ozek pas ozemlja, se glasi vest iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile. Japonski odpor je bil zlomljen in vse kaže, da se japonska vojaška posadka ne bo izmuznila iz pasti. Japonci so postavili ograje iz bodeče žice na obali Nov« Gvineje, katero ao zasedli pred štirimi meseci. Avstralske in ameriške čete so dosegle obrežje v dveh krajih, vzhodno od Bune in zapadno od Endaiadera. Waahlngton. D. C« 7. dec.— Mornarični department poroča, da ao ameriški pomorščaki razdejali štiri japonske baze na Guadalcanalu in pobili 400 sovražnikov. V operacijah, ki ao se pričele pred štirimi tedni, so Japonci izgubili 6641 vojakov. Japonski poskusi, da izkrcajo nove čete na otoku, so se izjalovili. Francoski admiral izpuščen iz ječe London. 7. dec. — Admiral Jean de Laborde. ki j« odredil uničenje francoskih bojnih ladij v Toulomi, nakar so ga Nemci aretirali, je bil izpuščen iz ječe. se glasi radijsko poročilo iz Vi chyta. Osvoboditev )e izpoalo-vala Lavalova vlada, ki je zavzela stališče, da je admiral strnil le svojo dolžnost. Jugoslovanska vlada Rooseveltu K obletnici napada - na Pearl Harbor Predsednik jugoslovanske vla de Slobodan Jovanovič je tele-grafiral Franklinu Rooseveltu, predsedniku Zedinjenih držav, naslednje: "Na obletnico dneva zahrbtnega zločina, ko je Japonska, ne da bi pretrgala tekoča pogajanja, napadla vlado in ljudstvo Zedinjenih držav, je želja Jugoslavije, da Vam in narodu Zedinjenih držav pošlje svoje pozdrave. Tudi mi imamo obletnico dneva zahrbtnosti — 6. april, 1941 — ko so nemška letala brez vojne napovedi planila na ne-branjeno mesto Belgrad. Kakor jugoslovansko ljudstvo tako ve tudi ljudstvo Zedinjenih držav, da se smrti rešijo le oni, ki se je ne boje. Kadar bodo nekoč mogočne armade Zedinjenih narodov najpreprostejšim ljudem in najmanjšim narodom zagotovile povsod po svetu boljša življenje in bolj varno svobodo, v svetu, ki bo takrat urejen, pazljiv in demokratičen, bomo vedeli vsi, da nobeden od naših padlih ni zastonj umrl. V imenu jugoslovanske vlade in vojakov Draže Mlhajloviča, kar. tudi vseh Jugoslovanov, ki se bore proti skupnemu sovražniku, Vam pošiljam, g. predsednik, poslanico najboljših želja in zaupanja v veliko zmago in velik mir."-(JIC). Četniki razbijajo prometne zveze Napadi na železniške vlake in proge Ankara, Turčija. 7. dec.—General Draža Mihajlovič ima armado 100,000 četnikov, ki napadajo železniške vlake in proge telr razbijajo osiščne prometne zveze, se glase sem dospela poročilo. Neodvisna četniška grupa o-krog 15,000 mož je tudi udeležena v sabotaži na Balkanu. Ker je reka Donava zamrznila, bodo morale prevoz blaga iz Nemčije v balkanske države prevzeti železnice, kar bo situscijo poslabšalo. ■Civilisti v Srbiji in Hrvatski so bili posvarjeni, da bo nastalo akutno pomahjkanje potrebščin, če ne bodo napadi na železniške vlake prenehali. Amerika povečala produkcijo oroija New York, 7. dec. — Poročilo, prečita «o na zborovanju Zve* ze ameriških tovarnarjev, omenja da j« Amerika početverila produkcijo orožja in vojnega materiala od japonskega napada na Pearl Harbor. Zdaj producirá več orožja kot Japonska, Nemčija in Italija s svojimi sateliti vred. William P. White-row, predsednik organizacije tovarnarjev, je napovedal Ae več jo porast produkcije v prihodnjem letu. Bolgareke ljudeke šole zaprte Berlin. 7. dec. — Poročilo iz Sofije pravi, da bodo bolgarske ljudske šole ostale zaprte do prihodnjega leta zaradi škrlati-ce. ki Je zahtevala le veliko število žrtev Sole so zaprte že dva POUEDEtëH TAJNIK DOBIL VELIKO OBLAST Rooeevelt mu poveril kontrolo nad iivili REŠEVANJE VA2-NIH PROBLEMOV Waahlngton, D. C.. 7. dec.— Predsednik Rooafvelt je odredil drastično kontrolo nad zaloga mi živil in raspečevanjem in podelil zadevno oblast poljedelskemu tajniku C. L. VVickardu. Slednji je prevrni vso odgovornost kot načelnik živilske admi nistracije za izvajanje programa. Program uključuje produkcijo živil, procesiranj« in razpečava nje m«d vojaki in civilisti, kakor tudi nasičevanje prebivalcev v tujih državah. Wlckardo-va pozicija sliči oni, ki jo je imel bivši predsednik Herbert Hoo-ver v času prve svetovne vojne. Hoover je nedavno sugeriral, naj Wickard postane načelnik živilske administracije. VVickard jo zadnji teden objavil program produkcije živil in naglasil, da mora Amerika v prihodnjem letu povečati produkcijo pridelkov na najvišjo možno stopnjo, da bo lshko zadostila zahtevam doma in nasi-čevala zaveznik« t«r prebivalce v okupiranih driaVah. Wickard je odgovoren za svoje delo samo predsedniku Rooieveltu. * Predsednikova odredba daje Wlckardu isto oblast v področju živil kot sta Jo Jobila Paul V. McNutt, načelnik administracije socialne zaščite in komisije zs človeške sile, Ur notranji tajnik Harold L. Iekes. Slednji je bil zsdnjo sredo imenovsn za načelnika administracije, v katere področje spada olj«. Problemi, katere bo reš«val VVickard kot načelnik živilake administracije, uključujejo: Ugotovitev zalog živil ter materiala, ki ga potrebujejo vojaki, civilisti in industrije. Formul Iran je In izvsjsnje programa, da se zsdosti zshtevsm, ter produkcija pridelkov. Določitev prednosti pri rszpe-čavanju živil doma in v tujini, za civiliste in vojake, ln podvz«-tje korskov, ki nsj zagotove pravilno ln sposobno distribucijo. Predsednik Roosevelt je naglasil, da je izdal odredbo v smislu oblasti, katero mu je poveril kongres kot vrhovnemu poveljniku smeriške oborožene sUe. Coverner Creen hvali ameriško oboroteno »ilo Chicago, 7. dec. — Governer I)wight H. Green je v svojem govoru na proslavi 24-letnice ze-din jen js Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je vršilo v Pilsen parku, hvalil ameriško oboroženo silo in napovedal, da bo te čez eno leto tvorila najmogočnejšo kombinacijo srmsde, mor-nsrice in letalske sile na svetu. Poslušalce je zagotovil, da bodo ameriške čete kmalu v Jugoslaviji. Drugi govorniki so bili dr. Rudolf G. Zerdun, dr. Grgs B. Andjelinovič in Vladimir M. Vu-kmirovič, jugoslovanski konzul v Chicsgu fVebltek proslave bo šel v sklad za pomoč Jugoslovanom in četnikom, ki se bore proti oslščni sili pod poveljstvom generala Draže Mihajlovlča. Laval ne bo obiekal Nemčije • London, 7. dec. — Berlinska radiopostaje je naznanila, da Je Pierre Laval dospel v Pariz iz Vftchyja. zanikala pa je poročilo, da bo obiskal Nemčijo Laval bo v Parizu konferiral z nemškimi avtoritetami, i Franco obrnil hrbet osišču Dolg Nemčiji in Italiji plačan Bera. Švica. 7. dec.