Leto III. (X.), štev. 182 Maribor, torek 13. avgusta 1929 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnim ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Valja maeaSno, prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 465 Uradniitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova osata it. 13 Oglaal po tarifu OgtaM aprajama tadl »glasni oddalak .Jutra« v Ljubljani, Pratammi K,4 Stara ali nova šola? Dne 8. t. in. je bil na gradu Kronbornu v malem danskem mestu Helsingor otvor jen svetovni mednarodni pedagoški kongres. Udeležuje se ga nad 2000 udeležencev iz vseh držav sveta. Na programu je nad 300 predavanj in referatov. Predseduje gospa Beatrice Ensor. Tako kratko poročilo iz Kodanja. Na prvi pogled čisto'nedolžna in enostavna stvar, ki se tiče samo pedagogov. In vendar ni tako. Kongres ima širši pomen. Zakaj na kongresu se bo bila velika bitka med pristaši stare formalistične šole in med pristaši novih pravcev v reformi gole po načelih moderne pedagoške vede. Ker se je tudi pri nas v Sloveniji med pristaši obeh struj že pred leti pričela živahna znanstvena kampanja, ne bo brez interesa, ako se nekoliko pomudimo pri tem zanimivem pojavu. Kongres so sklicali pristaši nove šole, prisostvuje pa mu veliko število prista* šev stare šole. Oboji bodo v predavanjih tn diskusijah iznesli svoja mišljenja. Ni slučajno, da se ta kongres vrši v Danski. Znana je izredna organizacija danskega Šolstva, znana tudi splošna visoka prosveti jenost danskega prebivalstva. Danska (danes ne pozna več analfabetov. — Danska pa se je tudi tekom zadnjih let menda najbolj med vsemi državami potom svojih neštetih pedagovov bavila •$ Študijem umetnosti stare ali nove šole. Ni pa ostala samo pri teoretičnem proučevanju, ampak je poskušala novo šolo uvesti tudi v praksi; V mnogih mestih so tam uvedli popolnoma nove šole, v katerih se je pouk v zadnjih treh odnosno štirih šolskih letih vršil po naukih in orin čipih nove šole. V praktičnem delu, v svobodni naravi so preizkušali uspehe neuspehe nove šole. Vsako leto ob zaključku šolskega leta so lahko prišli posamezniki, ki so se za to zanimali, v te sole, da vidijo uspehe odnosno neuspehe. ,°.tem bili spisani nešteti članki v H-stih, vršile so se diskusije, izdajale knji* ge itd. Storilo se je vse, da se praktično pokažejo prednosti nove šole in da se more primerjati delo stare in nove šole. Vendar pa dosedanje izkušnje še tiiso dale jasne slike. Niso se še pokazali obrisi temeljnih načel, p0 katerih bi mogla nova šola dosezatl praktično večje usne-nego stara. Nasprotno je diskusija‘po s™ poskusnih ,etih 5e ostreiša, na- sE« v nazorih Se veJja- Na eni strani v3!n?avdu5cnc> odobravanje in doka-stran! !£* Pri Čenier je treba PriPOmniti, nemoln^ Uničujočo krltik0 z dokazi o nem neusrS1 nSve Šo1e ln njenem e^ijoI jasna nnt vedno toreJ ni Podana 'oh ln nn. L0 kateri naJ hodl ni°derna bo iše US Vje3> da doseže 2im 50 119 »n« ?e‘ Saml danski pedagogi, ki * nov* «ai ^nl vodi11 P^ktične poskuse uspehe InL na drugi stranl Primerjali niso IS Z on,mi 5tare 5o,e’ se §c treba <*v! Jasno, opredeliti. Zato je bil© komne^nfrtuP^ lt! šir°kemu forumu da sc razčistijo Snejše nadaH ^rliPodlaga za 2im usPe” » •-» «* vrrokl Znižanje naših volnih dolgov na ratun reparacij KAKO NAMERAVAJO NA HAAŠKI KONFERENCI ODŠKODOVATI MA-Le DRŽAVE ZA ZNIŽANJE REP ARA CIJSKIH PREJEMKOV OD NEMČIJE. PARIZ, 13. avgusta. Po poročilih Agen ce Havas iz Haaga, bo obstojala prehodna rešitev spora z Anglijo v tem, da bo angleški reparacijski delež zvišan in sicer tako, da bo stavljen Angliji na raz-' polago večji del preostalega zneska nemškega letnega plačila. Ker pa določa Yangov načrt dodelitev preostalih zneskov manjšim državam, kakor Rumuniji, Grški, Jugoslaviji in Portugalski, bo dovoljena tem državam izravnava v obliki znižanja vojnih dolgov upniškim državam. Z zastopniki interesiranih držav so se že danes pričela pogajanja, danes popoldne pa se sestaneta francoska delegata, finančni minister Cheron in Lou-cheur z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem, da nadaljujeta zapričeta pogajanja. Počakati pa je seveda še treba, kako stališče bo zavzela angleška delegacija napram taki rešitvi načrta. LONDON, 13. avgusta. V zvezi s konferenco v Haagu posvečajo tukaj veliko pozornost znakom bližajočega se fran-cosko-italijanskega zbjižanja. To velja posebno udeležbi francoskega generala Gourauda na italijanskih manevrih. Generala Gourauda je povabil italijanski ministrski predsednik Mussolini osebno. Ta generalski obisk v Italiji je vzbudil v vseh angleških političnih in diplomatičnih krogih veliko nezaupanje, čeprav general Gouraud zagotavlja, da se o priliki svojega poseta v Italiji nikakor ne bo pogajal z Mussolinijem. Temeljna stremljenja angleške politike, da se doseže v Evropi ravnovesje sij, je izjavil general Gouraud, pa sicer ne izključujejo zbliža-nja med Francijo in Italijo. ..Groff Zeppelin pred startom NEMŠKI ZRAČNI KOLOS ODPOTUJE DANES ALI NAJKASNEJE JUTRI PONOČI NA POTOVANJE OKROG SVETA. FRIEDRICHSHAFEN, 13. avgusta. — »Grof Zeppelin« bo najbrže še danes ponoči startal za polet okrog sveta, vsekakor pa najkasneje v noči od srede na četrtek. Že določena pot bo šla preko Gdanska in Leningrada ob obali Ledenega morja proti Tokiju. Dr. Eckener smotra, da bo preletel to linijo v 5 dneh, progo čez Tiho morje