PoStnina plačana v gotovini Leto LIV. V Ljubljani, v soboto, dne 24. julija 1926 St. 165. Posamezna številka 2 Din Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din aedel)žka »sedala celoletno vJugo-Uavlfl SO Din, za tao.erasfvo 100 D BBS5SS S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. petU-vrsta mali oglasi po 130 In2D,veC|l oglasi nad 43 mm vSJlne po Din 2-30, veUUl po 3 In 4 Din. v uredntikemdeiu vrsUca po 10 Dlo □ Pri vežlem g naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen porvdelJKa in dneva po proznlku Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici St. 6 III RoHoplsl se ne vrača/o. nefranlelrana pisma se ne sprejemajo j- Uredništva telefon Stev. SO, upravnlStva Stev. 323 | Političen list ssa narod Uprava fe vKopltarfevl ul.Sl.B — Cekounl račun: C/ublfana Stev. 10.SS0 ln 10..3 1« sa Inserate, SarafevoSt. 7563, Zagreli St. 39.0U, Vraga ln liunaf At. 24.797 Uredba o znižanju uradniških plač. Belgrad, 23. jul. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta, ki je trajala do 9 zvečer, je finančni minister predložil končnoveljavno besedilo uredbe za zmanjšanje doklad uradnikom in državnim uslužbencem. Ministrski svet je lo uredbo tudi sprejel. Po tej uredbi se bodo doklade znižale po sledeči skali: 1. aktivni ministri in državni podtajnikl 30 odstotkov, 2. ministrom in državnim podtajnikom na razpoloženju iu aktivnim državnim uslužbencem 1., 2. in 3. skupine I. kategorije 15 odstotkov, 3. aktivnim višjim častnikom, uradnikom 4., 5. in 6. skupine I. kategorije in 1. in 2. skupine II. kategorije J.0 odstotkov, 4. aktivnim nižjim častnikom in aktivnim državnim uradnikom 7., 8. in 9. skupine I. kategorije — 3., 4. in 5. skupine II. kategorije — 1., 2. in 3. skupine III. kategorije — 6 odstotkov, 5. aktivnim zvaničnikom in uslužbencem 3 odstotke, 6. upokojencem in upokojenkam z osebno pripadajočo pokojnino, če prejemajo pokojnino po novem zakonu, po isti skali kakor zgoraj, 7. vsem duhovnikom in svečenikom ter visokim cerkvenim dostojanstvenikom 15 odstotkov — občinski tajniki, ki prejemajo plačo od države, 25 odstotkov, 8. vlada bo predlagala narodni skupščini, da se narodnim poslancem zmanjšajo doklade za 20 odstotkov, 9. vsi honorarji, ki se prejemajo mesečno ali kot dnevnice, izvzemši honorarje epide-mičnim zdravnikom in tistim uslužbencem, ki so sprejeti v službo na podlagi konkurza, se zmanjšajo, ako so dnevnice preko 100 Din, za 50 odstotkov, ako so pod 100 Din, pa za 30 odstotkov. — Odstotki na tantieme, kjerkoli se prejemajo, se zmanjšajo za 50 odstotkov. Z ozirom na to ee bo znižala mesečnina tudi pri ministrih in podtajnikih in sicer za 2610, pri poslancih za 1080 Din, pri najvišjih državnih uradnikih največ za 225 Din in pri najnižjih za 14 Din mesečno. Fifiančni minister je nadalje, predložil, da stopi ta uredba v veljavo takoj, to je s 1. avgustom in da se pri izplačilu ti odstotki odtegnejo. Glede tega ni ministrski svet napravil končnoveljavnega sklepa, kakor tudi koliko časa bo to odvzetje trajalo. Kakor se zdi, namerava vlada to zmanjšanje obdržati trajno in bi se pri sestavi novega proračuna upoštevalo. Finančni minister ni mogel po seji ministrskega sveta dati nobenih izjav o finančnem pogledu tega zmanjšanja. Po izjavi drugih ministrov znaša finančni efekt okrog 150 milijonov. Poleg tega je ministrski svet na današnji seji sprejel zakonski načrt za ureditev agrarnih odnošajev v Dalmaciji in ga predložil narodni skupščini. Donava zopet narašča. Razprava o bencinski aferi. Belgrad, 23. julija. (Izv.) Anketni odbor Je nadaljeval razpravo o bencinski aferi. Nadaljevalo se je čitanje spisov o tej stvari, o korespondenci med posameznimi oblastmi, ln raznih Odlokov ministrov in belgrajskega »odišča o sporu med Jadransko banko in prodajalcem bencina Rajkovičem radi izplačila državnih bonov čez 3 milijone francoskih frankov. 0 zanimivosti tega spora smo že poročali. Jadranska banka je trdila, da ji je Rajkovič odstopil vse svoje terjatve napram državi, Rajkovič pa je to zanikal. Radi tega spora Rajkovič od države za prodan bencin in za strojno olje ni še do danes ničesar dobil. Poleg drugih neštevilnih pisem je Rajkovič poslal, kakor sam pravi, po treh in pol letih ministru zadnje pismo. V tem pismu pravi med drugim, da je zahteval od države za bencin in olje 21 milijonov 5CC tisoč Din, dasi je olje njega stalo 28 milijonov. Država mu je ponudila 15 miljonov. Za to svoto je izdala bon v francoskih frankih. Narodna banka pa je lombaidiranje tega odklonila. Pozneje se je država poravnala, ne z Rajkovičem, ampak z Jadransko banko, katero je on imenoval samo kot inkasanta. Ta poravnava se glasi na 3 milijone francoskih frankov. Izdal se je tozadeven državni bon. Takrat se je Jadranska banka nahajala v znani krizi in je rabila denar. Sodišče je banko kot slabejšo stranko napotilo na pravno pot, da nesporno dokaže svojo pravico do denarja, Rajkovič končuje svojo vlogo takole: »Vse, kar sem vložil v to kupčijo, posebno z državo, sem izgubil. Sedaj sem berač. Dobil sem uradno potrdilo, da ničesar nimam.« Tako Rajkovič v omenjeni vlogi. Da pa postane kolobocija še večja, se jc naenkrat pojavil še tretji reflektant na denar — neki Leipziger, trdeč, da sta bencin in olje njegova last in da se brez njegovega dovoljenja ne sme Rajkoviču ničesar izplačati. Italijansko poslaništvo je ponovno interveniralo, da gre za italijansko tvrdko Leipziger iz Bukarešte, ki trpi veliko škodo. Rajkovič da je sklenil pogodbo, izvedla pa jo je italijanska tvrdka Leipziger. Za Leipzigerja je interveniralo tudi romunsko poslaništvo, češ da gre za rešitev romunskega kapitala. Končno pa se je javil Leipziger, rekoč da naj se vsa pisma v njegovo korist smatrajo kot da ne obstojajo. On da ima popolno zaupanje v Rajkovičevega odvetnika. V preiskavi jc prišlo do čitanja zelo obširnih poročil posebne komisije, katero je odredil minister Behmen z nalogom, da vso zamotano zadevo prouči in likvidira. Čitanje teh poročil se še ni končalo. Ob zaključitvi seje je predsednik odbora radikal Mihajlo Mihajlevič sporočil, da odreja prihodnjo sejo za torek, 3. avgusta. 2e več kot teden dni je večina naglašala, da je treba seje za nekaj časa odložiti radi občinskih volitev v Srbiji. Člani opozicije, od Jugoslov. kluba dr. Hodžar, so proti temu protestirali. Sedaj se je večina izven odbora dogovorila in po predsedniku sporočila odgoditev sej do 3. avgusta, da bodo lahko vladni poslanci odšli na agitacijo, Preiskava korupcije pa naj ta čas počiva. Belgrad, 23. julija. (Izv.) Stanje v poplavljenih pokrajinah se jc poslabšalo. Novi Sad je zopet v nevarnosti. Donava je tu narastla za 17 cm. Pri Passau-u se je nivo Donave zvišal za 13, pri Vukovaru za 34 cm, pri Ze-munu za 2 cm. Sava skoro povsod pada. Tako je pri Zagrebu padla za 12 cm, pri Sisku za 63 cm. — NEVIHTE PO VSEJ DRŽAVI. Belgrad, 23. julija. (Izv.) Po vsej državi so bile tekom včerajšnjega dne velike nevihte. Po nekod je padala celo toča, ki je povzročila veliko škode. Strela je ubila po nekod tudi živino. Najhujše je bilo neurje nad Kumano-vem, Karlovcem in Vrnjačko Banjo. Velika je škoda tudi v drugih krajih. VUKOVAR POPLAVLJEN. Vukovar, 23. julija. (Izv.) Poročali smo že o strašnem neurju, ki je divjalo nad Vukovarjem. Nasipi so začeli popuščati drug za drugim. Vsled viharja so valovi na nekaterih mestih pljuskali 6 m visoko, tako da je bila vsaka reševalna akcija nemogoča. Vse zveze z okolico so porušene. Celo mestni razgovori niso bili mogoči. Porušena je tudi nova telefonska proga z Belgradom, Pri Vukovaru je 400 hiš pod vodo, 4 so porušene. Zadnje tri dni je voda narastla za 53 cm. Glavna ulica Strossmayerjeva je popolnoma pod vodo. Trg, na katerem stoji »Grand hotel«, je popolnoma pod vodo. Po mestu vozijo čolni. Voda jc dosegla celo mesta, kamor do sedaj še nikdar ni segala. Do tolikšne povodnji je prišlo radi tega, ker so porušili nasip Bogojevo-Vajska, hoteč s tem izenačiti nivo Donave z nivojem vode v novem bazenu. Kmetje so vasi zapustili. Nastanili so jih v šolah, njih žene in otroke pa so razdelili po zasebnih hišah. PREBIVALSTVO ZAPUŠČA SVOJE HIŠE Palanka, 23. julija. (Izv.) Med vsemi vasmi v Bački so najhujše prizadete vasi Plavna in Bačko Novo selo. Prebivalci, večinoma Nemci, so vasi popolnoma izpraznili. Obe vasi je vezal 3 m širok nasip. Vodni valovi pa so ga do sedaj že toliko razrahljali, da so oblasti prebivalstvu zabranile po njem hoditi. Vsled včerajšnjega silnega viharja so valovi udarili čez nasip. V Bačkem Novem selu se nahaja 2000 vojakov, ki neumorno gradijo nov nasip, da bi vas zavarovali pred poplavo. Zdi se, da bo vse njihovo delo zastonj. Voda namreč s tako silo pritiska na nasipe, da ne bodo mogli več vzdržati. Prebivalstvo je odšlo v Sotin, kamor prihajajo motorni čolni iz Osi-jeka, Vukovara in Sombora. DONAVA PORUŠILA 97 HIŠ. Palanka, 23. julija. (Izvir.) Donava je prt Palanki v razdalji 3 km porušila nasip in i velikansko silo vdrla v novo ozemlje pri Bački Palanki, ki se nahaja v veliki nevarnosti. Do sedaj jc voda poplavila nanovo 12.000 juter, in sicer med kraji Šiba, Palanka, Silvaš. V vasi Plavna stoji voda 12 m visoko. Bazen, ki je pod vodo, obsega 40.000 juter. To ozemlje je bilo zasejano s pšenico in koruzo. Voda nosi strehe hiš, snope žita in kupe slame. Vse to plava Bog ve kam. Pod vodo se nahaja 180 hiš, od katerih jih jc voda porušila 97. Položaj je strašen. Pri vasi Vukina, ne daleč od Plavne, je voda preplavila pot Bač—Mostonga. Nadalje je voda preplavila nasip ob Veliki Mostongi. Vsled tega je velika nevarnost, da se bo porušila cesta Bač-Plavna, po kateri bi prebivalci bežali iz Plavne v slučaju nevarnosti. Narodna koncentracijska vSada rca Francoskem. Spor z Nemčijo poravnan. Belgrad, 23. julija. (Izv.) Svoječasno smo poročali o konfliktu ki je nastal med našo in nemško vlado radi pisanja revije »Kriegs-schuldenfrage« in radi članka, ki je izšel v »Deutsche Allgemeine Zeitung« in v katerem se govori tudi o našem kralju. Raditega je naš berlinski poslanik S m o d 1 a k a storil potrebne korake pri berlinski vladi. Tukajšnji nemški poslanik Olhausen je obiskal Ninčiča in mu predložil odgovor nemške vlade. O tem obisku je izdala pisarna tiskovnega oddelka zunanjega ministra sledeče uradno obvestilo: »Na zahtevo kraljevske vlade, naslovljeno povodom članka v »Deutsche Allgemeine Zei-tung«, je nemška vlada izjavila, da ji ni mogoče preprečiti znanstvenih raziskavanj, ki imajo namen razsvetliti dejstva, ki so izzvala vojjriu. Ona je istočasno posebno naglasila, da dotičnega članka, ki se bavi z osebo Njegovega Veličanstva kralja, ni ona inspirirala. Nemška vlada je prepričana, da pisec tega članka v nameri, da zbere zgodovinska dejstva, ni imel namena, napraviti žaljive insi-nuacije napram Nj. Vel. kralju. Nemška vlada je poleg tega izrazila mnenje, da bi se iz teh razlogov ne smelo dopustiti, da bi se radi članka uosd. Wecereria poslabšali dobri pd- nošaji med obema narodoma, ki jih obe stra- i ni želita. Na vprašanje časnikarjev je g. Nin- 1 čič izjavil, da se po tej izjavi nemške vlade j smatra incident, ki ga je izzvala s člankom »Deutsche Algemeine Zeitung<, smatra za končan. Z izmenjavo misli je uspelo, tozadevno priti do tega rezultata, da se še enkrat dokažejo iskrene želje obeh vlad po odstranitvi vsega, kar bi moglo motiti dobre od-nošaje med obema narodoma « MAKSIMOVIČ SE VRNIL V BELGRAI). Zagreb, 23. julija. (Izv.) Danes je iz Zagreba odpotoval notranji miniSter Boža Maksimovič. Po prvotnih vesteh bi se imel v Zagrebu muditi samo par ur in nato odpotovati na Bled. Zagrebško časopisje obširno komentira bivanje notranjega ministra v Zagrebu. Splošno je prepričanje, da je v zvezi z akcijo proti Radiču. Vsled tega vlada v Ra-dičevih vrstah velika vznemirjenost, ker vedo, da namerava vlada ščititi Nikiča. SHODI HPS. Split. 