—*.   232   Sonet.
Potnlad čez temne gore je prišla. Raztrosila po zemlji je veselje, v mladostni slutnji gaj zazelenel je, pregnan je mrak, pregnana je tema.
Izginila svetloba je neba .. . Na temnih krillh zitnski kralj prišel je, in vso prirodo mrak hladan odel je, s sadovi nje veselo se igra.
Mladost človeka tajna je pomlad: prinesla je nebrojno svetlih nad, prinesla je skrivnostno ¦ tihe sanje ...
A ko mladosti cvet vesel obran je, nastopi zima .. . Vihre prihrume, in divje boli stiskajo srce .. .
Davorinov