PoStnina plaćana v gotortnl uto Lxvra. št« 250 Ljubljana, ponedeljek 4* novembra 1935 Cena Din i.- LOVENSKI "znaja vsak dan popoldne, izvzemfii nedelje in praznike. — Lnaeratl do 80 petit rrst a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2JS0. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, veCJl inserati petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod< vHja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ae ne vračajo UREDNIŠTVO EN UPBAVN16TVO LJUBLJANA. Knafljeva oBea tesv. 6 Telefon: 3122. 3123. 3124. 8125 in 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3o — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon' »t. 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it- eA podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it. 190. — TESEN7.CE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št 10.351. Vojaška ofenziva v Afriki Italijani se morajo boriti z velikimi težavami in le zelo polagoma napredujejo — Abesinci se branijo v dobro utrjenih položajih Pariz, 4. novembra, r. Na vseh frontah so italijanske čete prešle o ofenzivo. Glavni sunek je usmerjen proti mestu Makale. ki je od sedanjih italijanskih postojank oddaljen okrog 90 km. Prodiranje italijanskih čet pa je zelo težavno, ker prihajajo sedaj v ozemlje, ki je težko dostopno*Za moderna in težko vozila, a obenem nudi Abesincem mnogo več možnosti za uspešnejšo obrambo, kakor pa ravnine, kjer so se doslej vršile glavne bo^be. Abesinci postopajo zelo previdno in so po dnevu skrbno skrivajo pred italijanskimi letali m v skalovju iščejo zavetja pred obstreljevanjem italijanskih strojnic. Po noči pa, ko se italijanske čete zaradi nepoznavanja terena ne morejo mnogo gibati jih Abesinci napadajo in so jim že na Teč krajih prizadejali hude izgube. Na severnem bojišču so se morale italijanske čete zaradi nočnih napadov Abesincev že dvakrat umakniti in prepustiti Abesincem postojanke, ki so jih prejšnji dan z velikimi žrtvami zavzele. Nočne borbe so se izkazale za Abesince kot najuspešnejši način borbe. Italijansko glavno vodstvo vojnih operacij v Abesiniji pa nasprotno zatrjuje, da je že v naprej računalo s takim načinom bojevan ia ter se zaveda, da bo ofenziva napredovala bolj počasi, knkor pa ofenziva pred tremi trdni, ko so italijanske čete skoraj brez odpora zavzele sedanje postojanke. Veliko važnost pripisujejo v rtaliian3k h vojaških krogih sodelovanju odde kov Rasa Crukse in druerih domaćinskih poglavarjev. Niihove čete ?o boli dorasle vremenskim težavam, kakor na ltaliirin-ske. Uporabljajo jih zato na onih kra-jph, kjer vlada največja vročina. V ostalem pa priznavajo, da se mora italijan-«iVo vojska v Afriki bori H z velikanskimi težavami. Posebno težavna "e pro-8krrw» z*>t - xivozem »n vod~». T^d^^Vo potrebujeio »talijanske 5e1 na fronti 3.5 PT:'ijo"^j k" živeža in nad 2 m;in'ona ker krm«* *;vfno, Vs*» to morajo v sr'av- TlPm H^"T7iti |7 Tta'*^ Trnvv^rij-t (^O i*"ali'i»'r»51-rpristani?^ v F!**itre"'i Te s^Tmrrnrvia lah^k toda opravljan ir živi' m fVi\*%t\ jp združeno s skoraj n^ore-masrltivirn5 težavami. Skoro vsa Svila morajo nrenašati na koniih in mezgih. Italijansko vrhovno pove" is* vn knnuie f i ka "to1^ ki SnM izdvžl"*ive kakor r>-«j-». 4 novembra, r. r>opisnik »Vol-kise^Ar Fieobachtcrin pojoča, da je se-Hai oK**stnski cesar dovoH1 in^z^msk^m rion^snikom. Ha smejo odpotovati na f-onto. aH se npsstaniti v mestu Desie, kier je abesinski glavni stan m kamor namerava kreniti 'udi cesar sam. Novina rii bodo v Posebni karavani krenili iz Addi> A bebe moraio pa sami skrbeti z? svoje preži - Manje, zlasti pa za vodo, ki je primanjkuje. Ker obstoia samo ena telefonska proga, ie izšel odlok, ds donisnik: ne smo^o oddaiati dnrvno \Tee kakor 30 besed dolga poročila, ker jp telefonska in brzojavna proga v prvi vrsti v službi vojske. O ofenzivi italijanskih čet na severni fronti trdi dopisnik, da napreduie zelo počasi, tako da dose-dai italiianske čete niso napredovale še niti za dva kilometra. Abesinci. ki so izpraznili ^esto Makale in se n*rd'li na okolnih višinah, otožavaio vsak korak italijanska voiske. Minilo bo še precej časa. prrdno se bodo Italijani lahko polastili Makale. Vesti o porazu a.besin-ske vojske na južni fronti dopisnik naj-odločneiže demantira Italijanska voiska v zadnjem času ni dosegla nobenega omembe vrednega uspeha. Pole0, tega pa so se s°daj zna^i Italijani v docela novih okončinah. Teren, na katerem se sedaj vodijo borbe, je mnosr«-. trž*?vnp> Si rif^o it* ntl di%«teda"i. A^'nc' po «si zsrradin' dobr*-. utrjene rvolozoie. ki "ih bo »elo fe?ko osvoijtj. Po mnenju do- pisnika je sedaj položaj tak, da bo vojna v vzhodni Afriki trajala še zelo dolgo, ker niti eni niti drugi ne mislijo popustiti. Grof Vinci sotrudnik generala De Bona Rim, 4. novembra, d. Dosedanji italijanski poslanik v Addis Abebi grof Vinci je prejeJ v Džibuti nadog, naj odpotuje v Massa/uo. Spremljalo ga bo 14 članov podrejenega mu konzularnega zbora, ki so vsi zaprosili, naj jili puste kot prostovoljce v vojsko na severni fronti. Na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj ter poznanja dežele in prebivalstva bo grof Vinci važen sotrudnik generala De Bona. Zarota na abesinskem dvoru AStnara, 4. noarembra. AA. Iz Uaiba-tija poročajo, da je bil Udi Jaso, nek. danji abesinski cesar, ld »o ga 1916 1. vrgli s prestola in je bil doslej interni, ran v okolici Bararja, preveden v Addis A bebo. Na dvoru v Addis Abebi pa so baje odkrili zaroto cesarja- proti abesinsketmi Položaj na bojiščih Asmiira, 4. novembra. AA. Vojni poročevalec DNB je poslal v Berlin naslednje poročilo: Ker se italijansko vrhovno poveljstvo docela zaveda težav, na katere bo naletela italijanska vojska v hribovitih krajih, je izdalo potrebne odredbe, da se prodiranje proti jugu vrši počasi in z nso-večjo previdnostjo. Spričo tega je pričakovati, da italijanska vojske Makale v 10 dneh Se ne bo zavzela. Glavna naloga je pripadla sedaj generalu Santinlju, ki prodira s svojimi oddelki po karavanski poti. ki vete Adigrat s Mak.rlo tn Kobo. Prednje straže njegove vojske so bfle ojačene z oddelki miličnikov. V glavnem pa je njegov armijski zbor sestavljen iz italijansko redne pesa di je in bersarjerijev. Prednjim stražam so dodeljeni tudi tanki, gorska artiljerija in Letala Parts, 4. novembra AA. Posebni poročevalec agencije Havas poroča iz Volkaita: Dedžažmač Ajelu ki poveljuje levemu krihi abesinske vojske ti a severni fronti, je obvestil cesarja, d« mu ojačenja niso potrebna Njegova vojska je vdrla v Eritrejo pri AjkuTJi in je dovolj preskrbljena z živežem taflco da ga ji do Zertve. ki bo meseca decembra, bo »manjkalo S fronte v Tigri poroča drugi poročevalec: Italijanske čete so po reč tirnem maršu zavzele položaje v smislu ukazov, kakor so jih prejeli posamezni oddelki. Askari so prispeli v Ambo Sion. miličniki pa pod poveljstvom generala Diamanti* v Hmi-sien. Italijansko letalstvo je izsledflo velike mase Abesincev okrog Desia in oddelek treh tisoč vojakov ki je na potu v Mikale. V danak i laki puščavi je položaj ostal n ei zprem en jen. Po neki nadaljni vesti iz Tigre aakarski oddelki, ki so se odpravili iz En tisa. nimajo naloga združiti se v Hausienu z vojsko generala Santinia. nego imajo prodreti do Maboba in nato vzdolž reke Fičike proti Mak ali. Vzdolž reke je napeljana cesta, ki pa v mapah ni zariši na. gospodarska v Evropi Abesinija zahteva finančno pomoč DN Ženeva. 4- novembra, d. Novi abesw4a zastopnik pri Društvu narodov Ajeleju je poslal glavnemu tajniku Avenohi pismo v katerem naproša člane Društva narodov, naj prouče, ali bi ne bik> mogoče dati Abe. sini ji finančno pomoč. Abesinska vlada prosi zato podporo, čeprav, se ni stopi* v veljavo mednarodna konvencija 19Q0 ki govori o finančni podpori državam, ki bi postaAe Žrtev napada. Ke»r je rta-Hja prekršila, pakt Društva n«.rodo»v. naj ost»h člani Društva narodov po moftnosti nudijo Abesiniji kot žrtvi napada ftnanAno po moč. Ustavna reforma v Bolgari]! Sofija, 4. novembra. A A. Kakor mm Je izvedelo bo dobil kralj po novo bolgarski ostavi večje prerogative, a tudi ministrski predsednik večje pravice. Vnoa ne bo odvisna od parlamenta, Id bo fcnal manjše število poslancev kakor doslej. Člani parlamenta pa bodo deloma vaf)s-ni deloma imenovani. Aretacija bolgarskega generala Po sklepu sankcijskega odbora se bodo začele 18. t. m. izvajati proti Italiji gospodarske sankcije — Italija se pripravlja na gospodarsko vo jao v Evropi Ženeva, 4. novembra. A A. Odbor za sankcije je snoči sprejel več oklepov, ki v bistvu izražajo tele določbe: 1. V zvezi z izvedbo predloga št. 2 (prepoved kreditov) ugotavlja konferenca, da je 30 držav izdalo oziroma da bo izdalo ukrepe, ki naj preprečijo fi. nančne operacije z Ttalijo in italijanskimi kolonijami, kakor so navedene v navedenem predlogu. 2. Glede ?ankcijskih predlogov št- 3 in 4 (izvozne in uvozne sankcije) ugotavlja konferenca, da je te sankcije prejelo 44 članic Društva narodov in da je 6 nadaljnih članic, ki so te predloge prejele z zakasnitvijo, izjavilo, da bo do te predloge proučile in jih sprejele. Konferenca odreja, naj finančne in go. spodarske sankcije stopijo v veljavo 18. novembra. 