V
^ ^     ^_    _                           ,                      I
Lećo LXIX. št. 38»                          Llabtiaaa, p—cdttlcfc 7« ■temi*« 193«.                                  Cena Din i>

i*n*ja   «*   Jao   popoKme,   uraonli   asdaije   a   pnsma*. -  ta—u   oo   »   psm            OREDN1ATVO    IN    OPKAVNlftTVO            Podrolont: MARIBOR   atroaamaverjera 8b —  NOVO  MESTO.  Ljubljana**  &
mt ft Din 2, do 100 nst A Dio SUM, od 100 do 800 rat š Dio 4 eseji inaeratl petit          r jttt^a^I     rJSiiJI ^mJL  ^.    a.          telefon at. 26> — CELJtt: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica I. telefon »t. «ft;
crsta Dtn 4^   Popust po dogovora,   tnseratni   dave*   posebej. — »Stomak) Narod«          UUBUANA,   Manjev«   nm   Mf.   •»          podruanlca uprav«: Kocenova uilca a. telefon «. 190. — JESENICE:   oh Kolodvoru mu
reila meaecno v Jugoslaviji Din 12-   cs tnosemstvo Din »-   Rokopta* me oe rraćajo          Telefon; »-22, si-23. 81-3«. KL-2S ta 51-»                                                     Poatna ftranllnlca v Ljubljani ŠL 19.351.
Angleška ustavna kriza na vrfaanen:
Kralj Edvarđ bo danes odstopil?
Za danes opoldne je sklicana skupna seja obeh zbornic, na kateri bo ministrski predsednik Baldwisi sporočil odločitev kralja — Silno vznemirjenje v Tsem imperiju — Delavske organizacije groze z generalno stavko                                  '
LONDON, 7« decembra* r. Za danes dopoldne je sfcli-cana skupna sefa gornje in spođnje zbornice. Na te\ sef i bo ministrski predsednih Baldtvin sporočil anglešhemu parlamentu, da se ie Uralj Edvard VIII. ođloiil za abdi-haciio.
Ta vest je izzvala v vsej javnosti silno razburjenje. Delavske organizacije so sklenile, da v znah protesta proti Baldtvinovi vladi, Ui je po splošnem ntnenju odgom vorna za ta korak kralja, proglasilo generalno stavko. Listi opozarjajo na veliko nevarnost, fei grozi britanske-mu imperiju, ce kralj abdicira. Vplivni polHiki so na đelut da odvrnejo kralja od te numere. Zatrjuje pa se9 da je kraljeva odločitev ie konhno veljavna in da se na njej ne da nič spremenitu
London* 7. decembra, r. 2e dejstvo, da se je vlada vceraj dopoldne sestala v ministrskem predsedstvu k seji, je iz-zvalo v vsej javnosti ogromno pozornost. 2e izza svetovne vojne ni bilo veČ seje na nedeljo, kar dokazuje, da je šio za izredno važne odločitve, ker se vlada sestane v nedeljo le v izredno važnih okolščinah. O seji vlade ni bilo izda11© nikako poročiLo, pač pa je bila za danes dopoldne sklicana skupna seja obeh zbornic, na kateri bo javljen sklep vlade v zvezi z odločitvijo kralja.        |
Kralj Edvard je že od sobote dalje na svojem dvorcu Belvedere blizu Londona, kjer je sprejel samo svoje osebne prijatelje. Vse druge avdijence so bile odpovedane. V teku včerajšnjega dne je imel kralj  Edvard   številne   telefonske
razgovore z inozemstvom. Kraljevi brat-so se včeraj sestali na posestvu vojvode Yorškega, kjer so se posvetovali pozno v noč. Kraljica mati Mary je ostala v Londonu.
V vseh političnih krogih vlada nena-vadna živahnost. Parlament arci so stalno zbrani v obeh zbornicah in živo de-batirajo o dogodkih Simpatije javnosti so vedno bolj na strani vladarja in uporno krožijo tuđi vesti, da bo na današnji seji obeh zbornic prišlo do prese-necenj. V teh krogih zanikajo vesti o odstopu kralja in zatrjujejo, da bo prej prišlo đo odstopa Baldwinove vlade. Splošno pa je mnenje, da bi se z odsto-pom kralja kriza še pooštrila, ker bi to imelo najdalekosežnejše posledice za ves britanski  imperij.
Občinske volitve
Ljubljana, 7. decembra, r. Včeraj so bile občinske volitve v 76 občmah Slovenije Poročila o volilnih izidih objav-ljamo tako, kakor smo jih prejeli od službene Agencije Avale. Dc zaključka lista so nam bili sporočeni naslednji rezultati:
Srez Ljubljana
Zalna: volil. upr. 510, glasovalo 372, JRZ 277 glasov, opozicija 95 glasov.
Rudnik: v. u. 420, gl. 316, JRZ 153, op. 163
Preserje: v. u. 358, gl. 306, JRZ 168, op.  138
Šmartno pod Šmarno goro: v. u. 750, gl. 606   JRZ 393, op. 213.
Grosuplje: v. u. 519. gl. 350, JRZ 274, op. 76,
Račna: v. u. 224. gl. 157. JRZ 157,
Dolsko: v. u. 354T gl. 277, JRZ 203, op. 74,
Dobrova: v. u. 677, gl. 502. JRZ 474,
op. 28.
Dol: v. u. 340, gl. 272, JRZ 208, op. 64.
Podgorica: v. u. 265, g-1. 231, JRZ 156,  op.  75.
Srez črnomelj
Adlešiči: v. u. 392, g\. 324, JRZ 123, op.  201
Gradac: v. u. 739, g-1. 610, JRZ 352, op.  25«.
Srez Kamnik
Lukovica: v. u. 546, gl 374, JRZ 339, op. 35.
Vodice: v. u. 488, gl. 421, JRZ 337, op. 84,
Krašnja: v. u.  230, g-1. 160, JRZ 160.
Srez Ko2evje
Sodražnica: v. u. 8S5. g\. 711, JRZ 392, op.  319.
Srez Kranj
Smlednik: v. u. 428, gl. 303, JRZ 303, Nakio*.  v. u. 574   gl. 355, JRZ 355,
Srez Krško
Radeče: v. u. 1.109, gi. 710, JRZ 710. Leskovec:   v.   u.   1.473,   gl.   955,   JRZ 810,   op.   145.
Srez Litija
Višnja gora: v.  u.  688, gl. 505,    JRZ   i 455, op. 50.                                                  I
Polšnik: v. u. 499, gl. 294, JRZ 262 op. 32.
Šmartno: v. u. 854, gl. 601, JRZ 601.
Kolovrat-MHnše: v. u. 298, gl. 244, JRZ 244.
Kresnice: v. u. 407, gl. 291, JRZ 280, op. 11.
Srez Novo tnesto
Črmošnjice: v. u. 507, gl. 242, nemška lista 89. op. 153.
Velika Loka: v. u. 556, gl. 472, JRZ 238, op. 234.
Dvor: v. u. 355, gl. 282, JRZ 181, op. 101.
Trebnje: v   u   1.060. gl   728. JRZ 728.
Srez Radovljica
Koroška Bela: v. u. t-167. gl. 938, JRZ op. I. 113. op   II. 427.
Kamna gorica: v. u. 287, gl. 118, JRZ
na
Srez Skofia Loka
Škofja Loka: v. u. 560, gl. 359, JRZ 359,
Stara Loka: v. u. 1.170, gl. 910, JRZ 691,  op. 219,
Srez Celje
Tabor: v. u. 523, gl. 351, JRZ 351,
Vransko: v. u. 787, gl. 619, JRZ 379, Op. 240.
Vojnik-okolica: v. u. 588, gl. 449, JRZ 228, op. 221.
Velika Pirešica: v. u. 630, gl. 303, JRZ 303.
St. Pavel: v. u. 749, gl. 535, JRZ 210, op. 325.
Sv. Jurij pri Celju-trg: v. u. 187, gl. 140, JRZ 140.
Sv. Jurij-okolica: v. u. 1104, gl. 705, JRZ 705.
Polzela: v. u. 532, gl. 405, JRZ 405.
Petrovce: v. u. 822, gl. 549, JRZ 376, op. 173.
Nova Cerkev: v. u. 533, gl. 329, JRZ 210, op. 119.
Dramlje: v. u. 439, gl. 365, JRZ 176, op. 189.
šmartno v Kožni dolini: v. u. 380, gl. 272, JRZ 209, op. 63.
Srez Konjice
Konjice-trg:    v. n. 379, gi. 343, JRZ 166, op.  177. Srez Ljutomer:
Veržej: v. u. 391, gL 296, JRZ 256, op  40.
Srez Laiko
Hrastnik-Dol: v. u. 2048, gil 1346, kompr.  1346,
Trbovlje: v. u. 4545, gL 2666, JRZ 784, op. 1866, kompr. 16.
Srez Ptnj
Grajena: v. u. 665, gi. 244, JRZ 244,
Rogozniea: v. u. 604, gL 366, JRZ 185, op. 181,
Majšperk: v. u. 616, gt 470, JRZ 329, op. 141,
Osloše-vci: v. u. 417, gl 289, JRZ 275, op. 14,
Sv. Miklavi: v. u. 611, gL S04, JRZ 304,
Slovenja vas: v. u, 449, gL 360, JRZ 259.
Sv. Andraž v Slov. gor.: t. \k. 372, gd. 291, JRZ 206, op. 85.
Kog: v. u. 480, gl. 360, JRZ 273 op. 96.
Srez Slovenferađec
Sk>venjgnđ«e: v. n. 354, gL 323, JRZ 172, op. 151.
Softaaj-okoHea: t. «. «18. ^ 408, JRZ 406,
Velenje: t. u. 821, &. 490, JRZ 377, op. 113.
Podčetrtek: v. u. 612, gL 41§, JRZ 322, op. 96.
2eUle: v. u. 617, gL 37«, JRZ I. 2S8, JRZ II. 42, op. 72.                    ___
Rogatec: v. u. 961, fL TU, JRZ 313,
Telefonske in brzojavne zveze s sre-zi Gornji grad, Brezice, Dolnja Lenda-va in Maribor levi breg so zaradi snež-nih zametov prekinjene in bodo rezul-
tati občinskih volitev v občinah v teh srezih znani še le jutri, prav tako tuđi skupni pregled.
Francosfci trgovinski minister Bastid na poti v Beograd
kjer bo podpisal novo sklenjeno trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Francifo
Pariz, 7. decembra. A A, Havas: Trgovinski minister g. Paul Bastid, ki bo v Beogradu podpLsal trgovinsko pogodbo med Jugo-slavijo in Francijo, je odpotoval iz Pariz« snoči ob 22. uri. V njegovem spremstvu sta šef njegovega kabineta g. Alphand m vodja tiskovnega urada trgovinskoga mini-strstva g. Elyan Brol. Na kolodvoru se je od  ministra poslovi 1 naš poalamk v Parizu
dr. Purič s svctnrkom poslaništva Suničem. Na kolodvoru je bil še narodni poslanec Auguste Brunet in predsednik pariške organizacije Poilus d4 Orient. Na jugoslovanski me>i bo trgovinskega ministra čakaJ posebni vagon predsednika vlade g. dr. Milana Stojadinoviča. V tem vagonu bo mmister nadaljeval vožnjo v Beograd.
Reorganizacija italijanske paroplovbe
Ustanovljene so samo štiri vettke dražbe #          z ndlijardnim kapitalocn
Rim, 7. decembra, b. V BenoSki palači se je vrsik, vćeraj dopoldne pomembn* seja vlade o reargami^aciji Italijanake pa-roplovtoe, ki je zatfa že pred teti t ne^»đr-2en položaj.
Reoigazuzacrja paropioiv t>e je bala napo-vedana ie 27. maja t. L, ob zakjjufiku prve £aae abesim ke vojne. V«e glavne redne pomorske xvexe so imele prevaetl 4 ikajvefije <te-u*be, >It*iia< v G«nov4, tržafid »LJovdc, ne&peljsika >T1xraxla« in beneSka >A4rfntlca«. Po danadnjih rfclopih vlaKie m imajo ti nacrti aedaj đejanako realizirati, tafc© da bi ae ppwJws>6m ooe-mogoCfla aleberna konlcurenea med pođr jatjL Po teh rfde^nh bodo voafle laidje >Ralrje< na p<rogaii po Atlants^em ooea-aa, tefcćrje trtoSke^a >Lloydax m vseli pro-gsali osbraj SueŠkega prrfoopa (Da&rf Tdiod, Bađ! ja, Avartrallja, Abeainrja>. »Tizr«nija< po iB^r****1* detu Srađoeemr skeg& morja tar ▼ gay^*> **■ atmmo E>vTcyo,  kuf)e  htnttš^LJL <MuKie  pa po  L^   !
vantu in Jadranu. >Italiax bo ra^ola^a- i la s ks^taioen 500 mttijoaiov Hr ter 38 ladjami a akupoo tonažo 469.000 ton, >LAoyd TriesUaoc e 300 mflijemi lir in 58 ladjsKni (443.000 ton), »Tvveala« a» 190 mfcijoni lir ta M ladjami (158.000 ton), >Ađriatica< pa a 150 miHjoni Ur kapi/tala in 39 Ia4jaml   (rfuaoo 136.000 ton).
V »vrbo njibenrecra podpvanja se u«ta-rwvi posebna, đruflba s Ineupltalom 900 mi-Kjooov Ur, pri katepem bo t znatni merl udeležena tuđi država, ki bo preko te družbe *fr\}»fri posatmeznlm pođjetjem ena-ke subvencije katoor doolej.
Na đanainji seji vlade pa m> bat tireje-ni twii ockKKl med manjttml pctfvptovnftmi podjetjL Tateo se bo med dr^ptm na Re*d na doto ocganiBžnaAa <kudfiba »FiumaDBK, katere ladje bodo stužUe npolj prometu po KvMneni ki a Zadrom. Reorganizacija pomoTBkega prometa se ima tavrfttO te do 1.  JMiuirJa jM'Biocfcijoflpi Jeca.
Zarota ▼ Barceloni
Pariz. 7. decembra, b. Po poročilu tam-kajinje radio agencije se je bavcelonakega prebrralAtv& polMtiU preoejlnja rmemir-jeaost sandi vesti, da je vlada odkriU ob-šetao raroto, organidnao od vtKliteljev prajbije neodvisne straak«, ki m je borta n. aamostojnost tjUaionije. T^mliiihal ka. *
tave drage poMUfoe osobnosti ao bsje a%s-smto ▼ Fraaoijo, THdssst   oseb, ki m •#•
SMpJSCSBjS   T   W0S9^   J0    OVO   «BKI0|   SJSTSlj*"
aflL *Eeno ds rvv* poFOca v isj aveai, da so VMalotaH aamrUati vsssb tsga arsdnli 9B owoii 8000 levffsrflĐB rspoJbllltasjeeT. ki
JSj   mtmm «BfSS  MMfSKvS  Bn  TSrSVL   alSu  ajta>
tinsH fš »tkaj aoihiarjsi. Hksm«»r In ae-te poaltnusv, kl pripadajo najoijfu ktog«
(pnjafdjCT   anBMHBkflfft   P^MBSuBVBa    OHS-
ay^imaa^^a^ SMiaVA^llli
bomhmrdirmmie obale
London, 7. decembra, b. Ao&e&UL vlada je prtjeia od Francovo viade v Bisgcsu ob»sstac> da bodo nacionalistione «0« po noS ia na dan 15. t. m. isveđle bombardin^ nje Bpannrn obale »ed San Anteniom m Msitinln NaokMMivti bodo bonAardkali vse tadje. ki se jhn bodo adole nrriatee. ▼ *f—»fc* tsritoriahrii mdah db tej obali » naoJMiliirt potvođ poloffK mine in oponrjajo ?n taf& Isđjs na to nsvamost.
8orzna poročila.
muimiiBP bobzb
v4m,  t. awMw^w»  Doogiva  im    , sibt^b 1 2027. London 31J175. Nsw Yotk 435.125, Bnaolj  73M.  M4sn  22*25,     Aavstenlain 236l65.   Bsffin   175.—.   Do&aj   77.15-81 JOJ fta^ \fJ%, y>mtmm tlffu aMamiaB Tl?*. I
politični   oG5o%nilt
ffAvtonomija" Slovencev
»Stovencu« ne gre v račun. Ja srno v pn-lemiki z zagrebškim »Obzorom« ugo/ovi/i. pa pod A\*stro-Ogrskn Sto\enifn sploh ni obstojala in da torej tuđi ni mo£/a imeti autonomije. Pravi, da ta ugotovitcv dokazuje pomanjk!ji\-ost naSegj *rt*oJ<>\'inskc-ga stanja«, češ »res Slovenije ni bilo. toda Slovenci so ime!: popolno ustavno dctclno avtonomijo in sicer x- kranjski \oj\-ođtni utl deželi, drugi S!o\-enci pu so jo bili delcini kot prebivalci drugih kronorin«. Torej Slovenije ni bilo, kp.ko je potem mo&la imeti avtonomijo? Pa jo je imeln Kranjska, pravi »Slovence«. Ali se Kranjska krije s Slo venijo? Koliko pa je imchi Kranjska prebi-valccv? Okrog .190.000. Vseh Sfovcncvv pu je Uvelo pod Avstro-Ogrsko ofcrog 1,100.000 Imela je torej pn »Sloi'enčevem« samo ena dobra četrtina SJovencev ~- »popolno ustav no deželno a\tonomijo<r In kakšnu je bila ta »popolna avtor.omija?« V$a viSja birokracija je bila nemŠka: Deželni predsednik (ban) je bil \emec. finančni direktor Xc*-mect predsednik dezelnega sodisča Semect vsi okrajni glavar ii z malimi ir.jvmami Nemci, notranji uradni jezik vseh drzavnh uradov nemški, vse \isjc gimnazije ne niske itd. Res. obsfojal je deželni zbor in dcivl-ni odbor z deželnim glavarjem na čelu, toda ta korporacija je smela skrbeti samo za ceste in potat pospcševjfi kmetijstvo, se brigati za zdra\'stvo, vse drugo je bilo pridržano državni upra\*i.
Ako je bilo na bivšem Kranjskem tako, v pokrajini, ki je bila čisto slovenska, kako se je potem godilo ostalim 700 000 Slovencem, ki so bili, kakor »Slovence« brihtnn ugotavlja, »avtonomije deležni kot prebivalci drugih krono\'in«r, kjer so imeli večino Nemci ali Italijani? Tem Slovencem se je godilo natanko tako, kakor se $e dtines godi nosim nesrečnim rojakom onkraj modro-belo-rdečih mejnikov. TakSna je bila »a\rto-nomija«, ki je osrečevala Slovence pod Av-stro-Ogrskof In po takšni »avionom!ji« pre-takajo gospodje okrog »Slovenca« grenke solze! Res, ne moremo kaj, da bi ne rekli: Ako dejanski tako hrepenite in koprnite po stari prosluli     wstrijski     »m'tonomiji«,
mi vam po tej poti ne borno slediti!
Kaj je s sporazumom?
Minister Dragiša i'vetkovič je na -.vojerK shodu v Gornjem Milanovcu, kdkor poro-ča »Vreme«, govoril tuđi o hrvatskem \*pra« sanju. Povdarjal je med drugim: »Razmere se botjšajo. NihČe več ne iznaša osnovnega vprasanja »našega edinstva«. Odnosaji s Hrvati post a ja jo vsak dan boljši m iskrenejii. Bivša »//rv. seljačka stranka« ima jasno in določeno stališče glede narodnega edinstva
Iin državne celote in ako se mi danes razlikujemo, se razlikujemo v načinu notranje dr. uprm'e, Ie v temeljnih pogledih na dri. celoto in narodno edinstvo stojimo mi danes popolnoma na isti crti.* — Dr. Mačkovo glasilo »Hrvatski Dnevnik« ponatiskujc to Iministrovo izjavo in pravi: »Ako se ve, kak-šni so pogledi dr. Mačka na narodno edinstvo in na državno celoto, potem ta izjava nadkriljuje vse, kar je bilo dosedaj rečeno s strani JRZ. Poleg te izjave ministra Cvet' koviča je treba pri oceni politične situacije imeti pred ocrni tuđi zelo zn&čilno pismo, ki ga je te dni napisa! predsednik dr. MaČek v zvezi z občinskimi volitvami V tem pismu je dr. Maček razloži! svoje staliiče na način, ki ne dopušča nobenega dvoma. Ako se torej primerjata gtn'or ministra Cvetko-viča in pismo dr. Mačka, potem ie situacija popolnoma jasna* — Glede raznih kombi-nacij, ki jih priobčujejo gotovi, zlasti boo-grajski časopisi, ugotavlja dr. Mačkovo gta~ slio: »Nihče v Zagrebu ni smatrat teh kom-binacij za resne, ker nimajo nobene podloge v politični stvarnosti. Dr. Maček je v do-tičnem pismu razbil na kosce vsak dvom, ki bi se mogel v tem oziru pojaviti...« — S sporazumom z dr. Mačkom in s Hrvati torej za enkrat se ni nič in v veliki zmoti so vst tisfi, ki mislijo, da je ta sporazum že neposredno na pra*u.
v Beogradu Katoltfka katedrala
Pred leti so časopisi objavili krasne ns-črte za zgrmdbo katoličke katedrale v Beogradu. Po\fdarjali to, da se bo z zgradbo priče I o že v najkrajšem času. Osnovan jm bil poseben gradbeni odbor, ki je- za pokrt' tje grodebnih stroikov izposloval oblastve-no dovoljenje za prireditev velikopotezne loterije v žensku nad 20 mitijonov Din. Srećke te loterije, ki je obljubljala milijon-$ke dobitke, so ponujali potom oglasov ćelo po »brezbožnih« Hstih in so se razpečavafe po vsej državi. Kupo\'ali so jih vsi sloji im v$e je bilo prepričano, dn bo loterija do~ nesla lep dobiček, ki bo popolnoma zado-siovmJ za pokritje gradbenih stroškov. Pri-sel je dan žrebanja, toda na spio ino presenećen je se je žrebanje odložilo Od tega časa je poteklo že nekaj let, a žrebanja ie do 1 dane* ni bilo! Nihče ne ve. zakaj se z zgrad I bo odlasa, ko je vendar gradbem kapital ie gotovo nabran, sa} bi za to zadoščali že I obljubljeni, a došle j še neizplačuni mili jonski dobitki Novi nadikof se bo sigurno * veo vestnostjo totil te že pred leti započete **c*f€,ki je iz neznanih vzrokov popolnoma
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«   poMdeljak, 7- d»c«nbn MM.
Stev. 280
Ljudska veseloigra
„Korajža velja"
Na našem odru fe žela mnogo smeha ta zadovoljstva
Ljubljana. 7. decembra To bo topot nekaj za naše ljudi, ti se radi smejejo. Burkast-a veeeJoi^ra b Tačko-ga življenja x original niiui, Votsko« zanimi-vimi in idravimi sna čaj i, z objeetoo opti-niLstteiK> tcndenco in bujnim življenjem ima iz.vrst no prvo de janje, precej raztegnjeno, :i vsaj spočefcka prav srečno drugo dejanje t<w koučuo preveo gumieh'stično tretje de-janje. ki bi s primerniani krajsavami na bu-lrorjii,   komiki   in   odarnosti  pridobilo.
