Leto V., štev. 279 LluDliana, četrtek, 27, novembra 1924 Poštnina pavšaiirana Cena 2 Din lzhs|a ob 4 zjutraj. Stane mesečno 20-— Dia za inozemstvo 30'— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Lfabljana, Prešernova al. št 64. Telef. it 36. Podružnici: Maribor. Barvarska oL l Celje. Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekor. zavodu štev. 11.842, Ljubljana, 26. novembra. Plemenski separatisti so sami speljali separatizem v absurdnost. Narodno edinstvo odklanjajo in na njegovo mesto postavljajo plemensko hegemonijo in plemensko ekspanzijo. Dr. Korošec očita Radiču, da si hoče osvojiti Prek-murje. ca uvesti v hrvatski narodni in kulturni krog ter vpreči Slovence v svoj hrvatski jarem Radič napoveduje i ■ pied!a!,ala; da se ta poeajanja kon svojo ofenzivo v Sloveniji, čes, da so j čajo v Benetkah z dr. Rybarem. ki ima Za pospešitev razmejitve z Italijo INTERVENCIJA PRI POSLANIKU BODRERU. — REVIZIJA SE MORA IZVESTI NA CELI MEJI. Beograd, 26 novembra, p. Naša vlada ?e prosila poslanika Bordrera kot pooblaščenega zastopnika Italije, da sc čimprej definitivno reši vprašanje revizije o raz-t mejitvi v sektorju Piar.ina. Naša vlada tiče samo občin Planina in Hotederšica, temveč je jasno, da se mora tikati tudi Sklepi glavnega odbora Orjune GLAVNI ODBOR ORGANIZACIJE JUCOSLOVENSKIH NACIONALISTOV JE SKLENIL, DA MORAJO ČLANI TE ORGANIZACIJE GLASOVATI ZA NACIONALNI BLOK. Split. 26. novembra, r. Glavni odbor drugih delov meje v Sloveniji, posebno, Orjunc jc včeraj zaključil zasedanje, sektorja Gornji Logatec, ki jc v tako! Stvorjcni so bi i zaključki "lede volilne tesni nara\ni zvezi z mcio v Hctedcršici, taktike v ccli kraljevini. Člani Orjunc mu slovenski klerikalci širili ivseklo-rikalskos hegemonijo po Hrvatskem ter postavljali slovenske škofe po hrvatskem Piimorju ter celo po Makedoniji. Slovenski in hrvatski separatizem f« sta nujno podžgala tudi srbskega. Sedaj si separatisti in plemenski he-gemonisti že drug drugemu očitajo separatizem in plemensko ekspanzijo! Če čitaš njihove medsebojne prepire, se ti zdi, da se nahajaš v coprniški kuhinji. Glasilo SLS n. pr. ostro odklanja »hrvatski he^emonize-ms.. Radič se bori na žive Ln mrtve proti »velesrbstvu®, da se regulacija meje za eno občino nc more izvršiti brez regulacije meje za ! pooblastilo in instrukeiie. Revizija sc ne [ drugo občino. Ljubljanske artiljerijske delavnice se ne opuste USPESNA INTERVENCIJA MINISTRA DR. ŽERJAVA, FINANČNI MINISTER OBLJUBILA ČIM PREJŠNJO OBNOVITEV DELA. morajo glasom teh zaključkov povsod člani Orjunc glasovati samo za samostoj« ne demokrate in radikale, ki tvorijo na. cionalni blok. ker samo ti dve stranki dosledno in brez izjeme vztrajata na nas rodnem in državnem edinstvu, ter ne bo. podpirati samo one stranke, ki stoje na | sta nikjer paktirali s kako separatistično osnovi narodnega in državnega edinstva. Ker obstoja več takih strank, morajo člani Orjune podpreti ono stranko, ki ima največ izgl? 'ov na uspeh. Ako ka« tera d-žavotvorna stranka paktira s ka« ko separatistično stranko, tedaj je po« _ VOJNI iN i!T!0* članov Orjune izključena. Glasom teh zaključkov morajo torej Beograd, 2o. novembra, p. Danes je bila konierenca med vojnim ministrom Trlfunovičem in ministrom za šume in rude dr. 2erjavom radi ustavitve dela v artiljeri.sko-telmični delavnici v Ljubljani. Vojni minister je izjavil, da mu ]e istočasno pa napoveduje zmagoviti po^ i "inogo ležeče na tem: da s,e niti hod svoje « velike hrvatske ideje* nad Iavn!ca. najmanj Pa delavnica v Ljublja-kranj=ke tepce iii planinske Hrvate. Tudi Velesrbi so proti velehrvatstvu tn proti veleslovenstvu. Ako bi se držali jugoslovenske ideje in po njenih principih uravnavali dejanja vsi Srbi. Hrvati in Slovenci, ne bi bilo treba, da smo v naši skupni domovini izgubili šest let dragocenega časa v prepiru za senco, o kateri separatisti danes sami priznavajo, da je oslovska. Najbolj in te resa nt.ni separatisti so vsekako slovenski klerikalci. Dočim s; je hrvatski separatizem vendarle mogel obleči historično suknjico, je za slovenske klerikalce plemenski separatizem le sredstvo, ki ga SLS zlorablja za svoje ultramontanske in anacijonal-ne namene. Klerikalci se sklicujejo na načelo, da mora biti »narodna volja v naši državi prvi suvereni.. Ta princip drži za SLS seveda le tako dolgo, dokler bo dala Kranjska dovolj nezavedne mase/ki boJpušč&Ja, kroglice v volilnih skrinjicahSL&-"'Kadar bo tega konec, bo tudi konec, klerikalne «narodne suverenosti*; saj je že v bistvu klerikalne politične organizacije prezirati narodno suverenost. Ako bi to ni ne zatvori, ker je delo v njih za državo koristno ter so v njih zaposleni naši najsposobnejši in najbolje kvalificirani de lavci. Vojni minister je že včeraj na osno vi brzojavne intervencije ministra Žerja- va in velikega župana dr. Baltiča odredil, da se po možnosti sredstev vsaj deloma takoj otvori delo v ljubljanski delavnici, ki ie bilo prejšnji mcsec ustavljeno. Obj ministra sta se skupno obrnila do finančnega ministra Stoiadinoviča radi naknadnih kreditov, ki bi omogočili I delo v celokupnem obsegu. Minister Sto-! jadinovič jima je odgovoril, da sam uvi- ljajo iz Kaira, da je r.ova egiptovska vla stranko. Dokler obstoja ožji in širši blok opozicijskih strank, se ne morejo niti davidovičevci niti zcmljoradniki opre stiti zvez s klerikalci, muslimani, radičev* ci, džemijetom, Nemci, Madžari in ko» munisti, in zato noben pravi jugoelo. venski nacionalist ne more glasovati n katero izmed teh strank. Popuščanje napetosti med Anglijo in Egiptom DIREKTNA POG\JAN.!