23. julija. (Izv.) V Selcih, Novem selu, Sumartiuu so se vršili shodi Hrvatske pučke stranke, ki so uspeli. Shode je sklical in na njih govoril tajnik HPS za Dalmacijo , Gozdanovič. ' Pariz, 23. julija. (Izv.) Izvolitev Pereta za predsednika zbornice smatrajo politični krogi za novo ojačenje desnice. Pariz, 23. julija. (Izv.) Poincare je pri sestavi kabineta naletel na veliko večje težave kakor je bilo pričakovati. Konferenca z zastopniki »Union Nationale« ni vedla do pozitivnega uspeha. V prvih pogajanjih je Poincare skušal dokazati zastopnikom levice, da naj ga ne smatrajo kot maščevalnega nasprotnika, ki izrablja težak položaj republike, ampak, da bo njegovo ministrstvo samo skušalo izboljšati in dvigniti finančno in gospodarsko stanje države. Gotovo pa je, da so demokratske stranke tako diskreditirane, da je kabinet btez Poincareja skoro nemogoč. Pariz, 23. julija. Izvir. Albert Sarraut je izjavil, da po njegovem mnenju Poincarejeva vlada ne bo združila več kot 240 glasov. Sarraut pa bi tudi brez Poincareja dobil 400 glasov. Tudi Briand se je pesimistično izrazil o trdnosti Poincarejeve vlade. London, 23. julija. (Izv.) »Evening Standard« povdarja, da jc nacionalistična in sosedom sovražna po hegemoniji v Evropi stremeča zunanja politika najvažnejša programna točka Poincarejevega kabineta. Glede finančne politike je Poincare sporočil zastopnikom angleške finance, da se hoče točno držati načrta, ki ga je izdelala komisija strokovnjakov. Berlin, 23. julija. (Izv.) Povratek Poincareja v vodstvo Francije je vzbudil tu veliko razburjenja. Vendar se smatra, da Poincare po locarnskih pogodbah ne bo mogel obnoviti svoje nekdanje nasilne in izsiljevalne politike proti Nemčiji. Če prevzame Briand zunanje ministrstvo, mislijo tukajšnji politični in diplomatski krogi, da je s tem dano zadostno jamstvo, da se odnošaji med Francijo in Nemčijo ne bodo izpremenili. Rim, 23. julija. (Izv.) Fašistovsko časopisje smatra dogodke v Franciji za dokaz, da sta demokracija in parlamentarizem tudi v Franciji doigrala. Nacionalistična vlada v Franciji pomeni za Italijo nazadovanje v italijanski kolonialni politiki. Poincare najbrže ne bo ustregel italijanskih kolonijalnim aspira-cijam. — Pariz, 23. julija. (Izv.) Poincare se je danes ob 13. uri 45 minut vračal od predsednika republike Doumergue in izjavil časnikarjem, da je sestavil novo vlado. Novo vlado sestavljajo: Poincare, predsedstvo in finance, Barthou, pravda in Alzacija-Lorena, Briand zunanje zadeve, Tardieu, javna dela, Leygues, mornarica, Albert Sarraut, notranje zadeve, Leon Terrier, kolonije, Luis Marin, pokojnine, Qucuille, poljedelstvo, Herriot, prosveta, Painlevo, vojna, Falličres, delo, Bokanowsk', trgovina. Dalje je o sestavi vlade Poincare povedal sledeče: Sestavili smo vlado narodne široke koalicije. Nisem naletel na nikake posebne težkoče. Hoteli smo krizo premagati takoj in čimprej. Če nismo mogli ustreči vsem stavljenim predlogom in nasvetom, smo to storili samo v skrbi pred zavlačevanjem in skušali bomo, da se čim prejte približamo idealni sestavi kabineta. Zbornici se bo nova vlada predstavila v torek in tedaj predložila svoje finančne načrte. Jutri se bo sestal ministrski svet, da proiiči finančno stanje. Ka-! kor pri sestavi vlade nisem dajal prednosti niti desnici niti levici, tako hoče novi kabinet v soglasju reševati težak položaj republike. Pri sestavi vlade se nismo mogli posebno ozirati na Številčno moč koalicije, ali upamo, da jo bo javnost sprejela kot vlado široka narodne koncentracije. Povratek dr. Selpla. Dunaj, 23. julija. (Izv.) Prejšnji zvezni kancler dr, Seipcl se je sinoči vrnil preko Pariza, kjer jc bil gost kardinala Duboisa, iz Amerike na Dunaj. Sprejem Nemčije v Društvo narodov. Berlin, 23. julija. (Izv.) »Vossische Zei-tung« javlja, da bo Nemčija začetkom septembra v prvi seji Društva narodov sprejela v društvo in jo bo skupščina takoj izvolila za stalnega člana sveta. Izvolitev se bo izvršna soglasno na predlog predsednika takozvane prve komisije, ki se bo skliceval na to, da )e ta komisija že v marcu ugotovila, da jc Nemčija izpolnila vse predpogoje, da more biti izvoljena in da jc komisija to svojo ugotovitev že sporočila skupščini Društva narodov. NOVE VOLITVE V KANADI. Ottawa, 23. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Meighen je izjavi), da se bodo vršile nove volitve v kanadski parlament 14. septembra t. 1. Po evharisficnem kongresu. Evharistični kongres v Čikagu, največja katoliška manifestacija zgodovine, jc za narui. Kdorkoli ga jc doživel, vsak spričujc, da je vtis neizbrisen. Milijonska množica, sijaj prireditve, njen svojevrstni stil, kakor je mogoč samo v Ameriki, to je končno le vnanji obraz. Kar je važno in trajne vrednosti, to je ideja, ki se je tu razodela v doslej še negledani in neslišani moči. In če to uvažujemo, bomo tudi videli, da jc bila vnanja manifestacija p r i -sit c n izraz globokega, nikdar usihajočega, ustvarjajočega, v .Večnosti zasidranega življenja. Bili so zbrani narodi iz celcga sveta, ftajrazličnejših kultur in zgodovine, od prastarega kitajskega plemena do svežega Amc-rikanca, bili so skupaj premagani in zmagovalci, najraznovrstnejši stanovi, preprosti in inteligenti, vendar ni kalil soglasja najmanjši disakord. In to ni bila prisiljena, mehanična ali zgolj tradicionalna enotnost, ampak izvirajoča iz ene resnično doživete in udejstvu-jbče se vere. Tu si začutil, kaj je katoliško, si se mogel overiti, da jc živo in dd zamore dati resnično življenje vsaki duši, da je najtrdnejši temelj vsej človeški družbi. In če bi ves svet živel to življenje, bi bratrtvo vseh narodov ne bilo utopija. Kraljestvo božje, ki je kraljestvo miru, se gradi okoli Evha-rastije, ki v svoj krog privablja počasi vse kristjane, čedaljebolj druži doslej ločene brate in pripravlja vsemirno edinstvo. Tudi protestant poroča, kako globoko ga je pretreslo, ko je videl korakati veličastno postavo onega, ki je zastopal Kristusovega namestnika na zemlji, poglavarja Cerkve, največje organizirane duhovne sile na svetu. Tudi nekatoličana j'e prevzelo navdušenje, ko je na stotisoče moških zapelo »O salutaris hostia«, ko je na stotisoče otrok dajalo hvalo Stvarniku, ko se je največji zbor žensk, kar se je kdaj zbral na svetu, posvetil Najvišjemu in so vsi obljubili, da postavijo vse svoje sile v službo Boga, da se duhovno obnovi človeštvo. In mnogoteri si je priznal v dno duše, da je ni večje sreče na svetu kakor pripadati katoliškemu občestvu in da ni večje nesreče, kakor sc od njega ločiti. Evropa se resnično stara. Sveža vera, ki fte pozna resnih dvomov, je v mnogih srcih oslabljena po strašni razdvojenosti in razdira-jočem razkrajanju; vse je postalo mnogim problematično, v ničemer ne najdejo več ne-porušljive opore, za nič ni več pravega navdušenja. Žeja po Bogu pa se vendar ne da potolažiti z ničemer drugim; zato nas ves materijalni napredek ne zadovolji in so še Izkazale vse nade v različne modroslovne in družabne sisteme brez Boga za goljufive. Tembolj je razveseljivo in uprav vekovitega pomena, da se je katolištvo manifestiralo v deželi najvišje materialne kulture, kjer pa ob vsem napredku modernega gospodarstva in tehnike ni zamrl idealizem, neka naravna svežost in zavest, da ni pravega napredka brez vezanosti na Boga in teženja po izpopolnitvi, posvetitvi in pomilostitvi duše. Tudi nam se je od te velike posvedočitve katolištva veliko učiti. Moramo imeti nekaj, v kar brezpogojno verujemo, kar slepo (v najboljšem pomenu besede) ljubimo. Biti moramo sodobni, toda naslanjati se na neke ne-izpremenljive temelje. Polni vsebine, moramo spoštovati tudi gotove forme. Objemati moramo vse v ljubezni, vsem vse biti, ne še vsak sam vase zaverovati in zapreti, ne se nad vsemi drugimi povzdigovati, podrediti se občestvu, ki smo v njem po milosti krščeni kot otroci božji. Imamo nezmotljivo središče, ki se mu moramo otroško pokoriti. Če se sami tako posvetimo, prevzgojimo, poduševimo, šele potem smemo preoblikovati druge. In VSe v duhu Cerkve. Za mir na zemiji. V Londonu zboruje te dni sedma svetska Konvencija pokrefa za krščanska stremljenja, kjer je zastopano več ko 30 narodov. Pri otvoritvi zbora je imel Lloyd George velik govor z vodilno mislijo; Mladina celega sveta se mora zavzemati za mir in skupno delo, da se prepreči nova svetska katastrofa. Evropa je danes bolj oborožena kot kdaj, je povdaril Lloyd George, in kadar se pojavi vojna pijanost, tedaj se poloti vseh stanov in starcev kot žensk in otrok. Posebna naloga dorašča-joče generacije je, doseči, da narodna oboroževanja ne bodo igrala nobene bistvene vloge več v civilizatoričnem življenju. Mladina mora prodreti s svojimi novimi idejami. ŠESTA POSLANKA V ANGLEŠKI ZBORNICI. London, 23. julja. (Izv.) Mesto poslanca delavske stranke sira Patrick Hastinga, ki je svoj mandat iz osebnih razlogov odložil, jc zbornica poklicala miss Margareto Bondfield. Margaret Bondfield je bila poslanka že v prejšnjem zasedanju in je bila v Mac Donaldo-vem kabinetu podtajnica v delavskem ministrstvu. Poslanka že dolgo deluje v delavskih strokovnih organizacijah in vodi organizacijo 4rSgovoru«. Svojo skupino bi rad združil z radikali Kosturkova, da bi zopet prevzel vlado. Mnoge skupine bi bile pripravljene za skupen nastop z Malihovom. Malinov išče stike z zmernimi zastopniki kmetov, zlasti z Tomo-vom in Turlakovom, ki sta bila ministra pod Stambulijskim, sedaj pa sla postala zmerna politika. Med ostalimi opozicionalnimi strankami so pomembni socialni demokratje in nacionalni liberalci. Med zmernimi socialisti, ki se imenujejo »Širokk, ni sloge: Ta skupina ni v Bolgariji igrala nikdar kake posebne vloge. Strankin voditelj je stari Sakizov. Nekoliko boljše je v nacionalno liberalni stranki. Ker je usmerjena konservativno in nacionalno, bolgarsko, ima med častniki in uradniki, kakor tudi med mestnimi srednjimi stanovi precej pristašev. V gospodarsko-političnem oziru stoji še vedno v ospredju posojilo za begunce, radi katerega se finančni minister Molov mudi v Parizu in v Londonu. Realizacija posojila je naletela pri pariških bankah na težave. Baii-que de Pariš et des Pays Bas zahteva, da se ,ji plača od tega posojila del vsote, katero je banka pred izbruhom vojske posodila Bolgariji. Finančni minister pa je mnenja, da je posojilo posebej namenjeno za preskrbo beguncev in da se bistveno loči od drugih državnih kreditnih operacij. Na vsak način je podaljšanje zasedanja sobranja tesno v zvezi s pogajanji Molova. Zanimiv je predlog, katerega je slavil podpredsednik sobranja Vasor, glasom katerega ne smejo poslanci fungirati kot upravni svetniki v državnih ali od države podpiranih podjetjih. Ta predlog bo zadel poslance njegovega lastnega kluba, ki so upravni svetniki rudniškega ravnateljstva v Perpiku. Bolgarske razmere napravljajo splošen vtis, da se država pod Ljapčevijm notranje- in zunanjepolitično konsolidira, --*—•' Nemčija in kolonife. Ugledni newyorški trgovski list »Journal of Commerce« komentira ona imperialistična stremljenja tistih nemških krogov, ki zahtevajo za Nemčijo stalen sedež v Društvu narodov zgolj ker upajo, da bo mogoče na la način želji po povrnitvi nemških kolonij dajati krepkejšega povdarka. List svetuje Nemčiji, naj na izgubljene kolortije rajši več nc misli. Boljše hi bilo, da bi Nemčija svoja sredstva porabila v to, da svojo domačo industrijo, trgovino in poljedelstvo izpopolni tako, da ji bo mogoče preživljati milijone svojega prebivalstva. Nemčija naj rajši prepusti man-datarnim silam vtikati r.jihov kapital v preko-morska pustolovstva. Sicer pa so zavezniki že dovolj odkrito izjavili, da nemških kolonij nc mislijo več dati iz rok. Ni torej najmanj- j šega upanja, da '-»i sc imperialistične želje Nemčije izpolnila BeležJke A »Jutro«^ Ljubljana in SDS. Na našo ugotovitev, da je SLS izdelala v bivšem deželnem odboru najmodernejši volivni j#d za Ljubljano', odgovarja »Jutro«, da je nam laž bog, da je bil ta volivni red fambzen, da smo omogočili • finančno - gospodarsko močnejšim Nemcem vstop v občino v. večjem številu itd. Stranki, katere divji zakon z Nemci v dežel: nem odboru sta komaj razbila dr. Krek in dr. Susteršič, za dane'š odgdVarjamo samoto: SLS je bila prvotno tako za deželnozborske kot za ljubljanske volitve za čisti proporc, a ga Dunaj z liberalci vred ni dopustil. SLS je izdelala nato za bivšo Kranjsko in mesto Ljubljano najmodernejši volivni red izmed vseh dežel v Avstriji. Ta volivni red se je dosegel ob najhujšem nasprotstvu Dunaja, s katerim so v sovraštvu proti SLS in njenemu delu tekmovali tudi slovenski liberalci. Njene srčne zveze s Heinom so še vedno v živem spominu, če ste jih pozabili, smo jih pripravljeni obuditi. Ljubljanski volivni red je razdelil voli vstvo v tri razrede. V i. in II. je veljal census, tretji je bil splošen. V vseh razredih pa jo bil proporc. Dalje: SLS se ni nikdar vezala z Nemci in Nemci tudi niso po tem. redu igrali na magistratu nobene vloge. Ali naj v karakterizacijo »Jutrovih.