V zelo spretni in okusni režiji Br. Krefta, ki je postavil dve izvrstni prizorit&i. je do-živela ta simpatično robustna veseloigra tuđi pri nae prav dobro predstavo. Vsi i*rraJci m igralke so uatvarili žive, poino-LTvne osel>e rn jim gre brez izjeme prizna-rjo za živaihmo temperan>enrno$t in pri&TČno humomopt
Cesar je bil odlicen Strpan m sredile v^f^^ra veselo zamotaTiega dogajanja. Mira Oanilova je ostvarila novo. sveže, naturao ruWe Irmct-iško Lrziko, Kralj, Drenovec, Bratina in Plot so bUi vBeskoz originalni. rmonifrno karakterizirani kmečki očanci, o}x\ odlKrrniki Daneš je bil živ paragTaf in fnjtatioen pristaš sv. birokracija, krepak ta   'i7ro/]*in   pimnr»ti<Vn   brodoik,  cei  fant  od   {
fare, ki  uveljavlja * vtakim gibom in  ko rakom svoje načelo: Korajia ▼eljnJ pa je bil Stupica. V tak ili  zdravih tutlh 9«  lu mladi igrale« vee razživi in polno uve!javi.
Odlična, či&to realistično vrodekrvna na-takarica je GabrijelčiČeva, imenitna, iz življenja polno zajt-ta Kočevarca Levarjeva, OBtvarjena za take punce, prav dobra Pod-lesnica, energična sosoda. Rakarjeva, tišti z balončki je bil tak isto zopet vrlo zado-voijiv vedno in povsod prav dobro uporotmi Pianeckl, a tišti od vrtiljaka je bil Vrtin, stpreten in inteli^enten. ki obeta, da se razvije v dobro moć.
Tuđi ljudje na žegnanju. veteranci z god-lx> in praporjem in obroci so v efektnih an-eajnbolskih prizorih prav lepo in razumno sodelovaJj, neznan otro-k pa se je postavil z jasno govorico. Tako so se vse dogodiv-^i-ine na- žegruinjii na Brodu odigravale v vsesplo^no   veliko   zabavo   in   zadovoljstvo.
Ne sineiii poza bit i končnf> i7.vrgtne*ra pre-voda oziroina ponašanja igTO po g. dr. Šmal-cij: zdrav, poeen. naturen jezik. Naši odri v podezelju 30 dobili za svoj repertoar tm«»-nitno itrro; treba jo j<* le v 2. in zJasti v 3. dej. še rzdatno krnj-Satl. pa bo polnila hiše po vsi Sloveniji.                           Fr. G.
Ljubljanski pevec—jubilar
Zorko Beks poje že 25 let in igra 30 let po gledaUščih
inkorih
-Ljubljana, 7.  decembra
Kul ti^ra naroda raste le iz družnega dela ne^totih, reeinoma neznanih in malih navđu-eencev. Voditelji ttfez trume ecdeLavcev ne zmorejo ničesar; kapelniiki m dirigenti brez glasbenikov aii pevcev ne morajo prirediti nikake predstave ali koncerta Ln brez igral-cev ni teatra. Na tasoce in tisoče je bilo. te in vedno bo po meetili. trgih iai vaseh anonimnih pevcev. glasbenikov in igralcev, ki se žn-tvuje\jo v idealnem, izvežine nesebičnom, bre^placiiem ali eekrajno pičlo nagra-jtujem dehi za kulturni uapredek ali za etftetnko zabavo rojakov.
Nikoli ali pa lo izjemoma priđe v kak ftlo-voiiaki list ione edcrite4?a delave-a, dat>i t;e je inorda ves posvelil prouveti in se truditi po-fcteno ter z u pehom vec deeetieiij za najvii-je in naflepše v oloveškeui živijenjai> za. uuietnoi>t. lako naj priđe izjemoma v naš licst ime neznamega moža. ki se že 30 let rosno ukvarja z unietnostio drame, opore iu operete ter prepeva 6 svojim temorjem ža 25 let. To je olan našega Narodnega gledali-eČa  g.  Zorko  Bekš.
itodko kdo ve za njegov jubdlej, saj je rftrajno »^kromen in tih delavec, nam pa je povedai  iz evojega  življenja  približno  tole:
>Da, po službenih letih imam evoj jubileji točno 1. decembra t. L PozLmi 1. 1906. sem pristopil k Diletantekemu Jclubu. ki je prirejal pired^tave v areni Narodnega doma v Ljubljani. Nastopil eeioi prvič v xe&&-~ loigri »Pravica ee je iztkazala« v vlogi zada Izaka. Ker sera žel 6 svojo koniiko ufrpeh» seni aa^topil Se v >I>ivjem Iovpu , sCigajiihc. »Srnu*, >Za pravdo in erce< i. dr. Vpisan Beni bil pač kot gojence gledališko dramatične sole, ki je imela svo«jo ucdlniro v II. nad^tropju današnjega opernega gledaIi5?^i (v &edanji zborovi dvorani), a pončevali so nae Danilo, Verovšek in Nučič. Zlaati Nu" čič je bil energičeui in temeljit, točem in veteteu. V tej praJctiični šo!a eem se naučil niar^ičetsa, zlaeli gorvorjeinja, kretanja in tuđi maskiran ja. Takratni inlendanlr g. Go-vekar Fr. je solo redno nadzirati in komino na i bol j sposobne iu spodobne med na ni i j>ridr2al za statiste in najmanjše vloge v drami iu opereti. Za plačilo smo prejejnali nokaj  kronic in  pa  vttfopnic   k  predstavom.
Dobro &e sporninjam, da emo naraščajni-ki nastopali čeeto v mladin^kih igrah* t^o* delovali pri ljudskih predatavah v man;";ih vlogah in kot pevci navdušeoo pomagali. £e meti vojno smk> se odrtobra 1918 rbrali epet na Govekarjev poziv v operi, in stopil eean
v operni zbor, ker je takratni operni rav-nateij g. Rukavina prizrnal moj tenor za iz-daten in ugoden. Dasi me je vleklo bolj v dramo i: Nuttiču, eem ocštaJ v opemem zin>ru doolej. Na&topil t>cni večkrat tuđi v manjsih l>evskih vlogah in pel kot operni eoliet n. pr. v >Tais< (menih).. »švandi dudaku« (1. vojak), »Luizir (potepuh), »Trubadurju^: (sel), >Traviati^ Isluga). -LopocLski siroti«; (kuiel), »Boheme: (Parpignol). >Mrtve ocic (žid) itd. a prav tako kot operetni eodićt v manjsih in naj manjsih vlogah. Da, ćelo v več baletih sem nastoji, esiij se ničem nlkoli bran i I dela in eem cunatral vt*ako nalogo za važno in hvaležno. L'deležil eem ee vseh gO6to\ranj »ia5e opere po Dalmaciji, Bosni in Beogradu. Vsega ftkupai eem v dobi 25 let nastopil na odru okoli 4000 krat.
Ražen v gleda] Bcih pa eem pel tuđi vzbo ru Ljubdjatiskega Zvona celih 20 let in 2 njim opravil nad 30 koncertov. Nadalje po-jem v cerkvenem zboru truoveke cerkve neprelrgoma že 21- leto. pel pa eem tuđi v Križankah skoraj 7 let in pri Sv, Jakobu skoraj 8 let. Kol-iko je bilo med teiti ča-e;om se }X>dokiiie, pogrebov in drugih jav nih naetopov, niti sam ne vem. Vedno znova pa 60-in se vrač-iil k evoji ^tari ljubezaii, k drami in eem nad 7 let eodeloval kot igra-lec na viškem eo«kokkem o<lru. a že dolgo nastopaiu na trnoveikem odru.
Tako ne morem reci drugače, kaikor da je moje življenje od 1. 1906 do danee ena sama veriga odr&kega in pevtikega dela in truda. NL»em omagal pod bremesni in ne-všečnostmi, ki eo me večkrat težila in ježila. Najlepši apauiini eo mi kritike, ki ee me spominjajo iii mi priznavajo, da eem nasto-pal uepesno in pa :Gledali^ki liet«, Jki imam veega, oclkar izhaja.
S rečen eem, da 6O gleda liski Sleni po za-cJugi naših upravnikom prvih let po prevratu preskrbljeni za leta ostarelosti ter da danes naš igrakki gtan ni več preziran, nego epostovan kakor vsak drugi, saj je naže udruženje i>od pokroviteljstvom saniega našega .kralja! Moje delo je bilo in je iziveči--ne neopazeno. Kljub mnogoterim težavam sem vzdržal in bom vzdržal do konca, en] brez teatra in brez petja zame ni življenja. Ko stopim v pokoj čez nekaj let ga bom užival z znv&stjo. da «em izpokiil evoj poklič postano in veetno .. .<
Evo mal, skromeai nas kulturni delavec-Čast ;nu! Za jubilej mu želimo še mnogo zdravih let v uspešnem delu sa slovenski oder in slovensko peaeml                   Fr. R.
Iz Zagorja
__ DeU> na c©sti Siačnik—Irbovlje je bilo -7. novembra zaradi zim&ke dobe in po nkinjkaiija krexlitov za nodoločeii <?as ustav-Ijeno. Okrog 50 naših obdanov je ostalo brez deJa. Kadi evidence naj &e do 10. t m. ziiUi^e vc?i brezPoeelnd na ob&ini ter e •e-boj   prineso dcLav^ko knjiižico.
__ Predavateljski odsek zagorskega Sokola bo tuđi v letošnji sezoni priredil niz za-nimivih predavajij za široke kroge na^e doline. Kot Prvo PTide na ^neto v eredo 9. t. m. aktualno predavanje inž. Jožeta Ru«a (Jb žtevilnLh skioptienih slikah nam boPred-očil Poeebnoeti in Pomembne poteze elovan" *>ke Prage. Z današnjim političnim položajem se ie ravno Češkoslova^fca po»taTila ▼ ospredje splošnega zaniinanJa. K»^or lani* boxlo tuđi letos vga Predavanja brei vstop-nine, nakar še Posebej opozarjamo v^e. ki bi ei radi raz&riH duševno obzorje. Zadetek ob 20.
—   A.vtobusne voinje k jufraskikn  vlakom ko ukinjcne,  na kaj  opozarjamo v«e oJaoli-čane. Samo v nedeJjo in ponadeljek bo re~ <ien promet X prvima vladina. PodJetmik g. Govejšek izJavija, da je oetale dni Premalo intereeentov  in da ^e mu zaradi tega reži* ja  ne bi  izPla^ala.
—   Zaposlenost v rudnik*. TudU ta mofi^c ee  bo raaea  najboi]  praznii&uh dsl delalo v polnem opsegu. Na videz pomejni ugodan položaj zadnjih  dveh mesecev povratak bla* *:o£tanja.   Pomisliti  je pa treba, da je ne^ zaPoslenoet z  V6€»mi     težkimi  pcGledicami trajala  nePretrgoma  več let in da ee 6 par polnimi  me*eci zaPo«litve nifti  od  dale* ne nioreJo  doseči   normalne   razmere.   SHej   ^o prej je eti&ka zek> ot^Hitna, zadolžitv© isza fež&ih let Bproti goltaio zaeluike zadnjih me-i^ecev. 0 prešteviliiili brezpo*etnih Pa ni tre-t>«   niti  govoriti.   Teh   z  la*nimi   draikiami v'rpd je še vež ko dovolj. Radar bo tadi sa te  preskrbljeno. in le bo. ka^or se ^nJ©, produkcija  pospeSena. bo na* mdaraki ži* velj §eie tekom  dveh do tren Ie4 Pri5«i na l>rlmeren standard. Dotlej Pa bo mnogo dru ž:n navezanih izdclin^o na PrUofeiostni za-^luiek  in  na   do*>rode!no«t  doMnekih   dro-
»tev. Tbliko v poJaaDOo ^sem, ki bi morda radi nepoucenoMi odkkmili Prošnjo tega ali onega doHin^koga dobjxxlelnega drufitva. Pri-Porocamo 6e nadaljnji naklonjenosti, za vse preJeto pa topla zabTala.
_ Zblasnel je na dan >rniWe od TojaJcov Mikec Ivan iz Zagorja. Dopoldne *e je vx-nH popoldne pa ga je naPadfia »tara bole-zen padavica. Napad je bil tako hud, da «o nesrednega mladenka cek> PreTideti. Potam Pa je začel beaneti. Ukrotili *o gi 0 prisilnim Jopićem in ga odvedi na op*8onradni oddelek ljubljanske botaiee. Z neftre&ieiam gočustvuJejo vsi, ki eo ga poznali kot prid* nega mla«en»i^a.
Naše gleđaliide
DRAMA
Ponedeljek 7.:   Zaptrio. Torek  8.:  ob  15. FloraniiiMtki  đđamnik.  Ix-
ven. Znižđme eene. Ob 20. Na ledeni pio«
ačL Izveo. Znižao* eene. Sreda 9.: Ce 6e utega oblak. Rad Sreda. Četrtelk 10.:  FlorentiafiAd «1*«»^^   Red b. Na prasnik 8>  C  n. uprizori drama popoldne ob 15.  ivedno zabavno voaeloigro »Florentioski elanmdkc Zvefer ob 20. nad-vee uspelo češko delo >Wa ledeni piošS«. Za obe  predstavi Tel^ajo mHaae dranske eene.
OPERA
PooedeJiok 7^ Zsprto. Torek 8.; db 16. Pod to goio trteno  krao.
Zniiane  cene. Ob 20. Catvalerib rmM*m~
na, Ohnnafi. IrTen. Sreda 9.: Zapita Cetrtek 10.; Mafija Gubec Red Catrtsk.
Opera mm, pMdk at m. PopolAae ob 15. ae poje opereta »Pod to foro seienoc, delo £e&ega akladatelja, U ee Igra daaes po vseh gledalisefli z najve^ioi uapaiium. Zaeedba je oMCaJna, eene pa ao mfiane. Zve?er ob 20. ee ponovtta prHi v letofan sezoni dve najlep&i tta¥JajAl operi ni d-eer Mascagnijera >Ga¥aDarla matieana« io LeomcavaDovi »OhnnaaU. Obe dal eta Ina* li pri letoinji prvi izradbi ▼ aobato i. 1 m. izredno lep oapeb, Vlogo fJaatnia paje tokrat gd&na Oljdekopom. Vam pitala aaaaf-ba je pfmuieFHUL Oba praoalnvi Mi fiMav
m   Mattecfa kbu Sto«*   m
I Kardinal RicheUeu I
■   Prekrmaen film o velikem državniku, I
■            iatricantu!  Odll£ni i^ralci!          ■ |                Cene  S-5e  1»  &M  IMn             ■
Abselventetn kme-tijske Sale na Grma
,          Novo   ineeto   7.  decembru
Pozivamo Vas, da se ud*»l<»žit»* problavi-50-l€tnice VTaše?a zavodn polnošrcvilno! Po možnosti se prijete vsi v ned>lj<» 7.juir:<j m sicer: L'doležciici z Ijutljaiuske straui z, vlakom, ki pelj^- ob 7-4 iz Ljubljane gi. kol. in pripelje v Kandijo ol> 0..V). K ti.-inu vlaku hna rvezo: vlak z Hakeka, ki pripe-ljo v Ljubljono ob 7-08, vlak z Vrhniko. ki pripelje ob fi.55. iz Knnmika. ki prjpHjv oJ> 7.01 In ZManega mosta, kj pripHj«: o>l-7.05. Priključak s pro^e Ki>Č*e\ jf-čin *u\*-tje: Odhod h. Kogevja (>b t>.lU. priliod v Gro šuplje ob 7..">. Prikljiić.k iz št. Janži: <W h**l iz St. Jania ob T»..">3 pr:ho*l v Trobnj^ ob 6.45. Prcskrbljcno jo. di bo ta jutrcinji vlak iz Ljubljani' proti Novomu mostu pri morno ojačen Peljito p;» <r vsi v Kandijo-<la lx>ste imoli Mižje v Smihel k sv. ma^i. ki bo ob polenajstih.
UOoinžorici z (iorenjskoim. ki nimato v ncvlcljo zjutrnj zn novomoški vlak nol>oii#-zveze. pa se pripeljite na Gmi žc v soboto popoldne in sicer oni iz okolice Kranja in Tržiča so pripeljeto do Ljubljani- z vlakom. ki vOTi iz Kranja ob 11.H0 in prido v Lj. ob 1-.17. Za ta vlak ?c laliko dobi žp no^loljska karta! Zveza za Novo niopto: odlind iz LjuK Ijano ob 1^.30 ni 14.20. prlhotl v Novo uv sto o»>   14.58.   oz.   1G.42.
Udfleženci iz zg:o>"nje jroronjske strani pa so odpeljitc žo x vlakom, ki vozi iz F»oh. Piistrioe o-b 1'?.0.". z Je«f1 nit* ob 1 J.-JfK priliol v Lj. ob 16.(10. zvc7..i za Novo nitvo ub 10.05. prifcod v Novo ni* sto ob L*l.:34. Pri tom vlaku bo prirakovn! r^lon Lrnnskih w .štruktnrJHV ki bo po vedri U'1N» ž ne m prenn^iM~c. ki bo pieskr'nljorco /-i TKleložon-oe. ki feo se. or. ki se j.e UmVoj prijnvt;o zanj   ravnateljstvu  sole.
Od belokranj-ske strrnii 50 pnpe'j^to v no deljo zjutraj z vla.kom. ki p^lic ob 4.5." \z Metlike in prido v Knndijo «>b ♦*. 1 r>.
I'dcležetnoi 17 okolice Krškocri se pripe ljete i. avtol>ui»oni. ki vo-zi iz K»-ško«j.i ob 6.35. dohod v Novo inesto ob $.2?*: v/. okolice P»rrž:e pa <■: aAi(»I»us ^m. ki p»'ljo ir TTrf-zk*  oh 0.00.  in   prkle   v  Novo  mr-sto  fv\i 0.10.
Apsolventi iz okoltfe Nnvp^n m^pta pn se kolikor mojrore vsi U'Vlozit-r že v sctlvto dofpoldne ssv. rnn.v zi rajne ii?itoljr in to va.rL5<*. ki bo r>h 10.15 v SnvhHn. K<1or pa v *oboto ne more pr'ti. mi pri4^ \-^k.ikor v n^VIHji) zjutraj. d:i p sv»j » udeU-žbo pn-čnsfi zlati jubiloj f-d\c. kjrr ]^ b:! vy^-»jt n. Morebitno slabo nonif1 nni niko^-.ir r.<> onln pi. ?ij ptf f.iTitj*4 o<l far*1! Znto: Vs' crmsski absolve-nti  v  rinde^jo Tin   Grm!  Na   svMonj*^!
Slavenski javnosti
Ko^evje.  G. decennbra
Naši slovenski krošnjarji iz kočevsk«-^a ozemlja so se te dni razil; dtHvalega po vsej državi. Njih obstoj v koč^ vskeui 07.ciniju je silno ogrožen in ttžak. ker živr v teikem gospodarskeai položaju naspioti goepodar&ko močnejšc-aiu kooevskeniu m>-&edu in ker jim zemJja ne nudi toliko. rJa bi   se  mogli   pre/.ivljati.
Ko^evski Nemci krošiijarijo po Nemčiji in prinašajo vsako leto Užke tiM)čake v domovino in z. nj »mi pokupujejo bioven>ko zemljo in izpodrivajo slovenski živelj po Kočevskem. Iz NemČije prineseni kapital ustvar>a. nom^Jco idustrijo in obrt, v/\hu]-naša. tla slovenskemu življu in jemljo za alužek &loveu?kfHnu delavcu na Kočevgkem.
Na^i Slovenci na Kočcvskem nimajo tako u^odoe^a položaja, niti zaslužka. so skromni in le 9 težavo se branijo proti gtjspodaj-sko mo&iejšemu Cementu. V zadnji sili ko se napotSi ftirom Jugoel&vije. da rešijo p krošnjaretvom svojo lemljo in vsaj d*>lno popla&tjo <iolgt>ve in bremena da JI?! ne Tipodrinejo narodni na&protniki z l&stne gmd€c
Apeliramo na, v«e narodno čuU6e in ra-▼edne Ju^oeiovane. da podpirajo t« Slo-V€Ooe-krošnj*rje pai ixvr5evanju njihove obrti in jim gredo v vsaJcem slu&iju na robo. bnajo svoj narodni znak in leri ima-cijo, d* pripadajo narodno ohrambrn or^.i-nizaciji v Kočevju.
V interesa ohranitve »lovenekega Sivlja na iako ogrroženi kočevski zemlji ponavljano svojo prošnjo: podprimo rodne brat« iz ogrocenega osemljsu
Slovenska straža na Kocevskfm.
Iz Dravin)ske doline
— LAgar v kon^fthl okoUci. V okolici Konjic Je nedavno mzsajal legar. Zla* ti je razs&jal v vaad Poleni, kjer je slx>lelo sa ujka nekjLj atrok in tuđi odrasliti Iju-ČL Veliko nervamot rtaOrjerja na aooe-4m vmM eta. prepreflfta vrta konjttka ■■■inii   KaSnaj boinOcov «e seđaj »dra-
w*  ~   B0BD3O1   tVQOOO£P&   BBHKBL  ▼   SH.    ISJmlJttillTl
te w Oeljo. 9» {kmdenjth UBToiovifcvah, ae ja k«v rutini po granici, te k&tere je .tthottoa prftttjrta <r Todo vaikega potoka, ajer imk« pera perilo. ZAravtU^ sta «Co aa oekaj Oasa ■abranfla pranje v tej
t Ja^Jem Macu. Je poetala trn baaortn.
sate &m globokrn Una te U Uo afla j pod-pasje na|aa potrebno, amj Je «•■ n«T
Dobili smo sneg
na poskušnjo
Za moko ga ie ie premalo In tuđi premoker je
Ljubljana, 7. decembra.
Sneg je zadnja leta velika iaoda, a &e tom već ja .tedkost. L»jubljanCani ga priCa-kujejo vsako leto zelo tozito, a lotos ao g"a dobili, dv preden so upali nanj. Seveda »o mislili, da bo obležal 2e v začetku oktobra tf*r da bornu bele oi>ojnoati vai do ^rla aiti. Kljub temu ao prUiaj&le od vscb strani jobovske vesti o prekletstvu pretoik^era blagoslova, ćlovek bi mlslil, da je sneg izrav-nal vso povržino na&c nesi^eCne zemlje ter da *> podrtA vsa drevesa. Veadar so se rane čudovito hitro zacehle in zdaj se n»ka-teri niti ne spominjajo već prvoga saega.
Reći je treba, da so vremenski mogotci zlobni ter neusmiljeni. V soboto zvečer se je sprehajal med nedolžmmi zemljani do-brotnik Miklavž. a se mu ni niti sanjalo, da bo drugi dan sneiilc. V njegovi malhi namreč ni bilo smući. Tisu redki sroćni otroci, ki so jul vendar dooili, so pa mislili, da se Miklavž norčuje iz njih V rcsnici nas pa neprestano vlečejo za nos vremenski bogovi. Komaj smo odpravili MikLavža. ki je spravi 1 vso Ljubljane pokonci. je začelo včeraj snoliti, da je Ljubljana v nekaj urah ctobila svojo tradicijonalno bar\'o. Snega pa je bilo v resnici samo za barvo, no, tuđi za brozgo ga je bilo dovolj. Ker je bil vceraj božji dan, nkomur ni bilo treba kidati snega in zato smo imeli vsi najlopšo priliko, da smo vsaj >uživali£ brozgo. Tuđi danes je tega blagoslova šc dovolj na ce-stah.
8AMO   10  CM   SNfr<i\
V Ljubljani je zaratilo samo oknv H) cm sne^a, kakor pravijo c.t i.»ealDi»m cc*t-nrm nadzorstvj. Zato jun k-tl.inje sn^ga dc dela vt-likih preglavio. (%'^tp.,, na<i:'.r»istvo Tapoaluje 200 delavvrv. ki jih lahk-i po*lje na ceste nad sneg. i*olr, kaplar jo snega d« kt»l«*n, kakor pravimo ua kim tih, najnnif*-jo šc nezaposlene, ki tuđi zit) toiko ćaka-jo, Uh se jih usniili nebo. in v rtsn.ci tara gori še vedno Cc?.«^j;j volno. lv.»jx»hJn'' jo ie vedno od txa^sa. do i^asa sntižil-> na posk'iS-njo. Doklrr bo pa sn»'g tako mokor, sc» ga ne bo niliće preveC \vsoTil.