\ MED OBEMA VLADAMA. — MIRNA OKUPACIJA SUDANA. — ODGODITEV EGIPTOVSKEGA PARLAMENTA. London, 26. novembra, s. »Timesa jav-1 Kakor se deznava, je poverjeno vo lstve deva koristnost in potrebo teh delavnic, da razpravljala ter da bo s svoje strani storil vse mogo- ' možnosti, da se čimprej če, da zau;e najde kredite. Iz sele ministrskega sveta REKONSTRUKCIJA VLADE SE NI IZVRŠENA. — VZPOSTAVITEV jnnov in Židov. FINANČNO - EKONOMSKEGA KO.MITETA. SKLICANJE FINANČNEGA ODBORA SKUPŠČINE. Beograd, 26. novembra, p. Današnja i uvidevajo napake Radičeve politike. Za. netilo ničes ir novega v težkočah, ki bi vladna seja je trajala od 11. dopoldne i nimivo je poudariti, da hrvatska inteli« bile izvirale iz znanih angleških zahtev. __________________ do pol 14. popoldne. Predvsem se je raz- i genca kapitulira pred Radičcm v momen« . Fgiptovske čete .se polagoma umikajo iz cija ^ „; prejela nik:.kega protesta ali pravljalo o rekonstrukciji kabineta. To| tu, ko zapuščajo Radiča mase seljakov. Sudana. j a Egipta radi konflikta z Anglijo. bodočih političnih pogajanj med Anglijo z zastopniki Anglije o j in Egiptom bivšemu odpravniku poslov v izravnajo vsa 1 Carigradu Hendersonu. Kairo, 26. novembra, v. Na včerajšnji seji parlamenta je prečita! ministrski predsednik Zivar paša kra'ievo pismo, s katerim se obe zbornici odjjodita za me« sec dni. Poslanci so se mirno razšli. V Kairu vlada popoln mir. Zaclul paša je Po nadalinih vesteh, ki jih je preiel : odšel na svoje letno bivališče. Forcign Office iz Egipta. se danes ni pri. i APEL EGIPTOVSKEGA PARLAMENTA OSTANE BREZUSPEŠEN. Pariz, 26. novembra, v. De iure Fran- nesporazuirfsnja. Upajo, da se bo kmalu našel izhod iz kritične situacije. London, 26. novembra, j. Normaliza« cija po'ožaja v Egiptu se nadaljuje. No« va vlada ie sestavljena iz Turkov, krist« vprašanje definitivno še ni rešeno. Sklenilo se je obnoviti stari ekonomsko-finan-čilski komitč ministrov, katerega člani so: finančni minister, minister poljopri-vrede in vod. trgovine in industrije, pravde, socialne politike, šum in rud, saobra-čaja in gradjevin. Glede odkritja spomenika kralju Petru Velikemu dne 1. decembra v Dubrovniku se je sklenilo, da bosta na slavnosti zastopala vlado ministra Marko Trifkovič in dr. Prvislav Grisogono. Po svečanosti se oba ministra Beograd, 26. novembra, p .Nocoj se je nadaljevala seja izvrševalnega odbora ra« London, 2G. novembra. s. »Renter« jav- : K temu pripominjajo francoski diplomat- podasta na inšpekcijsko potovanje v Cr-! ne bilo tako bi morala n pr SLS 'no goro- Dodel,cn jfma bo Keneralni di" I jetno iznenaden' z delom današnje vlade, zlasti pa njeni vodilni možje, klrriki! j fektof «"?Lnenega .,ministr,stvla1 [er eden I posebno v Bosni in Hercegovini. V zado-z ozirom na »suverenost slovenskega ;,zmed višjih uradnikov poljedelskega mi-, voIjstvu nad ravnanjem sedanje vhde je naroda» priznati in priboriti ljudstvu !n,strstva- Ministrskl svet >c nadalje skic- j p0slnnec Miletič poudaril, bo velik del suverenost tudi v cerkvenih stvareh i nil da odobri viSek kredita 60 milijonov j ra(!. novembra, p. Popoldne ob 15. je bil na dvoru minister dr. Žerjav. Ol> I del konservativcev. 1 | KOMUNISTIČNA ZAROTA NA CF.SKEM. Praia, 26. novembra, j. Preiskava tuacija v vsej državi se razvija zelo ugod« no za politiko nacionalnega bloka. Po» sebno velja to za Bosno in Hrvatsko, predsednik Pašič, od 19. do £0. pa mi nister Pribičevič. Poleg velikejra števila ukazov, je bil podpisan tudi ukaz. s ka- _ ____________ kjer se na vsej črti opaža, da se priprav, j terim se po čl. 4. točka 5 odst. 2. penzio- gajanj. Kar se tiče zadi ve linovji vega pisma, mora ruska vlada predvsem zah- lja razkroj Radičeve stranke. Podravina, ; nira vseučiliški profesor dr. Bazala v a tudi Zagreb, posebno pa seljaški krogi ; Zagrebu. tcvati, da doprinese angleški kabinet do- poskusih raznih komunističnih elementov za rovarenje proti državi ia vojaški sili Češkoslovaške jo prinesla presenetljive rezultate. Središče zarote se je baje nahajalo na Dunaju. Češkoslovaška vlada se je vsled tega obrnila na avstrijsko vlado s prošnjo, da bi šla češkoslovaškim oblastem tozadevno na roko Dekoncentracija šnmske uprave Beograd, 26. novembra, p. Ministrstvo rej pripravila tako daleč, da moramo za šume in rude je doznalo, da se v go- rikalci popolnoma vrgli v nemilost. Mi« - jr c _ 'L nister Pribičevič je obljubil, da bo storil i ftODtereKCa Z3 VeZIliSiifl kolikor mogoče v prid upravičenim žc« Ijam mariborskega gledališča. braniti že svoje ozemlje proti Hrva- j tovih krajih naše države širi tendenzioz-tom! In ker Radič ne odneha ter pra- j aa vest, da se nameravajo podržaviti tako vi, da so Prekmurci isto kar Medjimur- ! zvane imovinske občine. V svrho infor-ei, ker radičevci dokazujejo, da je i macije se obvešča javnost, da to ne od prekmursko ljudstvo . tudi po svoji upravni tradiciji kot nekdanji del Madžarske vezano na hrvatsko področje. ker se sklicuje na število svojih glasov v Prekmurju, mora Korošec govo- VA2NA KONFERENCA V NAROD. NI BANKL Beograd. 26. novembra, p .Nocoj sc je v Narodni banki vršila širša konferenca, GENERAL NATHUSIUS POM1LOŠCEN. Pariz, 26. novembra, s. Predsednik republike Dounicrgue je na predlog vojne-, "a ministra Nolleta pnmilostii generala Pariz, 2f>. novembra, v. Konferenca za- ; Nathusiusa. General je danes zapustil Lil- fiuančaih mfnistrov govarja istim. V ministrstvu za Sume in rude se razpravlja samo vprašanje prenosa gotovih fc ©"potrebah Zagreba" in ^ LjubTfane."ki !: so bile izražene direktorju dr. Novako« viču o priliki n;egovcga bivanja v Zagre« i agend iz vrhovne instance na instance II. stopnje. Gre torej za to, ali naj bi go-riti že tako kakor hi Prekmurju gro- j tove agende, ki so se doslej reševale v Ljubljani' glede "obrestne mere 'in žila usoda Koroške ali Primorja! In čo j ministrstvu, sprejemali šumski referenti eskontiranj fci pri prihodnjih volitvah večina;pri novo organiziranih oblastvih. Vendar prekmurskega ljudstva se izjavila za Radiča — kaj potem po slavnem kle vczinških finančnih ministrov, ki se je bo i udeležila tudi Amerika, se bo vršiia dne j 15. decembra. Priprave so že zelo na- [ predovale. Diference, ki so obstojale med ; katere sta se udeležila ministra Stojadi« stališči angleške in francoske vlade gle- se je ob priliki krstnih svečanosti le s novic in Grisogono. Kakor doznava Vaš de stroškov za zasedbo Poruhrja. so že tež vo spustil na zemljo. Slabo vreme je dopisnik, se je na konferenci razpravlja, precej izravnane. Meni.o, da bodo pri- 7.1 dve uri zavleklo njegovo usidranje. pravljalna dela do 15. decembra končana. Ko so zrakoplov končno privezali v lopo, le in odpotoval v Nemčijo. PESKR.