—Hitler in Mussolini se, kot vse kaže, ta man trudita, da pridobita gen«* rala Franoa, španskega diktatorja v svoj tabor, Čeprav sta mu pomagala pri zlomu Španske republike. Poročila pravijo, da j« dal Franco razumeti Hitlerju in Mussoliniju, da bo Španija stopila na stran zaveznikov, č« bodo nemške in italijanske čet« in vadiral« njeno ozemlje. On bo napel vse sile, da Španija ostane nevtralna v tej vojni. Angleški krogi trdijo, da se osiščne podmornice zbirajo t bližini španskega obrežja na at lantski strani Gibraltarja( is francoskih krajev ob španakl meji pa prihajajo poročila o dotoku nemških č«t. Italijanske podmornic« op«rlrajo pri Španskih Balorišklh otokih na Sredozemskem morju. Osišče opazuje razplet dogod kov v Španiji, kjer se njegovi diplomatje trudijo, da izpolnijo ukaze, ki jih dobivajo iz Berlina in Rima. Njihova naloga nI lah ka. General Franco in njegovi zavezniki, ki so mu pomagali v civilni vojni, sicer niso sovražniki, toda on noče biti več orodje osišČa. Obrnil s« je na peti, ko je ameriška ekspedlcljska arma da lnvadlrala francosko severno Afriko. Španija še dolguje Italiji okrog $250,000,000 za poslano orožj« ln strelivo, ki ga j« dobila v času civilne vojn«, dočim Nemčlju dolguj« Španiji do $30,000,000 u material, ki ga je dobila od flje v zadnjih štirih letih. Franco ve simpatije so bile sicer z os iščem, dokler je zmagovalo, sedaj pa boji zaveznikov. On ln drugI voditelji so zavzeli stališče, da je Španija že plačala dolg Nemčiji In Italiji, k«r so a« njun« č«t« vežbale na španskam ozemlju na njene stroške. Španija j« tudi poslala "lagijo prostovoljcev" na ruako fronto, kjer se bore ns strani nemške armada. Mussolini se boji operacije Vprašanje nasledni-štva izzvalo spor London. 7. dec.—List Eapress poroča, da italijanski diktator Mussolini potrebuje operacije na uljeaih v črevesju, katero ps Ita-HjanskI zdravniki nočejo izvršiti, on asm ps je proti, 'da bi nemški zdrsvniki Izvršili operscijo. List je dobil zadevno poročilo is Stockholma, Švedska, kamor so dospeli potniki iz Italije. Ti so povedsll, da se Mussol!-nijevo stanje stalno slabša za eno s fašistično zgradbo, katero je on postavil. Pred dvema mesecema so diktstorjs preiskali ita-lijsnskl zdrsvniki In ugotovili, ds je porebns operscija, katero pa niso hoteli aami Izvršil. Mus-solinlju so svetovali, nsj dvs znans nemška kirurga izvršita operacijo, dobili pa so odgovor, ds se noče podvreči operaciji po nemških kirurgih. Zadevno poročilo nI bilo potrjeno v drugih krogih. V pričakovanju, da bo Muaso-lini umrl ali ae umaknil v pokoj, se Je pojsvllo trenje, kdo naj ga ¿taaledi. Za naaledntštvo se potegujeta grof Dino Grandi, justičnl minister, in grof Clano, zunanji minister in Museolinijev zet. • Drugs vest prsvi. ds nemški protiletslski topovi, katere je Hitler obljubil Musosollniju, prihajajo v Genovo, lulljsnsko lu-ko. Turln in Milsn. S topovi vred so dospeli nemški vojski. Topov! so Mil že instalirani In bodo bruhali izstrelke ne samo Domače vesti Slovenski narodni kongree Chicago.—Prvi Slovenski narodni kongres v Ameriki, ki se je zaključil v nedeljo, dne 6. decembre, ob osmih zvečer v Cle-velandu, je bil ena največjih manifestacij sloge smcrlških Slovencev z ozirym na našo staro domovino. Obširno poročilo o tem kongresu prinese Prosveta v sredo, danea rečemo le toliko, da so bili vsi sklepi sprejeti soglasno. V eksekutivo Ameriškega slovenskegs sveta, v kateri je enajst članov, so prišli trije gl. odborniki SNPJ in prtdsed nik je Etbin Kristan; tajnik je Kazimir Zakrajšek, Jos. Zalsr pa blagajnik. Delegatje, katerih j p bilo 519, so prispevali $1357.5Q zo začetek blagajne. Is Montsne Dillon, Mont.—Andy Pspesh je prejel vest iz Rentons, Wash., da j« 2. dec. tamkaj umrla Jože-fina Vidmar, stara 68 let In doma iz Lazine, Hinje pri Žužemberku. Njeno dekliško ime je bilo Tekavčič, po domače Jernfjeva Zefa. V Ameriki je bila 55 let in zapušča dva sinova, tri hčere in sestro. Mllwauške novic« Milwauk««.—Pr«d dnevi je tukaj umrl Fr. Stampfl, stsr 72 l«t ln doma is Rečice v Savinj ski dolini, bivši gostilničsr. V Ameriki je bil 40 let ln zapušča šeno, tri sinove in pet vnukov. —Dne 23. nov. je umrla Margareta Šuštar, atara 54 let ln rojena v Selcih nad Skofjo Loko. Zapušča sina in dve hč«rl.—Dalje je umrla Frances Žagar, stara 49 l«t. Zapušča moža, lina, dva brata ln s«stro. * UCUvalanda Cleveland —Dne 3. t. 9t. je na- glo umrl John Franc, star 48 lot ln doma ix,St. Petra. V prvi svetovni vojni je bil ranjen ln od takrat ni bil nikoli zdrav. V Ameriki je bil 29 let in tukaj zapušča ženo.—Dne 2. t. m. je vlak povozil rojaka Johns Cer-gols, ko se je v avtu peljsl s dela. Odpeljali so ga v bolnišnico zelo poškodovenegs, avto mu j« ps bil ves smečksn.—Frsnk Pu-cel je prejel brzojsvno vest, da je njegov brat John Pucel Izgubil življenje na ladji, na ksteri je bil mornsr. Star je bil 47 let in doms Iz Hrovsče pri Ribnici, —Trije roDsrjl so prišli v gostilno Johna Skufce in vzeli iz bis-gsjne $100, Gostov niso nadlegovali. Slovenski letalec s« ubil Lorain, O.—Pri letalski nesreči v armadi, ki se je pripetile pred neksj dnevi v Texssu, je Izgubil življenje slovenski vojaški letalec Jos. Rangus Iz Lora ins. Avetralija hvaleina Ameriki za pomoč v Canberra, Avstralija, 7. dec,— Premier John Curtln J« dejal, da je Avstrslijs hvaležna Ameriki za pomoč, katero Je dobila od nje, Avstrslijs se mora zahvaliti Ameriki, da ni bila invadí-rana, Curtln Je govoril ob prvi obletnici izbruha vojne na Pacifiku, ki se je začela z Japonskim nspadom ns Pesrj Harbor, Ha-vaj. Izgredi v internacij-§kem taborišču' Manzanar, Cal., 7. doc.—Ralph P. Merritt, direktor internacij-skegs taborišča, je oklirsl obaed-no stanje kot posledice izgredov med Japonci, ki so nahajajo v taborišču Krajevna policija nI mogla zatreii izgredov In jI Je morala priakoČiti na pomoč vojaška policija, ki zdaj straži taborišče. Merritt je dejal, da so v Ameriki rojeni Jsponci, ki so lo-j jslnl tej deželi, akušali prepreči-1 ti izgrede na zavezniška letala, če ae pojavijo nad temi mesti, temveč tudi na prebivalce, če bodo revolti-rejl. NIMTTZ NAPOVEDAL ZDROBITEV JAPONSKE SILE Admiral pohvalil uepe-he ameriške bojne mornarice RAZTEGNITEV ZAVEZNIŠKE OFENZIVE Pearl Harbor. HavaJ. 7. doc.— * "Naše zmage na Pacifiku so vzpostavile zaupanje smerlške-g» ljudstva v svojo oboroženo silo, ki je bilo omajano pred enim letom, ko so Japonci zahrbtno nspadll Pearl Harbor," j« rekel admiral Chester W. Ni-mitz, vrhovni poveljnik ameriške bojne mornaric« na Pacifiku. "Te zmage pomenijo eventualno uničenje jsponake pile" Admiral j« orisal usp«h«, ki jih j« dosogla bojna mornarica v bitkah s Japonci v zadnjih dvanajstih mosçcih, obenem pa je pohvalil častnike ln član« posadk ter kooperacijo a strani armade ln letalske sile. "V prvem letu vojne x Japonci na Pacifiku je bojno brodovje izvršilo tri važne nsloge," je dejal. "Pomorske črte na Pacifiku, največjvm oceanu, so varne. Dostavljanje orožja, streliva, tlvll ln drugih potrebščin na front« a« vrši v polnem obsegu. Enot« naš« bojne mornarice niso samo odbil« sovražnih sunkov na Koraln«m morju, pri Mldwayju ln Solomo-novlh otokih, t«mv«č tudi xada-1« strahovite udare« aovrašnlku. Zahrbtni japonski napad na Pearl fflrbor je bil mašč«van. Naša mornarica j« adaj močnejša nego Je bila pred enim letom." Na vprašanje, ali bodo Japonci pognani z Aleutsklh otokov pri Alsski, je Nimits odgovoril, « da se bo to zgodilo v bližnji bo- , dočnosti. Jsponska bojna mornarica je že dobila t«tk« udarce in nadaljnji pridejo. Vojn« op«raclje bodo zaneš«ne v japonske vod«. Waahlngton. D. C.. 7. dec,— Genersl Joseph T, McNarney, pomožni šef armadnega štaba, je dejsl, ds bo Amerika v prihodnjih mesecih rsztegnlla ofenzivne fronte na Azijo ln Evropo. "Danes je vsa Amerika pret«ta z bojevitim duhom," j« rekel general, "Naše geslo ni obramba, temveč napad. Pred nami j« zmaga, ki gotovo prid«, Vs« naše sile so mobllizirsn« za doa«- . go zmage." McNarney je govoril do radiu. Program je aranžirala Ameriška delavska federacija. Poleg nj«-gs sta govorila tudi William Green, predsednik ADF, in pod-admiral K. W Mills. Holandeke kolonije dobe neodvienoet London, 7. dec. — Krsljica Viljem ins je v svojem govoru po rsdiu izjsvils, ds bodo holand-ske kolonije dobile neodvisnost, ko bo ts vojns končana s zmago združenih narodov, Ustanovljena bo holandska zvesa narodov v soglasju s načeli atlantakega čarterja, ki sta gs izdala predsednik Rooeevelt ln premier Churchill po avoji zgodovinski konferenci na morju. "Zavedam se, ds jjolitičns enotnost nI mogoča brez podpore In zaupanja večine prebivalcev kolonij" je rekla kraljica. "Ljudstva holand-ske Vzhodne Indije so demon-strirsls s odporom proti agre-aorju svojo apoeobno«! ca neodvisnost," Obsodb* ošiščnih špionov v Turčiji Ankara, Turčija. 