N'A  ŽELEZMCAH   M  Z.VSHMA!
ž>lezni&ki promet ni trpi-1 rarad: an^pa in vlaki so prihaiali v Ljubljano vtVra; in danes broš znatnih zanmd. F^«'- p.i jo pro-mot trpel v prenesenom smislu, kor včemj zaradi snega moš^ani nišo đelali oblcajn li nedeljsk:h izletov. MOTNME   V   TKI.KFONSKKM   I'IU>MKTH
Precej ^kode je napravil sn^pr na telefonskom omrežju. vendar so ta škoda uo mori-niti primerjati z ono oktobra. V Ljubljani jo bilo dopoldno brrz telefonskih 7.v» 7. okrog 300 abonontov. V im<»krajpvnrm prometu so ostalo povsod glavno zvese no-protrganr. Nekoliko jo trpol promet na G'->-ronjskem in Dolonjskem. kjor ni bilo rvr-7.f s Koeevjom. vondar jo ps. bila zveza s Sušakom. Noltaj motenj j« bilo tuđi na ^taj^rskom. vonelar imamo zvezo /> Mariborom. Prav tako je dobra zveza z Zagrebom.
Legija koroških borcev na Jesenicah
V nedeljo terten «* je v Kabini na Jeseni cali vršila uslanovna .'kupšiiuia Legije korodkvh barcev za Jesonu-e, Javoniik, Bled, Gorje in Mirovnico s eložem na Jeseni eah Skru-pččine se je udeležilo lepo število borcev za »votrodo Koro&ke m za obrambo naših krajc/ prei vpadi avstrij-s c soldateske ob kor>^u srvetovne vojne. Glavni uibo-r -ta 7A?tcpala gg. Alaruiio Oaminik i-n Tu>'%l Josip iz Ljubljane, kra-jtvno legijo iz Kranj ke gore pa njen agilni pred edniik g. Drago Sefman in dva odhorn-iJva.
Shipščino je otvoni'l predsednik priprav. ljalnega odibora g- Hujuct Lovro, ki je uvodonia poadravil \se navzoče, predvsem pa drage goste 12 Ljubljane, Mojstrane in Kraiiijhe goro. G- Humer je amenjal v s«,ojem govoru v.-e one borce, ki ao v ljut;h bojih v Podrožici in drugod dali svoja mladA življenja za naš> tt\"ax in iGtcrth sp^>min -0 navzo6ni poiJasUli s slava klici. Prvi pozdrav jeseniš^e legije koToSkiOi borcev je veljal našemu rula-demu kralju Nj. Vel. Petru H. brzojavni pozdravi pa so bili poslani vojaemu ministru arraijafccmu gonoralu Ljubomiru Maricu, dalje tak-ra,tuemu kooiiandanAu odre-dov v Podrožici in Rožu g. p lko^iku ilartiaičieu in in komanjiantu na ljubelj-sk« fronti g. polkovniku Janku Aliać-iču. V tvojem govoru je g. HumeT omenjal, da je mizillo p:lnih 18 let predno smo se i pet znašli od tistih bumih dni, ko smo so borili in branili pred napadi nem^kih to>lp. Danes Karoške nimamo več, in to po krivdi onih, ki jih bo neika6 zgodo\-ina sama   s -dila   za   njih   brezglavo   delo.
Za glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani, je poročal zastopn k S Maru^ic, i je pozlravil zbor ia omenjal deio glavnega oč'bora, namen legij ter pravice   in   dolžnosti  njenih   61anov.
Po prečitanju pravil ie je sestaivH od^ bor, ki ga tv ori jo na -lednji elani: Pred. sedoik Hurner I^to. tajnik Vergelj Fran. blagajn:k ^ta^kelj RuJolf, odbomiki: Zu-ran Valentin, SmDlej Albn in Kunćič Ru-dolf Namer-tniki: Sifrer Fraoio, Višnar Di-a«t>. Nadzorni dbor: dr. Ludvig Jože, Keiih Pr»nc, Praprotnik Joier nam«"trnka- PrLstov Jože. Zevnik Jan ■ o. CaFtno ra»»d:ft&e: ini. Rekar Cirl. dr. Lu<Jvig Jože,   SuAirk   MaUja.   Cop   Miha   in  Ziipan
Valentin.
Po volitvah se je vršUa debata o upravnih zađevah ter o drugih raznih vpraša-njih, ki se ticejo dužnosti m pravic <Man-fitva, nakar je j*. Hnmer ?lede na vse-atrawlko delo veeh članov zaklj-uć'4 lepo ti3Deli   zboar.
Iz Maribora
—   Gl*dali*č*.   Tremi era   Re^v>vič*ve   dru-me ^>Bož>i  ć'ovejk«  ho v  U>rak. 8. t. m. iv> t'cr. To ir.ocro <te!o, ki »o ga dajalii  tik1.-izven domaCrh tneja   /  vclikiim ir*pchotn    n je   Bejjovićev   sJoves   raTŠLr.ol   po     nuimfili iiu'urnih  deiih 6vctđ,  upozore  za proslavo ^O'^u.c-   ctirsktr^ti   n»   kn;:>evne^i Uc]o\'a-nj*   teaa   najb->>i   reprezentativnija    pred-stavTiidca   hr\«tske   knjižfviiosti.   Režija   'c Majeva,  \odiln« v'o^e  iij«1 jo   Kraljeva.  P. Kovič   in   N^krsi.   Kot   debutaniMca   «35*opii gič. Srmč?će\-«, — Na Marijin praznik po~ poldjie upri/.ore Alhinijcvo opereto >»&aon Trenk«.
—  Obrtno gibnoj^. Se vedno se opaze v Mariboru   propa<ianic   obrtništva.   Taito   je bUo tnc^eca  novembra   izKri«n\ili   10,     n:i n<nx>  podeljanih   pa   12 obrtnih  dovoljenj.
—   MiHjonsko  pos«jilo    mestne    obdine. Drevi   bodo   IM   seji   mesitvega   sveta     rar-pmviJAli  o |>oteh,  ki   Ki  vodik  do   LLkvid-nosta Meslne hranilnicc v Mariboru. Spre-jet bo Akip, d< naj Aae f.«tna občiaa pri Državni hipotekami benki 18mili}o«»kopo-•»jilo.
—   M*r>bocaki   tajiki     pfm«t.    Pretckli meeec  je  bilo  prijavljenih  2248 tujccjv.   in «tc«r  1094  Juigtmfavenov  t«r 1154 inffirain-cev.
—   Smrt HilMu« tUflcc. V  Vtuenlci  je umrla   lOOleto*   pcmestme*     M«rf^  Tr«n-pmL haeoo^maM je najrtarejš« 2«n* v I>r*^-tiu doiini in je skon 60 let rihrak pakoj-•ioo po mohrlckaiiidMja.
—   Sneg  v  Mariboru. V  iu>oi  na ncU»llj<» in  \veraj  ves dan  je v   Mariboru   /cio m<x-no   sncžiio.     /apadlo   jv   vcC     ccirlooio^n sncjja,   taLko   da   se   bo   p»>   okoliAk h   hriSiU i;Ti   dj   Pohorju   /c   /ačclo   /im^ko   raja-nje.
—  Kreditna pisma za p^to^anj 1 v Ital'j«'. Tuj.«io-pix»nctn<i    zvfza   »l'-utivk-    v   Man-K>ru   nam   sporoć.-i,   da   nnajo  v  *nii*lu  iu~ nstiorm ktrtivcnoijc  med Ju^osUviio  in  Itjt-]\\it   ^-?;.   p-iiniki   za   iLajijo  s  stalrrni  hdva^i-seem   v  Juti<-slaviji   pravico za  na-baro c<-ii^-nih   tursliCnili  lir  v  krciJitiih   p «n.ih,  ki !»h   izdaja   p« rt oval na   pi&»nni      -riAiika*. V&aik   potnrJk   UiKko   kupa   mcsočuo     n«j\tx' MM)  turUtičnih   lir.  ki  se   v   I*al'ji   i/T*1*^ jcjo v dnevnih obrok ih po 200 liir (oajveć /rt 5 din  v  naprei).  Kazt::  omfnjenih  turr-s^'čnih  lir v kred-Vnih   p«riinih  ^riejo potni-ki v  Itaiijo vzeli * soboj  lo  .^K)  efektivnih lir po oisrKi. Vse  podrobneiSc z.'idrvne m-fmrniacije pri     Putniku«, Maribor.  Aleksandrova  3-\   tcl.   21—22   in   21—2**.
—   Opo/orUo.  Ker  se   ie v zatinjem oa»»»i priipctA'o v Mariboru več, prometnih nesreč. ki  so jih  zalenivili  zlasti  pcScu k:  ne  upo-šlevajo dodovb costno policijsikega rf»da,p>-no\TK>  opoza-rja  pred»tojniš<vo   nicsJnc  policije v Mariboru -na doliovi^a § 31. Naredbe bdii*a   dravske   banovine   o   zsa&črH       m-vrv-h cost   in   vđmosti  ptrometa  na   njih,  o  miru in   snagi   7a   področje   uprave     polici \t     v LjiiS1jian;,   predstojei«itvu  nie^tnc  policije  ▼ >tariboni in C'elju i«n Tn^^^ne oi>ćrae ▼ l1^11" ju (Mos-tni c*f*ni rod), ki se  filasi: 7*a   r>*" šte so hodniki ki peiipoti. Pcšci n«j hodijo vodno  (po sitrani  liodniika v  *tncri  hoj<»   in prchitevaio le-vo, ,'rogibđjo <ie pa  na  d^amo. Na vot:;^Ćc srne ©topiti pešee le. k;idar hf*-če  ccslo  prekoračiti.  TVšci  za preJcoračenje ceste  ne  smejo  uporabi jati   kri/iič.   PreJo-racemje se  mora zgoditi vedno  našlo, prividno   in   v  najUcnajs:   smeri,  t.   j.  pravr»ko4-nO na  Riier ceste
KOLEDAR
Danes: PonedeJjek, 7. decembra katoličn-ni:   Ambrozij.
Jutri: Torek, 8. decembrn lcatolif^-ni: Bre/m. »p. Marije.
DANAŠNJE  PRIREDITVE
KINO MATICA: Maycrlin$ KINO IDEAL: Njena pretcklost KINO SLOGA:   Med dvema  rastavama KINO l'NION: Pri treh  mladenkah KINO MOSTE: »I/gubljeni  .sin*  in »/>%*
srči — en utrip«
KINO   KODELJEVO:   Jesenski   manevri
in  Bosanska rapsodija
Prirodoslovno  društvo:   predavanje  tmfv.
asistenta Torruuiča: »Kako nastane celulo/i
in   raste   les« ob  20.   v  Dclavski   zbornici.
PRIREDITVE  NA   PRAZNIK
KINO MATICA:  Mayer1im* ZKD:  »Ilisa Rotschild« 06 )o..io v Mfttid KINO IDEAL: Njena ptticklost KINO SLOGA    Med dvema /ostavama KINO  1  NION:  Pri treh  mladenkah KINO MOSTE: »Izgubljeni sin-  in »D\+
srči -— en utrip*
K!NO   KODELJEVO:   Jesenski   m«ne\>rt
in  Bosanska rapsodija KINO SISKA: Kat ja DruStvo  sodnikov,     sekcija      Ljubljana
obvui zbor ob 10.30 v justični palači Cstanovni otočni zbor društva  sodno-ad-
ministrativnega   nsebja   sekcija       Ljubljani
ob 9 v ra/pravni dvorani  okrajttc^a  sovli4v"i
soba  št. 2£.
šentjakohsko   gledališče:   »Jane/   Satnce«
ob  15.  Mestni dom.
DEŽURNE  LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuratt,
Cinaposvet.skn cesta  10,  Bohi;icc drd   Trsta
2«^. oktobra   31.
Jutri: Mr. Lcustek,  Reslje\a  cesta   1. fU-
hovec. Kongresni trg  12 »n  Nmla Komotar.
Vic — Tr/aska vesta.
VISINA   NA.1KMNINK
NaJAmuik; — Za kaj stt- no i pa zupvt )«>ti-žali   lULJCmnino?   Stj  vm.hr   stannif.m   v   *•-
trtom nadstropju.
IIi.;ni jjuspod.ir: IJaS zato. usj uporni»IJ.im me*!   Tsrmi   najonuiiki   iiajveč   btopnic. V   SOU
V prvem razredu ljudske Role razlaza uff-telj pojeui kovina. \'ae kar so da koTatl se iiiiCiiujt? kovina. Samo eno so ne. da. naanreC živo srebro. Mihec, imenuj mi tore) to aH ono kovino, da «u* prepričam. Č4» ■) •ne   razninel.
Mihftc v&tanc. se oire na strne in m strop,  potem   pa  odgovuri  odločno:  —   K&-
Stev. 280                                                                                     ^BLOVBIfSKI   IfiRODc, pomošđjiA, 7. <lew*ii» flNL
Stran 3
Emila Ađamiča ni več
V?^ra| zfiitraj je zadela ▼ bolaicl kap aa}prtl|«l»-
^* H ^'•■»^fc* M|^s^^fc*^^^i^^P    ^bV^B^Ibf ^r ^^psSBsVsVsBvi'^B^^^Bps^P    ^^^WB^*^B^H^PwB^p                              « ^
Ljubljana, 7. decembri.
Na-c kulturno življenje je zadel iz redno hud udarec: včeraj nam je smrt ugrabi!* ecega najboljsih in naj plodovi te jših sklada-teljev ter kulturnih delavcev, Emila Ada* mi ča. Umri je včeraj zjutraj v ljubljanski boLnici, kjer se je zdravil zaradi vnetja kr&-nih žil. V soboto zvećer je bi! Se dobro raz-položen, ponoći pa mu je postalo nenadno slabo in zjutraj ga je zadela kap.
Emil Adamić je bil §ele 59 let star — rodil se je 25. decembra 1877 ▼ Dobrari pri Ljubljani — tn će bi k žtvel, bi še ne-dvomno mnogo ustvari). Bil je izredno de-laven do svoje boleznl Kot glasbeni recenzent našega lista ni zamudil nobeneg« koncerta in kot reconxexrt »Jutra« za operne predstave je bi) na glasu kot na£ najboljji glasbeni kritik. Že zaradi tega ga bo nada javnost zek> težko pogrešala.
AdamiĆ se je rodil v znani učiteljski rodbini, ki je zelo nadarjena za gflasbo. Emil Adamić je k&zal že v zgodnji mladosti vett-ko nadarjenost za glasbo in sreča je bila, da se ji je tahko posvečal, saj je bfl oče organ ist v šentpetrski cerkvi. Adamič je bil Sele 10 let star, ko je že stop kl na solo Glazbene matice. Ze med šolsko dobo je pisni manjša glasbeJia dela, ki se nam pa žal niao obranila. Kakor njegov oče, se je tu<fi sin posvetil učiteljskomu pokliču, vendar je Ae naprej vneto gojil glasho. Na učrteiji£5u ga je uči! petja Foerster. Kot di jak je usta-novil tamburaški zbor in napisa! zanj več akladb. Služboval je kot učitelj v Toplic&h pri Zagorju, v Kamniku in končno do sve-tovne vojne v Ciril Metodovi soli v Trstu.
Njegovo ime je takoj zasloveJo, ko se je predstavi! širši kulturni javnosti kot skladatelj v »Novih akordihor, kjer je sodeloval 14 let. Med vojno je bil z&jet ▼ ruskom ujetništvu. V Rusiji je pouče val glasbo n& učiteljiščih in bif je ćelo ravnatelj kon-aervatorija in pevovodja državnega pevske-ga zbora. Ko se je vmil v domovino, je bil imenovan za profesorja glasbe na državnem konservatoriju. Ustanovi! je dijaski pevski zbor, in priredil z njim turneje po državi x velikim uspehom.
Njegovo glasbeno defc> zasluži posebno •ceno, saj si je z njim postavil v resnici spomenik nesmrtnoeti Napisa! je nad 300 skladh, ki vsc uživajo izredno velik sloves. Najlep&e Homo počastili njegov spoman, oe
bodo na* skladatelji z njemu enako plo-dovitostjo in nadarjenostjo nadaljevali nje* govo deio. Već let je bil glabeni recenzent »Slov. Naroda« in »Jutra« m njegova kritike 9o vsbujale v glfhcffiirt krogih obćo pozornost.
Emila Adamičn
v sponun
Keoadno in nepričakovan© me je dane« zjirtraj doleteda veat, da ei svoje plodno in bogato življenje  dokon £al  v spJo&ni  bolnici.
Pretresla me je ta veet, da mi je ob nji ototato pero.
Pa Ti bom vsecno, pobratime, na-pieal ne-kai   beeed.
Spoznala sva se v Idriji na 254etmci De-Uvakega brainega društva, ktfer ei zafitopal % Ribicom kamniSko >LanK, za nami pa je bil eedan/i predeednife Glasbene Matice g. dr. Vladimir Ravnihar. Razigran in veeel si bil takrat, ko si čul. kako prepro&ti rudar x veseljem po je Tvoje pearaL Mak) časa »tom tem Te obiefcal v Kamnjku. Od ta* krat pa do danea sva si bila v tečni zvezi* na^batjAa prijadelja. bil si mi pri mojem ekla-dateljakem detu mentor in učite*], strog vodnik in dober sveAovalec Zato sem Ti iz VBGga srca hT»ležen. Pa 6va ee načelno moo-ffokral ©prla, vendar bila takoj sped prijatna. Id Bi mi v sramoto, da je večuia Ada« mičerih zborovskih ekladb na mojo pobudo izčla v založbah I>j. Zvona in v glaebenem lwtti  >Zbori<.
Skladbe si atre&al kar xt rokava in kadar ai zabrenkal na nado narodno struno, ta fcraft ©o Tvoje peemi zazvenele v vBeb ere ih posludalcev. Ni ga elovenekega skladatelja. ki bi boj priljubljen pri veeh pevcih tako kot TL Nj ga 6)x>reda. na katerenn ne bi bil 6 evojimi leptmi, \z srca pri vrelinu pesnica-mi zakopan bai TI Z^odflo ©e je ceio. da j« bilo na nefkem koncertu Zveze «lov. pev-Aih druetev, ki ga je izvajalo 16 peraeldh druMev samo TVojih akladb nad tri četrti-ne.
Bil si mož tocnperaTuenta* nagel. vihrav, nepreraiarripv, boheanske sarave, zraven pa dobra da&a. koieibal ai v svojih naziranjih o glasbi iz ekrfr^ma v ekstrem. Denee Ti je bila nada narodna peeem vee, jutri bo Ti bile vzor ruake skladbe, pojutri^niem ei bil zopot zaljubljen v Wagrnerja in Strausea, ▼eiidar kadar «i «e ogledal v zrcain na<rodo* ve dnše M bil njen peeoik.
Dane« ležtf aajproduktivnejši in najpopa larnejft ekvvvneki skladatelj na mrtvaskem odra.
NiS vei ne boi ubiral evojih blagoglaenib etrun, ni? vei ne bož pel svojemu narodu navduSenih budn-ic, nič ve£ Ijubezenekib in Ijubkih otroških pe#mi(% ni? več ne bo5 di-rigiral pevskih zborov in orfkeetrov, ni£ veS ne pisal v > Ju trač in »Slov. Narode lcritflc o operi  in koncertih,  dasi  veaaih oštrih.
Rožice na Tvojem vrtii oko]i prijaznoga domJca v Staretovi nficf. eadna drevesca, ki ei jih tako yneto gojiL marelice in vrjolice. prozdi, Te bodo šakali uustonj. Ko m Se) od doma. m se &e enkrat ozrl nazaj. -.
Pa tuđi v Bolgarijo ne pojdeč več, ne bofi mogel   ve5  vezati   naith   pevukih   rtjfco*...
fikoda!
Vae na eveta mtee.
Gotovo Je na eno. Teleflao M umri. ontal boš pa ve^oo živ v srcih naroda, ie poeebej v »rcih naših pe»vrev in pe*4L
Draf^i Emrl! Sprejmi zadnje pem&rmv* Tvojega   pobranima   m  prijatelja   Zofita.       ^
Nemi so izpregovorili •..
igrali wo na ientjakobsfcem odro
Ljubifana, 7. decembrm
Veeraj popokžne &iao v Meetnem dama spoznali tragiko g^luboneniLh neposredno na edinetveni prireditvi. Ghihonemi so sprego* vorili pred poino dvorano. Prav za prav pred ptrepoino; mnogo premalo je bHo eede" sev, iepr&v so pristavili še mnoge fltole* stojidče pa je bilo tako 'natrpano, da eo Ijud-je komaj dihali. Mnoge je seveda {»ivabiia radovednost, toda prva odraka predstava piuhoneniLh T naći državi je bila hkrati ju-bilejaa proslava 351etnice naše gluhonemni-ce u» petletnica DniMva jrluhanemih y Ljub* tjani tex so ji 2 a to prieostvovali ^tevtini za" ctopnild javnosti, ustanov in društev. Dru-fitvo je posvetilo svojo i'-aredoo prdredilev potšeonemu aamonu: hoielo je predočiti )xv-dosU, da so gluhonemi enakovredoi člani družbe in da imajo torej tuđi ^voje pravice; terjđjo jih. hocejo pomnožiti tvorae sita družbe.
»NEMU  GOVORNIK
Pred predstavo je stopi! na oder elavnosi-ni govonrik C Sitar. Obcinetvo je napeto prisliihnilo. Mnogri se ai^o slišali gluhoneme* ga in zdelo ee jim je, da prieostvujejo ču-dežu, kaJvršen je bil tišti evelojMeemebi — neoni so s pregovori li. Vzdevek pluhonean ni pravileo za one. ki 6O ee naučili govora, eaj eo eamo gloihi in ne nemii ušeea jim pa na-domeetujejo oči. Gluhonemi čita besede z u«L Prielnbnili smo. Beeode nišo zvenele. gkifi je bil ekoraj brezbarven, riteai govora skoraj monoton, brez naglasa. Toda ▼ ten beeed&h je bik> nekaj čudovi-tega, glas *ne-mega< je legal na arce, kajti v njem «> vendar barve, toda le bolesbne ter temne. V *** Četku tezko razumeš, a kuvalu se privadifi. Tako zaživi beseda med >nemimi< in po" slušajonmi.