-TITEV Z. R. III. tVa-hincton, 20. novembra, j. Z. R. III. Piov upor na Kavkazu rikalncm principu «samoodlo?be»? Ali pri novo organiziranih o tem vprašanju Se ni bil izdan nikak definiliveo sklep. ja menic. London, 26. novembra, s. D «Daiiy Tclcgraplia« javlja iz Carigrada. SODNO POSTOPANJE PROTI PO. da jc baje prišlo v Kavkazu Uc novega j je stopila soproga predsednika Coolidgea v ladjino kabino, potegnila za vrvico, od-^.j. | prla s tem vratca, ter izpustila jato golo-pbov, pri čemer je izrekla besede: Polkovnik, vodja zadnjega opo- moglo sodno postopati. kvenca niihove piemt>nske ozkosrčno-stl in njihove plemenske t-kspanzivno- >n policijskih uradnikov mariborske in sti, ki drugim vse odreka, za selxj pa grabi, kjer in kar more. Pustite iih. da niihove ideje zmagajo, pa bodo napočili časi, ko bo zbiral Radič svok) vojsko, da s silo paeificira bedaste Kranjce in ko bodo klerikalci morali z ljubljanskih stolpov zvoniti na pobimo. Tako se separatisti medsebojno de-maskirajo in proti svoji volji postajajo propagatorji edine ideje, ki izločuje medsebojno osvajanje, boje in razprtije ter vodi i Slovence i Hrvate i Srbe v mirnem Rožit in ia nlemenitem tak- _ ,. . ,L „ , , MUSLIMANSKI ŽELEZNIČARJI DOBE nov v Ptuju, Celju m Manboru. Poleg ; ZOPET FEC tega bo napredovalo okoli 30 političnih _ . „, _ Beograd, 26. novembra, r. Z o?iroin na verske čute železničarjev muslimanov jc* prometno ministrstvo zcpst dovolilo muslimanskim železničarjem, . Temu svečanemu aktu je prisostvoval predsednik Coo-lklge z mnogim spremstvom. Hrva:j in S!ovenci „0 in ker nastopiti kako javno uloiro. Celo na.- . , , ' j. . , , ... 1 .. . ... n • ,„ .«„ • „„ _ 1 je sroskohrvatoki jezik tudi naš jezik « ož.n prijatelji Pnbičevičevi so se sra-1 Tedaj je bi]o obilo ^obt^an,* in g. Kt> moval, njegovih izpadov ™ ^^ rošec je dolgo časa v Srbiji pred vami bvahsania m so ga skušali zgovar-1... , . ...... , , , f.Vj. 0 . , „.,• bil osebnost, ki je uživala ugled in si.11- jati, da je govoril pred srbskim občin-1 Btvom, pa se mu je moral laskati. Srbi pa s« odkrito čudijo, kako se more človek ponižati v lakajstvo in kleče- olazstvo. Še bolj so je čuditi drznosti dr. Kramerja.« Včerajšna številka škofovega tednika »Domoljub« pa je priobčil o dr. Kramerju notico, ki se glasi: «Dr. Kramar je urednik »Jutra« (ki po svojem vsakodnevnem kvantanju spada že v beznieo) in prijatelj dr. ?.eriava. Preteklo nedeljo je na Pribičevičevcm j ™ ^fjso" b^očnosL^tVzkliki: shodu v Pelirradu tako grdo r.tatil pako je!) vensko ljudstvo, da s.q se Srbi sami zgražali nad ostudnostjo takega narodnega odpadništva in iškariotst va.» Molčijo in priznavaio KLERIKALNI VODITELJI NE ZANIKAJO NAMENA OŠKODOVATI DR2AVNO BLAGAJNO ZA TE2KE MILIJONE. ProSli teden smo pozvali g. SuSnika in njegove prijatelje, naj se izjavijo, ali eo resnične dollitve, ki jih jim je naprtila njihova Zadružna zveza v Ljubljani. Klerikalna Zadružna zveza je namreč oficijeino izjavila, da so vagonov prevoznic, bi slednja prihranila na prevozu od 6 do 8 milijonov Din. katero vsoto bi morala v smislu ministrskega reSenja obrniti v prid potrebnim konznmentom v Sloveniji. Sedaj pa trdi minister Sušnik preko Sušnik in njegovi politični prijatelji Zadružne zveze, da ni imel namena njej izročili tovorne liste z namenom, da jih proti proviziji prodaja interesentom. Po izjavi Zadružne zveze je imd bivši klerikalni minister Sušnik namen. prikrajšati državne blagajne za 6 do 8 milijonov dinarjev v prid potrebnim konnurentom, amnak v prvi vrsti v prid klerikalne Zadružne zveze, ozlro priboriti tej zvezi ogromne vsote na ma Gospodarske zveze. Trdi. da s! }e račur. državne blagajne, oziroma na no njegovem naročilu hotela pridržati račun revnega ljudstva. Gosp. SuSnik ni smatral za potrebno, da bi postavil Zadružno zvezo na laž. Gospodarska zveza kot provizijo polovico tega zneska, to ie 3 do 4 milijone dinarjev, ostalo polovico naj hi si vzeli patijc ir. ki je v politiki mogla Igrati veliko vlogo. Ali gospodje, da pridete k nam v Slovenijo, pa da pri nas vidite klerikalce na delu. tedaj bi spoznali drugo plat kolajne. Med narodom delajo klerikalci povsem drugače In se prizadevajo, da nare>dne množice oddvojijo cd naše velike ideje ter ustvarijo razpoloženje, ki je opasno ne le za naše edin-stvo. temveč, moram reči, opasno tudi za eksistenco baš slovtnskego dela naše ga nuroda, kateremu klerikalci hočejo bi- Torej se strinja z njenimi navedbami. 1 odjemalci tovornih 'istov — konzu Skoro neverjetno se zdi poštenemu men t pa bi dobil klerikalno «lepo be-človeku, da so klerikalni ministri ne- sedo» mesto cenejšega kraha! posredno predno so morali izročiti dr- Tako izgleda klerikalna morala, žavne posle, zasrrešili dejanje, kakr JJainreje srrešiti. notem pa crreh Se po Snega ni»mo še registrirali v zgodovini velifevati kot čednost! Vajeni smo na*e države. | klerikalne drzkosti, ali ta sltifaj pre Naj posvetimo za hrn z bengalično | Pwra je VSe meie. Priznajo. celo lučjo —- da se poslužimo »SlovenČe- hvalijo se s tatvino driavneea denar- vega« izraza — v to transakcijo. Dne 8. oktobra 1.1. je izdal bivši prometni minister Sušnik pod št. 32.0K2 rešenje, s katerim je odobril 40o.lftot-ni popust od redovne tarife za prevoz žita in moke. ter odredil, da dohi kle- ja. Po mnenju Zadružne zveze je bila ta tatvina »poltena, modra, globoka v korist Slovenije zamišljena akriia«. Predsednik tro-gum, svoie najboljše prepričanje javno Izpovedati, priobčujemo po »Reči* poročilo o poteku govora dr. Alberta Kramerja: GOVOR DR. A. KRAMERJA. Spoštovana gospoda, prihajam, da vam prinesem pozdrave iz pokrajine, ki se mora boriti proti drugemu delu naših nacionalnih in državnih nasprotnikov, ki so danes zavezniki gospoda Radiča, prinašam vam pozdrav iz pokrajine, ki se bori na fronti preti klerikalcem (Živel Jr. Kramer! 