7. dec —TVi-je oslščni šptoni, dva Nemca ln eden Italijan, «p bili obsojeni V smrt na obrsvnavi pred vojaškim tribuna lom. Njihova imena niao bila objavljena. PAOSVSTA prosveta THE ENLIGHTENMENT ,1 GLASILO III LASTMINA SLOVEHSKE WARODWE PODPOSWE Orfsn of mm! published JEDMOTE by Slovan« National Bsnalit Society Naročnina sa ZdruUnc dršare (isvan Chicaba) in Kanada UM naUlTttOO sa pol lau. »I »0 ta ¿.tri UU, sa Chtojo ln Ckero 17 iO sa calo laic. M.7S u Pol UU; sa inosamstvo M-00 4 ¿ubacrtp.ion ratas: tor tha UniUd Blatas (except ChlcafoJand Canada Sb.oo per year. Chicago and Cicero «7.M par year, foreign cou ni riet M.OO pes year. , ... ooUsoT po dogovoru-Rokopisi dopisov la nenaroienih r 2 -, rrUmio Ilokopial literarne vsebina (êrtloo. povesti, 'fiSSÎS rrn3opoéll)aUl|u U v lučaju, 6a Je prilešll Cene Ad vrtisine rslss on ..__________ and unsolicited articles Will not be returned. Other manuscripts. such as stories. pleys. * when accompanied by self-addressed and «tamped envelop«. M as lov na vse. kar Ima stik s listom: PROSVETA 2657-SI So. LawndaU Ave« Chicago. Illinois MEMBER Of THE rEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin Datum v oklepaju na primer (December 31, 1942), poleg vašega imena ae naslovu pomeni da vlun je s tem datumom poUkU naročnine. Peno-viU Jo pravočasno, da s« vam list na usUvt , Tedenske glose Pokojnemu bretu v spomin Somerset. Pa.—Želim sporočiti še nekaj'o smrti mojega brata Johna Korošca, o katerem je bili; poročano pred nekaj dnevi v Domačih vesteh. Pokojni John je prišel v to deželo leta 1907. Delal je v tovarni v Johnstow-nu, Pa., potem v premogorovu v West Vlrginiji, leta 1^25 pa si je kupil lastni dom v Warrenu, O., kjer je tudi umrl 16. novembra. Pred nekaj leti je umrl tudi njegov edini sin otrok, star 17 let. Pokojni zapušča žalujočo vdovo 4n podpisanega brata, v stari domovini pa brata in sestro—Če sta ie živa. Kot njegov brat se lepo zahvalim vsem njegovim društvenim bratom in sestram, posebno pa predsedniku za tako lepo urejen pogreb. Blag mu spomin, njegovi vdovi pa globoko sožalje! Joseph Korošec dnevi, ponoči pa je mrzlo. Dela je dosti in tudi *q pričeli jemati delo start ljudi do 60 let.— Pred dnevi je nenaden požar v nekem nočnem klubu v Bostonu usmrtil čez 480 večinoma mladih ljudi. Ta katastrofa je pretresla Is colorsdskih hribov Creptod Bülte. Colo.—Čitam razne dopise v Prosveti. Želim vso Ameriko. Toliko ljudi usmrčenlh hkratu! V hipu pa pozablja- tudi jaz napi«ati malo za šalo, mo, da smo v vojni. In kaj je vojna, če ne usmrčevanje ljudi na | jjace Žlemberger. ki se na Živela Amerika in Rusija! Paul Paniaa, TQHTO, 8, DECEMBRA V* v % ¿v:, ' debelo? V enem letu vojne je bilo okrog 50,000 Američanov ubitih „^ zelo dopade. Mož je star že in ranje nih. Ali nas to dejstvo gane v enaki meri? Ne! Baš na- 75 jet, pa še tako lepo napiše sprotno pe jemljemo vesti o pobijanju Nemcev, Italijanov in Ja- Živel še mnogo let, Nace! poncev Cim več je ubitih, tem bolj nam odleže! To dokazuje, da čltal sem uredniški članek je naše občutje «lede izgube človeških življenj relativno; odvisno Proeveti z dne 18. nov., kjer br. ie—kdo In kje? Človek je čudna misleča žival. Molek pošteno pove, da ima na- K^^U^ST I 1 ša Amerika štiri konje, ki vle- . čejo vsak na svojo stran. Jaz bi Dva glavna delavska tabora v Ameriki AFL in CIO sta minuli te |tiri konje po vrsti, teden sklenila premirje. Vsi spori glede območja ali jurisdikcije drugcga M drugim in bi morali bodo poslej poravnani na lep način, ne več s stavkami. Premirje Vfl vleii v eno 8meFi v star naj pa vodi v trajni mir in združitev obeh organizacij. avtomobil bi pa zmetal Hitlerja, Pravilno po.top.nJ, To Je nljzn.it.n.j.1 d.mokr.tiini kor.k| MuuoU ^J-gg**™» Poročilo zastopnika H e r m i n l e, Pa^-V predzadnjem poročilu sem pozabil omeniti, da sem bil tudi v Univer-salu, Centerju ih Braddocku. V prvi naselbini je Kumer ponovil Prosveto in Cankarjev glasnik. M rs. Kumer se sedaj počuti precej bolje, odkar je prišla iz bolnišnice, ampak dolgčas ji je po Majku, ki služi v armadi in je že kaprol. Prej ga je videla vsak dan, zdaj ga vidi pa ie duhu. Od njega sem dobil karto pripombo, da opravljam dobro ¿lelo. V Unlversalu mi je ponovila Prosveto tudi 77 let stara ženica mrs. Cesar, ki še zmeraj ra da člta, čeprav ni več pri moči. V Centerju je Lojze Remshak ponovil Cankarjev glasnik, Braddocku pa Tone Rednak, John Baraga se je naročil na Prosveto, obnovili pa so jo Anton Samsa, njegov brat Frank, Rudy Čeligoj, mrs. Kosher, mrs Barblč, mrs. Kučič in John Ku člč v Turtle Creeku, Žerjavovl Proletarca. Tudi mrs. Žer- pa dŽlavsklh unij v vine. , ' Ameriki v nejkritlinejlem njihov. ^l^^mÄ. Potem bi bil pa mir na svetu. Ampak n*- i 1 ša nova domovina jim bo že da-"Mi smo amdrlški državljani In kot taki seveda nimamo P™lce ^ ^ ^^ naSe la_ narekovati jugoslovanskim narodom njihove bodoče državne obli-K. nafii Unki ln letala pa ka_ ke ln tega tudi ne poskušamo. Takisto ne mortmo diMIratl jugo- Ij w i£eli že dobro mazati slovanski begunski vladi, da se reorganizira, ali generalu Mihajlo-viču, da odstopi kot vojni minister. Imamo pe pravico—ln kot Amcrikanci slovenskega rodu tudi dolžnost—odkrito povedati svoje mnenje o stvari, opozoriti na storjene nspake in svetovati, kar se nam v danih razmerah zdi najboljše. . ." Gornje vrstice so iz novembrske številke Cankarjevega glasnika iz Clevelanda. e e e Kako pa se gornje besede ujemajo s stališčem nekaterih dopisnikov v Proeveti—"odraalih mož"—ki pravijo, da moramo zahtevati (s drugo besedo diktirati) to ln to? Nekdo nI v pravem. Ja»-no Je, da "odrasli možje" še niso dorasli za-demokratično ljenje. Navadno ti dopisniki govore in pišejo največ Iz čustev ln riajp manj U treznega premisleku. Ce pravijo, da so objektivni, tedaj ne vedo, kaj Je objektivnost; kajti, če bi vedeli, bi razumeli, da Um, kjer ni demokracije, bi bila njihova opozicija zanje zapor ali smrt. . . Tega pa čisto nič ne pomislijo. živ- V Ameriki Je mnogo rojakov, ki bi radi videli, da pride Slovenija v tikvir sedanje Rusije