PRVA PRIREDIT EV TE VRSTE PRI NAS
Govornik je dejal v uvodu, da ob tej pri-Hki nastopiio gluhomemi prvic na odru v naši državi, da bi nam pokazali stremljenje no Lzpopolnitvi evoje izobrazbe. Drugačno barv*o Luia govor gluhonemega, a vendar ei pod njo lahko mislite eoču&tvujoče srce, voljo in pocuni. ki »ta tako potrebna, da « gluhonemi pridobi dar govora. Zalostno in brezupno je v«e življenje gluhonamega Slovaka brez izobrazbe- Nerazumevajoča oko« lica usmerja življenj^ko pot otroka, če ni ma ereče, da bi prišel v gluhonenmico. Sele v zavodu dobi gluhon^mi v&topnico za živije* nje, dar govora. Popoina. Sletna vzgo>a ▼ gluhonemniol je enakovredna 4 razredom meščanAke sole. Toda ali more katorakoli §ola odtehtati napore gluhonemih, da se na-ufe govora? Po končani Soli v gluhonemniei eo učenci eposobrri za kate*okoii obrti a ■•-
nutt i*čejo mojstirov, ki bi jih fseti sa va-jenc«. Težko je pretnagati predBodke. Seprav «e je iz&ftzalo, da so fifluhonemi izredno dobri delavrsi in da ne zaosta^ajo po nn«fciti apo» eobnostih za >nonnainimic
SAMO ZA  OSNOVNO IZOBRAZBO PROSUO
Na CefeoftiovaSkejn je na 9 dilUjodot pre~ bivalcev in 30.700 gluhonamih 17 zaroodov za gluhoceme* dočim so pri bbb sttmo 4, $e-prav je gluhonemih 254)00. Ghihonemnica v Ljubljani Je bola ustanovljena i 1600, in «i-eer le za 50 otrok, dodim jih je adaj t zavodu Hl. Ora&a gluhooemmca je pa neza* eedema, ker ne oprejema več otrok kz ekx venekega dela birvie dtajenke. Veafko) leio je naslovljenih na nado gluiKmemnioo naj-manQ 40 prošenj, zavod pa lahko qpff©jme le do 12 učencev. NeSteto neereonikov osta-ja brec izobrazbe v breme družbi in avojo nesrefio. ker ni mamo domolj zavodov sanje. Med nji mi jih je nedvomno mnogo nadaiue-nih> a tžive in umirajo ▼ mraku, ae dm bi se jim razbiefcril razum. Ka Če&ostova&em je kljub tolikim zavodom polovica gluhone« min otrok brez izobrazbe. Pri nas M mora" li ime ti vsaj 10 zavodov. G&uboraemi oočejo iiveti od miloŠMne, hocejo ei x deJoan evojih rok služiti kruh. zato pa &mejo lahtevaM vsaj osnownošo3ski pouk. Ne zahtevajo sred-njih Sol in univerze, temvei oposarjaijo, da je nu|no potrebno povećati na^o sfohonemni-co.
KAJ VSE ZNAJO
GcrvGrrA. j« pocval na oder ćelo ttsIo ghihonemih. ki 6e ndejsfevi^jejo v raznih po« tkitcih, in eicer krojača, iivil'o. m-izarja, mo" dietko, slugo, pospodinio. graverja, elavea, ljftografa. zobotehiu^a, krošnjarja* slikari«, pletarja ^ zidarja. Vendar to niao io vm gluhonemi ki ee udejstvujejo v poUicih po raznih kraj ih Slovenije. Gluhonemi 00 se organizirali pred leti in njihova organizacija si je nadeia ve£ plemenitih nalog: pod-pirati hočejo evoje necapoelene tovarite, etremett za nadaljmjo iaobnabo in šteti pomagati   neerečni  gluhonemi  miM1^-
Kondno se je govornik priaržno zahvaMl požrtvovalnemu u^Uelju g. Ropnika, ki je reži ral predstavo kar pat ni bila fahka na* loga in ki ee z izredno rjttbeanijo posreca vzgoji gluhoneme mladine.
GLUHONEMI UMETNUO
NastopiJo je 6 igralcev In ena igraJka ▼ dveh enodejankah. TI igri« eami na aabi eeveda nimala strogo nmetaoatnea^i snaeaja. zlaeti ne »Zamorecc toda MH ata doroij do-
<hm*jmfr »i imHfam|i iaatvv. Bvedl «v oar niao niogll dati barr, kalnin« sahlevajo dramatteni prizori, toda igli ao dali ▼ krat njah ter mimiki tako i»v israz, da bi jih y tem pogledu teiko prekaaili ćelo pn*rli<M" igralo. Znaftlno je tuda, da Dobedaa a« pozna treaie. Ko bi «e glađaki dovolj aa-vedaJL kaj sahtevm takAna igra od ginhone« min, bi jim bili 6e tem bolj avaležni. Poaabt ti bi zlaati ne eaieli, da e» aa aiuhonemi morali v ig^i prilagoditi »noniialiTiinc poslu-ialeem, ee pravi, da eo morali napenjati gla-
**^^- đofim navadno med acboi goror<e ako-raj Sepetaje. odnosno si pomagajo predvsoi a kreinjamL
Veekakor   zasiuiijo,   da   vi^aj   unenujem niihov« imena. Zelo naravno je govorila Lj Vugova  p«  tuđi C. SUar   ie  bil dober v go naru, še «koraj bolje, kakor pri uvodneui go voru. Dobro «4a se iskazala tuđi A. M'Kih in mali  1. Taškar. Nastopili k> 5e A.  Ha-t J. Rergant in J. Klemenčič.
Ker je bilo za naetop i^'uhonemih iTrediv TeUko zanimanje, bodo najbrž igro ponovi I
Slikar Jakac je otvori!
ivefo raxstavo slU( iz NurvcJffcr ta SlovetUfe ter portreto v
Ljubljana, 7. decembra Kada*rkoh razstavi Božidar Jakac, je to dogodek za načo javnofet, ker na* veđno pre-eeneti e eUkami iz tujine. Ta nemiTni umet-nik ee iš^e v mehkih zelenih slovemskih po-krajinah, v ognjenorde&h pokj-ajinah Air U ke in Amerike, v deževni detmonako laota* stidni Norveški. Njegova eruptivna narava mu ne da obetanka doma. Vfiakokrat. ko ee vme s presenetljivim števUom &lik iz tu]i-ne, nam pokaže v svojih delih evoja nova dožjvetja, nam prikaže tuj ino v uinetnidkih tvorbah iai samega sebe v novi podobi svojega i^redno peMrega in obđežnega umetoi-skega razvoja.
Tuđi včeraj dopoldne je privabil v Jakopi« čev paviljon lepo števik) Ijubitedjev umetno-»ti, ko je otvoril «vojo razstavo slik iz Nor-ve^ke, iz Slovenije ter portre4ov. Pred od-ličnimi predfitavnild ia zastopmkj naše kulture, je v kratkih beeedah povedal, kako je priSel na Norveško, odkoder je prineeel 52 krasnih pa&telov in ve6 rifib. S to evojo razsitavo je pocasMl 6pomin neerecnega Jo« ska Gorupa, ki se je amrtno ponesročil v go rah> kajti ta njegov dober tovari^ & kate-rira je pred 10 leti gkupno razetavil v Jako-picervem paviljonu, je Jakca fieznanil z norveškim komponićtom Saevemdom* čigar gost je bil razetavljalec za časa svojega bivanja na Norveške hl
Po otvorifcvi 00 si obiekovalci v sprematvn
Bozidarja Jakea ogledali rastavo. Veliko [hi zornost so vzbudili umetnikovi portreti, m   1 katerimi  eo mojetrovčne,  ki   kazejo  na  <*vt] tovoii  format  tvorca.   Portreti slikarjeve   ma tere, mansignora Viktorja  Stesske.  kanonik:-i Sušnika,   Dragotina   Hribarja,   Joeiii>a   Peha oija, dr. Alojza Gradnika, Frana TratniLa in avtoportret spadajo med njegova  del-a tako-ga  fi>rmata.  Poleg  teh,  ki  eo v  o%i,  je  na razstavi še kakih 20 portretov, risb Ln €>kic. ter  tehnihio   zelo  zanimwa   gravura   v   ce luloid, ki kaže dr. Ciril Pavlina,
NorveSko kaže 5i2 paeielov in več rieb in «kic, in sicer v v^eh niogočih na^trojenjih, v deiju. ob večeru, ponoći, v jeseui Ln po leti Obilica motivov iz raznih norveških fjordov in meeU cerkvite, luke. gore, vodopadi, jezera: saina razodetja za naše oko in naše obČutje  pokrajine in 6itiiaci;.
Slovenijo kaže okoli 40 pačtekn* in 10 risb. Jakac Je ostal zve^t uslviilec lepot evo je ožje domovine Dolenj«?lce. zače\ pa je tuđi odicrivati iepote Li ubijano in Gorenjtke. Novo meeto nam je to pot prika^al z novimi umetniškimi tvorbauii. prekrasne motive v Zužemberka in okolice je prvi*: razetavil, kakor tuđi Jeeenice in njene jekiatme itd.
Razsiava BožJdarja Jakca 1k> odprta do 6. februar ja. \ eaio, da je ne bo nihčo 2amu-dil, ki mu je kaj do likovne umetno^U in do umetnosti razetarljalca, ki je velLk june-t-itfe.   in čigar   ustvariahia   ^iia   je   nei^erpaa.
Sinton Gregorčičev večer na Jesenicah
Jcseaice, 5. decembra Sakofafco druSrvo Jesenice je v aredo zvefier priredilo Simon GregorKecv večer, katerega se je udeležilo lepo Steviio pripadnikom sokoiake družine in čbaov jese-arifce »Sode«. Predrvia4 je paxwvetar bra* Fr*n>o KJavora, ki nam je ▼ lepih be«e-d*h arisal žtvdjcoje on delo »Goriškega »Urrćka*, pesnUui naiih vaši in pUnmake-ga poda Simon Gregorčiča,
V ŽivA besedah na-m je orlaal njegov roirtnj kraj Visno pod visokim Krnom ob seleni Soči, n^egav« dijeskka leta v Gorici in prvo dužfoo kaplara* v Kobandu. Pred-o«l nam je lik velikeg* pesniluL, ojegoro mehko Iijtčđo dudo, njegovo Ijubezcc do rodne grude, njegove peomi, ki 90 pri nas pofuffodele. Ix njih imlse+a žario« ljubezen do planinskega sveta, po katerem se peod bdMra Sočo. Opdaal nam je motire peenr-ter Bdoveka nflcasr«, »Ujctega ptHSa tožba« m »Nas ^OrTiBC otmimo*. Iz teh pesmi se zrcali za^renjena duda, pregcovjflcvTe, ki £a je trpd in prerokovamje o velHri vojsui. ki je neka] let kasneje bemela db Soči. Recitira! nem je nekaj pesnfleovah najlepsih dei, ki 80 oarvode globofco ganiie. Gre^or-č$6ev© ipcami 90 postale iffsrt našega naro-d#. n-jegov 43c bo bdtA n»d namt, ko bodV> nje^OTe feosti ie zdaTnaj sAsohnele na ze!e-Doin  ntnookn piri Sv. loticocu otj Soča in
ko bodo tmtmmti ie adama] pozahili m veiace osdbnaati, kl 90 grenfle žirijenje pe-m&n. Id nrf lwtel upognHl tHeiHka pred nji-•ni. Z vzJcBcofn: Slana pemUcn Stmorm Gre-gofi&šdo je br«t Klavora 2a$d'su&l noj go-
FotograSska razsta va ▼ Maribora
MftrJboT,  6.   decembra
^ Vfienkf dopoidne je bila riovesna otvo-fitev 1. jugoelovenrike nazat&ve umetnostne fotografije r Mariboru. Razstav«. je name-ščeova v dvorani NaTodneg« doma. Razstav-Ijcoft >e 167 sHEk od 60 razstevljarcev. S kmsnćmi alđcacn-i so zastopani ofoto »ekct* ja srpskog p&a»n*akog društva a Beogradu*, Foto klub Ljubljana. Foto Idufe Zagreb, Foto Idliib Maribor, Udruženje za fotografiju i ktnematogrefTju u Beogradu i a Foto sekcija H. P. D. »Velebit« u Sušaku, iz iesar je razvktno, <la so zastopani od-Mčni fotoamater ji iz ćele djrža\-e. Ndcatere izmed Taz^rtavljenšh stik so biVe že odiblco-vane ▼ Anieritka, Barceloni, Kairu, na I>u-naju ki <frugih *v«ej»h m©s*jh e-vTopakili <£r-žav.
Ofrvonrrvi 90 prteostv-ovali mnogi odttčni-ki roarUx>r«k©ga javneija divljenja, fned »jiini   ^on^rraJ   MU*r*k<w!-?.      srećki   na-re.V-k
6V. SriSta. predstojnik mestne policije elr. Trstenjađc, zastopoiik meslne obći-ne ra\nia-fefj RodoSetk. ra-vnateJj Putnika Loos, za-s*opniJc Urnetnostnega kluhe poof. Ja>raJc in drugi. Zanfmivfl i*uAtLv& bo odbprta do 30. t. m.
Vzgoja matere
Ljubljana. 7. deceanora »Visofai Sala sa matere«, ka jo %xwjo ž» t oekaterlh prosvrtljenfh držav«h. ie dobila tuđi pri nas svoj Aromon xacetek v SploSncm fcoBkem druitvu, ka namerara. prireditS toSaj 12 jadnih, vsafcooiur dosrop-nifi predavani. Drm najaoddboejBa problema: probtem fiMtctiii9frva ox. očctovsirw in problecn današnje mladine, — «t» n«reko-v*bL odboru, da se je po arvoja zastopnici obmil na ugledne zdravmke, pedagoge m j**n* deiarce s proeajo sa duhovno sode-V^ranje pri teoaju m »Vcgojo maUre*
PrcdawiaM booV> ix prfjaraosrJ: rdnrrstve-nš sretnfle. ga. <fc>-Ainaftja šimec, ga. ptof. Anioa Cernoj, ga, AngeU Vode, ca. prof Olga Grahor, gaapođfe dr. Boflo Skerlj. dr. Gogala, CopTC. Ja«odiat Korrft t dr—N*-storf teh «k<ua4irih nreda-naii so sfodeci: HigrjeiM ooaefie matore. —Otrok v prvem letu. _ Orrok ▼ ^dm^otki dobu — Otrok. lola ki dom. — Raana higttenav nftna problemi clff in metnde. — PirberteAa detii-ce !n  deđca.  — Frarlnosti 4n almoriiial
zen kot sredstvo vz^oj«. — Nove metode vigoje. — Sporna sloboda m vzdrž«os»t.— MladdiMi in kriminal. — K-rizd morale :n človeka. — Kot zokijućek in kot uvod v fedaj za. iM*lednje leto se končno virii še predavanje: Nov« bodočnost in nove sine-ri.  —
Vaa predavanja so povezana med seboj in bodo tvorila torej celoten t&caj. Vr«Ja se bodo na šentjakobski soli vsak č^trtek izvzenisi praznike, točno ob 20. Prvo predavanje je v Setrtek, 10. t. m. Predava dr. A mali ja Simec o s-aovi b^jenn noseč> matere. Vstop prost. Prostorvoijini ckmeski za krrtje artrožkov dobrodošli. Dobrodi.5e4 raakdol
Serafinski dom
otvorjen
Ljubljena, 7. decembra Voeraj opoldne je žeof. dr. Gregor Rož-man blago&lovil novi studijski zavod 00, frančiikanov »Ck>!leguim seraficum«, kate-rega »o zgradili ijublj-anski frančiškani za svojim samostanom in cerkvijo v sredini raeata ob Frančiškan&ki ulici. Stavba je gra-jwxa zelo moderno po naCrtih arh. inž. Kha-ma Lađa. Zgradil jo je stavbnik Miroslav Župan.
V   novem   dotnu   je   tuđi   velika   dvorana, ki 90 jo nazvali frančiškanska dvorana. Tuđi ta je zgrajena po naj modernoj ^ih na-čelih gradbenc sodobne umetnosti in je v celoti zelo okusna. Dvorano so otvorili popoldne z akademijo in otvoritvenim govorom provincijala p. dr. Gvida Ran ta ob navzoČJiosti občmstva, ki je napolnilo dvorano do zadnjega  kotifika,   in   nekaterih   predstavnikov nade javnosti z banom dr.  Natlacenom na čedu
V  svojem govoru se je dr.    Gvido Rant zahvali! vsem, ki so kakorkoli pomagali oče-tom  frančiđcanom,  da so zgradili svoj  studijski  zavod,  katerega   so   gradili   z  zaupa-njem v boijo providnost in v katerem se bo
vzgajal narasčaj očetov frančiškanov »v enotne osebno«ti, id 90 trdrvo aakoreninjeTie v veri in v večno veljavnih etičnih načelih, da bodo s svojim delora pomagali sveti Cerkvi preobratiti svet«. Govornik je opo-zoril tuđi na umetniŠka dela kipar ja Borisa Kalina, ki krase dom.
Obsežen spored akademije, ki je obsega-la. već alegoričnih slik z nas topi klerikov in IrančiSkanskih križarjev m sester sv. Klare, je zaključil Sattnerjev zbor s sklad-bami P. H. Sattnerja »Marija kako si lepđ«, x Beetnovnovo uverturo iz »Lenore* za sfcnfoničen orkeeter tn s »Haendlevo »AUe-lujcMt za z-bor in orkester. Dirigiral je kapelnik g. Neffat Te zadnje tri točke akademije 90 imele umetniško vrednost Zbor m orkester, ki so ga tvorili većinama čiani opernega orkestra, je pod vodstvom kapelnika Neffata žel ob koncu zasluženo in na-vduieno  odobravaš je  ooemstva.
Vtom ▼ trafiko
Po))Čane. 6. decembra
VI petefc  poooti j« bilo vlomljeoo ▼ iw
kajaiijo   trafiko   pri   kolodvoru.   Ko   je   pri-
fla gospodična zatitraj Scalkor običajno ▼ pr»-
dajalno, je prestraSena opazila, da je bilo ponoći rtomljetro ta to z zadirje ptrani^ ki j% obnojeoa proti poronu. Na rleh jo ležalo vee polno zavi&ov tobaka in ci#are>t. okno oa sadnji etmri pa je bilo na etežaj od* prto. Javila je eeveda takoj vlom oroiiifkom, kt eo 8Kx vnemo na dekx da izslede vlomil-em» ki je evoje delo prav prefrigano opra--wSL KO }e namrei s silo odprl okence, MLpeiepo z ieiamim križem, ee je posluiil đoig« late, na katero je pritrdil konsčast predmet, e kAterfas je nabadal nato tobak in aarvojelte elgaret, ur j-e bilo lepo zlodre-no aa potkah. Pri tem nm >e eereda pre* eej zletelo po tleh, xak> je b& ijutraj tak nered v trafifci. Lala, ki eo jo ^utraj nalit ptirionjeno na okno, je H ielerniikega rfrkidiira, salo aklepajo. da je bil vlomilec domaOiL Ooapodiena je oftodovana sa 750 Din. OMepejo. da }e btl vlooa izvrten med 11. in S. uro afntmj. ko na Žetoenki ni y8jfa prometa. Brtta* fe tnel vlomilec š saooj tndi poniagaJSa. late dooT _— 1»  M«tI ▼ Poijojm^h  pri
4 lepe kdkoSk^' kate*rim je prej od*»Hcal ffia-ve.   duiu   je  zl»udil   ^<w(>c>dinjo.   ki   je   (jokli-
:ila   godpcHlar.ia.   Todu    |»;^t>rcim   tat   jo   ie
'^d tem  t*aH>nj že odkuril.
Učiteljsko zborovanje
Brezice, 6.  decembru.
Te dni se je vršilo učiteljsko /borovanje ^::i   srez    Brezice.    Poleg   /borova   ja   se   je . r^il na naix>d])i   ;cr)i  tu<li  obćni zbor  JUU, zakar je  vladiilo   med  učiteljatvom precej- . >nje zanimanje.
Po pozdravu šolskih obListi in sre&kega načelnika g. Poklukarja se je ptnlpredsed-nik druitva g. Jakopic Franjo spomHijaJ umrlih člank;. Marte Mrakove tn Žagar Mije. Članstvo je počastilo njun »pomm * ervo-minutnim nx>lkom.
d. podprcdscdntk je nato poda! svoje ob--»too aituacijsko poroCilo *n p)ročilo o glavni skupnim v Novom Sad u. Povdarjal je. da uJiiclji po svojem delu ne pripadajo : obeni stranki, marveć narodu. Pun>Cal je iiidi o seji Air*>ci»a sosveta v Ljubljani, ki jo bita  11. oktobra,
Slednjjč je povzeJ besedo sreaki načelnik i*. Poklukar, ki se je /ahvalil lm. pozdrav, povdarjajoč, da se učiteljstvu »polnijo želje v korist naroda in države. Učitelj naj daje pri v/j»nji samo dobre zyle<le poverje-ni mu mladini. Slednjič je izrazil željo, naj bo ućitcljstvo ćim bolj oddaJjeno od stranka rJc ih bojev.
Temu je sledilo tajnuko iu blagajni.šiko poroćilo, slednjič pa voHtvc. PredUitfana jo bila samo eaia lista, zato se je volilo i. aklamacijo.
Upravni odbor: Predsednik Hoibek VA-mund, pod predsednik Ivanu.s Robcrt. tajnik: Dcbevec Hons, blaiiijnik Zencr \;i-ljcm, Ciani Zorko Savica, Kavbar (aril, Tro-toick Jitlij: Same^tniki: MaC'kovšck Fra« nja, D crnac Jakob in Ankele Fra ne; Nad' zorni odbor: Voglar Aloi/, Pukmvktca Gabrijcla, Mikulič Oton, namestniki: K.a« var  Janez. Trcpečnik Erna.
Po volitvah je bila mfilusno sprejeta »its deča revolucija: 1. Zabtevaino stn»ij*> m-vajanjc stanov^kc linije, 2. Solsika uprav« naj se loči od politične i. Ucitel>stvu j« potreb-na 7a uspeSno delo da soli ui med narodom definitivna stalnost. 4. LUtine n«j se monopol za bolske zvezke. 5. Orcuntraci-ja naj /ahteva, da se varuje>o ustavne svr>-ba>čme  \-sega  učiteljeva
Prav tako je bila sojjUmio spre>c<ta Ttu* hvalj g. predsedniku g. Ivan« Dimirflcu xa njegovo dosedanje de)o s pozivom, da še nadalje vztraja v borbi /a dosego popolno nezavisnosti udruženja. S tega me-*ta »e jo poslaJa g. Dimiuku pismt?na zahvala in priznanje. Članarina ostane kot dosedaj 16.—-Din, ?.a poro^enc članice 8.— Din
Prihodnje iborovanje se ho \ršiJo me«oc* januar ja. na katercm bo tuda pedago«%o n-ro-davanjc.
Težka nezgoda
režiserfa Stupice
Ljubljana, 7- deoenubrn F*o sdmodnji premijeri veselo^fpe »Knra^-ža volja«, ki je imela rzrcdn;-) veli^ uspeh pri obCin^-tvu, se je v rvoji gnirdoro'hi tpfr* ko pone&rečJl režiser ini- Studira. Sportr»-n£Lo mu jeT da Je p«uUJ. Pri padcu Je zartei oh sipo. ki se je razbila. Zamah je bffl t»-redrw> moftan in p-ri padanju je r, l<s»vk5n tako ne»-r«6no udaril po r<»^bitem flteklu, <K si je prerezaJ g-la-vnio žilo. Takoj ao g* morali ptrepeljati v bolnico, kjer sta rau <K% zdbravnika rano sešfla. Nez^o<ia je pneocj reena. Zato g. inž. Stuprica, ki je tm«l pnrr finoči v vlogi brodar ja Kremena zelo ve4fk uspeli, žal nefcaj ća.«n ne bo mo^ci naMo-pati. Val, ki so ga x veseljem Tl«laJi1 ▼ akiočnji pred tavi. mu žele, <ta b: čim pme0 ozdrarvll, da bo spe*, la&ko n&stopil v >Kb» rajži veJja«!