2ivcla Slovenija!). Ta fronta jc, iskreno povedano, vrlo opasna. Slovenija je točka naše države, kjer mejimo s tujci, kjer se ambici.e naših državni protivnikov morejo najlažje širiti. Zalo je onasno, da tam obstoja politična organizacija, ki s svojim programom široko otvarja vrata nasprotnikom naše države, mesto da bi se ta del našega naroda or- v kakih razmerah mi živimo, in uvideti, da je klerikaiizem ne le sovražnik n is naprednih Slovencev, temveč tudi nacionalni neprijaielj. Moram priznati, da je g. Davidovič imel zaprta ušesa za vse. kar smo mu govorili mi kot nacionalni ljudje v Sloveniji. Zato se nobena naših slovenskih organizacij ni pokolehala niti za hip. (Vzkliki: Živeli!) Mi smo torej vsi za našega voditelja Svctozarja Pribičeviča. (Burni vzkliki: 2iveli!) Ka.ti mi, gospoda, verujemo, da tej državi in našemu velikemu natouu v tej državi ne bo obstanka, ako ta država ne bo zajamčena z l.ufoeznijo vseh treh plemen. Zato, gospoda, je naša borbenost v sedanjem trenutku velika, a mnogo je na-dc, da bo nacionalna in državna misel v složnem koraku z nacionalnimi Hrvati osobito pa. z vami, Srbijanci in Srbi, zmagala ne samo proti Radiču, temv;č tudi proti drugemu opasnemu nasprotniku naše nacije in naše države — klerikalizmu. (Burno eidobravanje in navdušeni vzkliki: Zivio!) rikalna Zadružna zveza v Ljubljani za rikalni masmari so pov«od stikali, da 4000 vagonov prevoznic. Ta popust je bi »iznašli* proti demokratom kako ime! po besedilu ministrskega reSenja 1 korupcijo. Koliko natolcevanj in kle-namen, da pride v pasivne kraje, torej' vet smo že čitali v »Slovencu«' Vedno tudi v Slovenijo, moka, oziroma žito pa se je izkazalo vse kot 'iž Sami pa za toliko ceneje, kolikor znaša 40 od stotkov nd tnvnrnine. to je za 1"»00 do 2000 Din pri vagonu. Ta znesek 1500 do 2000 Din pri vagonu bi izgubila državna blagajna na korist potreb se sedal hvalisajo s »?crnncijo najtrše vrste. Viti erosp ^nSnik. niti cosp. R« mer. niti ?osp. Korošec niso sm^rali za potrebno, ovreči nezasl^nno trditev Zadružne zveze. Torej priznavajo, da nega ljudstva, ki ne pridela nič ali ne so ftneli namen, nripraviti Gospodarski dovolj žita za svojo potrebo. j zvezi rek*| m'1?ionnv »provizije« na Ker je odredil minister Sušnik. da račun državne blagajne. dobi klerikalna Zadružna zveza za 4000 i -- Herriotova notranja politika Gospodarski položaj Francije. — Pemile-iienje Caillauza in »lalvj ja. Pari*, 20. novembra. Politične beležke -j- Jim bo dal vetra. Davidovičevci so konsternirani nad uspehom nedeliskega zborovanja samostalnih demokratov v Beogradu. Njihovi organi imajo zdaj . preko glave opravka s polemiko proti Pozornost francoskega javnega mnenja pribiievjčcviln razantnim izvajanjem, velja danes notranjim problemom, po- sebno finančnemu položaju in strankarski politiki. Časopisje desnice skuša naslikati gospodarski položaj dežele v črnih bojah. Tu je gotovo na napačni poti. Zakaj priznati je treba, da v Franciji ie nadalje vlada sorazmerno dobra konjunktura. tivnostl, za interes ln voljo naroda«, p» da mora to storiti tudi Radič, ker cedi. no pod tem pogojem je računati na nat daljnje sodelovanje po volitvah..j* Bri« ga se Radič za tako solzave ultimate in za fraze o kolektivnosti, interesih naro« da, sporazumu in takem. V odgovor na taka sramotna jadikovanja bo ic z več. jo naslado nadaljeval volilni nogomet napram svojim »zaveznikom«. -f- Davidovičeve nezgode pri postav« Ijanju kandidatnih list. Davidovič se mu« di po Črni gori in se njegov povratek pričakuje za soboto. A dočim njegovi organi poročajo o samih lepih sprejemih, doiUj gre v davidovičevskem štaba v Bcograou vse nartbe. »Izvršni odbor« Davidovičeve stranke si ne upa reševati dnevnih pritožb nad vsiljenimi kandidati in protestov, ki prihajajo cd organizacij v Srbiji, temveč bo počakal do Davidovičevega povraika. Dosedanji volilci zapuščajo stranko, s sporazumi in kooperacijami pa ni Izgledov. Javlja se, da se bo Ljuba Davidovič ob povratku iz Črne gore sestal v Sarajevu z dr. Spahom tn z njim poskušal doseči volilni sporazum. A tudi ta akcija ima malo izgledov. Enako malo Izgledov ima tudi namera davi-dovičevccv, da bi svoje kandidatne liste postaviti povsod, kjer samostojni demokrati, za revanžo pa posebno v prečan-skih krajih. Toda davidovičevci tmaio osobito testran Save jedva toliko pristašev. kakor je treba kandidatov za vsa volilna okrožja. Obilo ironije vzbuja v Beogradu sklep davldovičcvskega glavnega odbora, s katerim se fz stranke izključujeta Milan Miletič in Ljubomlr Nordid, odvetnika v Sabcu. ker sta v nedeljo prisostvovala konferenci samo-stalne demokratske stranke. Ce poide tako dalje, se bo davidovičevski glavni odbor moral bavitl s samimi izključitvam! onih, ki so že sami izstopili iz stranke in se priključili samostalnim demokratom. Iz demokratske stranke V soboto, dne 29. novembra ee vrši v prostorih tajništva JDS (Narodni dom L levo) okrožni sentsnek zaupnikov, na katerem poroča crospod ravnatelj Anton Jug. Vsem zaupnikom so bila poslana že tozadevna vabila. Sestanek se bo vršil to pot ob pol drugi uri popoldne. Prosimo vse vabljene zaupnike, da se seetaaka sigurne udeleže. — Tajništvo JDS. IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV. V nedeljo, dne SO. t m. ae vrše po de- Korošec s figo v žepu R4DIČ PROGLAŠA KOROŠCEV GOVOR ZA «OTROŠKI» IN NAPOVEDUJE OFENZIVO VSEM SVOJIM ZAVEZNIKOM. BOJNI POZIV GENERALA IZ KAVLRNE ZA FRONTO. Zunanji uspeh pa obeležujejo le s sr.»cš« no frazo, da bo Pribičevič »frondiral de« mokratske vrste v Srbiji, in da je zato ,ie'' P^-f^ -izdajalec. O. seveda bo Pribičevič vse ] Vrhnika. V sokolski dvor/,,.1 predava huje podiral davidovičevce v Srbiji, ka« <> gospodinjskih vprašanjih ob 8. popo:-kor so oni računali podirati Pribičeviča ,dn« Jenfa. Z^^ova. ,» prečanskih krajih. Vendar pa njiho. Dobova pri Brezlealu Ob 7. zjutraj pre-Brezposelnost je minimalna. Gotovo je ni j vih naivnih prečanskih ambicij nihče ni K- Prof- ptacko Si!a- svetovne® dežele v Evropi, kjer bi kuj.