iel;ei
Prebivalci cone B,
Jutri 16. aprila odgovorite NE titofašističnim trinogom !
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Obnovljena izdaja leto II. štev 69.
TRST, SOBOTA 15. APRILA 1950.
Cena 20 lir - 5 din
P
USUJE
ig,-1' v nede.jo boao v coni B ‘ Ve. ki jin ,e titofasislitna oku-(alJska oblast saucaia z namenom, ■ 01 v skladu s svojo politiko ba-®nja z interesi našega ljudstva ‘a od tamkajšnjega prebivaist-(,.Dr'Znanje svoji protiljudski in .^elavski politiki, svoji lažni Ai oblasti, svojim nacionaliza--■™ v Prid ozki skupini predstav-
il l*1 Niki e i
v interesov
fr
%
‘«rt,
1 ;„v. Pa nameravani uradni priklju-'<■ pj ^°ne B k Jugoslaviji.
desetimi meseci so bile tudi
jg« _A volitve, ki bi bile morale
S
Ib,1!1 kot «množičen» plebiscit za Iji (A 'n predvsem pa likvidacija jiii m. kratičneea pokreta. Tudi za
5a
enega pokreta.
'lih ■volitve s0 imperialisti in 1 ,°vi degasperijevski ter titovski
ih:
1>"
1i
«7
M
;i*%
C»r'
À
[fl
ib«'
Al

pregrupirajočih se
Aaznlh ostankov, svojim protik-Kun kolektivizacijam in pred-
6 napeli vse svoje sile, da bi iffor|Varami' izsiijevanji' duševnim x-.Jein vsilili svojo voljo našemu I"! iv0j lvaistvu in ga potisnili pod rjjj*. v°jnohujskaški jarem. Kljub i 'itn!111 "strokovnjakom» v upriza-dč' ig,.'u "svobodnih in demokratičnih» 1	kljub križnemu ognju vseh
llL^nnarnih in hlapčevskih strank • stotinam milijonom, ki so jih r*nke zmetale na kup protiko-
"tran je posvečena Miru. °i jo tovariši prilepijo na 16nòase in naj organizirano °znašajo ..Delo", da bodo 1 noši ljudje brali to številko lista.
,n ‘stičnega »n proiisovjeunes" >nf|a’ te irzašKO ijuustvo spresu-heC 111 fusoualo svojo ueseuo. lio ^etn je aoKazato, da se je an »Vj| er‘ŠKemu imperializmu izja-stn„na,nen o ustvarjanju pokopala miru.
bo jutri odigral z imperialistični-
A
'iuA111 B pa se lA v skladu
A‘jami o utrditvi titovskega re V. na katerega prekooceanski V'*i računajo kot na «proti tf "“‘stični in protisovjetski» ste-, Polmilijonsko vojsko. V coni B So r> zaključek volivne žaloigre, titotašisti «mojstrsko» pri-
Rim in Beograd iščeta najprimernejšo imperialistično rešitev
TUDI LJUDSTVO STO MORA POVEDATI
svoje mnenje o nesramnem barantanju
Diminič je jasno povedal v Bujah, da titofašistom so slovenski interesi deveta briga Imperialisti zavračajo svojo tristransko noto v korist neposrednemu sporazumu med hlapci
Angleški list «Times», ki je vedno si tudi razlagamo hlapčevski govor predstavljal uradno mnenje britan- Sforze v Milanu in predvidene izjave skifi vladnih krogov, je v svojem ko- j italijanskih uradnih krogov.
Sedaj, ko smo v kratkem povedali
&
i,
/
9 f
St',
, 'A1' da bi posilili voljo prebi gft* WVa> sa dokončno in uradno |3* ^ “-lili ter tašistizirali ta del na V,. Remija po kopitu nesrečne
l/ T0 'aviJe-?,<r iigs^a doogodki volivne kampanje, 16 1 % Preziranje do titovske poli-,1# '»«.litovskih obljub, odpor proti X>u terorju in izsiljevanju, O>tettnjejo, da je zasužnjenje Vl'iti^kesa, hrvatskega in italijan
t ic lu' o=* so t.ioiasisti iii.v ztii e-
r	Ul,C' 11=1 10 »asisil, sllUROvlIJaivi
jffi Vle^a“«u ijuasne volje. iOua J N ‘emu ne Uuu0 moga zamnati, CM,/aa iijinova votivna *auiya-* ^Ugij Kaj kiavrna, ker so zen J iiiii V „e“e m ljuusko preziranje.
te,
ve-
rjf -
i/ Sa v* So lllasisl1 poklicali iz j u-na stotine m stotine svo-5 ll'	pr,slasev- ki naJ bl pred-
li Sla ** "Plebiscitarno» voljo istr-1J ''Vne Urebivaistva. Vemo, da so vo-s*f i1 V« ieaeže razporedili tako, da Aj l(|liv™ strogo kontrolirati vsakega 5, il 1,ebiva' Vemo tudi, da je bilo veliko Aji aicev cone B izbrisanih iz vo-I 'X ‘Ptenikov, ker so demokratič-ali pa so osuml-ieni
UOrmiTTn-au 'e to
mentarju k sobotnem Sjorzovem govoru v Milanu napisal, da se «za-padni krogi mnogo bolj boje protiti-tovske opozicije v Jugoslaviji od komunističnega pokreta v Italiji». Poleg tega pa je napisal ,da bi bilo boljše spraviti tržaško vprašanje za nekaj časa v «pozabo», ker še si «zrelo za rešitev».
Isto je izjavil Tito nekemu dopisniku omenjenega lista, ko je dejal:
«Tržaško vprašanje mora biti in bo rešeno tako, da bo možno sodelovanje med obema državama. Toda to ni vprašanje ki Je na prvem mestu».
Polev tega pa imamo govor Storže v Milanu. V tem govoru je «stari norec» (kakor ga je imenoval sam Churchill) pel hvalnice Titu in njegovemu fašističnemu režimu, nastavljal svoj obraz titovskim udarcem in dokazal popolno pomanjkanje vsake osebne časti. Dejal je glede Trsta: l, akoravno bi se tristranska nota spremenila v štiristransko, bi se vedno rajši zatekli k neposrednemu sporazumu, ker ne nameravamo vsiliti te note kot diktat Jugoslaviji: 2 neposredni sporazum bi «logično» predvideval obmejne popravke na etnični podlagi: 3. pripravljeni smo na najbolj predrzne iniciative za dosego sporazuma z Jugoslavijo: 4. ker Je politika sestavljena iz interesov si moramo obojestransko stegniti roke v primeru «ekspanzionističnih» namenov na škodo Jugoslavije.
Preteklo nedeljo pa je v Bujah govoril hrvatski minister, Dušan Diminič in dejal, ko je govoril o coni B, da «ne more biti več govora o izpre-membi položaja v tej coni. . .» in da 'je «. . . plebiscit bil tukaj izvršen že v letih 1942., 1943., in 1944. . .»
Iz vseh teh izjav in iz dnevnega časopisja bližnje republike Italije, Ju-gislavije in Trsta moremo razbrati, da so bile vse te izjave poskus, oz. preizkusni kamen (balon d’essai), s katerim so hoteli imperialisti is njihovi hlapci preizkusiti javno mnenje in prav posebno mnenje obeh zainteresiranih vlad. Ker pa so videli, da sc jim je ta preizkušnja izjalovila, ker javno mnenje še «ni pripravljeno» na barantanja in se ostro križajo interesi jugoslovanske fašistične in italijanske klerikalne vlade, skušajo sedaj potisniti v ozadje vse vprašasje.
Zaradi tega opazujemo, da si angleška vlada preko «Timesa» želi «od-goditev» v rešitvi tržaškega vprašanja in da si prav takšno «odgoditev» želi tudi Tito,’ ki pravi, da ta «rešitev» še ni aktualna.
Zato se bodo pogajanja med italijansko in titofašistično vlado nadaljevala v tajnosti.
Kljub teme pa je v teh dneh prišlo javno do izraza, da gre tu za
zgodovino dogodkov od sobote dalje, je potrebno, da povlečemo svoje zaključke iz vsega lega «razglabljanja», ki ga i eni i drugi počenjajo, ne da bi vprašali tržaško in istrsko ljudstvo, ali se strinja s tem mešetarjenjem in barantanjem z njegovimi interesi.
Diminič je v Bujah jasno dejal, da o cosi B ni več govora in da si jo je ze popadala titnfašistična vlada kot del tridesetih judeževih grošev za izvršeno fašistizacijo dežele. Diminič je tudi dejal, da «mi zahtevamo od njih (od italijanske vlade. op. ur.), da spoštujejo naše manjšine v Italiji, naš živelj v coni A. Le na ta način bo mo-