3. Glede izvedbe prepovedi uvoza i ta. Hjanskega blaga se sklene, naj ostanejo v veljavi terjatve proti Italiji, ki jim zdaj rok poteče, zlasti terjatve iz klirinških pogodb, ki so zaradi sankcij postale neizvedljive Te določbe naj ostanejo v velja vi brez ozira na morebitne po. nudb-» Italijo, da bi mesto z gotovino plačala z blagom. I>okler trajajo ti ukrepi proti Italiji, bodo Članice Društva narodov podpirale droga drugo s tem. da bodo skušale vplivati na Italijo, naj izvrši svoje obveze napram upniškim državam tako, kakor da sploh ne spada pod rl. 16. č^e iz tee^a nastane za posamezno državo ki bo sodelovala pri sankcijah, posebna škoda, tedaj bo treba skupno pomoč oceniti po določbah čl. 16 in jo z vsemi primernimi Sredstvi poravnati. Odbor za medsebojno pomoč bo sestavil seznam tovrstnih zahtev, ki bo mogla priti v poštev. in bo proučil sredstva 7a poravnavo navedene škode. Vprašanje, kako urediti izpolnitev obstoječih pogodb, še ni urejeno s tem oklepom. O tem bo gospodarski odbor konference razpravljal na prihodnjih sejah- London. 4. novembra z. Zvedelo se je. o*** ansrleška vlada posrlaša 5 predlogom Kanade, naj bi v Ttalijo prepovedali 'udi izvoz premoer?. in petroleja. V lon- Obletnica kronanja abesinskega cesarja ^Vddi* Abeba, 4. novembra. AA. Havas poroč«: V soboto so proslavili petletnico Kronanja Hailc Selasija Proslava se je vršila z veliko slovesnostjo, vendar pa je bilo opaziti da je bila napram prejšnjim letom mnogo skromnejša. Cesar Haile se je pripeljal s cesarico v avtomobilu in pri sostvovaJ v katedrali sv. Jurija službi božji. Službo božjo je opravil vrhovni po- glavar koptske krščanske cerkve. Ogromna množica je priredila cesarski dvojici viharne ovacije. Iz cerlcve se je vrnil kraljevski par v dvorec v plavem vozu, s katerim se je pred petimi leti peljal h kronanju Vpreženo so bfli sami belci. V veliki dvorani cesarskega d%»ora je cesar nato sprejel člane diplomatske zbora- danskih rx>litien3ih krogih naglasa jo, da je izvoz angleškega premoga v Italijo dejansko ustavljen, ker angleški premogovniki v zadnjem času ne dobav, ljajo več premoga Italiji radi plačilnih ovir. Glede izgub, ki jih trpi ang"leško gospodarstvo radi gospodarskih =ank_ cij proti Italiji, pa poudarjajo, da so te izgube večinoma izravnane s povečanimi naročili angleške države za angleško državno obrambo- Zlasti angleška admirali teta je v zadnjem času naročila za mornarico mnogo večje količine premoga. Rim, 4- novembra. AA. Ofleijomi tednik »Voee d'Italhv« je objavil članek v katerem pravi, da bo Italija takoj iz. dala nove odredbe proti sankcijam, ki jih bo Evropa občutila še pred 18. no. vem hrom. Italijanski portfelj tujih de. viz bo najstrožje racijoniran. V bodoče jih nihče ne bo več dobil za nakup bla_ ga v inozemstvo, ki Italiji ni neobhodno potrebno. V prvi vrsti se to je devize ne bodo dajale za nakup blaga v državah, ki so pristale na izvajanje sankcij in ki so z zaporo glede na italijanski izvoz Italiji odrekle potrebna plačilna sredstva- Korporacijska organizacija italijanske notranje in zunanje trgovine bo s svojim] monopoli za najvažnejše sirovine najbolj izdatno sredstvo v obrambi proti sankcijam. Hoare zadovoljen London. 4. novembra. A A. Zunanji minister Hoare se je vrnil iz ženeve Novinarjem je izjavil da je z doseženimi rezultati" v Ženevi zek> zadovoljen. Zadovoljen je tudi z razgovori ki jih je imel z Rali. janskim delegatom AJoiaijem. ker so mu omogočili izmenjavo misli. „Ženevska norost" Pariz, 4. novembra. AA. Havas poro. ča s severnega bojišča: Grof Ciano je imel v štabu i ta lij an. skega vrhovnega poveljstva govor po radia, ki Je bil namenjen javnosti v Zeri" i njen i h državah Severne Amerike. De. ial je med drugim, da bo ves svet občudoval italijansko vojaštvo, s katerimi bo premagal sankcij.' Dalje je dejal, da pomenijo te sankcije pravo ženevsko norost- Italijansko ljudstvo bo odgovo. rilo državam, ki bodo sankcije izvajale, s svojo mržnjo. Te države bodo kmalu l čutile, kaj pomeni ta mržnja. Kim, 4. novembra. AA. Po vsej dr- I žavi se je začela prava križarska vojna I proti živežu in blatru tufeem izvora in celo proti tajim besedam. Tmn s«11 M5ž-njega izvajanja gospodarski^**«kr|j objavlja uradno jrj*si1o fašistične trgovske zveze, resolucijo, kj poziva In-dustrijce in trgovce, naj uvedejo tovarniške zaščitne znamke i italijanskimi imeni in besedili. Pred trgovinami, v katerih prodajajo tuje blago, so nalep. ljeni letaki, ki pozivajo občinstvo, naj blaga ne kupuje. Mnogi trgovci v Rimu so iz svojih izložb odstranili napise v angleškem jeziku- Časopisje poziva čitatelje, naj trosijo samo domače blago. Pariz, 4. novembra, r. »Journal des Debats« poroča iz Ženeve, da je baron Aloisi francoskemu ministrskemu pred. sodniku v zadnjem razgovoru napove, dal, da bo p riče tek izvajanja sankcij 18 novembra, znak za neposredne i tali. janske represalije na gospodarskem področju, ki bodo pomenilo popoln boj. kot proti državam, ki bodo izvajale sankcije in ki bodo obenem politična izjava največjega pomena. Sofija, 4. novembra, p. >e bii aretiran ki ao trajale maflone dve lati, m jutri ▼ Parizu proces o aferi Na obtožni klopi bo 50 o*>toi«noav, bo branilo 70 odvetnikov. Obtožnica tisoč i strojem napisanih atrani. ki Jih Borzna poročila* Mnbtjaaaka (f)eviae t všteto premijo 2RJ5%) Amsterdam 2975.64 — 2990-34, Berlin 1756.08 — 1769.96. Bruselj 7aV90 — M2.46. Curih 1424.22 — 1431.29, London — 217.03, New York 4346.72 — 4882.04, rim 2RS-67 — 29ail, Praga 181.06 — 1*2.1*, Trst 955.39 — 358.47. Avatrijski «n»nf ▼ privatnem kHrinfru 8.45 — Graja zopet monarhija Pri včerajšnjem ljudskem glasovanju o bodoči vini se je nad 90 odstotkov vofilcev izjavilo za monarhije Atene, 4- novembra, r. Včeraj se je vršilo v vsej Grčiji ljudsko glasovanje, ki je imelo odločiti o tem. aH naj ostane Grčija republika, ali pa naj wtm nsp«#tn. Rezultat glasovanja ao te^efonično sproti javljali rucfi v London, kjer mm mudi bivši kralj Jurij. Cfei bodlo uj ugotovljeni točni rezultata, bo pooebrea deputacija, v kateri bodo zaabopnld vlade in parfamenta. otrTjoteazafe v Lom. dom. da obvesti kralja o ukinitvi* repnih. Iffcanske vladavine v Grčiji ter jra po. zove, naj se vrne na grški preotoi. Povratek kralja pričakujejo okrog 17. t m. Po v^ej Grčiji se bodo toga dne vršile velike svečanosti, v Atenah pa bo prirejen stiajeo sprejem VtuMb te kraljici. IzM v Atenah Atene, 4. noremftsm. AA. Pn komu. nikeju notranjega mtmMmšm je M o^ voliščih v Atenah glasovalo 5i.t9f3 ^o. li4oev m » »SLOVENSKI NAROD«. Ponedeljek, 4 XI. 1935. Stev 250 Naš tujski promet s lansko je bila letošnja sezona Številčno XO% boljša I^jojfrljajia, 4. novembra Na ptetnu sagi Zveze za tujski p rame* v Slove^bi, ki Je bida 30. oktobra so se obravnavali reaauttati letošnje turistične eoBons. TJtotoTflo ae je, da je tujski pro met n mrsfttii v nssi banovini vsepovsod, raaan ns Bledu In v Kamniku. Bled je izgubil poaoej mmo&b. inoiemskio gostov, zamudi oaosr je psdel obisk od 17.624 na 16-4*i3, r^jf^ir^ ^ ianekih 172.233 oa 158.646 t sstosnjam letu. Ako primerjamo Jarak e in letošnje šte-viJke, moremo ugotoviti porast prllhčno 39%. Gornje številke se nanašajo samo na on« somtoe, ki so prisili na oddih in zabavo, ns ns na Poslovne Soote. Ako hočemo izreci eninteo ooeno tefcotoje aeeona, moramo ogotovtti, da je številčno beležiti velik porast. Zaradi asa.be kupne moči velikega dtefla publike, ki je prihajala k luun in pa vstted. Itak že nJcskih cen pri na«, je pa bil finančni efekt sezone mnogo manj. si kot pretekla leta. T>j—»nV umi podsttd so se obravnavaJi na omenjeni seji. Ugotovilo se je, da ne ■aa—a ststeo nsčansti z Kosti is Avstri' je ter monaotno iskati virov za nas tujski promet drugod, posebno v Ifcanciji, Anar.li-Ji, Belgiji in Hokua*^.. RarroateJj P in ta r Je pjipovodovaiL, da je obiskal okoli 20 valik-iih oficije&nin in privatnih potniških uradov v Avstriji, Švici, Franciji, Belgiji m Nem&tji in sicer o prifliki društvenih Potovanj, ki jfth Je vodftl v Bruselj in Nem-*rjb. To priliko Je porabil, da je razdelil pri tujsko—prometnih uradih ogromno množino našega pr&paepunKlnega materijala. Vsepovsod So zatrjevsdi, da vtoda ve-tfko nanhnsinje za. Jugoslavijo, vendar pa da oantjnaAna propaganda, ne izpolnjuje svoje dottnosti in zafto ne dobe v roke •/^i.kjrvuLtt^u števila prucipeatov. Nujno p _»-trebao je osnovanje naših potniških upadov v Iniisbrucku, Parizu, Bruslju, Frank -turi u in MuAChenu. Naši propagandi o prftiki raizs+ave v Bruslju in pridobitvi novih zvez o priliki gori omenjenih službenih potovanj, je pripisovati Izredno velik porast števila belgi.'Bkih in hola n d <»kin letovisoarj^v v Jugcjsšaviji Gledati moramo iia to, da ai a poživljenjsm propa gande obdržimo zanimanja in simpatije za nas v Nemčiji ln zapadni Evropi, kar smo z velikimi žrtvami in trudom dosegi: v zadnjih letih. Kot eno glavnizi zaprek našega tujskega prometa je treba označiti prisilne vizume, ki še vedno — 17 let po svetovni vojni — dedajo najbolj nemogoče ovire medsebojnemu spoznavanju in potovanju med sosednimi državami. Obenem se je poročalo o aivaJmam delu, ki ga opravlja Zveza potom svojih tujsko—prometnih društev, ki shirajo važne podatke glede nedostatkov m dam gih perečih vprašanj našega tujskega prometa Najmanj šestkrat na let© stopi Zveza s clrkudarji v stik s svojtani člani cami, priložnostno pa tudi osebno potoni svojih funkcijo nar je v. Zaveza izda lep vodič po Sloveniji v nemškem jeziku izpod peresa g. Rudolfa Badjure. Ta vodič bo izšel spomladi leta 1936 ter bo po svoji Locnosti. obširnosti in odJičini opremi eno najboljših del. ki so izšla v zadnjih letih. Poleg beh zadev so se obravnavale na omenjeni