« nazadnjaških in neslovenskih prednikov citiramo njihove govore i dne 25. januarja 1910, ali pa Žerjavov sedanji volivni red? Oboje je znak kroničnega naprednega nazadnjaštva! A Sčn Svetozarja Prihifeviča. Zdaj pa pojdem kam na odpočitek, tako je dejal te dni g. Pribičevič novinarjem. Kam, se še nisem odločil. Morda v Vichy ali pa v Prago... — Seveda pojde g. Pribičevič v Prago, od tam ni več daleč do Karlovih Varov, kjer biva g. Pašič in kjer je bil tudi že Svetozarjev brat, g. Valerijan Pribičevič na dolgem obisku. Tudi je imel g. Pribičevič že sestanek z bivšim Pašičevim kabinetnim šefom Topalovicein, ki se je te dni vrnil iz Karlovih Varov. In tako se vse vjema, kar je g:. Pribičevič še dalje razodel noviharjem Rekel" je: Zdaj treba močnih ljudi, treba efie VeČine, enega praved;' dočim je zdaj baš mnogo slabičev. Mi lahko- pridemo tudi v kombinacijo,' seve pod' pogdjem, da izvedemo svoje ideje... — Kakopak, kakopak. Vsak režim izvaja svoje idpje; izvija jih RR-režim, izvajal jih je PP-režim "in bi jih spet, če bi se povrnil. To torej ni noben pogoj, ampak je stvar, ki so sama po sebi razume. Kakor se tudi samoposebi razume, da bi g. Pribičevič brez vsakega pogoja rad prišel spet s Pašičem na krmilo, pa da bi dal tako državi močne ljudi z eno idejo in enim pravcem.: po-licajrežim!' Koiiibinačija g. Sv.' Pribi&bviča bi bila potemtakem popolnoma v redu, samo imii majhno kljukico: namreč, da ga radikali nič ne marajo v svojo družbo, kar radikalno Časopisje pri ■ vsaki priliki dovolj odločno poudarja. ■ A Tudi poplava in šparanjč; Dvesto zborov je najavil g. Pribičevič, da hoče šc imeti to leio: lani jih je imel samo Sto. Mogoče, je rekel, da bom imel tudi po več zborov na dan. Nočem zaigrati moraln&ga'-kapitala, ki sem si ga stekel v narodu. »Zemlja može od mene da traži žrtve, kad mi dade večinu,« pa je previdno pristavil. — Tako je. Zastonj ni nobena reč, ttidi 200 šbodbv ne z vsem moralnim kapitalom vred. A Po šolsko zvezke v Belgrad. Ena edinost je med Slovenci več. Na odredbo bel-grajske vlade, da se šolski zvezki kupujejo samb v Belgradu, je naravno po zdravi pameti dvignilo protest vse naše časopisje. Mi smo samo radovedni, kaj bi rekel »zastopnik« Slovenije v Belgradu g. Janez Pucelj, če bi se njegova klavnica v Velikih Laščah morala zapreti, ker bi se meso prodajalo samo v bel-grajskih »klaonicah«, da rabimo primero »Narodnega dnevnika«, kamor rad otresa svoje intervjuje! A Para nemarno. Situacijo je Uzunovič označil na kratko: Težka je situacija radi poplav. Nimamo par. Trudimo se, da pridemo do denarja _jn trudimo se, da ne oškodujemo uradnikov. — Sestavljalci ugank imajo priliko, da sestavijo uganko:.Kje tiči denar naših davkoplačevalcev? Vsekakor bi se ne smelo pozabiti predložiti uganko v odgovor tudi >>najpoštenejši SDS«. Neodvisni radikali in občinske volitve. »Radikal«;, daje nezavisnim radikalom za občinske volitve v Srbiji in Črni gori sledeča navodila: Nezavisni radikali naj se z vso vnemo zanimajo za volitve. Nezavisni radikali naj ob--tej priliki ustanove svoje organizacije, kjerkoli je to mogoče, da se pokaže njihova moč in se.pri pravijo za državno/.borske volitve,. V njihove vrste, pa naj stopijo/samo opi,.£i se hofojo boril! za program stare'radikalne straii-ke, spoJto^hli ustavo''in .zakone.' Pri skupnih nastopih naj pazijo na to, s kakšnimi ljudmi gredo skupaj. Kjer so dovolj močni,, naj .gredo sami iia volitve. Z varovanci policije hi treba iti, rti je * demokrati, zeniljonuiiiiki in drugimi ter naj preprečijo 'izvolitev koriipoijonistov. Potrebno ali nepotrebno? »Samouprava . poroča o polemiki med Slovencem in Ohzorom radi Prekmurju in pravi, da se iz lega, kar jc pisni Obzor , vidi, da vodijo lo polemiko nepoklicani ljudje, VABILO na velik politični shod k-i ga priredi krajevni odbor SLS za Domžale v nedeljo 25. julija ob 3 popoldne v društvenem domu v Domžalah. Govori načelnik SLS gosp. dr. Anton Korošec Krajevni odbor SLS v Domžalah. radi čeSar je ta polemika celo smešna. Glede »Obzcra« gotovo. Radovedni pa smo, če bi »Samouprava« v vprašanju, ali je Bosna srbska ali hrvatska, Dalmacija srbska ali hrvatska, imenovalo to polemiko, če bi jih zahtevali Hrvatje popolnoma zase, označila tudi kot »sitne plemenske ambicije«? Slakšni so veliki župani. Narodni poslanec g. Vasilije Trbič je na-pisal v belgrajski »Politiki« drugo pismo, v kdterem ponovno obtožuje velika župana Cir-koviča in Borisavljeviča. Bitoljskega velikega župana Cirkoviča, ki da je vsemogočni gospodar v. tem okraju, Trbič obdolžuje, da se je začel vmešavati celo v armado. Trbič zahteva, da se Borisavljevič odstrani, da bo lahko govoril Londrev in bodo radikalne veličine in »ordenonosci« prišli do srečnih vrat — jet-nišnice. Ford na Balkanu. Belgrad, 23. julija. (Izv.) »Narodni glas« prinaša sledečo vest: Izvedeli smo, da se v trgovinskem ministrstvu nahaja ponudba avtomobilske tvrdke Ford, v kateri firma ponuja, da ha našem ozemlju zgradi tovarno avtomobilov v kraju, ki bi ga določila vlada. Poleg tega ponuja družba večje posojilo, s katerim bi se popravile ceste. Tovarna bi bila za celokupen Balkan. POLJSKA ŠPIONAŽNA AFERA. ftrakovo," 23. jul. (Izv.) Poljska policija je v mestih-Krakovo, Przemisi in v Lvovu odkrila baje 'obsežno organizacijo, ki je vohunila v, korist spsedni^n državam. Dalje je baje prišla na' dan tajna vojaška ukrajinska organizacija, l^i je imeja svoje špijone v vseh poveljstvih poljske armade. Policija je aretirala nad L100 ukrajinskih visokošolcev. Našla je pri njih baje mobilizacijske načrte, ki so jih ukradli pri poljski armadi. DZERDZINSKI ZASTRUPLJEN. Berlin, 23. julija. (Izv.) Preko Varšave se sporoča, da je bil bivši poveljnik čeke Dzer-dzinski ,zastrupljen in je umrl na zastruplje-nju. Boljš.eviška policija je uvedla obsežno preiskavo in aretirala že veliko oseb, med njimi aktivne člane sedanjega častniškega zbora rdeče armade in bivšega ljudskega komisarja S.okolnikova. BOJI V SIRIJI. London, 23. jul. (Izv.) Iz Bejruta javljajo, da so Francozi po težkih bojih premagali Dru-ze, ki so izgubili na bojišču 100 mrtvih in 300 ujetnikov. s to francosko zmago je zopel zasigurana prometna zveza Beirut—Damask, škoda radi Angleške stavke. London, 22. jul. (Izv.) O stroških in škodi radi angleške stavke je poslanska zbornica podala zanimive podatke. Izgube med generalno stavko znašajo 30 milijonov funtov šter-lingov, izgube na izvozu brodarskih in železniških dohodkih 64 milijonov, izgube na plačah v premogarstvu 25 milijonov, v drugih industrijah 10 milijonov. Domači konsum se je vsled zmanjšanja kupne zmožnosti delavstva zmanjšal za 20 milijonov. POLOŽAJ V GRČIJI. Aravantinos, notranji minister v kabinetu Papanastasiu, je zopet prevzel ministrstvo notranjih zadev za polkovnikom Spyrklonosom, ki bo prevzel drugo važno mesto. Časopisje je sprejelo novo grško vlado z Velikim zaupanjem in poudarja, da jo s tem storjen v Zadnjih 10 letih najresnejši korak za konsolidacijo in ureditev notranjih razmer v Grčiji'. Voditelje- strank, ki jih je Pangalos poprej izgnal na otok Naxos, so izpustili. Vsi čhsdpisi, 'ki jih je prejšnja vlada zaplenila in prepovedala, so začeli zopet izhajati. Vsak dan izdaja vlada nove odredbe, s katerimi upostavlja politično in osebno svobodo. •' r illlSinSIII5HISIII=IIISIII=lll V Šmartnem pri Utfii bo dne 1. avgusta 1926 ORLOVSKI DAM ljubljanskega okrožja Ka/ se godi doma Možje in fantje IZ CELE KAMNIŠKE DEKANIJE PRIDEJO DNE 25. JULIJA 1926 V KAMNIK NA versko manlfesfacijski shod SPORED: A. V dekanijski cerkvi: 1. Ob pol 10 cerkveni govor: Verske manifestacije namen. 2. Skupna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. 3. Kvišku zdaj dekanija vsa! (Milterer.) —■ Poje vsa cerkev. {. Sv. maša, pojo združeni moški zbori. B. Na vrtu pri Krištofu: 1. Povsod Boga (prvo kitico), pojo združeni moški zbori. 2. Pozdrav in izvolitev predsedstva. 3. a) Dr. J. Basaj: Mladeniški vzori na potu življenja. b) Dr. M. Lavrenčič: Mož v družini. c) Franc Terseglav: Mož v javnosti. 4. Povsod Boga (zadnja kitica), pojo združeni moški zbori. Manifestacija se vrši ob vsakem vremenu. Proslava 20 letnice prvega slovenskega orlovskega društva NA JESENICAH! Sobota, dne 24. julija zvečer: Ob 8 zvečer otvoritev orlovske razstave — Ob 9 slavnostna akademija pred Kat. delavskim domom Nedelja, 25. jnlija: Ob 9 dopoldne sprejem gostov — Ob 10 sv. maša na Savi, potem tabor in sprevod — Popoldne ob pol 4 javna telovadba — Ob 5 popoldne veselica VSI NA PROSLAVO NAJSTAREJŠEGA SLOV. ORLOVSKEGA DRUŠTVA! Upokojitev nadzornika Westra »Jutro« ve poročati, da je srednješolski nadzornik g. Jos. W e s t e r upokojen. Za resničnost te vesti naj odgovarja »Jutro«. Če ta list ne sugerira morda JSitateljem željice kakšnega svojega pristaša, potem je treba ta postopek šolske uprave postaviti na sramotilni oder, kamor spada po svojem bistvu! G. Jos. Wester ni naš pristaš, toda povedati moramo, da je še mlad mož v najboljših letih, M še ni doslužil svojih obveznih uradniških let, in da je mož na svojem mestu, kjer skuša biti, kolikor je od njega odvisno, popolnoma objektiven, na vsak način pa mu je napredek šolstva prva in edina skrb. Gotovo si je — kar je danes uprav izredna prikazen — pridobil zaradi tega simpatije vseh krogov brez izjeme mišljenja. Ako je »Jutrova« vest resnična, bi pomenilo to le, da je postal g. Wester žrtev ostudne osebne intrige in da je vlada g. Puclja na tem slučaju upokojitve še popolnoma sposobne in nedoslužene moči uprav klasičpo dokazala, kako izvrstno zna »šparatic! K napadu »Jutra« na prosvetnega šefa dr. Lončarja ob tej priliki pa moramo resnici na ljubo konstatirati, da je popolnoma neosnovan. Dr. Lončar je za upokojitev prof. Westra izvedel šele v Ljubljani prdvčerajšnjim iz »Slovenskega naroda« in tudi ni res, da bi bil on, ko sc je to izvršilo, bival v Belgradu, kakor trdi »Jutro«. On z upokojitvijo nadzornika Westra sploh ni v nobeni zvezi in bo »Jutro« imelo priliko svoj napad na dr. Lončarja zagovarjati pred sodiščem. Kdo jo izintrigiral upokojitev nadzornika g. Wostra, pa je vsekakor jako zanimivo vprašanje. Resnica o radikalnem shodu. »Narodni dnevnik« pravi, da je bilo na shodu radikalov v Mariboru dne 16. julija 157 oseb in ne 98, kakor je poroča! »Slovenec«. Dostavljamo, da smo k 98 prišteli tudi tiste, ki so jih radikali za suknjo s socialističnega shoda na vrtu vlekli na svoj shod v dvorano. — Resnica je tudi, da se izjava radikalov proti g. Barletu kot revizorju na shodu ni podala le kot teoretično naziranje, pač pa se je trdilo, da se to dejansko že tudi godi. — Resnica je tudi, da se je na shodu javno priznalo, da je revizijsko poročilo strokovno na višku, saj je bilo res tako sestavljeno, da ga nestrokovnjak bralec Se brati ni znal in ga večina navzočih ni razumela. — Res je tudi to, da so radikali očitke glede poročil v nemških listih na shodu zavrnili s klicem: »Živela kraljevina SHS«, niso p« še do zdaj povedali, kdo je te vesti v nemške liste poslal, dasi vedo za njega samo oni. Vse druge stranke so že namreč do zdaj izjavile, da ne vedo za do-tičnega, dočim radikali trde, da vedo. Zahtevamo, da ga povedo upravnemu svetu, oziroma ravnateljstvu Mestne hranilnice, da more nastopiti proti njemu, kajti saj je vendar res tudi to, da je radikalom najbolj pri srcu, da »zaščitijo Mestno hranilnico«. — Ako pa si radikali sami ne upajo, naj pa zopet prosijo socialiste za pomoč. — Res je tudi, da se je na radikalnem shodu pokazal apetit radikalov po gerentstvu nad Mestno hranilnico, katerega upajo dobiti po tretji reviziji, ki naj jo izvrši še poseben odposlanec ministrstva. Toda ta apetit jih bo prej ali slej minil, ker je to le spo-radičen pojav. Nalivi. Zadnji torek so imeli nad Slovensko Bistrico in okolico tako močan naliv, da so v noči od torka na sredo izstopili vsi potoki, ki izvirajo na Pohorju in je bila v sredo slovenjebistriška okolica poplavljena ravno tako kakor pri predzadnjem dolgotrajnem deževju. Naliv se je v sredo popoldne ponovil, kar smo že včeraj poročali. V četrtek v jutranjih urah nas je pa zopet zalilo, še huje kot prejšnje dni. Torej smo bili ves ta teden pod vodo. Šaljiv kandfdat smrti. Pretekli četrtek proti večeru je skočil v Mariboru z brega v Dravo oblečen moški, ki je bil malo vinjen. Ljudi na mostu se je polotila panika, vedno več jih je stalo na mostu in bregu. A voda je vročekrvneža shladila, da se je premislil in priplaval na breg. Ko je opazil, kako ljudje strme v njega, jim je začel kazati osle. Neznan utopljenec V bližini kolodvora v Zagorju ob Savi so potegnili iz vode neznanega moškega utopljenca. Mož je star okrog 40 let, je srednje možne postave, oblečen v sivkaste raševinasto hlače, črno-sivkasto suknjo in obut samo na desno nogo v čevelj iz črnega boks usnja. Pri njem niso našli prav nobenih listin. Dnevne novice ifc- Bolezen dr. Korošca. Belgrajski list »Novosti« m za njimi »Jutro« sta prinesla vest, potrjena baje od uredništva »Slovenca«, da je dr. Korošec resno obolel za sladkorno boleznijo. Izjavljamo, da uredn. ^Siovcnca«. niti ni bilo kaj vprašano, niti ni dalo nikomur nobene vesti o zdravstvenem stanju dr. Korošca. Dr. Korošec se jc te dni udeležil tečaja na sv. Joštu, v nedeljo 25. t. m. pa bo imel političen shod v Domžalah. — Uredništvo. ■k Redka slovesnost v Selcih. 