y s
/
\s "tormizman.
pa ne bo zaustavilo naše-tva. Naše ljudstvo bo odgo-li(iT. ,,pšE» titofašistom, njihovi I (S njihov«
\ "intsmju in njihovem
njihovemu terorju, njihove-plebi-
Tiskovna konferenca tov. Vidalija
Danes popoldne, . ob 18. uri bo v Domu pristaniških delavcev na trgu Duca degli Abruzzi 3-III. nad-strop u tiskovna konferenca, na kateri bo govoril tov. Vittorio Vidali, sekretar Komunistične partije STO. Na tiskovno konferenco so povabljeni vsi krajevni in inozemski novinarji.
vsem postavljamo gentino z varljivimi obljubami,
goče doseči sporazum, medtem ko se Svojim ljudem,
coni B ne more razpravljati». Dimi- vprašanje, ali ne bi morda zelo do- smatrajo, da je sedanji Peronov nič je torej povedal, da se italijanska bro. da bi tudi tržaško in istrsko | režim povsem sličen režimu Musso-vlada ne sme dotaknili cone B. Za ljudstvo spregovorilo svojo besedo in linja in Hitlerja. cono A pa se poteguje samo v smislu povedalo, kaj misli o vsem tem in o «spoštovanja našega življa». Torej za rešitvi, ki mu je najljubša?
SLSKOV1C KAREL - M1TKO
Težka kršitev suverenosti ZSSR
MOSKVA — V torek je predložil sovjetski zunanji minister, Višinski energično protestno noto vlade ZSSR ameriškemu poslaniku v Moskvi, Alanu Kirku im sicer zaradi težke kršitve suverenosti sovjetskega ozemlja po nekem ameriškem vojnem letalu B 29, ki je 8. t. m. preletelo ozemlje ZSSR. Na poziv sovjetskih lovskih letal, ki so se dvignila, da mu zaustavijo pot, pa je ameriška posadka odgovorila streljanjem.
njega kakor za imperialiste in degaspe-rijevce je že dognano, da je cona A izgubljena za Jugoslavijo, da je priključena k Italiji in okupirana po anglo - ameriških četah. Ponovno m tokrat jasneje kot kdaj koli prej so titofašistl povedali, da so se odrekli obrambi slovenskih interesov v coni A STO, da so Slovence prodali italijanskemu šovinizmu In da smo za njih deveta briga. Vsa njihova «obramba» slovenskih interesov se omejuje le na demagoške izjave, ki «lasciano il tempo che trovano».
Toda vsi ti ljudje si še niso postavili vprašanja, kaj misli slovensko, hrvatsko in italijansko ljudstvo cone A in B STO. Ti ljudje: titotašisti, kle-rofašisti in imperialisti mešetarijo s STO, kakor da bi bil ta neobljuden in da ne bi bilo na njen niti enega prebivalca, ki m.isli s svojo glavo. Ti ljudje se tajno in javno pogajajajo ter mešetarijo z našimi interesi, kakor itn bi bili mi skatlja mleka v prahu ali kaj takega. Mislimo pa, da smo najbolj prizadeti v vsej tej zadevi in da morajo ti prekupčevalci s človeškim mesom upoštevati, kaj si želimo.
Danes postavljajo vprašanje barantanja: cose B k Jugoslaviji, cone A k Italiji pod okupacijo anglo-ameri-ških čet. Začeli pa so namigovati celo na neko drugo možno rešitev: na etnično rešitev, ki bi bila morda po njihovemu mnenju ta-le: Sv. Ivan Jugoslaviji, Kolonkovec Jugoslaviji, Koper brez okolice Italiji, itd,, tako da bi popolnoma uničili gospodarsko življenje na tem ozemlju, ker bi odrezali Trst od svojega ozemlja in ozemlje od svojega saravnega izhodišča. To bi pomenilo, da bi bila Tržačanom odprta pot v. . . Avstralijo ali Patagonijo. Oni se vse to menijo, ne da bi nas vprašali za mnenje. Pri tem preziranju samoodločbe narodov so najbolj aktivni vprav tito/ašisti, ki se toliko tolčejo s ; po prsih, da so «pravi socialisti in demokrati».
IZ ARGENTINE se vračajo
RIO DE JANEIRO — V tamkajšnji luki je te dni pristala potniška ladja «Jenny» s 700 italijanskih delavcev, ki se vračajo iz Argentine. Razočarani italijanski delavci so povedali, da je fašistična vlada Perona ravnala z njimi kot s sužnji. Delavci, ki so bili izvabljeni v Ar-
Obsodba voditeljev ameriških sindikatov
WASHINGTON — 11 t. m. je bil
obsojen na skupnih 7 let ječe voditelj ameriških sindikatov C.I.O. pristaniških delavcev Pacifika, Harry Renton Bridges, češ, da je zakriva! pripadnost KP in «deloval proti državi». Z njim sta bila obsojena voditelja sindikata pomorščakov Tihega Oceana Harry Schmidt in John H. Robertson. Obsodba spada v sklop kampanje ZDA proti naprednim ameriškim silam.
Od 5.30 do 7. ure zjutraj budnica z godbami. Godbe bodo krenile po naslednjih ulicah: Montecchi. Istria, S. Giacomo in Monte, S. Michele, Korzo, Goldonijev trg, Carducci, Garibaldijev trg, Settefcntane. drevored Sonnino, Veltro, Istria, trg. Garibaldi.
Ob 8.30: zbirališče skupin na zbornem mestu v Rojanu, Pazza tra i Rivi Te skupine bodo krenile ,io ulicah: Miramare, Cellini, Ghega, trg Oberdan, Carducci, na Garibaldijev trg, kijer bo osredn e zbirališče za vse skupine.
Drugo zborno mesto bo na Piazza Caduti Giuliani. Od tu boao krenile skupine po ulicah: Battisti in Carducci, na Garibaldijev trg.
Tretje zborno mesto na Campo S. Giacomo. Skupine bodo krenile po ulicah: S. Giacomo in Monte, Piazza Vico, ul. Bosco, do Garibaldijevega trga.
Ob 9. uri se bo uvrstila na Garibaldijevem trgu velika povorka z delavskimi zastavami in zastavami organizacij ter godbami, ki bo krenila po Corso Garibaldi, Goldonijevem trgu, Contrada del Corso, Borznem trgu in Passo di Piazza, na trg Unità.
Ob 10. uri bo na trgu Unità zborovanje, kjer bodo govorili tovariši: TOMINEC Bonomo, namestnik glavnega tajnika Zveze enotnih sindikatov STO; SLAVEC Ado, organizacijski tajnik Zveze enotnih sindikatov STO; VIDALI Vittorio, generalni sekretar Komunistične partije STO; TEINER Salvatore, tajnik tržaške federacije italijanske socialistične stranke.
Ob 13. uri bo na trgu Unità zaključek in razhod manifestacije.
Na podeželju: V MILJAH (predpoldne), govorila bosta tov MUSLIN Giuseppe in GOMBAČ Franc;. V NABREŽINI (popoldne), govorila bosta tov. SARANZ Livio in MARKOVIČ Alojz - Zvonko. V KRIŽU pri Trstu (popoldne), tov. JAKSETICH Giorgio in SLAVEC Ado. V BO-1,JUNCU (popoldne), tov. JURAGA Antonio in MALALAN Henrik
Za gornji program je bila že vložena prošnja pri oblasteh.
Odločen protest tržaškega prebivalstva je odvrnil prvo grozečo nevarnost
Danes, 15. t.m.se ob 16.uri začne v kinu ob morju Kongres miru
Prisostvoval bo bivši italijanski povojni poslanik, Donini - V prvih dneh 40 tisoč podpisov
Po uradnem molku, osem dni, je tiskovni
ki je trajal prepričali o izkrcanju orožja v Trii rad VU v : stu. V z\ezi z netočnimi trditvami
torek končno izdal uradno poročilo tiskovnega urada VU pa je izdal v katerem obvešča, da bo ladja ! tržaški odbor partizanov miru svoje
«Exilona» izkrcala vojaški tovor v neki italijanski luki, kot je bilo baje že v začetku določeno. Vsekakor je ta uradna vest zelo značilna, posebno še. ker je bila izdana dva dni po veličastnem protestnem zborovanju tržaških pristaniških delavcev. Razven tega pa je tiskovni urad VU povedal v svojem poročilu še nekaj netočnosti in sicer, da se tisti, ki so vodili kampanjo proti izkrcanju orožja, niso obrnili
poročilo, v katerem izpodbija neresnične trditve VU. Predvsem je treba ugotoviti, da je vest o prihodu «Exilone» v Trst objavila ameriška poročevalna agencija «Associated Press», ki jo je prejela od ameriške vojske. To vest je nato razširilo vse mednarodno časopisje in nihče izmed vodilnih osebnosti, bodisi ZDA, kakor tudi drugih držav je ni nikdar zanikal. Drugo dejstvo je, da so se v teku tedna zglasile, bodisi na
j do VU, kjer naj bi f.e predhodno | VU, Conskemu predsedstvu in dru-
—«
VOLITVE,, V ZNAKU TERORJA IN ATOMSKE ‘‘SVOBODE,
Prebivalci cone B odgovorile NE
lilofašislom, za miiy svobodo in delo
Jutri bodo v coni B napovedane «volitve», ki bi morale po zamisli «rešitev» titofašistov predstavljati plebiscit tržaškega vprašanja v imperialističnem za priključitev cone B k Jugosla-smislu zbližanja med Titom in De Ga- v'ji, za protiljudsko in policijs o sperijem. To zbližanje naj bi nadalje omogočilo vojaško in politično zavezništvo med obema hlapcema imperla-
ti!1 !,h(ba Ju8°slavijo,
* ,% ? volitve v coni B imajo Ni /“M ,oomen, ki prihaja vedno
V 1
■»il° ‘zraza prav te dni, ko X V.roed Rimom in
se
—v. ,w„iv... ... Beogradom, P^ashingtonom in Londonom “b *- uradna priznanja in pred-a «rešitev» tržaškega vpra-, ' skl;.!!0 zeUi vojnih hujskačev in J.\ .'ih u, “ s politiko snovanja voja-1 /, XvaZ*0v Proti Sovjetski zvezi in ' »lit 'judske demokracije, je ;(iiju Ve v coni B bodo torej v zna-j/ a,|antiziranja Jugoslavije, v v J* %, atlantiziranja cone B STO, v ÌJ Nija "Pornirjenjaii med cunjastim 1 s' kX0as,{'m imperializmom in faši-:>«V	, v,ado Jugoslavije. Zato se
*.J Nìk, ‘ vršile v znamenju «pleti X r* Za priključitev k Jugosla-f1ji *\ir! Je to prvi korak k takemu ;t, y Xbt njM"' kl naj bi 'omogočil {«‘t,	Vseh spornih točk med De
jjji Aši5ljein in Titom in sklenitev i>y ^ gj *a ter političnega zavezništ-obema vladama, kar je iirV Brjn, Važnosti za imperializem in 'V Ir *i. > Ve za vojno proti Sovjetski V!j deu, st°nj «stari norec» Sforza 1^%,,',,da se mora zboljšati tudi
Z
lizma, ki bi morala tvoriti jedro še nerojenega sredozemskega napadalnega bloka.
Toda «Times» Je s svojo «bojaznjo» pred protittlovsko opozicijo v Jugoslaviji, povedal veliko resnico. Povedal je, da je imperialistom mnogo bolj pri srcu Tito od De Gas peri ja, ker Tito ima «500.000 izurjenih vojakov, ki bi v primeru vojne proti Sovjetski zvezi, zadržali sile držav ljudske demokracije In mnogo sovjetskih divizij».
Zato so torej imperialisti pripravljeni na «žrtve» u korist Tita. Tako
politiko sedanjih trinogov.
V tem tednu so. se po vsej coni B vrstila zborovanja, na katera so s silo prignali nekaj stotin prebivalcev, ki so se bali hujših posledic. Značilni so ukrepi titofašistične oblasti za okrepitev priprav za «vplivna» zborovanja v Kopru in Bujah, na katerima sta govorila hrvaški titofašistični minister, Diminič in tržaški gauleiter titotašizma, Babič Ze v soboto so v Piranu onemogočili odhod v Trst vsem potnikom moškega spola. Pomol je bil strogo zastražen po agentih «narodne» zaščite. Pustili niso v Trst niti mladeniča, ki je z jokajočim glasom prosil, naj ga spuste skozi,
Kraigher mora odgovoriti kako je bilo s Tomažičem
V svoji pretekli številki smo če- kalorska laz». «Primorski dnevnik» trhč vprašali titofašiste ali je res, pa mora trditi, kar hoče, ker s svo-
■ ” provoka-
da je Boris Krajgher, sedanji notranji minister Slovenije dejal decembra 1941. lik pred ustrelitvijo
ker ima važen opravek na luški kapitaniji v Trstu. Prav tako v nedeljo ni niti eno prevozno sredstvo odpotovalo iz Pirana. Vse to, da bi preprečili množično odhajanje ljudi, ki nočejo prisostvovati ko-mandiranim zborovanjem.
V Izoli so titotašisti spravili skupaj za manifestacijo le dvajset do trideset delavcev, ki so jih peljali v Koper s čolnom. Vsi izolski delavci so se v nedeljo morali javiti na delo. Kdor je šel na manifestacijo je prejel normalno plačo.
Prav tako so mobilizirali za manifestacijo v Bujah število kamionov, ki so šli od vasi do vasi po «zborovalce», ki so se skrivali po hišah ali odhajali od doma. Le nekateri so se iz bojazni pred represalijami odzvali titofašističnemu vabilu.
Za ponedeljkovo manifestacijo v Kopru so titotašisti, ker so videli, kako sta klavrno izpadli velikončni manifestaciji, mobilizirali vse delavce cone B. Komur se ni javil, so naložili globo enega dinarja za vsako delovno uro za dobo enega meseca.
Iz cone B javljajo tudi, da se v teh zadnjih dneh pred volitvami pomnožujejo primeri prihajanja «volivcev» iz Jugoslavije. Imajo votivno pravico v' coni B vsi rojaki STO, ki so že dvakrat volili v Ju-
zelo blizu titofašističnih ko. Saj prav te dni pred volitvami Večkrat je zahajal na se- tržaški škof molči o vsej zadevi in
j se italijanski šovinistični listi ne
vedno krogov, deže titofašistične
oblasti in celo
gih merodajnih forumih številne delegacije partizanov miru, dočim ie VU izdala svoje poročilo šele dan pred najavljenim prihodom ladje.
Zaman so torej vsa potvarjanja neizpodbitnih dejstev. Očividno je, da so imeli pri vsej stvari svoj odločilni vpliv množični protesti ljudstva, protestna zborovanja in protestne resolucije, ki jih je v treh dneh podpisalo nad 30.000 oseb. Prav tako je imelo svoj vpliv tudi veličastno protestno zborovanje pristaniških delavcev, ki je bilo na Ve-likcnčno nedeljo v dvorani Kinu ob morju, kjer so tržaški pristani-ščniki dvignili svoj enoglasni protest proti izkrcanju orožja. Na zborovanje so prišle neštete delegacije delavcev iz tovarn, žena in mladine iz vseh mestnih predelov in vasi, ki sb prinesle pristaniščnikom izraze solidarnosti širokih slojev prebivalstva. Protestnemu zborovanju naših pristaniščnikov so se enoglasno pridružili vsi pristaniščniki največ-jih italijanskih luk,
b svojim odtočnim in množičnim protestom, ki m zajel edino ue-lovne sloje trsta in okolice, marveč so se mu pridružili tudi ljudje, ki se do najavljenega prihoda prvega tovora orožja niso zavedali
mesto v svetovnem merilu, bodo tržaški partizani miru in z njimi vse dobromisleče ljudstvo stalno jačali vsakodnevno borbo za mir. Naša borba za mir pa predstavlja istočasno znaten doprinos veličastni borbi za mir, ki jo vodijo danes po vsem svetu milijoni in milijoni
tudi v Trst na ulico Ruggero Man-1 zaganjajo več v «častitega» Mužico. nevarnosti, ki grozi našemu mestu, na, kjer je imel zelo prijateljske Prebivalstvo cone B je vse to vi- le tržaško prebivalstvo dosego vi-razgovore v Deklevo, titofašistič- | delo; vidi, kam ga je privedla tifo- den uspeh, čeprav ga skušajo mero-
nim prvakom in sedanjim svetoval- fašistična politika in bo zato jutri c*a)I1‘ kro8‘ prikriti, lržaško ljudst-
vo je vsaj začasno obvarovalo svù-je mesto pred nevarnostjo, da bi | se spremenilo v vojno luko. S svo-NE krvnikom, rab-1 ocjiocmm protestom je povedalo, da noce novih vojnih grozot, novih ruševin in žrtev.
Čeprav je bila odvrnjena prva grozeča nevarnost, se s tem nikakor 'ni končala borba tržaških partizanov miru. Tržačani hočejo trajno jamstvo, da se naša luka tudi v bodoče ne bo uporabljala kot vojna luka, ki naj bi služila za izkrcanje katerega koli orožja. Prav zaradi tega, in zavedajoč se posebnega položaja, ki ga zavzema naše
cem v Trstu. Iz tega je razvidno, njim in njihovemu terorju odgovo-kdo je podpiral in podpira «krščan- rilo NE. sko socialce» in kdo jih je «rodil». Odgovorilo bo Saj je znano, da imperialisti zah- jjem, izkoriščevalcem, izžemalcem, tevajo od Tita naj poleg svojih teroristom, zasužnjevalcem, vojno-ljudi pokliče na oblast tudi poz- hujskačem, imperialističnim hlap-nane buržoazne in vatikanske cenii mešetarjem z usodo STO in agente.	' j njegovega ljudstva. Prebivalstvo
Tako se je tudi v soboto 8. apri- cone B, bo odgovorilo NE titolasi-la zgodilo v Kopru, da so titola- stom in njihom «socialističnim» ter šisti ob priliki procesije dali na | «krščansko - socialnim» nestvorom,
ker bo tako glasovalo za svobodo, mir, demokracijo, blagostanje, imenovanje guvernerja, združitev obeh
razpolago koprskemu duhovništvu štiri godbe in štiri pevske zbore. Jasno je torej, da so titotašisti glo-
boko povezani z vatikansko politi- con in odhod vseh okupacijskih čet.
Ogorčeni ljudski protesti^
zaradi izkrcanja orožja v Neaplju
Z začetkom ob 15. uri bo jutri, v nedeljo 16. aprila
v ELERJIH
VELIKA LJUDSKA VESELICA
z godbenim in .nevskim koncertom, ki se ga bodo udeležili slovenski in italijanski pevski zbori.
Govorila bosta tovariš
VITTORIO VIDALI
ki bo podal zelo važne izjave v zvezi z govorom Sforze in razgovorom Tita o vprašanju STO, in tovarišica
MARIJA BERNETIÙ-MARINA
Urnik parnikov iz Trsta v Milje: z Velikega trga ob 12,10 in 14,30; iz Scalo Legnami ob 13.10. Iz Milj bodo nepretrgoma vozili v Elerje avtobusi.
jimi besedami o «laži in
ciji» Se ni dokazal, da Boris Kraj- [ gosiavijf in enkrat v Trstu. Ima vo-
s-her, sedanja odgovorna oseba v
v sestav Atlantskega pakta.
7 li r’
«vihtel.
oaktu. ki bi s tem
a ' Vn	ZUUlJSčUiJC ui inuiai
a ‘7 ?Xntscrav tajni pristop Tita k Sil mu Paktu, ki bi s fj. X	Sv°j «ugled», češ da Je nje-
6%i tudi «pravoverni komu-
Pinka Tomažiča v Frančiškanski vladi Slovenije in predvsem pa zlo-
ulici v Ljubljani: «Ce ga ne bodo fašisti streljali, ga bi morali streljati mi». Znano je, da hočejo sedaj titotašisti prikazati našega Pinka kot «svojega heroja», kar je najne-sramnejša oskrunitev njegovega svetlega spomina, ki je daroval življenje za svobodo svojega ljudstva m za osvoboditev vseh izkoriščanih. Tomažič ni daroval življenja za fašiste, kakršni so sedanji jugo-
Ntll *takor imenujejo*Tita vsi za- slovanski oblastniki, ki take kot 1|vrey°*'tični krogi z grofom Sfor-
tega moremo povleči i i« Drn,.*’ ki nam dokazujejo, kako '* i v0| “Uudske, protidemokratične ',\j v?buJskaške jutršnje volitve iXku3 in da je zato tem važnejše
i«,V',i?-azal°- da noče titovskega
Prebivalstva cone B, ki
5 k*r
n,cenje.
ta jarem pomeni vojno
Tomažiča zapirajo, mučijo, streljajo in preganjajo. Hočejo pa izkoristiti njegovo slavno ime za svoje podle provokatorske in protiljud-ske namene, ker upajo, da bodo z njegovim imenom še nadalje slepili jugoslovansko ljudstvo o svojem pravem bistvu
«Primorski dnevnik» nam je v svoji nedeljski številki odgovoril, da Je naša trditev «podla in provo-
cmski rabelj slovenskega ljudstva ni izrekel one želje, titovsko glasilo ni merodajno v tej zadevi. Merodajna oseba je Boris Krajgher, notranji minister Slovenije. Zato naj se on oglasi. Izjavo «Primorskega» pa ne moremo smatrati kot od njega izvirajočo. Do tedaj pa bomo vedno vprašali Borisa Kraigherja, kako je bilo decembra 1941. tik pred Tomažičevo ustrelitvijo v Frančiškanski ulici v Ljubljani. Naše ljudstvo se tudi vprašuje, kaj in kako je bilo. Celo mnogi titovski pristaši se sprašujejo, kaj je resnice v naši trditvi. Zato naj Boris Krajgher pohiti s svojo izjavo, ker bo drugače «završalo». Obljubljamo «Primorskemu», Borisu Kraigherju in vsem titofašističnim zločincem, da bomo vsak teden ponovili svoje vprašanje, dokler se najbolj prizadeti ne oglasi.
livno pravico v coni B tudi nek človek, ki že dvajset let stanuje v Mariboru.
V neki vasi Bujščine je vse prebivalstvo za imenovanje guvernerja, združitev obeli con in odhod vseh okupacijskih čet. Zato so titotašisti osredotočili vse svoje sile, da bi si te ljudi pridobili. Večkrat je prišel na organizirana zborovanja titofašističn,i hijerarh Medici) Erminij, ki je hvalil «ljudsko» o-iblast, obljubljal, da se bodo napake izboljšale in delal aktivno propagando za Fondove socialiste, kljub temu da jih je včasih zme rja!. Ljudstvo pa se je teh zborovanj udeležilo v zelo pičlem številu.
Tudi v pripravah za volitve v coni B je prišlo do izrava zavezništvo titofašistov z duhovniško reakcijo, kakor se je to zgodilo v Jugoslaviji. Znano je, da je bil oni «častiti» Mužica, koprski duhovnik
RIM	V torek zvečer je
pristala v neapeljskem pristanišču ameriška ladja «Exilona» s tovorom 300 ton orožja za Italijo. Ze od jutranjih ur je bilo pristanišče popolnoma zasedeno od vojaštva, policije in karabinirjev. Prav tako so bila zasedena vsa bližnja poslopja in celo delavnice, ki so jih morali lastniki zapustiti na ukaz policije. V luki je bilo. pripravljenih 35 železniških vagonov, na katere so v nočnih urah pretovorili to prvo $k>-šiljko ameriškega orožja, ki je namenjeno De Gasperijevi klerofašl-stični vladi. Vse se je začelo in končalo v nekaj urah. Transport orožja so spremljale, do zob oborožene vojaške edinice. Posebno značilno pa je to, da je vse operacije izkrcanja in utovora nadzoroval neki polkovnik ameriške vojske.
Vse do zadnjega trenutka se ni vedelo, kje bo pristala ladja, nosilka novih nesreč in novih vojnih grozot. Klerofašističnu vlada je držala vse to v strogi tajnosti in to
ljudskim riju, Tarantu, in drugje. Po vseh večjih tovarnah in podjetjih so se vršila istočasno protestna zborova-so govorili vidnejši predse je dvignil pravi »tavniki tiplošne italijanske zveze ogorčenja, posebno ‘oela. Stavkal: so tudi pristaniščniki
v očitnem strahu pred ogorčenjem.
Cim se je raznesla med prebivalstvom Neaplja in okolice vest o nja, kjer prihodu ladje, val splošnega
še, ker so v mestu vidne še danes | Tržiča in Žalostne posledice velike eksplozije pristanišč, neke vojne ladje iz leta 1943. Se niso usahnile solze, še ni utihnil jok tisočih mater, vdov in sirot, ki so pred sedmimi leti izgubili v tej tragični nesreči svoje drage in že pripravlja De Gaspe rijeva vlada nova uničenja in nove žrtve. Se isti večer je dalo ljudstvo duška svojemu ogorčenju v protestnem zborovanju in veliki povorki.
V sredo je bila v Neaplju in vsej provinci kompaktna splošna stavki, ki je zajela vse delovne stroke in celo učence srednjih in nižjih šol.
Ogorčenemu protestu prebivalstva Neaplja se je pridružilo v sredo delovno ljudstvo vseh mest in pokrajin Italija. Protestne stavke so bile v Milanu, Modeni, Ferrari, Pia-
vseh ostalih italijanskih
cenzi, Bologni, Livornu, Torinu, Ba- dine Italije.
De Gasperijeva vlada je seveda računala, da se bo v strogi tajnosti vse gladko izteklo. Toda odločni odgovor, ki ga je dal italijanski narod hlapčevski vladi imperializma je dokaz, da ljudstvo noče postati topovsko meso, ki naj bi služilo za pridobivanje novih vojnih dobičkov tujim in domačim imperialistom.
Te dni je zasedal v Rimu Centralni komitet KPI. kjer sta bili obravnavani dve temeljni točki: 1. borba za novo politiko dela, svobo-bode in miru, o kateri je obširno poročal tov. Scoccimam. V drugi točki dnevnega reda pa je podal lov. Berlinguer poročilo o XII kongresu Federacije komunistične mla-
ljudi, različnih političnih opredelitev in verskih pripadnosti.
Prav v tem duhu pojačane borbe za mir prične zasedati danes popoldne kongres, tržaških partizanov miru. ki se bo nadaljeval jutri zjutraj. Današnji kongres ni samo krajevnega pomena, njegov odmev sega preko meja našega malega ozemlja. Temu so najboljši dokaz številne pozdravne brzojavke in izjave solidarnosti, ki prihajajo iz inozemstva. Tudi v mestu in po vaseh pripravlja naše ljudstvo svoje delegacije, ki bodo ponesle kon-gresistom izraze ljudske solidarnosti
Prisostvovali bodo člani Svetovnega odbora partizanov miru in člani nacionalnega odbora italijanskih partizanov miru in sicer prof. Ambrogio Donini, bivši povojni italijanski poslanik v Varšavi, nadalje prof. Montesi, član krščanskega pokreta. predstavnik Italijanske socialistične stranke ter drugi.
Na kongresu bo podal sedanji odbor podrobno poročilo enoletnega delovanja, obravnavan bo sedanji položaj ter bodo določene smernice bodoče borbe za ohranitev miru. Sledile bodo volitve novega odbora.
Prav v tem trenutku, ko skušajo ustvariti iz našega mesta imperialistično vojaško bazo in središče za izkrcanje pogubono,snega orožja, v trenutku ko so prešli vojnohujskači na dejanske in očividne priprave za novo bratomorno svetovno klanje, je sveta dolžnost vsakega dobromisle-čega človeka, pa u<u bo katerega koli političnega prepričanja, da se aktivno udeleži pravične in veličastne borbe za mir. Braniti mir, zo-nerstavljati se zločinskim naklepom vojnih dobičkarjev in netilcev novega svetovnega požarja, pomeni obenem obrambo lastnega življennja in življenja svojih dragih.