seji druge beiave, ki tišče k tlom naš tujski promet in ki jiii boeta Zveza za tujski promet ter tujsko—prometna Zveza v Mariboru prihodnje dni iznesli pred merodajrae činitelje in zbore. „Faust" je še vedno priljubljen DebtemtSd F ratnikova in Igličeva, gost Manuševski Ljubljana, 4. novembra, Gounodov -rausr^ je prišel zopet na repertoar. Se se najdejo ljudje, ki ga zelo ljubijo in celo taki, ki ga sploh še ne pozna, jo- Trakuljasto dejanje z brezkončno vrsto stok m izprememb ter z razkošno melodiko žc davno popularnih arij, zborov in vseh mogočih, nad vse hvaležnih pevskih oblik daje »Faustu« že nad 70 let značaj prave ljudske opere. S protagonisti odličnih glasovnih, pevskih in igralskih kvalitet, z irvTatn-kn«i zbori in sijajnim orkestrom nudi »Faust«: Še danes mnogo lenega užitka. Zadnja naša predstava pa je bila zanimiva, ker nam je pokazala kar dve domaČi debitantki. gdč. Fratnikovo v partiji Margarete in gdč. Iglic evo v partiji Siebk. Izprememba in pomladitev v naši operi In opereti prav tako kakor v naši drami je dobrodošla publiki in koristna repertoar, ju. Zelo smo lahko zadovoljni, da nam ljubljanski državni konsevatorij vzgaja pevski naraščaj, ki vzbuja najboljše nade za bodočnost. Gdč. Frsrnikova je ie ns produkcijah konzervatorija v različnih opernih odlomkih t tvojim znanjem vzbujala vsesplošno poeornoet. Glas posebno prijetnega značtija, izdatne prodornosti, pevske znatne kulture, inteligentnega, za začetnico dovolj čustveno sproščenega podajanja in vrhu tega še ugodna zunanjost visoke mladenke so pred-noti, ki nam s časom obetajo vsega uvaže-venja vredno, zelo simpatično pevko- Vse te vrline, pridobljene i uprav vzgledno marljivostjo in vztrajnostjo ter podarjene tudi od naklonjene nanave, so se uveljavile tudi z nastopom v »Faustu«. Pogumno je zmagovala vso neizbežno tremo ob svojem prvem nastopu v veliki, težki partiji, a ncmno bo z večjo prakso in rutino, ki ji pomore do dramatskega stopnjevanja in še intenzivnejšega doživljanja Margaretane tragične usode, ustvarjala kreacije, ki bodo pevski in igralski povsem zadovoljevale. Že ob svojem debdju je žela za nakitno arijo zaslužen aplavz, kazala vseskoz veliko muzikalnost, velik okus posebno s tem, da je predvsem lepo pela in nikoH gliasovoo forsirala in pa prav dobro, dovolj uglajeno igro v nastopanju, kretanju in gcstikulaci-jah. Skratka. #dč- Fratnikova je operni talent, ki smo ga iskreno veseli. Prejela je | res po zasluženju mnogo cvetja in bila nagrajena po vseh slikah s toplim priznanjem. Gdč- Igličeva se je vnlo srečno izkazala že s Fiameto v »boccacciu« in s svojo »Ni-tuško«; glasovno in pevski ter igralski je prijetna, naravna, neprisiljena in zato občinstvu že ob svojih začetkih prikupna. V partiji Siebla je zunanje sicer preveč nežna, a pevski in igralski sigurna, 2 arijo na vrtu prav zmagovita. Zels je kajpak speoijalen aplavz. V partiji »Fausta« je vskočil gost zagrebški lirski tenor, gosp. Anatol Manuševski j, rodom Rus, pevec svetlega, jasnega organa in zrele rutiniranosti. Zlasti prolog, ki ga v igri in spevu izvrstno podaja z razločevanjem starca in čudovitega pomlajenca, mu je prinesel velik uspeh. V ostalem ni prekoračil mej povprečnosti in se sicer prrv spretno prilagodil našemu ansamblu, čeprav brez skušenj. Zelo smo mu hvaležni, da je predstavo omogočil, dasi ne razumemo, da je treba iti po Fausta v Zagreb, čeprav imamo v Ljubljani še g. Banovca. In Banovcev Faust ne zaostaja za kreacijo gostovo. Kaj je bilo 2 moškim zborom, ne vem. Ob povratku z vojne je malone obtičal in umolknil... Menda je večina pevcev nova in nesigurna Poset pa je bH jedva zadovoljiv. Pr. G, Jesen na Dolenjskem Ljubljana, 4. novembra. Oe sedeš v popoldanski dolenjska vlak, se izgubiš v vagonu med košarami, jerbas-i, med drugimi posodami in včasi veselimi, često pa tudi malce otožnimi, a vendarle zgovornimi ljudmi- Največ je v vlaku žensk ki prihajajo v mesto z najiazUčnejšim blagem, da ga odlože na trgu. Ce bi ne bilo naše Dolenjske, b^ :meli v Ljubljani vse drugačne tržne cene. kot smo jMh vajeni 9icer... Med vožnjo v vlaku se razmotriva vsevprek o tem in onem. Ženske si imajo povedati vse križe in težave, domače in tuje; nenehoma teee pomenek. Da življenje našemu kmetovalcu nI pramik, marveč da je pravi križev pot, zveš tudi tu. Garanja je bilo vse leto »zdaj pa je ostalo doma nekaj živeža a za odprodane pridelke se je dalo nabaviti le najpotrebnejše. Sicer ns je pri hiši pomanjkanje gotovine cek) za najnuj- MARU SKAL AN ROMAN Sida S&okcua *Ker je bila moja ljubezen zasidrana globlje kakor le ▼ ničemernl egoistični strasti brez razuma. Ta strast ni Slove-ka vredna. Kdor razume, lahko marsikaj odpusti četudi vsega morda vendarle ne. Zakaj je šel k njej? Pred vsem zaradi tega, ker je bila njegova zavest, da ni vež svoboden, ampak zakonski mož, v njen še premalo zakoreninjena. Menil je, četudi morda rriti ne zavestno, da lahko nadaljnje to, Kar je delal prej, in pri lom za bip ni misffl na kako ločitev zakona. Morda bt se bH sam najbolj zdržati* ako bi aa Wl kdo postavil pred to vprašanje- Tako delajo Cesto mladi mo-9a, ki so preživeli viharna fantovska teta, in le od žen je odvisno. aH ostane bo samo nepomemben skok preko oj-ntc, ali pa sistem, ka vodi v preisnji ali posnejši potom. Žena mora biti v takih primerih psiholog, diplomat in strateg. Ako to ni sii ne zna biti, naj krivdo za vse, kar sledi, pripiše sebi m naj je ne zavrača ne na moža in ne na kogarkoli dragega.« »Za vse primere to ne velja« je ogovarjala Danica. »Sa vse bofomi ni nobenega univerzalnega zdravHa. Govorila sem o moSkih popada moj moč in o zakonih, kakršen je moj. Ugotavljam oa in si upam to zagovarjati pred vsem svetom, da je v devet in devetdesetih primerih od sto žena kriva poloma zakona. Ne misKrn tu zaradi svojega greha, takih primerov je razmeroma malo, ampak zaradi svoje nespretnosti in nesposobnosti — biti zakonska žena. Moški so preprostejši, manj komplicirani, kakor smo ženske, in po veliki večini v zadnjem bistvu niso slabi, samo šibki in o-mahljivi so. Dajo se skoraj vedno voditi, toda to vodstvo ne sme biti nasilno in ne diktirano po nagonih, ampak po razumu in po taktu.« »Morda je vse to res, a žena, ki zmore vse to. mora biti že zares razumsko in sr£no dovršeno bitje. Vse nismo take.c je dejala Danica »In to je zlo.« »Ki se ne da popraviti,« je menila Jasna. »Ko bi imela dekleta prave matere, bi bila po veliki večini prave žene Toda razpravljati o tem ni bil moj namen Hotela sem le dokazati Sidi, da se moti, ko misli, da smo me doživele v svojih zakonih le samo neskončno harmonijo in srečo. Vsak ve le sam najbolje, kako nejše. ludi sicer trum poscSOSla so vedno v zadregah za denar Uj razpolaga ž njim tam doli kvečjemu prekupčevalce ki pa zahteva od ljudi blago pol zastonj pol za denar-Kljub t.mu ga pa dobi, ker so cene na Dolenjskem, zlasti v krajih daleč od že'eznice. smešno nizke, a blaga sa»nega Je v izobilju, kajti letošnja letina ie bila izredno dobra domala za vse pridelke Prijaznost dolenjskih gričev in goric začneš prav uživati šde ko stopiš iz vlaka in e povzpneš v breg Tu spoznaš psto. pravo nepokvarjeno«! in pristnost doleni-skega demačina. Kjerkoli «e ustavil, te po. vabijo v hišo. nudeč ti okrep-ila in hvaležni so za domačo besedo kakor ri njim. 7-% turista je Doleniska v jeseni pravi eldorado tako glede nokrajinakih lepot kakor dlede prijaznosti ljudstva in pn manjših izdatkov kar v teh časih *4tnH Nnii mf več razvaiene-mu in povsod prikra išinemu meščanu. Vobče bi kazalo našo Dolenjsko e;m bolj dvigniti v tujsko-nrometnem pojedu, s čemer Ki prifazrir* !fl*«f*tvQ prišlo vsaj do skromnih virov dohodkov. Pred gledališko sezono v Ptuju P uj. 4 novembra V IMij.ju smo že več lot pogreSa^ ctl-eda liake prestave Svoieca»*-no «o ae »i Sila rodna onatovanju mariborskega in Hublia-n-«*kega sledil i£oa. ki sta vprzarjali -az^-n dramskih predstav ludi codbem* predata e. Zaradi slabša razumevanja m^r^d-* ;nih faktorjev so se moral** te kulturne pcirc^tirve opust ti _ker ni bil** subvpnrij akoravnp *o takp predrlavelike^ vz^oin^isa t. naci-ronalmesra pomena rui na«? na V^^ra »n^js' «*»-verni meji. Da se z.apo'ni ta vrzel, v if nadelo dramsko društvo odnoeno dranaVi odsek ptujskega SoV^** va'no r>Qlosn «* >m. d« prireja s »vojimj člani ki 7>"tvujpio veliko svojega prostega iwsn v dni^r kulturne svrhf. redn-p frledališko predstaivo. Dramskn od«e.k ^koVa ie ze v lanski sezoni prirediti nekaj prav dobrih iger .leto« na bo renorto^r Še boli izr^onolnjil zl«st; §», ker se bodo lahko g'edal'šk«* igre vr5ilf* nemoteno z renoviranjem odra v nesftnolti gledališču. P--» prizadevanju agilnega gosoo-dorja brsta Komaca se je i n»aHmi troski preslikata kiilir^ri ja. ki ho seiai ustrezaJa vsem zahtevam Preuredila se je tudi oder-ska razpetiiava ter nabavil nov gledalski zaetor Na odru samem cn po'oziili nove deske, d« bo r>dpadlo mu^no ^kripanie de*k med pred^*«^. SpreHni1* del odra oa *o hs-kio preured'li. da *e bojo lahko prir^inli ludi pevek' koncerti V ta namen eo niro't-]< lesen* fcaalonlsls. ki Kodo ra ftst^ials uhaianfe zvokov »a rvde- in bodo govor uemerlnle v dvonp»no. ki ie IršV ip3f»ooi vse premalo akustičnu. Pri te i preuredi t v^ odra pa gre tudi zahvala »yžffvrv i 'neiim Dramatičnemu društvu in pa me*4n.l nbe*n1 ki je 7. znatnimi žetvam? oofve*'!