25. t. m. sc bo vršila v Selcih nad Skofjo Loko izredna slovesnost. G. Vcncel Šolar, iz reda sv. Benedikta, ki jc pred kratkim prišel iz Amerike, bo praznoval 251ctnico mašniškega po-svečenja. Pridigal bo g. prof. Jakob Šolar, ob 10. uri bo pa obhajal novo sv. mašo njegov nečak Janez Šolar, kateremu bo govoril gosp. Vencel Šolar. — Našim vnetim ameriškim duhovnikom čestitamo in želimo še mnogo blagoslova v delu za Gospoda! — Slavnosti bo prisostvoval tudi g. prošt Andrej Kalan. ■k Plakate za orlovsko prireditev v Zagorju so nekateri ljudje trgali. Ti pokaži zalo svojo zavednost in pojdi ie 1. avgusta na orlovski dan v Šmartno pri Litiji. it Odlikovanje. Odlikovan je z redom w. Save IV. razreda Mihael K n a f 1 i C, veterinar na državni podkovski šoli v Ljubljani. •k Vpokojitev. »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim se vpokojuje minister na razpoloženju dr. Ante T t n m b i 6. *Ar Imenovanje. Za profesorja politične in diplomatske zgodovine na Gospodarsko-trgov-ski visoki šoli v Zagrebu je imenovan dr. Jos. Nagy, tajnik Državnega arhiva v Zagrebu. * Italijanski poslanik na Bleda. Italijanski poslanik general Bodrero je dospel na Bled, kjer prebije počitnice. k Proračun ministrstva m Iz Bel- grada poročajo: Na zahtevo finančnega ministrstva so v ministrstvu za vere že izdelali proračune za protestantsko, starokatoliško in židovsko veroizpoved; proračuni ostalih veroizpovedi bodo dovršeni do konca tekočega meseca. •k Čnden trgovec bi bil, ki bi dal za 10 dinarjev nov štirisedežni auto, mladega konja, molzno kravo, radio-aparat, moško kolo, ure, obleke, čevlje, svilene rute itd., a vendar za to ceno dobiš v bogati loteriji »Katol. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami« zgoraj omenjene dobitke. Saj dobitkov je 1000 v vrednosti 100.000 dinarjev. Da se z raz-pečavo srečk čimprej konča, dobi vsakdo, kdor naroči 10 srečk, kar 3 srečke brezplačno. Kdor pa naroči in razpeča 100 srečk, si zasluži lepo vsoto 400 Din. Za naročilo zadostuje dopisnica, naslovljena na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Z naročilom ne odlašajl •k Takse na meščanskih šolah. Generalno ravnateljstvo posrednih davkov je izdalo rešitev, po kateri je smatrati vse meščanske šole v Sloveniji — v ostalih pokrajinah pa tem slične šole — kot istovrstne z nižjo srednjo šolo ter veljajo za te šole pri kolkovanju spričeval itd. enake takse kakor za nižje srednje šole. k Izenačenje borznih uzaac. Kakor smo že včeraj poročali, namerava vlada izdati več odredb v zaščito dinarja. Med temi odredbami pride v prvi vrsti v poštev izenačenje bornih uzanc in delovnega časa na borzah v Belgradu in Zagrebu; razen tega se prepreči vsako večje odnašanje dinarskih novčanic r inozemstvo. k Razstava jugoslovanske grafik* v Berno. »Baslcr Nachrichteo« z dne 15. t. as. pišejo o razstavi jugoslovanske grafike in drobne plastike v Bernu: »O razstavi moremo kratko reči, da smo jo že videli v Bas hi. Vendar so nanovo dospele nekatere stvari od Jakca, Kraljeviča in Trepšeta. Kdor misli, da bo na tej razstavi videl grafiko, vzniklo rm tleh jugoslovanske narodne umetnosti, se ra. Razstavljena dela, pa največ tudi dobro T3 spretno izdelana, ne nosijo tipičnega jugoskv vanskega značaja. Edino pri Ivan« Meštro^ viču, ki jc znamenit kot kipar, se krepko izraža osebnost. Pri drugih grafikih pa se tad| tedaj, kadar oblikujejo jugoslovanske sajeje, jasno kaže pariška šola. Morda ni slučaj, da jc razstava prirejena obenem z razstavo šv»i carskih umetnikov v Parizu. Pri Švicarjih in Jugoslovanih se jasno kaže moč pariškemu vpliva. k Redni letni ofcČni zbor Sloveti ilugg planinskega društva podružnice v Kamnik« sc vrši v soboto, dne 24. t. m., ob f9. uri t Društvenem domu ▼ Kamniku. Tsi člani ufjud^ no vabljeni. k Privatna ženska gimnazija v Zagreb«. Kralj Aleksander je podpisal ukaz, da s« W, Zagrebu otvori privatna štirirazredna ženska! realna gimnazija, ki jo bo na lastne stroSfce; vzdržavalo predstojništvo Družbe usmiljelffli sester v Zagrebu. "k Narodni odbor xa pomoč poplavljene em v Zagreba. V Zagrebu se je konstituiral Narodni odbor za pomoč poplavljencem. Odbor, je sklenil, da se obrne na Zvezo denarnih zth vodov s prošnjo za posojilo v znesku 250.000 dinarjev. Ta denar bi se takoj razdelil med poplavljence, dolg pa potem pokril s prosto* voljnimi prispevki, ki se začno zbirati med celokupnim prebivalstvom. k Brezposelnost v Hercegovini. V Mtf« stani je bilo že doslej približno 2500 brezi poselnih, ki so brez vseh sredstev. Te dni je' pa še mostarski premogokop ustavil obrat« pri čemer je izgubilo delo nadaljnjih 800 de* lavcev. Položaj je obupen m mostarska oIh čina se je obrnila na vlado za pomoč. v ■k V čigavih rokah je naša pomonko-prou metna politika? I ni. Košutič jc izjavil uredniku »Novega lista« na Sušaku, da sta se Z ministrom za železnice dogovorila, da bo Ko-šntič imel sam v rokah pomorsko-pr ometa)1 politiko. "k Tujci v Splita. Radi lepega vremeni so tujci na naš Jadran naravnost navalili. V) Splitu je posebno veliko gostov iz Nemčije. * Ford ▼ Jugoslaviji Tovarnar Ford j« vložil na naše ministrstvo prošnjo, da sme zi« dati v naši državi tovarne za avtomobile. ★ Naš tobak ▼ Angliji. Tvrdki Viškov« iz Manchestra se je dovolila prodaja našega' tobaka v Angliji za dobo enega leta. •k Nova hrvatska revija. V Zagrebu je šla pod naslovom »Antena« nova literarni; revija, ki jo izdaija Vjekoslav Majer. Novi list je pravzaprav nadaljevanje revije »Litera* tura«, ki jo je izdajal isti urednik. List hoče postati strogo stanovsko glasilo in braniti stanovske koristi književnikov. ■k Proti tihotapstvu v zadrsld okolici. V zadrski okolici je silno razvito tihotapstvo, kar ni nič čudnega, če se pomisli, da dobe Dalmatinci vse blago iz Italije znatno cenejše nego iz jugoslovanskega zaledja. Zader pa tudi nima od česa živeti, če ne od tihotapstva. Tako se obojestranski interesi lepo kri-; jejo m tihotapstvo cvete kljub vsem naporom S kardinalom lesatom v Chicaso. (Nadaljevanje.) Severna obrežna železnica je onkraj semenišča postavila začasno postajo, na kateri bodo kardinali po prihodu vlaka izstopili. Tu jih bo pozdravila duhovščina Mundeleina. Za red na cesti in drugod bo skrbela policija, ki je bila za to poklicana iz Čicaga. Od tu se bodo kardinali prepeljali v semenišče St. Ma-ry, kjer so zanje pripravljena stanovanja. Kardinal Dubois pride pozneje iz farme In-sull, kardinal 0'Connell pa jutri zjutraj s par-nikom do Waukegana. Danes zvečer pa papežev legat kardinal Bonzano povabi vse kardinale, nadškofe, Škote m njih tajnike na diner (po naše se to pravi kosilo, a angleško govoreči narod kosi šele zvečer), na katerem bo legat osebno repre-zentiral papeža. Serviralo se bo v semeniškem refektoriju. Tu bodo kardinalu-legatu tudi izražali čestitke na tako srečno uspelem, da sedaj največjem mednarodnem evharističnem kongresu. Tretji dan evharističnega kongresa se je zaključil z veličastno versko manifestacijo. 2e popoldne tega dne so pričele množice polniti ogromni prostor stadiona. Ko je zlato solnce zahajalo in je mrak legel na srečno mesto, v katerem se vrši to največje cerkveno slavje, je bilo v stadionu zbranih nad 150.000 mož. A vsa ta velikanska armada kaioHškiii mož je držala v rokah goreče sveče. Ali si jc mogoče predstavljati ta prizor, kdor tega ni videl? Nekai tako ginljivcga in obenem veli- častnega še nismo videli v Čicagi, a najbrž da tudi drugje nikjer. Ni pa bila ta manifestacija namenjena, da bi se oči pasle na nenavadnem prizoru, ne, ti tukaj zbrani možje so javno pričali, da živo verujejo v evharističnega Kralja, svojega Odreienika. A ne samo v stadionu, tudi zunaj njega je bilo okoli 100 tisoč takih, ki so v rokah držali prižgane sveče. Mundelein, 24. junija: Zadnji dan kongresa. Obtoževali so nas Amerikance, da smo materialisti, da se pehamo samo za dolarji in da nam manjka duše vnos ti. Danes je Amerika na vse te klevete dala odgovor. Od vseh štirih strani sveta so se danes zgrnile množice ljudstva na tem sicer samotnem kraju, imenovanem po prvem čikaškem kardinalu. Kakor romarji nekdanjih časov je prihajala milijonska množica od vseh strani, eni peš, drugi z raznimi vozili, vsi pa enega duha, da položijo svoja srca pred oltar svoje cerkve. Prihajali so oznojeni od dolge poti in pripekajočega solnca, šli so kakor nekdaj Križarji, ne meneč se za razna pomanjkanja, navajene udobnosti, ni jim bilo mar ne pekočih žarkov, ne groma, ne dežja in tudi toče ne. Le malo jih je bilo, ki so ob pričetku nevihte hoteli si poiskati zavetja pod drevjem, paviljonih itd., ki pa so grozili povzročiti paniko. Nastala je pri tem zmešnjava in gnječa, a v kritičnem trenotku je stopil na oder duhovnik Ryan ter samo zaklical: »Ljudstvo, prosim, ostani mimol« Te besede, ojačene po po-množevalcu, tako da jih je bilo mogoče slišati povsod, so učinkovale, da jc takoj nastal popoln mir in da je vsako vznemirjanje ponehalo. Nesreče ni bilo nobene. Več kot 5000 jih je nocojšao noč prebilo na prostem, ležeč na travi ob bregovih jezera St. Mary, Nekateri so prinesli s seboj malo odeje, drugi so se stiskali okoli ognja, kakršnih je gorelo na stotine. A ne samo v parku semenišča, tudi ob vseh potih, ki vodijo ▼ Mundelein, so se nudili isti prizori. Tu je ležala mati, katero je v spanju otrok držal objeto, ki sta bila ograjena samo s časopisom; tam so se moški greli okoli malega ognja, a takoj poleg pa se je cela družina utaborila zraven avtomobila. Ko se je pa pričelo daniti, se je vsa ta množica pričela pomikati proti edinemu skupnemu cilju, jezerski Mariji. Sto tisoč jih je že bilo r Mundeleinu, ko se je dan zaznaval, drugih sto tisoč, ko je solnce izšlo, a preden je prvi vlak pripeljal ogromni tovor mož, žena in otrok, je bilo v Mundeleinu že nad 300.000 ljudi. Skozi deset vhodov so se vsipale nepregledne trume na slavnostni prostor St. Mary of the Lake. Mnogo otrok je v gnječi izgubilo starše, a tudi starejši so bili odtrgani drug od drugega. Sedežev ni bilo nobenih. Toda »romarji« (tako nazivlja naš časopis, iz katerega to črpamo, udeležence kongresa) so prinesli seboj stolčke, pručke, palice s sedežem. Skupina podjetnih fantičer j« prav lične zložljive stolčke prodajala po en dolar. Ko se je začelo daniti m vse do pontifi-kalne maše so se vrstile tihe maše druga za drago. Oltar, postavljen na prostem, je skoraj še bolj slikovit kot oni v Cicagu. Toplo solnce je z zlatimi žarki poljubljalo belo-rumene pa-peške in rdeče, bele in modre ameriške zastave, katerih je vsepovsod brez števila. Ozadje oltarja jc rdeče prcprcžentfc oltar sam pa je bel, tako da ga jc mogoče miljo daleč (1609 m) videti. Stopnišče, ki vodi k oltarju, je popolnoma belo, kakor tudi dohod k prestolu