Prebivalstvo cone B ne bo dovolilo
titovskega falzificiranja volivnih izidov
Strogo titovsko nadzorstvo nad volivnimi sedeži - Na stotine lažnih volivcev je prišlo iz Jugoslavije «Volivci», ki so v zadnjih mesecih volili v Trstu, v Jugoslaviji in bodo sedaj volili v coni B
Jutri bodo v coni B napovedane «volitve», ki so najhujši poskus prevare na škodo tamkajšnjega prebivalstva. V teh zadnjih dneh so titofašisti podeseterili svojo akcijo za preprečitev svobodnega izražanja in za zagotovitev «plebiscita», ki naj bi dokazal, da so Slovenci, Hrvati in Italijani cone B voljni podpisati nesramno barantanje, nadaljevanje terorja in izkoriščanja, sokrivao v razvijanju voj-nohujskaških priprav, v katerih Tito in njegova tolpa igrata vidno vlogo.
Toda prav v teh dneh se opaža, da se prebivalstvo cone B upira titofašistični politiki in da noče postati sredstvo za varanje svetovne in krajevne javnosti. V času ko je vse tržaško ljudstvo spregovorilo proti iztovarjanju orožja v Trstu, kar je ena izmed posledic nesramnega barantanja, je tudi prebivalstvo cone B razumelo, da se mora udeležiti tega veličastnega boja, v katerem se mora odločiti ne samo usoda našega ozemlja, marveč vsega sveta, ki mu grozi najhujše prekletstvo, od kar se je na zemlji pojavilo življenje: atomska uničevalna vojna.
Titofašisti se tega aktivnega in pasivnega odpora prebivalstva cone
B v polni meri zavedajo. Zato so uredili tako, da terorizirajo vse ljudi, da kontrolirajo vsakega volivca in pošiljajo iz Jugoslavije na stotine in stotine lažnih volivcev, ki naj bi «popravili» rezultate.
Glede volivnih sedežev so uredili tako, da so za vsakih nekaj sto volivcev ustatnovili volišče, ti tem upajo, da bodo terorizirali volivce in jih spravili k glasovanju za njihovo lažno ljudsko fronto in za njihove «socialistične» in «krščansko - socialne» nestvore.
Najbolj nam osvetljuje ta organiziran duševni teror primer ustanovitve volišča v Serminu, kjer prebiva samo približno 30 oseb. Prav tako se je dogodilo v Ankaranu, kjer so vse hiše zelo raztresene in je le maio prebivalcev. Kljub temu so ustanovili 3 volivne sedeže. Na področju kofij pa so ustanovili kar 5 volivnih sedežev, da bi morda preprečili vsak najmanjši vpliv iz krajev, ki ležijo tik Skolij v coni A in so poznani kot središča demokracije in protifa-šizma.
Po drugi strani pa je že za vsakega posameznega prebivalca cone B postalo očividno, da so se začeli oglašati po vaseh in mestih cone B razni «prebivalci», ki jih
Članek sovjetskega pisatelja lija Ehrenburga
Ameriški „nadljudje‘‘
ILJA EHRENBURG
Ko čitam govore ameriških političnih osebnosti, se nehote spomnim starega pregovora: prisostvuje dvem večernicam in požre dve duši.
Amerikanci se seveda vsega lotijo na veliko: večernic ne poslušajo samo dve nego na tisoče. Ministri, senatorji in ostali predstavniki kongresa govore ob vsakem primernem ali neprimernem trenutku o svobodi, enakosti in človekoljubnosti. Toda tudi njihov apetit ne pozna šale: po večernicah se ne zadovoljujejo z dvema dušama, nego jih hočejo kar dvesto milijonov.
Nedolgo tega je gosjjod Acheson miei običajni govor, kjer je poveličeval «ameriški način življenja». V nasprotju s človekoljubnimi načeli Amerike je postavil uničenje vseh pravic, ki jih, po njegovem mnenju, prinaša komunizem.
Kljub vsej svoji želji, da bi bil vljuoen, ne moramo reči, da je gospod Acheson izviren, originalen: njegovi govori spominjajo vedno bolj na govore nekega drugega «človekoljuba», čigar življenjska pot se je precej neslavno končala. V mislih imam Goebbelsa.
Vendar je točka, v kateri imajo Amerikanci nedvomno prvenstvo, ne s je sicer, da se je Hitler rad ponašal, ko je kot prvi ustvaril državo, ki je temeljila na načelih rasistične ureditve; vendar se je on ponašal s prvenstvom, ki ga v resnici ni imel. Že 1862. leta, to je 70 let pred Hitlerjem, je podpredsed-nik Južne zveze Združenih držav, go»pou titephens dejal: «Naša država temelji na veliki resnici, da črnec ne more uživati istih pravic od belokožca in da je najprirodnejša stvar gospodstvo višje rase nad nižjo.»
V onih daljnih časih so severni Američani obsojali rasizem. Oni so potolkli gpsjpodarje z Juga na bojnem polju in ukinili suženjstvo. Toda če bi Slephens mogel ponovno vstati in polgedati j?o Združenih državah bi ves zadovoljen rek.el: «Zmagali smo». Gospod Acheson se rad spominja Lincolna in to je del večernic. Toda gospod Acheson in njegovi sodelavci- stopajo po poti Stephensa in to je del duš, ki jih po večernicah požrejo.
Združene države so neke vrste Babilon. Ko sem krožil po New Yorku, se mi je zdelo, da sem pre-jpotoval okrog sveta. V 32. ulici stanujejo Italijani, v 90. Nemci, v 75. Slovaki, v 169 Židje, v 128. črnci.
V	okraju Harlem ne vidiš belega človeka. V okraju Bronx ne slišiš angleške besede; ljudje govore tam Židovsko, rusko, poljsko: to je Cheto New Yorka. Obstojajo tudi o-kraji, kjer prebivajo sami Irci, Francozi, Kitajci, ljudje iz Porto-rica, Meksikanci .ali pa Poljaki.
Nek Irec je odprl delavnico igrač.
V	tej delavnici d elata dva Cehoslo-vaka in Mehikan er. Ta Irec stanu-
je v stanovanju, ki mu ga daje v najem Nemec; njegov zdravnik je zid, njegov brivec je Italijan, igrače prodaja nekemu Švedu, večerja v irancoski restavraciji, a dojilja njegovih otrok je črnka. Ce pa boste govorni z njim, boste smatrali, da smatra Sveda in Nemca kot sebi enaka, medtem ko ne bo nikoli uovonl vstopiti v stanovanje Zidu aii crncu. Čeprav gospod Acheson izrablja vsako priliko, da govori o enakosti, ki vlada v Ameriki, vendar te enakosti ni bilo tam nikoli.
Kakor pri nemških rasistih, tako je tudi pri ameriških ideal tako-zvam .severni človek’. Profesor univerze v Columbiji, Steel Commad-ger piše, da je «Amerika raj za o-iroke, vsaj za tiste otroke, ki so tako srečni, da pripadajo severni rasi». Tako je aristokracija v Združenih državah sestavljena iz Angležev, Ircev, Nemcev m Švedov. Povesti v slikah, ki so v Ameriki zelo razširjene, nam kažejo podvige «su-permana», to je nadčloveka. Ta «nadčlovek» je vedno plavolas, ima modre oči ter energično čeljust. E-nak je vzglednemu SSovcu, tako kot so ga predstavljali lepaki hitlerjevske Nemčije. Seveda so ameriški rasisti vzeli od nemških tudi vse izraze — terminologijo — njihov «superman» (nadčlovek) je le prevod «uebermenscha».
Nedavno od tega se je med «junaki» zgodb v slikah pojavila nova junakinja: Elsa Koch. Znano je, da je ta nacistka ubijala antifašiste v taborišču Buchenwald in izdelovala pokrivala za luč iz človeške kože. Danes imajo v Ameriki velik -uspeh zgodbe v slikah pod imenom «Elsa za šolarje». Ameriškim otrokom dajejo kot vzgled grozno zločinko. V zgodbah davi Elsa Žide, črnce in «rdečkarje».
Tako vidimo, da se na najvišji stopnji rasistične lestvice nahajajo «severni ljudje». Mnogo nižje se nahajajo Francozi in še nižje Slovani. Veliko je število krožkov in organizacij, katerih člani ne morejo biti Cehi ali Poljaki. Po mnenju ameriških rasistov se Slovane ne more smatrati, da so popolnoma «a-rijski»n oni so bili pokvarjeni «od raznih zunanjih vplivov».
ILJA EHRENBURG
(Nadaljevanje prihodnjič)
nihče ne pozna in jih nihče še ni videi v ten krajin, Prihajajo predvsem iz Tule, Keke, Slovenije m notranjosti hrvatske Istre. Tnsli so, da bi s svojim glasom «preprečili» vsako neprijetno presenečenje in da bi izpopolnili že tako številne aktivistične skupine titofašistov.
Zelo značilno je dejstvo, da bodo imeli votivno pravico v coni ti vsi, ki so iz Julijske krajine pod Italijo ali cono A in so se po letu 1945. naselili v Jugoslaviji, tie-ta 194a. so volili v Jugoslaviji, 12. junija so volili v Trstu, 26. marca so volili v Jugoslaviji in jutri, 16. aprila bodo volili v coni ti. Značilen je primer Pirana, ki je zelo šibka tocKa za titolasiste. V tem poslednjem času je v Piranu prispelo okrog 1000 oseb, ki bodo «prispevale» k «uspehu» titotasi-stov. Prav tako se je opazilo, da je več takih «volivcev» prispelo v Koper in Izolo.
Po drugi strani so se te dni nadaljevale «volivne» priprave, ki pa so po vseh vaseh m .mestih doživele porazne rezultate. V Dekanih živi okrog 1000 prebivcalev. Kljub temu pa je bilo na nekem organiziranem «volivnem» shodu 23. marca le okrog 15 ljudi. Zato so morali volivni shod prenesti na 30. marca z obljubo, da bodo predvajali nek film. V resnici so prišli s filmom, predvajanju katerega je prisostvovalo nekaj več ljudi. Ko pa je nek titofašistični prvak začel po predvajanju filma svojo «pesem», sc je večina Dekančanov pobralo, costala je samo mršava skupina dvajsetih «pravovernih».
V	Kortah je bilo tudi neko volivno «zborovanje», ki ga je obiskalo le malo ljudi. Govoril je Pir-nec, agent kriminalne policije iz Kopra. Po izvajanjih Pirnca se je oglasil nek element, ki se je z njim spoprijel in ga osramotil pred maloštevilnim občinstvom. Ves besen je Pirnec ukazal temu človeku, naj počaka konec zborovanja, na kar ga je s pomočjo dveh Udbovcev pretepel. V tem duhu so torej pripravljali svoje volitve.
Pri Semedeli je bilo tudi neko zborovanje. Po govoru so vsi prisotni ljudje molčali. Oglasil se je nek Slovenec, ki je govorniku dejal, da obljubljajo zboljšanje sedanjega stanja, istočasno da on že več mesecev ne dobiva nakaznic, mora prodajati vino po 12 din liter in mora kupovati kruh po 60 din kilogram.
V	Kortah se je zgodilo, da je bilo neko zborovanje, na katerem je učiteljica predlagala resolucijo, ki zahteva priključitev k Jugoslaviji in obsoja STO. Zaradi tega je o- j gromna večina zborovalcev demonstrativno zapustila dvorano, kjer so ostali le trije ali štirje titovski aktivisti. Prav tako so v nedeljo 2. aprila prekinili mašo in zahtevali, naj vsi gredo na volivno zborovanje v Izolo. Toda kamioni so po večini odšli prazni.
Zelo nevarno je za ljudi, ki se ustavljajo po cestah v skupinah. Vsako-tako skupino razganjajo in prišlo je tudi do aretacij in_pretepanja. Titovsko * geslo" jef «RazKnn-kati sovražnika povsod».
Po vaseh in pri vhodu v mesteca so titovci zaukazali gradnjo slavolokov. Toda ljudje se tega dela izogibajo. Zato so titofašisti mobilizirali nekaj prišlecev iz Jugoslavije. Prebivalci cone B pa se zgražajo nad gradnjo teh slavolokov, ker za svoje potrebe ne dobivajo lesa, medtem ko za te pajacade ga je v velikih količinah. Neka kmetica je dejala, da že več mesecev čaka na rešitev prošnje, v kateri je navajala, da ne more obnoviti svojega hleva, ker nima lesa.
Prav tako so se v tem zadnjem času podeseterile volivne obljube, ki karakterizirajo vsako protiljud-sko in reakcionarno stranko. Kmetom pravijo, da bodo ukinili davke,
zboljšali odbore in naj zaprosijo kar koli, ker jim bodo šli na roko. Toda naši ljudje so že preveč razočarani, da bi nasedli na te prazne obljube, ki jih titovci iznašajo že pet let.
V tem zadnjem času se opaža po coni B, da so prodajalne zelo dobro založene s predmeti za prosto prodajo. Kljub temu pa prebivalstvo nima dovolj denarja, da bi po tako visokih cenah kupovalo te stvari. Zato jih krepko kupujejo vojaki, ki pošiljajo številne zavo,e V Jugoslavijo.
Očitna je postala tudi vaba z vero. Pred meseci so zapodili iz svojega stanovanja duhovnika iz Bertokov. Sedaj pa so zapodili družino, ki se je ija naselila in vrnili stanovanje istemu duhovniku. Da bi prepričali žene, naj pridejo na votivna zborovanja, so jim začeli obljubljati bone za 15 kilov otrobov. Kljub temu pa se žene požvižguje-jo na te vabe in na sirenske klice titofašistov.
Vse to kar smo našteli je torej del politike titovcev, da bi s terorjem, obljubami, pritiskom, sleparijami prelisičiti prebivalstvo cone B in ga izvabilo ria pot izdajstva, nesramnega barantanja, voj-nohujskaštva in fašizma. Toda prebivalstvo cone B bo odgovorilo NE titofašistom, kar je dokazalo v teku «votivne» propagande s svojim prezirom do podvigov oblasti.
PRED 5. OBLETNICO JUNAŠKE SMRTI
Ruski bataljon je prebil
obroč Nemcev okrog IX. Korpusa
V začetku februarja 1945., ko se je približevala osvoboditev Primorske, so Nemci pripravili veliko o-ienzivo proti IX. korpusu.
Nemci so z velikimi silami izvedli ofenzivo proti IX. korpusu. Z nacistične strani se je udeležilo borbe 40.000 nemških vojakov in raznih njihovih pajdašev, belogardistov, četnikov, fašistov itd. IX korpus je štel 6000 ljudi. Olenziva je trajala približno poldrugi mesec. Po otenzivi je ostalo od IX. korpusa le 2000 mož.
Več kot mesec dni so naši partizani ležali na položajih skupno z ruskimi tovariši iz ruskega juriš-nega bataljona. Preko mesec dni so trpeti najtežji mraz in lakoto. Ta mesec jih je skoraj popolnoma izčrpal. Nešteti so bili, ki so popadati na poslednjih pohodih,
In vendar več kot mesec dni položaji IX. korpusa nad Vipavsko dolino niso bili popolnoma obkoljeni. Obstojala je široka možnost za umik preko Vojskega in Tribuše. Nekaj dni pred dokončnim umikom, pa so čete dobile ukaz za pok ret. Zvečer so kreniti ter hoditi vso noč in zopet jih je zaradi silnega napora, lakote in mraza v tej noči popadalo veliko število. Oni, ki niso popadati, so pa biti še bolj izčrpani. Ob jutranjem svitu pa so se znašle čete, ki so krenile zvečer na pot, na istem mestu, odkoder so zvečer odpotovale. Danes se vprašujemo, kako se je moglo to pripetiti? Ali je imel morda kdo interes na tem, da se pred dokončnim umikom partizani popolnoma izčrpajo?
5. aprila 1945. je štab IX. korpusa odločil, naj se ves korpus umakne prav preko onih vasi, ki so bile ves mesec svobodne. V vasi
Vojsko pa je čakala IX. korpus velika izdaja. Prav do onega dne je bila vas brez nemških čet. Na dan, ko se je moral izvršiti umik IX. korpusa skozi vas, pa je bila ta obkoljena od močnih nemških enot. Pred IX. korpusom je šla najprej izvidnica, nato še jpartizanski bataljon ta šele za tem je sledil IX. korpus. Nemci so biti očividno dobro obveščeni. Mirno so pustiti skozi svoje vrste prvo izvidnico in nato tudi partizanski bataljon; vedeti so pač, da mora priti mnogo mast-nejši zalogaj. Brž, ko je prišel v obroč ves IX. korpus, se je začelo klanje.
Zaključek sl rasne izdaje nam je že znan: od 6000 partizanov, jih je ostalo le 2000. Nepričakovana obkolitev je povzročila strašno paniko med netrdnimi in demoraliziranimi brigadami, ki so se razpršile in so postale žrtev obkolitve. Rešitev so prinesle dobre, jurišne brigade. Obroč je prebil vprav ruski bataljon v sklopu Bazoviške brigade, ki se je tudi rešila. Neštete so bde žrtve po zasneženih jarkih in njivah. A zaman bi iskati med temi žrtvami gospode iz «Glavnih» odborov. razne Krajgherje, Sentjur-čeve itd., čeprav so biti oni ravno tako v obroču. Kje so se oni «prebiti»? V sklopu ruskega bataljona in Bazoviške brigade se niso prebijali, ker je samo ruski bataljon imel okrog 70 mrtvih
Danes se vprašujemo, kdo je vodil zločinsko in izdajalsko politiko, da se je IX. korpus umaknil šele takrat, ko so bili vojaki že popolnoma izčrpani in da se je umaknil prav v zasedo? Danes nam je jasno, da so biti provokatorji prav v tistih «glavnih» odborih, ki niso akrat imeti nobene žrtve.
• • •
Gorovje Bucegi v Rumuniji pričakuje naše zmagovalce
Ali si so žo prijavil na tekmovanje za širjenje «Delo”» «Lavoratore» in «I’ Unità» ‘t
PO MESTU IN DEŽELI
SE MLADINA VADI ZA I. MAJ
Prvi maj, praznik delovnih ljudi kazalo prav dobre ta uspešne rese nam z naglico približuje. Vsi zultate. Številne sekcije so poka-delamo na tem, da bi čim boljše zale, da se mladi komunisti zave-
proslavili ta praznik, posbeno da nes, ko naše mesto pretvarjajo v vojaško oporišče, ko najbolj občutimo brezposelnost in stradanje naših družin, ko nam bolj kot kdaj koti prej preti vojna nevarnost. S praznovanjem 1. maja bomo dokazali tistim, ki mislijo poslabšati življensko stanje na našem ozemlju, da si demokratične množice našega ozemlja želijo le zagotovitev miru, dela in svobode.
Za proslavo tega velikega praznika pa se naša mladina prav z velikim navdušenjem pripravlja na telovadni nastop. Po vseh sekcijah vlada veliko navdušenje in se vedno bolj množijo skupine, ki pridno vadijo.
Mladi komunisti se zavedajo važnosti tekmovanja
Tekmovanje, ki ga je napovedal Izvršilni komitet ZKM za vpiso-
dajo važnosti tega tekmovanja in so se z vso vnemo podati na delo. Med prvimi sekcijami, ki so z u-spehom dokončale svoje delo so naslednje:
Sv. Ana, Pečar, Medjavas, Sv. I-van. Rinaldi, Dugolin, Ricmanje, Prosek, Skedenj, Dolina in druge,
Po vseh sekcijah, mladi komunisti aktivno delajo za izboljšanje posameznih sekcij ter nadoknade-nje dosedanjega izgubljenega časa. Veliko je zanimanje za tistih pet nagrad, ki so določene petim najboljšim mladincem ali mladinkam, ki bodo vpisati največje število novih komunistov in za katere se veliko število mladine udeležuje tekmovanja.
Prepričani smo, da je že dosedanje delo obljuba k še boljšemu in uspešnejšemu izvajanju tega tekmovanja, ki bo vrste ZKM okrepilo z novimi silami, ki se bodo
vanje novih članov v Zvezo komu-, neustrašeno borile proti vojni, za nistične mladine, je po 20 dneh po-1 mir in boljšo bodočnost.
ISamo še dva tedna nas ločita od I. maja. Na stotine mladincev in mladink se pripravlja za telovadni nastop. Pridruži se jim tudi ti !
Ali je tudi to
" informbirojevskO
-------laž.. ?
Prvi maj se bliža. Telovadci se veselo pripravljajo nanj. Ali se tudi ti tako marljivo vadiš?
Mladina tekmuje
Tekmovanje, ki ga je razpisal Izvršilni komitet ZKM za sekcijo, ki bo nastopala z največjim številom 'telovadcev, se vsak dan bolj širi; ustanovljajo se nove sekcije s pri-ličnim številom telovadcev, v vsaki sekciji vlada prepričanje v zmago pri tekmovanju. Številnim telovadnim skupinam so se te dni pridružile še Trebče, Briščiki, Milje, Sv. Barbara, Center mesta, Pečar, Mitnica, Dugolin, Rojan, Padriče, Medjavas, Cerovlje, Cebulec, itd. Pri Sv. Vidu bodo člani KP nagraditi mladinca ati mladinko, ki bo zbral večje število mladine za telovadni nastop. V Skednju pa so si tri skupine komunistične mladine napovedale medsebojno tekmovanje. Na Kolonkovcu, če bo mladina zmagala pri tekmovanju, bodo tamkajšnje demokratične organizacije organizirale prireditev na čast telovadcev. Najbolj pa se je odrezala sekcija Pečar na Kolonji, ki je napovedala tekmovanje vsem sekcijam našega ozemlja.
V zadnjem času se titovci razpisujejo o delavskih in kmečkih delegacijah, ki jih iz Trsta pošiljajo v Jugoslavijo, da se «prepričajo» in «z lastnimi očmi» vidijo «resnico». Po vsakem takem «obisku» objavljajo razgovore in «resolucije», ki naj bi «dokazale», da je Jugoslavija res «socialistična» in da so «informbirojevske klevete» res. . . . klevete.
.Vemo, da so vsi ti izleti poskusi za preslepitev ljudi. Na vsak način pa smo se obrniti do enega izmed udeležencev teh izletov, da se «prepričamo» o njegovi «prepričanosti» v «pravoverno resnico» titofašistov.
Pogovorili smo se torej s človekom. ki se je udeležil izleta, ki ga je organizirala fantomska babičev-ska «Kmečka zveza». Izletnikov je bilo 26 kmetov in kmetic, med katerimi je bilo pretežno število titovskih «kmečkih voditeljev» kot so Kriščak, Kariš, Sluga, Nabergoj, Malalan, itd. Med njimi so biti tudi Davorinova žena, Sancin Savo, Primožič, ki'so poznani babičevski pri. padniki in še bolj znani nacionalisti. Bilo je tudi število drugih ljudi, ki so se udeležili izleta z tipanjem, da bodo mogli zastonj obiskati svojce v Jugoslaviji,
Iz Trsta so izletniki odšli v pr-i -vih urah sobote 18. marca. Kositi 'so v restavraciji «Union» v Ljubljani, kjer so jih zelo dobro postregli, kakor je razumljivo. . . Pred kosilom pa so šli v tovarno «Litostroj». Z njimi sta bila dva predstavnika Salajevih «sindikatov»,
K A Z G O V O R Z IZLETNIKOM
predstavnik «Putnika», ki se je očividno zanimal za «dobro organizacijo» in je zelo pazil, da ne bi slovenski delavci govorili z obiskovalci. Kljub temu pa so nekateri izletniki «pod roko» govoriti z delavci. Med temi je bil tudi naš sobesednik.
Človek, s katerim smo se razgo-varjali, nam je dejal: «Ne samo v Litostroju, marveč po vseh tovarnah, ki smo jih obiskati, sem opazil, da so nas delavci gledati z velikim nezaupanjem, kar pa je bilo zelo v nasprotju z vtisom, ki sem ga prejel od jugoslovanskih delavcev leta 1947., ko sem se udeležil izleta z nekim pevskim zborom. Na izletu leta 1947. sem opazil veliko navdušenje delovnega ljudstva in predvsem delavstva. Sprejeti in častiti so nas kakor brate ter navdušeno pozdravljati. Sedaj pa sem opazil, da so nas očitajoče gledati. Očividno so nas smatrali kot zveste privržence titovcev in so biti zato zelo zadržani. Ko pa so nekateri delavci opaziti, da nismo «pravoverni)) in da se z nami da
govoriti, so nam povsod povedali marsikaj, ki se ni strinjalo z besedami poklicnih propagandistov, kot so bili Sancin Savo, Davorinova žena, Kriščak, Primožid in drugi.»
Kljub pazljivosti sindikalistov, Putnikovega predstavnika in drugih titovcev, je našemu sobesedniku uspelo spregovoriti nekaj besed z delavci Litostroja. Delavci so dejati, da so jim plače znižati, da njihova plača zadostuje samo za ono, kar jim dajo na nakaznice in da ne smejo niti sanjati, da bi kaj kupiti v prosti prodaji. Povprečna plača ne presega 3000 din. Ko je naš sobesednik hotel spregovoriti o političnih razmerah, je v razgovoru z nekaterimi delavci opazil, da o tem ne morajo govoriti in da je edina njihova skrb, kako bi zboljšati svojo življenjsko raven, ki je zelo nizka. «Opazil sem — nam je dejal udeleženec izleta — da sta komunizem in torej socializem tako očrnjena v njihovih očeh, da si ga sploh ne želijo. To so torej napraviti iz Jugoslavije njeni sedanji
razbojniški oblastniki» — je dal.
Na splošno so ljudje zelo potrti, klavrnih obrazov in žalostni. Opaža se tudi, da so zelo slabo oblečeni, izpiti, sestradani. Želijo si samo, da bi prišla vlada, ki bi jim prinesla dovolj kruha. Zanimivo je, da je nek delavec v Litostroju pred predstavnikom «sindikatov» vprašal izletnika, kako je v Trstu. Izletnik mu je povedal. Delavec mu je koncu dejal: «Kljub vsemu živite boljše od nas. Pobiti bi bilo treba «brigadirje» in morda bi bilo boljše».
V soboto popoldne so šli izletni ki v neko tekstilno tovarno v Kranj. V tej tovarni je zelo malo delavcev. Večina je delavk. Ker pa so tovarniški voditelji, ki so skupno z odrejenimi «psi čuvarji», spremljati izletnike po tovarni, je bilo nemogoče priti v stik z delavkami. «Najbrž so biti tovarniški voditelji v tem podjetju boljši organizatorji obiskov, kakor pa oni v Litostroju» — nam je dejal izletnik, s katerim smo govorili.
Po kratkem obisku v Vrbi so se podati na Bled. V nedeljo zjutraj so šli na mednarodne skakalne tekme v Planico. Tam so poleg tekem opaziti, v kakšno stanje so titovci pahniti ljudi. Tisti dan so pripeljati v vas dva velika soda slabega vina. «Opazil sem — nam je dejal sobesednik — da so biti skofo vsi moški, ki smo jih srečati, malo «vinjeni». Začudil sem se in enega vprašal, kaj to pomeni in ati jim toliko ugaja vino. Dejal mi je, da vina ni nikoli. Samo ob prilikah, ko so kake take «slovesnosti», jim pripeljejo nekaj sodov pijače, najbrže da prevarajo tujce in jih prepričajo o «blagostanju». Zato se ga ob onih prilikah vaščani «nalezejo», kljub temu da stane po 120 din liter. To — je dejal — me je zelo zaprepastilo in mi je še bolj utrdilo slabo mnenje, ki sem si ga ustvarjal o sedanjem stanju v Jugoslaviji. Saj tako ženejo naravnost ljudstvo v pogubo, ki ne gleda na drugo kot na svoje obupno živlenjsko stanje in se ne zanima za vse, kar se slabega in ne-čuvenega okrog njega dogaja».
Iz Planice so izletnike peljati na kosilo v Jesenice. «Tam me je postalo sram, ker sem videl, da smo imeti zelo dobro postrežbo. Po drugi strani pa so nas ljudje, ki so zahajati v restavracijo zelo grdo in sovražno gledati, ker so njim vsako stvar po kateri so vprašali, odklanjati. Razumel sem, da odjedam kruh tamkajšnjim ljudem in v resnici mi jedi niso šle v želodec.».
(Se nadaljuje)
| V Skednju pa so se obvezati zvišati število telovadcev vsaj za 10. Pri Sv. Ani se je število zvišalo za 10, v Rocolu za 5, itd. Po vseh sekcijah število telovadcev narašča.
Kot je razvidno, naša mladina dela s polno paro in marljivo, da bi izpolnila svojo nalogo ter tudi ona dala svoj delež, ki je predpogoj v nadaljnih borbah za obrambo miru, dela in osnovnih človečanskih pravic.
Ob dnevu mednarodne solidarnosti
14. april je dan mednarodne solidarnosti z antifrankistično mladino Španije, ki se odločno bori proti Francovemu krvavemu režimu.
Podtalno demokratično časopisje je orožje, s katerim se demokratična mladina Španije bori proti Francovemu fašističnemu režimu in njegovemu imperialističnemu gospodarju.
Socialistična mladina Španije izdaja več podtalnih časopisov, od katerih so najvažnejši: «Juventud» v Madridu, «Juliol» v Barceloni, «Gasten Almatasuma» iz Baških pokrajin in «Combate» iz Galicije.
To časopisje se širi med mladino, čeprav predstavlja za onega, ki ga fašistični krvniki dobe, zapor, mu-čenj^ in celo smrt.
Kako v Poljčanah prodajajo Mago
Pred dnevi so dobili v tekstilno blago za garantirano P skrbo. Prodaja je bila napov6®^, za .14. t. m. Žene so čakale V trgovino že od 6. ure zjutraj. * jč. vodja pa ni začel deliti blag3’ kler ni na poverjeništvu za trg°v j ih preskrbo dobil namiga kom3 r ga prodaja. Da je dobil furik®1® ,j OLO olago. je moral posred®" sam poverjenik za trgovino *n .so skrbo OLO. Po tem dogovor11 ^ sklicali na OLO več sestanko?^, sej sindikalne organizacije 1 ier stopnilci trgovine in preskrb6 e ugotavljali, kdo naj dobi 3 ^ blaga. Referent za trgovino' ln L. skrbo Maks Ivanc je zahteval ^ go za sebe, čeprav je pred čakalo več prav tako upravi6., potrošnikov. Poslovodja je bil13 ' v nja, da. ima Maks Ivanc kot bi g» predpostavljen največ pogojeV V prednost in mu ie orodal blaH0'^. Poljančah smo mnenja, da t3*1 re-čin delitve blaga in izrabljali)3 ferentskih pravic ni na mesti1,
(Iz «Ljudske pravice 18. nl?r 1950).	.
O menzi OLO Poljčan6
1 0b°
Postrežba in hrana v menz1 uslužbencev v Poljčanah Ilistaori>d ki, kot bi morali biti. Ko se j*r jjj», kratkim hrana v menzi podr3^ so abonenti pričakovati, da S6 y obroki povečali." Vendar ni bi1® at ko. K zajtrku ati kosilu v6® 0. sploh ni kruha in mora abon6 p stati ob sami kavi do 14. malico si seveda kruha ne jj-kupiti, ker je oddal menzi c®1® vilsko nakaznico. Ce je p°ten ■.$
Čitajte
širite
podpirajte
«DELO»
ob>:
se moramo vprašati, kako n3^yii
kosilo bolj pičlo, kar je
meščenci sploh vzdržijo ob 1 ,ejC količini hrane. Ker je bil3 »petega uprava že večkrat op°z ji na in tudi osebje zamenjan®’ .$> morala rešiti to vprašanje ti inšpekcija.	ne3’
Kuhinjsko osebje ima do 3® tov skrajno malomaren odnos, (. ne do vseh. Nekateri izbran® .^ji, jemajo kosilo in večerjo v k® k? kjer jim dajo mnogo večje 0 jel1 kakor v obednici. Večkrat s® jjiC abonentom celo popolnoma n kosilo.	tfC*
(Iz «Ljudske pravice» 19-1950).
Spoštujmo zakone in ure<^»
Po odločbi, ki je bila ob j3® v Uradnem listu LRJ št. Uéid1 pada od 1. februarja 1950 ® ^jii’ materam dodatna živilska n3 . » ca MD. Neaktere doječe m3 j) tolminskem okraju te nakaz® februar sploh niso prejele, eCii-ree pa šele zadnje dni v P* .^il8 ko so že vse prodajalne za gl« delitev živil. Zato si niso ja nabaviti tistega kar jim P^pri1"1 (Iz «Ljudske pravice» 4-1950).
"Premični diplomirani volivcl"
Prvi človek drugemu : Kaj pa ti-le s kamionom ?
Drugi : To so "diplomirani,, volivci, ki so volili v Jugoslaviji, v Jugoslaviji in sedaj prihajajo k nam.
9
|C
f
i»
|P
0-
0'
io
ai
af
iti
s»
in
a-
et
r<
*
r
m
in
<•
iV
?9
V
l8-
r
c*
,0
t»'
ed
)».
d»
t*'
ra'
vo*
P
II'
J«
jOi
»»:
*»
fC>
/
tvl.