čija bolje j krsti, „ izdajalstvom, nasprotno, davido« j 'D /erstvu«. cvetela. Tako n. pr. trdi trgovski svetnik vičevci naj se Ic blamirajo. kjer se ho« j Loka- G. profesor Fran Do.zan angleškega poslaništva v Parizu Cahill, da čcj0 §irom Jug03livije. Zanirmvo pa je. Ipredava »o postanku sveta« v sokolskem se je francoska produkcija koksa od treh s kakšno ko'egija!no vnemo tudi naš :domu- Ura se naknadno javi, oziroma bo milijonov ton pred vojno dvignila na pet domači cSlovenec« dnevno o milijonov ton po vojni. Tovarniška indu- dajalstvo« Pribičeviča radi kandidatur v strija je popolnoma preosuovana in mo- Srbiji. »Slovenec« se zadnje da se sploh suši od samega »izdajalstva«, »Efiialtov« in »Judeževs. Bog ve, zakaj se tedaj Še sam imenuje — «S'ovenec». Kakšno pa je razpoloženje med dosedanjimi Davi« aovičevimi vo"i!ci, najbolje dokazuje slučaj v Ralji. kjer so demokrati te dni deruizirana. Tudi obupna finančna situacija se boljša. Leta 1913. je Francija imela majhen prebitek v proračunu, leta 1918. je letni de fieit znašal celih 60 milijard frankov. Od domači »Slovenec« dnevno obsoja 0 komunizma v teoriji in praksi*. Črna pri Prevaljah. G. Berščak. predava »o sokolstvn in njedinjenja«. Preds-vanie se vrši v sokolski dvorani svc-čer. aeveljnim kompanjonom vrlo kratko z . . A.. . . . . j ' ' . .. n , . 1 j„ ski gospodi«, da »naj ona vendar že en- de amem n ironijo. Razglaša uanes, da , " . , , • ' krat stupi v r.eustrasne vrste organizira- bo s svojim imenom kandidiral: v ljubljanskem okrožju proti dr. Korošcu, v mostarskem, da izpudie edini vilajet hrvatskih klerikalcev In da bo obenem njegovo ime v Hercegovini zaleglo proti spahovcem, ter v Vojvodini, da preseka davidevičevska pcntljanja z Nemci, Madžari in Bunjevci. S porogljivim nasmehom pa vrhu vsega piše v današnjem »Slobodnem Domu«: »Dr. Korošec in dr. Spaho še vedno nista našla poti k republikanstvu. Dr. Korošec se samo hvali, da je cclo večji republikanec i>d samega Radiča, toda to je otročje, ker se beogra.ska kamurila niti malo ne ozira na figo v žepu. Dr. Spaho pa republike niti ne omenja, niti ne govori o hrvatstvu, temveč govori o koranu. Toda, hvaiabogu, koran ne potrebuje zaščite, ker za niim sloji 250 milijonov pravovernih muslimanov. Kdo pa bo ščitil muslimansko in katoliško siro-tinjo v Bosni?... Torej, dragi Spaho, ne skrivaj se za koran, temveč bodi za republiko!...» Tako zdaj govor! svojim »intimnim« nega hrvatskega naroda, če je poštena; ako pa ni poštena, naj le še bo dva ali tri mesece v miiosti ia varstvu lopov-skih oblastnikov...« Pa ni junak samo vojvoda Radič, temveč tudi megovi mirotvorni adjutanti. Prvi radičevski Golijat dr. Pernar se v »Hrvatu« hvali, da so ga iz zaslišcvalne sobe na policijskem uradu morali štirje stražniki odnesti v zapor kakor vrečo, ker pač sam ni maral iti. To smatra za duhovito, junaško in mučeniško gesto. Zamolčuje pa dr. Pernar, da je nato — v republiki med štirimi zidovi — začel točiti grenke solze... In denarja se radičevci tudi ne branijo od »cincarskega« Beogiada. Danes sta se iz Beograda vrnila poslanca Pavle Radič in dr. Niko Nikič, ki sta dvignila mastne vsote zaostalih radičevskih dnevnic. Pobrala sta dnevnice tudi za Radiča na podlagi njegove pobotnice za november! Tudi Radičevskega dnevnega organa »Hrvata« ne mine junaštvo v neprestanem napovedovanju režimskega terorja; danes po skrivnostnih vesteh iz Beogra- iz federalističnega bloka, ki oficijeino še | da zopet razodeva, da je vlada zadne ni razbit, sairap Stipa Radič. Z njimi ima dni pripravila najenergičnejše ukrepe korajžo kakor mačka z mišmi v pasti.1 proti opoziciji in načrt za provajanje te-Sain pa ima seveda obilo strahu pred j r°ria v vsej državi. Te dni se utegne »kamarilo« in v današnjem uvodniku pri- j začeti — namiguje »Hrvati., ki se že poveduje, da bi svoj figovski pi.gum pre ' sam sebi vidi nestrpen in smešen v jie-dočil kot posebno modrost, kako mu je ustreženem sadističnem pričakovanju tega časa pa je začela razlika med do- VHll , . . - , , . hod ki in izdatki polagoma padati. Lani je :"ek!i nezaupnico napovedanemu kandi« j plakatih. Zagreb, 26. novembra, j štabskim herojstvom iz svoje luknje ne ^^ ,e ^ ,4 miHjard. Nova davJna datu Svetozarju Gjorgieviču in se iz- " Q ^ G ^^ ^ Stina Radič odgovarja svojim trem [ sek,ra.le svojih zaveznikov temveč kolh bre sk1enjena letošnjo pomlad, so i«viii za Svetozarja Pribičeviča. ! ,0 razvoju južnega Pokola«, v iokols« „J;„im i----------- kmtko , ! junak m borec naroča tudi »hrvat- j rodUa pričakovaJn užinek Doh^ki + Nemški kandidat za skupščinske j ^^^ % njega oktobra presegajo za 73S milijonov I volitve v mariborski oblasti. Kakor po« Hctederšica. Ob 3. opoldne, predava frankov dohodke lanskega oktobra. Zuna-1 »Cdlier Zcitung« so obmejni Nem - Anton Liko7ar »e ;p!05nifc goeoc-da--nja trgovina izkazuje za pretečeni mesec,« in renegati postavili ns svo;cm poh« ^ 134 milijonov aktive. Dočim je lani ovoz tičnem zborovan:« v Mannoru Kot svo« Domjale 0 prn. IV3J1 jeras. predava presegal izvoz v prvib 10 mesecih za 1241 i ic8« kandidata za skupščinske vohtve cb g .ve^r v pokoipk^m d^n 0 pred-milijonov. je letos v istem Času trgovinska | ponovno bivšega poslanca Franca Scnau« ; me}u nacijonalne zgodovine 1= bilanca aktivna za 1380 milijonov frankov. : eri"- svetovne vojne«. Zato ni čudno, da je razpis z-dnjega no-! + Komu še Radič meri kurja oče«? . ^ ^avnnra opoiarjano tranjegi posojila imel prav dober uspeh Vojvodinskim Svabom kako pa. Tudi hiv8,?fvo taenova?,-h , pozivom, med francoskim občinstvom. Res je. da ! P^'anc' P^d mesecem obcu« največjem številu. visi nad Francijo državni deficit od leta dova" Rad,df kot »P^obontelja za vse__J____ 1913. do leta 1923. v znesku 300 milijard • ma.e in potlačene, v Jugoslaviji Zdaj j frankov in da Francija povrh tega dolguje iim Radič ,K.r3tko m»!o. vrača ljubezni« , C Vp fll Ameriki lepo vsoto 3500 milijonov dolar- vost " m,!ono 'n v sm,,s u njdumh nc ■ »V as » -v, jev. vendar temu ni kriv z. Herriot in davnih tirad tiska P**!as na jojvodin. I _ N(>va revolucija v Mehiki Po poro-njegova vlada. SKe Svabe ter raeuna- da se ^ čilih, ki so prispela v London, je pričel polovica poslužila njegove škatlje. No« V notranji politiki vztraja radikalno- vosadski »Deutsches Volksblatt« zdaj z bivši predsednik mehikanske republike, Huerta oovo rrvoluci;o. ^Tada je odpo- socijalistično ministrstvo pri svojiii proti- |žuijj in znojem suče pero, da očuva svo« B|a!2 {ete v »meri proti severu, klerikalnih korakih, vsled česar uživa ]Q staj0 prcd volkom v ovčji koži. Pri« 1 da ^^ ur^mo gibanje. Baje