in na podlagi te svoje želje prihajajo na dan s konkretnimi predlogi. Dejstvo, da hočejo nekaj za drug* ki bivajo v starem kraju, ne /.ase tukaj—razen če računajo, da bi se potem preselili v stari kraj—dejstvo, da poskušajo odločati za druge, o katerih ne vedo, če se s tem strinjajo ali ne, jih nič no moti. Ali ni to značilno? Nekdo Je nekoč potegnil črto od Gdanska do Trsta ln zapisal da vee, kar leži na vzhodni strani te črte, naj bo slovansks država z Rusijo vred. Mnogo jih Je, ki to pozdravljajo—ne zaradi kakšne Panslavtjc, temveč zato, ker je sedanja Rusija všteta ln ker vedo, da v zamišljeni slovanski driaVi bi Rusija imela glavno besedo Dejstvo, da bi v tej državi bilo okrog »0 milijonov neslovanov, jih nič ne moti. Ali ni to značilno? Vsi naši slovanofill, zlasti rusofiU, s» v veliki kontradikcljl Atlantskim čarterjem, s pittaburŠko resolucijo SNPJ, s sklepi Slo-venskega narodnega kongresa in sploh s idejo demokracije, ki Je osnovni mirovni cilj vsaj Amerike. Tudi to Jih nič ne moti. Al nI to značilno? Lahko bi vedeli, da sedanja Rusija nima demokracije in česar sama nima, nc more dati Slovencem ln drugim—ampak vse to jih nič ne moti. Ali ni to dokaz, da vsi naši rusoflll nimajo nobenega smisla za demokracijo, čeprav Jo včasi imajo na jeziku? • » • / Zapletajo se tudi on», ki pravijo, da Evropa more Imeti po ta, vojni le eno od dvojega; federacijo držav ali Rusijo na svojem vratu. Tretje poti ni! Jasno je tudi to, da pri teh ni nobene vere v Ameriko. Amerika bo sicer največ pomogla do zmage nad oalščem. Za to je dobra in Kfnošna. Lahko tudi naaHi izstradano Evropo po vojni. Tudi tega je r možna Ni pa zmožna xa ureditev poštenega miru! Po vojn se bo Amerika zapila v svojo hišo, kakor se je zadnjič, to bo men da storila tudi Anglije. Kar poiabUi bosta na Evropo in vee svet potem, ko evronake dežele očediU nesnage In naaitita! Potem bost s dsli Rusiji proste roke. naj okupira vse. ksr more in uredi svet po svoji milt totalitarni volji! — — — , Ali ni to preudarno in globoko zaklujčevanje? Ne, bratje in sestre! Amerika bo to pot Imela močno besedo o bodočnosti Evtope. To pot ne bo mehkega Wilsons na mirovni konferenci .. In če ne bo na zeleni miti načrta za Združene evropske države, nikar ne mlalMe. da bo Amerika brez drugega načrta. Imela bo morda dva, tri. .. Angleški vojak! v akciji na egiptski fronti. T edvicah. On je že 69 ltet star in se { menda ne upa riskirati. Ampak kaj je vredno življenje, ako si teko bolan, da ti prihaja slabo m ne moreš jesti, kar bi hotel? „ovrencu želim skorajšnjega okrevanja in še nekaj let življenja, ker ga društveniki še potrebujejo, kakor tudi žena in otroci. • • V Bridgevillu mi je mrs. Tome ponovila Prosveto, v Oakda- Hitlerja ln Mussota. Kadar počistijo Afriko, potem bodo pa imeli odprto pot v Italijo in na Balkan. Kot izgleda, se bo pri-lodnje leto tam fronta pričela, «jti Amerika zdaj dela noč in an ln pošilja svoje mlade fah-e nad sovraga. Ko bo vsega na topičenega, potem bodo pa generali zagrmeli, češ, udri vraga Jaz bi bil kak dopis že pre; napisal, toda nisem'mogel rad moje bolenzi. Star sem 72 let Dne 6. nov. me je tako prijelo v "vampu", da niso 48 ur mogl najti nobenih zdravil. Misli sem, da bo pretrgalo mojo malino. Potem so me odpeljali bolnišnico 28 milj daleč, kjer sem povedal, kaj je z menoj Zdravniki so mi dali pomoč za moje težke žulje aH copake. Sedem dni ml niso dali nič jesti, gkozi nos pa so trd vtaknili cev, da sem mislil, da me bo zadušilo Torej sedem dni nisem nič jedel, toda nisem umrl. Ali enkrat bo pa prišla ura, ki bo poklical* tudi to hrvaško dete, ki živi pravično. Nikomur na svetu nisem vzel dela, marveč sem se boril za svoj revni kruh od prvega dneva, ko sem prišel v Ameriko leta 1807 in tretji dan sem že postal ameriški državljan. Pa tudi nisem hotel garati za ameriške vumpunc in sem jim povedal. če hočejo jesti kruh, naj si ga sami zaslužijo, kajti jaz moram delati za svojo družino. Zato so me pa za 30 let zapisali v črne bukve, toda nisem lačen. jav tako žaluje za sinom, da je že sama zbolela. V Strabanu so ponovili Prosveto Bartolovi, Frank Žele Majcel, Tone Mavrič, mrs. Cha dež, J. Bostjančič, F. Midofor Anton Sušal, J. QkleSen in vdova Amalija Česnik, ki ima vse sinove pri vojaHlh. Proletarca pa je tam ponovil Vinko Peter-nel, ki je povedal, da gre iz Stra-bana šest delegatov na slovenski kongres in,da se je zopet ena hčerka omožila. Ponovili so list tudi Strajnarjevl, mrs. Martin-čič pa Prosveto. Sedaj imajo oni gasolinsko postajo in jih priporočam rOtakota, imajo tudi malo ttgovitio. Mrs. Lekle je tudi ponovila Proletarca v Meadow LandsU, Prosveto pa J. Va-lenčič In mrs. Oerchar, v Wash-ingtonu pa mrs. Lestan. Prenočil sem pri1 mojih starih prijateljih Samete, ki imajo tudi par sinov v armadi in eden je že čez "lužo". Od mene je kupil Adamičevo knjigo "What's Your Name", že prej pa "Two-Way Passage". Imajo še enega sina doma, ki pride pod sedanji "draft". On Je še edini od petih sinov, ki je še doma, eden pa je poročen. V Washingtonu sem dobil novega naročnika Prole-tarcu pri bečlarju F. Udovichu. Od tam sem odpotoval v okolico Bridgevilla. V Bishopu je mrs. Klun ponovita Prosveto. Tisti dan me je zelo preganjal dež, sploh ves teden, vendar sem prekrevsal pet do šest milj na dan, sploh to delam že ves mesec, tako da sem že čisto Izrabil podplate. V Cuddyju sem prenočil pri starih Guzelovih, oba stara okrog 80 let. To je že lepa starost, če pomislimo, da sta oba trdo delsla vse življenje. Na farmi sem obiskal Skrinjarjeve. Bil sem preposeh zs naročnino, toda sem vseeno dobil copak za Proletarca V Syganu sem hotel obiskati Lovrenca Kavčiča, toda mi Je mrs. povedani, da je v bolnišnici v McKees (?), kjer sem ga per dni fxigtyeje obiskal. Lov- ma vežbala. Prosveto mi je tam ponovila tudi žena kondukterja, ki vozi poulično po Butlerju že več let, kakor Barbič v Cleve-landu. Potem sem se par dni mudil po okraju Westmorelandu. V Pleasant Unityju je ponovil Prosveto Vine Resnik, v White Valley ju Proletarca John Ark, v Hostetterju istega John Resnik, v Baggaleyju mrs. Žabkar, v iu pa mrs. MeuU Cankarjev I Youngstownu, Pa., pa ga je na* glasnik. Oglasil sem se tudi dru- ročila mrs. Matko, ki je svoje-god. J. Cuk se pritožuje nad časno živela v Chlcagu in je re-srčno napako, ki ga tako muči, kla, da ga je že tam čitala. Seda ne more delati. Pri Opeko- daj se piše mrs. Arch, ker se je vih je po starem, ali mudilo se letos poročila i vdovcem Ar-mi je tako na vlak, da ni bilo chom. Prosveto je poravnal Mi-časa za pogovor. NjiR sin je pri I hevc. bombardirjih in je že poročnik. j pozno v noč sem dospel v La-Na vlaku sva se skupaj vozila trobe k Fradelovim, kjer sem do Carnegieja z učiteljico Fran-1 doma našel le hčerko, ki je rečeš Mautz, ki je šla v vpčerno kla, naj počakam, ker se bodo šolo. Frances je ukaželjna in starši kmalu vrnili in tudi pre-bi rada prišla do višje stopnje, nočišče se bo dobilo, čeprav je Jaz sem ji dajal pogum, mama bil na počitnicah njih sin z žepa pravi, da se ne splača toliko no iz Georgije, kjer on vežba mučiti, ker je življenje prekrat- letalce. Mrs. Fradel