največ v 4 in pol dneh, od San Francisca v Newyork v 2—3 dneh in zadnjo linijo Newyork -Friedrlchshafen v 80 urah. Zračni kolos je za svojo svetovno vožnjo že popolnoma razprodan. ■ Cena za osebo znaša 9.000 dolarjev. Akcijski ra-dius zrakoplova znaša 13.000 kilometrov. Dr/ Eckener upa, da bo imel nad Sibirijo vetrove za seboj, kar bi omogočilo hitrost 135 km na uro. V Tokiu se že vrše velikanske pripra- ve za čim dostojnejši sprejem zrakoplova in njegove posadke. Dr. Eckener pa se boji, da bi ga mogli na Japonskem tako dolgo zadržati, da ne bi mogel absol-virati poleta okrog sveta v 27 dneh. Med potniki se' nahaja samo ena ženska in sicer angleška novinarka lady Droumond-Hay. Vsak potnik sme imeti s seboj 7 kg prtljage, za vsak nadaijni kilogram pa mora plačati pol odstotka celokupne vozne cene. Ta določba ima namen, da se omogoči zrakoplovu čim večja založitev s potrebnimi gonilnimi snovmi. Dr. Eckener je bil naprošen od neke tvrdke v Drezdenu, da bi transpor tiral neki klavir v Tokio, kar pa je moral odkloniti. Nad sovjetsko Rusijo bo spu stil dr. Eckener venec za nemške vojake, ki so padli tamkaj v svetovni vojni. Vsekakor pa mu je že sedaj zasigurano eno prvih nagrad, ker ima presežek 2 točk pred Vidmarjem in Capablanco. Bivši svetovni prvak Capablanca je očividno zopet v polni formi Dočim Je prvih 5 iger končal remis, pa je v naslednjih petih izvojeval 4 zmage in dosegel samo 1 remis. On Je vsekakor zelo nevaren konkurent Spielmannu za prvo nagrado in je vrh tega poleg Spielmanna edini, ki v prvi polovici turnirja ni doživel nobenega poraza, Naš velemojster dr. Vidmar bi moral biti pravzaprav na drugem mestu z 8 očkami, da ni v že dobljeni igri proti ohnerju napravil potem usodno pogre-ško in potem igro celo Izgubil. Bogoljubov, za katerega je sedanji turnir z ozirom na njegov bližajoči se matcK z Aljehinom za naslov svetovnega šahov skega prvaka, nedvomno izvrstna treua-ža, se polagoma, a sigurno spravlja v ospredje. Tako on, kakor tudi genijalni 'Jiemcovič sta Capablanci in Vjdmariu tik za petami. V sijajni formi sta tudi poljski prvak ?ubinstein ter nizozemski velemojster-amateur dr. Euwe. Ves šahovski syet z, veliko napetostjo pričakuje razvoj druge polovice turnirja v Karlovih varih. Favoriti so si ob zaključku prve polovice turnirju tako blizu,; da more postati vsak poraz za vsakega naravnost usoden. Toliko je že sedaj gotovo, da se bo boj za prve tri nagrade vršil med Spielmannom, Vidmarjem, Capablanco, Niemcovičem in Bogoljubovoro Šahousfci ueleturnir u Karlouih uarih Stanje po prvi polovici turnirja. Včeraj so bile odigrane samo vse v nedeljo v 10. kolu prekinjene partije. Niem* covič je porazil Johnerja, Capablanca dr. Treybala, Bogoljubov Colleja, Griinfeld dr. Beckerja, ki je bil kontumaciran. Remis so končale igre: Mattison - dr. Eu\ve, Gilg Canal in Saemisch - Yates. Martija Griinfeld - Menšikova iz 9. kola Je bila ponovno prekinjena. Končno stanje po 10. kolu je torej sledeče: Spielmann 9, dr. Vidmar in Capablanca 7, Bogoljubov in Niemcovič 6 in pol, Euwe in Rubinstein 6, Griinfeld 5 in pol (1), Mattison 5 in pol, Canal, Johner, Marshall in Saemisch 5, dr. Becker in Gilg 4 in pol, dr. Tartakower in Yates 4, Colle in Maroczy 3 in pol, dr. Treybal 3, Thomas 2,, Menšikova 1 (1). S tem je končana prva polovica turnirja. Velemojstri in mojstri so se ob koncu prve polovice placirali skoro točno na mesta, ki jim pripadajo po moči igre, preseneča le, da vodi Spielmann kar z obe ma točkama. Sploh je končala prva polovica turnirja najčastnejše za dunajskega velemojstra Spielmanna, ki si je priboril od 10 dosegljivih točk 9, med njimi 8 zmag in samo 2 remisa (proti dr. Vid marju in dr. Tartakowerju). Vprašanje pa je, ali bo Spielmannu sreča tudi vnaprej še tako mila in ali v drugi polovici ne bo omagal, kar je pri njem običajno. Za kongres je vladalo med pedagogi vsega sveta ogromno zanimanje. Zadnji tak kongres se je vršil v Locarnu, kjer se je zbralo krog 1200 delegatov. Da je na sedanji kongres prišlo 2000 delegatov, dokazuje ogromno zanimanje za veliko vprašanje, pri čemur je treba pripomniti, da je iz Danske samo 250 delegatov, ki so dobili dopust. Zakaj na Danskem se je baš začetkom avgusta pričel redni šolski pouk. Značilno je, da iz naše držaje ni bil prijavljen niti en dejegatt dočim je Bolgarska poslala svojo oficijelno delegacijo. Navzoče so mnoge svetovne pe dagoške kapacitete, med njimi največji živeči pedagogi sveta dr. Maria Montes sori, prof. Delcroey iz Bruslja, dr. Rugg s vseučilišča Columbia, Helen Pankhurst 1. t. d. Z zanimanjem pričakujemo sklepov v zgodovinskem dvorcu Kronbornu, ki je biser renesančne gradbene umetnosti in ki je bil last princa Hamleta, katerega je ovekovečil veliki Shakespeare. Rnton morocutti + Davi je umrl v Sv. Lovrencu na Pohorju, kjer se je mudil na letovišču, viSJi sodni svetnik v pokoju, g. Anton Morocutti, oče zdravnika dr. Kamila Moro«-cuttija. Dosegel je starost 68 let. Uspehi uiolinista Balofcouiča Slavni hrvatskl gosteč Zlatko Ba-lokovič že več let stalno prebiva v, Newyorku ter z največjim uspehom prireja koncerte po celi Severni Ameriki. Vsako leto enkrat pride tudi v, Evropo, kjer ugledni kritiki istotako zelo laskavo pišejo o njegovih koncertih. Ko je v minoll koncertni sezoni obhodil severno in srednjo Evropo (Nemčijo, švedsko, Norveško, Dansko, Anglijo, Češkoslovaško, Polj