za papeževega legata. Sedeži kardinalov so na vsaki strani visokega oltarja, dalje spodaj pa veliki sedeži za nadškofe in škofe, kakor tudi druge cerkvene dostojanstvenike, ki nosijo mitro. Raz stopnice oltarja je bil pogled na milijonsko množico, ki je še vedno prihajala, nei popisen. Vse jc prihajalo peš, kajti avtomobili, omnibusi, vozovi, kolesa, so morali ostati daleč zunaj tega svetega kraja. Vse se je pomikalo samo v eni smeri, iti sicer — naprej. Kdor je zašel v ta veletok', ta je bil brez pomoči, moral je dalje, četudi odtrgan od svojih. Ztmaj semeniške ograje pred začasni« kolodvorom je bil pravi človeški vrtinec mož, žena, dečkov, deklet, usmiljenk, duhovnov, redovnikov — vsake vrste, vseh polti, vseh uvodov celega sveta. Do osme ure je severna obrežna železnica iz Čicage in vmesnih postaj pripeljala okoli pol milijona udeležencev v Mundelein. Povsod je bil naval na postajah velikanski, a od nikjer ni poročila, da bi bili kakšni resni slučaji nezgod. Železnica aa paro je privorila 25.000 kongresistov na uro, aeroplani pa 300. Več stotin jih je prišlo z motornimi čolni po jezeru Michigan. Zgodaj zjutraj so prišli župan iz New Or-leansa, Tomaž Cannon, predsednik katoliških gozdarjev in več drugih imenitnih oseh. Vsi narodi sveta so bili tu zastopani, videti je bilo vse mogoče tipe la slišati tocai jezikov hkratu. Fotografov, poklicnih in amaterjev, jc bila cela legija, ki so naorestaao naših finančnih stražnikov. Tihotapci so izvrstno organizirani in opremljeni celo s pre-makljivimi telefoni. Sedaj jc finančno ministrstvo odredilo, da se zgradi ob celi meji proti Zadru telefonska mreža,tako da bodo vse finančne kontrolne postaje telefonično tvezanc med seboj. k Natečaj za poštno-brzojavne pripravnike. »Službene Novinc« z dne 21. t. m. objavljajo natečaj za 30 poštno-brzojavnih pripravnikov I. in II. kategorije na področju ravnateljstev Zagreb, Ljubljana in Split in za 40 pripravnikov na področju ostalih poštnih ravnateljstev. •T*r »Deutsche Allg. Zeitung«. Notranji minister jc ukinit prepoved nad ^Deutsche A1I-gemeinc Zeitung«, ki sme zopet prihajati v našo državo. k Agrarna reforma v Dalmaciji. 2e začasa S. in P. Radičevega ministrovanja smo opetovano čitali, da sc je odposlala v Dalmacijo komisija odnosno pooblaščenec, ki naj zbere ves matcrijal, potreben za končno rešitev vseh še spornih agrarnih odnošajev m zadev v Dalmaciji. Kasneje smo tudi čitali, da se je ta materijal dejansko zbral in da je likvidacija agrarnega vprašanja v teku. Sedaj pa poročajo iz Belgrada: V Dalmacijo jc odpotoval načelnik v ministrstvu agrarne reforme Zvonimir Kralj. Njegova naloga je, da zbere materijal o uporabi predpisa za izvršitev agrarne reforme v teh krajih, to pa zaradi novega zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev in sporov. — Koliko denarja se zmeče pri nas za »zbiranje materijala« v raznih strokah, a ko pride čas za uporabo materijala, tega nikjer ni. 'k Štrnjk v Snčurcu. Kakor smo že poročali, je v cementni tovarni »Dalmatia« v Su-čurcu pri Splitu začelo štrajkati celokupno delavstvo, vsega 815 delavcev, Položaj je sledeč; »Dalmatia« je plačevala doslej sučurski občini davek v pavšaliranih zneskih. Zadnje leto pa je občina naložila podjetju zelo zvišana bremena. Družba jc nato izjavila, da bo morala delavstvu znižati plače, ako občina ne zniža davčnih bremen. Nato so sc med občino in podjetjem vlekla pogajanja, ne da bi došlo do kakega sporazuma. Minoli teden je podjetje delavstvu napovedalo osemodstotno znižanje plač, nakar je delavstvo takoj pustilo delo. Delavstvo sumi, da je spor z občino lc navidezen in da gre za splošno znižanje plač v dalmatinskih ccmcntarnah. Zato le pripravljeno na odpor tudi delavstvo po ostalih tovarnah. Zaenkrat se pogajanja med •Dalmacijo« in sučursko občino nadaljujejo. •k Italijansko-avDtrijsko sodišče ▼ Splitu. V Split je dospelo mešano italijansko-avstrij-»ko sodišče, ki bo raslišavalo stranke in priče gflede škode, ki so jo začasa vojne utrpeli razni italijanski državljani vsled rckvizicij in drugih izrednih odredb, k Vojaka utonila. V Jasencu pri Mostarju sta pri kopanju utonila dva vojaka: narednik Markovič in prostak Ivan Miličič. Radi te nesreče je poveljnik sploh prepovedal kopanje v Neretvi. Vsi v Belo krajino na Orlovsko prireditev v Črnomlju v nedeljo dne 25. julija 1926 Dovoljena polovična vožnja. pritiskali na kamere in vrtili filmske aparate. Taka prilika se tudi fotografom ne nudi vsak dan, zato tudi v polni meri izkoriščajo položaj. Po vsem ogromnem prostoru je cela vrsta vodnjakov, a okoli vsakega sc gnete po več sto ljudi, ki željno čakajo, kdaj bodo deležni hladilne vode. Skoro vsakdo je prinesel seboj zavojček ali košaro ali kaj drugega, kjer je imel shranjen prigrizek in druga okrepčujoča živila. Toda ker so mnogi že ponoči prihajali, jim je zaloga pošla in posluževati so se morali številnih paviljonov, ki so bili postavljeni po parku, a tudi tu je bilo težko priti na vrsto. Policije je tu okoli deset tisoč, ki skrbe .ca red in varnost udeležencev. Dosedaj jc jav-Ijenih okoli 40 žepnih tatvin, a več znanih »ptičev« jc čikaška policija žc spravila na varno. In potrebna je bila ta armada varnostnih organov, kajti milijonska množica, to ni lahek probicm. 2c zgodaj zjutraj jc danes več žensk omedlelo, a več jih je bilo v gnječi več ali manj poškodovanih, a vendar dosedaj ni znanega resnega slučaja. Dvoje oseb, posebno zaslužnih, je bilo videti med udeleženci. To je bila Miss .Jans in pa Jos. Uccarthy. Miss Jans jc ona, ki jc prav za prav ves oltar tako prelepo okrasila. Neprestano jc 26 ur urejevala cvetlice in jih pritrjevala na in okoli oltarja. Ko jc delo dokonča Ih, je morala v bolnišnico, da so ji roke obvezali, ker ji je trnje 5000 vrtnic razpras-kalo kožo. Uccarthy, arhitekt, ki je napravil načrte za semenišče Mundclein in vodil vse arhitek-turske priprave za ta veliki dan, ]t> solznih oči rekel: »Dve leti sem delal na vsem tem. Ponosen, silno ponosen sem na to, moje sanje >>0 sc uresničile/ Cfublfana O Na Rožnika bo jutri ob 9 duhovno opravilo, popoldne ob 5 pete litanije. Obakrat darovanje za cerkev. 0 Praznovanje sv. Jakoba dne 25. julija v mestni župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. V nedeljo, na praznik sv. Jakoba, se prično sv. maše ob petih. Ob 6 govor in nato sveta maša pred Najsvetejšim. Najsvetejše ostane izpostavljeno ves dan do četrt na 7 zvečer. Ob 10 govor in slovesna peta sv. maša s spremijevanjem orkestra pod veščim vodstvom g. regensehori St. Grabnarja. Ob pol 3 pop. govor in slovesne litauije vseh svetnikov. Ob pol 6 zvečer govor, slovesne pete litanije presv. Srca Jezusovega in Zahvalna pesem. Ta dan more prejeti popoln odpustek vsak vernik, ki prejme sv. zakramente in počasti Najsvetejše v cerkvi sv. Jakoba. Pridite, molimo Jezusa, da izprosimo božji blagoslov sebi in bližnjemu! 0 Českoslovcnska obec porada v nedeli 25. července celodenni vylet na tabofeni v lese a koup^nf v Savč. Odjezd rano 7.50 z hI. nadraži na zastavku Ježica. Sučastnčte sc v bojnem počtu a vezmčte sebou proviant. 0 25 letnica ljubljanske cestne električne železnice. Letos preteče 25 let, odkar je začela obratovati ljubljanska cestna električna železnica. Za Ljubljano gotovo lep in časten jubilej. Uslužbenci proslave ta jubilej s posebno proslavo, ki se vrši v soboto in nedeljo, to je 31. julija in 1. avgusta 1926. Na predvečer jubileja se vrši ob pol 22. uri izpred remize mirozov celokupne železničarske godbe društva »Sloga« na glavni kolodvor. Ob 22. uri se vrši nato pozdravni večer v hotelu Miklič poleg glavnega kolodvora. Kot gostje so prijavljeni delegati iz Belgrada, Sarajeva, Zagreba, Subotice in iz vseh drugih krajev, kjer obratujejo cestne električne železnicc. Pri pozdravnem večeru svira »Sloga«, udeleže se ga zastopniki družbe, občine in raznih oblasti. Drugi dan, 1. avgusta se vrši ob 10 dopoldne v mestni zbornici kongres jugoslov. cestno-električnih železničarjev. Ob 16. uri popoldne pa ljudska veselica v vseh prostorih hotela Miklič z bogatim sporedom, predvsem bo bogat srečolov, kajti prijatelji naših železničarjev so velikodušno poklonili toliko da. rov, da skoro nihče ne bo odšel praznih rok. Pri veselici sodeluje »Sloga«, pevski zbor uslužbencev, tako da bo za zabavo vsestransko poskrbljeno. Vstopnina je samo 5 Din, da se omogoči udeležba vsem slojem bele Ljubljane. Tudi vreme ne bo vplivalo, kajti tudi za ta slučaj je poskrbel prireditveni odbor za streho. Ljubljana se pripravlja, da dostojno proslavi ta redek jubilej. 31. julij in 1. avgust naj ostaneta rezervirana za ljubljanske cestno-električnc železničarje. O Novo kopališče. V novi palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti 20 se nahajajo v podpritličju naj-moderncjc urejene pržne, kadne, parne in kopeli v vročem zraku ter vse medicinalne kopeli v zvezi z elektro- in mehanoterapijo. Od mcdicinalnih vodnih naprav so na razpolago: ovitki, otiranje, polkopeli, vse vrste zdravilnih prh, električne in svetlobne kopeli, ogljeno-kisle, žveplene, smrečne kopeli, fango ovitki itd. V kopališču je nastavljen tudi zdravnik, ki je specialist za medicinalne kopeli. Vse omenjene kopeli so dostopne vsakomur proti zelo nizko "odmerjenim vstopnicam. Kadne in prsne kopeli bodo začele obratovati v torek, dne 27. t. m., parne kopeli in kopeli v vročem zraku pa obenem z otvoritvijo mcdicinalnih kopeli v drugi polovici prihodnjega meseca. Kopališče bo odprto ob delavnikih — razen ponedeljka — od 8. do pol 9. ure, ob praznikih in nedeljah pa od 8. do 12. ure in sicer za ženske ob sredah in petkih, ostale dni pa za moške. Vstopnice je dobiti v pisarni am-bulatorija v pritličju, kjer sc izdajajo tudi abonentske vstopnice po znižani ceni. Otvoritev novega moderno urejenega in vsem higi-jenskim zahtevam ustrezajočega kopališča je zlasti za Ljubljano velikega pomena, ker jc bilo v tem pogledu doslej prav malo storjenega. 0 Promenadni koncert »Sloge « v Zvezdi se vrši danes zvečer ob 8 pod vodstvom ka-pelnika g. Bučarja. Spored: 1. Začetna koračnica. 2. Offenbach: Barkarola iz opere »Hoffmanove pripovedke«. 3. Rossini: Uvertura iz opere Tancrcd-. 4. Parma: Intcr-mezzo iz opere .Ksenija". 5. Smetana: Velika fantazija iz opere Prodana nevesta«. 6. Zaje: Duet in finale iz opere »Nikola Subic Zrinjski". 7. Zaključna koračnica. © Obči zbor Podpornega društvo slepih, Ljubljana, se vrši dne 25. julija t. 1. v »Slav-čevi« dvorani, Narodni dom. Pričetek točno oh 9. uri. Vabljeni vsi redni in podporni člani. Za polnoštevilno udeležbo prosi predsednik G. Jurasck. © Preselitev. Gospodarska zadruga poštnih uslužbencev, Zveza poštnih organizacij in Sckcija poštnih, brzojavnih in čekovnih uradnikov, ki so imele doslej svojo pisarno na Starem trgu št. 3, in čevljarnica Gospodarske zadruge, ki je dosedaj obratovala v prostorih pošlnc hranilnice v Beethovnovi ulici, so sc te dni preselila v novo adaptirane prostore na vrtu poštnega ravnateljstva Pred prulami 1. Vhod v nove prostore jc ob Ljubljanici poleg Šentjakobskega mostu. 0 Otvoritev šišenske pošte. Prostori za poštni urad Ljubljana 7 so toliko urejeni, da se bo začelo v njih poslovati prve dni meseca avgusta t. 1. 0 Sprejemanje denarnih pisem in paketov na ljubljanski glavni pošti. Kakor čujemo, bo v treh tednih spedicijska dvorana v prvem nadstropju v Prešernovi ulici prenovljena, nakar se bo zopet otvorilo sprejemanje paketov in denarnih pisem v pritličju v Šelenburgovi ulici. 