se je kmalu ko. Ampak prav radi tega se je I vtnila, potem pa Še John. On je treba dobrim ljudem žrtvovati bil na tovarniški seji za produk-in študirati, pa če se izplača ali cijo. On dela v tisti tovarni že ne. To nas veže dolžnost, ako 20 let in je bil zdaj povišan za želimo, da bo enkrat res mir na "formana". Čestitke, John! zemlji ln da pride bratska ljube- Pogovor je potem nanesel na faen- ^ • vi i» 1 t« I federacijsko veselico, ki se vrši V Carnegieju sem obiskal Ja-|26 decembra v Mancetovi dvo- ka Ambrozicha, ki mi je dal vožnjo do doma v Moon Run. Tam sem še tisti večer obiskal par družin, potem pa eenv^ll pri Jakobu "šlofkamarat". Prosveto jf> ponovila mrs. Možma, *na nov se ie pa naročila mrs. Matjaž. |Naj omeninif da sm0 uradni Joe Dolenc, ki si zdaj zdravi no- k- £ederacije na sejl izvolili še go doma, je ponovil Proletarca. | mrg Fradel kot deiegatinjo za rani v Exportu za pomoč revežem v starem kraju. Mislim, da bo na tej veselici nastopil tudi dr. Cok iz Jugoslavije oziroma ^IPrimorja, za ples pa bo skrbela I Kukoviceva godfca iz Plttcalrrta. n omn liraHni- Sedaj ima dosti časa za čitanje, ker» ima nogo zlomljeno nad kolenom in \>o Še vzelo časa pred-no bo sposoben za delo. Od tam sem šel v Cllft Mine, kjer so ponovili Prosveto L. Mi-klavčlč, mrs. M. Useničnik in mrs. Vidmar, v Imperialu mrs. Špik, Cankarjev glasnik pa mrs. Polšak in trgovec Eržen- ki je sedaj nekoliko boljši. V Finley-vlllu sta ponovila Prosveto humorist F. Pernišek ln Anton Ml-kec. Tisti večer sem prišel že pozno do farme Antona Kralja slovenski kongres, kajti prvotno, ko smo volili delegata, nismo vedeli, če lahko izvolimo več kot enega zastopnika. Stroškov itak ne bo nič več. Drugi dan sem obiskal Škodo-ve pri St Vincentu, ki so ponovili Prosveto, nato pa preko Greensburga v Delmont. Tukaj ni bilo masla, ker nekaterih nisem dobil doma—še starega Oswalds ne. V Darling tonu je ponovila Prosveto mrs, Remic, v White Valley ju pa Jurij Previc sem, kako bi prišel ž njim v do-tiko. Par dni potem je pa nekega večera potrkal na vrata nepričakovan gost. Pogledam in vi-dim, da stoji tam mlad vojak. "Me poznate?" je vprašal v angleščini. Ker sem zanikal, je re-cel, da najbrž poznam njegove starše. Predstavil se je za Antona Rozanca iz Canonsburga, Pa. "Seveda, saj je bil njegov oče delegat na pittsburški konven-ciji SNPJ in tudi njegovo mamo poznam." "Pa žena je tudi z menoj v avtomobilu." Z veseljem smo- ju sprejeli. Spomnil sem se, da sem videl tudi njega, ko je igral harmoniko v programih za časa konvencije. Je nadarjen godbenik. Oba gdvorita prilično dobro slovenščino. Mlada žena je povedala, da je Trillerjeva iz Library j a. "Pa ne Nick Triller-ja hči?" sem vprašal. "Seveda sem!" Poznam torej osebno tudi njenega očeta kot naprednega delavca, ki je tajnik ondotne-ga jednotinega društva. Pogovorili smo se marsikaj!! Nastanjen je tukaj le začasno in pričakuje, da bo v kratkem prestavljen spet drugam. Ker je večer prehitro minul, smo ju povabili za prihodnjo nedeljo v goste in sta se seveda odzvala. Tako smo potem v nedeljo obiskali še Joeva Bratkoviča v Yalu, kjer smo kramljali do pozne noči. Pri slovesu sta obljubila, da se ob priliki spet oglasita, če bo mogoče. Pa nam je par dni potem telefonično naznanil, da odpotujeta. Želeli smo mlademu paru srečno pot in srečen povra-tek nazaj v prijazno Penno, da si po vojni tam ustanovila svoj dom. 1 Anton Shulu. pozno ao podružnice JPO-SS, Joe in tam prenočil. V Libraryju ni-| ^ c££ftrjev gla8nikf Gutma. rTtM^leffi Doskusil Inov* P« Prosveto. V Exportu je ka, toda bom še enkrat poskusil. ^ Progveto Tone Kovačič, XÄ: tr ss «r:enr ^ v White Valleyju pa Korče in Rozina. JPa še recite, da smo mlačni glede pomoči svojim rojakom v stari domovini. Saj še tujcem radi pomagamo, pa ne bi Kar se tiče te naselbine, Je renc Je zelo slab. Zdravnik mu Mša Sibirija lepa in gorka po svetuje, naj ee da operirati na čil abecedo, potem pg kjer se zdravi za zlomljeno nogo, ampak ga nisem mogel obiskati isti dan kot Kavčiča, ker je bilo že prepozno. Želim mu skorajšnjega okrevanja. V PitUburghu sem se zglaslli- ljudem ^ postojanke pri društvenem tajniku Hrvati- jp^gg M Westmoreland je bi-nu, ki mi je ponovil Proletarca L „lanih 1300 na glavnega in mi pokazal pismo hčerke, ki f dela v gl. uradu jednote. Bil sem presenečen, ker sem videl, I de zna tako lepo slovensko pi-| sati. Jože je rekel, da se je sama naučila, on ji je le raztolma-| na blagajnika po Tonetu Kozogla-vu. Končno naj še omenim, da ne pozabite veselice našega društva 87 SNPJ, ki se vrši na Silvestrov večer. Anton Zoralk, zastopnik. ee ee iskrcall v eererol AfrikL Nepričakovan oblek Arm*, Kana.—"Join the navy and sec the world". S tem geslom so prejšnja leta dobivali re-krute v mornarico. In to velja zdaj tudi za fante v armadi Prestavljajo jih sem in tja, da s: lahko dobro ogkdajd to deželo in potem še oetali svet. Tukaj v BflfKjem Pittsburgu je vojaško letališče, v katerem vežbajo vojake v letalstvu. Pa eem opazil v lokalnem listu notico. da sta prejšnji večer na priredbi "Lion Cluba" bila na vzoča tudi vojak' Anton Rozanc in njegova soproga ter da igral nk harmoniko in zabava navzoče. Očividno je tu nastanjen slovenski fant iz drugi krajev, sem gl mislil. Tuhtal Zadružna zabava Waukegan. III.-Naš ženski zadružni odsek priredi tombul-sko zabavo s prigrizkom to sredo zvečer, 9. dec., v Slovenskem narodnem domu. Pričetek ob osmi uri. Vse članice in druge prosimo na obilen poset. Vsi dobrodošli! Agnee Dukich. zapismkarica. Kako Je bilo na priredbi New York.—Želim malo poročati, kako je bilo na priredbi slovenskega pevskega in dramskega društva Domovine. Ig" "Moderna Minka" je bila p«v fajn. Moški so se morali sme-jati, ko so videli, kako sme»/.en-j ske včasih neumne. Tudi drug« igra "Growing Pains" je nudiU dosti smeha. Pevci in pevke tudi lepo peli. Zelo se mi je dopadlo pn Slovencih v Brooklynu, ker ne gledajo, kam spadaš. Tudi kaj* imamo mi od SNPJ kako pn^ bo, se udeleže. Pravijo: roka ko umije. Kadar se bomo ve združili, potem šele bo moc.» di nacifašisti ne gledajo, ksj W kdo: kar od kraje požigsjo vsa in more. J Zdaj bom pa še povedi^® . je nas skupina članov W (Dalje na J. stran 1) Pred dvajsetimi leti (Ii Prosvcte, 8. decembra jommbm vee*. V Bcnldu. "M je umrl MIlan Opačič.g SNPJ. . Delavske eeetl. P gl«t. da Je bilo v ktu Združenih državah J3.0WI lavcev ubitih in tri mihj«* njenih pri delu Inoeemstvo. ^ ra Turke ln eovjetsk« Rus*» lausannski konferenc» gov letaka W hudem boju * ' dardanelske ožine. I PROSVITA Vesti- z jugoslovanske fronte I „Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov ITALIJANI POSKUŠAJO PO ITAUJANČITI DALMACIJO Posasto is lUktgi časopisi« Italijanske zasedbene oblasti izdajajo v Splitu dnevnik "U Popolo di Spala to", ki je tiskan polovico v našem, polovico pa v italijanskem jeziku. V člankih v hrvaščini ta list ostro napada jugoslovanske domoljubne kroge, ki se upirajo osvojevalcu in jih imenuje bandite in komuniste. V člankih v italijanščini pa govori "II Popolo di Spalato" o Dalmaciji, kot da je čisto italijanska pokrajina in je