sko itd.), so največji svetovni listi — nemški, francoski, angleški, ameriš^ ki itd. — prinašali o njem najbolj laskave ocene. Nemški listi so ga nalivali »kroatischer Habermann«, ame-rlkanski pa »mladi Fritz Krelsler«. Balokovič stanuje, odkar se je oženil, sicer stalno v Newyorku, toda ob’ priliki evropskih turnej vedno obišče tudi svoje roditelje na posestvu Mo-drušpotok. Na francoski Rivijeri nedaleč Nizze pa si je sezidal dvorec »Chateau de la Chevre d’or, Elze-village A. M. France«. Dne 19. novembra bo že koncertiral v Pragi in potem teden dni po celi Češkoslovaški. Dne 29. novembra, bo nastopil v Varšavi ter bo do 15. decembra absolviral na Poljskem 10 koncertov. Nato se vrne na enomesečni odmor na svoj dvorec ob Rivijeri. Dne 15. januarja 1930 nastopi turnejo po Nemčiji (40 koncertov). Koncem januarja 1930 bo koncertiral v Berlinu v koncertu Čajkovskega pod vodstvom prof. Gratza in v koncertu Brahmsovem pod glasovitim dirigentom Brung Walterjem. V drugi polovici marca bi imel koncertirati v Španiji, toda odločil se je za Jugoslavi* Jo. »ako se bo — kakor piše — »dalo kaj definitivnega dogovoriti«. Starost mariborskih javnih zgradb KDAJ SO BILE ZGRAJENE POEDINE MARIBORSKE JAVNE ZGRADBE IN KATERE SO NAJSTAREJŠE. Najstarejše mariborsko javno poslopje, ker letnica o nastanku gradu ni natančno znana, je naša stolnica, ki je bila, seveda ne v sedanjem obsegu, zgrajena 1. 1150. L. 1445. ji je bila prizidana sedanja južna ladja, 1. 1494. je bila gotsko prestilizirana glavna ladja, 1. 1521. pa je bil zgrajen sedanji kor. Takoj za stolnico prihaja po starosti cerkev sv. Magdalene; zgrajena je bila prvič 1. 1288., a Je v prvi polovici 15. stoletja pogorela in bila v sedanji 'obliki renovirana 1. 1788. — Zelo star pa je tudi mestni magistrat, ki je bil zgrajen 1. 1515; sedanji balkon z mestnim grbom je bil dograjen 1. 1565, ura na stolpu pa je od 1. 1900 in je stala občino 500 goldinarjev. Mestni grb, ki je imel prvotno namesto goloba orla, je ohranjen že jz neke listine 1. 1288. Grad, ki je bil nekoč mnogo večji kakor je sedaj, je I. 1882. kupil predzadnji lastnik baron Twiekl ter ga spremenil v stanovanjsko zgradbo, Lorettsko kapelico zraven gradu v Grajski ulici pa je dal 1. 1655. zgraditi tedanji lastnik grof Jurij Jernej Khisl (Kisel), po rodu Kraniec in slovenskega pokoljenja, V to stoletje spada tudi Marijin steber na Glavnem trgu, postavljen I. 1681. v zahvalu za ponehanje kuge. V naslednjem osemnajstem stoletju, in sicer 1. 1784., je bila postavljena na Piramidi sedanja kapelica. Zgrajena je bi-ia na razvalinah prvotnega mariborskega gradu na Piramidi, ki ga je,l. 1528. u-ničil ogenj, ki je nastal vsled strele. Sicer pa ni iz tega stoletja v Mariboru nobene druge javne zgradbe, dočim je bilo sledeče devetnajsto stoletje doba največjega razvoja mesta Maribora. V tem stoletju so bile zgrajene skoraj vse pomembnejše javne zgradbe. Serijo javnih zgradb, v devetnajstem stoletju, otvarja kapelica na starem mestnem pokopališču. Zgrajena je bila; L 1827. in sta v njej pokopana škofa Anton Martin Slomšek in dr. Jakob Stepišnik. L. 1851. je bilo zgrajeno gledališko poslopje in dne 20. januarja naslednjega leta je bila po graških igralcih o-tvorjena prva sezona, in sicer z opero »Marta«. L’. 1902. je bilo gledališče prvič renovirano in modernizirano, po vojni pa drugič. L. 1853. je bila dogotovljena tedanja vojaška kadetnica, sedaj vojašnica kralja Petra; dve leti pozneje, 1. 1855. javna bolnica; 1. 1863. delavnica južnih, sedaj državnih železnic in 1. 1869. evangeljska cerkev v sedanji Trubarjevi ulici. Realčno poslopje je bilo dovršeno in v šolske svrhe izročeno 1. 1873. Mestna hranilnica je bila postavljena 1. 1886. in istega leta je bil dograjen tudi prvotni samostan šolskih sester. Tri leta pozneje, 1. 1889., je sprejela v svoje ozidje prve kaznjence moška kaznilnica :ia desnem bregu. Godbeni paviljon v mestnem parku je bil postavljen 1. 1890.; ubožnica v Slovenski ulici 1. 1891.; mestna klavnica 1. 1892. Istega leta je dobil Maribor tud. sedanje gimnazijsko poslopje. L. 1893. so bile postavljene: vremenska hišica pred glavno pošto, palača sedanje glavne pošte in stavba sedanjega državnega ženskega učiteljišča in državne trgovske akademije. Kakor vidimo, je dalo to stoletje Mariboru največ javnih zgradb, toda tudi s. danje dvajseto se je častno pričelo. Prav na prevalu stoletij, t. j. 1. 1900. je bila posvečena in izročena svojemu namenu krasna Marijina ali frančiškanska cer kev, ki bo prihodnje leto torej obhajala že 301etnico. L. 1902. je bil po inicijativi gimnazijskega profesorja Franca Ferka ustanovljen mestni muzej, a istega Ista je bilo dograjeno tudi krasno okrajno in okrožno sodišče. L. 1904. je bil. postavljen pred Mestno hranilnico in na njehe stroške spomenik županu Tappeineria, dograjen pa je bil tudi sedanji Dijaški dom v Prešernovi ulici. L. 1905. je bila postavljena Vinorejska šola pod Kalvarijo, 1. 1906. je bila dograjena stavba sedanjega državnega moškega učiteljišča, leto pozneje pa dekliški zavod »Vesna« To so važnejše mariborske javne zgradbe, ki so bile zgrajene pred vojno. Kar je bilo postavljeno, odnosno dovrše no med vojno in po vojni, je pa itak znano tudi najširšim krogom mestnega pre bivalstva. Mariborski in Krst našega tretjega kraljeviča. V četrtek, 15. t. m. na praznik Marijinega vnebovzetja, se bo vršil na Bledu krst tretjega sina kralja Aleksandra in kraljice Marije. — Velika skupščina Ciril-Metodove družbe. 