0 Stavbna zadruga »Bajtar«. Gradbena sezija je posebno v zadnjem času v našem mestu jako oživela. Ustanovljenih je tudi že več stavbnih družb, ki nudijo svojim članom proti primerni založnini in primernemu naknadnemu odplačilu v primernih obrokih, da si zgrade sami ali kot solastniki manjše eno-, dve- ali tridružinske stanovanjske hiše. Tako je kupila sedaj stavbna zadruga »Bajtar« v Spodnji Šiški več stavbnih parcel, katere bo prodajala svojim zadrugarjem kot stavbišča in sicer po jako ugodni ceni po 12 Din kvadratni meter. Zadrugarji so že več stavbnih parcel odkupili in bodo pričeli še letos z zgradbo stanovanjskih hišic, s čemer bo gotovo zopet dosti pomagano neznosni stanovanjski bedi in bodo vendar že enkrat prenehale naravnost sramotilne stanovanjske deložacije in bodo izginili s plahtami pokriti kupi oprave deložirancev na javnih prostorih. O Strela je udarila v torek ob tri četrt na eno popoldne v elektrovod na Opekarski cesti in poškodovala v bližnjih hišah več žarnic. © Nesreča v Kopitarjevi ulici. Kakor smo že poročali, se je pripetila v četrtek dne 8. julija okrog 8. ure zjutraj v Ljubljani nesreča, ki je imela za posledico razbit voz in konja z zlomljeno prednjo nogo, katerega so morali takoj oddati konjskemu mesarju. Včeraj se je vršila pred okrajnim sodiščem- na št. 28 — sodnik g. Lederhas — tozadevna sodna obravnava. Kot obtoženec se je zagovarjal posestnik in trgovec iz Laverce, Ogrin,. Obtoženi Ogrin se je zagovarjal, da se mu je splašil konj že v Streliški ulici, kjer ga je moral kdo preplašiti ali pa je priletela nanj kaka stvar iz okna. On je voz takoj zavrl, toda zavora ni dobro prijela, ker je konj z lahkim vozičkom dirjal, kot bi bil vprežen v voziček za igračo, dasi sta ga oba, Ogrin in njegov hlapec, vlekla na vso moč za vajeti. V Kopitarjevi ulici sta odbila majhen kmečki voz, ki pa se ni poškodoval in je mož odpeljal dalje. Od tega voza pa je vrglo Ogrinov voz s splašenim konjem pod Vodnikove konje in tako se je pripetila nesreča. Ker so ta njegov zagovor potrdile tudi razne priče, je sodnik Ogrina oprostil, Vodnika pa je zavrnil s svojim zahtevkom za konja v znesku 3000 Din na civilno sodišče. Trbovlje Pojasnilo k poročilu o »Doma ubogih« smo dobili od merodajne strani, da se bo ustreglo zahtevi, naj se v slučaju likvidacije društva na srečko povrne vplačani znesek. In sicer se bo na zahtevo povrnil z odstotki vred. Kdaj in kako pa se bo to zgodilo, bo javnost pravočasno obveščena. Društvo Dom ubogih« je zašlo v te neprilične razmrre vsled nerazumevanja javnosti za to socialno ustanovo. Nov vodja agrarnega, urada v Mariboru. Dosedanji vodja agrarnega urada v Mariboru dr. Go-lia je premeščen nazaj v Ljubljano. Na njegovo mesto je prišel dr. Dragotin Alkovič. Posredovalni™ dela. Upravni odbor posredovalnice dela sestavljajo trije člani mestne občine in trije člani delavske zbornice. Od mestne občine so poslani v odbor gg. Stabej, Tumpej in dr. Strmšek. Od Delavske zbornice so gg. Ošlak, Pelikan in Skuk. Odbor se je konstituiral tako, da je dr. Strmšek predsednik in Josip Ošlak podpredsednik. Kako se je razpasla škrlatiea po mestnem pokopališču na Pobrežju in okolici? Glede razširjenja škrlatice na mestnem pokopališču in njega okolici se je vršila preiskava, ki je dognala sledeče; Vojaška bolnica jc pokopavala na lastno pest mrliče,* ki so umrli na škrtatiei. Pogrebci vojaki so si izposodili vrvi za spuščanje krste v grob pri mestnem grobarju Trinkerju. Po pogrebih ni razkužilo vojaštvo ne vrvi ne rok Te vrvi je vedno odnašala po vojaških pogrebih Trinkerjeva hčerka, ki je zbolela prva na epidemiji. Vojaška bolnica se je sedaj podvrgla pri smrtnih slučajih mestnemu fizikatu, kamor Je pošilja mrtvaške ogledne liste in bo tudi mestni fizikat razkuževal tno-rehitne nadaljnje okužene smrtne slučaje vojakov. Neznano kam je izginila 40 letna mati B. F. iz Dankove ulice 8. Imenovana je prišla v četrtek zvečer k svoji hčerki Frančiški 13, kjer je potožila, kako hurlo se ji godi na stanovanju pri drugi hčer- ' ki, kjer je vse, kur je še imela, prodala in prišla k Frančiški. Ponoči pa je neznano kain izginila, bosa in v modrem krilu, vsled česar se sumi, da je skočila v Dravo, knr je prejšnji večer grozila. Do zdaj je Se niso našli. Drava jc začela vodno bolj upadati. Od včeraj na danes je zopet padla 7a 25 cm Radikalna občinska svetnika sta vsled svojega izstopa iz Narodnega bloka v smislu dogovora dolž-n« položiti svoja mandata. Ako tega ne storita, se ne držita ob sklepanju Narodnega bloka dane častne besede. Prodaja dr. Tnrnorjc.voga posestva v Krčevini pri Mariboru. Dno 30. julija se bo prodalo na iavni dr.-izbt posestvo pokojnega dr. Pavla tiirnerja z vsemi poslopji in pritiklinami, ki gn |e pokojnik v svo ji oporoki dolbčil za ustanovo absol vi ranim slovenskim pravnikom. Posestvo jo bilo cenjeno na 811.00(1 Din ter znaša izklicna cena 575.000 Din. Pri dražbi ie pole/.: 10 odstotkov izklicne cene kot varščino. Podrobna pojasnila daje notar dr Firbas. 01 ni zbor »Zadružne elektrarne«. Za ta ob?-ni zbor se je članstvo zadruge zelo zanimalo. Zato je tudi privabilo marsikoga, da se je udeležil obč-nega zbora, odšel pa od njega razočaran, ker ni zadostil svoji radovednosti. Občni zbor zadruge je vodil njen načelnik g. ravnatelj Vodušek. Pri-znati se mora, da je njegova zasluga, da se je zadruga tako povzdignila, da prednjači vsem enakim zadrugam v Sloveniji. Vsaj mora radi obširnega električnega omrežja postaviti sedaj nov transformator, ker se je omrežje razširilo tudi na račun občine v Gabersko, Bevško itd., kar je pripisovati njegovemu vplivu. Iz poročila g. načelnika povzamemo, da je imelo načelstvo pet rednih sej in tri oglede na licu mesta, kjer so se delale večje naprave. Novih članov je pristopilo 21, tako da jih šteje zadruga skupaj 151. Z novim transformatorjem, za katerega bo zidala hišico tudi občina, bo preskrbljeno za desetletja. Udarec za zadrugo jc pravilnik, da se mora vsa dosedanja inštalacija napeljati pod ometom. Stroški za to so veliki, ker se^ morajo pod omet vzidati cevi in v nje žice. Te inštalacije se že delajo v novih stavbah in počasi se uvede tudi v stare. Povedal je še več zanimivosti, ki so pa bolj lokalnega pomena. Za njim je poročal poslovodja zadruge g. Klenovšek. Priključenih je k vodu 2195 žarnic, 72 likalnikov in 24 motorjev. Poraba toka okoli 60.000 KW letno, od te vsote se porabi za luč 54.000 KW in za obrat motorjev 6000 KW Povprečna uporaba na uro je 7 KW. — Predsednik nadzorstva g Florenini prebere računski zaključek za leto 1925. Prejemkov je imela zadruga Din 418.066.33 in znaša čisti dobiček 2725.33 Din. Vrednost materijala, inventarja, nepremičnin je 99.301.33 Din. — G. Paulin predlaga in utemel' '•» predlog, da zadruga namesti uradnika, ki bo % jdil celo knjigovodstvo z materijalom vred. Te posle so sedaj vršili funkcijonarji načelstva. Predlog se sprejme in poveri načelstvo, da ga izvrši. Sklepalo se je še o več zanimivih stvareh in so z odgovori in sklepi zadružniki zadovoljni. Za gostilničarje. G. načelnik gostilniške zadruge je dobil od okrajnega glavarstva poziv, da predložijo vsi člani zadruge v teku 14 dni prošnjo za uradni pregled v smislu člena 100, odstavek 2 pravilnika o gostilnah in kavarnah. Kdor ne bo zaprosil za pregled, ne bo dobil potrdila o sposobnosti lokala in mu bo finančno okrajno ravnateljstvo prepovedalo točiti alkoholne pijače. Orjunski umik in resnicoljubnost. Na razne napade v časopisu »Orjuna« na g. inž. Pauerja, rudniškega ravnatelja, je ta zadevo oddal sodišču Vršilo se je proti piscu člankov g. Purkartu zaslišanje pred kakimi 14 dnevi. Pozvano je bilo okoli 40 prič, ki so večinoma izpovedale za Purkarta neugodno. Da se reši kazni, kakor tudi list »Orjuna«, so bili primorani dati izjavo, katera je bila tudi priobčena v štev. 32 »Orjune«. Čudno pri tem pa je, da te številke niti ena ni prispela v Trbovlje ne naročnikom ne razprodajalcem, medtem ko se je v Ljubljani prodajala v trafikah in so drugi naročniki dobili list kakor navadno v roke. Uprav-ništvo je pa nekomu izjavilo, da se je »stroj pokvaril«. Da bo pa trboveljsko delavstvo poučeno o tej izjavi, ker smo tudi mi dobili list zasebnim potom iz Ljubljane, jo priobčimo mi in se glasi: Iziava, Podpisani Franc Purkart v Trbovljah sem pisal in dal priobčiti v listu »Orjuna« članke, ia sicer.. Preklicujem vse v teh člankih naveden* očitke in žalitve ter obžalujem, da sem jih priolv čil in z njih priobčitvijo napravil težko krivico gospodu inž. Pauerju, ki ga prosim s tem odpuščanja. S to izjavo mu dajem zadoščenje in se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe, ki jo je vložil proti meni pred deželnim k,->t tiskovnim šodi&em v Ljubljani. Franjo Pnrkart. — List »Orjuna« pa j« bil primoran izjaviti: Uredništvo našega lista j« priobčilo v predstoječi izjavi gospoda Franceta Purkarta priohčene članke.. S priobčitvijo teh člankov smo delali težko krivico gospodu inž. Juliju Pauerju, ravnatelju Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah. Ker smo se preverili o ne-opravičenosti in neresničnosti v teh člankih vsebovanih žalitev, ki jih je napisal in dal priobčiti gospod Fr. Purkart, oziroma smo. jih napisali in priobčili mi. jih lojalno preklicujemo, obžalujoč gospodu inž. Juliju Pauerju s priobčitvijo prizadete žalitve, klevete in uvrede. Odkrito izjavljamo, da nismo jmeli nikdar namena in povoda žaliti osebne časti gospoda inž Julija Pauerja, kateremu dajemo s tem lojalno zadoščenje. Tej izjavi se pridružuje tudi podpisani Oblastni odbor Orjune. Ljubljana, 15. julija 1956. Za Oblastni odbor Orjune: Dr. Ce-puder. Drejče Verbič. Za uredništvo »Orjune«: Jože Špan. Dramatični odsek Kat prosvetnega društva v Trbovljah ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 1. avgusta ob 8 zvečer v pevski sobi Društvenega doma. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora: 2. Poročila odbornikov; 3. Čitanje pravil; 4. Volitev novega odbora; 5. Sestava repertoarja za sezono 1926—27; 6 Slučajnosti. Ker je udeležba za vsakega člana in clnnico_ obvezna, naj nikdo ne izostane! Po možnosti na.) prinese vsak predloge za sestavo repertoarja. Celje Ameriški gt>»t. (i. Milan Staje, kaplan pri slovenski farni cerkvi v Clevelandu v Ameriki, je prišel na trimesečni dopust v Celje, kjer žive njegovi starši. Ceste so po zadnji povpdnji skrajno Mirile.. In tem se posebno odlikuje državna cesta proti Ljubljani, ki jc prepletena /. izpranimi udolbina-mi, v katerih se nabere po vsakem dežju voda, da izgleda ta cesta kakor najslabša kolovozna pot na deželi. „ Izsuševalna rlcla. Kmetijski urad v Gorici ho zaiel kot prvo izsuševati močvirje pri Razdrtem. 7. izsuševalnimi deti se bo pridobilo 600 arov plod-ne^ zemlje za obdelovanje. Nato pride na vrsto izsiljevanje Lijazovega ozemlja. t Franc Didifi. V Idriji je umrl znani in či-s ani hotelir g. Franc Didič. Pokojnik je začel s skromnimi sredstvi, a s svojo pridnostjo in sposobnostjo si je priboril blagostanje, s svojim poštenim in btagim značajem pa tudi splošno spoštovanje. Pokojnik ni skrbel lo za svojo družino, marveč kol pravi oce tudi za splošnost. Bil je dolgo vrsto let do svoje smrti načelnik rokodelske zadruge in dolgoletni ter obenem zadnji načelnik avtonomnega cestnega odbora idrijskega. S pomočjo pokojnega dr. Lampeta je zgradil par važnih cest, druge pa popravil. Obsežno nadaljne nač rte je prekrižala svetovna vojna. Začasa vojne je svojim cestnim delavcem preko vseh ovir preskrboval živila, da jih* ie ohranil na delu. Idrija bo izvrstnega moža težko pogrešala. Namesto venca na krsto g. Frana Zana, me- rt-'n '1® ,^,0VJ'1 S" 'h,lii Klemene, posestnik in mesar, Um 100 za revne otroke. Bog plačaj! — Društvo Dobrodelnost'. Združenje vojnih invalidov, t,Inv i,. „iro<, Krajevni1 odbor v Ljubljani izr,;ka vs-m, ki so na katerikoli način pripomogli k prireditvi v št Vidu nad Ljubljano dne 11. ! m., najprisrfnejšo zahvalo. Čutimo sc dolžne iskreno se zahvaliti gg. v ranči ču, Novaki. in Gajeli z a prijazno sodelovanje, g. katehetu Kogeiu za godbo tamburaSkega 7-"?r® v Št. Vidu, gg. pevcem pevskega društva Itrakovo-Trnovo« v Ljubljani, vsem sodelujočim in_ tudi1 vsem, kt so poselili našo prireditev. Pri srčna hvala vsem in vsakemu posebej s prošnjo, da ohranite še nadaljnjo naklonjenost do ubogih vojnih žrtev. — Odbor Jfafaor fe delala ie 0asa *$tara mati. bilo /e pr milno. Kuhala ie svoio kavo samo s k« FrancliflvimkaMiim pridatkara. Ta je danes Se vedno tako fin kakor izvrsten oridafek K zrnati in žilni kavi ter bo to fucfi zmeraj ostal. arslMJO DUNAJSKE VELEBANKE PRED VOJNO IN SEDAJ. V naslednjem podajamo par zanimivih po-iatkov o dunajskih velebnnkah leta 1925; v oklepajih navajamo podatke za leto 1918 (vse v milijonih šilingov. kapital rezerve bil. svota ■> „1 . 