« prenrod'tvđ glednl'šrvi toliko r>07ornn«h p->Tori dnanrih diletantov bodo no^ovno ^kušnV nr: iohi'i 7a cro^iova-nia 1 iuh1 :^(n««ko in mflrih/v^ko gle'laiRee. na občinstvu rv» je ležerne .d« nr>-sp1«1 fo rfped***°ve in dn tako zado^^enje na^im požrtv^^a^ni^m •«frS^*"*m ' tem, da nr,_ nohtni rw»5 Talip-n (mil« Otvnri*«»v ^led«*?-Ake sezone bo v t^-ek n t. m. oh °0 nr; t 0»nr?Vm> rrrarno -Sinr. Rod, ki je mežnaril 200 let Trebnje, 4. novembra. Trebanjske farane ie preteklo nedeljo pre* senetUa vest. da se mežnarjeve gospodične poslavljajo od svoje fare. Nad 2oo let je ta rod mežnaril v trebanjski fari in dane*, ko odhajata is tega mesta poslednje tega rodu gdč. Aniea in Miri. »e farani vprašujejo čemu ta nenadni njun odhod Vsi x nedelje-nimi simpatijami, dele njuno bol. ki je spričo razmer, radi katerih so morale oditi, tem hujša. V nedeljo, ko je občinski kliear na trgu objavil zbranim faranom njuno žalostno poslovilno pismo, so zajokale žene, na očeh mož so se pojavile solze, po fari pa niso verjeli. Razumljiva je ta obojestranska hol v-sai. ce pomislimo, da to ni bila volja faranov, ki jo je treba vsekakor upoštevati. Kdo se ne spominja starega slepega .než narja Načeta, ki je v svoji sluibi oslepel in se tak kljub visoki starosti opravljal službo meinarja naprej, dokler ga ni težka bolezen priklenila na bolniško poMeljo, kjer je hiral in umrl. In mežnarjeva mama, mežuar Matevž junak in žrtev svetovne vojne, Nare njih dober sin ln brat, vsi so odšli, ostal«» 90 le še poslednje tega rodu gdčni Anica in Miei. Anica organistka in pevovodkinja. Mici mežnariea, obe pa neumorni skrbnici farne cerkve in vsega, kar je s to v zvezi. Naporno je bilo njuno delo, posebno za sla- Lomi zeuski, vendar ju ie tradicija rodu, ljubezen do dela in končno ljubezen do faranov in obratno premagala vse napora — obe sta živeli le za cerkev in farane, ki ju bodo težko pogrešali. Se težja pa je ločiLev Anice in Mici od cerkve in faranov. Tolaži pa naj ju zavest, da ju Cara tudi sedaj ne bo zapustila in. da v svoji žalosti ne bosta zapuščeni. Baje ju je župni urad odpustil, ker pevo-vodkmja Anica ni hotela prevzeti vodstva tamburasev prosvetnega društva radi pre-obloienosti z delom in ker tega ni veiča. Obveščeni smo pa tudi. da je cerkveni pev-skl zbor radi teh razmer odstopil in, da so sedanji pevci s svojo pevovodklnjo preteklo nedeljo faranom poslednjič peli Želimo le, da bi se razmere v zadnjem hipu. kako še uredile in pričakujemo od c dekana in od iiospodičen. da bi se sporazumeli, saj je to želja vse fare. Nevaren tat pod ključem Kranj, 3. novembra. Zdi se, kakor da je Krajij zadaje čase Poatatl nevarna D a* t za vlomilce in tatove, Kranjaki varnostni a**sani so zadnje mesece spravili pod kJjno že toliko prijateljev tuje lastnine, da jim lahko čestitamo, V petek popoldne je z avtobusom prispe; v Kranj posebne vrste tet, tak. ki v Lrgovinab kupuje, se već pokrade. Je tn 29-letni brospoeolni natakar Razineer I*- nae z Jesenic Takoj včeraj zut.raj po praaniku je prioel z delom Tako je o'oi-s«kal Lngovino Kanduč, kjer je med naku. povaoijecm na-kr&del noffavic, ženakesra perila vu dan>skih uenjatih rokavic v vrednosti Din 2000___dalje je p^^etil vedetr- govino Crobath. ker je nakradel za okroS Din 300.— Kraic. v trafiki Komatar pa je izmaknil 110 najdepsih in na^lnažjih pokrajinskih raasđednic. Crobatiiovim se je »del sumljiv in so nanj opoZorUi policijo. Stražnika &uc ita ?a, ko sta ba£ prišla iz stražnice in zavila proti >Novi poti., opazila, da prihaja s Podrt;ne. Razinger je stražnika opazil in skušal pobesnti po H«leiweiss<»vi uiMed proti t-oirkvi. Stražnika sta urno skoftUa za njim in že sta r» Zgrm&Hk. Pri nj+^m M našli vse ukradene prodaše*«, in je kasneje Razingror vse tri tatvine priznal. Kako zelo s^ je specija-lizirai' na to vrsto tatvino, kaže zanimivo (iejktvo. da ima na ovojem površniku na notranji ?trani nrišit o?rt»men žep približno po' metra no kvadrat, kamor je l>a"<*al ukradeno b'a^o. (\i na.takarskeWe*ko iz njune sobe. verjetno ra je, da ni rleilai Fam, ampak je imol pomaigača, je Ber^cant izjavil, da ie samokres prodal v I-d^rjlJani mekomu Ra^insrerju. Se«laj ee je dogna lo. da jo ravno včerajšnji aretiraiec tisti Razinsrer in da je skoro gotovo Bergantn pomafTHil pri vlomih in tatvinah. NadaJj-na preiekava bo »pravila, na dan m*r-s.ikaj. SPOBT _ UZS1' (duibeno). Na izredni glavni skupščini GZSP, ki se je vršila dne 27. 10, t. I na Jesenicah, je bila izvoljena sledeča nova uprava in sicer: Dr. Potočnik Miha, predsednik. Zupan Josip, I. podpredsednik, Cop Miha. H. podpredsednik, Kav-nik Stanko, tajnik I.. Vindišer Stane, tajnik II., Juran Ignac, blagajnik, Ravnikar Leopold, gospodar, Novžak Viktor, tehn. referent. Frelih Matevž, teh. vodstvo, Korenini Drago, teb. vodstvo, Rabič Maks, teh. vodstvo, Odar Franc, teh. vodstvo, Kra-nvar Janko, teh. vodstvo. BoŽič Alojz, preglednik, Dotovišek Ciril, preglednik, Ce-rar Drago, Rabič Manica in Berlot Anton, za mladinski odsek. Tuhlar Jože, odbornik, dr. Stanovuik A. odb., Le^at Anton, odb-Rabic Manica. odb., Godec Tomaž, odb., Cerar Drago. odb.. ^olar Franc, odb., Plei-weiss K.. Odt.. Jalen Vinko, odb- Službeno št. 1. Podsavezna prvenstva: I. v alpski kombinaciji 26. I. 1906. II. klasično prvenstvo 8. in 0. II. 1936. III. mladinsko klasično 16. U. 1936. IV- mladinsko v alpski kombinaciji v mesecu marcu 1996. Opozarjamo je.« »In vendar,« j« vzkliknila Sida, »je to nekaj Cisto drugega, docela drugačnega od moje usode.« »Vsaka usoda hodi svoja potai zato dveh čisto enakih usod sploh ne more biti,« je dejala Mary. »Potem tudi vsa ta filozofija nič ne pomaga, ker ni recepta za univerzalno zdravilo,« je dodala Sida. »Potem je pa tu diagnoza: šele po njej se določa in dozira lek.« »V mojem primeru tudi po §e tako točni ugotovitvi diagnoze ne bi bilo mogoče zvariti zdravila.« *Morda, Sida, ne ugovarjam. Toda: kaj stori zdavnik, kadar ie zdravljenje z zdravilom nemogoče?- %Kaj?« »Seže po operaciji ali po amputaciji. V tvojem primeru je bila mogoča le amputacija. To je v zakonu — ločitev. Ali se je sedaj ta amputacija izvršila z nožem ali z naravnim odmretjem, je vseeno.« »Ko bi res bilo vseeno!« je vzkliknila Sida. »Mislim, da bi pri tebi bile posledice v obeh primerih enake ker je v tebi premalo sposobnosti za odločne sklepe,« ie dejala Danica,« ali pa premalo volje, da W presojala življenje tako. kakršno je in ne po nekih zgolj čustvenih merilih k« se spreminjajo kakor položai klopotca v vetru.* »In če ne murvin arugačer- Ce ,e v I meni tako? Ce so zaman vsi moji napori ln obupni zaleti. Kako naj prebije drobna ptica trdo kletko z zaprtimi vrati?« XXVI. »Osedlaj mi konja!« je zaklical Josip Silan iz veie Andreju, ki je v lepem jutru leno stopical po dvorišču. •Takoj, gospod,« je odgovoril hlapec in se podvizal v hlev. Josrp Silan je stopil na dvorišče, razširil prsa in globoko zadihal. Nad zelenim Pohorjem je bilo poveznjeno ko ribje oko jasno nebo. Zastrmel se je za hip vanj. potem mu je pa obtičal pogled na gozdovih v pobočiih. Silan se je zadovoljno nasmehnil: *Spet pojo sekire. Sečemo, žagamo in prodajamo. Za sramotne cene sicer, a vendar. Samo koliko časa še? Nova tre-notna konjunktura, obliž na rano? Pah. četudi! Ko je v tekstiliji zastoi. ie to izvrstno nadomestilo.« Ko je Andrej pripeljal osedlanega konja, vsega Čilega in komaj Čakajočega na jezdeca, da ga ponese v bregove in gozdove, je Silan v hipu pozabil na te svoje trenotne misli in s hlapčevo pomočjo še neverjetno čilo sede' v sedlo ter odjezdil Za njim se je spustil prej Ervinov lovski pes, ki je po nekaj dneh polega-nja in Dotikanja okoli s poveznjeno glavo ter povedenim repom ooeasi ze pozabljal na izgubo svo;ega gospodarja — Nagon za tekom m lovom je bil v njem močnejši kakor obup. Zvočni kino Ideal Tudi Vi morata videti velefilm po slavnem romanu Duma»-a Grof Monte Christo Vstopnina 4.50. b 50 in l Din. Predstave ob 4., 7. in O1 4 uri- v-ie klube GZSP, ki reflektirajo, da se navedena tekmovanja izvedejo na njihovem teritoriju, da nam lo v najkrajšem iftSti javijo. Obveščamo v>e staroiše ln mlaj* c stmiSke sodnike, da bomo v lAto&nji sezoni izvedli jjosebni smulko - sodniški t*»rai Prijave za ta tečaj je poslati najkasneje tlo 15. 11. t.l. na tajniMvo (i/.SP. Vni ki 1 bi naj takoj izvedejo vsakoletni obvezni zdavn'ski pregled, v>eh verificiranih tekmovalcev, za potrebno tiskovina naj .«e obrnejo na nase tajništvo. KOLEDAR I km«'«: Ponedel^K, 4. novembra katoličani: Karel B. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ben£:ili Kino Ideal: Grof Monte Christo Kino Klojra: Poslednji vnJAek Kino Union; Plejs v Savovu. matineja ob 14. >v zrbajnenju križa* Kino &i£ka: MaSkarada Intimni koncert Glasbene Matice ob 20, v Hubadovi pevski dvorjtni DEŽURNE LEKARNE Danes; dr. Kmet, TvrSeva oflsta 41, Tmkocav ded. Mestni trjr 4 tn TJatiir, Se-lonburgova ulica 7. Iz Kamnika — Med nebeškimi pri prošnji k i je v Korfn-niku za sv. Jožefom in sv. Franoliem nedvomno najbolj v ea#«teh ev. Kami, kajti Karlov, Dnagoev in Oralne v Kamniku skoro pre&teiM ne moreA. Med temi n^^^rin* Karla itd., ie 1 usoda naklon i k tud.1 r«*k*v-ratterrja na Sirtnri r. KarVu Kirmni, da j* oH-nen adrav in kalcor mlad fant otoftakal svoj 65 rojstni m R©4ov#iri d«. Vrh" ru*«tent. ki mu j« ribe.ljka bokla v Idtriji, je bil m aH r*^v4imi pionirja ruđi^rna v nafti h KanimSkih planinah in je vne^ sodeloMa.1 pni osnovan iu in zcrrndbi prvih plamim^dh kci*. »»edjii večkrat nameri ffvoj proftni korak pmti n« Sim cror#tk4m vrhmico^n, ki jdh 'e r»nei »etletji v dVu£bi naAih naJ7^*ln£ri-*»*ih planin rev toVikokmt prohor na v^fth krajih n*i^nknet. Dajal »O. da i« bil posestnik wm dobo za v.t rovao za svoje pridelke im, «h- je pnfe- Nk b»"uhniu semo ive ur prrvt pM *kom ia n-lovaine dobo, je sadosten d:»kar z*to K }m je pa poiftr podtaJcnil in si r*« ta na?ii> hr,-W pridobiti zava.rovalmfno v zneski lf^^ Imafrijev, bo pa tisotovrla nal.t'i.TM proz V ^ v«, ki je Se v t«kn. — Pftbir&nje p«*jih taks. — M^nn oh «»w >e prioeia pobirati jvmj^ +nV&^ za !e*o 193f>. Tajlcaa mafta I>in. 50- Opozairjamo t^rrike psov. da se bo v lcratikom po^;.] v Kanvnidcn komiedeTec in kdor tak«-» no b«) do tnfcrM placađ. prid«e ob psa. no>cr tafP ai pa naprti neprimerno w«* sitroikov — Za električni tok se mora mestni oblini plaftevati vei katerih jih je 6 tok takoj phačulo m **o (m ir^v' nmđdopirH. 