Iz Kamnika
—  Usoda mestfie klavnice,   -    Kakor
no je obćinska uprava prodala mestno klav* nico tovarnarju uanja g\ Antonu KaaXUčq za 40.000 dinarjev. V kupni pogodbi je do-looeno da bo g, Knaflifi v primeru, 6e ta# sedanjo klavnico tabil, dal na razpolago po* trebne prostore za zacaano naatanitev kJav-niee v takozvanem ^^tlećem mlinu<t to pa le do avp-usta 1938. leta., ko mora na voaJi način biti zg^rajena nova kJavnica Gradnja nove klavnice bo stala okrog 300.000 da 400.000  dinarjev.  Stvar pa stop. zaenkraf
še na mrtvi to^ki, dokler ne bo izvoljen nof občinski odbor, ker za^a^na obćuuska upr^ va nima pravice najemati poaojU, ali ekie-pati o zvifianju občinakih dajatev. Jasnog da bodo investicije za novo kiavnioo zopof ogromne. Dane« razpolaga občina v t& na* men le s 40.000 dinarji ko'ikor je plac* g. Knaflić za staro klavnico ln 10.000 đ> narjev, kl »o ostali iz kredita proraćunot prejSnjih let. Bojimo se le, da bo dotični, Id bo zagrizel to kislo jabolko in najel po-aopio pofltai zo pet kamen spotike, ker bo prisiljen povLSati obćinske daja.tvcl Lijudji pri nas namreč težko razumejo, da so nanr
take javne naprave nuino potrebne,
—  fttorklja v karani čunu. Na po U t po rodni&nico je te dni neka ženska porodila V vlaku  krepkega     JugoslovanAka-     Rabiftkt poale je opravila neka ženska, kl se na take stvari razume, krsUu list pa mu bo morala  izdati  železniška  direkcija,   z  ozna^bo rojatneg^i  kraja Kamnik-LJubljana.
—  Občioa je sezMala   na levem    bregu prekopa kl vodi nad predorom na pokopa-liAče žale, oporni betonski zid. Na tem d»> tu se j« zemlja stalno vdirala na cesto toz je bil tak   oporni   zid že   nujno   potrebea. Stro&kl  so   znaSali  okrog   3.000  diru^rjev.
—   Neusmiljeno   trpin6enje   tivalL   Poleg glavnegra iezu smodniSnice stoji star rezervoar, kl je nekoć napaja! kamnlAki vodovod, danea pa ni već v rabi. V ta rezervoar je neki brezsrčnež vrgei svojega psa, kl je grozno tulil. Ljudje ao se zbiraii okrog re-zervoarja ln se zgražali nad brezsrCnim de-janjem,  pomagati  pa mu ni mogel nlhCe. Skoro tri dm je ubogi patiček prosil pomoći dokler ni onemog-el utonll. O stvari se vod! ppeiakava.
PRAZNOVERJB
Na amrt ob«ojeni frajioo^ki aristokrat &e ftpodtaicne na etoPnicah, vodečih pod giUo tino. — To je «la*o znamenje — pnM flVo-Jlm •PremllsTsieejB. * SUrt Rlo4an bj to
Stran 4
»SLOVENSKI    NAROD«,   poi*del jok, 7. dtoMnbn  HM.
Stev. 280
Matineja ZJtJ>.
JT7TRI V TOREK OB 10 JO KS V SBEDO OB 14J* GRANDIJOZNI ZOODOVINSK1 VELEFILBf OS NAPOLBONOV1H 6ASOV !
Hiša Rotschilđ =iH5sSs^
V EHtncm klao Matici.
Dopolnilnl program!                                          C«e mattfflsfctt Dt» SM te ft£tt
DNEVNE VESTI
__ Skodovi zavodi  nadim    Studentom    v
Pragi. PrijateljsJu stikj m^d Ceško-sJovaSko m Ju^osLlvIjaj so bili posvedočeni ludi v kul.iiroem pogledu. Škodo vi zavodi so na-m-re>č darovali 50.000 Kč. za podporo jugo-slovansJcim studentom na čeških visokih k>-Iah. nasUtnjenirn v AleKsandrovem kolegiju v Pragi. tz tega fonda škodovih zavo-dov bodo dobivati podporo sin mašni na-darjeni   študentje,
—   Jugoslovenski   uf'telji   hospitirajo     na če^koslovaških   Solah.   Na. Masarykovih Iju-d-akih in nvešTanskiih šolah v  Ztinu hospitira ve>č   ju^oslovenskih   učiteljev   in     u-rteljic-Zlinsko   šolstvo   je   zasnovano   na    didakti-čnem načelu, da mora služi*;   &o!n  star em in  otrnkom.  To načelo prodira  tuđi v druge   države.
—  Diplomirani so bili  v  pet-ek  4   decembra  na  gradbeneai oddelku  univerze  kralja Aletksandra   I.   v   Ljubljani,   za   gra<ibene   in-ženjeTJe   g%.   Čotar   Ra<1< elav   rz   Ljub'jan« Serče   Vladimir   iz   Ljubljane    in    Žnider&č Branimir  i7   !>oštnnja.  Cf*titemo?
—   Novf trjrovalq ea' on.  Narodna  <ikup-Sfcir^  M se sestane v potek 11. t.  m. bo im^'a med prvim i nalogo proučiti ivv' tr-gwsM zakon. Konkordat z Vat'kanom priđe baje na vrsto Sele  pozneje.
HB^ffi»M|pa g »T. i JI. fc W m ^b^B
Monumentalni velefilm
MED DVEMA ZASTAVAMA
Boualđ   Golman,   Clandette
Colbert,   Viktor Me Laglen
Matineja danes ob 14.15 in jutri ob 11 dopoldne. — Cene 3.50 in 5.50 Din KARDINAL RICHEUEU
Danes in jutri nepreklicno poslednjić!
M A Y E R L I N G
Charles Boyer in Danielle Darrieux
HfiOa^v l+ J*fa\ IBMb^^bV    I    s^l  k       HB    EB    I    IH  l       b^^b^^m
Pre7^ra5ma SCHTTBEJRT opereta
PRI TREH MLADENKAH
Paul  Horbiger,  Else   Elster,  Gretl
Thelmer, Maria Andergast In Sve-
tozar Petrovič
Predstave danes ob 16.,  19.15 in 21.15, jutri (na praznik) ob 15., 17., 19. in 21.
—
—   Modistke napovedale  vojno klobučar-jem,   V'Ceraj   so   /borovaJe   v   Zagrebu   m(r đi«*tke   \7.   vseh   krajev   države.   Modistflce  ao pri^e   im  svoj   kongres  v   lepih   klobudkih. da pokežejo kaj znajo. To j« bi4 prvi kongres  modftfk   v naši  državi  in  najbrž  hidi ▼   Evropi.  Naperjen je   bil  v prvi  vrsti  proti raznim kk>btiilarj<Vn  in  ne]e^<a\n:tn fcrgov-cem z  ženskima Jdobuki. Kongres je spre-jei   več  resoluetj.  V  prvi  zahfeva  uredbo, po kat&ri bi  imeli klobu5arjti pravico izde-lovat):    itn   prodaj«ti   samo   moške   klobirke, modislke   pa   ženske.     V  resoluciji   po^Uni finančn&mu ministru,    zahtevajo    modisfke ZTii^amje  davkov  in uvrstftev  v  drugo  skupino  obdavčencev.   tako     da   bi   se   njihov davok  7-n-ižia'  od   10 na  h°'o.  pT^hodnji  kon-••■■   -   '-« ^   v   TNCO'/rod'i.
IŠTEDILNTKI, 2ELEZNINA           |
FKANC   GOLOB     I UUBLJANA          VVOLFOVA 8        I
-— Hidrocvntr;Ua pri vaši iMoete. Aka-de-tnija znanosti in umetnosti v Zagrebu je imela v pafcik javno sejo svojega ina.ema.-t^no naravoslovnee« razroda, na k«terj je akđde^nik dr. Marijan SaJopesk predaval o geoio&iaih pci-Lka,h vaši Moste v zxez\ 8 projekti rano hidrocentralo. Severno od Ble-<U pri vas; Moste prihaja bistra Sava E)o-UrJca iz oštre soteske, čez kat^oro vodi žič-ni mosrt. Tu je projektiran jez neposredno pod žičnim rnosaičem, visok 47.5 m. Nad je*c»rn bi nastalo jezera s približno 5 rarli-jonov  kub. metrov  vode.
—   10   let   delovanja   balkanske  posiovaJ-nice     Feipziikega   veleseima.     Pcs/iovahric« Ie*p7i^ketva veilesennfi   za  ves  Ba.]ka»n  je bila ustanovljena  leta   1^26 in  praznuj« torej letos  lOletmico svojega de'jovaaija. Po t*rne-Ijitem  prou^evanju ye b'l za nian sede^ izbran Beo-Tfl.-i. Pole^j te TH^'ovalnite ta bM-kan*sk^  driflve  tt»?»  le:T>zi$k:   vel-eaejem po-•lov«im:c^  v   pr ^korr«o-^kTu   državirh   tAko v New  Yorku.  Rio  de  Jatio'ru   in  Sanghaiju v Evropi  pa samo v Londonu  in Parizu, ki §0 po svo;em  ma^a-fu eaiak<? beogra}sfld. Z ustancmtvijo  beo^najkke  poslo^ialnice pred 1^ le*n  ie hotel leipr-^ki velese'em kot ena frrvih   sploSnih   n-emških   organ w»cij   n«^la-«ltj  defetvo. da   je: nastala  za b»1ka.n«k« dr-f.iv« nova doba ^o^podarskega nfl-predik« m trn   pri-oade  v   tem   pogledu' važna   naloga Beogradu.  V   neumomem   d«J\i   je  ta  poalo-▼aln<ica  t^redno  mnogo doprinear1« k rarnv j« r.cmško-ju^oslovenske br^orme, a s tmr Pm   de'oveTijern  je     i^toč«sno     razSirila   ▼ VemČiji   porn«avain}e   jzospodarskfh   in   fcul-tumih      pr>d>niSftev   južmovzhodne     Evrop*. ttevilo  posetnikov  pomladnih   velesejmov v Lcipzigu iz Jugoslavije ie poskočiJo v zadnjih  treh  Ictih od  216 na   587.  kar poroeiu pHrnsiek   za   I71«1/«,.   Stevrlo   er*kih  p©««*m-KC*v je  p«   po5floo5ilo  v  »t«m   ca«u   ćelo sa 560%. boćarskih za 813, nifnunskih pa sft 63*/*.
—   NaA   najmođernejii   potnlfki   toronrf parnffe. Iz suSaSf-ejra prtotaniMa Je krenil v «oboto na js»voJo  prvo pot po Sređoeecm-^kem morju naš novi parajfk družb« >Oce-tmla<.   Paraik   fe   imenuje   >PlavnJk«,   «-roffc je 14 metrov.    ddkg pa 100     Njego** nct'noat anaia 3.800 ton. To je n*a najmo-dernejdl potpiflđro tofutul jmib
— 8maAfc| te6aj| mi KofcAh, Za bo*Mne
praamjlce bo v domu na Kotfc&h na razpo-l&grj amu&kl učitelj In t« oj po pr^zalkib e prićne amu*ki tečaj, ki bo trajaJ od 1. do 10. januaxja_ Ce bo anag za aoai» o do-ber, bodo a*eđil: ae drugi cekxtnevĐi srnu-Ski tećaji, dokJor bo pać dovolj aazgn Udeležencl imajo polovi&irj voznino kaJcor tudl v. ak, kdor je sedezn dol gost v domu. Vaa pojasnila se daie pri oa <rbn:ci d^ma.
Daiie« ob 20   iii jutri  <>b   17.  in 20   uri dvs sporeda.   1. Luis  Trenket  kot   »IZCiUBLJfc NI SIN« v velikem piamiišken; hirau 2  Vesela opereta »DVE SRČI      E\* LTRfP«   v glavni vlogi Lllian  Harvey in VPoh Albach Rctty  Predstave trajajo skon.  *ri ure1 Ce ne Din  3.50 dv  O.30
—   BožCai   a\tolzlet:   Gorica   TrM    Be-
netke—Padova 24. a-> 27 ctecembra Pri-glasite se tak j Poia nila sastonj. — »Po božjem  3vetu<.  Ljubljana.   Wol*rova   1.
—   Nov  ffrok-  V   L.jubljan:  je   umrla   o-progra   h^-nega   po«^«*t.n!ka   lr»   upokoje e^a žeWzpi*3J-j&   ga.    Marija   Kegu    Pogreb   bo jutri     »b   13.30   iz   mrtvaS^e   veže    :ipl->šne bolnice.   Bodi   je   lahka   zemlja,   teiko   pri-zaxietim   s\-ojce»m   n&še  grk>bok/>  3O*^l:e'
—  Zima  v  Bosni.   Po   vsej  Bo aii   je  za-pađlo   mnogo   ^negti   Iv   pritiftnil   1*   prcej hud mraz. V Sarajevu s- Imeli vfceraj zj«-traj  11 stopJnj pod niMo.
Vrem©. Vremenska naipovea pravi, da bo pretežno obla&no vreme a pacJav^n-iimi VreCaj Je nežilo v Ljubljani, v Beogradu pa dežsvaJo. Najvifiia temperatura je sna-Sala vceraj v LAibljanl 3.2, iz dni£:h krajov ni poroOU o :tanju temperature Davi je kasal barameter v Ljubljani 764.6, temperatura   je   zrtafiala   10
—  V smrt zaradi neRrećne Ijubezal. V&e-
raj ponoći .su naAJ. v Subot ej na oeati vsega o> j^avljenega natakarja v Ravar-ni Orijent Vladi lava Alata. ImeJ je pre-streljena pnsa. Prepeljali so ga v b-lnioo, kjer je povedal, da a« je uatrelil. icer g& je zapustila  ljubica.
—  Sin zaklaJ oteta. V vafli Star:  Slat: k blizu  Broda je Ma to L»a&č v pete«   zveCer eaklal svojegra oceta Gjuro. Oćf in sin sta bila precej vinjeaia, in ko sta prisila domov, sta se sprla. Sin je z žepnim  nožem na-va-111 na oćeta in mu prereza) vrat.  tako da je ne rećnl oće kmalu »«Hit>Ti«
—   Kronika nezgod. T«b»i pri »SlogTadu«. Paunagartner   Alojz   h   Javomika   je   delal na stavbi  na Jeeenicah    Po   DesreCnem  na-klju<?iu   je  padel   3  pregrade   in  dobil  notra-nje  poškodbe.   Mali  3~letni  Milan.  sin   Bkla-dišenika Benedičiča v ŽeleznikUi se je poiil z  vrooo  kavo  in se tako  moćno  opekel  po tretmhu   in   prs ih.   da   so   ga   morali   prepe-Ijati  v  bolni£nioo.  Pose^tnik  Urba«   Gregor iz Hruškarjev  aa  Oorenjskem  »e  je   podaj v g-o-zd   da bi pooekaJ drevo. Na poloileneli poti   mu   je   8podi«nilo   ter   se  je   usekal   s se-kiro   po  gtfavL   Ja.kJić   Makc   de^arec   pri KID na JeBenicah je v tovarni nf#re€no padel   in   dobil   notranje   po*kodbf.   Za*^bnica Hočevar Pnvla.  »tannjoča   v  Ljubljani.  De-telova ul. 5, §i je prrret-nla ii!e v iapp*tjn l«ve   roke.   kw  }f>  o^up'li   nad   Živ'jenjf*m. Prepeij^ii   so jo v  bolni-ftnico.  Njotk>   stanje ni nevarno.
—   MHijonska   ponererba,  V ob?ini  Santa ▼ Ba£ki so odkrili miiijoneko poneverbo ob. čin«»kega   in  državnega  denavja.  V   afero so zapleteni   predeednik  obline,   tajnik  in  bla jajnik.   V   blagajni   manjka   poldrugi   mili-jon dinar]ev.
—  Zaklal ljubico in skotfi U eeirtega nad strop ja.   v   soboto z;utraf  ae  je  odigrada   v Zagrebu   pretreeljiva      ljubavna   tragedija BivSi   l&gtnik   znanega     no&nega   lokala   na Zrinjeveu  Adis Abeba.  Uja Mirkovič-Tripuz j« zaklal   z nožem  svojo ljubico natakarico Terezi jo Simi^ Stojanovič, pot em je pa «ko-čil  x  balkona  četrtega  nad&tropja   in  takoj po prevozu v bata i«© umri.  MinkoviS je bti oženjen že pet  let   z AnJco Boži^enro. ki  mu je prineela ca do*o 1^0.000 Din. 2ena ie ve-de!a   za   njegovo   ljubavno   razmore,   pa   je £la   v evo]i   plemeniioati   lako  dale^S.   da   je ljubico svo e^a  moža svarila,  da  ga  naj <ne zapuč*ti,   ?ftš   da   io   bo   ubii.  Ne^rečno  nata-kariro po na§ii  v njeni #obi mrtvo « prerezano žilo na levi strani vratu in nago.
Iz Ljubljane
—lj Pogreb pokojoefa skladatelja Enrfla AdamiĆa bo jutri ob 15. n vefe Glatbeoe Matice, kjer bo počival na mrtvaškeoi udru od 8. ijutraj.
_|j CUnora Uatellftke^a p^sk«ga mhm-ra JUU Emil Ađamll. ObreMaiiMK da ja ▼£•* raj sjutraj nenađoma preminuj nai pred* eednik, ekladmtelj profesor Emil AdamiČ. Pogreb aepozaboega pokojnika bo ▼ torek 8. L m. ob 16. uri popoldne is 9Uretove ul lft. Pozivamo vse elane ia Saniee poidkega fbora, da «e udeležijo pef»kega tečaja v torek ob 10. uri dopoldne ▼ Glaabeni Ma* tiei. Pogreba ee udeleii Sanstvo korporativno.                     ^_ ^             ___ _^_^.
ljubljazM^e moJtea ^bore, da ae ▼ *bn veo-jesn StevOu odelefte pogrete ^dadatelja H?****^ A<lami£a Jutt^ ft. decamtan ot> 10« ud ■ aastanraail. Pvteaatte eeboj note: A>-Ijatta toat UmUM rmš goapod. Bla#or m. — Uprava-
^•^■j T^rjeT^a^e 0Ba^ jsm v »awBjK ^* •» ■■• na\ pvsMDk iBCHHMi ip^eu w #9B BBpa«a»
—Ij Saibm tetov MMi«loev umMmti ab-«tesw Veelej prv« dni t me ecu poblrajo ne-sapo>4enl po meetu tako »veno moetnlno, 14 jo obfiioa n*merava porabiti za javna dela. Kate, da LjubljanAana niao poeebsi prijatelji nanaratnih akcij, najsi gre za ka-krteokoll naman. Pretekli teden je bilo na naetib po 56 nabtraicev. Od nabranega de* narja prejemajo 5»/» provizije. Obogatel ni nobeden, aaj ao )e redki hneL arećo, da ao natbrmli na dan po nekaj »kovačev«. Ne-katen ao n*brali v treb urah *mo po neka; dmaj-6 ov. Zgodiks « je ceio, da je nabcal nearećni nabiralec samo 4 Din.
-4J Cmon« i zid izpodkopaA. Temelje za uziiverzitetno ksajiinico ko'ljejo tik ob emooakem zklu v Vegrovi uLci. Temelji bodo egail precej globoko iaapod cestne povrSine, već metrov Izpod emon tkegra ziđu. Ta zid prav 2a prav aplofa nima pravih temeljev :b stavblš&u, razea teg-a je še podikopsLn. Kopijf^jo namreč navpićno tik ob njem, zato zemlja ob stavbidioi nima opore. Nemarnost je, da bi se zemlja pod «idom sesula to z njo vred poruši zidT i ga sicer ni škoda, a »e lahko pri-peti velika a»iireča, ker so defcLvci zapo-sljeni tiik o»b ziču. Vsekakor ^« nam zdl potrebno, da bi zemlja podprli, đokler Se ni prep zno. dco.r pa tomo imeli Cez neka j časa najbrž z*>pet priliko govorili o stavbni   nezgodi.
." H. F. JUt JULJt AlLJULjar^COJDaDDDDDnDt Poznavalec   mineralnih   voda   ~ zahtevh  po\'soa   izrecno  ie
R O G A š KO    SLATINO,
ket te zrttven prtjetnegti C svezilnega okust krepi tud. f prebavo                                    D
~ij »noć » j>UiJjauA« z V-ca:« io je ge-S{Q • *eh SteviJnih abone tov cestne že-.eznice in tud. drugih £tpro:i plafriijočlh. »Taijane* im^mujc- sob je cestne želesnice ti£te vozove, ki jih jt ma tna obMna kupila v Opatiji b ki o bili Goslej v rabi na fcro&ii progi po oiestu. Pozimi ti vo-iovi nišo uporatui za Vjč, Ker ao preveć odpa-ti in p=u.je mrzli. Kako*- so na m. rju za dol£^ proge v prometu veli i parniikl, je na mestu, da uvede v<ylstvo cestne ze-leznice zopet nove vozove. Višlia proga je aelo zdelana tn mali vozičtk; tako poskakuje jj, da si v nevarno ti, da doiaiš mor-s o bolezen. Prav bi bik>. da ai go;po.je, ki imajo o-pravka s cođUno želemico, malo ogledajo, kakšen naval in stis a je v >u-tranjih, opoldans^ih in večarain uran v »taljanihc. Ti vozovi 50 tuđi tako 0^^ da nastaja praves-ta gn&ča. v njih. Prav bi bilo tud: In sign.-ao korstno za blagajno, će bi e uvedla zapet za pro~o Vič—Ce-ata 29. oktobra dinar (ka vozavnica. Ljudi je treba, namreč ma]o razvaditi in potem se b do vofcij-  nehote privadili.
6e že — potem „Jajnlite-PeUatete44!
Kaj se to pravi? To se pravi, če si hočemo kaj dobrega privoš^iti, potem kupimo maka-rone, spagete in >u^ne vložke, a to Ie v pa-ketih.
—lj Z univerze. Z«a -posredovanje ijiairuk-cij posluje na aaši univerzi Akad&msJci urad dela. Starši se 2 zaupanjera obra^ajo na to p:soxno, &a-j se 2a m-al denar rešijo sl&rbi za s\x>jc olcoke. Ven^Lar pa A.U.D. ne posreduje samo iiostrukcij temve^ vsa-kovrstne s'užbe. Kdor torej potrebu je v svoji poslovalnici ali obradu kakšno pomož-no moć, naj se pismeno a Li osebno zglasi rui AJcadcinsku unad dela aa univeni. Uredne   ure  vsaik   d^n   od   11.—12.  ure
—lj Matineja ZKD Za justriSnji praznik primasa Zi eza kulturajh drušftev gTandio-zaao z^odovinsko filmđrtco delo i* NapMeo-novih. ČBM.-V >HiAa Rotachilđ«. Napoleon, kl je v za*e*lcu prejSnjegra stoletja preora! evropsko lice, najd^ svojega najoposmej-Se^ra naspr tnlka, v flnanftnl moM Rotschil-iov. Na zgo-dovinsfci pozornici se vrstjo eebno ti Mettemicba, TaHeyran<la tn Wel-Tngtoca. Vse niti pa vodljo a ozi roko In kapital na sonaj neznatnega moža. Natha-na Rotschilda. Tu pričeoja življenjaka drama rodbine Rotschildov, ki je v celoti niz sada ia doCtazov ^lovvSke vrije in vztraj-noti v veini borbi za otetoj In ljubezen. Vlogo pog-Iavarja rodbfaie je mojstan leo po-đal največji azneriSki karakterni igralec Georg Arlss. Ta film 4e zaradi v^ebine In v «stran£fce di vrSenoati vmat omur naj* totpleje priporočamo! V elitnem kinu Matici jtntrl ob 10.30 ia v sredo ab 14.15 pri mat!mei3kih cenah 3.50 in 5.50 Dto. Bogat dopolnilni program!