prav posebno ponosen na vse, kar so italijanske oblasti že storile v cilju čim hitrejše italijanizacije Dalmacije. V svoji številki od 28. junija t. 1. je objavil "II Popolo di Spalato" dolg članek nekega Maria Forino, v katerem z navdušenjem govori o baje že izvedeni nalogi poitalijančenja dalmatinskih šol v teku ravno takrat zaključenega šolskega leta. Poleg drugega čitamo v tem članku naslednje: "Italijanski učitelji, ki so pri-1 šli iz Italije v Dalmacijo, so prispeli ne le zato, da izvršujejo nalogo učitelja, temveč tudi v cilju resnega civilizatoričnega in političnega dela. Kadar se na dalmatinski obali izkrca italijan ski učitelj ali profesor, izgubi takoj svoje dolgočasno obličje staromodnega pedagoga, ki tako lahko postane smešen. Ravno nasprotno najde v svojem delu nekaj vzvišenega, nekaj navdu-šujočega in razume, da se je prelevil v misijonarja in vojaka. Šola je njegov edini cilj in čeravno pred seboj ni imel nevarnega sovražnika, je izvojeval kljub temu veliko in značilno zmago, kajti zmagal je nad duhom in privlekel k sebi široke sloje in mlade duše ter jim vdahnil zvestobe do čudovite realnosti domovine, ki je rešila zemljo pradedov in jo vrnila skupaj s svojim stvarnim in ljudskim premoženjem oblastem in dostojanstvu Rima—gospodarja. Domovina je prinesla fašistični ideal ljudstvu, katero je predpo-topen in protizgodovinaki režim odnavadil svatih idealov in realističnega gledanja na nove duševne smernice. Tak učitelj je pri vedel otroke in mladino v naročje civilizacije —civilizacije Rima in fašizma— propagiral je revolucionarno geslo črnih srajc in razkril sončno resnico sile naše domovine, katere ni mogoče premagati, ako-ravno jo napadajo iz zasede tolpe z zlatom nahujskanih psov. Ka/kril je veličino domovine, katera—pa naj se zove Rim ali Italija, naj bo udana cesarju ali Mussoliniju in naj gre nsprej za Keslom Golgote ali za savojskim križem—ne pozna nobenega umi kanja, temveč ima le vsak dan novo zoro zmage in se vsak dan obnavlja v svojem dihanju v svojiM besedah kakor sonce, je vedno novo in večno. Plodovi tega dela so oči vidni in konkretni. Razberete jih v govoru ot'"k. ki govore Dantejev jezik in v veselem petju dečkov, kadar pojejo Giovinezzo." Vidimo torej, da ta učitelj ni ravno preveč zaposlen v šoli. Brez dela lenari v kavarni in piše članke za fašistično časopisje, v katerih zatrjuje ono, o čemer sanja^ Prav posebno zanimive so sanje o laškem zmagoslavju —in to ravno zdaj!—"Naša Sloga", 22. okt. 1942. V ... — Is čaaopiaja pod nadsoratvom osliča Deutsche Zeitung in Kroatien poroča, da je v teku zadnjih dni pribežalo v Travnik veliko število beguncev. Oblast je ukrenila vse potrebno, da olajša njihov mučni položaj. Pester Lloyd poroča, da je na- vršenje zločinov proti varnosti države; c.) prevratne propagande (čl. 5. Ducejeve naredbe s dne 3. X 1941.), ker ao v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah vršile propagando za nasiln prevrat obstoječega reda v drŽavi z razširjenjem prevratnih knjižic. Iz teh razlogov proglaša sodi šee na osnovi čl. 463. kazenskega zakonika Doljak Nado, Čeme Olgo, Logar Antonijo in Pehaček Rafaelo za krive pripisanih jim zločinov in jih obsoja na dosmrtno ječo s trajno izgubo častnih pravic, z zakonitim preklicem ter na poravnavo stroškov razprave in preiskovalnega zapora Sodišče določa, da se pričujoča sodba v izvlečku po enkrat objavi v "Piccolu" in v "Jutru". Ljubljana 21. avgusta 1942 XX V...-SITUACIJA NA HRVAŠKEM Uvodnik v londonskem Times i od 2. oktobra 1942) Poskus atentata na Paveliča Poskus atentata na Paveliča, čelnik belgrajske policije obja- gU hrvaškega kvizlinga,' vil naredbo, kateri so posamez- priplujejo nekatere vesti njegovemu tovarišu Kvaterniku, kar je zelo značilno. Pravijo, da imajo razbojniki svojo posebno čast, akoravno tega ni mogoče izvajati iz kriminalnih zapisnikov. Ni baš verjetno, da bi bili politični gangsterji v tem pogledu bolji nego navadni kriminalni značaji. Oba imata skupne poteze značaja — neomejeno častihlepnost in popolno brezobzirnost napram človeškemu življenju. Po njihovi sodbi in obsodbi "in contuma-ciam" v Aixu zaradi umora kralja Aleksandra in Barthouja Marseillu skozi dobrih pet let nismo nič posebnega slišali o teh Mussolinijevih hlapcih. Takrat šele sta se nanovo pojavila na HrvaŠkem, kamor jih je vihar nemškega prodiranja privedel na oblast v mesecu aprilu 1941. Izpolnjevala sta ukaze svojih nemških delodajalcev z ono zvestobo, ki je skupna vsej zalegi kvizlingov v začetnem poteku nemških zasedanj.- Obdala ata se s kopico fanatikov in avantu ristov, zapovedovala sta pokolje in streljanje vseh onih, ki so se jima upirali ali obfojevali njihov režim. Po 18-mesečni tiraniji pa sta zdaj mnogo bolj v breme nego koriat osišču, najbolj pa njegovemu močnejšemu partnerju. V zadnjih treh mesecih je bilo precej dokazov o njihovih neuspehih. Niti njihovi najemniki, niti italijanske in , nemške posadke na zapadnem Balkanu, niti madžarski in bolgarski po-magači, niso mogli zatreti odpora, ki se je pojavil v srbskih planinah pod vodstvom generala Mlhajloviča in se kmalu nato razširil v Sloveniji, Hrvaški in drugih zasedenih ozemljih. Maršal List je bil odstavljen od poveljstva na Balkanu ln zamenjan z letalskim maršalom Loeh-rom. Zelo značilno je, da je novi poveljnik začel svoj posel a tem, da je ponudil vlado v marionetni kraljevini Hrvaški Jr. Mačku, spoštovanemu voditelju irvaške kmečke strsnke. Toda ta patriot je odklonil sodelovanje in je moral nazaj v internacijo, kamor so mu sledili številni člani njegove stranke. Njihovo internlranje pa seveda ne rešuje problema, pred katerim sto- niki od 18 do 45 let dolžni delati ne glede na njihov posel in socialni položaj. Donaussliung poroča: Madžarska se je obvezala, da pošlje Srbiji 20,000 kubičnih metrov drv Havas poroča iz Vatikana Mons. Borgoncini Duca, nunci; v Italiji, je obiskal koncentracijsko taborišče, v katerem je interniranih 5000 Slovencev, sa mih katoličanov. Blagoslovil jih je v imenu papeža, razdelil jim verskih predmetov in svetinj in tudi denarne podpore. Nuncij je obiskal tudi skupine dalmatinskih žen, ki so zaprte v nekem drugem taborišču. Havaa poroča iz Rima: Musso-lini je sprejel generala Pizia Vi-rollja, ki mu je poročal o delih izvedenih v Črni gori v cilju pa-cifikacije te pokrajine ter o poskusih, da se dvigne gospodar stvo te dežele. Duče mi* je če stital k izvrstnemu vršenju dolž nosti in mu dal nasvete za bodočnost. V...