6 je taJo?K ki tj? os tank« ne morejo poravnal in mora in radi teea iiporabljari petrolejke, 5 jjh je brilo pa maki bolj oVv-rrfh, laa^ti potrcaK so pehajte in *»i tok sa*m prik;k>pfrl. z« lcwr «r» hr*do Tnore4»i rj»«»ovj»,rž'1-ti. — Umestno bi bilo. d»a bi n/bc^na onini. kš aamfitanke ra-rfi revš^iTiP res ne moreio plačati. djnil!7U|jo^' 7mosek črtala proti oone-al, da bodo odelej ele.kt»rfko plačV-vvtti sr*^ h*. Ponedeljek- 4. novembra 14,00: Vremensko poročilo, borzni tečaji 1&00: Zdravniška ara: 0 motnjah w um (dj. Bogomir Magajna). 18^0: Nekaj jml-ckav (ploMe). 18.40: Kulturna kronika Podpirajmo naso knjigo (g- prof France Vodnik). 19.00: Napoved raaa, vremenska napoved, porodila, objava sporeda, obrstila. 19.30: Nac- ura. 20.00: Prenoe ie Hu bodove dvorane: I. veeor moderne glasbe •>2 00- Napoved fasa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22lf>: Za zaha-ro in za ples (prenoe iz nebotUmikaV Torek« 5. novembra 11.00: Sobka ura: Jesenska glasba. (C Emil Adami6). 12.00: klavni virtuoii (plo Ue). 12.45: Vremenska napoved, poročil« 13.00: Na|ioved čaaa, objava sporeda, ot> vestila. 13.15: Koncert radijskega orkestra 14.0»>: Vremensko r>oročilo, Korzni tečaji 18.00 Radijski jazz. 18.40: Vzgojni pomen družine (dr. Stanko Godala). 19.00: Napove! časa, vremenska napoved, poročila, obja\ sporeda, obvestila. 19.90: Nac. ura. -20-Ot, Večer podoknic. (Sodelujejo: gdč.Štefka K: Naše vojaške godbe igrajo (ploSČe. 14.00. Vremensko poročilo, borzni tečaji- 18.U0 Otroška ura-* Ročna dela ii papirja (Zdrav ko Omerza. Storžek in njegovo burkuM" življenje: Deklica z modrimi lasmi raži Storžka (člani radi jake dram. druž.) 18.40 SueSki prekop (g. Rudolf Dostal). 19.U) Napoved Časa, vremenska napoved, poro čila. objava sporeda, obvestila. 19.B0; Nac. ura 20 00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča v I. odmoru: Pojasnila k prenoau, v II. odmoru: Napoved eaaa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. Stcv. >5l »ST.OVENSKT NAUOH. Ponedeljek. 4 X* 1035. Stran 3 DNEVNE VESTI — Dopolnittv pravilnika 6 votnih olaj. sav ah. L'romctni minister je odobril dopolnitev i 3 tedanjega pravilnika o voznih olajšavah % naslednjim novim besedilom: Ministri v pokoju In na rapoloženju, vpo-kojeni bani, vpokojeni državni uslužbenci in vpokojeni duhovniki i? II. odstavka tega paragraia vživejo na železnicah in par-nikih državnih eksploetacij 50 % popust od normalnih voznih cen trikiat na leto Rodbinski č!ani aktivnih miniaUrov in ba_ nov, ministrov v pokoju in na razpoloženju in vpokojendh banov. daljc rodbinski člae4 v tem § navedenih oseb vživajo na lelezni-cah in parnikih državnih eksp'oatacij 50 % popust od normalnih voznih cen trikrat na leto. Za rodbinske člane se smatrajo 1. zakonska žena. 2. zakonski otroci do 18 leta starosti, 3- vdove in otroci umrlih uslužbencev dokler dobivajo pokojnino. Osebocn z omejenim številom potovanj se računa potovanje tja in nazaj kot eno potovanje. Potuje se lahko po železnici ali s Mrnilcom ali r»a kombinirano. KINO SLOGA Ljubljanski dvor Telefon 2730 Film. ki ga mora videti vsakdo! Film. ki pa ni lnosofe poiahiti! Film, ki ugaja vsakemu gledalrn- Poslednji valček Svetislav Petrovič, Čamila Hom glasba OSKARJA STRAUSSA. Danes ob 16., 19-15 in 21.15 uri Lep dopolnilni spored in nov zborni tednik — Angleško-ameriški dan. Pred dobrim letom je sklenilo udruženje prijateljev Velike Britanije in Amerike v Jugoslaviji, da se bo vsako leto v zvezi 7 dnevom premir. ia praznoval pri nas angleško-ameriški dan kot izraz hvaležnosti do onih Angležev in Američanov, ki so posvetili ali celo žrtvovali svoje življenje za dobrobit našeca naroda. Prvi tak dan se je praznoval lani. drugi pa bo letos v nedeljo 10 tm. KAVA — MOTOH, dnevno sveže pražena, Ljubljana. Vodnikov trg 5._ — Strelska Zveza kraljevine Jugoslavije je imela včeraj v BeogTadu glavno skupščino, ki ji je prisostvovalo 50 delegatov vseh strelskih okrožij. Zveza je številčno zelo napredovala, saj šteje zdaj 1.800 strelskih družin. Za predsednika je bil ponovno iztvoljen dr. Ivan Rybaf, za I. podpredsedri i k a pa divizijski gonerral Perzibašič- — Slovenci r Ameriki. Tudi lotos prirede amoriški Slovenci boiioni ialet v staro domovino in sicer kar v Mirih skupim ah. Vse štiri skupine bo vodil potniški agent Hamburg Llovdia. Prvi paroik z ameriškimi Slovenci odpliiije proti B\Topi 5. decembna, dru-i>i 7. tretji 12, četrti pa 15. decembra. — V Olevelandu je umrla znana slovenska pijo-ninka Ana Fortuna rojema Bradač podomaee Zaearjova ma»H. st^na 71 le4. Doma je bila iz Mari-noe vasi fara Krika, od koder je prišla v Ameriko pred 47 leti. — Žrtev avtomobilske nesreče je postal 21-lerfirr Viktor Anžlovar, avn treovea Antona Anfclovarja v CWHandu- PeSjei se je s torveirisi r. a^o-mob'lom na nogometno tekmo in v bližani m^vta Tiffin se je pripetila težka prometna nesreča. Anžlovar je bil te^ko ranjen In je v boln;ci kmalu izdihnil V Ind^amor^lisu je umrl Franc Lurar. s4ar 4fi let doma iz Po-tovTha n»r»i Srpih**« ma Dolemiskem. V Ame-rki je hM rred HO let. V Glevelandu je umrl Franc KraSovec tfmr 70 let, doma iz Nove vas,; pri Blokah. Na Stari Vrhniki 5p živi4a njegovi žena Ivana im «n Frsnc. V Tndia-nopo1^!] \* unvr'fl Avgusta Pe^ko ic. str.ra 37 leno je bilo stklenjeno ustanoviti Zvezo radioklubov kraljevine Jugo-sJavije. Izvoljen je bil odbor pod predsedstvom beograjskega inženjerja AJeksaa* cžra Damjanovića. Naloga začasnega odbora bo izdelati pravila in sklicati ustanovni občni zbor. — Za pospeševanje turizma. V hotelu >Srpekl kralj v Beogradu je bila včeraj konferenca zastopnikov naših in turških turist:oriih organizacij. Predsednik balkanske turistične federacije turški narodni poslanec in predsednik turškega Toorlng ter Avtokluba Rešid Safet je poročal o sklepih mednarodne turistične ijonference v Budimpešti in v Parizu, kjer a« je govorilo o tegraditvi in vido* »ta v i t v i prometnih zvez po suhem in po vodi med Londonom in Beogradom. Govoril j« tudi o sodelovanju balkanske lu-riotlčne federacije z drugimi sorodnimi federacijami. Določen je bil dnevni red kongresa balkanske turistične federacije, ki bo prihodnje leto v Beogradu. Končno se je govorilo o izdaji balkanskega turističnega slovarja in skupnih reklamnih plakatov aa vsa palfeanske države in o organizaciji krožnih ialetov. — Mednarodni mediteranska konferenca v Splitu Na letošnjem mednarodna* kongresu za znanstveno ni i lat a t aa Ji Mediterana v Bukarešti, ki ae ga J« «4a-ležilo Ifl delegatov iz 15 držav, je bilo sklenjeno, Ca bo prihodnja mednarodna Mediteranska konferenca v Splitu. — Z Vi*a. Prejeli smo: V sobotni številki se med drugimi poročili o svečanostih na ljubljanskih pokopališčih omenil1 tudi viško pokopališče, kjer so bile svečanosti tudi pri nedavno odkritem spomeniku padlim vitkim vojakom v svetovni vojni. Dopisnik je pomotoma navedel, da je pri spomeniku padlim vojakom zablestela inicialka >AI< v lučkah-To se pa ni zgodilo. Nasprotno pa je res, da je lil bajno razsvetljen spomenik blago-pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju na občinskem trgu, ki so ga okrasili s cvetjem in svečkami Sokoli in narodno občinstvo. Pri kraljevem spomeniku je bila v sredini inicijalka »AIc, ki je bila vsa v lučkah, kar je napravilo posebno lep vtis. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Skopi ju 17, v Zagrebu 14, v Ljubljani 13-2, v Roga>ki Slatini in Beogradu 13, v Mariboru 12- Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.2, temperatura je znašala 8. — Nesreče- Včeraj so morali prepeljati v bolnico 17-letnega uradnikovega sina Dušana Tauzesa iz Most, Krekova ulica 5, ki je postal žrtev lastne neprevidnosti. Snažil je flohcrtovko, ki sc je nenadoma sprožila in ga je krogla zadela v levico. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 6I6K1 _TELEFON 33^87_ Veliki film lz dunajskega umetniškega življenja MASKARADA Faula VVeselv, Adolf VVohlbruck. Režija: Willy Forst. Dopolnilo običajno! Samo še danes ob 7. in 9. Pri vaeh predstavah ae dele brezplačni vzorci avetovno znane Chlor-odont sobne paate, jugosl. proizvod. V nedeljo ob 11. uri dopoldne film STRUP V KRVI. Vstopnina Din 3-—. Otroci Din 2.50. V torek: SO dni princesa, — S!lvya Sidney. — Trije napadi. V Mengšu so neznani fantje napadli 15Jetnega čevljarskega vajenca Antona Vrhovnika in eden ga je sunil z nožem v levo roko. — Druga žrtev napada je posta'1 52-letni premikac državnih železnic Avgust Rozman iz JarS ki so ga v soboto ponoči neznane' napadli in ga ranili na glavi, dobil je pa tudi poškodbe po telesu. — V Orteneku je bil napuden posestnik France Sile. Nekdo ga je na cesti z nožem sunil v roko Iz Ljubljane —lj Regulacijska dela v LjubJoauici se vedno počivajo. Delavci ae zbirajo skoraj vsak dan pn Ljubljanici ter neatrpuo čakajo, kdaj ho voda dovolj upadla, da bodo Lahko zopet ali v struge Zdaj je voda ža precej nizka« vendar se ne morejo debatu ker je ne morejo zapreti na Spici. Ko bo upadla toliko, da bodo lahko začeli postavljati leseno konstrukcijo nove zapornice na Spdci, bodo delavci lahko upali, da bodo delali še letos v Ljubijan-ici. Ako pa vode ne bodo mogLi zapreti; na Sprici. najbrž ne bodo mogli delati pozimi. Oe bo vreme vzdržalo še nekaj dni. bo voda dovolj upadla Toda barometer je začel zopet padati ter je težko napovedati zboljšanje. —i j Po zelo ugodnih cenah in v veliki izbiri Vam nudi ramo perilo, nogavice in rokaviee unvdka M. P i r n a t. Sv. petna c. 22 n Poljanska c. 1 (Pegle-zen). —lj Srna. lisica, tajci. Nedeljski lovci so na glasu, do. se jih divjačina rada izogihlje, vendar jim često delamo kriviioo. Včasih imaijo nedeljski lovci mnogo več sreče kakor najboljši poklicni lovci. Tudi včeraj se je sreča nasmejala štirim lovcem, ki so lovili v lovišču g. Ocvirka v Dobrepoljah. Ustrelili so 4 zajce, srno m lisrioo. pfen je razstavljen ne mesarski stojnici na trgu. Ljudje so se zlasti zanimala aa smo, ki pa &e na bila na prodaj. Srnino pečenka je dobre- —lj Fugnerjevo ulico te vedno tlakujejo. Pred tedni ao se začeli tlakovati Sv- Petra cesto pred cerkvijo. Nedavno ao delo končali, nakar so zaceli tlakovati ae del Fiignerjeve ulice ob tramvajski progi. Da ceste ni treba zapreti za vozni promet, tlakujejo kos za kosom, zato pa delo ne napreduje posebno hitro. Tako bodo zdaj tlakovane skoraj vse ceate ob tramvajski progi. Izjema je pa Tržaška cesta, ki najbrž ne bo še tlakovana v dogiednem času. V načrtu je tlakovanje Dolenjske ceste ip. drugih državnih cest, na Tržaško cesto smo pa pozabili. Srajce modne in športne, krava/te, naramnice, žepne robce ter razno jagro vo perilo, si nabavite res zadovoljivo pri tvrdki Miloš Karničnlk, Stari trg .8 —lj O sadnem izboru za ljubljanske vrste bo predaval pod okriljem podružnice »Sad. in vrt. društva« v Ljubljani g- nadzornik Franc Gombač v sredo. 6. tm. od 1°. do 20. ure v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. G. predavatelj nam bo vse te sorte sadja pokazal in nas poučil o rasti, rodovitnosti in odpornosti dreves, trajnosti sadja in sploh o vrednosti posameznih aort Kdor dvomi, ali ne pozna aort na svojem vrtu, bo imel pri K ko. da jih bo spoznal. Prav tako je to predavanje važno za gospodinje, ki si nabavljajo sadje za zimo. da zvedo, katere sorte so priporočljive- Podružnica »Sad. in vrt. društva« bo odslej tekom zime, kakor prejšnja leta, prirejala ob sredah, točno ob 19. uri sadjarske in vrtnarske tečaje, na katere opozarjamo vsc prijatelje sadjar, stva in vrtnarstva. Vstopnine ni. —lj Anton Doktoric umrl. SnoČi je umrl v Ljubljani vpokojeni davčni služitelj gospod Anton Doktoric in jutri ob *6. ga odpeljejo iz mrtvašnice splošne bolnice k večnemu počitku. Vsako leto je pokojni opazoval vreme v zvezi s 40 mučeniki, o katerih je bil trdno prepričan, da vplivajo na vreme, kakor pravi ljudski pregovor. In vsako leto je nam prinesel vestno sestavljeno tabelo o svojih opazovanjih vremena skozi 40 4mL Bodi mu lahka zemlja' —lj Sestanek vseh hišnih posestnikov ia Baiigradom. Prvo društvo hišnih posestni-feSI v Ljubljani bo priredilo nadaljnji sestanek vseh posestnikov novih in starih hiš v torek, dne 5. novembra t. L za Bežigradom v gostilni g. KaČič Karla, Tyrševa cesta št. 56- Na sestanku bo predaval predsednik Frelih Ivan o napravi davčnih prijav *a zgradarino ter o raznih drugih davčnih in stanovskih zadevah. Vabljeni so vsi posestniki iz tega mestnega okraja. KINO UNION Telefon 22-21 Danes ob 16., 19.15 ln 21.15 Melodije, matika. plesi, petje. PLES V SAVO JU P°je, igra očaruje GITA ALP AR Hans Jarav. Felix Bressart Otto Wallhnra;. Glasba Paul Abraham Predprodaja vstopnic od 11. — 12.80 in od 15. ure dalje. i —lj Slavnostni akademski ples z uvodnim koncertnim sporedom ob priliki 50 letnice Ciril-Metodove družbe priredi njena Akademska podružnjica 16. t. ni na Taboru.— Prireditev ni zamišljena v slogu običajnih plesov in zabav, ampak kot spominski družabni večer, ki naj združi v neprisiljeni družabnosti vse nekdanje in sedanje prijatelje te naše največje in najzaslužnejše na-rodno-obrambne organizacije. Opozarjamo vse kroge da ne prezrejo te odlične prireditve, ki zasluži pozornost in uvazevanje spričo svojega viaokega pomena in značaja saj jo Njeg. Vis. kraljevič Andrej blagovo-H prevzeti pokroviiteljatvo in 6 tem povzdigniti ta naš slovenski jubilej v praznik vseh Jugoslovenov, —lj Visoko starost je dosegla prodajalka živil ga. Marija Steblaj. ki je praznovala te dni 851etnlco rojstva tiho in skromno, kakor je tiho in skromno njeno življenje. Rojena je bila v bližini znanega turjaškega gradu in spominja se Se, kako so živeli turjaški grofi. Želimo ji, da bi v miru in zadovoljstvu preživela jesen svojega življenja. —lj Senzacije, kakršno je vzbudil film Bengali, ki se predvaja v Elitnem kinu Matici, menda ni vzbudil še noben film. Se danes, ko je film že peti dan na programu, rezervirajo ljudje vstopnice, da si zavarujejo mesto za večerno prestavo. Opozarjamo vse one, ki si hočejo ogledati ta nepozabni film, naj si pravočasno rezervirajo vstopnice. —lj ZKD bo v petek predvajala veselo opereto »Pripovedka o pomladit v kateri poje slavna pevka Claire Poehs. O njej gre glas, da je ena najboljših koloraturnih pevk sedanjosti. Slavni komik VVEISS FERDL Pride! Pride! — »Grof Monte Christo«, ki aa predvaja v zvočnem kinu Ideal, vzbuja v Ljubljani veliko Zanimanje. Gledalci so navdušeni in pravijo, da takega filma le dolgo niso videli. Oglejte si ga tudi vi. Predvaja s« še danes- —lj Predavanja SPD a planinski flori: V petek dne 8. t. m. ob 20. uri bo v dvorani Delavske zbornice predaval 0 cvetan! naših planin g. prof. Vikor petkovšek, naš znani mladi botanik, ki jo s svojimi lepimi članki v >Proteusu< in drugod v*budil upravičeno pozornost. Orisal bo planinske cvetlice iz raznih vidikov, omenjal posebej zaščitene rastline in opozarjal na zdravilne cvetlice. Ker bo predavanje pojasnjevalo okrog 100 diapozitivov, med njimi mnogo barvanih, se nam obeta prav zanimiv večer. —lj V letošnji koncertni sezoni bomo imeli cel ciklus koncertov moderne g)aat>e, med njimi crva, ki se nanašata na našo domačo, predvsem slovensko m ju^colovandko glasbeno Uiteraturo. Prvi koncert slovenske moderne glasbe bo je biLo ponujeno za 22 oseb, posredovanj je bilo iarvrsenib 7, dopotovalo je 33, odpotovala 4" o*ab. I>n** 31. oktobra je bilo v evkianci 3&2 brez p« > seta ih (2S9 moških in 43 fcenak) naerproti 365 (309 moškim ki 56 že rus kam) dne 20. oktobra. Delo c&oMlo 26 delavcev (pri rc. e-uAacijI Savinje v Tremerju), 4 červiljarji. 1 oskrbnik. 1 hlapec, 1 kuharica ter pc> 2 adnikinji in kmečki dekli. —c Tatvine kole« ee množijo od dne »i< line. Očivkino je na delu drudbba. ki «e bavi samo s tatvinami koles. V četrtek s t.h bUl v Cedju tovrstni zopet dve tatvini koles. Trgovskemu eilnori Viktorju Z<»rmanu iz Celja je ob 17.30 nernaan sUvilei uikraxlel izpred postnega poslopja 8H..-rizoru. tov. štev. 3745, evid. stev. 2-10S.42C —c SK Celje : SK AtJetik 4 : 1 (1 : 1, V nedeljo popodne je bila. na Crlazi; nogometna tekma med SK Celjem in AtJetik i. Celje je zasluzeno zmagajo. Ooe moštvi sta nastopiM v močnih postaven Teknia je bi}a zelo živahna. Igra je bila v prvem v polčasu izenačene. Do odmoru pa so Atletiki popustili in Celje je prešlo v lahko premoč. Goli 2» Ceitfe so padli \ 30. minut prvega ter v 16 19 in 32. mtoiut' drugega poloa&a* deefoni gol aa Atletih pa v 11. minuti prvega pod&asa. Teknv> ve sodil g. Albert Prestaven* točno m ob jektivno. __c 8K Jugoslavija : SK Žalec 8 : 2 (2 : 0). Na igrišču Jugoslavije je donet-Juigoftlavlja v đructoreaaredni prvenstveni tekmi z lahkoto premagala Žaflčajne. fera je biki primrtivr«. m nez&nfcmfrm. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. m* Ponedeljek, 4. novembra: Direktor Compa. Red B. Torek , 5. novembra: Zaprto (generalka) ★ Opozarjamo na premiere ljudske žatoigre v šestih slikah »Bratomor na Metavic, ki Jo je napisal Pavel Golia. Premiera bo v sredo dne 6. t. m. Glavne vloge v tej žaloigri igrajo ga. Marija Vera, ga, Mira Danilova, ter gg. Levar, Kralj in Skrbinsek. Režira g. Ciril Debevec. OPERA Ponedeljek, 4. novembra: BaJe^no-koncertni večer Nine Kirsanove, A. Zulcovskega in Borisa Popova. Izven. Znižane cene Torek , B, novembra: Faost. Red A. Spored nocojšnjega baJetoo-koncertnega večera, ki ga izvajajo Nina lUrsanom, pri-ma-balerina opere v Monte Carin, dal)e Ana-tol Žukovski, soloplesalec beograjske opere in operni pevec Boris Popov, elan pariške opere, je najskrbneje in izredno pestro sestavljen. Po večini plešeta Klr&anova m tn-kovski v duetu rasne plese na glasbo: Straussa, Drigoja, Moniusžka, Corepnina m Čajkovskega. Sok> ptoie gospa fUraanova Bizetove španske plese, g. Žukovski pa oger-ske variacije Glasunova. Vmes poje najlepše arije in pesmi operni pevec Boris Popov. Ha klavirju spremlja plese m sotoepeve kapelnik Rana. Natančni spored )e na letakih. Veljajo znižane operne oaoe. Obisk nejto-pleje priporočamo. MALI OGLASI Za plamene odgovore glada znamko — Popustov a RAzno Beseda 50 par. davek 8.