fi I |
il
li |i
DANES JE ŠE ČAS

ki bi prizadejala vsemu človeštvu, zlasti pa Trstu in njegovim prebivalcem grozovito uničenje
POZIV
PARTIZANOV MIRU
V I. svetovni vojni je bilo
12.000.000. človeških žrtev.

V II. ' svetovni vojni pa jih je bilo nad 50.000.000. Od teh jih je utrpela Sovjetska zveza nad 20.000.000, Poljska 4.800.000, Jugoslavija 1.700.000, Francija 600.000. .Velika Britanija 400.000, Združene države 250.000,
Zahtevamo brezpogojno prepoved atomskega orožja, ki je orožje terorja in množičnih pokoljev narodov; ustanovitev strogega mednarodnega nadzorstva ter zagotovitev uveljavljenja te prepovedi.
Anglija za 6. 800.000.000. Češka za 4.200.000.000. Od
vseh vojskujočih sil niso utrpele porušenja le Združene države Amerike. Nedvomno je, da dežele, ki so utrpele grozovita uničenja, katerega sledovi se še vedno poznajo, ne žele ponovnega uničenja, temveč mirno bodočnost.
Možje, žene ! Ali se še spominjate zasužnjevalne dobe Tržačani ! Danes je še čas, 'nacifašizma ? Za premaganje tega je Trst z okolico vred
*rtvnvnl HOD nnHlih Hnroov n 900 hnrr-AV ÌA nnareša- da preprečimo porušenje
ostale države pa skupno
Smatramo, da bi vlada, ki bi prva uporabila atomsko bombo proti kateri koli deželi, zagrešila zločin proti človeštvu, zato bi jo morali smatrati za vojno zločinko.
nad 20.000.000
l&šj Vabimo vse ljudi, ki so dobre volje, naj podpišejo ta poziv.
prepreči novo svetovno
klanje !
.
V '.J
; '
fenili Us»Til:-'
'it , h1 : o i: ■ . ,
2*% >'x r. - -i Č',f -	ah 'Hi
m MwehjkM,»» -	:
- _ /j
j

1


«v : .	,	"
! •
«M.,-
pa do raznovrstnih ladij ni bilo pr.zanešeno v zadnji svetov ni
Od preproste podeželske kmečke vasi.
vojni. Toda v novi .atomski" vojni bi bilo mnogo hujše, kajti
..pa do mestnih stanovanjskih hiš, tovarn in drugih zgradb
.od industrijskih pristanišč.
atomskim bombam bi ne ušlo ničesar.
Kaj vse so počenjali zločinski krvoloki z nedolžnimi jetniki taborišč I Ko so reveži popolnoma onemogli so jih zmetali v peči ter jih sežgali. Ali si lahko zagotovimo, da bi se taka grozodejstva ne ponovila v novi vojni? Ne. tega si ne moremo zagotoviti. Vojna je pač vojna, zato boj proti njej !
^omu še niso znana zloglasna taborišča smrti, v katerih je bilo Pokončanih na milijone ljudi vseh narodnosti in veroizpovedi?
Že sam pogled na kupe okostnjakov, ki čakajo na upepelitev bi moral vsakega razsodnega človeka tako zresniti, da bi se uprl vojni. Toda žal ni tako. Še so ljudje, ki delajo načrte za uovo vojno, katero bi imenovali .atomska vojna". Tem ljudem recimo odločno naj gredo somi vanjo, če jo že hočejo imeti I
tttlG, mati, ki ljubiš svojega moža in svoje otroke, ali se še sP°ttiinjaš grozot iz pretekle svetovne vojne? Zavedaj se, da 'lota ponovno pred nami enake grozote, ki nam jih skušajo w	pripraviti imperialistični vojni hujskači.
Niti ženam in materam ni bilo pnzanešeno v pretekli svetovni vojni. Tem mani pa bi jim bilo, prizaneseno v novi .atomski' vojni, v kateri bi bilo brez dvoma vse pokončano.
°dvrneš od svojih dragih in same sebe nepopisno gorje, ki Phriaža vojna s seboj,’postavi se na stian onih, ki žele mir e^toki delajo zanj Tudi ti .postani partizanka, miru. ■
Višek nevarnosti v novi vojni predstavljajo pa atomske bombe Na Hiroshime: in Nagasaki sta bili odvrženi le dve atomski bombi, kčir je - zadostovalo, da je bilo v nekaj trenutkih- pokončanih nijid 30q tisoč ljudi in vsa živa bitja sploh. Ostale so le ‘loie ruševine1. . Prav. taka nevarnost grozi sedaj- Trstu. in
^ž.je lande marsikateri izmed vas je za časa zadnje vojne P'estal trdo preizkušnjo na morju. Brez dvoma si ne želite dojeti druge, morda še bolj trde preizkušnje Zàto pa-’ireèite proti nòvi vpjni" svvj. odio " ni NE.
Koliko mladih mož in fantov, ki so z veseljem zrli v sVojo bodočnost se je potopilo na dno morja, kjer so njihova izmučeno telesa postala ribja jed, doma pa jih še vedno- a zajfnan -pričakujejo njih dragi Vojni hujskači pripravljajo enake grhbove tudi vam fantje in možje. Danes je še 6os. da preprečiti- njih
njegovi r količil
W JpH	j
iS	
S —J	- *	l
	
	
Ljudožrske želje titovcev v pogled u italijanskega naroda
Babičevska “0F„ bi morala služiti
vnašanju šovinizma v vrste naših ljudi
«Sramota je, da tako velik narod kot italijanski, še vedno zatira naše ljudstvo» je na najvidnejšem mestu napisal «Primorski dnevnik» z dne 11. aprila t. 1.
Mnogo ljudi, ki je slučajno dobi
lo v roke to številko «Primorske- 1 remiju. V vsaki organizaciji si naga dnevnika», se je zgrozilo nad letel na izrazito šovinistične ele-takim objestnim dokazom histerič- ' mente slovenske narodnosti, ki so nega šovinizma, ki preveva titofa- vedrili in oblačili po mili volji in šistične agente v Trstu. Mnogo je ponašali kot «nadljudje» ter go-ki bodo to titovsko ge- vorili o italijanskih množicah kot
trdila, da je bila taka šovinistična smo se jih rešili (s tem so mislili politika titovskih voditeljev premo- ^ na italijanske množice)», črtna, ne pa slučajna.	[ Zato ni nič čudnega, če so taki
Tudi po osvoboditvi se je torej | ljudje napisali v svojem glasilu, da nadaljevala ta politika preziranja je italijanski narod kriv zapostav-italijanskega naroda na našem o-, ijanja naših pravic na Tržaškem
tudi takih,
slo nezavestno prezrli, ker so že ° množicah, ki jih mora «močna od vsega začetka razumeli, kam vo- j roka» voditi. Ta «poklicana močna di politika izdajalcev demokratič- roka» Pa naj bi bili šovinisti De-in degeneriranih špi- klevovega, Pahorjevega, Beltramo-
obveščeval-
nega pokreta jonov imperialističnih nih služb.
Za nas so besede ki jih je «Primorski» napisal, izraz določene mentalitete, ki se ni rodila z objavo resolucije I. U. ali po njej, marveč je prevevala vodilne kroge sedanje titovske podružnice še v času borbe proti nacifašizmu. Zato je bila, med drugim napisana resolucija 1. U. To geslo, s katerim so se s svojimi lastnimi besedami razkrinkali, nam pove bistvo nedavnega «kongresa Osvobodilne fronte» babičevcev v Trstu, nam dokazuje na kakšne temelje so titovci postavili svojo samoslovensko organizacijo in kakšno vlogo bi morala ta organizacija igrati v Trstu spričo trudapolnega dela imperialističnih krogov, da bi ponovno prebudili v našem mestu iskre nacionalističnih bojev in tako onemogočili vsake nadaljnje korake k ustvaritvi široke protiimperialistične in protivojnohujskaške fronte.
Toda tudi to geslo, ki bo morda presenetilo marsikakšnega babičev-skega pristaša, ako ni popolnoma zakrknjen šovinist, in pritiska na obraz maloštevilnim titovcem italijanske narodnosti najsramotnejši pečat hlapčevstva do šovinističnih sovražnikov italijanskega naroda, nam ni novo in nas samo spominja na vsa gesla izza časa NOB in pred resolucijo I. U.
Mnogi partizanski borci in aktivisti se bodo z lahkoto spominjali
i in na Goriškem. Nesramno pa je, da se ti ljudje še vedno postavljajo kot «pravičniki», ki so poklicani, da vodijo italijanske množice, ki bi jih izrabljali za svoje umazane šo-, vinistične in protiljudske namene, i Ta namera izhaja iz vseh poročil na njihovem takozvanem kongresu i fantomske Osvobodilne fronte.
vega, Godinovega, Kosovelovega, I Babič je v svojem releratu več-Kukanjevega, Rupenovega, Turko-1 kl'at zmignil na to njegovo «po-vega, Jelinčičevega kova. Ti ljudje ! sla"stvo,,_me1d italijanskimi množi-bi morali voditi poleg slovenskih množic tudi italijanske, ko pa so se
še nekaj mesecev pred resolucijo izražali, da so nekomunisti in celo protikomunisti, sovražniki italijanskega naroda in njegovega revolucionarnega pokreta. Ti ljudje so «in camera charitatis» pravili, da «bo-
! carni in dejal, da «krepitev OF pomeni jačanje SIAU», v kateri bi morala igrati vodilno vlogo, kar so «le najbolj zavedni demokratični Italijani ostali trdni in dosledni. . .»
Med tem ko so torej titovci za časa NOB in pred resolucijo I. U.
samo «in camera charitatis» govo-
rno uporabljali Lahe, dokler dose- j rili o tem svojem «prvenstvu», so žemo, kar si želimo, potem jih bo-1 sedaj odkrili vse svoje umazane
mo brcnili in jim pokazali, da nismo pozabili preslanega gorja (kakor da bi bil italijanski narod kriv fašističnih grozodejstev!)». Po resoluciji I. U. pa so nekateri z vidnim zadovoljstvom dejali «Vendar
karte, jih postavili na mizo svoje nesramne protikomunistične in protiljudske politike in jasno spregovorili, da «so le najbolj zavedni demokratični Italijani ostali trdni in dosledni . . .» in da je zato ves
italijanski narod kriv «zatiranja našega ljudstva». Zato se morajo Italijani podrediti vodstvu slovenskih šovinistov in se boriti proti demokratičnim silam italijanskega in vse.h narodov na svetu, da bi «popravili to svojo krivdo in sramoto* ter si zaslužili titovski raj.
Jasno je torej, da je priš’o do kongresa takozvane Osvobodi'ne h onte iz nujno d, da se surove de v prakso Babičeve besede iz leta 1948., da bo ustanovil samoslo-\ enako orgsniztcijo, in da sc svojim ila1 ij « osi m pristašem pokaže pot podreiitve slovenskemu sovi nizmu.
V titovski politiki v Trstu je torej rezervirana vodilna vlhga sa-moslovenski stranki, kakor je bila do neke mere rezervirana samoslo-venskim titovcem v razdobju tik pred osvoboditvijo in pred resolucijo I. U.
Toda kongres babičevske sanrio-slovenske stranke nam je dokazal še mnogo drugih strani titovske politike v Trstu, o čemer bomo spregovorili v svojih prihodnjih številkah. Tokrat smo hoteli osvetliti našim ljudem, kako je prišel javno do izraza titovski šovinizem, ki se ne razlikuje od šovinizma Agne-lettovcev in raznih Giuntinih strank.
PESEM MIRUL
S cj/o ho «// c.
r'->r Ja j bor Z> P,,tol


/

* s$*J
I '
to
f
2od-
I
4
r;
to
jior—

s is


£
iy'cif7
od
,s
Sl
F
■nai
J
E

?
S
M
l/ Ì
ro-dov jw-
i *
±
toto
to

to
v
to j
v
d rt ih
,s
si
V,
JU

»
—£
to

y
~dru- 3 il
*
J
,s
v
d

£

t

- Jo
P
Jti
,s
p
Ji
to

k
i
rod
to
do
s
ro-
1
*
- -ŽZ?
-du,
j
V
dd.
s
3l-
s
in
+
> J . n ju
l
-t/t
to
TT
h bi
,S S

torrr
složno ‘/ize-rn,ja/>
,S M
i' J
S
rt
RAZVIJA SE DELOVANJE ZVE-ZE MALIH« POSESTNIKOV
• e
S svojo organizacijo
kmelje branijo svoje koristi