se nahaja simpatije večine francoskega naroda Napadi desnice vsled nameravane opustitve poslaništva pri papežu in uvedbe laiškega režima v Alzaciji g. Herriota ne ganejo in on izjavlja mirno na ves hrup klerikalcev, da . Ustanovitev opozicijskega bloka z lme- diguie o sramoti desertacije in bodri svo« I Huerta v Zedinjsnih državah. Njegovi pri-je mirotvorne Germane s krilato paro« j 60 koncentrirani ob reki Epago in lo: , Istočasno pa jc že skočilo več os>.b strelja-jočih preti praporom, nakar se jc vnela kratka bitka. Po pričah je dokazano, da so bili napadalci oboroženi z velikimi modernimi pištolami in da je za prvimi streli takoj eksplodirala tik pri praporščakih ročna bomba, ki jc priletela od zgoraj navzdol na cesto. V sprevod je padla potem še dr.:ga bomba, in sicer iz hiše Martina Povšeta. Med tem spopadom so skočili Orjunaši napadenim praporščakom na pomoč, pri čemer so biii od zavratr.ega strelnega orožja smrtno zadeti Stanko Z.iideršič, Žarko Boltavzer in France Slajpah. Zaseda pripravljena. Po nebroj pričali je dokazano, da je stala na cesti gruča komunistov in da jc eden med njimi v starosti kakih 24 let pozval one, ki so prihajali od zborovanja v Rudarskem domu, naj malo počakajo, ker pride Orjuna,, katero hočejo vprašati, kaj hoče v Trbovljah. Večina se je pozivu odzvala in ko so začeli pso-vati in izzivati Orjuno, je nekdo zakli-cal: »Pustimo godbo naprej!®. Ko so se nato približali praporščaki, je skočil po izpovedbi prič rudar Albin trie na enega praporščakov, mu iztrgal zastavo iz rok te prelomil drog na kolenu. Praporščak je sprožil tri strele na napadalca, ne da bi se ta zgrudil, iz česar se da sklepati, da ie strelja! Orjunaš s slepimi patroni. Šele, ko so začeli streljati tudi drugi Orjunaši, je našel Fric v borbi za prapor svojo smrt Izpovedba občinskega stražnika. Klopčič je hujskal proti Orjuni in proti okrajnemu glavarstvu v Celju ter zahteval, naj se Sedej takoj izpusti iz zapora. Sprejela se je tozadevna resolucija, Se-deju so se pa odposlali revolucionarni pozdravi. Tekom preiskave se je izsledil letak skrajno hujskajoče in revolucijonarne vsebine. Te letake je naročila neznana oseba v tiskarni Maksa Hrovatina v Ljubljani ter odnesla s seboj 2000 izvodov na račun ZDMJ (Zveza delavske mladine Jugoslavije). Na teh letakih se ie hujskalo pred vsem proti Orjuni ter pozivalo sodruge, naj osnujejo v vsakem obratu delavske obrambne čete za borbo proti nacijona listom. V ta namen je sklicala ZDMJ mladinski shod v Trbovljah za nedeljo 25. maja na stavbišču novega Rudarskega doma. Tega shoda se je udeležilo okrog 500 oseb, med njimi 50 zagorskih in hrastniških omladincev z rdečo zastavo. Zastrupljanje mladine. Shod je otvcril že izza celjskega komu nističnega procesa 1. 1922. znani komunistični omladinec Albin Erjavec ter hujskal proti »buržujskim fašistovskim tolpam« in vzklikal Leninu. Za njim sta govorila med drugimi skrajno hujskajoče še visokošolec Klopčič in steklar Lipov-šek iz Zagorja. Komunistični omladinec Kožar, tajnik razpuščene »Iskre* iz Hrastnika (celjski proces 1922) je med drugimi povzdigoval revolucionarni pro-letarijat Nemčije, organiziran v obrambnih četah, ki razorožava akcijske čete »Hackenkreutzlerjev« ter se ne ustraši človeških žrtev, da zatre fašizem. Pozval je na organizacijo komunističnih obrambnih čet ter na neizprosen boj proti Orjuni. Revoiucuonarni duh naj bi se ponesel tudi med kmečko mladino, ki predstavlja ogromno večino proletarijata v naši državi. Za Kožarjem je govoril neki brezposelni Sluga iz Zagorja, ki je rtke!, da nameravajo v nedeljo trboveljski fašisti razviti svojo cunjo. Delavstvo ne sme dovoliti, da bi se vgnezdili lopovi in banditi v rudarske revirje, temveč se mora te zalege otresti. Sovraštvo in hujskanje. Oiicijelno poročilo je ugotovilo, da je smatiati ta shod komunistične mladine za enega največjih hujskaških shodov zadn.ih treh let, ki je po besnosti stupe-nih izbruhov do naroda in države prekašal vse dosedanje. Z raznimi vskliki je nedoietna mladina v družbi tudi starejših delavcev propagirala boljševizem in netila sovraštvo do naroda in države. Mladi sfanutizirani hujskači iz Zagorja in Hrastnika so odhajajoči prepevali boljševiške revolucijonarne pesmi v italijanskem jeziku ter na ta način izzivali naš narod in hoteli dokumentirati, da za nje zakoni nimajo veljave. Danes do sobot« 29. t. m. H. del Maharadža iz Baradžistana Pripravlja m prvi veliki kitaj i kl film Trpljenje zakonoloma v glavni vlogi najboljši in najlepši kitajski umetnik Sonata Hayakan Predstave ob '/,6., '/, 8. in 9. uri. Tel. 730 Kino Ljubljanski dvop tu. 7s0 veBke delavske mase ta dan hi na onem Orijentalni poitolovai roman r 6 dejanjih, ▼ glavni vlogi arudnik HABBT P1IL prostoru kjer se je potem vršil napad na sprevod. Cela vrsta prič Izpove, da se je 2e na shodih dne 25. in 26. maja in nato dne 1. junija v Trbovljah in v Zagorju govorilo o nameravanem napadu na Orjuna Na predvečer slavnosti trboveljske Orjune so se od raznih strani opozorili voditelji na nameravani napad komunistov. Tudi je bilo znano, da ]e bilo v zadnjem času v rudarski shrambi ukradenih zopet 6 — 8 kg dinamita. Slišale so se nadalje govorice, da bodo prinesli steklarji iz Zagorja ali Hrastnika neko kislino in z njo zapalili prapore. Razvoj dogodkov jc pokazal, da so polagali arar.