- Din Vajmanj« znesek 8 Otn SPREJMKM boljšega gospoda dobro domačo hrano po zmerni ceni. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Dobra hrana« 3106 HUBEBTUS moški in damski nepremočljiv, 250 Din. otroški f kapuco 145 Din, trenčkot impregniran aa-mo 420 Din. pumparice od Din 48— naprej dobite pri Presker iu, Sv. Petra a. it 14 74 JAVNA DRAŽBA najdenih predmetov na glavnem kolodvoru v Ljubljani bo dne 6. novembra ob 9* uri. 3119. oglasov je trata pnioziu oglase ne priznamo. Svale najfinejše norveško RIBJE OLJE ii lekerne DR G. PICO0LUA V LJUB* LIANI — ae priporoča bledim in slabotnim osebam. SLUŽBE Najmanj« znesek 8 Din Beseda 50 par, davek 8.- Otn PUTNIKA sposobnog, marljivog, potpunoma verziranog u alkoholnoj struci, uvedenog u Gorakome Kotaru, Primorju, Dalmaciji, Crnoj gori i drugim krajevima, ia putovanje uz proviziju, trati tvornica likera. Upite slati na upravu pod broj (Putnik) 3118. PRODAM Beeeda 50 par, davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din SVETLI PREMOG 5600 kalorij: 1 tona, kosoven 386 Din, 50 kg v vrečah 22 Din. bukova drva žagana i*"> Din kub. m°ter. cepljena 95 Din, bukovo oglje 0.75 za kg, dostavljeno na dom. nudi Patrih, Dolenjska c 6. 81/L a«-** POUK Beseda 00 par, davek 8.- Dtn Najmanj« znesek 8 Dtn STROJEPISNI POUK (po deset prstnem sistemu) za začetnike ln krveihanee. Večerni tečaj. Učna ura Din 2.-. Vpisovanje dnevno. Prieetek tečaja 4» novembra. Christoiov učni zavod, Domobranska cesta 15. 3064. V hotela, „ ME TRO PO IV* (Tliklir) se oddajajo lepe mesečne sobe s tekočo toplo in mrzlo vodo ter centralno kurjavo po zelo ugodnih cenah. Makulaturni papir pr •da »prava »Slovenskega Naroda", Liublfana Knaflfeva ulica vprašanje priključitve okoliških vasi: poročevalec obč. odbornik g. ravn. Košuik je prečita] vlogo, katero so predložili volivci iz. vasi Cirčiče, Huje. Klanec Primsko-vo. Gorenje, Rupa in Struževo. ter pripravljalni odbori JRZ za občine Kranj. Predoslje in Naklo. Vloga je bila predložena ministrstvu za notranje zadeve. Katero »o je poslalo banski upravi v Ljubljano, odtod je prišla na sresko načelstvo v Kranj, ki jo ie roslalo obč. odboru v izjavo. Vloga predloga se opira na zakon o otčinah ^r>. ki pravi, da je za izločitev gotovih o!>-činsktti delov in za priključitev drugi občini potrebno, da se izjavi večina volivcev dotičnih krajev in pristanek obč. odboru dolične občine, h kaleri naj se dotični kraji priključijo. Poročevalec s. Košuik je navajal, da sc- je s tem vprašanjem že večkral pečal kranjski občinski odbor ter >o se v tej zadevi izvršilo pri r*j obč. odbora v tej stvari, ki so se vršile 30- dec 1932, 13. jan. 1933 in 21. aprila U>:13. Takrat sta za priključitev okoliš kih vasi Kranju od vse*za tedanjega obč. cdbora samo odbornik ii^. Tajnik in Košuik in prijavila svoj manjšinski votum nadrejeni oblasti. V občinskem odboru je takrat končno obveljal predlog zeju je poročevalec Košnik stavil sledeče 4 predloge- 1.) naj se izvoli 7 članski odsek iz srede o! č. odbora z na-loco. da Čimpreje ta problem prouči ter slavi potem konkretne predlogo ohč. od-borom; 2) naj se ugotovi razmere števila prebivalstva, davčne moči prizadetih vasi. njihove obvozno<=ti in njihov delež na pre- moženju obstoječih občin; 3) razmere površine. Predlogu, kot je bil stavljen notranjemu ministrstvu, se poročevalec ni priključil iz razloga, ker ta predlog ne vsebuje vasi SI razišče, ki leži neposredno v bližini Kranja in je zato predlagal, naj nadrejena oblasf takoj pokrene akcijo, da se tudi sosednja vas Stražisče Izjavi o priključitvi- 4.» naj ta odsek dožene, ali ne bi kazalo tako povečane kranjske občine proglasiti za avtonomno mesto Te predloge poročevalca je dal predsednik g. Pire v razpravo. Obč. odbornik g. Jeglič pa je zahteval, naj se obč. odbor zaradi nujne odredbo nadzorne oblasti že v tej seji dokončno izjavi o priključitvi in je predlagal naj obč odbor glasuje o predloženi vloui Na predlog Jegliča je predsednik g Pire odgovoril, da obč odbor ne more o stvar» ki odločilno posega v razvoj mestni občint- »n celo celokupnega Obč. go podarstva brez temeljitega študija podali končnovetjavjn- izjave Prepušča pa Odgovornost predlagateljem in daj-- pred log g. .Jegliča na glasovanje kot širši predlog Za svoj predlog je glasoval samo s*. Jeglič. Nato se |e glasovalo o predlogih poročevalca Košnika in so glasovali zanj vsi obč. odborniki razen gtr Kocka. Sav-iiika in Peterima o pritrditvi obč. odbora skrčilo na 5 članov Izvoljeni >o bili gg. Čolnar Otmar Košuik Ivan. Kri Iran;--Ma.vr Maurilij in Tajnik Josip. Razprava o priključitvi ie i>ila - tem zaključena. mogrede bodi povedano, da so slični predlogi o povečanju občin bili stavljeni tudi drugim mestom. pa so jih njihovi obč. odbori kratkomalo odklonili. C». Jeglič jc očital obč. upravi. eki ni pribavila potrebnih podatkov, da bi sc i.v>_ ge' obe. odbor o tej stvori Izjaviti* Predse l- nik občine pa mu ie odgovoril, da je predlog dob1'! 24. oktobra in jc to ko j sklical sejo t. {. 29 oktobra po petih dneh Obenem je t;ikoj odredil da sc zaprosi src.-ko na-čelstvo in davčno upravo v Kranju za podatke. S tem jc storil vse, kar je bilo mogoče storiti. O vprašanju priključitve bo obč odbor razpravljal na prihodnji seji čez k.ikc tri tedne, ko bo izvo'jcni r» *sCk dovršil poverjeno mu nalogo %3P tvo rešuje našega kmeta Sadm seiem v Mariboru je pokazal visoko kvaliteto našega sadja biti zadružno organizacijo. Chrvek glede s skrbjo v bodočnost. Kaj bo nam pi prinesel novi zadružni zakon, zdaj še ne moremo napovedali. Pohvalno pa moramo omeniti letošnjooi- , ganizatorno prizadevanje PRIZADa ki je t neiŠel pravo pot zlasti v trgovskem, poslom- I nem pogleda, v prizadevanju, da bi prodal 1 sadje čini ugodnejše v inozemstvo. — Izvoz sadja bi se lahko podvojil .ako bi imele izvozne organizacije dovolj kredita. Letos Avtomobilizem v Addis Abebi Cesar Haile Sellasie ima avtomobil, ki je nekakšen prehod med modernim avtomobilom in staromodno kočijo Čeprav prištevamo Abesimjo glede te'a-nike med najbolj zaostalo države, igra v Addis Abebi avtomobil pomembno vlogo. Belokožcev živi v abesinski prestolnici okrog .">.UM> in večina ima lastne avtomobile. Tudi cesar in cesarica se rada vo/.ita v avtomobilu. Vsako nedeljo vidijo prebivalci Addis Abebe zanimiv prizor, ko -e pelje njihov vladar v spnin-tvu mnogih dvorjanikov v cerkev Tik piod šesto uro popoldne zapusti cesarsko rezidenco pitore-sken dolg sprevod avtomobilov na čelu z dvornim rolls-Ro.vceni Cesarjev avto ima zadaj |K>se^en sedež za dva abesinska volaka. S tem .sedežem tvori avlo nekak prehod med modernim avlnmobiI«v.i in sJaro modno kočijo. Ni stopnicah avtomobila pa stoji se več vojakov. \ avtomobili] se vidi zastrt cesarici u obraz in bradata resarjeva glava. Velika rd«-ča dvojka spredij in zadaj kaže. da je to cesarjev avto povabi recimo abesinski minister svojega prijatelja na čaj in posije ponj svoj avto, pazi dobro, da je v posodi samo toliko bencina, kolikor ga potrebuje avto do povabi jenčevega doma- Na povratku bencin |>oide in povabljenec je prisiljen kupiti nov galon, od katerega gostitelju vedno nekaj j ostane, tako. da mu pride pogostitev pri-I jatelja cenejša. Po ulicah Addis Abebe vozi tudi lepo število taksijev. Če slučajno ni nobenega potnika, počivajo v dolgi vrsti na Meneli-kovem trgu. šoferji se prepirajo med seboj za vsakega potnika, ki ga že od daleč pozdravljajo z radostnim kričanjem. VeČina taksametrov je tudi ameriškega izvora, 9 po>ebno močnimi prožinami. da morejo avtomobili voziti po kotanjastih ln razdrapa-nih abe.sinskih cestah. To so izborni avtomobili, ki spadajo gotovo med najdražje na svetu. Seveda «o tudi tak«p temu pri- ise je pokazeik), da je baš to največja ovira, de se naaa sadna trgovina ne more dovolj razmahniti In hkrati se je pokazalo, da nismo zmožni organzirati res velikopotezno izvoza' sadje. Kaš zdaj bi morah' napeti vse sile za čim več p izvoz, zato se nem zdi velik greh. da ni bil izvoz sedja Se večji — samo zaradi slabe kreditne organi-zaoje. Ne pozabimo, da sadjarstvo rešuje I našega kmeta ! Ljubljana, 4. novembra Zadaja leta gospodarske stiske <=o še po-aebno izučila našega krnela, da je začel pravilno ceniti nekatere kmetijske panoge, W jih prej ni dovolj upošteval. Struktura kmetijstva naše banov ne se zelo razlikuje od drugih banovin. Poljedelstvo je podrejenega pomena, saj moramo žito uvažati. Razen gozdarstva je pri nas ena najvažnejših pano j sadjarstvo. Zato ni brez pomena, da je bila letošnja e?adna letna mnogo boljša kake- smo prifakovaH spomfodi po majski ©lani D bro SO Zlasti Obrodile jablane, .Inbolk je mnogo več, kakor smo v splošnem prihvati. Vendar naši najboljši sadni nko-!-š i, zlasti na severu .okrog Mar i botra ni<*n ; , posebno dobre letine. Kljub temu so pa ! b-o založili trg z lepim sadjem. Z do-lv-n '"t;no se pa lohko pohvalijo posebno 1 ri in Belokranjci. Iz dolenjskih okoli- - • loslej n? prihajalo na trg za izvoz toliko sadja, da bi bili znani t širšem gov-s£ :»« >vr'u Sređt/šce sadne trgovine pri nas je v Ma-rb». u. Zdaj lahko srečuješ v Mairiboru skoraj na vsakem koraku sadne trgovce. Prd-sj so iz češkoslovaške, Avs>trije, Nemci- iv in tudi od drugje. Veliko zan. manje za sa Ino kupčijo je pa tudi med našimi trgovci« poklicnimi in sezonskimi prekupčevalca. Prekupčevalce [>a moramo proste vati med škodljivce s'adjie trgovine- škodujejo pra- v ni, poštenim brgovcem in tudi konzumen-1 in. najbolj po oškodujejo same siidjarje. 