Intervencija glede osrednje mlekarne - Vprašanje poljskih čuvajev - Na posredovanje ZMPso zvišali odškodnino za nezgode poljedelskih delavcev
Trije meseci so že pretelki od dneva, ko je bila na rednem ob-kako so se titovski prvaki izražali ^nem zboru ustanovljena Zveza ma-«in camera charitatis» o itali jan-	posestnikov. Čeprav je bilo s
skih tovariših in množicah. Svoje- ^em občnim zborom zadoščeno vsem ga prezira do italijanskega naroda zakonskim in birokratskim predpi-
niso skrivali in so trdili, da je «ves italijanski narod odgovoren za fašistični režim in za grozote, ki jih je prizadejala fašistična okupacija v naših in jugoslovanskih krajih».
Za časa ilegale v Trstu so «velikani» mestnega odbora OF, ki je bil skoro ves v rokah titovcev (Stoke, Babiča, Imra, Franoviča, itd.), dajali direktive, naj se sili Italijane k včlanjenju v OF' t. j. organizacije, ki je bila izrazito slovenska in kot taka ni mogla imeti programa za borce in množice italijanske narodnosti. Kako so titovski prvaki opravičevali to absurdnost, ki se nam danes prikazuje kot določena linija šovinizma starih in novih agentov imperializma? Pravili so, da «so Italijani nezmožni voditi borbo proti nacifašizmu, da so oportunisti, mlačneži, v svoji notranjosti nagnjeni k fašizmu in njegovi «ideologiji» in krivi fašističnega pojava v Italiji.» Pripominjali so, da so si v štiriletni bobbi Slovenci in Jugoslovani priborili pravico v borbi proti nacifašizmu.
To je takrat bila njih! linija na-pram Italijanom, napram italijanskemu narodu in napram italijanskim demokratom. Saj so vojaških edinicah vsiljevali italijanskim brigadam, slovenske komandante in prišli celo tako daleč, da so jim prepovedovali nositi italijansko zastavo.
Toda ta linija, ki se je večini naivnih ljudi,, prav posebno slovenskim komunistom zdela posledica grupaciji vsakovrstnih elementov malomeščanstva in buržuazije v NOB, bi bila morala prenehati po osvoboditvi. To je bilo zelo naivno in resolucija I. U. nam je po-
serei, ir. so bili takoj predložene vse za uradno priznanje potrebne listine, merodajne oblasti niso vse do danes priznale naše kmečke organizacije. ki združuje v svojih vrstah večino naših kmetovalcev. Zveza malih posestnikov je bila priz-
nana le od Urada za delo, dočim birokracija Conskega predsedstva še vedno zavlačuje svoje uradno priznanje.
Toda kljub tem zaprekam in vsakodnevnim oviram in težkočam se je delovanje Zveze malih posestnikov v tem tromesečnem razdobju redno razvijalo. Novo izvoljeni od-l bor je takoj prešel na konkretno I delo reševanja številnih in važnih ! problemov, ki jih je obravnaval i ustanovni občni zbor 15. januarja 11. 1.
Žveza malih posestnikov je dejansko prevzela vse delovanje Kmetijske strokovne zveze Enotnih sindikatov, ki je v teku štirih let, z vidnimi uspehi ščitila koristi in pravice malih in srednjih posestni kov ter zakupnikov. Z ustanovnim občnim zborom je postala Zveza malih posestnikov povsem samostojna organizacija. Polovinarji, poljedelski delavci, cvetličarji in branjevke pa so ostali še nadalje včlanjeni v Kmetijsko strokovno zvezo ES.
Vse to pod pretvezo, da je Kmetijska strokovna zveza, delavska organizacija, ki ne mora, kot taka, ščititi in zastopati koristi malih in srednjih posestnikov. Kljub vsemu pa je naša strokovna zveza v teku štiriletnega neumornega, požrtvovalnega in nepristranskega delovanja dosegla velike uspehe in* rešila
fflFT"-
ogromno večjih ali manjših kmečkih problemov ler si s tem pridobila popolno zaupanje in priznanje naših kmetovalcev.
Toda že iz samega poročila, ki je bilo podano na našem ustanovnem občnem zboru, kakor tudi iz vsakodnevnih življenskih prilik, lahko razvidimo, da čakajo našo Zvezo številni in za kmete važni problemi, ki niso nikakor ostali na mrtvi točki.
niki naše zveze že več razgovorov z načelnikom Urada za kmetijstvo VU. Ti razgovori so še vedno v teku. To vprašanje je za naše kmete in živinorejce še posebne važnosti ter je povsem naravno, da morajo oblasti upoštevati njihove težnje in koristi. Prav zaradi tega se bo Zveza malih posestnikov še
vztrajneje borila za pravično rešitev tega perečega problema, ki mora biti rešen v smislu, da se naši
Leopoldo Gasparini govori na kongresu francoske Komunistične partij eV
Glej, zastave napenja že veter miru| ko pozvan od narodov svobodnih se pridružil v radosti je rod do rodu, da živeli bi složno v zemljah rodnih.
Partizani mi življenja, boj da preneha, prepir, družimo narode, ozemlja vse, ki ljubijo mir.
Naše njive pomladne nič več ne rod* ne krvi, ne mrličev, ne vojne; trajen kujemo mir, nam dobri ljudje roke prožijo zemlje vesoljne.
Partizani mi življenja, itd.
K. iz Pevme pri Gorici: Pr°' sim vas, da bi v prihodnji š|c vilki «Dela» odgovorili, kak0 -e treba zdraviti kokoši, ki z*,<lk za kugo ali kolero.
Rade volje ustreženlo želn bralca K. iz Pevme, teitib00 ker smo izvedeli, da je PraV okolici G‘"
smo te dni
izvedeli, razgrajala v
rii e i < huda kokošja bolezen.
Itoci.
Kokošjo kugo, oz. buefe t® lezni največkr ,t raznašajo vrt kateri letajo od hiše do h še, hranijo s kokošjo krmo ter so P° vrženi tudi tej bolezni. Zato predpogoj zdravljenja v tem čaju. da so kokoši v takem pr°st0 ru, kamor vrabci nimajo dosl°i,a in torej ne pridejo
te
Oli"
h
sili"
dotiko s.!«*
kokoši v že-
no, ki je namenjen a kokošem: to je najbolje, če so prtem prostoru. Ce pa nam kokoš zboli (to spoznamo po kokoši začno mnogo piti, ne
kakšn» tem:
maU-
jo pa jesti. Njih odpadki p»stiinCj tekoči in nenaravne barve. Zak:n
P11'
nenaravne
se opoteti. Med dihanjem jim haja iz grla nekak piskajoč 8^
obi'1’'
ločiti
'oi
moramo takoj
se te ne okužil®'
s p°; Boi"'
rista-
rne.) jo zdravih, da bi
zdrave kokoši smemo cepiti sebnim cepivom za kokoši, kokoši s ccpilom nič ne kotiš zato je najbolje, da jo — ko se P1* pričamo, da je resno bolna odloga zakoljemo. Paziti pa
r
m°ra’
da razkužimo vsako sled.
mo,
koš je treba zakopati globok0 ^ zemljo, da bi jo morda psi ali lisica ne odgrebli ter okužili
druge kraje. Nikdar pa ne s n1®
mesa bolne kokoši jesti ali Pa prodajati.
Je pa poleg kokošje kuge, nekateri imenujejo tudi lar'0*. trachcite še neka druga tej P( na bolezen, kateri pravimo * ra. To bolezen povzroča nek ^ ben bacil, ki ga najdemo vsep°vf
ki i” Jfinr
vo dot-
ti je skoraj vedno neškodljiv-
duje pa zelo n. pr, ob hitrih ^ menskih spremembah. Zato j® možnosti, da škoduje kokošem 3F | ludi ali jeseni, ko je čas I spremenljiv. In prav v teh i biih kokoši najraje zbole za
Milijoni mi zbrani in drugi ljudje dan pripravljamo osvobojenja.
Partizani miru, po vseh krajih zemlj* klic zaori naj sloge, življenja!
Partizani mi življenja, itd.
m. Ker so znaki kolere
skoraj
hih”
obd°'
Kòi®
tf
kot znaki kuge j® čestorat določiti pravo bolezen.
Proti koleri služi cepivo tem, ko je že nastalo okuženi®, veda, če ni že prepozno.
tudi f1 »«•
Med najvažnejša vprašanja, ki jih kmetje ne prizadenejo in da se o-
morajo merodajne oblasti rešiti v doglednem času spadajo brez dvoma v prvi vrsti: znižanje davkov, nove najemne pogodbe, kooptiranje naših predstavnikov v razne kmečke komisije, izplačilo vojne škode, izplačilo odškodnine s strani vojaških in podeželskih kmetovalcev, znižanje potrošne cene vodi, ki se uporablja v poljedelske svrhe, postavitev poljskih čuvajev, otvori-
tev slovenske kmetijske šole in zvi-
benem zadosti koristim širokih slojev potrošnikov.
Razen tega so naši predstavniki že večkrat intervenirali za namestitev poljskih čuvarjev in znižanje cene vodi za namakanje.
Po dolgotrajnem prizadevanju Zveze malih posestnikov so merodajne oblasti končno le pristale na povišanje odškodnine za nezgode poljedelskih delavcev. Tozadevne
šoke vsote za socialno zavarovanje poljedelskih delavcev. Tako bodo imeli vsaj poljedelski delavci nekaj koristi.
Zveza malih posestnikov se je zavzela za znižanje prekomernih najemnin, ki so jih morali plačevati razni zakupniki. V nekaterih primerih so morali najemniki plačevati za 3 do 4 tisoč kv m. zemljišča, od 30 do 50 tisoč lir letne najemnine pravično uravnovešene in znižane na 10 do 12 tisoš lir letno.
V tem članku pa smo navedli le nekaj izmed številnih kmečkih problemov, ki se skoro dnevno postavljajo pred našo zvezo.
. Naši kmetje pa od svoje strani prav dobro vedo, da je naša Zveza malih posestnikov njihova edina or-
„ Volitve" v coni B: tri „stranke " - tri en sam obraz: tito fašistični
jv.uit
krinke terof
VOLITE /jlJhjHO FRoVTo
ganizacija, ki v resnici ščiti njihove
interese ter se bori za razvoj na-
šanje prispevkov VU za zboljšanje našega kmetijstva.
Tudi v pogledu ustanovitve O-srednje mlekarne so imeli zastop-
tabele bo priobčil tudi naš list. Ta
ipovišek, ki je plod dolgotrajne borbe in posredovanj naše organizacije pa je tem bolj upravičen, ker naši kmetje plačujejo že itak vi-
šega kmetijstva in gospodarstva.
Istotako pa se v polni meri zavedajo, da je mogoče rešiti vse pereče probleme edino le v sklepu enotne in močne organizacije.

! S utlTfi' \%'oMDOVE I iOi tMliTn
MARIJ GERBEC




IVAN CANKAR
O VOJSKI
KHARSCIAK: Ranjena deklica
/-.b peči na široki blazini so ležali vsi trije. Odeti so bili s cunjami,
I 1 plahtami ra vrečami z navlako, na kup zneseno s ceste in z dvorišč. Bil je še svetel dan. Mrzlo in trdo je sijalo zimsko sonce v prazno izbo. Eno okno se ni dalo zapreti in je požvenketavalo v burji; včasih se je vzdignil s ceste ali s strehe oblak suhega snega ter je planil mimo. Najstarejši med njimi je bilo šest let; njen podolgovati, koščeni obraz pa je bil vse zrelejši, oči so gledale razumno in izkušeno. Njen triletni brat je bil debeloglav, čelat, okrogloličen; tona tista polna lica so bila sivkaste polti, kakor od bolezni zabrekla. Med njima je spalo enoletno dete suhotno, drobno in nežno kakor igrača; redki, pšenično rumeni lasje so se sprijemali na potnem čelu kakor razmočeno predivo.
«Tudi ti zaspi, Lojz'» je rekla Anka.
«Saj je še dan, ponoči bom spal!» je s čudno globokim glasom odgovoril brat. Gledal je zamišljen proti oknu; z vsakim snežnim oblakom so planile njegove misli daleč v ledeno daljo.
Nenadoma je vprašal, s prav tistim čudno globokim, umerjenim glasom, z glasom starca:
«Kako dolgo bo še vojska?»
«Ne veni, to ve sam Bog!» je odgovorila Anka mirno in počasi, kakor da bi odgovarjala v šoli.
Lojz je dolgo molčal; nato je vprašal dalje:
«Zakaj morajo na vojsko?»
«Zato, ker je cesar ukazal!»
«Kaj delajo na vojski?»
Anka je strnila obrvi, trenila je z očmi ter je pomislila.
«Na vojski streljajo!»
Zdaj je dolgo in trudoma premišljeval tudi Lojz; pred njegovim razumom se je dvigal silen plot, da ni mogel pogledati čez. Troje sivih oblakov je planilo mimo ter butilo na okna, preden se je oglasil.
«Anka! Ce ustrele človeka s tisto dolgo puško, ali pade na tla in je koj mrtev?»
«Koj je mrtev! Ali pa mu odtrga nogo in leži tam krvav in vpije!»
«Zakaj so ga ustrelili?»
«Zato ker je vojska!»
Obadva sta molčala.
«Ankaf Kdo je tisti, ki strelja in odkod je prišel?»
«Sovražnik je; na oni strani sveta, daleč tam!»
«Kakšen je Sovražnik? Ali ima rogove na glavi in parklje na nogah in dolg črn kožuh?»
«Tak je kakor vsi mi drugi!»
«Ali tudi govori kakor mi; ali ne laja?»
«Govori kakor mi!»
«Ali tudi moli zjutraj in zvečer?»
«Moli tudi zjutraj in zvečer!»
«Pa kako bi ga potem spoznali, sovražnika, če bi se kar prikazal in bi ne povedal, da je sovražnik?»
«Ker je drugače oblečen!»
«Ce bi bili vsi enako oblečeni, ali bi nikoli ne bilo vojske?»
«Zaspi!»
Sonce je sijalo z ozkim žarkom samo še na strop, čisto v kot ob oknu. Mračilo se' ie.
«Povej, Anka! Ali ostane naš ata do konca v vojski?»
«Do konca!»
«Pa če bi ga sovražnik ustrelil?»
«Ne bo ga ustrelil!»
Anka je bila stisnila ustnice ter je strmela proti stropu v tisti zadnji sončni žarek.
«Pa če bi ga vendarle ustrelili? Ali če bi mu vsaj odstrelil nogo, da bi ležal tam daleč ves krvav in bi nas klical?»
«Bog ne bo pustil!» je počasi in zamolklo odgovorila Anka.
«Ali je Bog z nami, ali je s sovražnikom?»
«Molči in zaspi!»
Zazeblo jo je po vsem životu, da je vztrepetala ter stisnila zobe. Zadnji žarek ob oknu je bil tiho ugasnil. Lojz je gledal v mrak s široko odprtimi, v praznoto in molk vprašujočimi očmi.
Dete med njima je zajokalo.
«Mislim, da je lačen!» je rekel Lojz; in čez nekaj časa je spomnil mirno, počasi in tiho: «Tudi jaz sem lačen!»
jeno ihtenje.
«Samo še en hlebec, v imenu božjem!» je šepetaje ponovila jj
bušil v lica, ko je stopila na ulico. Hitela je sključena P°
Vt
■«Ho
»Osti
1%
'tte
»ae
'iitei
»ion,
kl)U(
»ih
'Olji
Hov
%
lini
%
le,
tir
*ttt
, 2
'«tič
"h
V
"Igu
"«lil
"«ta
1 01
M
tio
!l*jn
«h,
Ur.