1 Letošnja velika skupščina Ciril-Metodove družbe se bo vršila dne 15. septembra v Kranju in je polovična vožnja že sedaj zagotovljena. — Visoka sezona obiranja hmelja v Dravski dolini. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu glede odhoda 300 obiralk hmelja v Marenberg, nam sporočajo, da je bil do-tični transport komaj slaba desetina vseh naročenih obiralk, katerih je dospelo do včeraj čez 3000 (tritisoč) iz vseh krajev Slovenije in hrvaške. Največji kontingent — okrog 500 jih odpade samo na najob* sežnejše Zupančeve hmeljske nasade. Ma renberg je za dobo 2—3 tednov kar čez noč postal pravcata ženska republika; kajti moški svet se je v tem ženskem »hmeljskem polku« kar izgubil... Sprejemi posameznih partij so dali zadnjim nočem precej gostolenja, petja in živahnosti. Povsem razumljiva vprašanja radi prenočišč se je radi skromnosti delavk prav ugodno rešilo. Po večerih pa se razlega, ko nastopi delopust — lepa slovenska pesem, ki boža duše narodno zavednih Marenberžanov. — V dečjl počitniški koloniji na Pohorju, se tudi druga skupina otrok prav dobro počuti. Otrokom, ki so večinoma Šibkejše konstitucije, pohorski zrak in solnce prav dobro deneta in povzročata apetit. iV prvem tednu so skoro ,vsi pridobili r.a teži, med terni ena deklica kar 2 in pol kg. V koloniji so sedaj vsa dela za letos dokončana. V razvedrilo so prejeli prepekli teden otroci kinoaparat s tedensko dvakrat novim programom in radio, ki veže letoviščarje s svetom._______ Razglednice počitniške kolonije na Pohorju se dobe pri upravi oblastnega dečjega doma. — Štiridesetletnico mature so praznovali 11. t. m. v Rogaški Slatini gg: Cizelj Miško, nadučitelj v Mariboru r Kranjc Jože, šolski upravitelj v p. v Šmartnem na Paki; Kurbus Tomo, šolski upravitelj v p. v Rogaški Slatini; Terčak Jože, šoiski upravitelj v p. v Šmartnem na Paki in Zacherl Fran, šolski upravitelj v p. v Ljutomeru. Od 15 maturantov so umrli štirje: VobiČ Oton, Simonič Karel, Pukmajster Jaka in Ceh Josip. V Avstriji bivajoči so svojo odsotnost pismeno opravičili. Vse slavljence je povabil na svoj dom g. Kurbus, ki je s pomočjo svoje ljubeznive gospe soproge in dražestnih hčerk dosegel, da je bila proslava obletnice tem prijetnejša in animira nejša. Koncert v mestnem parku bo v četrtek dopoldne. Svirala bo železničarska godba pod taktirko kapelnika Schonnherrja. Gremij trgovcev v Mariboru naznanja svojim članom in kupujočemu občinstvu, da so trgovine na praznik dne 15. t. m. ves dan zaprte. — Avtobusni izlet Plltvlčka jezera - Hrvat-sko Primorje. Opozarjajo se izletniki, da je odhod iz Maribora z Glavnega trga (avtobusna postaja) dne 14. t. m. točno ob 2. popoldne ob vsakem vremenu. Avtobus bo stal na postaji 15 minut preje, tako 4a bo lahko vsak izletnik spravil prtljago. Pes je ugriznil v lice mizarja Vinka Lokarja pri Rojkov! gostilni v Pobrežju. Ponesrečencu je nudila prvo pomoč rešilna postaja, r-a Po že neznosni soparlci, ki je zadnje dni onemogočala celo spanje — se je davi po prav »gromoviti« predpripravi zopet vsipal blagodejni de-žek, ki je bil že nujno potreben za polja, travnike in vrtove. Zemlja je že mestoma zijala in nenavadne razpoke so prosile dežja, ki je končno vendarle 'prišel. Od ure do ure pa se je ta dež razvil v zelo veliko ploho. — Današnja ploha je zahtevala tekom predpoldneva dvakratno pomoč naših gasilcev, ki so se s svojo motorno sesalko najprej podali k menjalnici žita Drag. Kopiču na Aleksandrovi cesti, kjer so vodne mase udrle v kletne prostore. — Od tam so bili pozvani v Vinarsko šolo, kjer so vršili isto de lo še ob sklepu našega poročila. — Za popoldan so pozvani na strelišče in šena druge kraje. ■— Dopoldanska dela so zahtevala precej napora, predno je prvovrstna motorna sesalka izčrpala vodno maso iz omenjenih kleti ter so s tem naši gasilci preprečili precejšnjo škodo. Vodstvo obrtno-nadaljevalne šole v Mariboru naznanja: Vpisovanje vajencev in va jenk za šolsko leto 1929-30 se bo vršilo na mestnem magistratu od dne 19. avgusta do vključno 8. sept. in sicer ob delavnikih od 10—12. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10.—11. ure. K vpisova nju morajo priti vsi vajenci in vse vajenke, bodisi, da so že hodili v obrtno-ua-daljevalno šolo ali pa da so šele vstopili v uk. Za vpis v III. letnik se morajo prijaviti oni kovinarski, mizarski, lesostru-garski, tapetniški in slikarski vajenci, ki so uspešno dovršili II. letnik obrtno-nadaljevalne šole; a njih učna doba pri mojstru traja še do- aprila 1930. Isto ve lja tudi za šiviljske vajenke III. letnika. K vpisovanju je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo (odpustnico osnovne ali meščanske >šole ali izkaz obrtno-nadalje' valne šole) ter vsaj nekaj obrokov šol nine, ki je ista kakor lansko leto. Vodstvo prosi vse mojstre in mojstrinje, naj pošljejo svoje vajence in vajenke v navedenem roku sigurno k vpisovanju, da ne bo pozneje neprilik. Smrtni skok aretiranega komunista. V Mostarju so aretirali v soboto zna nega komunističnega agitatorja Benjamina Finzija. Pri njem so našli litografski stroj za razmnoževanje letakov in vse polno kompromitirajočega materijala. — Prepeljali so ga v Sarajevo, kjer so ga takoj zaslišali. V trenutku, ko je hotel orožnik, ki je stal poleg njega, nekaj telefonirati, je Finzi skočil skozi odprto okno, a pri tem padel tako nesrečno na tla, da je bil takoj mrtev. Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem, ki se je vršil 'dne 9. t. m., je bilo pripeljanih 189, prodanih pa 126 svinj. Cene so bile sledeče: 7—9 tednov stari prašiči 170—280 Din, 3—4 mesece 350—400, 5—7 mesecev 450—550 8 10 mesecev 700—850, 1 leto stari 1.000—1.200 Din, 1 kg žive teže 10-12.50 Din, 1 kg mrtve teže 17—18 Din. — Žrtev vročine. Sinoči se je na Taborski ulici zgrudila vsled vročine Amalija Purgarjeva. Takoj pozvani rešilni avto je ponesrečenko od-premil v domačo' nego. — Razne nezgode. 201etni delavec Matija Horvat ie na Glav nem trgu tako nesrečno padel, da se je prav občutno ranil na čelu. — V levo roko se je vrezal, 20 letni Martin NešiČ. Poškodba je precej opasna. — Marica Sucova pa se je po nesrečnem slučaju vbodla v desno roko. — Z motorja je padel 21Ietni Stanko Welxl. K sreči se e le neznatno poškodoval na čelu. — V vseh teh slučajih, ki so lažje narave je posredovala rešilna postaja. Zanimiva najdba. Pri kopanju stavbenega materijala na vznožju Pohorja blizu Frama je našel Ino zemec I. Schroder večja nahajališča tilk-jeve rude. Ker je najditelj zelo podjeten, e povsem razumljivo, da je ukrenil vse potrebno za izvoz te pri nas redke rude*. »Da vidi, kako so obleke narejene« c davi okrog 3. zjutraj manipuliral na zložbi manufakturne trgovino Franja Masteka — 20Ietnl Franc Predan, brezposelni mizarski pomočnik. Pri delu so ga zalotili okrog 3. ponoči trije gospodje. Steklo na izložbenem oknu je bilo narezano z dijamantom. čim so gospodje pozvali Predana na odgovornost, se je spustil v beg, toda v Vetrinjski ulici ga je stražnik Pavel Penko aretiral ter izročil .v zapore, Nenavadna nezgoda se je pripetila uradniku Franju Močniku, ki si je pri hoji na cesti nategnil kite desne noge. Po preiskavi pa se je ugotovila fraktura desne pete. Ponesrečenec je bil oddan v domačo zdravniško oskrbo. Škofov kočjjaž — okraden. Škofijskemu kočijažu Vilku Pavliniču je nekdo v neopaženem trenutku in iz nezaklenjene sobe odnesel srebrno uro s srebrno verižico. Oškodovanec domneva, da mu je dragoceni spomin izmaknil neki fant, ki pa tatvino odločno zanika. Služkinja — žrtev žeparja. Na vlaku železniške proge Ptuj - Maribor je neznan žepar izmaknil Franici Čehovi, služkinji v Veliki kavarni, p> selsko knjižico, v kateri je imela tudi 4 bankovce po Din 100. Za storilcem ni sledu. Razburljiv prizor v Tattenbachovl ulici. J. Matkovšek, občinski delavec, se je mudil kot voznik mestnega vprežnega škropilnika po poslu v Tattenbachovi ul. Od nasprotne strani prihajajoči traktor ga je pritisnil ob hidrant v taki obliki, da so vsi gledalci mislili, da se je Mat« kovšku zgodilo kaj hudega. Po golem slučaju pa mu je traktor samo raztrgal obleko in ga ranil na desniroki. Dobrodušni delavec se je poravnal s povzročiteljem nezgode za Din 300. Zdravnik dr. Vilko Marin ordinira od 12. avgusta naprej zopet redno od 10.—12. in ,14.—16. ure v Razlagovi ulici 15,. tel. 205. — 1931 Nabava sena za mariborsko garnizijo. Za 14: avgusta ob 11. dop. je razpisana licitacija za nabvo 100.000 kg sena in slame pri. komandi vojnega okruga v Mariboru, kjer sa tudi razvidni vsi pogoji za razpisano licitacijo. — Koliko je lani prišlo izseljeniškega denarja učomouino? Po podatkih Izseljeniškega komisa« rijata v Zagrebu je tekom lanskega leta prišlo v našo državo izseljeniškega denarja 18,696.592.47 dolarjev, od tega 12,452.414.64 iz Amerike. Preko bank je prišlo okoli 15 milijonov, preko poštne hranilnice pol milijona, preko brodarskih društev 300.000, v pismih 1 in tri četrt milijona, in oni, ki so se povrnili, ?o prinesli krog 1 milijon dolarjev. Ako odbijemo od te vsote pasiva (vozovnice, potne stroške, takse itd.) v iznosu 2,728.056.50 dolarjev, preostane aktivum 15 milijonov 968.535.57 dolarjev ali 902 milijona 222.225.80 dinarjev. Smatrajo, da se ta vsota letos ne bo zmanjšala, ker je v primeri z materijalno silo paših izseljencev v Zedinjenih državah, ki jo cenijo na 300 milijonov, dolarjev, itak mala. ■ ------1 •’ T? SkriunoiSitia tong-uojna V newyorškem kitajskem predmestju so se vršili pred nekaj dnevi resni boji, tekoimkaterih je bilo 5 mrtvih’. 34 ranjenih in 200 aretiranih. Povod za te boje je bil umor nekega odličnega Kitajca, vodje neke kitajske tolpe (tong), ki so ga ustrelili pred neko1 beznico. Ta umor je bil maščevanje za srdite rodbinske boje, ki so se vršili pred petimi leti in tekom katerih je našlo smrt preko 100 Kitajcev. Boje se, 'da bi mogli nemiri tudi sedaj zavzeti večji obseg. »Tong-vojne so prastar maščevalni sistem, ki spominja na krvno osveto na otoku Korziki. Ako Je tekom spora! ali tekom kupčijskih razprtij Član kake rodbine zaboden ali ustreljen, potem sc mora po kitajskih običajih ta umor maščevati znotraj rodbine. Ker pa se ne posreči vedno ubiti morilca samega, temveč mora plačati njegov, zločin kak drug član rodbine s svo"* jim življenjem, zavzema tong-vojna vedno večji obseg. ,Sele energičen na stop policije ali intervencija nevtralnih Kitajcev more napraviti konec tem )ojem. Večina bojev sc razvije med posameznimi kitajskimi skupinami radi tihotapstva opija. Tudi v navedenem slučaju je prišlo do tong-vojne radi spora med dvema kitajskima tolpama, ki se nista mogli zediniti glede razdelitve plena. Prišlo je do več izdajstev, ki so jih pripisovali navedenemu Kitajcu, ki so ga nato našli #2 streljenega js$ Ne\vyorku< V Mar!B'oTu. 3ne U Vlit. !32£ MiHBSriSI V E C B R NI KW* Poljaki na Češkoslovaškem Kako žive politično in kulturno? Po statistiki iz 1. 