—lj Luis Tren er — Izgrubljeni s*n v kinu Mo te. Od danes dalje ae prađvaja v kinu Moete znameniti planinski film »Izgubi jenJ 4nc v režiji m naslovni viogi «k>-v tega zrtrezdbiika Luiaa Trenikerja. Fibn je pom ćtbii vitili prizora • iz zaanežeavn pla-nln, z^njske turiAtike, beJe opoinoatl v ti-rolslah Alpah, £ffni2ieaTsk.ai tekem in lju-bezmi. Kot partnerica igra lepa in prikup-ljiva Marija An^ergasL Kot <k\igi film je pređvaja veli « napoaaboa operefta >Dve | and — en utr?jp< v glan-nih vlogah LiUan Harvey, Wotf Aibacfa R«tty, Otto WaJbui^ ia Tibor v. Haknay. Film je poln prelape gia«be, petja to' duhovitih zaptetljajev. Pređat&v« trajajo sad tri ive, dacea eto 20. m Jutri ob 17. ta 20. uri po 3.50, 4.50, 5.50 m 050 Din. Na praznik ob 10. uri matineja »Izgtjfaljeni 4n< po antMnth ce-nah  2,50 do  4.50 ZMn.
-^lj Crat, ki ga i« a*IJabiU majlaaia ▼«« ga lenstra v Ljubl^aU je branil Janw Soo-ce e svojo arčuo krvjo v preponoeoeai boju-tigar posledice... no, pa te lahko vidiie na Sentjafcob&kem gleda>iakem odru. ki bo Jutri ob 15. pop. uprizori! dramatizacijo znamenite Tarčarjeve novele »Janes Sonete S tacn ie tuđi ofcoJtfanoni dana prilika da vidijo to zanimtvo predstavo, ki jim bo nudila t mo&m iivahnioi potekotn io paetro tar bogato opremo mnogo ulitka in zabave. Predprodaja vstopnie je danet od tb. do 17. tn Jutri od 10. do 12 pri vledatiiki blagaj-ud ▼ Meatnem doma. ZaSeteic predatav« je kriooob 16. inkAMK ob IZA
—q Deamtai vafer • mJctnahnli goapu darakib irfraiaajni prtradl ćrmi ob 2a uri Diru*tw> InđuatrijaJcev ta veletrgovcev v svojin lokalBi v palači KratUtn« banke, Tyrfi«fva oeata *L 1, b, 2. nadatropje, vhod poleg Goroev« trgiprtne. Vabijed ao <kru-stveni Ćland in grstje iz goapodai^rfclh Vreo-gav.
—lj Pra? p*sebno •podEarjamo na veiiki 0imfonioni koncert Ijub^an&ke Filharmonije. ki bo v petek 11. t m. v veliki unionoki dvorani ob 20. Ceaie posameznim sedežem so nastavljene tako, da je paS veakomur mogoče obi^kati to važno glazbeno pri red i-tev v Iftoanji koncartm sezoni. Sedei« do bite od 10 do 35 Din v knjigarni Glasbene Matice.
—lj O gladljolah bo predaval ob sldop-tičaili slikah g. Kregar Jože pod okriljem >Sađjar tkega tn vrtnara ega društva< v aredo 0. t. m. ob 19. uri v dvrrani m-nera-loSkega instituta na univerzi. Vabimo vee ljubitelje   evetlic.   Vstopnine  ni.
—lj Pevskl zbor Glaabene Matice. Zbira li££e vsega me*anega flbora jutri točao ob 14.30 v Lajončevi dvorani, vhod iz Go-aposke  ulic^.
—lj Druidbaa pHređitev Aatokluba. Av-tomobil iti klub cipozarja ^vx>je 61anst^ro in vabljen« ^oate na danaftrji družahni večer ter jih vljudno va.bi t udeletti.
—lj V ciklusu preda\^anj, ki jih pTireja Prirodo1 <lovrio društvo v drvorani Delavske zbornica, bo predaval v ponedeJjok, <ine 7. t. tn. oo 20. uri uaiv. asistent Tomaiič Gabi*ijel: >Kako naataae celtUoza in raste tes«. P:anec n.^'bolj ra.zAirjcirie.g'a i-zdelka žive priroda v krog-otoku snovi. DruSt\ro .ijudno  vabi   obćtnstvo k  obilni  udel^žbi.
—lj Ve^eloi^ro »S'vok v zakonski jarom«, ki j* pcina situaclj&ke m beuedne komike vpriTori sokolski giedaliAi oder na Viču jutri ob 20. v dvorani Sokalakega docnđ. Kdor se hoče dve ini inienitno za.Mvati in na-smepti do solz naj poseti predstavo. Sokolsko Članstvo in prijateJje društva prosimo aaj si nnba-vi vstopnioe dsnes in }utr\ v prodaji v So^olskesn domu in pri J«lo£-tiiku v Rorui dclini. Zdravo!
—li Ne pozaTvt*. da naatopiio v aoboto *.lve 12 t. m. ob 20. v mali filharnx>ničiii dvorani koroni pevci »n &ice*r 2 n:>:.hova z1m>-ra edem Iz Radiš pri Celovcn, dru^i pa iz Sel Mizti Ltubela, Zapeli nam bodo ćelo vrcto svoih na<jlepših peami pad tako !epo in oWnteDO. kftkor 4h z-ivajo rianio oni. Sedeže dobite od danas uaprej v Matični knjigariri.
Iz Lfntomera
—Nova ftopnlja. Strig'^VHfca Suipax1ja je jmela do se-daj -v svojem teritoriju v&o ob-6Lno. Z najotvejSo odloćbo zagr«b6Jke fiko-fije pa je dobilo Razkrižje rit>jo župni jo a sedežem v Raskrižja. UpravlaJJ jo bodo fran, škani, ki ao jo že prewxali. Do tedaj je bil v RazfcrzVju samo vikarijat, kl ao ga upravljali salezJjajici. Z o«fiiodi m balezi jancev je ljuđ tvo izgubflo aflovenae đu-ho-rnike tn dobilo hrvatsike, doC±m govori namod .slotenfiko, ker -e poućuje aloven-sćina, tuđi v a^Ii. Ljudstvo si ž«H slovem-sk'Jh dtLhovnikov. TJkrep «Lgr^bdke zuulKco-fije pa Je dru^a^m, v«rvdar ao ljiiđje pre-prifiani, da bo pr$el tuch kate lovenrtci franćiSkaa.
— O»ebna vest. dotoci upravitelj na Ove-au pri LJutom&ru je x 10. decembrom nzr re&en aduibovanja na Sodi aa Gvoou itn pre-medoen v Naraplje arez Ptuj, đotim de njegova tena, kl Je učiteljica na Ovaou, ni rastresena 'lužbe in bo še nadalje 6a-kala na avoj dekret o premeotitvi v Na-rsuplje.
—  M^lOaTtevanJe ljotoinerskega Sokola.
Ljutomerakl     Sokol je z  mUtlavtavaoijem obđarll oJcrii  110 revnih otrok.
—  Slovo. Ker niaem imel ob svojem od-hochi 6a a pcoloviti ae od rmeh avojlh prijateljev, znaocev  m ćodelavoev iz Kr iev-cev   tn   dkoltoe,   kllcetn   tem   potom   vsem zdravo!  Belec Janko.
—  Is   deiovaiija   radfoo»*eya   Sokola. Ker Je  saradl alaibega vremena telov-adba na  letaem   telovađiAfiu  aemogote.     Je  bil pređnjaaVki zftor primljen rraanjaatl ttcrvilo telovadnlh ur na  teden,   da bo  odvlej  te-lovađba vaak oatrtek od 5. do 10. ure sve-cer m to aa tenrfd oaraiftaj, moakl nara-flcaj.  clasice 1b ftUtrA,   telovađba  dece pa bo morala samtl     pomanjkanja prostora začamo cdpasU. OataU oddelkl bodo telo-vadlli zaćaano v dnxMr.*e&i »obi v Gornjem Gripu. Deca pa bo Imela vcađco &nxgo ae-
deljo od 10.30. do 13 ure proSRrctae ure ▼ ft. raaredu tukajanje Aole.
__ Lepa priredltev sokolske fete. Sokolska oeta pri Sv. Duhu na Stan gori je priredila prejSnJo nedeljo igro »Revčt^k Andrejček« m slcer v dvcrajii r>ruStva kmetsikih fantov in deklet pri Sv. Jurju ob Sčavnlci. K m«arlj-."V«im,u delu naše oe-stiVe. Le  tako naperej!
— Popravilo ftule. 6ola v Sta^etisicu, ki je bila v . trašao slabeni jsitanju, Je sedaj te-maljito popravljena ia p.fvećana, ta* o da je Ml pouk do sedaj preklojeo m ae za.ol Sele aedaj. Vsa dela ao Sia na rafrun ob-člne, banovina je prispevala 15.000 Din. Naj već zashigr zato, da ^« je ta AoLa sedaj uredila, iraa župan g. Kovač, kl si je poVg 1 r*x>jiii nuiog-ih đel poftavil a tean zopet nov s^>oaneiLik svojemu županov anju in je bil ponovno pri zadnjih volitvah izvoljen za župana občine Stripova.
Iz Zagorja
—   Osebne   spremetnhe   pri   rudniku,   Pt^
vrtmo JoloĆeni mg. Frever je na lastno prošnjo o^al na prej^njem maštu v Hrasl-nJJcu. Namesto nje^a rva je te dai ie na-sto-pli Lng. Karnovšek Viiiko, k: bo prevzel tnesto za ing. Joio Žetleznikcai, k: o-didc v Td-bovlje, kar je zadajič iz tchničaih vzraicDV   iro.i.4a!o  v   našem   poroiilu.
—   Huda   ko-nkurenca.     Prevtxz   po^te   rđ Trtcjane   je   dos-ej   oskrboval   Za   letno   na-jtckIo   13.730 dinarjev  ij.  Kooj^ic  s Trojan. K,er je po^odbenj dobi po-tekia. se je pretekla mesec vršila ima.nj^cvalna  dražba ne obiloii   ob   privatnosti   uprjvniiL«   pašte   gospoda  Helmiha. Draibe  se  je  udcležilo  j>et intereser.tov,  ki   so   to'Uco   časa  c*dnehavai, d,i   je  zmagal  g.  Brvđ.r  Stefan  s  Trojan  1 najniijo   ponudbo   6.780   dinarj^.     kar   je .stkoraj  i 000 dinarjev cnanj kat do&Iej. Vsč-kdJcor   zaniiaiv   donesek   k   vi^daioćj   tfi%K\ aa  d-enttr.
—   Učiteljska  ve&t.  Na   ZAgorsko  šo'o   je name^ien   g-   MLhelSić   AlojzJj   iz   Cclj«,
—   Kulturno  predavanje   ini.  Jož«   Rusa se  bo vriilo to »odo,  9.   t,   m.  ob   30,  uri. Opožarj 'ino   javnost   na   predavanje  o  Praji   —   skiva-nsku   Meki.   lež   bo   akiopiično   z raiietkctTi  ob  20  uri   ter pinot»tim  vjtcipom-
—   Sokolski  Mikiavi je *vd>   le'os  prišel v So&olaki  dom ter  i>b<ia<rL!  poleg itevilnih ma,Iokov   \*se   zveslc   na;a(yćiajo ke  in   nara-»Čejjiice  ter štc»vi:tno  sokoUko devo.  Namc-stu oKičajTiega Miiklavžev-egi  večera  za odrasle pa se je vri]  družahni  sesUtr.ok pnm padjaiikov Sožcola  ter po   tuh  uvedoojh  go-stov.
SOKOL
—   atUOavž.evan|e   Sokola   Ljubljanu • VIČ
je bilo tuđi teto* izrvdno pri»rv.n ' iu iivai>-no. 2e pred mi-povodanau pr;hoio4ii Mikiav-ža ia njegov&gu spromatva je »okul«ka mix-diua. niupoiniia sokolsko dvoruijo v eprtru-atvu »vojJh iniuaic in oćkov, da jo otjvi^-ruje pred vsiljivkm p©»kJfiišciiLi. Ol> pod 18. •e je dvignii aa^tor na ooru, v dvorani )e iariumalo. N^jprej &o QiK*tapi]i paklenščkL Kmalu za ojiiui >e prijaj Mikiavž a fvojkn aprecuer>xwa ter je oogovoril v lrpe<m govoru mladino, jo ▼zpodbupl k pridnočTi, ▼rtrajiioftti in rednomu poBe&anju sokolske telovadbe. Po svojetn govoru je obdaroval mladino, ki «0 ji lica iarela od rad> bd in presenećen ja, V^ikara obdarovaih^a J€ Mi-klavf QagH>ToriJ in mu dal na«vete ia N>-docnoet ter ga po ra«luga,h o-bJariL V po-sloviibi«m govoru ;e jK>nf'Vno po^val mla*-djno, naj bo pridna In ubogljiva da bo tuđi drugo leto deležna otnlnili darov. — Pr> mladiuakam aa^Lopu je bilo miklavicvajtjr' še zveier za odrasle. Občinstvo je uapolnUc* dvorano ter ne»trpno pri^akovalo MkJav-tov na*top. Mađ burnim gmehom )e prme«ol &▼. Anton Miklavta v košu v dvorano t*r ga odneeel na odar, kjer je pri&tkov.tlo Mi-klAvia nj€^>vo »prt«i.6tvo. Po l^pero po-voru Miklavfca. ki se je spo-mnil uapeinega delovanja viikegu Sokola, je priče] df! ti darilžL Pri raidelitvi daxU je biJo mnogo •meha in rabave, posebno kadar »o morali na« topi ti peJd««n^ki. Po Mrkla vi evem »%-stopli *e je ra-tvila, ▼ dvx>rani prijetn?. xa^ bava a plehom, kjer je neumorno icraJ d<v ma^i »okoluki fau* Tuđi Mfkljiv*ž>vo popodne sokolske plf*fn*» Sole je \<*po uspelo In m> bfla razdeljena nmo^a darla.
TODA  OPRAVICILO
Brahm« je ionel zek> nopnjelen značaj. N»-ufltmljeno Je ožteval v««, ^ui evo*e naj bol j-*« prijatelje, ▼ »trupenih oPazkah je MJ nedoeefcljiv- Neko* je bij v iro«=t©h tn zopM je zDadal ljudi na v«e strani. SledniMf *» J« po*lovil. na pMitru pa ee Je *e obmll Is Pri'Pomnil: Če p<xnotoma ni&etn kocđ ul»-lil,  naj mi oprosti.
ZAHVALA
Vsem, kl so nas ob briđM lzgxibi naSe ljubljene dobre mama, soprog«, stare mame, tafiče, tete In svaKtoje, gospe
Antonije Frohlich
tdaJBm v tefkfh urah, vaem darovalcem vencev in cvetic ter vsem, ki so pokojno spremili v tako castsem Stevilu na posle<±nji pot! k ve^nemu poatku, naia najUkrenejia zahvala-
ruTf hnn zahvalo smo dol±ni o£. duhovi£ini. grg:. sđravnikom, <*ć.  Marijinim Milim od eudodelne svetlnj« in pevskemu društvu Krakovo Trnovo.
ProstmA đa bUgopokojno obranite v najlepsem »pommu.
liaia aađuinlca se bo darovala dne 9. XII.  1936. ob 7. uri v farnl osffkvt ▼ TrnoTam.
LJUBLJANA, 7. decembra 1936.
GLOBOKO ŽALUJOČl OSTAIJ.
Stev. 280
»SLOVENSKI NARODi, pm«fel)*k, 7. tomribn. 19».
Stran 5
Kđo bo deđič agenta smrti?
Kaj vse je po*el CevQar fa BirmtaChama, da M dofcazal,
tfa 1© **— Barilu Zaltarova
Saharov   nekaj  mesecev  pred  smrtjo
Prvo, kar je mogel storitl Haim Mane-lević Sahar, je bilo poanglezenje imena, ki se v Birmingrhamu itak ni glasilo posebno prijetno. Iz Haima je postaj Hjrman, kar zveni v izgovorjavi zelo podobno. Ime po očetu Manelevič je nadomestil z rodbinskim imenom svoje žene Barlettove, primi-ku Sahar je pa priklučil lepo zvenećo rusko končnico ter izpremenil način podpieo-vanja: Mr. Hyman Barlett Zaiiarov, trg^o-vec s ćevlji v Birniinghamu. Predstavil se je s pismom ruski letalski družbi v Petro-gradu z zelo spoštljivim vprasanjem po na slovu tistega Zaharova, ki je podaril družbi 20.000 funtov šterlingov. Ilaim Hvinan je mislil, da ponieni Črka M — Manel, v resniei je pa pomenilo to v brzojavki kratico franeosketra ^monsieur«. Družba nm je odgovorila, da stanuje Zaharov v Parizu avenue Hoche 53.
Potem se je pričela o boj es trans ka. kore* fipondenca oćeta iščočega sina z g-enerainim ravnateljem združenih tvornic za izclelova-nje oroija m streliva tor za gradnjo vojnih ladij Vickers C. Ltd. Generalni ravnatelj na pisma iz Birmingliama dve leti sploh ni od-govarjai. Tuđi pisma advokata, ki se je birminghantski trgovec 3 čevlji obrml nanj, bo ostala brez odgovora, Siednjič je sedel Hj-man Barnett Zaiiarov v vlak in se po-javil leta 1913 osebuo v Parizu. Podkupii jo slugo generainega ravnatelja, ki ga 14 dni iu hotel sprejeti, zvedel je skrivaj aa šio-viiko njegovoga telefona, tclct'oniral mu je Lz pisarne nekoga pariškoga advokata in dobil končno Zaharova. k teleferu. Franco-ski advokat je sporoćil mogočnemu gene-ralnemu ravnatelju, za  kaj gre
—  ZakaJ  ni prospod Zaharov sam pri to-l^onu".'
—  Kcr govori samo angleSko.
—  Pa naj govori v božjom imenu angle-fcko.
iUvljenjcpisec sira Basiin Zahaiova PwO-bert Neumaiin, na tMgar prei Jvcma leto-ma v Curihu izdano knjigo se naslanja to pnpovedovanje, meni, ua je bii v tistem trenutku, ko se je konćno od.očila usoda Hymana Zaharova, sir Basil Zaharov v svojem sic u pripravljen vzeu k sebi sina, ki ga je- bil nekoć pustil nekje v svetu v vrtincu pestrega življenja, o katerem se ne da reći, ua je manjkalo v njem ljubavnih pustolovščin. Bil je baje pripravljen napra-viti iz njt-ga to, ćesar usoda, Zaharovu ni naklonila, namreč moškega deciča. In na-slednika. Basilu je bilo takrat 64 let in v teh letih ćlovek navadno že misli na to, kaj bo po njegovi smrti. Toda na drugem koncu teiefonskega voda ni govoiil baš pripravni pretendent na prestol kraja orožja, temvcč noizobraženi in vroOckrvni čevljar v anglcSčini, ki je enako spominjala na VVhitechapel kakor na Vilkomir. Nekaj njegovih besed je zadostovalo, da se jo generalni ravnatij Vickers Ltd., ki je imel za življenjsko družico špansko vojvodinjo, preprićai, da bi mož na drugem koncu telefonske žice ne mogel biti njegov vredni naslednik, pa naj bi bil stokra* njegov sin.
Zaharov iz Birminghama—Vilkomira je dobil nejzLsen odgovor in iskani oče ni niko-li stopil predenj. žilavi aspirant se pa ni dal tako lahko odgnati. Preselil se je s avojimi devetimi otroki v vzhodni London, kjer opravlja v pestri mešanici proletarlja angleSke prestolice svojo čevljarsko obrt, In tam sta se baje nekoć pojavili dve elegantni mladi dami. Hoteli sta kupit če-veljčke. Barnett Zaharov je ostrcr.el, tako je bila rnlajša podobna njegov* hčen Yvo-ni. To je vzbudilo njegovo radovednost, povpraseval je po imenih odličnih dam in Evedel da je bila pri njem vojvodinja Villa-
franca. Hći Basila Zaharova je torej na laa podobna nceri Hvmasa Barnetta, vnu-kinji kralja orožja. Tuđi Barnett Zaharov je moćno podoben svojmu trdosrcnemu oćetu. Vaaj on sam je o tem trđno prepričan in pocen ja vse mogoče, da bi prilagodi! svojo zunanjost fotografijom sira Basila.
To je bilo leta 1921, torej kmalu po sve-tovni vojni. 19 let pozneje, leta 1933, je za-cel Barnett Zaharov, ki mu je bilo takrat že 65 let, znova boj proti svojemu 84-letne-mu dozdevnemu ocetu. Brez žene m otrok živi stari cevljar samo za svojo fiksno idejo in srečava ljudi, ki mu verjamejo. sezna-ni se ćelo z nesebičnimi pomoeniki. V ur<*d-ni5tvu londonskega lista *I>aily Herald« se je zglasila priča iz Vilkomira v Litvi in pri-povedovala, da živi tam mnogo ljudi, ki se spominjajo pretepača Manela Sahara in ki lahko prisežejo, da je bil na las podoben siru Basilu Zaharovu. kakor so g-a videli na fotograf i jah v raznih listih. Obenem se je priglasila druga priča, bivSa angleSka igralka, ki je bila pred dobrim i 30 leti zelo intimna prijateljica sira Basila. Od njegra ima mnogr> pišem in ta stara dama zatrju-
je, da JI je krmlj orot j& večkrat pravil o avo-jem bivanju v Rusiji in o tein, da ima tam nekje sina.
Ali je čevljar Zaharov iz Birmmghama, bivajoč zdaj v Londonu, ta »in U Vilkomira? Ceprav se to ne zdi verjetno, veruje pi-satelj Hobert Neuraan, najvestnejSi izmed vseh, ki so se literarno pecali z osebnostjo sira BasJa Zaharova, da je to mogoče. V življenju kralja orožja so leta 1865 do 1870 zavita v popolno temo. Do leta 1865 je do-vrsil angleSko misijonarako solo v Istanbulu. Bil je morda tuđi postopač in capin, pe-Čal se je z malim i trgfovskimi posh na provizijo, bi* je vodnik tujccv kar je se zdaj v Orijentu dokaj običajno. V nekaterih d<*~ ]ih o Basilu Zaharovu je bilo mnopo napisano o tem, da so ga kot mladeniča zasle-dovali zaradi vlomov ali umorov Ni izklju-reno, da so ga starsi res poslali v Rus jo, da bi oblasti pozabile na njegove grohe. Već nego dvomliivo pa je. da bi bil služil v ruski vojski in da bi bil že čez Uve leti prićel od vojakov. Saj je znano, da so morali služiti vojaki pet let. A Zaharov je bil leta 1870 zopet v Istanbulu. Po pobegu iz Londona, kjer je bil leta 1872 izpuačen proti kav čiji, je zopet izglnil za nekaj časa inSelc pozneje se je pojavil v Atenah. Gas, ko je drugič izginil.je mogel uporabiti za kratek povratek v Vilkomir in za locitev od Haje Elke. Toda vse to so samo motne, ne pre-i  pričevalne indicije.
Angleški tovarnar
je postal sultan
James Beltram Sheldrake je zasedel ispražnjeni prestol
Sinkianca
Borba velesil za \-pliv na zapadne krajc Kitujskc je šc vedno oštra in će §c nišo za-grmeli topovi, je to le dokaz, da se zaenkrat u^pešneje vodi borba z denarjem in diplo-matskimi trik i. Japnnci bi se radi ulrdiii v bivšem kitajsken) Turkcstanu Sinkiangu, Rusi so jim pa delonia prekri/ali te nacrte 6 tem. da so se /asidrah v Urunidit Japon-ci so nato proglasili turikejia princa Abdul Kerina, sina biv^c^a ^ultana Abdul Hamida II., za. mohamedanskega sulta.ua Sinkianga. NeJcaj vplivmih tlomačih knezov ^a je pri-znaUi. Japonci pa vendar mso »meli srečc, d:i bi bili tako ustanovi!: novo Mand/ukuo. Abdul Kcrin je pred dvema tnesecema ne-n a doma unirl in njegov prestol se je iz-praznil.