1 ";ib pretnjam oblasti in ukrepom k meti j- - i organizacij se prekupčevalci še vedno živahno uveljavljajo. Zadevo bo treba radi-kalno ure saj je v interesu našega sadja rs>tvo v splošnem, da je sadna trgovina poštena ter pravilna. Slaba stran sadne tr- I novine je tudi v nezado^Lnem kredt tiranju. Izredno bi lahko koristili našemu sadjarstvu ter bi lahko še posebno dvignili izvoz \ sadja, ako b! privilegirani denanr. zavodi j dali solidnim oreranizaoi jam in trcoveem i primeren kredit. Redki sadni izvoziu.ki so bili v začetku ; dobro organizirani, žal se pa nekateri niso dras4i dogovorov n skupno sodelovanje. Pod raznimi vplivi, ki so zlosti zjnačiln; za j naše razmere, so krenili na lastno not ter izvažajo sadje predvsem baikor jim veleva lastna korist. Tudi to ie nezdrava stran naše ^'dne rrgovine. Sadni «=ieiem i Mariboru je pokazal v»;so-ko kvaliteto našega sadja. Prireditev je do- I «»ecrla r>ono!n uspeh in priznanje tudi pri inozemskih strokovnjakih največje priznanje. Naše sadje prihaja v pošlev za izvoz t »red wsema druicrmi banovinami Z^to pa ie tudi treba oodpirati sadjarstvo ori nas mino- i go bolj kakor so ga doslej. Tetos izvažamo sadje i?i Rele Kraiine. Novega mes^a Rre-aie. Krškega. Sevnice. Ptuja. Ormoža. Savinjske doline itd., skoraj iz vseh krajev. Za mno«e naše okra;e. slasti za Šmansiki čmo-maljskf in metliški, pomeni letošnji adni izvoz v pravem pomenu besede rešilno bilko za obubožanega kme'o Marsikateri «^ad-iar. ki n.i pričakovrAdonai pošlje na tebe bedo. stradanje- in prokletstvo za vsa dejanja, kar jih boš storil. Ženo vzameš. pa bo drugi spal z njo; hišo si zgradiš, pa ne boš prebival v nji. Adonai stori, da boš padal pred svojimi sovražniki; po eni ee«sti se pozen*"§ proti njemu, toda po sedmih bos zbežal. Mehkužna in nečimerna žena, ki ni znala hoditi peš in zaradi prevelike mehkužnosti in občutljivosti ni znala stopiti na tla. ho gledala s sovraštvom na možn svojega naročja in na svojega sina in hčer. Sovražila jih bo zavoljo dojenčka, ki ga je porodila med svojimi nogami, da bi ga skrivajnepožrli prej zaradi pomanjkanja vsega obleganja in opustošenja. B katerim te zapre sovražnik v tvoji trdnjavi. In Adonai te razkropi med vsemi narodi: in ti ne najdeš med njimi počitka, tvoja noga ne ho imeln pod seboi trdnih tal merno visoke. Najnižja taksa znaša 5Vi Din. Ce najanieš avto ne glede na razdaljo, plačaš enotno takso, v našem denarju okrog 200 Din. Prometni stražnik v Addis Abebi stoji {Kxi leseno strešico, da mu ne morejo do živega vroči solnčni žarki. Okrog sebe vidi kaj zanimiva vozila. Razkošna limuzina, vozeča tiho po ulicah, ima za seboj dolgo vrsto mezgov ali velblodov, potečih se s težkim primitivnim vozom, za njimi pa vozi star ford po razrvanih cestah. Po naključju ima tudi cesar avto iz Fordovih tvornic z visečim sedežem za stražo, nekako tako, kakor pri svojem razkošnem rolle-Royeu- Ce M se pripeljal kdo v Abesinijo x lastnim avtomobilom, bi se najbrž ne veselil dolgo abesinskega avtomobilizma, kajti ceste so zek> slabe. V Addis Abebi je okraj, ki s« imenuje »Polomljena kolesa«, in tu nehote pomisliš na abesinske ceste. Načrt zgraditi dobre ceste se je končal že pred loti ■ fijaskom. Pod cesarjem Menelikom ro hoteli popraviti vsaj nekatere glavne ceste, kupili »o parni valjar in ga prepeljali v Abesinijo, toda ceste ao ostale, kakršne so bila, valjar pa stoji, kamor so ga postavili, NajV brž tudi nikoli ne bo tlačil cest* kajti zob časa in nevešče ravnanje sta pripomogla, da se je mehanizem polomil. Po eni verziji je tako tudi nastalo ime >Poloroljena kolesa«, kakor se imenuje eden izmed okrajev abesinske prestolnice. Ce bi zasedli Addis A bebo Italijani, kar pa ni verjetno, bi bile moderne avtomobuV ake ceste kaj kmalu zgrajene, tako bo pa morala Abesinija najbrž še dolgo čakati na nje, ker ao ljudje pač vajeni voziti in hoditi po slabih cestah, avtomobile imajo pa itak večinoma tujci, ki se domačinom najbrž nič ne smilijo, pa naj jih se tako trese in premetava. Z Jesenic _ Zanemarjena utica. UTioa Hrenovca med Markotovo in Krivčevo hišo je silno aanemarjena. V deževnih dneh ao Po ulici taki to I murni, da mora imeti človek čoLn, če hoče priti suh tod mimo. Vrhu te&a vlada v tem delu ulioe taka tesna kot v kozjem rogu. Z oziram na t°. da je ta ulica, ki veže obe glavni cesti izredno prometna, ker hodijo ljudje na postajo, otroci v šole in v telo^vadmice in druge društvene lokale, prosimo mestno občino, da da v i lil ione kotanje nasuti peska in namestiti eno luč. Adonai ti da sn e bojazljivo, oko izčrpano in dušo izmučeno v bridkosti. Zjutraj porečeš: da bi bil že večer, a zvečer: da bi bilo že jutro. Vse to iz strahu srca svojega, s katerim se boš plašil in za to, kar boš z očmi videl.< Tako je čital starec in potegnil si je molilni plašč čez glavo, da bi ne vid^l teh velikih, grozečih erk: plakal je in vzdihoval. Njegova žena. ki s^e ga ni upala motiti pri « itanju. se je ustavila prestrašena na pragu in čutila silno utripanje svojega starega srea visoko v suhem grlu. Ni se pa upala motiti ga. Toda Jakobu .Josuu Falku so tekle solze iz udrtih starih oči in molilni plašč je bil ves premočen z njimi Predsednik »erk\enega s\ eta Filip Heinrirh Weissensee, zdaj von Weis-sensee, se je bil močno izpremenil od tiste noči, ko je bila postala Magdalena Sibvla vojvodov plen ise vedno pa ni bilo nobene politične zadeve v državi in v švnbskem kraju po?ebei. v katero hi ne hil vtaknil svojega željno vohajo-eega nosu in svojih živahnih rok Toda v njegovi gibčnosti je bilo nekaj nestanovitnega Zgodilo se ie večkrat, da je preskočil tn spretni, izkušeni in zgovorni m^ž or»enkrM med pogovorom n*> poieg Siavka Osterca najvnetejši pobornik in najradikalnejša komponist moderne »truje, je na današnjem intimnem koncertu slovenske moderne glasbe zastopan s Štirimi kompozicijami »Kako je bilo Tebi. Marija« je napravila pn prvem izvajanju v filllhanmorfični dvorani najiglobji vfis in ie je rudi ga. Lovšetova izbrala za svoj repre-zenrat vni koncert v Zagrebu. Druga »Kvišku srca« je interesantna radi orgelska spremljave in še neizvajana R-.ilado »Rrod-nik« je pred 2 leti prvič izvajal g. ravnatelj Reterto v unionski dvorani in žel / nio viharno odobravanje, O violin-k' ^nflt.j pa so ob prfliki njenega prvega i/va;ania pihali naši kritiki: »Najbolj zanimiva tnčk;< programi it Mlfl vsekakor vwVin<;k.i soneti dr- Svare (^kerjanc) »1 Nrinkovifn v dotni stokih in zaletih, v formi mnosvojja (\ k-mar) »Tri st«vki. ki v zgoščenem, temprr, mentnem slo0u drve mimo nas (O^terc) Dr. Svare izvaja tvjds Fran S tur m o v r feH komade za Ha vir. A Sera Staviskega pred poroto Danes se je priče'« pred pariško poroto obravnava o znani aferi Staviskcga. Njen junak ne bo sedel n« zatožni klopi. Morda bo manjkalo še nekaj junakov, ki s<- •« tudi pravočasno umaknili roki pravice. Ta j daše v S ta viske ga bo pa pred poroto mnoo -Če se spomnimo, koliko prahu je dvignili po vsem svetu ta afera in če pomislimo, da se ni stara, bomo težko razumel:, da vlada za obravnavo pred pariško poroto a francoski jarvnosti tako n*Ho zanimen ■•■ Francozi ne vzame jo t«fckih af©r tako resno, orna gredo mnogo laije preko razburljivih dogodkov kakor drugi narodi Tako tudi pravijo, de denarne rane niso smrtne- Saj so imeli po vojni se druge podobne afere, pa so jih preboleti brez vsakib posVdn Lila v nt junak Steviakv si je končal življenje, dim so prišle njegove sleparije na dan. Visoki uradnik mimastrstva BlanchSTd se je zastrupa 1. sodra svetnik Prince je pa umrl zagonetne smrti. Afera je posegla rudi globoko v politično življenje Francije. Tar sk porota bo obravnavala afero Sta viskec! a najmanj mesec dna. ima pa omejeno na'og.» SimboJazirata jo imeni BaTonne in Orlean«;. ki sta šh v začetku od ost do ust, pozneje se je pa pokazalo, da teži glavni ključ drugje in da bo tam nejbrie za vedn-o pokopan. Obravnava o aferi Staviskega ho eden največjih sodnih procesov zadnjih let. Obtožnica obsega 1000 stranJ, obtožencev je 30, zagovarjalo jrh bo 70 odvetnikov I kaj drugega in začel govoriti o ueflesi čisto postranskem. Drugi«* zopet, &a> prav si je na v#*e načine prizadeval biti oblečen po najnovejši modi, se je pojavil brez podvez ali je pa prezrl kaj drugega v svoji toaleti, da ni bili v redu. Zelo čudno je bilo njegovo vodenj** v ženski družbi. Govoril iri ob čeval je z njimi zelo uglajeno, včajšth se je pa zgodilo, da je rekel tej ali oni v vsej spoštljivnsti kaj tako opolzkega, da sp je sam general Remchingen Igra žal nad tem Pripovedovali so tudi, da ima on, o katerem prej ni bilo znann nič takega, zdaj ljubavno razmerje. In čudno, dajal je prednost tistim damam, ki so po javnem mnenju že le/a le v SuRsovem naročju Siissu je izkazoval še \očjo iidan<»--t kakor prej. To je padalo v oči. V najbližji vojvodov] okolici je bilo namreč znano, da Žid ne sedi več v samem ža: lišču moči kakor pred nr^seci. A \Vojs sensee pri vsem velikem zaupanju, ki ga je užival kot glava katoličkoga načrta ni imel vzroka sukati se okrog finanenegn ravnatelja in prikupovati se mu. Ni pa opustil nobene priložnosti, da hi se mu ne približal in ne pokra-mljal z njim. V občevanju z njim je hil eelo tako zaupljiv, da je nezaupljivi Sii^s: domneval, da hoče nekaj zvedeti od njega in zato je bil na mof- previden Urejuje Josip ZupanCIC. — Za »Narodno tiskarno« Fran JezerSek — Za upravo m mseratni dei »sta Oton ohristot. — vsi v L.nibtjam