žerji prireditve na vse te govorice in grožnje premalo važnosti. Komunistična strategija. Na razpolago je še mnogo dokazov, iz katerih sledi nepobitno dejstvo, da so javil je pretekli teden tozadevni oglas tudi v našem listu. Obljubil je vrh tega sijajno nagrado onemu, ki bi prišel njegovi hčerki na sled in jo pripeljal domov. Zaman! Nesrečna zaljubljenca sta izvršila svoj usodepoini sklep in šla, ko so jima prišli na sled, raje skupno v smrt, kakor da bi se ločila. Tajinstveni Amerikanci pri „Lovačkem Rogu" Dne 19. septembra je prišel k Milo komunisti ta oboroženi napad na Orjuno 1 šu Kangrgi. trgovcu v Cetingradu, dalje časa sistematično pripravljali in po načrtu izvedli. Ni bil goli slučaj, da se je napad vršil na najbolj tesnem prostoru, k.er je bila obramba zelo otežkoče-na. Tud! je izključeno, da bi se bilo na Ineki ue(>oznani človek in se mu predstavil kot trgovec iz Osijeka in zastopnik neke večje trgovine z manufaktur-nim blagom iz Zagreba. Stavil jp Kan-grgi ponudbo, da kupi od te tvrdke tej najbolj opasni točki nabralo toliko blago, in sicer najmanje za 100.000 do ljudi iz same radovednosti. Jasno pa je, da je moral to sovražno razpoloženje zoper Orjuno nekdo množici vcepiti in priučiti. Organizirane so bile posamezne gruče napadalcev po 5 — 6 mož ter so bile oborožene z noži, druga vrsta za 200.000 dinarjev. Ko ga je Kangrga vprašal, katero firmo zastoja, mu neznanec ni hotel dati odgovora, češ, da je to tajnost, ker je firma v konkurzu. Povedal pa je, da se zove Stanko- Priporoči ae (peci alittioja ea *iST» otroške oblekce M. Krl»tofl6-Bu6ar, Ljubljana, Stari trg 9. vič. Po daljšem razgovoru sta se tr-njimi pa s samokresi in gorjačami. Izlgovca sporazumela in dogovorila, da obširne obtožnice je še zanimivo dejstvo, I pride Kangrga v Zagreb, da si ogleda da je neka priča izpovedala, da je ko-1 blago. Dne 25. septembra eta se oba jai0j ker tako ne veruje, da bo tak« mestni streli voditelji SKS v hi bet Za» deli bodo namreč ravno na deželi ▼ dm* go smer, kakor si želi g. Pucelj Izziva« ti nočemo, ker vemo, d« »dobrava vaak pameten človek skupen nnutop napred* nih elementov. Zato tudi napredniald na deželi skupno z nam naklonjenimi pristaši SKS energično obsojamo nastop g. Puclja. Slučajev, kot sta mu jih pri« nesla Bled in Maribor, bo po deželi do« živel še mnogo. Narod namreč obsoja vsako dlakocepljenie. Tako mu kličejo bivši njegovi volilci iz litijskega okraja! KRŠKA DOLINA. Bivši minister Sušnik je prišel te dni nepričakovano 1» se tiho stisnil ▼ kot slojih zaupnikov na farovško klop, da jim razloži, kako jo prišel iz Beograda in kako 1 i se zo« pet rad priplazil h koritu, katerega m je privadil kakor koza oa sol. Priic! pa je tudi zato, da prouči, kako vrlo so tra« sirali pretekli teden njegovi i-iženjerji železnico med Novim mestom in Brc žicami. Ljudstvo se ni prav nič vznemir« munist Franc Fakin ustrelil Orjunaša ! trgovca resnično sestala v Zagrebu v 2nideršiča. Franc Klopčič pa je povedal orožnikom, da je bil rudar Jožef Zupan tisti, ki je prvi zagrabil Orjunaško zastavo, dočim je druga priča potrdila, da je bil med prvimi naskakovalci na prapore tudi Albin Fric. Oba sta našla v spopadu smrt. Po številnih pričah je končno dokazano, da je ena bomba padla iz Povšetove hiše, druga pa v smeri iz Delavskega doma ali iz kina ter da se je streljalo od desne in leve na sprevod ne le iz samokresov, temveč tudi iz karabink. Zanimivo je bilo zaslišanje obtožencev, o katerem poročamo jutri. • Na današnji razpravi se .ie nadaljevalo znani restavraciji «.lanje» Od tu sta trgovca kmalu odšla v kavarno «Za-greb», kjer je Stankovič plačal dve črni kavi in nato odšel s Kangrgom |K) Nikoličevi, Moravski in Gunduličevi ulici. Med potjo sta se razgovarjala o kupčajskih zadevah. Sredi Gundulidt ve ulice jih je ustavi! neki nepoznani človek in jih vprašal, kje stanuje zagrebški nadškof. Takoj nato je izjavil, da je nedavno dospel iz Amerike in da je prinesel s seboj 80.000 kanadskih dolarjev. od katerih mora po odredbi svojega pokojnega očeta izročiti zagrebškemu nadškofu 20.000 dolarjev, da jih razdeli med zagrebške siroto. venega. Razprava se bo nadaljevala in zaključila jutri. Kroglična ležišča iz ptTovrstuiga švedske a jekla % jam ntvom /.% automobile, imlusrijo. obrt iu vsakovrstne stroje Vam uuJi najceneje J. Goreč, Palača Ljubljanske kreditne banke Tragedija v Dravogradu Sedaj gremo nad Orjuno. Zvečer 25. maja t. 1. se je vršil sestanek komunistov tudi v Zagorju, na ka-Občinski nadstražnik v Trbovl.ah je terem je govoril med drugimi Jakob čul prvi strel iz samokresa, ki je bil j 2orga iz Ljubljane. Zvečer 20. maja je oddan iz vrst komunistov, kmalu nato i bil v Zagorju drugi tajni sestanek. O je pa priletelo iz rudniškega vrta r.a 1 obeh poroča orožništvo iz Zagorja ter sprevod par kamnov. Ko je opozoril ob- : navaja imena današnjih obtožencev iz činstvo. naj se umakne, je videl na Ber- i Zagorja, ki so skrajno sumi.ivi, da so se gerjevem griču, odkoder je padtl strel, udeležili • napadov na Orjuna.še. Obtoženi j Preteklo sredo zv 4 nepoznane delav di opazil, da se Orjunaške jejo ter slišal vel: Razločil je natanko razpok prve bombe glasno klicali: »Sedaj gremo nad Orju- in videl, kako jc priletela v smeri iz ; no,, nakar se Je podala vsa množica ; Pobegnil Iz garaže v Jhci z avtomobilom. zasliševanje prič oz. so se čitale njih iz-\ ni šlo v glavo da morečlo povedbe. Prinesle pa niso ničesar bist-! P<*1™>U toliko denarja škofu. _______ n________ ... j Pričel je takoj nagovarjati neznanca. da mu proda nekaj dolarjev. Tudi Stankovič je bil istega mišljenja. Tujec je ponudbo sprejel in pozval nove goste na razgovor radi kupčije. Vsi trii« so nato odšli v restavracijo «Lo-va?ki Rog«. Tu pa se jim ni nudila prilika, da bi prešteli denar in zato so vsi trije olšlj na Stankovičevo stano- j vanje. V sobo sta kot prva vstopila' Stankovič in Amerikanec, za njima pa je polagoma vstopil tudi Kangrga, ki je r>ri sehi razmišljal o tem taiinstve-nem poslu. Kanrrgi se je cela zadeva 2e včeraj smo med telefonskimi vest-1 močno sumljiva in zato je k ma- mi poročali, da se jc odigrala te dni v " "T'«^ sobn. Stankov,in Amen-Dravr,gradu strašna ljubezenska tragedi- i kanec sta ga k itala nazaj, a on JO ja. katere žrtev sta postala hčerka odSel po ulici. Tujca sta mu sle- Fr Frankov šoier Slanski. Tragični slučaj je izzval v ogromno njem najra hitro stekla Sušnikova železnica ob bre« govih Krke. Pač pa so bili pomisleki, kako neumestna bi bila zidava proge po močvirju in taki nižini, kjer bi ob po« vodnji stopila voda nekaj metrov nad tir. Mogoče pa bi ob takih prilikah to« zil hidroplan. Zopet napredek! Ali bo naše ljudstvo res §e nadalje verjelo tem farbarijam in oddalo svoje glasove ilo« veku, ki je študiral za profesorja, ne pa za «ma§infirarja». — Tudi predavtnja Zveze kulturnih društev nekaterim niso po volji. Ko je bilo v nekem kraju na« povedano predavanje o agrarni reformi, jc s