Tu se je nudila prilika Anglcžcm, ki bi neradi videli na ozcmlju med Indijo, Tibetom in Afganistanom, va/neni zi sirovine hi po obse^u, Ruse ali Japoncc. To ozemlje je dvakrat večje od Francijc i:i ima 30 mi-lijonov prebivaieev. Izpra/njem prcsto-1 je dobil novega vladarja. To ni Azijat, ven-ilar je pa mohainedan in večji del dežele ju/na polovica, ga je priznala. To je nekda-nji James Beltram Sheldrake, nekoć last-nik tovarne za konzerve, zdaj pa imam ben Allah, vladar 20 milijonov ljudi.
James Beltram Sheldrak k- tmel v Bir-minghaniu dobro uspevajuco tovarno za ribje konzerve in za sirui svet se je zanima! samo, kolikor je šio za razprodajo njegovih izdelkov. Nekako pred JO leti je zm-čel studirati orijcntalistiko. Naućil se je večih azijskih jezikov, p res topi 1 t mohanic-dansko vero m dal v nji v/.gojiti tuđi svojega leta 1922 rojenega sina. Potem je pa naenkrat odpotoval z družino v Arijo. Na-stopal je kot zagrizen apostol islama in v Bagdadu je imcl velik uspeh. Pravoverni roohamedani so ga sprejeli z odprtimi k>-kami, zaradi njegove zgovornoati »o mu dali ime ben Allah in čez sedem mesecev je dobil se pomemben cerkveni naslov inuim. Imatn be^i Allab. ki je imel gotovo svoje namene, je nastopil misijonarsko pot po Indiji in se sprijatelji) r radžo Dvan-gom Mudo v Bnmci na se veru Bornca. In-dijsVi vazal angleŠkcga mi peri ja se je dal izpreobrniti v mohamedansko vcrr>, uspeh novega imama se je raznesel kot senzacijo-niilna vest in mohamed^ni od Maroka do j Haiđerabada so ga »lavi!i kot novega pro- | n>kn   islama.
fedaj so ga opozorili njegovi prijatelji na veliko uzemlje, ki se je bilo med drza.vlja.n-sko vojno izmuznUo kitajski avtoriteti in izgubilo s smrtjo Abdul Kerina svojega go-spodlrja. Mohamedansko prebivalstvo — Tatari, Dungani in neka te ra manjša pleme* i» se je zopet srečalo v bojih, ki so mogli biti dobrodošla pretve/a osvajalcev. Imam ben Allab je odpotoval v Sinkiang in njegovi zgovomosii se je posrećilo vsaj zmčm-no poravnati spore. Pomagal mu je znatno glas, ki je šeJ pred njim in njegov uspeh je
tako učinkoval na poglavarjc phrmcn, da «> mu ponudili tzprazojeni prestol.
Bivši tovim« ga je sprejel s soglasjem vlade angleške Indije, ki mu je obljubila tuđi vsestransko podporo In tako je postal sultan južnega Sinkianga. cigar Jme je izpremenil v lslami&tan. Novi vladar zaenkrat utrjuje svojo vlado, ki je prišla angleški kolonijalni politiki zelo prav. Organiziral je a r ma do, ki mu jo je oborožila tvrdka Vickers proti koncesijam za železno rudo. Njegova avtoriteta je pomirila poglavarje plc-men, da so se sprijaznil' tuđi z davki, ki jih med ra/padom kitajske vlade sploh nišo plače val i. Novi sultan zaenkrat nima ▼ svoji državi nasprornikov in japonsko ppodi-rajije v južni kitajski Turkevtaa je naletelo na zmago spretne »ngleške kolonijalne politike.
Gospa Simpsonova
\ es svet se /aiiiina zdaj za Frnest Aldrich Simpsonovo, ki si jo je izbral angleški kralj Edvard VIII. za življenjsko družioo. V London je pnšla pred sedminfi leti in zadnje dve leti je igraia v londonski družbi važno vlogo. Simpsonova m iepa v običaj-nem.pomenu besede, njen obraz: je podolgo-vat in 7-.no se ne da dobro fotografirati. Znači Ina poteza njenoga obraza je visoko lepo vzbočeno C-clo, Njena postava je Iepa V »ploŠTiem je to tip južne ženske Govori % moćnim ameriskim naglasom. Biti zna svojeglava in kaže običajno nagnenjc Ame-rićenk vzgajati m spreobračati moža v dobrih stvareh. Družabno je zelo prijetna, na-Tdusuje se pa bolj za družbo intelektualce v,  /lasti   politikov.
senostjo barmana. Sama pa pije večinoma whisky s sodo. Je dobra kuharica tn zna učiti svoje kuhar je. Ima več dobrih recep-tov in zlasti njena čokoladna torta je za-siovela po Londonu.
S sedanjim kraljem Kdvardom VIII. sta se srečala že leta 1920, ko je bil še kot pre-stolonaalednik v Coronadu v Kalifomiji na plesu. Takrat pa samo slučajno ni govorila z njim. SczJianila se je z njim šcle pred 10 leti. ko je bila predstavljena angicSkeimj kralju. Bliijc se je seznanila z njim Sele pred   leti.
Ccne divjih živali
V londonskom živalskcm vrtu se vsako lc-to izpreminja število živali. Nekaj živali se rodi, nekaj jih pogine nekaj jih dokupijo ali /ameniajo, druge pa ni odajo. (*ene so nrzlične. .Med vsemi divjimi živalmi je naj-dražji nosorog. saj stane 2.000 funtov. kar je v našem denarju žc celo premoženje. Lcv je v primeri z njim zelo pocen i. Za 20 do 30 funtov dobiš žc lepega leva. Za slona se plaća sicer do 300 funtov, toda on zna ta denar zaslužiti v ncicaj Ictih, kajti londonski otroci radi jahajo na njegovom hrb-tu. Cena /iraf se ravna po tem, kiko dolgo so v Evropi. Lvožcna /irafa stajie 230 funtov, čez leto dni pa že poskoči cena na 730, funtov, kcr se malokatera žirafa aklimatizi-ra, ne da bi trpelo njeno zdravje. Aklimati-ziran kraljevski tiger se ceni na 100 funtov, puma, hijena, jaguar in leopard pa na 50. Človeškc opice so mnogo dražje. Gorila stane 300 do 400 funtov, če je pa srečen par preskoči cena na 1.200. Par goril je redkost in vsak živalski vrt je ponosen nanj. Gorili Mok in Moina v Londonu sta veljali nad 1.500 funtov. čimpanzi so po 100 funtov veliki, majhni pa po 30.
Kot gostiteljica je v Londonu na najbolj-šem glasu. Svojim gostom sama mesa ©octa ile, ki jih zna mešati in nalivati i izku-
V r«stavraciji londonskcga živalskega vrta je zelo veselo, kadar zajtrkujejo ska-paj otroci in opice. Te vesele živali pa nišo na prodaj, kcr privabljajo občinstvo. Krokodili so tem dražji, čim starejši so. Mlade prodajajo po 2 do 3 funta, sto let stari Gcorge, memla najstarejši prcbivalec vrta, pa stane 100 funtov. Kace prodajajo na metre — meter stane 1 funt. Nad štiri metre dolge kačc so pa mnogo driije, 9 m dolgi pithon se ceni na 100 fun-tov Med ptići so najdraije rajčice in kolibri. Noj stane 120 funtov. Londonski živalski vrt je naj večji v Evropi, saj je imel predlan-skim 900 sesalcev, 1200 plazilcev in 2000 ptić. Vse te živali so cenili na 100.000 funtov. Letni strofi za živaJski vrt znašijo okrog 10.000 funtov brez plac paznikov. iivlnmdravnikov in ravnatcljev.
Cirkuski kralj umri
V N«v Yorkn )e omrl v »rodo hi«tnrk đaj-ve^egu cirka eveta »Bamum-Bailevc John Rin^lin^ in zapustU svx>jkn dedičem okrog1 50 BiMijonov <k)4arj€rv. Bil je zadnji kraed sedoiJb bratov, ki so kupili vse ameriSke eirkin« SeUs-Flota, Hagetobecfea, Robmsona in Barnesa xa 2,000.000 dolar je v m dobili tato v rok« popoki monopol, dobickanosen tuđi v teakih časih ^oepodar^e krfeo. V©-Kko, na svetu edinMveno podjetjo, jr nastalo iz gledalidča na ladji, o katerem napet© prrpoveduje Rlna FaTberjeva v >vojtm romanu »Gledaltžk.i Ind ja«, po katerem }o bi  poenet  tndi  lep  fUm.
Bfc^ling je biJ tuđi lastnik največje ain*-rlfte jahte,   opremljene  s   pravljičnim   ra»-
fco^j^m. Samo oprenm je stala 100.000 <k>-larjev. Njegtrva last je bil tuđi velik muscj, v kaAere«n je krafna zbirka Rubent^ovih sliL, ki jo oenijo na vec milijouov doisjrj«v.
En dan mUiJonar
Kaj v£C bi 6k>vak fcUjnl, c<s bi bii uiiii-joiLar! V Ainerlki imajo kJul», ki omogoca svojim članom, da spozzukjo vtvij en tiaui v iivljenju, kaj *>o pravi biti uiiliji)n;tr in pu-kažejo 6vx*tu, kaj bi storiJi, čc bi bili v re-OTiici milijocarjL Ta klub se iroenujo »Out-I>ay Miliiouaare Chrtx in ima §vx>j med* i v Uhieajru. Ustanovljen ni bil yl golaga cu-tladtva AmeriCaiiOv, temvfHS tuđi \i p!cwno-niu> pobudo poroiaahi n^ia^lovoJjncie io poka7-ati jim, da bogafctvo »anu> &e ne more č lov oka osroiMli. Izmed vsrh ^ačujocih čla-nov kluba iz£rei>a)o v^uk t»xlou »nega, ki si lahko izfrere poljuben d:wi, ko J€ mili-jonnr.
Celo nadstj-opjo najcl^gaotnt^o^m dLka-^kogu ho-tela mu je na ra./p*»lap». Ima cei ŠL%1» »luiabijikov, ki nm i-7r*>Jn'},> vsako ž<'ljt». Naroča laliko- najbolj^i jedila io nnj-draAjo pijač**. Co se hočo k.nn odp^ljati, niu je n.i r:t7j>ola^<> pivil hotelcon krasan avT<>. C'e f*»če oU"«Uv;iti prijat«olj^ in znanoo kjo oaleč, mu Ji* pripravij^rn« pi>s«4»no I«>taJ«». V prretaniijču gra č;tka kniMui jsilit-*. i'e bi se hot-el voditi po Mic!ii^ran*ikon:i j"7.oru. Oe doleti ta srt^ća daiao, ima za en <kin pripravi jone najkrnsJiejfte toalt-t^ in nakit« ki ji j© bfcl najbolj vjicf v i/Jwbali, ivf«T iima pa v o^ori naj^lražjo 1^»>. Vsak »rećnez dobi za svoj dan toliko donarjn, da bi lahko živpLi j*tevilna dnizina <loibro c^*lo loto. toda napraviti mora vse^v. Dru^i <iain bo pa zopot zbudi kot navaden člov^-k. Glava, zf'ir>d*»« m živci mu dokarujfjo. da mMijoni ni*o vi^k urečo na svetu.
Torrk,  S. decembra
0: ča*, poroci I a» s|vved. - iK\o- Pireiiof Cfrkvene plaribo ix franč. ce.rkve. — 10.rW>; Venski govor (g. dr. Koman Tojncncc). - -l0.4J>- Marijine pp^mi (Akademski pivski kvintet). — 11.30: Otrova ura (vodi jjdč. Slavica Vencajzova). — 12: Zima in zdrav, je (dr. Fr. N<rvak). _, 12.15: Ave Mariial (radijski ork«7ter). -- 13: Cas, ejtored. oh-veetMa. — 13.15: Kar ielite, to dobUe <f>4<> 5če   po  željah).   —   (Oddaja   [ircski-njana  oi
14, do 17. ure). __ 17:   Kmet.   ura: O trav
iristvu <g. ing. Rado Lah). — 17.20; Konr^ri radije&Pga orkestra. __ 18: Zvočna i4zra: Legetnda o Materi božji »v Ljubn^m. Za ra dio napisal Niko Kurel. I^rajo ć.laoi rad. igraiefco družine, vodstvo: Ivan Pangov. --19:  Casf  vreme,  poročila. epored, obvertila
19.30:   Nac.   ura.  __   19.50;   Zafrarrni   rvoVd
tediriik. — 20: Koncert godbe 40 p.p. Triglav ftkega. Dirigent:  Drag.  2.  Zrivanovid — 22; Čaa, vreme, poroKla, eporod. — 22.15:  Ve* eel koncert!  (i^ra  radijcid  orke^ter).
8red&, 9.  dec«fnha-m
12: Ob modrih vodah havf*j<4uh {pky&6&). — 12.45:  Vreune, porociU. — L3:  Ćm.  itpored.
obveetJ3A. __ 13-15:   Koncert  radijHiLogB or-
kestm. — 14: Vreme, borza. _ 18: Mladin eka. vorm.; Spoznapno glaetnla: fa^oC oboa (g. dr. Aaton Uolinar). — 18^0: Adadlih f&a ura- IzpopolniiDO ei smučarwko opremo 4pr. Ziheo-1 Jamko). — ia40: UknvUuifr kme&uh doigov, II. del (g. Valentin BmIo-vee. td&r. *odi$>č&). — 19: C*&. vtreme. pOr ročila, epored, obvest£la. — 19,30; Nac ort __ 19.50; Sahovetoi koti6e(k- _ 20; P»v»fcl ikoocert g. Juli,>a BeAetta 8 apremljevMi|«o radi jek. orkestra. Vzncs kencert radaiok. orkestra. — 21 -15: Koucert na klavirairi hair monfid (g. Allonz Bresnik). — 22: Cae, w* me, poroiUfl, epored. — 22.15: fe dobrih ntarih ćabov (md^flki oricefiter).
Cetrtek, KJ. 4«e«mbrm
12; Skniomcne pofifciW© (plo^i). — 12.4V Vreme, porobila. — 1B: ča«, flpored, obve-etila. — 1S.15: Vtm mogo6et kar kdo hoft (plofiCe po žeijah). — 14: Vreme. borza. — 18: Vetel spored (rmdijflld «rkeflt4*r). _ 1840:  SloveoSfina za Slovence  (g.   dr.  Ru.
dolf  Kolartč).  __  10;   Čas.  vreoie, porobila-
spored, obvestifau — 19.90: Nae. ura. — 19.50: Zabavni icotiček- O armičarertvu <prof J. Mlakar). — 30: Pmdki ikonoert g<ič. Ajii-©e Krifltftnove. vmes koncert rad^j^kega od
kestra. __ 22; C«b, vreme.  porocila, »purad,
22.15: Koncert na đveb klavir/ih fpdftni Bo-2a Sapija in Siiva HraĆovec).
Petek, 11. decembra
11: do^ka om: Ki^jnij čitam? (diak^. vodi g. ArnoM Admno£). __ 12; Odmevj iz oa«
Sih krajev (plošče). — 12.45: Vroroe. poro-5ila. — 13: Cae, opored, obveetila. — 13.15: Zvaki fa ApaniSe (pioS?e). _ 18: teoAm ura; 2ena in pravo (ga dr. Donata Capud<*r) __ 18.20: Cigan«fci oifceatoi (plo^e). _ ia4<J: Francoš&ina <g. dr. Stanko Leben). — 19: Cas, vreme, porofrfla, sporecL, obve«tila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: ZanimivoBti. — 20: PreioO6 koncerta ljubijanrfcp Filharmonije. __ 22: Ca«.. vrenncs  Tv>n».r«i:i.  ..i.orfMi. —
22.30: Angleške plošče
EMILE GABORUU                                                78
ZHKOHSKI IN   Čili HEZHKONSKI   i3 1 U
ROMAN.
—   No,  gospod Martine, — jo vprafal  sodnik, obrnjen k njemu, — kaj ste viieli?
—  Videl sem ,da je oekdo prepleasal od. Je bilo to že davno?
—  Pet aH šest dni bo tega.
—  Se sledovi se pozna jo?
—   Čisto  jasno.  ZloČinec — po mojem mnenju gre za zločinca — je ptrišel na vrt p^ed dežjem in se vzml po isti poti kakor je gospod sodnik do-mneval. Dečko — in gibčen je, pri moji veri — je splezal na vrt s pomočjo svojih mišić, nazaj grede si je pa privoščil  raakošje, namreč  iestvo, ki jo je vrgel na tla, čim je stopil na zid. Zoio dobro se vidi,  kje je bola  leetva naslonjena.    Spodaj se poznajo   sledovi   oštrih   koncev,   zgoraj   je  pa   od-krušen omet.
—  To  je vse?
—  §e ne! Med trajem akacije, reatode na sido, sem našel koScek sive rokavice, ki ga imam tn in ld bo najbrž izviral od rokavice.
Sodnik je željno segrel po njem. Bil je res ko-Š5ek sive rokavice.
—  Spretni »te, gospod Martine, — je dejateod-
nik, — zelo zadovoljen sem z varoi in sporočil bom to na pristojno mesto.
Pozvonil je, ta čas se je pa na pohvalo ponosni policist tiho ntmJrnil k vratom
Prtvedli bo Alberta.
—  Ste se že odločiU, gospod vikomt    poveđati
nam, kaiko ste prežive li večer pustnega torka? __
ga je vpraSai sodnik kar naravnos*"
—  Saj stm vam že poveuu  gospod.
—  NJkakor ne in obJVtijjem, da vam moram po-vedati, da ste me nalagali
Pri tej žalitvi je Albert zardel in o£i so se mu srdito zaiflkrile.
—  Vem, kaj ste počeli tisrtega vefara, — je na-daljeval   sodnik,   —   kajti  pravica  i»ve  vse,     kar mora vedeti.
Iskal je Albertov pogled, srečal ^e je z njim m dejal počasi:
—  Videl sem Klaro Arlangeevo. Obdolženčev  obraz,    izraza jo 5    trdno  voljo    ne
ukloniti se, se je pri tem imenu zjasnil. Vendar pa Albert ni odgovoril.
—   Gospodična Ariaogeeva mi je povedala, kje ste bili v torek zvečer, — je dejal sodnik.
Albert je Se veđno okleval.
—  Pod r'imtnc besedo t^Mrljam, da vmm ne nastavljam pasti, — je pripomnll Dsburoo. — Po-vedate mi je vse, sllttte?
Komino se je Albert ođtočil poveđati vse po pravici Vse m je toeno njstnalo, kar je bila po-vedaJa Klara. Zdaj je bil  v*ak dvom    izključen.
Dokazano je bilo točno, da je Klara govorila ree-nico. Zdaj je bik) jasno, da je Albert nedolžen ali pa da sta s Klaro domenjeoa inr da sta kriva oba. Ali je pa mogla biti vedoma sakriva tako su-as-nega zločina? Ne, na njo niti sum ni mogel paati. Toda kje naj iBče moril-ca? Toda najti ga je vreba, kajti ce odkrijc pravica riočin, potrebuje tuđi zločinca.
—   Vidite,  goapod vikornt,  lagali ste mi, — je dejal  predskovatni sodnik  strogo.  — Tvegali    ste svojo glavo in  kar je  Se posebno  važno,  pravico »te zapeljali v anoto.   Zakaj niste  lakoj povedali vsega po pravici?
—  S tem, da mi je gospodična Arlangeeva do-volila sestanek, mi je zaupaJa tuđi svojo čast, — mu je odgovoril Albert.
—  In vi bi raje umrli, nego izdali ta sesftanek? — je pripoamil Daburon iftnično. — To je lepo, gospod vikomt, m dostojno starih viteških časov.
—  Nisem junak,  za  katerega me  smatrate,   — je odgovor* obdottenec skromno. — La^al bi, če bi trdil, da se nfaiem mnniil na IĐavo. Pripravljen sem bil na to. Vedei wtm ,da bo storila vse, da ine resi, čfan ixve, da ssm bil awitirmi    Toda lahko bi se zgodilo, da bi bfl utaji to aesrečo in tega Mm se bal. V tem ptlmeiu bi pa nafrrž ni-IdoH aa Ml isđal njenega Iomml
V teh beseđah ni bilo nobeoe baliavostL Kar je AJber rekcd, je tuđi rnJslS in cutfl. Daburonu je bflo laf irouKuega glavo.
^—■  VsiOflH)Ou   \P^9DO0BCb   O^BVOOO  ^MBa SJdBSj  V  BVBflSko—
valni zapor, — je de^al sodnik z laskavim glasom. — Ne meran *vem se ničeear povoda ti, vendar bo pa vaš aapor uhJažen. Ravnali bodo z vami oda>ej tako obzirno, kakor z obcfcolženci, čijih nedolžnoet se zdi vvujdtna.
Albart se mu je s poklonom zahvali. Paznik gn je odvede! nazaj v ceiioo.
— Zdaj pa pakli&te Gevrola, — Je đejai flk>dnik svojemu pisarju.
šefa varnostne službe pe ni bik) v sodni palači, ker je bil pravđtar poklican na prefekturo, pa*, je pa čakada na ho<biiku njegova priča, mož z uhani PoklicaH so ga v sobo preiakovalnoga »odnika.
Bil je eden onih zavaljenih, liki hrast, krepkih možicev, ki Igraje zavihte na svoja mo^odna ramena veliko vrećo žita. Ime! široka, gTde, trde ožuijene roke z debelimi ptrsti, v ušesih je noail velike uhane, Na sebi je imel obleko premoinih oor-mandsJdh ribičev, ki se oblačijo tako, kadar gredo v mesto ali na trg.
Pisar ga je moral potisnki v sodnikovo sobo. Tk volk morsSce obale je bil ves prestrašen in vzne-mirjen.
Bllzal ae je preatopajoČ z noge na nogo, s jru-gajočo hojo mornarjev, vainiih guianja in flba-nja na lađfl in presenećenih, ko začuti jo trdna tla
DOO  OO8SJSJBB«
Daboron ga je oiinil s pogledom Id že je vedei s kom Ina oporaviti Ni se mogel motfti, pred njim jestal moS «gorele porti, kakor ga je bil opipa1
StrmB
»SLOVENSKI  NlBOĐc,  mmMUe, 7. toMfca 19ML
Stev. 280
J«  uMMK
Brata
Opoinoči je prispetl avto v gotsko vaako in se ustavil pred eoooadstropoo leseno hi-bo, oknog kamere se je riki veranda. Dičaio y- po dimu in gvinjkxL M»1U san, da je to krcana. OpotaLajoč ee na opublih nog»h sem bi-opil na veraodo m aedel k pioati nrizi v  točilmci.  NaroČil dem većetjo.
Moćno se je kadilo k velike pefcroiejke, vi-sece nizko na kovani žeteMii veriiici. Bilo jo tem no, zatofalo m smrde lo j« po plesni. Za točilno mi«o so spaJi na pla^čih gorči. po<l okni so pijanci sladko ku zateglo pre-j.'«*vali peeuni. Po*«ii sem opazil dva tujca. j>edela sta pri oknu s kraflkimi pipa ini v ustih. za njima je bila crna noč. Oba sta bila severnjaka svetJoiaea krepkih postav. oIm. v enakih turistovs-kih oblekaii ki goj-Tor'rcnh. Njima tirolska klobučka 6 petelin-jimi krivci stA ležala skupaj na mrzi. Tujca stA po5a>i pila vino m &e oziraU naokrog z znači Lnkn »ratom prijazne pokornosti do TTfiega. kar &o je godilo okrog njiju. Oba sta bila tepo močena, krepfca. okrojrlih grlav, %elo priprosta, k vrst onih. ki jedo ovsen moćnik no?ijo <rrohr obleke. šofimjo. *nnu-€Ctjf>  in doživljaje   sto let.