1921. je v češkoslovaški republiki bilo takrat 75.000 Poljakov. To število je do danes znatno naraslo. V ČSR. je danes močna poljska manjšina, ki s svojim kulturnim in gospodarskim življenjem dokazuje, da ni prekinila zvez s Poljaki v svobodni Poljski. Moč te manjšine se je manifestirala tudi na kongresu inozemskih Poljakov, ki je bil nedavno v Varšavi. Tudi na splošni državni razstavi v Poznanju so Poljaki iz OSR. razstavili mnoge dokaze svoje gospodarske in kulturne moči in dokazali, da je poljska narodna manjšina v CSR. vzorno organizirala svoje kulturno-prosvetno in gospodarsko življenje. O zgodovini Poljakov v CSR. je pi$al nedavno »Kurier Wiljenski«: Dne 23. januarja 1919, v času, ko se jp m]ada poljska vojska na vzhodu borila proti boljševizmu in ko so Poljaki odbijali napade ukrajinskih haj-damakov pod Lvovom, je vkorakala češka vojska v tešinsko Šlesko. Prišla, je pozneje zavezniška komisija, da začrta demarkacijsko linijo in izvedfc plebiscit v duhu sporazuma med češkimi in poljskimi diplomati v Parizu. Mnogo je bilo že prelite krvi za časa plebiscitnih priprav. Toda do plebiscita ni prišlo. Dne 28. julija 1920 je priSla vest, da je vprašanje Šleske v Parizu rešeno: Tešinsko je razdeljeno, Olsa je določena kot meja. Poljska narodna manjšina v CSR. se je takoj vrgla na intenzivno kulturno, ekonomsko in politično orga niziranje. Silno mnogo je storila v tem pogledu poljska socijalistična stranka s svojim dnevnikom (sedaj tednikom) »Šleski delavec«. Pri obč. volitvah 1. 1923. so se Poljaki zelo afirmirali. V 35 občinah so dobili svoje župane, tudi v največjem šleskem mestu Karnovu, kjer županuje zdravnik dr. Olszak, predsednik Poljske Šolske Matice. Pri parlamentarnih volitvah 1. 1925. je sil izvoljen znani poljski kulturni de.avec dr. Leon Rolf, starosta Sokola. Tudi na komunistični listi je bil izvoljen Poljak Karel Sliwka. V deželni zbor v Brnu pa je izvoljen Poljak Karel Junga, znan gospodarski delavec. Poljaki v CSR. imajo poleg že gori imenovanega lista »Sleski delavec« tudi še liste »Gazeta Kresovva«. »Nasz kraj« in »Nasz lud«. Na šleskem in Moravskem imajo 172 poljskih šol (106 javnih in 66 zasebnih). Imajo tudi strokovne šole. Najvišja poljska šola je realna gimnazija Poljske Šolske Matice v Orlovu. Poljske šole obiskuje 14.218 otrok. Šole oskrbuje s potrebnimi sredstvi Matica, ki ima 7000 članov v 80 organizacijah. Protektor Matice je A. Osucho\vski v Varšavi. Tudi nekaj umetnikov štejejo Poljaki v CSR., med njimi je zlasti slikar prof. Gustav Fierl. Češkoslovaška republika postopa z vsemi, zlasti pa še s slovanskimi manj šinami, zelo tolerantno. Zato je kulturni, gospodarski in politični razmah Poljakov v CSR. v taki meri mogoč. Mamilo divjakov najepohalnejše zdravilo ODKRITJE PRI INDIJANCIH V EKVADORJU. - ALKALOID BANI-STERIN IN NJEGOVA ZDRAVILNA MOC. Doslej smo bili navajeni, da so nas primitivni narodi Afrike in Amerike osrečevali samo z raznimi ekscentričnimi plesi, kakor so tango in drugi, ali pa da so s svojo preprosto u-metnostjo bili »vzor« raznim evropskim primitivistom. Višjih vrednosti od njih nismo dobili. Vendar pa je bilo v Evropi že davno znano, da so nekateri divjaški narodi izvrstni varilci strašnih strupov, kakršnih niti najmodernejša kemija ne zmore. Kot varilci takih strupov so sloveli že v prejšnjih stoletjih mnogi narodi z otokov Južnega morja, pa tudi ameriški Indijanci niso mnogo zaostajali za njimi. V najnovejšem času je pa domača fcnaflost in veščina divjih Indijancev v državi Ekvador v Južni Ameriki po staja velevažna rešitev pri zdravljenju nekaterih najtežjih bolezni. Našel •n njvi odkril je to indijansko veščino nemški raziskovalec Južne A-. P®Mke. Koch-Griinberg. Na svojih po hcM-tr 00 Ekvadorju je Koch-Griin-iri divje indijanske rodove, nravS '?.soka neke vrste lijan pri-i Cisto svojevrstno mamilno '{L : „a cre kulturno človeštvo do- mn?”?0, Ta piJača ima never' !fi!i° ll ipnV 1a poživi ta pomladi tudi ?!e ljudi na*oli stare in onemo- Raziskovalec Koch-Grunberg je o-pazil, da postanejo ljudje po zavživa-liju te skrivnostne pijače nenavadno sveži, razgibani m veseli. Kadar ro se Indijanci navzili tega niaml|at s0 pri. celi skaka*i, plesati, preoevati in smejati se- Skratka, učinek je bil tako velik. da so oživeli celo starci in starke postali zopet sveži in močni, tako da So i lahkoto vzdržali tudi največje napore. Učinek te pijače je nemškega raziskovalca tako navdušil, da si je od Indijanccev izprosil manjšo količino tega mamila, ga prinesel v Evropo ter ga izročili v preiskavo in preizkušnjo znanemu nemškemu farmakologu; prof. dr. Lewlnu na univerzi v Berlinu. (lr- Lewin je indijansko ma-analitično preiskal in ugotovil, aa je pravi povzročitelj svojstev pija-poseben alkalnid, ki s« nahaja v njej in kateremu je dal znanstveno ime »banisterin«. Prve eksperimente z banisterinom je prof. dr. Lewin napravil na živalih in ugotovil, da je u-činek zares nenavaden. Ker pa znanstveniku ni šlo za mamilo ampak za novo zdravilo, se je lotil nadaljnih poizkusov, kako bi se dal banisterin uporabljati