„ )i
tis.
'»»n
'»o
«Uje
s
s
o
""Ut
h
Q
Sc
‘Me
X
f»Uc
Vi
N
S
«In
. \ X \ v
h n >
Sv
'C
S
Anka je molčala; naslonila je svoje lice ob vroče lice otr<* /; zibala ga je narahlo, da bi ga uspvala.	j!?6
Ob tistem času je stala na pekovem pragu ženska, v dolg ruto zavita.
«Samo še en hlebec, v imenu božjem!»	0pp®
Pek, zalit in trebušen, je sedel za miso in ni okrenil 6lave' *1 oči so gledale dobrovoljno, glas pa mu je bil tenak in trd, kak
1 SU gieuaie UUWIUVUIJIIU, giao	Mil iciiCA lil v*«» -- j.
ki švigne po zraku. Kričal je v drugo izbo, skoz priprte °uLjid0,fl «Kaj? Sto forintov za kožuh? Ali misliš, da sem z Ro'
vxìi •)	Pz-xnìntou 7lrn)nhl Oh vnislr InPITl
bratovščino pil? Sto forintov za babji kožuh! Ob vojsklnem Kaj bi radi?»
«Samo še en hlebec v imenu božjem!»
«Kolikor hočete, le denar Ra mizo! Šenka So obesili!»
«En	sam hlebec	na upanje!»	0l»
«Vraga saj ste bogati! Saj vas država zalaga, ko imate vojski!»	-0)'"
«Kam bi s tisto miloščino? Za stanovanje je komaj, za tisto ^ za drva	že ne!»	ravi*''.
«Jaz še take miloščine ne dobivam od nikogar! Ste že oV ^ Vstal je ter šel počasi proti durim, odkoder se je sliša*
to
ko je bil pek že zaloputnil duri za seboj. Droben iglast sn^0\t^.
1 III -. 11«- )>n in nln r\i 1 n *\n lilin/t T-l i * n 1 »v in clrlillftanu DO	i-iflK •
otrf.ji
tlaku in kakor je bila tenka in majhna, je bila vsa podobna peJ
bil dom, toliko Poišči1'
zavitemu v predolgo haljo. Kolikor bližji je un uum, i«»— - . 11=7 h in trudnejši je bil korak; globoko je klonil hrbet, kakor na pleča silno breme. Le ena tolažba je bila v njenem srcu, = *	*
kakor molitev:	. tv°j
«Da bi spali! Vsaj spanja jim dodeli, o Bog! Saj spanj® miloščina, ne pekova in ne cesarjeva!»	1_dn|Ku; pi
Otroci so bili utihnili. Zunaj pred durmi, na temnem h° . s' stala ženska, v ruto zavita, in je repetaje prisuškovala. Ma upala k otrokom.
O AFERI FRANCOSKIH GENERALOVI
1 TUDI V BUDIMPEŠTO POJDEMO PO ZMAGI NA TEKMOVANJU
.nitrat čitamo v časopisih, sli-. 0 Po radiu in od političnih osebka J' ki upravljajo življenje kapi-«ičtuh dežel, da je «ljudstvo suita °#’ (*a se liivi v «pravi demo-II c'j‘» In podobno. Ce sodimo po jLeni' kar je prišlo v javnost med padalom, se je odigraval v 'kiji, o katerem tukajšnji reak-^ni tisk molči, pridemo do za-(ill ri ’ da 80 glavarji kapital istič-««el navadne lutke, podrejene vsemogočnih, ki so vedno za-l ani- Ti so zaupniki velikih tru-lj in velikih kapitalističnih družb, e Poslužujejo teh lutk za izved-^ Svoje volje in ukazov v drugih V Franciji se ni niti en , lster odpovedal izvedbi teh u-i ,°v- In škandal, ki je izbruhnil I, državi, ni izbruhnil zato, ker ijjj rda kakšnega ministra pekla zaradi svojih prekrškov m bi skesal, temveč je škandal sili °U Z£,to. ker sta obe kapita-°i skupini dajali ukaze, kate-Ptinistri niso mogli zaoovolji-^'zpoinjevati. Ministri so pa pri , PPisiiii, da bodo mogli z eno J1 stati na dveh stopnicah. Moč-wa kapitalistična skupina se je * oh znebila na ta način, da jih h ,°žila skupne povezave m se y‘ako rešila.
•Ie°rba je bila divja, krvava. Polj, samo kapitalistične «zaupm-’ ki so bili vsi po ministrstvih.
je najbolj vazna o-bil Koger Peyre, Posebno čl, e Pomemben njegov življenje-■t. _QJen je v neki vasi severne
itk^2 dvoma .“Post
( ®°jen
' Vo'Ciie' 20• lotu, ko bi moral liljsko kot letnik, pobegne v Bra-Si,, ’ V Braziliji se pridruži tolpi itCl erjev, kjer izvršuje številne iiilj JP- Zapleten je bil tudi v številko rt**11*1- Osnoval je neko trgov-dfužbo in malo za tem ga obla-/“sodijo na pet mesecev zapo-il tpradi goljufije. Leta 1938. pole ,, Slavni tajnik Ljudske stranie (/aticije (fašistične) na področij 4 Ptonne. Istega leta postane tu-francoske tajne policije. ■> j 1 dato postane agent Gestapa to a 1940., da dokonča svojo ka-Itll . Postane agent ameriške tajne ^ O. S. S.-a. Tako je bil agent i|,j Policij. Potrjeno je, da je po-io( aSent Gestapa in O. S. S.a s ^'»ovanjem socialista in sindi-SiJga voditelja «tretje sile» Bou-Po končani vojni so ga lili l*l zaradi sodelovanja z na-
-	v Dve leti, od 1945. do 1947. se C* njegova zadeva vlekla iz V- fztvà v ministrstvo, dokler ni V lata 1947. prišla v arhiv.
, .Polovici istega leta, se ne ve 'firk n Paóln. ga Častna legija, Ni i do ministra za sodstvo, de-ijjj a Tietgen-a, odlikuje z naj-'kov ^ahcoskim patriotskim od-il#v aniem. Brezdvoma je med ;W.rll Gestapa in O S. S.-a na--, trdno povezavo in ga je zatona legija tudi odlikovala. I(jJ *1 je Peyre javno le na vite ,2 b*an upravnega sveta druž-Nvi s* & Co.» v Parizu. V istem tll6[ je tudi «socialist» Bouzan-l(( ’ ki dela tudi kot «sindikalist» 'Pte Ve^a Peyre-a o gibanju fran-\j®a sindikata, s posebnim zani-* «d1)1 Za delovanje CGT. Za svolti ® °* Bouzanquet prejema ve-^ ostotke zaslužka tvrdke «Ros-l^t-U 8 *n 8 to vsoto je Bouzan-Np pmogočeno podpirati razbi-
Jl(laSindÌkate-
JVt Peyre se ni omejil na to. t, al Revers, veliki «epurira-'i L kateraga je Peyre odstranil, \lijJe mislil, da bo lahko služil WJQ 'n Združene države, je v Vici, naslovljeni na Preisko-Vj komisijo, zabeležil, da je bil
’*voma v Franciji Peyre moč-Nj0 b njega in da je lahko vsilil '1 ^Voljo ministrom»! Revers je
-	)ii.Jeljnik francoske vojske, bil lNt u avnik Francije v sklopu
3kega pakta. In vprav ta Re-
vers je izjavil Preiskovalni komisiji, da se je obrnil do Peyre-a, da pospeši njegovo napredovanje na višjo stopnjo. Ravno tako se je obrnil do Peyre-a za imenovanje njegovega «prijatelja», generala Masta za višjega francoskega komisarja v Indokini, oznanjujoč s tem svoj konec.
Peyre je bil ameriški agent in morda celo glavni agent v Franciji. Zaradi tega je bil tudi vsemogoč: po činu je lahko povišal generala, odstraniti je mogel mini- I stre.
Bil je na tekočem o vseh odločitvah vlade, bilo mu je znano, kaj bo francoska vlada «morala narediti», pretino je bilo odločeno. Prinašal je povelja iz onstran Atlantika v svojih številnih potovanjih iz Pariza v New York in od tam v Indokino.
Peyre je bil podtalen izvajalec protidelavske francoske politike. Potrjeno je, da je imel številne tesne povezave s titovskimi odposlanci v Franciji.
V svojem «dossieru», ki ga ni bilo mogoče skriti, je beležka pod imenom «Vprašanja jugoslovanske misije». Na drugi strani tega «dossiere» je beležka: «Sestanek pri večerji z zastopnikom jugislovanske misije»!
To je zelo važno, ker je Peyre na povratku s potovanja v ZDA poročal generalu Reversu, da so sestavljali nek «plan, ki naj bi pomagal Evropi» nekaj mesecev prej od Marshallovega načrta, postavil je generala Reversa na tekoče o bližnji sestavi Atlantskega pakta in mu povedal, ko še francoska vlada ni ničesar vedela, da bo on zato poklican v ZDA.
Da zaključimo življenjepis so Peyre-a decembra 1949. aretirali, ali pa je celo sam povzročil svojo aretacijo. Povedal je nekaj imen, ki so ga zanimala in je nato bil izpuščan (vedelo se je, da je dal denar velikemu številu ljudi, da bi jih podredil svoji «politiki») in nato všel v Brazilijo po krivdi francoske oblasti. Kdo mu je olajšal beg? V brzojavki, ki jo je francoski poveljnik v Tunisu poslal Bi-daultu piše:
«Peyre je odšel v Brazilijo na izrecno željo Bouzanquet-a in Ri-biere-a». Bonzanquet pa vemo, kdo je.
ANGEL FRANZA
nastanek^mlje
NAŠA ZEMLJA
Prijavi se za tekmovanje za širjenje našega tiska
Ce smo pravilno zapičili vse štiri bucike, imamo na pomaranči-Zem-lji štiri točke, ki so enako oddaljene od obeh tečajev, torej točno v sredini med njima. Ce združimo te štiri točke z vodoravno črto, dobimo ravnik ali ekvator. Proti se-j veru in proti jugu zarišemo lahko poljubno število takih črt, katerih vsaka pa bo vzporedna (paralelna) z ravnikom: odtod jim tudi ime vzporednik ali paralela. Ze med začlrtavanjem vzporednikov smo 1 opazili, da se isti proti tečajema zožujejo in da je torej ravnik najširši vzporednik. Računi učenjakov so dognali, da meri ravnik 40.076 km 600 m.
Poznavanje poldnevnikov in vzporednikov nam omogoča določevanje zemeljske dolžine in širine, kar je neprecenljive važnosti predvsem za pomorsko plovbo, v mnogih ozirih pa tudi na kopnem (v puščavah, obsežnih gozdovih, stepah itd.).
Odgovor titovske gospodarske delegacije predstavnikom invalidov
Titofašisrična beograjska vlada
je odvrgla zadnjo krinko n e pristranosti
Tako vzjporedniki, kakor tudi po dva nasprotna poldnevnika tvorijo kroge, ki jih, kakor vsak krog, delimo v 360 stopinj, vsako stopinjo v 60 minut, vsako minuto pa v 60 sekund. Pri tem postopamo takole:
Prav te dni je prjšla še jasneje do izraza vsa zlonamernost izsiljevanja in špekulaciji, ki jih izvajajo titofašisti napram invalidom, materam in vdovam padlih v NOB. Vse do danes so namreč titofašisti-čne državne oblasti kazale pri tern vprašanju neke vrste uradne nepri-stranosti. Tukajšnja tiovska gospodarska delegacija je dajala našim organizacijam, kot Zvezi invalidov in Zvezi upokojencev ES, ki sta neštetokrat intervenirali za rešitev vprašanja pokojnin in invalidnin, vsakokrat več ali manj zadovoljiva pojasnila. S tem je tukajšnje predstavništvo titofašistične jugoslovanske vlade vsaj uradnim potom priznavalo naše invalidske organizacije kot take. Temu Je najboljši dokaz, da je 12. novembra 1949. na-
čelnik titovske delegacije zagotovil predstavnikom Zveze upokojencev ES, da se bo osebno zanimal za vse one primere, pri katerih še ni prišlo do izplačila pokojnin, oz. inva-didnin. Ob lej priliki je celo poudaril, naj mu Zveza invalidov”"ao-stavi točen poimenski seznam vseh invalidov oziroma družin padlih, ki še niso prejele pokojnin, oziroma so bile v zastanku z izplačili.
Nekaj dni po tem razgovoru je dostavila Zveza invalidov titovski gospodarski delegaciji prvi poimenski seznam z vsemi podatki, 121 prizadetih oseb, ki so v posesti odlokov I. in 11. stopnje, s katerimi jim je od strani titovske vlade priznana redna mesečna pokojnina ali invalidnina, katere pa so prejele le delne vsote na račun.
nekateri izmed teh pa niso prejeli niti enega obroka.
Po izjavah, ki jih je takrat dal načelnik titovske delegacije, je pač izgledalo, da se bo to vprašanje v doglednem času povoljno rešilo. Toda kljub takratnim zagotovilom titofašističnega predstavnika, se je zadeva zavlekla vse do meseca a-prila. Prve dni tega meseca so pri tukajšnji delegaciji titofašistične vlade ponovno intervenirali naši predstavniki.
Tako je prišlo v četrtek 6. t. m. do končne razjasnitve stališča, ki ga je zavzela tukajšnja titofašistič-na delegacija in z njo njena beograjska vlada napram našim invalidom, vdovam in materam padlih, posebno pa še napram Zvezi invalidov in Zvezi upokojencev Enotnih
XII. Kongres KPF so pozdravili
naš delegat in jugoslovanski komunisti
Kakor smo poročali, je pred dnevi bil XII. kongres slavne Komunistične partje Francije. Na Kongresu je poleg ostalih inozemskih delegatov spregovoril tudi v imenu Komunistične partije Svobodnega tržaškega ozemlja tov. Leopoldo Gasparini, član Izvršilnega komite-ta partije in ravnatelj lista «Il Lavoratore».
V svojem pozdravu je orisal težke borbe, ki jih je morala KP STO voditi proti titofašističnim elementom v njenih vrstah, ki so po resoluciji I. L), hoteli povesti slovenske in italijanske demokratične množice Trsta na pot izdajstva Enotne socialistične fronte pod vodstvom Sovjetske zveze. Povedal je tudi o težkočah, v katerih se mora naš demokratični pokret boriti proti številnim sovražnikom, proti imperialistom ter njihovim psom, titofaši-stom.
Ko pa je tov. Gasparini omenil trdno slovansko-italijansko bratstvo, ki je temelj vsake rodovitne in
Predsedstvo kongresa KP Francije
uspešne akcije na našem ozemlju in ki ga KP čuva kot največjo pridobitev pedsetletnih skupnih borb, je ves kongres vstal in uprizoril veliko, burno in navdušeno manifestacijo, naslovljeno na našo KP, ki je tako dobila priznanje ene izmed največjih in borbenih partij
Kongresu Komunistične partije Francije so prinesli pozdrav tudi komunisti jugoslovanske narodnosti v Franciji. V tem pozdravu ugotavljajo, da so prepričani, da predstavljajo voljo in želja vseh jugoslovanskih izseljencev v Franciji in predvsem pa jugoslovanskih narodov, ki ječe jrod terorjem titovske klike, ko v svojem in njihovem imenu želijo obilo uspeha kongresu in slavni KPF,
Potem ko so razgalili vse manevre titofašistov, ki so se v Franciji povezali s starimi trockisti in francosko policijo, so zagotaviii KPF popolno podporo in priznanje jugoslovanskih demokratov in komunistov v Franciji.
sindikatov, v katenn je vciaiijeiia Riddila vecilia ^iiv-auetin. iiluv-im nrf cniiK ueicgacije splon m smallai za poučimo, ua Ui osebno sprejet preusiavnike mvaiiuov iii vuov. v svoji urezmejni umnosti m utiviuneiii sovraštvu uo preusia»-ii,nov ucmuarauctiiii organizaciji, je prepustil to nalogo svojemu tajniku, m je odprava ta posel ze.o na kratko. Mesto, da oi uai našim pieusiavnikom pojasnila, ki Jih je se novenmra meseca ouijudiI in zagotovil načelnik Knez, je njegov lajnik izjavil, oa oeiegacija nikakor ne misli se nadalje razpravljali o tem vprašanju z nikako naso organizacijo au politično stranko. Ako hočejo imeti invalidi in vdove kaka pojasnila, naj se sami obrnejo do oeiegacije. Glede seznama s 121 imeni prizadetih in prošnjami za končno rešitev, ki so jih stranke lastnoročno podpisale, pa je bil ti-to fašistični tajnik ceio tako nesramen in izjavil, da so prošnje ne-odgovarjajoče podatkom ter da so ceio ponarejene.
To je torej uradni odgovor, ki ga' dajejo titofašistične oblasti našim sindikatom po petih mesecih zavlačevanja in čakanja. S tem je končno tudi tukajšnje predstavništvo beograjske titofašistične vlade u-radno potrdilo svoje protiljudsko stališče, ki je tem bolj zločinsko, v kolikor neposredno prizadeva prav one, ki so v narodno osvobodilni borbi največ žrtvovali. Jasno Je, da hoče titofašistična vlada na ta način prisiliti naše invalide in vdove, da bi se obrnile za posredovanje do njihovega gnezda špijonov in ljudskih pijavk v ulici Ruggero Manna, ki bi spremenili žrtve narodno osvobodilne borbe v pravo orodje za svojo zločiisko protiljudsko politiko.
Na ta način hočejo titofašisti o-nemogočiti Zvezi invalidov in Zvezi upokojencev ES, da bi še nadalje ščitili koristi neštetih družin brez opore in ljudi, ki jim je zadnja vojna prizadejala nezaceljive rane
Toda s tem še ni povedana zadnja beseda. Na to vprašanje se bomo v prihodnji številki še povrnili ter s konkretnimi primeri razgalili njihovo zločinsko politiko, ki jo izvaj'ajo, še posebno proti žrtvam NOB na najbolj podel in brezvesten način.
Slika nam prikazuje^vzhodno poloblo z včrtanimi navpičnimi poldnevniki in vodoravnimi vzporedniki ter njihovo označenje j t
vzporednike označujemo po stopinjah poldnevnikov, jxildnevnike pa po stopinjah vzporednikov. Poldnevnike označujemo od ravnika proti tečajema; ravnik sam z 0, postopno proti tečajema pa z 1 do 90 (90 stopinj — četrtina kroga!). Vzporednike pa označujemo z 0 do 180 180 = polovica kroga!). Kot vzporednik 0 se je prvotno označeval oni, ki gre skozi sredino najzapad-nejšega otočiča, v Kanarskem otočju, imenovanega Ferro, ker je ta otok bila skrajna zapadna točka «sveta» starega veka. Tudi meteorološki zavod v Parizu je služil kot točka vzporednika 0. Danes pa smatramo kot vzporednik navadno onega, ki gre skozi znano zvezdar-no Greenwich (izg. grinič) pri Londonu. Ravnik, kakor tudi vzporednik 0 delita zemeljsko kroglo v potute in sicer: ravnik v severno in južno poluto, vzporednik 0 pa v vzhodno in zahodno poluto. Trst leži tore na vzhodni poluti po vzporednikov nam omogoča določeva-redniku Greenwichu in na severni poluti po ravniku
Predno pojemo pomarančo še nekaj! Ce bi Zemlja kazala Soncu vedno isto jjolovico, bi imeli ponekod večni dan, drugod večno noč, kar pa ni res. Seveda, saj se vendar Zemlja suče okoli svoje osi; pa zavrtimo tudi mi našo poraa-rančo-Zemljo od leve proti desni ali od zahoda proti vzhodu, kakor se vrti Zemlja in zadeva nam bo takoj jasna, zakaj imamo mi v Trstu poldan, medtem ko ima Singapur na Malajskem polotoku 6 uro zvečer, zahodna obala polotoka A-laske polnoč, a New York 6 uro zjutraj.
«No, topot so se pa urezali!» tako so rekli oni, ki so pazljivo či-tali dosedanja naša izvajanja o Zemlji. Opazil! so namreč, da smo postavili pletilko, ki nam je označevala Zemljino os, navpično, a so menda čuii, da je ista v resnici nekam nagnjena. No da, pogrešili smo! Toda hote, ker smo hoteli prikazati
le gibanje Zemlje okoli svoje osi, dan in noč ter jpoldnevnike in vzporednike z ravnikom, kar smo mogli doseči enostavneje z navpično zemeljsko osjo. Tudi nismo še ničesar zamudili in bomo zato našo pletilko enostavno malo nagnili — takole za 23 j/.o. Zadeva bo izgledala ta kateri razvidimo, da se pri vrtenju teri razvidimo, da se pri vrtenju Zemlje okoli osi in okoli Sonca položaj zemeljske osi ne spreminja, zato je v položaju A nagn.ena od Sonca, v položaju C k Soncu, v položajih B in D pa navpično z ravnino Sonca.
Ta poševna lega zemeljske osi p^i ima za Zemljo važne posledice. Da nam bo lažje razumljivo, sl oglejmo sliko :i. V sredini je Sonce, ki pošilja svoje svetlobne žarke na okoli njega krožečo Zemljo; pot, ki jo opiše Zemlja okoli Sonca je v obliki elipse. Predstavljajmo si, da stojimo visoko nad vsem tem in torej vidimo le Zemljin severni tečaj. Začnimo spodaj v sredini. Opazimo, da gre elipsa točno preko tečaja, a sončni žarki osvetljujejo točno polovico zemeljske krogle, medtem, ko je druga polovica temna. Dan in noč sta torej enako dolga po vsej dolžini Zemlje od severnega do južnega tečaja; pravimo, da imamo pomladansko enakonočje ali ekvinokcij, torej prvi pomladanski dan, t. j. 21. marec, ko vzide Sonce ob 6. zjutraj in zaide ob 6. zvečer; dan in noč trajata točno po 12 ur.
<
os

~ |Lega“zemlje
napram soncu
Na svoji poti okoli Sonca se pa zaradi nagnjenosti zemeljske osi nagiba ista na severnem tečaju proti Soncu, zaradi česar je okolica severnega tečaja v vedno večjem obsegu stalno osvetljena — severni tečaj doživlja svoj šestmesečni dan, na severni poluti pa se dan daljša, noč krajša.Ravno obratno doživlja južni tečaj šestmesečno noč, a južna poluta ima postopno krajše dneve in daljše noči. To traja vso pomlad do prvega poletnega dne, ko imamo na severni poluti najdaljši dan in najkrajšo noč, na južni pa obratno. Pri nas vzide Sonce dne 21. junija od 4. zjutraj, zaide pa ob 8. zvečer in imamo 16 ur dneva, 8 pa noči.
Tekom poletja se tečaja zopet približujeta elipsi zemeljske poti; na severni poluti se dan krajša, noč daljša, na južni seveda obratno, dokler ne pride Zemlja v položaj Jesenskega enakonočja ali ekvinokcija. ko sta dan in noč zopet enako dolga na vsej Zemlji od severnega do južnega tečaja. S tem dnem, t. j. s 23. septembrom, se začne pri nas jesen, na južni poluti pa pomlad.
K. C.
«J » 5