Ta. 6as. ko m oirledoval tujta. je nastal «a mojhn hrbtoim ropot. začuli so se tc/Jti korak i hrt irloboko dtlianje iitrupnih ljudi. V tooilnk*i jp bilo /f- povseni t« snu. Vsto-pilo je še nekaj <!<> smirti utrujonih in od planinske^ sf>ln<*M zaprorelih turisfov. Po-mctali £n v kot ©o-pfne m nalir*>tniko t<T cajtcriJi proste nur.e. Eden. še čis'" mlad, itkoraj Je đeeek. je profil. Pe sm^ pr^^ti k moji vnr7.\ m naročil «i y* verorjo. Tt čaf. ko j* kadi!. se*n f»3 ofrlod.-il nj«xrov ohra*, grladlor* in ttkvŽMo e>lo. opraskatK. otrojko napete ustoliče pod ko*niaj vidnim i l>rr-irami t**r FtiTinijrlato brado 7. jamicnTni. ^.nanila sva m». r>ol*ro mu nw*o prinefli v^r^ry\ Xa-točil   s«*m   mn   v'mi   rr   svojo   Rtekl«»iu«v..
— VidHi ste utrnjeni —. spm d**jn-l. — !AU st^ bili na ple^^lni turi?
Pocasi je srr-hal vino in jn< pravi I 7. nekoliko hripavi-m. tenla prijVtnvni jrHpoin. da nji?K>v.i s-ktipin.M /♦* <lniiri in«^so- i-^r v £TO-rah tnipli dvpli poni'S'-or^nili l^^'^ov. Sf* Tnorejo ju nsjt.i. C'''i*r;ir se ]«' kM^sttraf•< pri pottb. haš t«. Pott'iniil j*' iz /ep;i fivin*-nik rri n.Tri^ai nn oi%rar^t.n! *katlw'i prnen. po 1<;it^ri >Ui !(*fe-1n nf^r^rna Ieta-1«**1. S kr^ž'i jf» Ornnčil kr.'?j. o«l kf>1or so zadnji*"- vklelj njimo  Iot,ilo
—  Ttazuniet^? — j*J  <i^>;il   vwln:»   razburjon in   potrknl  «•  svinvnfkom   p"   škatlici.   —   ra-zutnete.  Ce   l»i   h'A:\   piil»'i»'lM   s»in.   bi   ju   bili gotove   opazili,   k^r  j*1 leta-lo   tu   velika   Tf*\-kost. Tr»dn   tu  ju  ni  bilo.  to j"  jn.«no.  Vse j*' dognano.  T.«?tali»   tvat-a   biti  simo  tu.   — moj   plo-zalcr   je   naris-sl   veli-k   krop   —   tu visoko. Pl^zjili  smo o*\  južne strnni. o<\  ju-£ovztfK*i;\.   .   .   Xn   mb.o   je   psulla   cpti«i   ne-Jvo^ra.   Eiten   izni^l   tujo^v.   starojJi.   jo   stal pri   najini   mb.i.   Z   n-eprijsiljenostjo   preizku-šrue^a,    turista.    brox    poz-lrava    je    nav^z,a1 pocovor  z   mojim   pleza-loem.  Govoril   je an-srl+*sko.   Po   nje$rov«m   pla-^n   «**tn   «ktepM. i\n je nav^znl  prav knr prelcin.^i poeovor.
—   No?
Pieaalec jr mulcal. Tuje<; se je »klonil m t na livu im per^eom v hipu pot*"^tiil pa ple-zalou narfsano progo ne>kolik<» n* l^vo. Moj ploza-I^* jt* pn*bledel. ničesar nTs**m razume!.
\TAi* \*vn\ je t^efe! v tnjino. — j^ dejal tuje-c in se prijazno na^m^hnil. — Oi tod je ^tiride^rt minut pc>leta. Za kaj mi«lite. <ia se je smrtno pon«*sročil'? Odl^tH jo in to jo vtw. MislHe si tr>. prosim v;>«. <^<11ecrlo vam bo. VaŽ brat živi. v^nijt-e mojimn starim pl>PTalKfcifn rr.kušnjam. Če bi dvr>mil o t^m. bi "bHa moja doižnn^t od Hi 7. vam i v pore. ne pa da se treniram tu za pl^^alino t?iro na vrh. Mar ni tako? Toda va*š br*t je živ. fOTO drujračne na7?ore wna. T^ahfco se loT'He od njedra in žalujete za njim. toda ne   knt   7a   mrtvim.   Sioer   pa.   aJi   je   sf>?oh
tnhft iaiafTMli sa nju»? Mar domovina *** aportnikoT ni r»  ivet? Ali ai Uko?
2ivo me je pogled* I in v njegovih maiii odeb «0 je saiftkrS kras globoke prebrita-nosti. Moj pleealec, nizko srktonjen nad kroi-nik, je molče in *la#UK> jedel. Tnjec je oddel m pri svoji mitu je đvignil čado.
—  Na zdravje T&žeg» brata! — je vzklik-nU  bza mrze na v*o pivnico. — Pijmo na zdravje vmdega brata!
Moj pletalec je vstaJ in od^el iz to^ilnke. S4cočil »em za njim m ga iekal v mraku bod-nfka pri stopniku. Fht«4 je in Škripa] z zoo-mi kakor lhte smrtno užaljeni deeetletni faotiči ogoKeno na v&e gTlo. Njegov obra« je bil spačen v grimafio. Obraz še pov«em o trošit i. ohJtt s solzami z jamico na bradi. Njegovi tovari&i so se zbrali okrog najii. Nekdo je piinesei vode, konjaka in vale-riJAC«kih   kapljic.      Kont-no   se   je   potnfril.
Ponoči sva bodila »kupaj po va«i. Gorski potok je žuborel globoko ▼ prepadu. Pri najinih nogah no plavaii po nebu tenk i oblak i. Gore s evojimi strmim pečioaani so se dvignile pod dmo nebo m čudno je bilo poslu&atL kako lajajo psi kakor v«wtih na jenen pri Kiirsku ob prvem mrocu. ko di9e v vetru otresena j«bo!ka rn slaina posebno mofcno.
—  Ali raz4iineie? — je dejal moj plezalec s strastnkn  in ivočnim glasom  — ali ra*u-mete, da on ni mogel odJcteti? Zrasla sva skupaj.   v   Kecni.   Poznate   ta   kraj?   Na  se-veru   je.   Tam   sem  doma.   Bila  »va   tamo dva. On je poetal letalec.  jaz pa  zdravnik. Jaz namreč niaem plezalec po pokliču, sem idraviiik in hodiro ▼ gore samo n navdu-šenja m seveda kot »draTnik. Se ne dolgo-da*it^?
—  Ne.
—    Zelo   ljubim   *vojegii   brata,   boljši  je od mene. bil je Hnenitea dečko.  Mnogo mi je   pomagal  t  življenju,  zdaj je   pa   končaJ tako   tra^rićuo.  To  je  grosno.
C*>moi4cnJl je
Moj brat ni naogel odieteti; — je znova povzel besodo, — midva nieva kozmopolita, \<o ni res. Razumete? Ne morem se prav izraziti,  toda  to  je  laž.  Laž,  veste
Poznalo se mu je, da potrebuje moje mv g'Usje.  Prikvmal  sem  t  glavo.
—  Seveda, to je laž.
—   To   *e   pravi,   midva   sva   kowuopolita — me  je  prije-1   za rako,   —   toda v drugac* it^j.   boljšem   poroenu.   Maj   to   ni   res?   In vest*1.  tA tujeo   v&e  z*^lo  dobro  razume-  na pogled   je   odkrk   in   prostodušen. v   rosnici pa — oho! Ž,e šdirinajst dni me muči. neprestanu  mi latrjuje: živ je, živ je. Ali vefte. zakaj? Ra<l bi. da bi ga vprašal: AJi je res živ? To je vse. Poteru bi razusnel  da nisem odkrit. da v plobini srca ne smatram brata za  radajalca.  Za nj je to važno in zanimivo. Ne more si misliti, da sem prepričan o tem, kar   trdim.      Razumete.   da   sem   prepričan. Toda   ja7.   setn   prepričan   prav   tako.  kakor vsi   moji   tovari&i.   kakor   vi.   St«   tuđi   ri prepričani o tem?
—   Seveda sem.
—   Saj  vendar  ne  poznate  mojega  brata.
—  To ni važno. — sem dejal. — vaš brat je  mrtev.
—   TorcjV                                               •
—    Nedvomno.
—   Ste prepričani o teto?
—    Sem.
—   Tuđi mi v«i  s«uo  prepričani. — je ii-javil   planinec  odločno,   —   v$i.
V krčmi ni bilo prostora ta prenooevanje. l.e$rii sjno k po^itku na tovornom avtomo-biJu in se pokrili »- plahto. Moj turist je i'htel v spanju. Zbudil sem s« ob sedmih. Niko^ar v«č ni bilo. Odšli so bili že v gore. Tuđi tujca sta bila odtJa. Natnenjena st» bHa na vrh.
Ođpeljal setn »e s tajnikom okrajnega odbora po »kraju in o#tal »em tacn pet <tui Ko^Ta *e vmila. plezaloev 5e mi bilo. Zve-čer »ero pisal na gostunMci verandi puma v Leningrad. V toeilnVci sta s« Mnejala tujca, dosegla sta bila  svoj viK. poervala sta
že drugi dan. Gramofon je pel neiao peaini* 00. Ovi bem se na rdeckaete grebene za^ne-ženil. gora in dolgo sem kadii, dokler se ni pov»eoi stemnilo. da so gore izginUe v me» gli.
Ponoči me je prebudiJ ropot in luči pod mojim oknom. OtrfekH eem se in stopil iz krčme. V tem; in vetru so prasketale ia &e kadkle baklje. Tovorni avto je bil odprt. prevleceo z rdečo crno tkanino. Sredi ro-ž,. zelenja in planiaskega cvetja sta ležali vznak dve trupi i. Oba mriiča tM bila v le-talekih čepkah. v ušnjenib »uknjičiAi m rukav i cah z letalskimi naočniki. Stopil sem bliže. Nki letalec. niti mehanik nieta imela obraza. Mobo so jima bile izkljuvale ptice roparioe. Svetila 90 &e samo očala. Na verandi sta se tiho poero var jala tujea. V jutranji zarji s«n stal na straži pri mrtvifo letalcih. Stišali &o &e mebki u^larci se^kire. v bližnji garaži so pripravljali kr?ti. Kadile so se baklje pritrjene na vo<raiiht avtoraol>Lla. Labeo vetrič je odnašaj lUtiče planin^kecra cvetja v tomo. Cez pol ure me je zainenjal moj prfaiiine'*. Ko <wtn mu rzročiJ ptt^o. «ra mn ?tienil roko. Ni opazil te^ra. Zri je samo na braro\-o truplo 7, izrazom navduš**-nja v očeb. V krf-mi je bilo Se mračno. Go-rela je »amo ena petrolejka. Trijca ?ta sedola pri svoji mizići blizu okna. V?* je bilo tiho. Okna so bila od ztinaj rdeče pobarvana od plapolajočib bakelj. Na b**lem prtu pred planinci so stale sklede ? pečen ko in ste-klenica vina. V loncu sredi mm je stala velika vejica cvetočega r»laninfeke*ra trnja. vsa pusta z rdečkastimi cvetL Bilo je kakor na ?lavnosrni gostiji Potem se je vmil moj  plezalee   in  natoči!   rspm   vina.
- Na pijmo spommu mrtvi*h! — je dejal. —  bila  rta moža   na  svojem  mestu.
Zopet se mi je zde-lo. da &e je zaiskrilo v očeb mojega plczal^a navdnšenje. Ko p«? j<vzda-nik>, je krefflil žalni sprevod na doJgo
pot. TrupJi mrtvih ietaleev su. ležali v z*-prtih krstah. Jutranji vetrič je ma jal svileni prapor, položen na zemeke ostanke smrtno ponesrečenih Ietaleev. Za aviomoiiilom je molče stopalo dedeoi plan i ne« v. Pred seboj io Hneli dobrih ste kilonietruv dolgo pot. Do naeje sta ji4i »prtinijala tajnik okrajnega odbora, komunistićnt: stranke in prtxis*e*l-nik okrajnega odbura sovjetov. Prebiva! stvo gorskih vaši je metalo po*l avtmobil cvetje.
Sta-l se«i s tujeeuia ira veraiKli. RU«» ^e jutro. Za*ne>ženi jrorski ^rrt-bcoi .-o &e leskeuili v jutranjem  siilncu.
Iz Celja
t /.„.liinjvo predavanje Ih> priredilo drv, vi ot» ■> ;nih Ljudsko v*eučili«re v Cehu. V veLrk.. dvorani bo pretiaval g. dr. Jo»ip Nagv. dekan komercialne vi«oke soie \ Za grebu, o Španiji in vzrokih spamrike revolucije. Ker j*» predavatf*!« dob«f pozjiaviler prilik. v španiji. Yx> prftrlavanje gotovo s.e\o zanimivo.
—c   Splo^nj   turnir   Oljskeg*   ^aho\^kcg<i kluba je bil te dni konfan. Gosp. Jorup <ira-^er ei je prihori-1  10 in pol toake irven  kon-kurence. Zjnagovalec   turnirja  je  p.  S-Iimoj-der z 9 in  pol", drupi  je £. Maks Modic  /.  s. tretji   pa  p.  Gorinšek i*   7  torikami.   Ti   tr-i.jr šahisti  i majo   pravico  iprati  v  plavnim   t * 1 r nirju,   ki   bo  knialn   razpi^an.   Jutri   ob   l| dopoldne  čo   bo  pričela   v   Narodnem   dom j na  12 deskah  prijatoljjflka  te-kma   med  dru gim    ntioštvom   Cei.;«*ke<ja   .^abov^kepa   kluba in   šahovskim   odjekom      diiaskeca   dni&tva »Sloge« v Celju.
—r Nesreća ne poriva. Pri deln v tona mi *Pyrota< je v Četrtfk okrog 17.3O eksplodirala raketa ter opekla 263etaega deLavra ..Temeja Šhisa ir Celja po obrazu in roikah. leteća dne «v .ie "IKna po^ertniikova b?er-ka Ama?ija Ribičeva v 1-atkovi Ta*;i pri £* Pavlu pri Preboldu polila % vroSo kavo fer
*e moćno opekla po plavi in de^n-i  raki. N« cesti v Proiinftki va«i pri ^tor*th ^e je v ws-trtek emrtnonevarno ponesrečil 58letni. v i^ lezarni   v   štorah      /a[»or;leni   delavec   Ivau tirot  iz   Vrbnepa   |»rt  St.   .1 uri ju  ob   jui.   w;i. Ko je na eeeti   hotel   (Kjunapati   u**x«mu   vo/ mitu. ki je voxil drva, ni i*** je uprl v  voi, mu   je ©podrsmilo  in  ;e   jmd«j  |<xi   \oz.   Ku na   sta   ix>tt^ziuLa   in   kolo   i**   šio   srotu   *'*?*■ trehuh. ^rot je dobil zt>!o težke  nolranio |^<> skodln\   \r»i  jiuntNsrctv.nci *ie 7-dravijo  v ce»i 1
— 0 >nef[.   Na   nai^oi   zaiur/.La   tla  je  začt»io vč^raj  zjutraj  inot'-no imiržiti.  bnwio je v» dan-   Sueji   ^e   je   u^talil   in   it*   |«<>krtl   hril* in dol 6 prečoj d**lx-»lo /inv>ko odej*».
—c V  «*elj!*ki   lM>lniri   jo  umri   v   |M^teJš.  40 le*t»i brozposelni rudar   Ivan  doUtuh *» Trnu vega  pri  Sv.   Kri54ofu  nad   La>knu, v ^oboVo pa nOlotnt trpo\!»ki za^topmk Milo> Koštaju ^ek i/ Laškepa.
-c l'mr|  }e  *cerai  v tir«'p<»rčioovi  ulici 2 /.Hitni    prekajevaler    i'i    hi^ni    p*x-Ct«tnik    p. \ iktor Zan.v. Pokoj ne mu bodi ^hranjftn hla^ t*nonitn.  dvojcem  na^o  iskreno e*ozalj*»!
Iz Laškega
—   To  in  ©bi> 0  rreni^nn.  /nn^ki  s^ver-nik  if  ra^fil   tipsis^M^ briti   OLcrog   vrprnenak« hižrcp. Termoprafu to o^ividno ne  pr^Ja  t«r *s> ie Hoi'^no i^^Uivil  na *>1ališče ni*"'lo.  Zad-nii  .novemt»ri*ki  poneni   žarki h> sicer  zdra-m'l:   nekaj   tro^entic   na   Parobkih     Huniav, ki  »io  zv*»davo  lH>kukale  dol  prat  La.škemu. iiii^U»r.    ia   bo   pn«la   p«>ni!ad    Toda   pimilad i«'  ^e dal*V.  V  go/dOA'ib  in  brdih  Pa  |>oka k»   Pu^kp   in   man*ikatpri   '■rnja/k   in   dolgou hf" *e je vini! f Pa^e nanu-Hn v 7at*»ni kol.' iVk     ._  na   lovfpvpm  hrbtu  v  I-rfi^ko.  Kar »so /a.irev   fre    naj   pHpo<nji i ino,   dg    >f   ilob^ <*e-dai tudj   pri  me&nrjih. in i^icer  ne  po Jov-k'<j   ceni,  ki  7naža   povPTečno 50  Diii,  mar
\ p-'-   /jf  Ta   _'   kovala,   Pra^iio   pa,   da  »*e   li pjicr  leto#   th   lov nič   Posebno  n*»   nnvduŠu jo,o. Sicer 'rdijo  love', da «i ^e ni^o nadeU-7in»«kib  V.<v/.\ihov  in  koTOi  iid s« baje na to *^fio-"aa.  Komu   naj   torfj   Vf.r3amenw?   T4i»iri Iovcmi ali židiu. ki  trguje <» Požarni?
Ot>6toa   Ljabljaa»
Tužnim srcem javljamo vsem aorodnikom. prijateljem in z&aDcem tužno vest, da nas je za vedno zapustila nada ljubljena soprofra, mamica, sestra in teta, gospa
KEGU  MARIJA
SOPBOGA HTRNKGA POSKSTNIKA IX ftEL. V POKOJI
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 8. t. m. ob pol 2. uri popoldne iz mrtvačke veže sploftne bolnice na pokopaližče k &w. Kri*u.
V UlTBLJAm, dne 7. deeembm IMS.
ft*l«|*«t ••tali: KBOU IVAN, soprofr; Ivan* tim; Marija, FranttMuk, Temi ja, Mrrke
NAMROONA TJS1KAK1MA
IZVPŠUJE
VSA TISKARSKA DEL A
LEPO IN OKUSNO
MALI   OGLASI
Beseđa 50 para, davek Din 3.—, Deaeda 1 Din, davek 3 £>b>
preklid
Za  pismene  odgovore glede mulin oglasov )e treba prllotit) aiamko.  —  Fopuatov za male oglase ne prtsnamo.
STAnOVADJA
Beeeda   50   par,   davek   %   Dm Najmanjši   zneeek   8   Din
STAH0VASJE
se odda z januarjem. Tri eobe, kuhmva. Izve »e pri hiišniku-Stari  Ug  17-1.
RAzno
Beaeda   50   par,   davek   3   Din Najmanji   znesek   8   Din
Sveže najfinejše norveško
RIBJE    OLJE
iz  lekmrne
DR. G. P1CCOLIJA V       LJUBLJANI
se  priporoča  bleđim in  ala-botnim osebam.
SMttfil IX SANKE
kompletne, kupite najugoclaeie pri rzdeđovalcu M. Fajlar, Ljubljana. Tmovećka nliea 35. Tele* fon   3410.                            31«
Najboljši trboveljaki
PREMOG
brez prahu nudi
I. Pogačnlk,
trs. • knrivom
BOHORICEVA 5., Tclcf. »^f.
KLIŠEJ
pU-GOGUAMKA
GRAMOFONE
in gramofoni e ploiČe Wrv*^ tvretic© A. Ra^berjjer dobit« po razprodajnih reoah v Dahnati-nori uVwi 10 <nasproti hotela Stmkerj)                                 3190
iFfjjO^C*   pOpOBBj
NAJVECJA  ZALOGA
GALOS.    SNE2NIH.    SMUC    in
▼»ob   ostalih   čcvljcv,   kakor   rodi
eopot   ▼   -woKlri    irbiri   dobite    pri
mani   ▼eJefcrgovmT   <  6evlji:
Aleksanđer Oblat
LJUBLJANA, &r. Petra c.  1«.
Otrosld   ?osUki      Dvoitoie»a,      ft   1   v     a   1   ■   *
najnovejilh      m   o   t   •   r   j   i,      stroj     1
m   o   d   •  I   •   v     t r i e i   k   I j  1      pofreiljlvi
PO ZELO NBII CEN1 — CEMKJ FRAN&O !
„TRIBUN AM    F. BATJEI
LJUBLJANA,  KJUiovAkm cesta  4 — Podru±niem  »LAKIBOR, Aleksandrova oesta 26
Me.-tni   pogrebni   zavod. Oblina   Izubijana.
. . uža'o^ćeni naznanjamo vsem sonodnfltom, prijateljem in znancem prežaiostno ve^L, da nas j,o naš srćnoljubijeni nepozabni soprog,  oće,  brat,  stric,  svak  in tast,  gospod
EMIL ADAMIČ,
profesor |;la»be dri. nčiteljiica \   pokoju« slovenaki skladatrlL pređseđnik »Učit«lj»kega pev-skega zbora«,  predaednik Udruženja jugoslov ensldb mozickui avtorjev i. t. đ^ odlikovan 1
redom »v. Save IV. kl^
t nedeljo 6. t. rru po kratki« muk a pol ni boleznl, nenadoma zapusti].
Pogreb blagaca, nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 8. decembra 1936., ob 3. uri popoldne izpred  ^Glasbene Matice    na pokopaUSče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 7. decembra 1936.
GLOBOKO tALUJOCI OSTALI.
UČITELJSKI PBV8I! IBOB JTTU, SEKCIJE UUBUANK* »EMIL  ADAM IO«
jaTrja žak)fltii9 ^esC da J* davt nanadoma pvtiui-Du ▼ orsavni 1 miiiiihth ▼ ujno^n njf§ot prcdaedBlk,  goapod
1L ADAMIt
PROmSOR CHLASBB IFf SKLADATEU
Pogreb b© r torek 8 drcerntaca et> W, mi Ib Glazbene Matice, Vagopa aDoa.
Velikeca pokojnik« ohranfeno ▼ rra#vwn apramim.
^^^P^^^^aj^^^aj^^*  ^^r^^^^^^^^^ ■^^^^^^^^•^^^■^^^■^^^•j                   ■■^rb^p   ^^^^^^^■^■^^^■^^■^■^^■b'    ^■■■■^■^■^^^^■■■■^■r^v   ^^^^i^iiiiiv ^^Wš^b^V                    ^^^^^^  ^^^^^^^^^^^^^^^   ^^^^^   ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^b   ^■■^■■■1  ■■■^bh^bsbu   ^■^^^■■■■■■v   ^iiBHa^B^a^a^^^^^^B^v                     w^^^^^^   ^^    ^^^^b^^^^^^^^b^^^^^^^^