v modernem zdravilstvu. Lotil se je tedaj po uspehih na živalih eksperimentov tudi na ljudeh in sicer na ta način, da jim je banisterin inji-ciral v kri. Učinek je bil epohalen. Prof. doktor Lewin je ugotovil, da je novi alkaloid nenadkriljivo sredstvo za zdravljenje ohromelosti bodisi posameznih delov telesa kakor tudi obče ohromelosti, nekaterih možganskih in drugih sličnih bolezni. Po injekciji 0.04 gr. banisterina so liromci, ki se že več let niso mogli ganiti z mesta vstali in zopet hodili kakor poprej, ko so bili še popolnoma zdravi. Vendar pa 12 je pri večini eksperimentov zaenkrat šc izkazalo, da je injekcija banisterina učinkovala samo začasno in se je potem. ko je delovanje mamila ponehalo, bolezen zopet vrnila. Kljub temu Pa more dr. Lewin, kakor je nedavno poročal v »Berlinski medicinski družbi«, zaznamovati tudi nekaj slučajev, ko je uspeh po ponovnih injekcijah 0-stal trajen in se boW,en ni več ponovila. Vsled tega je berlinski farmatolog prepričan, da je človeštvo z bauistc-rinom dobilo neprecenljivo novo zdra vilo, ki bo pri bodoči izpopolnitvi metode zdravljenja povzročilo pravcato revolucijo v dosedanjem načinu rJrav ljenja teh bolezni. Edina težkoča, ki se je pri tem odkritju pojavila, je vpra Sanje pridobivanja sirovin. ki vsebujejo banisterin. Raziskovalec Koch-Griinfeld sam ne ve in tudi ni mogel izvedeti, iz katere vrste lijan Indijanci pridobivajo svoje mamilo, ker čuvajo to kot svojo tajnost. Edina količina banistrina. ki sedaj obstoja v Evropi, obsega samo 1.2 grama. Treba bo tedaj odkriti indijansko tajno in berlinski znanstveni krogi že Pripravljajo ekspedicijo, ki bo pod vodstvom raziskovalca Kocha-Griin-berga odpotovala v Ekvador, da naj- de rastlino, ki vsebuje dragoceni alkaloid banisterin. Tako bo tedaj domača divjaška medicina dala človeštvu novo neprecenljivo zdravilo, kar je silno značilno za zgodovino odkri* tij in iznajdb, ker kaže, da so epohalni iznajditelji lahko tudi ljudje na najnižji stopinji kulture. Jubilejna medklubska koles, dirka motokolesarskega kluba »Ilirija v Ljubljani bo v nedeljo dne 18. avgusta na progi: Ljubljana - Novo mesto - Št. Jernej -Novo mesto - Ljubljana, km 168. Start in cilj pri km 3 na Dolenjski cesti (pred gostilno Jelačin). Starta ob 5.30. Obrat pri km 86.800 pred Št. Jernejem. Vozi se samo v eni skupini. Darila: Zmagovalec prejme veliko srebrno kolajno, drugi in tretji male srebrne kolajne, četrti do deseti bronaste kolajne. Časovne kolajne dirkačem, ki dospejo 45 minut za prvim na cilj. Posebna darila: Zmagovalec prejme novo dirkalno kolo »Aigion«, katero podari g. Viktor Bohinc ter preide to kolo v takojšnjo last zmagovalca. Drugo darilo: Nov kovček gramofon, ki ga podari g. A. Rasberger. Tretji, četrti in peti prejmejo darila. Splošna določila: 1. Vozi se po določilih dirkalnega pravilnika »Kotura-škega Saveza SHS«. 2. Pravico starta imajo vsi člani klubov Slovenije, ki so včlanjeni v »Koturaškem savezu SHS*. 3 Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo držati cestnopolicij-skega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro. 4. Vsak dirkač je obvezan oddati lastnoročen pod pis na kontrolni listi na obratu — sicer se ne klasificira. 5. Eventuelni protest se ima prijaviti tekom 10 minut po prihodu na cilj vodstvu dirke, proti položitvi Din 50, katera vsota zapade, ako se protest zavrne. 6. Predpisan je minimalni uspeh km 27.500 na uro ob slabem vremenu km 25. 7. Dirkači se imajo javiti vodstvu dirke ob 5.15 na startu. 8. Ako se ne javi na startu najmanj 15 tekmovalcev, si pridržuje upravni odbor Motokolesarskega kluba »Ilirija« pravico izpremembe razpisa in event. preložitve dirke. 9. Vrstni red in oblika startanja se določi po športni komisiji na startu. 10. Prijave so v smislu priložene startne liste končnove-ljavno zaključene. M. O. L. N. P. službeno. Radi določitve reprezentance se igra v četrtek na prostoru SSK Maribora ob 17. trening tekma med kompletnim moštvom ISSK Maribor in kombiniranim teamom Rapid - Železničar. Sledeči igralci morajo biti točno ob 16.30 v garderobi SSK Maribora: Barlovič, Baumel, Flack, FrangeŠ, Heller, Konrad, Loschnig Matias, Pelko, Pollak, Ronjak, Schmidt, Seifert, Simmerl, Tergletz in Wagner. Navedeni nogometaši naj prinesejo s seboj čevlje in hlačke: drese stavi SK Železničar na razpolago. Proti igračem ki ne bi nastopili, se bo postopalo v smisli' podsaveznih pravil. Tajnik. Motociklistične dirke v Zagrebu. Na praznik 15. t. m. in v nedeljo 18. avgusta se bodo vršile v Zagrebu na dirkališču v Černomercu velike mednarodne motociklistične dirke, ki jih priredi 1. hrvatski motociklistični klub. Za dirke vlada ogromno zanimanje, ker se jih bodo udeležili najboljši vozači Avstrije, Madžarske, Nemčije in Francije. Udeležbo je prijavil tudi sloviti nemški rekorder Klein, ki vozi s povprečno hitrostjo 104 km na uro. Proti inozemskim kapacitetam bo imel naš prvak Štrban težko stališče, vendar mu pripisujejo ugodne šanse. Avstrijski sodnik v preiskavi. Avstrijski nogometni savez je na podlagi časopisnih poročil o slabem sojenju g. Zvvickerja v Splitu slednjega poklical na odgovor. Naprosil je JNS, da mu po-roča, v koliko odgovarjajo časopisna mnenja resnici. G. Zwicker je v preiskavi. — Počitnic? na vsem teritoriju JNS je savez zapovedal od 12. do 25. avgusta. Tudi v športu so zavladali pasji dnevi... Splitski