1.1 n 1' CerRveni ve&SskiR DUHOVNE VAJE za gospodinje v župniščih bodo letos prvikrat pri čč. uršulinkah v Ljubljani od 18. avgusta zvečer do 22. avgusta zjutraj. Prihod točno 18. avgusta zvečer ob šestih. Prineso naj s seboj razun oskrbnine (okoli 120 Din), roženvenea, mašne knjižice še posteljne rjuhe. Drugi čas bi bil sicer primernejši, a med letom so v samostanu gojenke. — Priglašujte se takoj samo na naslov: Predstojništvo itršulinske-ga samostana, Ljubljana Molitev za Mehiko. Katoliška cerkev v Mehiki preživlja težko dni. Preganjanje katoliške cerkve je zavzelo tak obseg in tako jakost, da se niti katoliška služba božja ne more svobodno in brez ovir vršiti. Diplomatski koraki sv. stolice so bili dozdaj brezuspešni. Zalo je sv. oče papež Pij XI., ki_ v teh razmerah pričakuje pomoči edino je od božje previdnosti, vztrajne molitve in vneme katoličanov, dolbčil, da naj se v nedeljo, dno 1 avgusta 1926 na god verig sv. Petra vrše v vsej Cerkvi molitve za Mehiko. — Škofijski ordinarijat ljubljanski je odredil, da naj se na rečeno nedeljo v vseh župnih in drugih duhovnijskih cerkvah izpostavi pri glavni službi božji sv. Rešnje Telo, popoldan pa naj se opravi slovesno ura molitve pred Najsvetejšim po namenu sv. očeta. Pri pridigi naj se verniki pouče o pomenu in namenu to pobožnosti. — To objavljamo vnaprej na željo škofijskega ordinarijata, ker se je tisk »Škofijskega lista« zakasnil. Orel Tekmo v teku na 5 km priredi Vrhniško Orlovsko okrožje, dno 15. avgusta na Vrhniki. Začetek ob 4. uri popoldne. Cilj bo pri Rokodelskem domu. Po tekmi bo na vrtu Rokodelskega doma razglasitev izida ter razdelitev daril iu diplom tekmovalcev. Orlovska srenja v Dolenjem Logatcu priredi v nedeljo, dne 1. avgusta t. 1. popoldanski nastop na vrtu Kmetijskega gospodarskega društva v Dolenjem Logatcu. Prijatelji orlovstva vljudno vabljeni! — Odbor. Zastave prinesem vsi odseki s seboj na okrožno prireditev v Šmartno. Tudi za društvene poprosijo. Horjulska orlovska srenja priredi v nedeljo 25. julija svoj javni nastop v Polhovem gradcu, ne kot je bilo pomotoma javljcno v >Domoljubu< 1. avgusta. Pridite! Vsi iskreno vabljeni. U, " l VAV/) J V« 1 I J ) J . 270 bi., koruza, fco vag. nakl. post. 1 vag., 195, 200, zaklj. 200, otrobi srednji, feo slov. post. 155 bi. l*oisBve€lovanfa Izgubila se je večja vsota denarja v kuverti od Viča do glavne pošte. Najditelj se prosi, da jo. odda na županstvo Vič. Spori Športni dan v Celju se vrši jutri v nedeljo. Pri štafeti skozi mesto, ki so vrši ob 11. uri, star-tajo vsi štajerski lahkoatleti. Popoldne se vrši tekma dveh hazenskih družin ter nogometna tekma SK Celja proti SK Atletiki. Lahkoatletske tekme se vrše na 100, 200, 400 in 1500 m. Kolesarsko in motoeiklistično društvo »Sava< > Ljubljani naznanja vsem dirkačem, da se raz-dole darila v iiedoijo ob 10. uri dopoldne v gostilni Lozar, Sv. Jakoba trg. Vabijo se člani in članice, da se udeleže razdelitve. Juniorske tekme, z,a prehodni pokal SK Ilirije se nadaljujejo danes v soboto in jutri v nedeljo. Danes ob 18. uri 30 minut igrala Jadran in Mladika, jutri ob 8 uri 30 minut Mars in Svoboda, Moste, zatem pa ob 10. uri Hermes in Triglav. Pretečeno nedeljo so se vršile prvo tekme letošnjega tllrniria. v katerih so se kvalificirali za II. kolo Ilirija, Olimp in Olimpija; tekme danes in jutri bodo dale. nadaljnje tri tekmece za II. kolo. Dosedanje igre so nudile prav dober nogomet in zanimiv boj, v naslednjih se bo rivaliteta veda še poostrila in zanimivost povečala. Mcdklubski odbor za juniorsko tekmo opozarja tem potom, da mora vsak klub postaviti za svojo tekmo po dva odrasla reditelja in stranskega sodnika ter skrbeti za enotno opremo moštva Pred igro sc mora.jo igrači legitimirati glede sta-, rosti. Službo vrši danes gotsp. Boštjančič, v nedeljo gosp. Splichal. Ljubljana : Maribor. V nedeljo, dne 25. t. m. so bo odigrala v Ljubljana revanžna medmestna tekma, koje izid se z velikim interesom pričakuje pri naši športni publiki. Kakor znano, jo na domačih tleh porazila v prvi tekmi mariborska re-presentanoa ljubljansko v visokem razmerju. Tudi za ponovno srečanje so Mariborčani resno pripravljajo. Brez/lvomno bo nudila tekma napeto igro, n istočasno bo ta tekma ponoven trening za podsavez.no reprezentanco. AVTOMOBILNI REKORD NA 24 UR. 40 KS avtomobil tvrdke Renault jo vozil v 24 urah 1167 kilometrov in 578 metrov, na uro 173-649 km. Bilo je to na avtodirkališču v Montlhčry pri Parizu, dne 10. t. m.; dosedanji rekord sta imela Angleža Duff in Barnato na vozu Bentley s 3670-329 km, na Renaultu so pa vozili menjajo so Garfield, Plessier in Guillon. Kor se omenjajo v poročilu tudi milje, zapišemo tu natančno številko za angleško miljo: 1(509-32955 m. Takolo so vozili: 1000 milj v 9 : 13: 59, na uro povprečno 174-302 km, svetovni rekord; doslej 9 : 49 : 45-28. 2000 km v 11 : 33 : 19-8, na uro 173-080 km, svetovni rekord; doslej 12 : 24 : 51-04. 3000 km v 17 : 22 : 24-96, na uro 172-675 km. svetovni rekord; doslej 19 : 10 : 28-11. 2000 milj v 18 : 36 : 23-58, na uro 172-986 km, svetovni rekord; doslej 20 : 34 : 36-06. 4000 km v 23 : 1 : 45 08, na uro 173-692 I:m, svetovni rekord; doslej na to razdaljo rekord ni bil registriran. 12 ur 2075-809 km. na uro 172-984 km, svetovni rekord; doslej 1949-803 km. 24 ur 4167-578 km, na uro 173-649 km, svetovni rekord; doslej 3670-329 km. Dosedanji rekord na 24 ur jc zboljšan torej za 497-249 km. Zadnjo- rundo, 2548-24 metrov dolgo, je vozil Renault v 48 sekundah, kar bi dal« na uro 191 kilometrov in 118 metrov. - Naše difaštvo Cirilsko društvo. Že parkrat je bilo povedano, da se na Sv. Joštu snidemo v ponedeljek 26. julija zvečer. Večina se odpelje iz Ljubljane ob 14.45, kasnejši pa ob 19. Na odhodni postaji se kupi cela vozovnica, toda jo je treba dati žigosati, ker bo veljala za brezplačno vožnjo domov. Celodnevna prehrana bo veljala okoli 15 Din; verjetno je, da bo še cenejša. Nikomur lic bo odveč, če kaj jestvin in sadja prinese s seboj. Udeleženci se morajo preskrbeti s toplim perilom in pelerino, ker je na Sv. Joštu vetrovno, ponoči pa hladno. — Spored predavanj in razgovorov se bo zvedel na vrhu. — Radi, vremena, časa in denarja no sme nihčo izo-stati od tega tečaja, kjer se bomo z izkušenimi možmi poraz.govorili o za današnji čas prevažnih stvareh, pomenili o svoji sodobni usmeritvi, zlasti pa se bomo seznanili s tovariši iz, različnih krajev, to in onstran mej. — V petek 30. julija popoldne nadaljujemo vožnjo v Mojstrano, odkoder krenemo skozi Vrata pod Triglav, v soboto na vrh, v nedeljo bomo imeli na Kredarici skupno sv. mašo, even-tuelno bomo še enkrat plezali na Triglav, opoldne pa odrinemo k Sedmerim jezerom, kjer bi ostali Atala. 20 Fr. R. Chateaubriand. Epilog. Natšez Šakta, sin Utalisija, je povedal to zgodbo Evropejcu Reneju. Očetje so jo pripovedovali otrokom in jaz, popotnik v daljnih deželah, se po resnici povedal to, kar so mi Indijanci sporočili. V ti povesti sem videl sliko poljedelskega naroda, vero, prvo človeško zakonodajalko, nevarnost nevednosti in fanatizma v nasprotju z lučjo, ljubeznijo in s pravim duhom Evangelija, borbe strasti in kreposti v preprostem srcu med triumfom krščanstva nad najdivjejšim čustvom in najstrašnejšim strahom: nad ljubeznijo in smrtjo. Ko mi je neki Siminol to zgodbo povedal, se mi Je zdela zelo poučna in lepa, ker je vanjo vpletel cvetlico puščave, lepoto družinskega življenja in neki preprosti način pripovedovanja bolesti. Toda ena stvar je še ostala, ki je še nisem zvedel. Prašal sem, kaj se jo zgodilo z očetom Aubryjem in nihče mi ni mogel tega povedati. Nikdar bi- ne bil tega vedel, če bi mi ne bila Previdnost, ki vse vodi, tega odkrila, kar sem iskal. Stvar se je takole zgodila: Hodil som po obrežju Meschacebčja, ki je nekdaj tvoril južno mejo Nove Francije in želel sem videti drugo čudo tega kraljestva, slap Niagaro. Prišel sem že blizu tega vodopada, ko sem neko Jutro zagledal v deželi Aganonsijonov1, korakajoč čez planjavo, neko ženo, ki jc pod drevesom sedela in je imela na svojili kolenih mrtvega otroka. Tiho sem sc približal mladi materi in slišal sfcm jo, kako je rekla: >Ce bi bil med nami ostal, dragi otrok, kako bi tvoja roka krasno napenjala loki Tvoja roka bi premagala besnečega medveda in na vrhu gore bi tvoje noge tekmovale v teku s srnjakom. Beli hermelin pečine, tako mlad, moraš iti v deželo duhovi Kako boš tam začel živeti? Tvojega očeta še ni tam, da bi te hranil s svojim lovskim plenom. Zeblo t« ho in noben * IrokezL duh ti ne bo da! kož, da bi se z njimi ogrnil. Oh, moram hiteti, da se združim s teboj, da ti bom pela pesmi in dajala mleka.« •In mlada mati je pela s tresočim glasom, zibala je otroka na svojih kolenih, močila je njegove ustnice z materinskim mlekom in je smrt obsipala z vsemi skrbmi, katere dajemo življenju. Ta žena je hotela posušiti svojega sina po indijanski navadi na drevesnih veiah, da bi ga potem prenesla v grob svojih očetov. Zato jo slekla svojega novorojenčka in ko je nekaj časa dihala na njegova usta, je objela zemeljske ostanke, da bi se bili na ognju materinega srca oživili, če bi si Beg ne bi bil pridržal diha, ki daje življenje. Vstala je in je z očmi iskala drevesa, na čigar veje bi mogla obesiti svojega otroka. Izvolila je rdeče-cvetoči javor, ki je bil okrašen z cvetnimi kilami in ki je razširjal naiprijetnejše vonjave. Z eno roko je pripognila spodnje vejice, z drugo je nanje položila truplo; ko je potem vejo izpustila, se je veja vrnila v svojo naravno lego, noseč, zejmelj-ske ostanke nedolžnosti, skrite v dišečem listju. O kako je ta indijanska navada genljiva! Videl sem vas v samotnih poljanah, o krasni spomeniki Krassa in Cezarja in rajši kakor vas imam te zračne grobove divjakov, te dišeče mavzoleje iz zelenja, katere napravi ja lepodišeče čebela, katere cefir ziblje in na katerih si gradi Svoje gnezdo slavec ter poje svoje tožeče melodije. Če so zemeljski ostanki mlade deklice, katere je roka ljubljenca obesila na drevo smrti, če so to ostanki dragega otroka, katere je položila mati v bivališče malih pličev, vse to mičnost še poveča. Približal sem se ženi, ki je stokala ob javorju, dal sem ji roko na glavo in sem trikrat zakričal v znamenje bolesti. Potem sem brez besed kakor ona vzel vejico in sem pojal žuželke, ki so rojile okrog otrokovega trupla. Toda pazil sem, da nisem splašil bližnjega goloba. Indijanka mu je rekla: vGolob, če ti nisi duša mojega sina, ki se je vzdignila v višave, si brez dvoma mati, ki iščeš kako stvar, da bi naredila gnezdo. Vzemi to laso. katere ne bom več umivala v vodi; vzemi jih, da boš nanje položila svoje male; veliki duh naj ti iih ohrani pri življenju..; Medtem je mati od veselja jokala, ko je videla vljudnost tujca. Ko sva tako delala, se je približal mlad mož in je rekel: »Hči Cebete, vzemi najinega otroka; ne bomo več dolgo tukaj bivali. Ob prvem svitu odidemo.« Potem sem jaz rekel: »Brat, želim ti modro nebo, veliko srnjakov, plašč iz bobrovih kož in upanje. Ali nisi iz te puščave?« — »Ne,« je odgovoril mladi mož, mi smo izgnanci in gremo iskat domovino. Ko je to izgovoril, je povesil glavo na svoja prsa in s koncem svojega loka je odbijal cvetlicam glave. Videl sem, da so bile solze skrite v tej zgodbi in sem molčal. Žena je vzela svojega sina z drevesnih vej in ga je dala svojemu možu, da ga je nesel. Potem sem rekel: :>Ali mi hočeta dovoliti, da vama za nocoj zažgem ogenj? : »Nimamo strehe, je odgovoril vojnik; »če nama hečeš slediti, svoj tabor imamo ob slapu.