Dan in reč enako dolga
Valentin Kata j e v
\ a°krog po svej hiši — tudi po nenastanjenem in v prazničnem k* Q; so ležale stvari na ogled: rovovsko orodje, skoraj nova konj-ja, poletne in zimske bluze, nemški plašči zoper dež in prah, V ' angleški čevlji, ovr.ači. Zeissov daljnogled, podplati, srajce iz lvstti. e8a platna, podložen suKnjič, plasti romunsega tobaka, usnjena ,vl,: Scjif^a oprava in še marsikaj, kar je spadalo v torbo in vrečo z ' rečmi — skratka — raznovrsten plen, ki ga je bil skrbni , s a.nabral na bojiščih.
,lii s™ja, ki je ta dan po domači šegi prvikrat gosjjodinjila na doma-«čt^jaga bodočega moža in sprejemala goste, se kar ni mogla ločiti vsega tega obilja. S tihim ponosom se je priklanjala gostom, -. iala sklede na mizo in zdaj pa zdaj rekla:
"M;
a,tla, poskusite z žlico, ne dajte se motiti.» Pa:
^atoči, Frosička, luminaste čašico!» 11 1,3 86
Skb?-3on Pa se je s stisnjenimi čeljustmi in s čvrsto strnjenimi j obrvmi, kar je po njegovem prepričanju dajalo moškemu No Ug*edn.ega in samostojnega gospodarja, obračal k njej z ravno-«^ogostjo izkušenega moža:
ii N ,Ja2umem> Sonja, zakaj postavaš s prekrižanimi rokami? Dragi N v, “i morda še radi kaj prigriznili? Mati so bili postavili tja / etin° telečjih nog. Saj veš, kje imamo klet? Prosim te, pojdi, (■ Nn Ìtl Postavi na mizo.»
? tas a je iz prikrajka pogledoval starega Tkačenka, svojega bodočne-jNdhuNa ki spoznal, kako mu bo všeč njegovo gospodarstvo. A bivši j‘l k '* ni niti z enim pogledom pokazal, da bi bilo na mizi ali v 1 j6 k°lt vredno njegove pozornosti. Enkrat samkrat, takoj potem, «lij iopii v hij0> je postrani pogledal vse te reči in rekel:
N. lbraI si je naš Kotko kar pokra skladišče stvari. Za vse pois Vv ”ič ni pozabil. Ali ti je drago prišlo?
» ^ S(T°Na, kravo in ovce se bodoči tast sploh ni zanimal. In ko d(leanijonova mati prosila, naj stopi pogledat, kakšno živino imajo, L *AhV°ril le-to:
* ki ’ kaj bi gledal, saj jo dobro poznam. Se od tistih dob, ko je
Vrbovška.»
Kij0e.j* mrko nasmehnil.
lN b arugi bi na Semjonovem mestu nedvomno začutil v Tkačen-[Nl^N^ah nedopovedljivo sovraštvo, ki se je skrivalo za prijaznim Si> Semjon pa je bil tolikanj prevzet od sreče, da na to še V*Ua N* utesnii.
le tiavada, da po ogledih določijo poročni dan. Ta reč pa je aylsela od tasta. Vsi — in še prav posebno Semjon in Sonja
— so želeli poroko čimprej praznovati. A že se je bližal veliki post. Treba je bilo torej potrpeti do prvega tedna po veliki noči. S takimi besedami so torej tudi ogovarjali Tkačenka. Ta pa je odločno odgovoril, da o svatki ne more biti govora, preden ne bo žito spravljeno s polja. Potem pa kakor Bob da.
Vsi so sprevideli, da Tkačenko namenoma zavlačuje. Storiti pa niso mogli ničesar. To je bila njegova pravica.
Semjon je sicer skušal vplivati na tasta, ta pa je prečudno blage pogledal Semjona in rekel;
«Najprej si, Kotko, ti meni storil uslugo, nato pa jaz tebi. Zdaj si spet tf na vrsti. Mar ni tako?»
In Semjon je razumel, da se trdoglavi narednik ne da upogniti
ln ob takem so se razšli.
Kotkovi so pospremili Tkačenkove do ograje Semjon je odprl veliko leso, da so Tkačenkovi, ne meneč se za majhna vrata, šli drug za drugim skozi glavni izhod.
Tkačenkovi še niso bili kakih deset korakov daleč od Kotkove hiše, ko so po cesti pritekli dva dečka in neko dekletce, dvigali glave in na vse grlo vpili:
«Oj, lejte, letalo frči!»
Visoko nad vasjo, pod jasnim in nežnim nebom, je brnelo letalo.
Vas je bila daleč stran od sveta, zato je letalo zanimalo prav vse. Ljudje so pohiteli iz hiš in strmfcliv zrak.
Letalo je frčalo v deželo. Nizko sonce je razločne obsevalo krila, ki so bila na robeh nekoliko zaokrožena, podobna rebrom, in na teh krilih so ljudje opazili dva črna križa, da podobnih še nikoli.
«Nemec!» je takoj rekel Semjon in stekel v hišo po daljnogled.
Letalo je izginilo ljudem izpred oči, pa se je spet pokazalo z druge strani, spet je preletelo vas. se zablisnilo in naposled izginilo. Ljudje so se molče spogledali.
To je bilo nemško vojno letalo.
Se tisto noč je Tkačenko zapregel in se odpeljal iz vasi. Vrnil se je šele naslednji večer.
Minil je dan, potekel je drugi, tretji. Naokoli je bilo vse tiho in mirno. In vas, zaposlena s poljskimi deli, je pozabila na Nemce. Se Semjon ni več mislil nanje. Vsa štiri vojna leta ni niti enkrat videl Nemcev od blizu kakor treba in si nikakor ni mogel misliti, da bi se lahko na lepem pokazali tu v vasi. To bi bilo kar neverjetno. Ne. Ljudje so kar po nepotrebnem zagnali vik in krik. Gotovo bo tudi to nekado minilo. Pomlad sc je lepo razvijala. Tik pred veliko nočjo je Semjon posejal žito in zasadil vrtiček, nakar je šel prvikrat spat k Sonji. Sega mu je dajala pravico do tega. Tu ne bi niti sam podpra-
porščak mogel nasprotovati.
Nevesta je brž sezula svojemu zaročencu škornje, nakar sta legla na peč in se pokrila s težko belo odejo, podloženo s črno ovčjo
krznino.
Sonja je naslonila glavo na izproženo Semjonovo roko, položila pesti na njegove trde prsi in zamrla, ko je prisluškovala, kako mu bije srce.
On pa se niti dihati ni upal.
Ležala sta kakor brat in sestra, nedolžno objeta, in se v dehtečem somraku šepetaje pomenkovala o svojem bodočem gospodarstvu 1 in o svojih bodočih otrocih. Semjon si je želel sina. Ona pa je sramežljivo šepetala s suhimi ustnami Semjonti naravnost v uho:
«Bojim se.»
«Cesa neki, norica?»
«In če umrem?»
«Le zakaj bi umrla?»
«Kdo bi vedel? . . .»
«Nikar ne misli na to, saj se še nič zgodilo ni, ti se pa že vznemirjaš».
«Cuj Semjon, kako ga bova pa krstila? Po dedu Fjodorju ali kako?»
«Koga neki?»
«Nu, fantička!»
«Kakšnega fantička?»
«Najinega vendar!»
On se je tiho nasmehnil.
Sonjina mati je po šegi ležala za pečjo in je bedè varovala čistost te njune prve skupne noči. Prisluškovala je njunemu šepetu in že čutila na svojih rokah vnuka, povitega v obilne povoje. Ze je čula uspavajoče guganje zibelke in je gledala okrogli otroški obrazek z noskom kakor grahovo zrno. Solze so jo dražile po nosu, usekniti se pa ni upala, da ne bi preplašila zaročencev.
XXIII. POGLAVJE
Smrtna obsodba
Minil je veliki post, minila je tudi pozna velika noč. Razkošna južna pomlad se je umikala poletju po prašni cesti, ki je bila na robeh porasla s plevelom in bledikavo rožnatim cvetjem.
In nato so lepega dne opažile ženske, ki so v zelenem žitu plele plevel in snet, v dajavi tri moške v sivih ploščih, s puškami na ramenih. Sli so proti vasi.
napihnil debela lica in zabrundal z nizkim basom kakor da bi govo. ril iz trebuha;	*
«Bok pomoč!» je vzkliknil drugi in snel z glave svojo pogačo ; okroglo značko, majhno kakor pika.
žale2enske 80 86 kal zgrudile v žito, si z ruami pokrile glave in zbe
In preden so se tuji vojaki približali kovačnici, je že vsa vas ve dela, da so prišli Nemci. Izza plotov m z vrtičkov, s klopi pred hiši carni s pragov so kmetje vzdolž vse vasi bolj radovedno kakor plahi ogledovali tri vojake s čeladami, ki so jih imeli pripete k širokin j>asom.
Nemci so šli po sredi široke ceste, porasle s kuštravo poletno tra vico. Oblečeni so bili v tesne, nespretno sešite plašče, ki so bili vzai razpeti, obuti pa so bili v debele škornjiče, kj so bili dvojno šili.
Sodeč po zaprašenih, od ukrajinskega sonca že kar porumenelil škornjih in po smrdljivih madežih pod pazduhami je bilo očitno, di so Nemci imeli za seboj že najmanj petnajst vrst.
Zdaj pa zhdaj so se ustavili pri kakem dvorišču, nakar je starejš prislonil svojo debelo roko k čepici, nabuhnil lica in pevaje mrmal
«Mo-oen!»
Nato je stopil drugi naprej, tisti, ki so ga Nemci po vsem videzi imeli za poznavalca ruskega jezika, in ta je dvignil iznad glave svoj: pogačo (n bodro vzklikal:
«Bok pomoč, paspadar! Dobri den. Kako tu treba iskati vašk svet, jjrosim?»
Gosjradar ali gospodinja ali ponekod gospodar in gospodinja sku paj z nekaterimi malčki golih trebuščkov, ki so se obešali materar za krilo, so strmeli v goste molče in radovedno.
Ko so še malce postali ob plotu, so Nemci odšli dalje.
Tako so v doldrugi uri vljudno obšli vso vas, dokler niso srečal starega Ivasenka, ki je dvajset vrst naokoli slovel zaradi svoje izr braženosti in veščine, da je lahko o čemer koli pleteničil, dokler r sobesednika zabolel» glava.
«Kaj bi pa radi?» jih je ogovoril stari Ivansenko in ker je vede da se bo razpredel zanimiv in dolg pogovor, se je spretno naslonil komolcema na plot: «Torej, gospoda, kaj bi radi? Radi bi zvedel, kj je vaški urad, ali kar je eno in isto, vaški svet?»
«ODBOR MIHU, KI MIRUJE»
Da sotitofašlsti v vseh svojih kretnjah in dejanjih za las podobni papi 141, o tem že ni več nika-kega dvoma. Ze skoro dve leti se na vse pretege ponašajo s svojimi i; atomskimi OF, S1AU, ASIZZ, «partizani», «političnimi prega-njanni» in sličnimi. Da ne bi zaostali za našimi demokratičnimi organizacijami, so lansKo letp-veiu «skrpucali» neki domnevni «odbor miru», ki je imel svoj prvi nastop 2. oktobra na Stadionu pri Sv. Ivanu. Toda glej čudo, od takrat se o tem «<ki boru » ni več ničesar sličalo. Zavladala je grobna tišina, ki je še posebno značilna . prav v zadnijih dneh, ko se j.e razširila vest o nameravanem izkrcanju orožja v naši luki. Kje so bili te dni «miroljubneži», se bo marsikdo vprašal? Naravno je, da so titoiašističm «borci za mir» ■na papirju ves ta čas krepko «drnjohali», izvzemši nek demago-ški članek in kratko vest v «vsestransko informativnem» Primorskem. In še to je bilo prav «za lase privlečeno» posebno pa $e trditev, da je orožje namenjeno «proti» Jugoslaviji. Večje demagogije in izmišljotine si sploh ni mogoče predstavljati. Koga pa bi hoteli s tem varati? Ta je bila v resnici prevelika «raca», ki je ni v stanu pogoltniti niti največji naivnež ali pa najzvestejši njihov podrepnik. Tako se je začela in končala vsa njihova «veličastna» borba za mir. Titofašiste ne za<ii: majo vojnohujskaški govori Trumana, Achesona in kompanjonov, Tito celo pravi, da ni névarno-sti nove vojne. V isti sapi pa hite zatrjevati in' kričati, da je . . . Sovjetska zveza tista, ki rožlja z orožjem. To je danes geslo titofa-šistov, s katerim branijo . . . svoj atomski mir.
. . . KAJ PA BELCKI? — V
bratsko druščino papirnatih kričačev in gobezdavcev, ki so Se v zadnjem času še j?osebno «odlikovali» s svojem grobnem molku o izkrcanju ameriškega orožja, spada seveda tudi trobilo slovenskih «narodnjakov», «Demokracija». Tudi pri «Demokraciji» so ta dogodek krepko prespali in še potuhnili kot mačka, ki je ukradla pečenko. Od ponižnih sltlg onih, ki jtm dobavljajo ogromne in dobro plačane oglase za ERP, si človek pač ne more pričakovati boljšega. Se posebno 'značilen pa je molk njihovega ' novorojenega «akcijskega odbora», ki pravi, da brani STO: Ali ne bi bil protest proti izkrcanju orožja morda obenem obramba STO? Kaj pravita na to gospoda «dohtarja» Ferfolja in Tončič? Ce je v vaši «obrambi» kaj iskrenosti zakaj se niste oglasili? Človeka se pač spozna v dejanjih in ne v praznih frazah. Ali so mislili morda «akcio-naši», da bodo orožje spravili v kak zgodovinski muzej in ga razkazovali v «poučne» svrhe. Ali pa so morda mislili, da nameravajo izkrcati v tržaški luki neko I>ošUjko žvečilnega gumija in Co-ca-cole?
VEC LISTOV KOI BRALCEV Titofašisti očividno niso nikdar v škripcih zaradi denarnih sredstev. Temu je dokaz predvsem njihov dobro založen potujoči cirKus «oceanskih množic», v Katerem lahko vidiš vse vrste najbolj pestrih, malih in velikih «živali», ki se obilno mastijo v titovskem, dobro založenem koritu. Razven teh «svetovnih» zanimivosti, pa razjpolagajo titofašisti z obilno papirnato propagando, od dnevnikov, več ali manj pornografskih tednikov in vsakovrstnih brošur in brošuric. Tej obilni grmadi tiskanega papirja se je pred dvema tednoma pridružil nov časopisni izrodek v italijanskem jeziku — «Il Progresso», ki mu je kumoval nališpani Eugenio Laurenti, to je tisti gizdalin, ki je zadnje dni aprila 1945. ves obupan iskal belega konja, na katerem je hotel, kot «mali Napole-onček» po jezditi v osvobojeni Trst. Z izdajo novega titofašistič-nega glasila pa čakajo udbovce nove «naloge» in sicer v tem, da bodo morali v najkrajšem času ponovno na «pobiranje prostovoljnih prispevkov», ki jih bodo, s svojo udbovsko izurjenostjo spretno izvlekli iz raztrganih in praznih žepov jugoslovanskih delavcev in kmetov. To bo dalo seveda možn,ost «zaposlitve» nekaj ti-tofašističnim požeruhom, ki bodo povečali njihove «množice». Naj- ■ večji dobiček pa bodo imeli od «Progressa» prav prekupčevalci s cunjami in starijn papirjem, ki ki bodo lahko kupovali po cele kvintale neprodane titofašistične papirnate propagande.
.MODERNE".
VOLITVE
-//, ' ' ' ■
Pomladni seji občinskih svetov v Nabrežini in Dolini
V VPRAŠANJU RAZTOVARJANJA OROŽJA ENOTNA FRONTA ODlsTITOVCEV 00 BELIH
V Dolini
Pretekli torek bi bila morala biti v Dolini izredna občinska seja, za katero so bila razposlana povabila z dnevnim redom vsem občinskim svetovalcem. Med najvažnejšimi točkami dnevnega reda so bile: resolucija proti izkrcanju orožja, imenovanje občinske babice in izvolitev 2-članske komisije za preiskovanje vprašanja poljedelskih delavčev, i
Toda rib določeni uri je bilo v sejni dvorani le 8 svetovalcev, z županom tov. Lovrihom, liste SIAU in občinskim tajnikom. Dva svetovalca SIÀU sta bila opravičeno odsotna. Odsotni so bili vsi svetovalci takozvanih «neodvisnikov» kakor tudi titofašisti. Le okrog 18.30 je pomolii svoj nos v sejno dvorano «neodvisni» Stranj Avguštin. trgovec -iz Doline, ko je pa videl, da manjkajo vsi njegovi pajdaši in titofašistični zavezniki, jo je tudi on naglo odkuril. Po enournem čakanju je župan tov. Lovriha sporočil, da se seja ne more vršiti. ker ni sklepčna.
Telovadne vaje za Prvi m a j
Prihodnjo občinsko sejo bo dolo- iijanskega bloka ti andini ter je lej
čil . občinski odbor. V nekaj besedah je nato tov. Lovriha ožigosal očividno sabotažo, ki so jo organizirali «neodvisniki» in titofašisti, prav zaradi tega, ker je bila na dnevnem redu načelna točka protesta proti izkrcanju orožja.
Z organiziranjem sabotaže te občinske seje, ki so jo, kot en mož izvedli titofašisti in «neodvisniki» pa so ponovno potrdili svojo tesno povezavo in brezmejno hlapčevstvo tistim, ki bi hoteli izpremeniti naše mesto in okolico v kup ruševin. Titofašisti in «neodvisniki» so se izkazali kot največji sovražniki miru in kot taki, sovražniki vsega ljudstva, ki noče novih vojnih grozot. Vsa opravičevanja zaradi odsotnosti treh titofašističnih svetovalcev. češ, da se niso udeležili seje v znak protesta, ker ni bila postavljena na dnevni red njihova resolucija proti Osrednji mlekarni, pa so le revna krinka, pod katero hočejo zakriti svojo podlo sabotažno akcijo proti protestni resoluciji glede izkrcanja orožja. Toda s tem ’ niso sabotirali samo obrambe miru, marveč tudi splošne občinske koristi. Saj so bile na dnevnem redu tudi druge važne točke. Ce je titofašiste že tako zanimala zadeva Osrednje mlekarne, bi prav lahko prišli na sejo in izrecno zahtevali naj se o tem tudi razpravlja, ker je bila resolucija itak vključena v točki «razno». Toda titofašistom ni
resoluciji nasprotoval.
Tov. Slavec mu je odgovoril tako, kot je bilo pravilno m kot je bilo pričakovati, naKar je tiandim u-molknil. Mesto njega pa se je oglasil belček Terčon, kateremu je ta-korekoč pripravil pot že omenjeni tiandmi. Povedal je nekaj svojih «modrosti», ki pa so že obrabljena belogardistična gesla proti Komunistični partiji m demokratičnemu pokretu sploh.
Dejansko pa ni povedal nič takega, kar bi bilo važno opisati. Vendar pa je povedal mnogo s tem, ko je dokazal, da odobrava izkrcanje orožja v Trstu. V tem je «dolarska zveza» prav na isti liniji s šovinističnim italijanskim blokom. Obe politični skupini odobravata izkrcanje orožja in obe zagovarjata «Atlantski pakt», kot pakt «obrambnega značaja».
Nadvse čudno pa je bilo stališče titovcev. Ves čas seje so molčali. Toda njih molk je zelo sumljivega značaja. Molčali so namreč zato, ker odobravajo isto stališče, kot že omenjeni, dolarju vdinjeni stranki.
Za resolucijo partizanov miru je glasovalo v o nemških svetovalcev.
ivot zadnja je bila na vrsti resolucija Partizanov miru, s Katero vabijo vse veiesiie, naj prepovedo uporabljanje atomskega' orožja. Ta resolucija je spravila v zadrego svetovalce vseh treh političnih skupin, ki so prej odobravale izkrcanje oiožja v Trstu. Resolucija je bila z nekim malim popravkom soglasno sprejeta.
Kot zadnji je bil soglasno sprejet tudi sklep, da občinski predstavniki intervenirajo pri nadrejenih oblasteh za čimprejšnje zvišanje pokojnin upokojencev. Končno 'je bila izvoljena nova občinska davčna komisija. Se prej pa je tov. Marica predlagal, naj bi bili v to komisijo izvoljeni razsodni .možje iz vseh predelov občinskega območja ter iz vseh slojev prebivalstva, ne oziraje se na politično prepričanje ali pa strankarsko pripadnost. V komisijo so bili izvoljeni naslednji: Marica Jože in Milič Ivan iz Nabrežine, Kralj Jože iz Slivnega,
Danes začetek tekmovanja
za šir jenje demokratičnega tiska
Danes ■ 15. aprila sc začne veliko tekmovanje v razprodaji demokratičnih časopisov. Tudi zn naš časopis «Delo» se vrši tekmovanje z lepimi in lahko dosegljivimi nagradami! Za prvo nagrado je na izbiro bodisi brezplačno bivanje v eni izmed dežel ljudske, demokracije (15 dni), bodisi kolo ali zapestna ura. Nagrade pripadajo trem najboljšim razprodajalcem začenši od minimaine prodaje 300 izvodov «Dela» v teku vseh treh mesecev tekmovanja.
Kot smo že pisali, se mora vsak, ki namerava sodelovati pri tekmovanju, vpisati na svoji sekciji ali tovarniškem odboru.
Ze dosedaj je večje število razna-šalcev in demokratov tekmovalo med seboj u raznašanju našega in drugih demokratičnih časopisov. Tromesečno nagradno tekmovanje bo s svojimi lepimi nagradami nedvomno še podžgalo marsikoga ter dalo tekmovanju širšo obliko.
Tekmovalci le pridno na delo! Vsakemu je v njegovem tekmovanje kot temelj trdna zavest, da sodeluje s širjenjem in razprodajo našega časopisa širjenju demokratičnega ip naprednega mišljenja, da sodeluje s tem v veliki borbi za obrambo miru pred
za imperialistov v novi vojni. Tekmovanje za širjenje našega lista je kampanja za razširitev njegovega stališča, njegovih idej v obrambo pravic delovnega ljudstva, v obrambo naših narodnih pravic, v obrambo slovansko-italijanskega bratstva, v obrambo pravic in pridobitev naše slavne narodnoosvobodilne vojne.
Na podlagi prejetih rezultatov tekmovanja bo «Delo» vsakomesečno objavljalo rezultate tekmovanja, vrstni red tekmovalcev, sliko in delo najboljših tekmovalcev itd.
Demokrati, tekmovanje v širjenju našega tiska je najboljši način za njegovo podpiranje, ker se moramo zavedati, da je njegovo redno izhajanje odvisno od vseh nas. bralcev, podpornikov, razštrjevalcev, naročnikov.
|T O, VARIŠ] c U;K M;A R J A N
Gruden Josip iz Devina ter Bandi- i vojnimi hujskači, za preprečitev, da tli Sergij.	| bi postalo naše ozemlje, strateška ba-
FAŠISTIČNI ZAKONI ŠE VEDNO V VELJAVI
Tov. Tominec pred sodiščem
jutri v nedeljo pričenši ob 9. uri j bilo do obravnanja vprašanja mle-bodo prve skupne telovadne vaje karne. njihov glavni cilj je bil pač
V teh dneh je policija tožila to- soče in tisoče jih je bilo, ki so se da plačujejo titovske oblasti inva-
za naslednje okraje:
Za vse mestne okraje bo(lo vaje na prostoru za športnim igriščem Ponziana;
za okraj Opčine na dvorišču pred Prosvetnim domom na Opčinah;
za okraj Nabrežine na nabrežin-skem športnem igrišču;
za okraj Doline na spornem igrišču v Boljuncu ter za okraj Milje na športnem igrišču v Čamporah.
Vabimo vse telovadce, da se teh skupnih okrajnih vaj udeleže, kar bo zlasti mnogo pripomoglo k točnemu in pravilnemu izvajanju vseh telovadnih vaj. Telovadcem in te-lovadkinjam priporočamo točnost.
Za naš tisk
Za tiskovni sklad «Dela» so darovali naslednji tovariši: Vidonis Alojz lir 100; Zuljan Just 515; Furlan 100; v počastitev spomina očeta tovarišice Pasalacqua, daruje PD «Tomasi» lire 1.000.
ta, da onemogočijo izglasovanje protesta proti izkrcanju orožja in v tem so našli v «neodvisn-kih» svoje zveste zaveznike, ki so pač sledili prejetim direktivam. Temu je najboljši dokaz «vohanje» pripadnika neodvisne liste Strajna.
V Nabrežini
V torek je bila v Nabrežini zanimiva seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je bilo razpravljanje o. resolucijah, ki jih je občinskemu svetu dostavil tržaški odbor Partizanov miru v zvezi z vojno nevarnostjo ter raztovarjanjem orožja v Trstu ter resolucija akcijskega odbora za ohranitev STO, sprejerri
vartša Tominca, namestnika glav- ! borili in trpeli še bolj kot on, a
nega tajnika Enotnih sindikatov se vendar niso prodali za sramotne
na sodišče zaradi nedovoljenega širjenja letakov. V resnici gre za dva izvoda, od katerih je bil eden pisan na roko, a drugi na stroj in nosi eden izmed njiju tudi pečat ES. V obeh primerih gre torej za navadne dopise, oz. okrožnice, ki nikakor niso podrejene omejitvam za lepake.
Ovadba policije pa predstavlja v resnici najtežje kršitve osnovnih demokratičnih svoboščin, kot so svoboda misli in besede. Na našem ožemlju je namreč še vedno v veljavi zloglasni fašistični zakon s svojim členom, št. 113. .Na osnovi tega zakona pride pred sodišče vsak, ki je kriv «nedovoljenega lepljena ie-
sklepa o intervenciji pri višjih | pakov ali letakov». Ta zakon je bil
oblasteh za zvišanje pokojnin ter izvolitev nove občinske davčne komisije.
Cim je tov. Slavec predložil resolucijo. ki poziva občinski svet, naj protestira proti izkrcanju orožja v Trstu, se je oglasil svetovalec ita-
RAZDELJEVANJE FONDOV
za stavkujoče se je začelo
Enotni koordinacijski odbor za pomoč stavkajočim, sestavljen iz o-beh tukajšnjih sindikalnih organizacij sporoča:
1.	Dne 14. t. meseca se bo začelo razdeljevanje fondov, ki so bili zbrani za stavkajoče. Razdeljevanje se bo vršilo od 9. do 12. in od 16. do 19. ure na sedežu v ulici Milano 10 (Sindikat italijanskih železničarjev).
2.	Razdeljevanje se bo vršilo s pomočjo bančnih nakazil. Za izstavitev nakazila Je potrebna prisotnost predstavnikov obeh sindikalnih organizacij določenega delovišča. Imeti morata osebne izkaznice in opolnomočenje svojega strokovnega sindikata.
3.	Razdeljevanje se bo vršilo z naslednjim vrstnim redom;
v, petek 14. t. m. vsem kovinarskim podjetjem in ACEGAT-u;
v soboto 15. t. m. kemičnim in petrolejskim podjetjem;
v ponedeljek 17. t. m. podjetjem za prehrano, oblačila in prediini-, cam;
v torek 18. t. m. lesnim in higijen-skim podjetjem ter stavcem;
v sredo 19. t. m. gradbenim podjetjem;
v četrtek 20. t. m. prevoznim in mešanim podjetjem.
ZADNJA POT openskega duhovnika
v starosti /P let je v preteklem
tednu umrl openski dekan g. Andrej Zink. Svoje življenje je posvetil bližnjemu (er bìl pravi vzgled duhovnika, ki si je vzel svoje delo k srcu. Bil je prava korenina svojega ljudstva ter od vseh priljubljen.
ker ni stopil kot marsikateri drugi duhovnik po poti vrivanja politike v vero, je moral na stara leta zapustiti Opčine ter je bil premeščen v Trebče. Tudi v Trebčah je pustil v kratkem času svojega bivanja dober spomin,
Na njegovi zadnji poti se Je vresni-čil stari pregovor: Kar boš sejal, to boš žel. V ljubezni do bližnjega je živel in ljubezen Je tudi žel od na-"šdga ljudstva.
uveden 1931, leta in odstranjen v Italiji po osvoboditvi.
Na STO pa je zloglasni fašistični zakon še vedno v veljavi, ker je najbrže del «zapadne demokracije», ki nam jo prinašajo anglo-američani. Na izrecno vprašanje pokreta Demokratične solidarnosti je predstavnik ZVU odgovoril, da VU «ne namerava ukiniti ali izpremeniti» člena 113.
Se pred tedni je bil na osnovi istega člena tožen na sodišče nek študent tukajšnje univerze, ki si je privoščil šalo, da je lepil lepake o nekem «uporu princa Condeja»
V sklopu vzgoje prebivalstva v strateškem oporišču je najbrže potrebno, da postanejo Tržačani naj-ponižnejši hlapci. Le tako je mogoče razlagati sodni postopek proti omenjenemu univerzitetnemu študentu. V slučaju tov. Tominca, ki je namestnik tajnika ES, je razlog za sodni postopek proti njemu brez daljnega «razumljiv». V strateški bazi ni obstoja za predstavnike delavskega razreda. Mislimo pa, da bi bilo potrebno napraviti konec s temi še obstoječimi fašističnimi zakoni ki so jih celo v Italiji ukinili. Saj so ti zakoni sramota XX stoletja in ne prikazujejo v dobri luči razbobnano zapadno «kulturo».
Judeže ve srebrnike. Poštena preteklosti ne more opraviti izdajstva v sedanjosti.
Ob resoluciji Iniormiroja je zavzel Strajn Josip pravo staTišče, brez vsakega pritiska in obljub, saj obljubljati mu demokrati in komunisti niso mogli drugega nego borbo in nove trude proti imperialistom in njihovim titovskim hlapcem. Denarja in bogastev mu niso mogli komunisti obljubljati tudi zato, ker jih je vsega premoženja (■ropala prav titovska banda. Samo v eni stvari so bili bogati komunisti: v zvestobi proletarskemu inter-nacionalizmu, Sovjetks zvezi in delovnemu ljudstvu.
Strajn Josip ve dobro, da so bili prav demokrati Doline tisti, ki so mu svetovali in ga silili, naj gre na zdravniški pregled v Koper.
Njegova in vsakega invalida pravica je. da dobi pokojnino, ki mu pripada. A pokojnina je bistveno druga stvar kot podkupnina. S tem,
lidom, mislijo, da so kupili tudi dušo invalida in njegovo politično mnenje. In to je pogoj pod katerim izstavljajo oni svoje «pokojnine», ki )ih smatrajo in izrabljajo kot «podkupnine».
Strajn Josip pa je preveč predan denarju, da ne bi popustil in je tudi v resnici popustil pred podkupnino - po njegovem je «spregledal» zaradi «pokojnine». Danes hodi, smejoč po vasi in kaže svojo «pokojnino za katero je prodal svojo vest in poštenje. Ponosen je na Judeževe srebrnike.
Naj se le smeje in baha. Naj pa (udi ve. da partizanski invalidi niso istega mnenja kot on: Oni zahtevajo svojo pravico — pokojnino, a ne bodo prodali za .to svojega poštenja. Naj se zaveda Strajn, da bo prišel tudi zanj dan, ko bo odgovarjal pred jugoslovanskimi narodi, ki jim je zabodel nož v hrbet s tem, da se je podlo povezal z najhujšimi izdajalci in krvniki teh narodov.
Skupina vaščanov.
TED\ENSH!
HOLEDARČEK
ob 9.25'
Sobota 15, Anastasija Nedelja 16. Bela nedelja
Ponedeljek 17, Anicet Torek Hi, Konrad ( Mlaj Sreda 19. Ema
Četrtek 19 Neža	"
Petek 20, Anzelm	a
( Povprečna dolžina dneva ' min.).
ZGODOVINSKI DNEVI
15. 1941. je jugoslovanska v°!s'ta
položila orožje.	..	^
10. 1.906. je umrl francoski flZ Fiere Curie.	.	»
1.9. L882. je umrl velik učenja Darwiwn.	- "/al
20. 1881 se je rodil sovjetskj skla" datelj V. Majykovski.
A D I O
TRST II.
Val. dol. 343,9
Sobota: 18 Glasba . slovanskih n _
rodov; 18.30 Oddaja za najmlH*® «Skok, Cmok in Jokica»; 21.W	^
tinski koncert Karla Sancina, -Sobotni večer; 22.45 Plošče za la noč.	„«0
Nedelja: 9 Kmetijska oddaja: 1 • Aktualnosti; 13 Glasba po jj 17 To kar vsakdo rad' posluša-^ ^
Pogovori z- ženo; 20 Od melodije melodije; 21 Z domače knjižne P lice.
Ponedeljek: 18.40 Glasba r®z ^ narodov; 20 Chopinove' skladbe-Stravirrskij: A poli on Musagete- ^
Torek: 13 Glasba po željah; ^ Angleščina po radiu; 20 Opero® ,| rije in dueti; 20.45 Balalajke. ' Vzori mladini; 21.30 Brahms: Sp cert za violino in orkester v Duru; 22.40 Večerne melodije- .
Sreda:	18 Mamica pripoved«:
19 Zdravniški vedež; 19.15 P® plesi raznih narodov; 21.50
bussy:' Là Mer; 23 Uspavanke
Četrtek:	13 Slovenske nar0®
motive 'izvaja pevski duet, «a ^ monilm spremlja Marij Sandri ._ Glasbeno' predavanje;' 19 Slove«
na za Slovence; 21 Radijski
odet'
Avgust Strindberg: Nevesta s
'lilcahn
Tov. Cuk Marjan iz Trebč, požrtvovalni razprodajalec demokratičnih časopisov, proda tedensko 60 izvodov «Dela», 25 izvodov «Noi donne», 17 izvodov «Vie nuove», i0 izvodov «Notizie Sovietiche». 5 izvodov «Za trajen mir» in dnevno 17 izvodov «Unità». Tov. Cuk je invalid iz zadnje vojne in kljub temu požrtvovalno raznaša naše časopisje, kar je lahko za vzgled vsem ostalim tovarišem.
Značilno je. da mu je tukajšnja «gospodarska misija Jugoslavije» na prošnja po invalidnini, odgovorila naj se «obrne na tiste, za katere se je boril in za katere dela».
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
Štroinu Josipu iz Doline
V odgovor Strajnu Josipu iz Doline in vsem njemu podobnim, je poslala skupina Dolinčanov pismo v katerem razkrinkuje pravo bistvo Strajna.
«Ni potrebno, piše pismo, da se Strajn Josip — po domače Venče — sam hvali s svojo borbo in trpljenjem za časa nncifašizma. Na ti-