šport Splitčani so v športu zelo agilni. Hajduk se bori za prvenstvo države z ugodnimi šansami za prvo mesto. Plavači so si v Ljubljani osvojili prvenstvo države. Veslači »Gusarja« so odpotovali v Byd-goez na Poljskem na tekme za prvenstvo Evrope. S svojim osmercem upajo doseči eno prvih mest. »Labud« pa ima krasne izglede, da zmaga na »Jadranski« tekmi jadrnic. Na štiri strani se bore vrli Splitčani in povsod prvačijo. Druga mesta se s Splitom pač ne morejo primerjati, želeti pa bi bilo, da ga s pridom posnemajo. Odbori ljubljanskega podsaveza so se na zadnji seji konstituirali naslednje: Poslovni odbor: predsednik Lukežič (Hermes), tajnik Mahkovec (Ilirija), blagajnik Šetina (Primorje) Odborniki Bačar (Reka), Rovan (Primorje), Kuret (Na takar), Dorčec (Slovan), Rakovec (Svoboda), Pevalek (Ilirija) in Erman (Jadran). Kazenski Odbor: predsednik Vičič (Svoboda) tajnik Mahkovec (Ilirija), odborniki Pogorelec (Ilirija), Gočar (Slavi-ja), Bergant Hermes), Malovrh (Svoboda) in Dogan (Primorje). Seje LHP se bodo odslej vršile v prostorih palače Delavske zbornice, kamor je nastavljat' dopise. Po 53. letih pogled u suet Tragedija na 5euernem tečaju 2e več kot pred pol stoletja so se zaprla jetniška vrata za Josipom Po-meroyem iz New Atlante v Zedinjenih državah,' ki je tedaj, še kot mladenič, umoril tri moške ter bil obsojen na dosmrtno ječo. 53 let je sedel že sedaj za visokin; zidovjem kaznilnice. Pomerey je danes že sivolas človek in gotovo ne bo več dolgo živel, ker je postal že zelo bolehen. Toda tudi proti njemu, ki je bil obsojen v dosmrtno ječo, so hoteli biti obzirni in so mu lepega dne sporočili, da bo od sedaj naprej lahko delal na neki kaznilniški farmi. Mrzlično je pričakoval trenutka, ko bo zapustil hišo, v kateri je bil zaprt dolgih 53 let. In končno je prišel srečni dan. Posadili so ga v kaznilniški avto in sicer tako, da je mogel videti mesto, katero je smel občudovati 102 minuti. Prvič se je peljal z avtom, prvič videl omnibuse in letala, najbolj pa so mu imponirala razna ogromna dvigala, ki so nakladala blago na parnike. Ko jih je opazil, je postal tako silno ra-dovoden, da je hotel za vsako ceno izstopiti in priti bližje. Ko je prisil končno na farmo in so ga spraševali, kakšne utise je dobil, je zmajal z glavo in rekel: »Konj pa nimate več, škoda lepih živali?« In po povratku so se zopet zaprla za njim kaznilniška vrata« Italijansko ekspedicijo, ki je odšla v pokrajine Severnega tečaja iskat ostanke ponesrečenega Nobilovega zrakoplova »Italija«, je zadela težka katastrofa. Več članov posadke ladje »Heimen Sucai« ter vodjo Guidoza je v sredo napadel lačen beli medved. Načelnik ekspedicije Albertini je odhitel ogroženim s puško v roki na pomoč. Po nesreči pa se je pod Alberti-nijem vdrla plast ledu, pri čemer se je puška predčasno sprožila in je krogla Guidoza tako nevarno ranila, da je kmalu nato izdihnil. Njegovo truplo so z vsemi častmi spustili v morje Noue telefonske zueze 2 inozemstuom bodo otvorjene po sklepu ministrstva za javna dela iz naših letovišč in sicer: Baška—Krk—Brno; Kraljeviča —Malinsko—Bratislava—Brno; No- vi—Brno: Šibenik in Rab—Praga: Novi—Praga; Dubrovnik—Gruž; Baška—Krk—Rab—Dunaj; Malinska —Dunaj. Telefonski promet prične 10. t. m. VirgUov 2000 rojstni San. Prihodnje leto poteče 2000 let, odkar se je rodil znameniti latinski pesnik Virgil. Italijansko prosvetno ministrstvo je izdalo žc sedaj posebna navodila, da se bo vršila proslava V Virgilovem rojstnem kraju čim sve-Saneia* tudi na obroke, Maribor, odraslimi ot ssta hišnice, Žimo staro 1 i (obnošene posteljne blazine) kup*, sedlarska delavnica na Slomškovem^ irf-?avo »Večernika«. Sobo* in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska »1. 2- rabljen z nastavkom, davka prost, 12.000 km. prodamo proti primerni garanciji tudi na obroke. Triumpf Auto, Maribor, Frančiškanska ulica. 1884 odraslimi otroci, esta hišnice. Naslov v upravi 1932 Tatten-čisti in usnjate raznimi Gospodično pridno in pošteno za dnevno delo v lekarni išče lekarna pri sv. An*.!. Glavni trg 20. Mihael ZevacO Beneška ljubimca Zgodavlnski raman iz starih Benetk »No kaj? ...« »Je bil gotovo kak sovražen vojak?« »Nikakor ne; pisal sem, in to ponavljam ustno, la je bil nepoznan, tako v taborišču kakor v Go-vernolu. Več jih je zatrjevalo, da je sin nekega doža.« »Ali je kdo imenoval kako ime?« »Da; več častnikov mi je zagotovilo, da morilec ne more biti nihče drugi kakor tujec, ki ga je Ivan de Medičis sprejel ponoči v svojem šotoru in s katerim je imel hud prepir.« »Kako je bilo ime temu človeku?« * »Roland Kandiano.« Bembo je vztrepetal tako silno, kakor dd se ni nadejal slišati to ime. Vstal je in z grozo pogledal okrog sebe. V tem trenutku mu je bilo, kakor da utegne Roland nenadoma stopiti predenj, zagrabiti ga in ga iznova vleči s seboj v tisto strašno podzemeljsko jamo. Videl je Aretina, ki je slonel v svoji postelji ter ga gledal z osuplimi očmi. Zasramoval se je te nepremišljene bojazni, sedel nazaj ter vprašal: »Ali tudi ti pred svojim odhodom nisi govoril z nikomer o tem poslanstvu?« »Z živo dušo ne,« je dejal Aretino po trenot-nem obotavljanju. Toda kakor kratko je bilo to obotavljanje, Bembo ga je vendar zapazil. »Nesrečnež!« je zarohnel Bembo in pristopil k postelji, »ti si govoril!« »Ne, prisežem ti, da ne!« »Ali veš,« je povzel Bembo, razburjeno stre-