— SE ENA OBSODBA DEKLET Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljstva Oboroženih Sli "Slovenija - Dalmacija," odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v kazenski stvari proti: 1.) Doljak Nadi, hčeri Valentina in Frančiške Rijavec, rojeni v Trebnjem 25. IX. 1919, bivajoči v Logatcu; 2. Černe Olgi, hčeri Blaža in Ivane Pintar, rojeni v Sturju (Ljubljana) 4. VI. 1909, bivajoči v Logatcu, uradnici; 3. Logar Antoniji, hčeri Rudolfa in Rafaele Zadran, rojeni 14. VI. 1912 v Vila del Nevoso, bivajoči v Logatcu, in 4. Peharček Rafaeli, hčeri Rudolfa in Rafaele So-dran, rojeni v Postumili 24. VI. 1920. bivajoči v Logatcu. Vse se nahajajo v zaporu. Obtožene so: a.) prevratne družbe (čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v Logatcu v nedoločenem razdobju do 18. julija 1942 sodelovale pri prevratni družbi, naperjeni k nasilni izpre-membi političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi; b.) članstva prt oboroženem krdelu (čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1942 ), ker so v zgoraj omenjenih krajevnih in časovnih okoliščinah sodelovale pri oboroženem krdelu, ustanovljenem za ji tlačitelj, dočim je že dejstvo samo na sebi, da so Nemci skušali pridobiU dr Mačks, brez dvoma prizadelo Paveliču velikih skrbi } Hitler je poskušal razvozi jati problem s prisilno rekonstrukcijo hrvaške vlade. Pavelič mu je žrtvoval Kvaternika in par drugih tovarišev. Toda tudi oni Hrvati, ki ao bili do leta 1941 od krito sovražni Srbom, so zdaj v opoziciji prptl tiranskemu kviz-lingu, a narodov odpor se širi in z njim naraščata sabotaža in ge-rilako četovanje. Osvojevalčeva dilema je neiepremenjena. Ako obdrži Paveliča, bo narod še bolj uporen, če ¿a zavrže, bo priznal svoj poraz. Voditelji uaU ADF in CIO Glasovi iz Sr^r p*Udl~ KÄ j" nasellbinl^^^. in Balkan (N*d«lj«vsajt s I. strani.) po igri zbrala akupaj pri mizi— dali smo akupaj kar dve. Pri družili ao ae nam tudi trije alo-venski vojaki, dva sta doma iz Montane. Tukaj v New Yorku sta bila par dni in ju je Cvetko- Kako o tem sodijo v Londonu London, 12. novembra (Chrie-tian Science Monitor prinaša je Balkan začel buditi in da se to gibanje preliva Iz Grčije in Jugoslavije v Albanijo ln Bol garsko, Rumunljo ln Madžarsko ter celo na Turško. vich mlajši pripeljal na veselico avojega posebnega do- —tudi on je šel drugi dan na Panika ti Londona E. berg Hol nabor. Skupaj amo bili družina — D0**1" britanske ln ame-Padar, mr. Muc in žena. brata rUke * vao naglico prodira Knez, John AndoUhek in njegov prijatelj Harry Dieta, oba is I Montane. jo iz Egipta in is Alžira prot Tripolisu, so se srca vseh bal kansklh narodov, ki ječe pot Andolshkovt starši so prišli is m*®vim jarmom, razveselila in starega kraja nekje od Ljubljane in tudi čltajo Prosveto. Vem, da bodo veseli, ko bodo čitali.l napolnila z velikim upanjem ln pričakovanjem. Istočasno pa so ae vsi oni, k kako se njih sin zabava v New so svojo usodo zvezali z osiščem Yorku oziroma v Slovenskem prestrašili. Vzrok tega je pred domu v Brooklynu John je pie- vsem, da grozi Italiji nova nesel s Padarjevimi hčerami, in varnost, ki bi mogla odvesti ve-zakaj tudi ne, aaj ao vae tri fajn lik del Italijanskih vojaških sil dekleta. Parkrat se je zavrtel domov, da branijo svojo lastno tudi z mano. Tudi naša tajnica semljo. A ravno zdaj je malo Ana KoČevar ae je nekaj vrtela | nemških vojakov na razpolago, kot tudi njena prijateljica. Našim slovenskim vojakom želimo srečno vrnitev. Mary Tursteh« 560. da bi jih zamenjali. Ves svet ve, najbolj pa Itall janl sami, kako delavni so ge-rllci v Jugoslaviji, Grški in Al bani j i. V velikih predelih teh ozemelj vozijo vlaki le podnevu Pomagaj si sam ln Bog-ti bo lin Še to le tam, kjer ao posekali pomagal, pravi pregovor. KUc gozd, grmovje In druge košate naj bi bil slehernega Slovenca v I rastline v širini polovice milje današnjih tužnih časih za Slove-1 na obeh straneh železniške pro- nljo, ne pa razne opazke, kaj se ge. je prej godilo v zadnji svetovni vojni. Ce vidimo kmeta, ki orje{ Na nekaterih atranakih progah je obrat že več mesecev popol in volička, ki vlečeta vsak sebi, noma pretrgan. Dognano je, da ne bo kmetlč nikamor prišel i|je Italijanska nadoblast v Črni gori priznana edino le v Cetinju ln enem ali dveh večjih mestih. delom. Prav tako je aedaj s na ml, ko našim v rodnih krajih bi so je zadnja ura. Delujmo skupno [Na Hrvaškem je vreme zabelo kot amo pričeli, kajti edino v slogi lahko kaj dosežemo. Po več letih «em toliko okreval, da sem zopet na daljšem potovanju—tako za poskušnjo. To pišem v vlaku vozač ae Iz Dulutha, Minn., v Chicago. Je pomagati četnikom, katerim grozile operacije čiščenja. V Sloveniji, prav na meji Italije, pa ao oddelki upornikov de-j aneko Že dosegli popolen zaatoj železniškega obratovanja. ,,, , To ao vesti še Iz Čaaa predno kot v zadnji avetovni vojni, vse j, gentrai Harold Alexander na-nekako oživljeno z vojaki. Lepi pad>1 msršala Erwlna Romme-ao mladi fantje v vojaški auknji, lt< Balkanakl narodi vedo, da veaellh obrazov ln prepevajo ter juiljanl, ki so bill odgovor-sl delajo veselje Pozno je že nJ ^ jivnj red in mir v ^ kra. (proti jutru), ali okrog mene jsljfe in tudi v neposredni pretek-vse živahno. Pa tudi meni se ne logU nlg0 biU kof nalo|jl da spati, kajti sem vznemirjen težje uspeli zdaj, ko ae zbirsjo po prečltanju Adamičevega član- L^ iUIijo črni oW,kif ki prlht. ka v Cankarjevem glssnlku o Jajo ^ g«^™« Afrik Casniške vesti Iz ae vsi oni, ki ne verujete, kaj * Kslr», ki M bli* objavljene v v Sloveniji godi, marveč zmotno Londonu, poročajo, da se nahaja mislite, da je vse to le propagen-| v Grčljl le še ena sama nemška Na Balkanu vlada vsesplošno prepričanje, da Je končni poraz oaišča neizbežen. Ono o čemer narod največ razmišljava, vprašanje, dali se bo nemški po raz ln beg začel že letos pozim ali šele v prihodnji pomladi in poletju. Obišče pa med tem dela, kar more, da bi čimbolj Izrabilo ln izkoristilo hlapce in kvizlinge ki naj pomagajo pri vzdrževa nju nadzorstva v tej težki sltus ciji, V grškem ozemlju, ki je bilo priključeno Bolgariji, je na aeljeno mnogo tisočev Bolgarov Hrvaška marionetna vlada pa je organizirana na tak način, da ima vae vodilne niti v roki izdajalec Pavelič, obdan od avojlh ustašklh teroristov. Dr. Vladimir Sipuš Je v tem pogledu baje važna izjema. Imenovan je bil nedavno sa minis-tra notranjih zadev. Ta bi\M uradnik je bil baje prej prlataš in morda celo dejanski sodelo-vslec dr. Vladimira Mačka. Ako je to res, potem je bil dr ftlpuŠ postavljen na to mesto za* to, da pridobi za PavelIčev režim one Hrvste, ki so se mu do zdaj upirali. Iz imen drugih Članov te nove vlade, pa bi moglo zaključiti le, da želi Pavelič še bolj zastrupiti odnošaje med Hrvati in Srbi. Cilj je Jasen — ako bi mu uspelo dovesti ta dva bratska naroda do med-sebojnegs klanja, bo manj priII-in možnosti, da se skupno !>ore proti osiŠČu. — (JIC), ds proti Nemčiji. In kadar ste opozorjeni za pomoč Sloveniji, odprite srce in žepe in dajte vsak po svoji moči. H koncu naj omenim, da je bile v Domačih vesteh pomota pri poročilu o smrti pokojnega Lovšina, ki je umrl 28. nov. Njegovo ime ni bik» Joseph, marveč John. Pokope*Je bil J. die. ob veliki udeležbi Prišli so sorodniki. vnuki in mijatelji od blizu in daleč, več teil Iz Clevelanda In Detroits fekojni Lovšin je bil doma iz Suaja pri Ribnici In je bil ožji sbrodnik znane m rs. Mary Lenich Jprej Smoltz) Iz Eveletha divizija. Drugod pa v tej de-žsli tvorijo possdke Italijani in Bolgari V Jugoslaviji je položaj precej sličen — največ je Italijanov, Madžarov in Bolgarov, dočim drže Nemci le najbolj nemirne ali pa strstegično posebno važne kraje. Povsod ns Bslksnu je videti, da se je splošni položaj temeljito izptemenll v zadnjih dveh tednih Hitler mora zdaj računati na svoje zadnje reserve in na moštvo svojih hlapcev, da ojačl svoje čete na ruski fronti, Videti je, da bo moral zanemarjati ruako fronto, aluf se bo hotel za* varovati proti grožnjam na svojem boku Ako tega ne bi storil, ali sko bi ne mogel zaščititi svojega boka, b! po mnenju balkanskih izvedencev te del Evrope nudil Zedinjenim narodom najbolj u-godno prvo stopnico, s katere bi bilo mogoča pretrgati najvažnejše Hitlerjeve promet»*? »ni« je, katerih dol fina Je ogrtmma Ni torej tftko rasumeti, da s« Hull zavrača politične diskuzije Glavna naloga j« poraz oaiiinih sil 4 ' Wsskla0ton, D. C.. 7. dec.