IZ SVETA
Te dni se je končalo v S. Z. prvenstvo'v ruskem hockeju. Ta igra je precej sorodna nogometu, nastopa namreč isto številu igralce in |
Spori
VEDNO TEŽJI PRITISK NAD DELAVSKIM RAZREDOM
--------------------------:-------------------------------ni končno Urad za delo 30. marca
Nasilja Palutana - Izdajstvo predstavnikov DZ v vpraša- zaprosil sindikalne organizacije
nju medtedenskih praznikov - Odpusti v gradbenem	delodajalcev naj predioži-
podjetju - Nerešena mezdna vprašanja tovarne ILVA '"s^dika^nT organizaciji sta svoje
a delodajalci
V preteklem tednu je g. Palutan, pustil 12 delavcev, med njimi tudi
Prvi gledalec drug-emu : .Avtomatične votivne skrinjice so dokaz naše .napredne' demokracije".
tudi igrišče je skoraj enako. Razlikuje pa se ta igra zlasti zaradi hitrosti, s katero se premikajo i-gralci. Ta igra je v S. Ž. zelo popularna in kljub mrazu, igra se namreč na ledu, prisostvujejo tekmam tisoči in tisoči gledalcev.
Letoš na tispčev moštev je igralo. da si prisvojijo Sovjetski pokal v ruskem hockeju. Zmago pa je odneslo moštvo ZDKA. ki si je tako že v tretjič prisvojilo ta pokal.
Minsk — V teku plavalnih tekem v Minsku je ruski recordman Leonida Meškov postavil nov svetovni rekord preplaval je namreč, 100 m «Butterfley» v času 1 ’7”.
Drugi plavalci pa, ki so se udeležili istih tekem so postavili 4 nove ruske rekorde.in preko 10 novih beloruskih.
New Havan — Australski plavalec John Marshall je -preplaval 400 m prosto v 4:29,6 in s tem potolkel svetovni rekord japonskega plavalca Furuhashija. Marshall je nadalje postavil še tri nove rekorde, in sicer na, 220 yardov v 2:06,4 (prej 2:07,1) na 440 yardov v 4:31,2, ter na 200 m v času 2:04,1 (prej. Francoz Jany v 2:05,4).
Praga — Emil Zatopek, češki olimpijski prvak v teku na 10.000 m bo 30, aprila tekmoval v Varšavi, med njegovimi nasprotniki bodo
tudi trije Finci. Preden pojde v Varšavo bo Zatopek odšel na krimski polotok na trening, ki bo trajal megec dni.
Bruxelles — Na «Grossu narodov» je Belgijec Reif dosegel prvo mesto pred Francozom Mimounom.
Pariz — Da bi spodobno počastili slavnega svetovnega prvaka, Marcela Cerdan-a mislijo zgraditi v Parizu nov štadjon za 130 tisoč gledalcev. To igrišče bi moralo biti pripravljeno že v teku 152. leta. Stadjon, ki bo najmodernejši v Evropi in eden izmed največjih na svetu, bo obsegal 86 tisoč kvadratnih metrov površine in bo imel vse naprave za nočne tekme pri umetni luči.
IZ TRSTA
Glede članka, ki je bil objavljen
v «Unità Operaia» z dne 24. 3. t. m., ki se je nanašal na Primorje P. K. s Proseka, tajništvo ZDTV poudarja, da ni nobenih političnih sporov s Primorjem P. K in nogometno sekcijo, marveč so nastali le nekateri tehnični nesporazumi.
Sekcija balincanja pri ZDTV obvešča vse skupine in krožke, naj se zainteresirane skupine, ki se mislijo udeležiti športne manifestacije pravočasno vpišejo, ker bodo s tem
Zvezi olajšali delo in bo mogoče boljša razvrstitev programa.
KOŠARKA
Prvenstvo STO <moška ekipa)
Jutri, 16. aprila:
E.C.A - F.M.S.A., na igrišču DSZ-ES ob 12.15.
Prvenstvo cone (moške ekipe)
Partizan - Skorklja, na igrišču DSZ-ES ob 8.30; Studenti - Arzenal istotam ob 9.45; Rinaldi - Skedenj, istotam ob 11.
V ponedeljek, 17. aprila:
(ženska ekipa)
Magdalena - Pristaniščniki, na i-grišču D Z-ES ob 20. uri.
Prvenstvo STO (moška ekipa)
Skoljet - DSZ ES, na igrišču DSZ ES ob 21. uri.
Petek, 21 .aprila:
(ženska ekipa)
Skorklja - DSZ ES, na igrišču DSZ ob 20. uri.
Prvenstvo STO (moška ekipa)
Arzenal A - DSZ ES, na igrišču DSZ ES ob 21. uri.
PROGRAM BALINCANJA ZA JUTRI 16. APRILA
Postelegraf. - Arzenal, na igrišču ex Soci ob 15. uri; Baldi B - Magdalena, na igrišču ex Paradiso ob 15.; Acegat B - Vespucci, tia igrišču Giardinetti ob 15.; Tirolese A-Dugulin, na igrišču Pin ob 15.; Mes-ghez A - Costalunga A, na igrišču Baldi ob 15.; Corsi - Ponz. Liberi, na igrišču Roncheto ob 15.; Sv. A-lojz A - Sv. Ivan, na igrišču Ca-cium ob 15.; Acegat A - Esso Club, na igrišču ex Celeste «ib 15. uri.
predsednik cone, odbil dovoljenje za lepak Enotnemu sindikatu kovinarjev. Lepak je bil sestavljen od Mednarodne zveze kovinarjev. — Predsednik cone je šel celo tako daleč, da je odbil vsaka pojasnila glede svojega stališča.
Izgieda, da je njegovo mišljenje, eia je lepak «ruski» ter da ga zato ni dovolil. V tem je nedvomno gospod Palutan popolnoma titovskega mišljenja (in titovci so klerofaši-stičnega), ker tudi oni preganjajo vse kar je «ruskega». Ne bi se čudili, da bi ti zaostali ljudje lepega dne trdili, da so Trebče «ruska vas», ker so volile komuniste.
Gospod Palutan pa je nasprotno mišljenja, da so lepaki o Marshallovem načrtu, s katerimi so tujci preplavili naše mesto, čisto italijanski. Pri tem nečuvenem postopanju moramo pač ugotoviti, da gre za nedvomnega ameriškega državljana.
elana tovarniškega oabora. Delavci so takoj stopili v stavko in prisilili delodajalca, da je taktij sprejel na delo omenjenega člana TO, medtem ko je obljubil, da bodo ostali delavci sprejeti cim bodo odstranjene tehnične ovire, ki so privedle do odpustov. Delavci podjetja so na vsak način sklenili, da ostajajo v agitaciji ter da se bodo vzdržati vsakega nadurnega dela.
Ze od 12. avgusta preteklega leta se vleče v tlvi vprašanje prilagoditve mezd. Takrat je bila v Italiji sklenjena pogodba, ki jo je bilo treba prenesti na naše ozemlje. Iz enega pogajanja je šlo v drugo,’ Tž enega predloga v drugega, dokler | svobodilne fronte.
predloge predložili,
»ploh niso odgovorili ter s tem zaostrili spor.
23. APRILA
V nedeljo, 23. aprila bo na Opčinah ob priliki obletnice ustrelitve 71 talcev proslava v spomin na njihovo žrtev za boljšo bodočnost, svobodo in življenje v miru vseh poznejših generacij.
Istega dne se bo vršila tudi proslava slavne smrti vojakov ruskega bataljona, ki so dali svoje življenje v borbi za skupne ideale., Zvečer bo na Opčinah slavnostna prireditev ob priliki obletnice ti-
no, pravljična drama V 6.ih sli* ^ Petek: 13 Glasba po željah- ^ Schramel kvintet; 19 Angleščin® radiu; 20.30 Tržaški- kulturni
gledi: 21 Mojstri besede; 22 maninnv: Otok smrti; 22.22 J® j0. ameriška glasba; 23 Serenade in mance.	'
Radio jugoslovanskih
emigrantov	^
Hadiopostaja jugoslovanskih^ volucionarnih emigrantov °d --
emigrantov jj-vsak dan na srbsko - hrvašken1 jnj ziku ob 7.15, na valovni 34.02, ob 12.15 min. na valovni -, žini 34.02, in ob 14. uri na v»>u
dolžini 31.02.
POSLUŠAJTE RÀDIO JUG VANSKIH EMIGRANTOV!
:oSh°'
Sindikalno zborovati6 v Nabrežini
Jutri, v nedeljo 16. aprila ®j*s|
uri bo v kinodvorani Nabrežin®^-dikalno zborovanje, ki ga Je gfCi-
cala Zveza enotnih sindikatov j{. Povabljeni sò vsi aktivni, uP® fl9-ni, brezposelni in mladi del*v brežinskega okraja.
Na tem zborovanju bodo ®" Vjt navana vprašanja, ki zanimal® ce, aktivne delavce, kmete, upoko^o-brezposelne in mladince v Pfl zpo-vanju namestitve. Zato naj s®vjiU-rovanja udeležijo v polnem pet
Govorna bosta tovariša u g|<i. Marij in dr. Zbogar-Brocchi ^
Za pokret	^
« Demokratične solidarn09
rrlisp6
Za demokratični tisk sta >^0, '
V	preteklem tednu so nekateri voditelji Delavske zbornice ponovno dokazali, da so pravi hlapci delodajalcev, s tem da so sklenili separatno pogodbo v vprašanju praznikov tekom delovnega tedna.
V	prašanju števila in razmestitve teh praznikov je že Italijanska zveza kovinarjev razvila agitacijo in tržaški kovinarji so postavili isto vprašanje v sklopu te agitacije. S tem, da so predstavniki DZ sklenili pogodbo z delodajalci so torej zagrešili dejanje, ki je vredno najslabših stavkokazov napram italijanskim delavcem, katerim bodo njihovi delodajalci postavili pred nos omenjeno pogodbo. Nadalje pa so se predstavniki DZ pokazali v tem primeru popolnoma v vlogi delodajalskih hlapcev, ki imajo nalogo razbijati delavske vrste in skočiti v hrbet Enotnim sindikatom, ki seveda pogodbe niso podpisali. Popolnoma pa je razumljivo, da sedaj poskušajo predstavniki D. Z. prikazati svoje izdajstvo kot delo v interesu delovnih množic. Stavkokaškega in izdajalskega pečata pa to vendar iz njih ne opere.
ljudska presvet«
Danes, 15. t. m. ob 20. uri bo v Lonjerju (gostilna Cok) komemoracija pokojnega pisatelja Prežihovega Voranca. Nastopil bo domači pevski zbor, tov. Justo Košuta bo prednašal pisateljeva dela in podal kratek življenjepis.
Za moške zbore: «Nabrusimo kose». «Slava delu» (Zajec» in «Na juriš».
"itrg
Mo
'»tri
ital
»Jen
%
%
. »a
'tbi
vala: N. N. iz Nabrežine	li(
in tov. Zega Jožef iz Ere^n!„ Pe' 100,— Demokrati, posnemaj* ' ^jti-mokratični tisk nima beograJ ajii rimskih ali washingtonskih h $o ki bi ga zalagale. Naša ban.rl de' žepi naših delavcev, kmetov « mokratov ! Zato prispevajte tiskovni sklad. Vaše lire potrebne.	^r
Za «Pokret demokratične ||r nosti»» so darovali: Tov. Gre») pji-300; Duslč Vincenc 1.000; Tov- ^ te iz Samatorice 7 jajc in 1
nine; celice Acegat iz ul.
lir 700; V počastitev siKimih® <jf' Ferini, tov. Remata Tamburi) jf ruje 1.000 lir; Tov. Maraldo
«K
N
s
Ss
s
l>0)
S
Nen
V|
„ ti
S
%
S;
s
J\
6
;s«h
<tn
"k.
A
S
%
s
Sr
S
s
v
S
5
't!
S
V
}'•
'«St
«0 ,
S:
$
‘n1
%! k 8
S

%
«Vj
S
X
i
1.000; skupina komunistov
1.555; Tov. Alessio Ivan ie ,®f fP v gledališču Fenice 2.500 h ’ i*
v Kieuaicsuu r cinuc	rrnV-
Kralijč, od koncerta 7.142; ^o0gtei
Nadaljuje se sirjenje brezposelnosti. Tudi v preteklem tednu je bilo odpuščeno določeno število delavcev. Tokrat je bilo na vrsti podjetje geometra Cuccianija, ki je od-
PD «Svetku Pečar» priredi danes 15. t. m. ob 20. uri v društvenem sedežu na Zg. Koloniji kulturni večer s sporedom: Openski orkester, pionirska igra «Škrati» iz PD «Tomažiča» in razni solospevi.
Vabimo vsa včlanjena prosvetna društva, da se polnoštevilno udeleže zborovanja miru, ki bo na belo nedeljo 16. t. m. popoldne v Elerjih.
Za sodelovanje na zborovanju so naprošeni pevski zbori iz Boljun-ca, Ricmanj in Skednja, poleg italijanskih pevskih zborov in godb.
vse pevske zbore opozarjamo, naj posvetijo vse pevske vaje doli navedenim pesmim, s katerimi bodo nastopili na proslavi prvega maja.
Za mešane zbore; «Himna miru», «Filkulturna koračnica», «Stalin-grajska» in «Internacionala».
V ponedeljek, 10. t. m. je gostovalo PD iz .Lonjerja v Elerjih z igro «Uroki» in pevskim zborom. Na prireditvi je sodelovala godba iz Škofij in Elerjev. Iz vseh okoliških vasi se je nabralo na predstavi zelo veliko število ljudi, ki so z velikim zanirhanjem in odobravanjem sledili lepemu sporedu.
Po predstavi se" je razvila prijetna zabava, pri kateri so Lonjerski pevci zapeli še nekaj pesmi. Pozno v noč so se poslovili gostje iz naše vasi, navdušeni h ad gostoljubnim sprejemom. Prav takb pa so bili naši vaščani nad vse zadovoljni z njihovo predstavo in si žele, da bi tudi druga društva prišla k nam v goste.
ul. Madonnina lir 100;
Enotnih sindikatov: 8 kruhoVi slena kruha, 22 1. vina; Tov- pji)e nabral med prijatelji 1-3®®’P® Troiani 100; Policardi Stefl ld ’ j! rie Ivana- 50; Pasqualis P ,0 if' Guglielmi 50; Bartolomei AjnA p»'
Celica Bazec 1.200 (Godina 2°^. (
stogna 100, Staffetta 900);
50; Jakončič Mira in
Spartaco 100; Caser 50; od Pr j jl®1 v Čamporah PD A. Vivod® to-iti®" ^
za prodajo znamk Demokrat . lidarnoSti istotam 1.325; Tr° .. ff
PD «Ldnjer - Katinara» se najlepše zahvaljuje PD iz Elerjev ter še posebno požrtvovalnemu predsedniku Ivanu Elerju za, nad' vse gostoljuben sprejem, ki nam ga je nudil ob priliki naše prireditve 10. t. m. Prav tako gre zahvala vsemu
Odbor.
na 300; Manzuffa Julija	ie’
kongresu ES je bilo nabran0	fe
lavce Campanie 4.830 lir-	j;r***
droni Alfredo 1.000; VVeis^j^uJ
sto 1.000; Tésè-o Rossi 800; Zadruga Vina 2.000;	^
Steli 100; Troiani Pina
lis Rina 50; Novak Dora
na runa uu, lNuvan.	ac^p
vier Adriano 400; skupin® to', v počastitev spomina ie Gelsi Ivana 700; Vardaba®8 nt0i*h 200; Celica 8. Marec,
od ^
znamk Demokratične 6°*’ MJ®*, 1.200; Celica «Oronte» žel ^ P® isto 650; Celica Acegata ,z lini 200.
Odgovorni urednik DUŠAN KODRI0
Založništvo «DEL-À” I |0PV
Tiska Tip. Adriatica - Ri’1”1 Dovoljenje AIR