« — »Hočem,: sem odgovoril in smo skupaj odšli. Kmalu smo prišli k slapu, ki se je s strašnim šumenjem naznanjal. Tvori ga reka Niagara, ki pride iz Erijskega jezera in se izliva v Ontarijsko; njegova pravokotna višina znaša stoštiriintrideset čevljev. Od Erijskega jezera pa do slapa priteče reka v hitrem teku in ob padcu je manj reka kakor morje, čigar valovi silijo k ževajočim ustom prepada. Vodopad se razdeli v dva padca in se krivi v obliki podkve. Med obema padcema se vzdiguje otok, ki je spodkopan in visi z vsemi drevesi nad kaosom valov. Množina reke, ki se vrže proti jugu, se zaokroži v neizmeren valj, potem se razprostro v snežnobel prt in se na solncu sveti v vseh barvah; ona pa, ki pada na vzhodu, fee razlije v strašno senco; reklo bi se lahko kakor vodni steber vesoljnega potopa. Tisoč mavric se nad prepadom krivi in križa. Vdarjajoč na stresajočo se pečino, se voda odbija v vrtincih pene, ki se vzdigu-jejo nad gozdove kakor dim velikanskega požara. Smreke, divji orehi in pečine, zrezljane v oblikah prikazni, prizor še poveličujejo. Orli, katere pelje s seboj zračni tok, krožijo nad prepadom in rosomahi se obešajo s svojimi upogljivimi repi na konce pri-pognjenih vej, da bi popadli v prepadu truola lesovin medvedov. =111=111 g o S" t5 >tk o C B' m a. H > p •a o* o o o C a H 3 o O o> o f EL cu B •e. « o o N u N r* f BI u. a C as -4 O t/) O o »—» * S' o< ■s: o ro O < rj- o ^ & S n Sf 0 ►—• p A) (j X ž "S. 5 S- ° o g p £r> z ga M N< £ 2 o a b o O 9 3 e 30k o o < n a U) , •» __ —• r, Ul fl) < ^ 00 • • £ 1 ° w S p p o K a 00. N a ; o w - (—, ^ __ X? c a. gj < £. c-. _ « O c M < p O g U Bi P | K i o 2 ra p B S g o. y n a f < < = 111 = 111 ves ponedeljek, v torek bi pa bili v Bohinju. Ob svoji glavni hrani bi zadostovalo 100 Din, nevštevši vožnio. Za Triglav se je treba zimsko obleci in vzeti vsaj malo nakovane če\Jje in primeren nahrbtnik; brez palice in cepina se tudi shaja. Nasnanila • Strokovna zveia javnih nameščencev ima danes ob 20. uri redno o d b o r o v o sejo v kleti I. delavskega konzumnega društva, Kongresni trg št. 2. Udeležite se polnoštevilno! — Tajništvo. Šmartno pri Litiji. Letna veselica gasilnega društva se ne vrši kakor prvotno javljeno 8. avgusta temveč v nedeljo 5. septembra t. 1. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. Dne 25. julija vsi v Rečico ob Paki, kjer je Slavnostno odkritje vojnega spomenika, veliko zborovanje bivših vojakov ter velika vojna igra (ja prostem. Spored vidite povsod na plakatih, polovična vožnja povsod dovoljena. Pridite v*i, vsa društva, vsi bivši vojaki, da bodete počastili 63 v •"vetovni vojni padlih vojnih žrtev naše občine. * To 221 ©220 Radio in vrems. Vsepovsod beremo Ln slišimo, da je letošnjega nenormalnega vremena kriv radio. Nižjeavstrijski kmetje so sklenili resolucijo, da je edinole radio kriv letošnjega grdega vremena in da mora dunajska postaja proč. Nesmiselnost tega mnenja so že večkrat ovrgli, pa je le malo pomagalo. Nekaj razmerja med radio in vremenom je pa le. »Ra-diovvelt« poroča o ugotovitvah, da gotove pošiljke na gotovih dolgostih valov pod posebnimi pogoji lahko povzročijo spremembo zračnega pritiska in tako posredno napravijo dež. Obenem so pa tudi ugotovili, da teh pogojev letos ni bilo pri nobeni pošiljki in da torej ni zveze med letošnjim vremenom in radio. Učenjaka William Haight in Dewey Da-tis sta tekom pol ure do ene ure umetno povzročila spremembo zračnega pritiska od 3 do 10 milimetrov. Če so bili oblaki na nebu, sta s svojo metodo takoj lahko povzročila dež. Njiju laboratorij je star petrolejski stolp, 57 metrov visok, s 16 velikimi masami porcelana izoliran. Tam delata vreme. Njiju na-tin je popolnoma nov in drugačen kakor pri radiopostajali. Tudi dolžina valov je nena-radna in znaša tri kilometre. Po dolgem tru- du in po dolgih zelo dragih poskusih sta slednjič imela uspeh: možnost, da s tri kilometre dolgimi radiovalovi vplivamo na zračni pritisk in da z razliko treh do desetih milimetrov ustvarimo lahko bistveno drugačne vremenske razmere. Dež nastane že po 15 do 16 minutah po spremenjenem pritisku. Seveda le, če so oblaki na nebu. Prav verjetno je, da kmetje sami niso prišli na misel o vplivanju radia za vreme, temveč so slišali, da nekje nekaj »zvoni«. In je res. Začel je parišld list >Matin«, v debelih črkah si bral tam razmotrivanja, če ni med vedno rastočim brezžičnim brzojavlja-njem in letošnjim katastrofalnim vremenom kake zveze. Najuglednejši fiziki in meteorologi so pisali o tem in so zanesla s svojim pisanjem vznemirjenje med najširše sloje, zlasti še med kmetsko prebivalstvo, ki mu je seveda največ na lepem vremenu. Čeprav so se strokovnjaki izrekli večinoma negativno in co rekli, da je vsaka skupnost radia in le-tx.'njega vremena bajka, ni to nič pomagalo; vprašanje je bilo načeto, ljudje so brali, da so učenjaki pisali o tem — kaj so pisali, to jih ni dosti brigalo —, in pesem je šla brzo-krilo po vsej Evropi naprej. In je prišla tudi na Kranjsko. Če bi radio res kaj vplival, potem bi ne bilo v Ameriki sploh nobenega lepega dneva več. MARCONIJEVA IZUMA. Znameniti Marconi, ki se je naselil na Angleškem, jc zgradi! prvi električni radio-svetilnik. Ta izum bo preprečil veliko nesreč na morju. Svetilnik deluje že več mesecev na angleški obali blizu Doverja, kjer posebno razsajajo nevihte. Glavni nedostatek navadnih svetilnikov je slabost njihove luči: luč ne more prodreti goste morske megle. Medtem potrebujejo ladje opozorila na nevarnost in vodstva baš v burji in megli. To nalogo sijajno reši Marconijev svetilnik, ki pošlje namesto svetlobe električne valove z navadnimi brzojavnimi Morsejevimi znamenji. Ti valovi sežejo zelo daleč in služijo vsaki ribiški barki, katera je opremljena s ceneno malo anteno za sprejem. Parniki in jadrnice enostavno izračunajo potem na temelju sprejetega svarila svojo lego sredi megle in burje. — Drugi Marconijev izum je pisalni stroj, k&r terega tipke sprožijo zopet električni valovi. Besedilo, katero se narekuje v Londonu, se lahko zapiše na ta način istočasno v Parizu, Madridu, Rimu, Berlinu in celo v Moskvi. Prvi poizkusi so se sijajno obnesli. Marconi je narekoval v svojem londonskem laboratoriju, dva druga stroja: na okrajini velemesta, ozir. postaji brezžičnega brzojava v Oxfordu —pa sta zapisovala z naglico najizurjenejše stenografinje. ŽIVLJENJE DELAVSTVA V BOMBAYU. Pri ljudskem štetju 1. 1921. so v mestu Bombay v Indiji našteli nad en milijon prebivalcev,med katerimi je pa 420.000 delavcev-dninarjev. Ti delavci niso iz mesta ali bližnje okolice, pač pa so prišli semkaj za kruhom od daleč, iz širne prednje Indije, Enkrat v letu hite ti siromaki na svoje domove, da pomagajo družini pri obdelavi skromnega koščka polja. Ta polja pa so le po imenu njihova, kajti v resnici izginja kos za kosom v brezdanje žrelo vaškega trgovca in izposoje-valca denarja. Da bi bil v stanu vedno naraščajoče obresti plačevati, zato gre v mesto v tovarne in drugam z namenom, da si prisluži kaj več. Toda tudi tukaj pade najprej v roke izposojevflcu, kajti izplačuje se šele ob koncu tedna in ubogi indijski kuli mora prve dni živeti od izposojenega denarja. Kdor je kdaj opazoval matadije, t. j. težake v pristaniščih, kako neprestano tekajo sem in tja s težkimi tovori na in iz parnika, ta se je moral čuditi njih vztrajnosti in moči. Za to delo pa prejemajo do dva šilinga dnevno, t. j. okoli 30 Din in nekaj doklade za hrano. Podjetniki pa ta »kraljevska« plačila izplačujejo le pred-delavcu, kateri zopet po svoje odrajtuje uboge, usmiljenja vredne kulije. KOLIKO NIZOZEMCI POKADIJO? Nizozemci so močni kadilci, saj si on«, dotnega ribiča skoraj ne moreš misliti brez pipe. Lani so ti možje pokadili nič manj kot 12,800.000 kilogramov tobaka za pipo. Potem eno milijardo in 60 milijonov cigar v vrednosti 80 milijonov holandskih goldinarjev. Najbolj priljubljene so 10-centske cigare, katerih je šlo 227 milijonov v zrak, na drugem mestu pa so 8-centske z 218 milijoni. Cigaret so pokadili dve milijardi v znesku 36 milijonov goldinarjev. Največ se jih pokadi po 1 cent, ki pa so gotovo boljše kot naše »uradniške memphis«. Vremensko poro£i!o Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 23. julija 1926. Višina baromefra 308*8 m Opazovanja krni Ljubljane (dvorec) Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Skoptfe Dubrovnik Praga čas Baro-metei Toplota » C' 705-2 756-6 763-6 764-9 765-3 765-4 76313 764-2 761-2 763-8 13-8 14-0 22-9 19-4 15-0 16'0 16-0 15-0 19-0 15-0 Rel. rlaga 92 90 44 73 88 91 90 93 68 Valet in brzina » m Oblač-1 nosi I 0—10 Vrsta padavin oh opazovanju mirno S 0-5 WSW 0-5 NWN 0-5 mirno S 1-5 NE 7 mirno E 3 W 1*5 tO 10 7 2 10 5 10 9 9 megla dež » mm de 7i- V Ljubljani je 21*2 17-0 6-0 24-0 2-0 1-0 4K) a a ® _ i; ** 'a »o *B > 2 a<5 Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. UHDERWOOD pri Lud. Baraga^ Ljubljana Selenburgova ul. O/I. Telefon Stev. OSO. UNDERWOOD KAVČUK PETE iN POIMATE morate nositi ob vsakem času. „Palmau ni razkošje, ker daje elastično, prijetno hojo, marveč je za vsakega praktičnega in štedljivega človeka neobhodno potrebna, ker je mnogo trpežnejša in cenejša kot usnje. En poskus Vas bo takoj uveril. Poslej ne boste hoteli nositi čevljev brez »Palme* HIHlIlNIlllUllllllllllllIllIllllHllinillllllHIllllllllUIIIIIUlMllllllllllllimilllin Edino najboljši Šivalni stroji in k©3©sa za rodbino, obrt in industrijo so le JOS. PETELINC Najnižje cene! Orltzncr, Adler Tndi naohroke! LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Inteligenten pisarniški U Rii J D M: IE PREMOG-ČEBIN Wolfova ulica 1/11. - Telefon 50 Hočevarjev želodčni prašek pospešuje prebavo, uničuje prekomerno kislino, odstranjuje tiščanie ln bolečine v želodcu. Skatlja z navodilom 20 Din. IzdeUuJe In razoošilja lekarna Hočevar, Vrhnika 23. V zalogi vsa druga zdravila! Moderno STANOVANJE z vsem komfortoni, obstoječe iz 4 sob in priti-klin, mirna lega, v sredini mesta, s c odda s 1. avgustom. - Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Solnčno« it. 4926. Steklena strešna opeka je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKARNAH« d. d. v Ljubljani. Perica proti stalni mesečni plači se išče za parno pralnico. Informacije sc dobe do 24. t. m. na Miklošičevi cesti 20, soba 233, od 12. do 13. ure, kjer je tudi vložiti pismene prošnje z zahtevo plače. T. RABIČ *1 o, Ljubljana »INDIAN-SKAUT« MOTOCIKEL nov, s priklopnico in z vsemi rezervami in novo pneumatiko, poceni naprodaj. Naslov v upravi lista pod številko 5003. mlajših let, z dobro trgovsko naobrazbo, ki je popolnoma vešč slovenske in nemške korespondence, SE IŠČE za večje industrijsko podjetje. — gom v Lastnoročne ponudbe s prepisi spričeval naj se ~ naslove na »INTERREKLAM,« d. d. Zagreb, Stross-oiayerova ulica štev. 6 — pod šifro: »DAUER-STELLUNG 202 28—7«. Ilronor v trgovino z ULClICl/ mešanim bla. večjem trgu na Mesto trgovskega poslovodje /1< razpisuje KONZUMNO DRUŠTVO v bližini Ljubljane. — Lc strokovna izveibani ponudniki naj pošljejo s spričevali o dosedanjem službovanju in s svojimi zahtevki opremljene prošnje do dne 10. avgusta t. 1. na »Zadružno zvezo« t Ljubljani. Nastop službe 1. oktobra t, 1. ORGANIST prvovrstna moč — iščfe službe, najraje kje na Gorenjskem. Event. tudi drugje. Naslov v upravi lista pod številko 49S8. Stavbna parcela naprodaj na Gliucab. - Po-izve se v upravi pod St. S02Z. Učenec s,rtr£ koj sprejme. Stanovanje, hrano in perilo bo imel v v hiši. - Ponudbe upravi pod: Sodar. vajenec 4983. Učenec s primerno šol. izobrazbo t. a manufakturno trgovino v LJubljani, se sprejme ob lastni oskrbi. Ponudbe pod »Pridnost 110« upravi lista. Baraka se zaradi opustitve obrti takoj proda po nizki ceni. - Izve se: KrlževnlSka nll-ea Stev. 2, Vidmajer. 4070 Meblorano SOBO s po»eb. vhodom ter brano oddam. - Naslov nc izve v upravi lista pod štev. 5000. Kot mizar, pomočnik iščem službe. - FabJan Fran, BevSko St. 45, p. Trbovlje 1. Pošten in marljiv manufakturist dobra moč, ne izpod 22 let, se sprejme pri tvrdki LOGAR & KALAN, Kranj Najboljša reklama so oglasi v »Slovencu"! Gospa MARIJA REBUL in njena otroka FRIDA in KARL naznanjajo v svojem in v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je njihov prisrčno ljubljeni soprog oziroma oče, sin, brat, zet, svak, nečak in stric, gospod mag. pharm. Kari Rebul lekarnar dne 22. julija ob pol 3 popoldne, previden s sv, zakramenti, v starosti 56 let mirno v Gospodu zaspal. Z njim smo izgubili najdražjega in najskrbnejšega soproga in očeta. — Zemski ostanki dragega nam rajnkega se v soboto dne 25. julija ob 4 popoldne v hiši žalosti slovesno blagoslovijo in položijo na domačem pokopališču v lastno grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek dne 26. jutija ob 8 zjutraj v župni cerkvi v Slovenjemgradcu. Slovcnjigradec, dne 22. julija 1926. Prosimo, da se žalni obiski opusti. Dolenjskem, s primerno šolsko izobrazbo — se sprejme. Naslov se izve v ,,nr»vi nod; 500?- &€®pa!?ie hSale, otroške majce, mrežaste, modne srajca, kravate, nogavica v raznih barvah, dokoleniee, palice, nahrbtnike,