-» Državni tajnik Hull je v izjavi, v kateri Je naglasi!, ds tnors Amerika izvojevati najprej zmago, potem pa pridejo diakusije o mednarodni politiki, postavil načela, katerih se bo držal. "Zdaj, ko Je Amerika s svojimi zavezniki vred zavojevana v silni borbi, nI čaa za diskusije s posamezniki ali grupami o političnih vprašanjih," je dejal. "Politika mora čakati na zmago." Njegova izjava se Je nsnašals na položaj v severni Afriki In vznemirjenje, ki Js nastalo v francoskih krogih kot posledica kupčije, ki jo je general Dwight D. Eisenhow*r, vrhovni povelj* nlk zavezniške oborožene sile v Afriki, sklenil a admiralom Dar* lanom. Blsdnfi js na podlagi te kupčije postal načelnik civilne administracije v frsmoskl sever* ni Afriki, kar je Izzvalo ostre kritike med priatašl in podporniki odbora borbenih Frsncozov, kateremu načeluje general Char* les de Gaulle, llullovs deklaracija je rnačll* na, ker meč« novo luč na položaj. Prišla je potem, ko je pred* Predavanje poljskega ministra "Central and Kast European Plannlng Board" je priredil dno 27. novembra v čast poljskemu ministru financ, Henryku Strass-burgerju kosilo, kateremu Je sledila ob treh popoldne konferen-ca v prostorih Jugoslovanskega Informacijskegs centra, Na tej konferenci Je govoril miniater Strassburger o sedanjem stanju medzavezniških pogajanj v Londonu, predvsem v pogledu rekonstrukcije po vojni. Objasnll je ameriškim medza-veznlšklm krogom razvoj sodelovanja in do zdaj v Londonu dosežene rezultate. Predavanju je prlaoatvovalo veliko število čehoalovašklh, grških, jugoslovanskih in poljskih Članov Plannlng Boarda, med njimi ao ae nahajali tudi bivši min. predaednlk Bogoljub Jev-tlč, miniater Franc Snoj, mini-ater dr. Branko Cubrllovlč, minister Andre Mlhalopouloa, mini* ater Stavroa Theophanides, minister Strakacz in minister Papa-nek. Mtnistrs Strassburgerja je predstavil navzočim profesor Baseh, predsednik gospodarskega odaeka Plannlng Boards. V svojem govoru ja minister Straas« burger povedal, da v Londonu sodelovanje omenjenih štirih drŽav napreduje v dvo-vpregi na ta način, da Poljaki in Čehi streme sa čim popolnejšo skupnost na Sni strani, a Jugoslovani in Grki na drugi strani. Glede povojnih problemov je tovornik povdarjal težkoče, ki t>odo nastale v pogledu podporei v Londonu prevladuje mnenje, da bo treba organizirati pomoč narodom Nemči-e In Italija drugače, kakor za judstva zasedenih ozemelj. V Nemčiji ln Italiji se nahajajo zdaj največje zaloge žtvll v Evropi. Te zalog« so nakopičili Nemci ln Italijani Iz pridelkov drugih dežel, katere so oropali, ftadi tega trpita ta vabilo na Otonovo pojedino, ;eš da britansko zunanje ministrstvo noče podpirati habsbur-i ikih ciljev s tem, da bi napram Otonu nastopilo drugače, nego napram navadnemu državljanu. Ferdinand Csernln, chairman avstrijske akcije, ki je demokratičen pokret, je izjavil, da je presenečen, da War Department sodeluje z ptonom. Povdaril je, da se Otonov vojaški komite, ko omenja deset milijonov Ameri-kancev avstrijskega potomstva . .. "MORE NANAŠATI LE NA VSE AMERIKANCE, KI IZHAJAJO Z OZEMELJ BIVŠE AV-STRO-OOBSKE MONARHIJE, IN NE MOkftDA LE NA ONE IZ AVSTRIJSKE REPUBLIKE, KATERE IZSEUENIŠKO POTOMSUVO ŠTEJE MANJ NEGO EN MILUON PO URADNEM ŠTETJU IZ LETA 1930. Czernin nadalje ugotavlja: "Nobena izmed demokratičnih avstrijskih skupin ni bila pripu ščena k pogajanju, akoravno so ponovno ponudile svojo pomoč pri nabiranju zares nepolitične in nestrankarske vojaške čete. Postavljene pa so bile pred "fait accompli". Profesor Rusten Vambery, vodja demokratičnih Madžarov v Zedinjenih državah, je izjavil naslednje: "Vsak poskus, da se zopet uvede avstro-ogrska monarhija, bi nanovo oživel pritož be proti izkorišča vanju Madžarske s strani habsburške dvorske klike". Dostavil je, da bi "habsburška vlada pomenila nadaljevanje fevdalnega vladanja na Madžarskem, ki je najbolj odgovorno za nesrečg ln bedo madžarskega naroda". Dr. Nikola Mirkovič (Jugoslavija) je izjavil, da bi podpiranje habsburških monarhističnih aspirad j "zelo škodljivo vplivalo na potek vojne ln neslogo med ameriškimi državljani srednje-evropskega potomstva." Državni tajnik Hull je Izjavil danes na časniškl konferenci, da živi Oton v tej deželi v svojstvu begunca in da najnovejši dogodki tega niso spremenili. Podrobnosti pa o tem ni dal nobenih. Osebnosti, kl so odgovarjale na mestu vojnega tajnika Stim-sona, niso mogle podati nobene Izjave glede vesti, da je Stimson pisal Otonu ln mu čestital k ustanovitvi legije. V wash ing tonskih krogih, v katerih se je govorilo o tej zadevi, je nekdo omenil, da Oton "ne bi mogel nabrati niti 100 mož" za svoj bataljon, ker bodo druge avstrijske skupine v opoziciji. • / V Washingtonu je znana stvar, da sta State Department kakor tudi Office of War Information zastopala stališče, da so se nahajali Avstrijci med vsemi kandidati za pripoznanje posebnih čet v okviru naše armade, med oni mi, ki so imeli najmanj izgledov. Kako je prišlo EU*A KA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ____Vsa pojavila daje vodstvo tiskzrne ____Cene šmarna. unUsko delo prva mis Pišite po informscije ns nsslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. Lawndale Avenue • • Chicago. IUlaoh TEL. ROCKWELL 4104 naroČite si dnevnk prosveto Po sklepa IS. redne konvencije se lahke naroči aa Ust Pr0*T*t®JB prišteje eden. dta. tri. štiri alt pei članov Is eae drušlae k eai naroc-ataL List Prosveta stane sa vse enake, sa člaao ali aačlsno fi.00 «■ eno letne naročnino. Kot pe člani «s plačale psi asssssenhi I lJ»" tedalk. se Jim te prišteje k aorečaiaL Torej sedaj al vstokaj wade |o Ust peedrag sa ¿laao SMPJ. Lkt Prosveta Je vala Ustnma » gotove Jo v vsaki drufttol nekdo, kl bt rad šltal Ust vssk daa. Pojosailot—Vselot kakor hitro kateri teh članov preneha ¿jj» SNPJ, ali če so preoeli proč od družino la bo Zahteval sam «vol im tednik, bode moral tisti član is dotične družine. ki Je tako »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniityu in obenem doplačaU dotttno vsoto listu Prosveta. Ako wz-stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto narocrn» Cona liatu Proifttt let ^^v^a^W •■■••o m • o^v ~ |v • ___ Za Zdruft. drftovo la Kanado SS.00 Za Clooro la Chlcogo Js " » • 1 lodalk la_4JS 1 todalk ta-----Ji, t todalk. la__tM t tedalka ta------[¡J S tednike ta____1M • todetae |a 4 ftodaiko ta__l Ji 4 todalko ta I todaikov ta_____alt I todalkov ta list hI le denar i« Ustnioa. PROSVETA» SRP J. Ava. polHj,i