prižnice kar grmelo, kako na] vsak sveto čuva »vojo ped zemlje. Seveda M je odlični mož gotovo kal, da bodo naj« prej razdelili zemljišča verskega zakla« da. Dotični pridigar ni bil niti toliko bistroumen, da bi vedel, da je prišel pr* davatelj samo tolmačiti pnmrn agrarne reforme. Sicer pa bo agrarnj reforma i* vršila svoje delo tudi brez njega in njega« ve razburjenosti. LucyDoraine POLZELA. Dne 23. t m. se je vrfil v dvorani g. Cimpermana shod gasilskih društev, ki je bil jako številno obiskan, je v dve in pol urnem govoru orisal, ka« je v dve in polurnem govoru orisal, ka« ko mora biti delovanje pravega prosto« voljnega jugoslovcnskega gasilca. Sedaj se šele prav zavedamo, kake dolžnosti ranka iz Zagreba in nj..n ljubimec, dri^la končno so se vsi trije dogovo- mnkov šoier Slanski. sen na SV0jo s|užbo. ako jo vrši ........ujrazličnejše verzi ie. Predzgodo- | preostajalo mu ni drugega, kot da ; pr:lvi!no. Navzoči gasi!cl# katerira ,c Jo vina dogodka je našim čitatel em delo-! je odpotoval nazaj v Cetmjrrad brez j pridružilo tudi nekaj negasilccv, so paz« ma že znana: j denarja m brez kanadskih dolarjev. , no s>cdi!i izvajanjem tov. Vengusta. 2e» Preteklo sredo zvečer je dr. Gejza ' Dne 21 • l'a ip prišel Kanorga jjmo ]c> da nas kmalu zopet obišče ter --------- ,„ - —- - ------ | prank »t,iastnik tvrdke Urača Frank na P° opravkih zopet v Zagreb in na u!H . nam nudi novega okrepčila za naše na. ce. Kmalu nato je tu- Hudomalj je celo orožmkom izjavil, da ^. N a V v 7nVrX, srn^nno^^' sireno srečal Stankoviča in s »rjunaške zastave ma-! ie bil na shodu v Trbovljah in da so po Jr*» N s 2 v Zagrebu, sporočil policij, utirati N: lik hrup in streljanje, j končanem shodu vsi navzoči delavci eno- * tvrdkm šofer, 3 letui Josip Slanski, ■ -o na lic,.m. *M a mu . n ,„,„.,!, Llrfa«nn lrii.-aK- „r«>mn n,H on,,, češkoslovaški državljan, ob 9. zjutraj CM je Mankovi^ priznat na * sra dal j daljno delovanje v procvit in slavo ua« a P0'1"! še mi'e domovine. Na pomoč! *e zove j VOJNIK. Gledališki oder v posojil« Saftovič. rodom iz Pčelice, __________ Ma-io Sartovic. trnom iz rcem t, ! niini dvorani je dobil nov zastor, ki ga .. „ , , Puchove zmmke in se ni več vrnil Ker °krai Virovitica. Priznal je. da je bil . ;e nas!jka! učitelj g. Drago Kline. Slika ogra enega vrta nasproti Kukenbergove | na prosto, kjer je začela streljati na • \StiSi uHd, j v Cetingradu. a zanika odločno, da hi j j, deIantt z oIjnati*,; ha^ani, in ptcd. hiše še druga bomba, ki je istotako eks- i sprevod Orjunašev. je Slanski, ki stanuje v plodirala. V istem hipu so že zasledo- Hujskanje neposredno pred napadom. ! vali orožniki v sm«ri nm)i Vnllf<«rif.vi " r r r Kavsr,so polva1 V Tasrreb. Kar se tiče ; stavlja korintski tempelj, v katerem kra« v smeri proti Vclkerjevi gostilni bežečega mladega človeka, ki je imel v rokah bodalo. Po podatkih preiskave je bil to rudar Franc Fakin, kateri je prišel potem na doslej nepojas-nen način nekaterim Orjunašem v roke, ki so ga zvezali in v družbi še drugih štirih zvezanih postavili na slavnostnem prostoru med razvitjem prapora kot talce v svarilnem namenu, da bi preprečili s tem nadaljni spopad od strani oboroženega delavstva. Tudi druge priče iz-povejo, da se je začelo streljati najprej na praporščake. Med spopadom sta bila ubita komunista napadalca Aibin Fric in Jožei Zupan, sluča.no smrtno zadeta pa rudarja Jakob Ocepck in Ivan Rozin, mnogo oseb na obeh straneh pa težko in lahko ranjenih. Kako so komunist! pripravljali napad. Obširno razpravlja nadalje obtožnica, kako obsežno je bi! osnovan komunistični puč v Trbovljah. 2e 1. maja 1924. jc ščuval zbrane delavce proti Oriuni komunist Alojzij Sedej, bivši magistratnl uradnik v Ljubljani, ki je bil obsojen radi tega dne 15. julija t 1. pred celjskim okrožnim sodiščem po čl. U točka 1. o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 13 mesecev težke ječe. Dne 18. maja t. 1. se ie vršil v Trbovljah volilni shod ^Neodvisne delavske stranke« in veselica »Vesne« iz Zagorja. Govornik Osterc lz Ljubljane je naglašal odporno silo proletarijata proti kapitalu v drugih državah in porast glasov komunističnih strank. Visokošolec Franc pustil vse svoje stvari in dokumente v ■*•> - — •• - jt svojem stanovanju, se je prvotno misli-! Am«riknnca je SaftovK1 priznal, da ST« ■ Jjuje muza poezije. K njej hrepeni mla« j. — .jan }ztezaj0č roke za venccm Slave. Zavese pa nam odkrivajo pogled na nnš Vojnik. Ob straneh in na sve« o, da ie šofer pobegnil z dr. tev ne odgovarja ranici, kajti oba r-ta tišču so žrtveniki ip spomeniki veleza. iletno hčerko. Policija je iz- stanovala v is»i sobi uri »Lovačkem | s'užnih Vojničarje? (učitelj Brezovnik, i njim tiralico. Dr. Franko-j Rogu«. Tu se je Ptankovid v k;ijiu<"> | župnik Vodušek in dr. Žižek) obdir.i z . . . !_______ ____: ... 1 1.n nnt A mi', i_____:___:_;_____: :___1 — ........---: Po podatkih preiskave je nadalje ugo- lo, da se je samo v zabavo odpeljal u sploh ne pozna in da ga je 0111 «lai tovljeno, da je pripravljala NDSJ za 2. mesta in da se mu :e najbrže zgodila videl prvič v svojem življenju. Pn-isna junija že napovedan svoj volilni shod v kaka nesreča. Toda že naslednjega dne va pa je dognala data nje^gnv-a tr.ii Trbovljah, a ga je prenesla v zadnjem se je izkazal hipu na kritično nedeljo 1. junija. Se Frankovo lOletno predno je dospela povorka Or une. ki i dala zato za njim je Imela od vodstva in politične oblasti ! va rodbir striktna navodila, da se izogne vsakemu del gospi— . -------------------- — -vi - izzivanju, v Trbovlje, se je pričel na pro-j nameravata izvršiti samomor. Policijske , koj obrnila na orožni^ko postajo v \ i- j ljavo. Študija je originalna, v/ctj iz r.a. štoru za Rudarskim domom v navzoč-I oblasti v Dravogradu so dobile med tem rovitic«. ki je javiia. da tamkaj resrač- . roda in njemu naj služi t« vzo' in tra« uosti kakih 700 oseb ljudski delavski | obvestilo, da sta se šofer Sianski in go shod, kateremu je predsedoval Ignac j spica Frank nastanila v tamkajšnjem ho-Fric, rudar v Trbovljah. Glavni govor- telu, in so odredile nadaljne poizvedbe. je imela od vodstva in politične oblasti! va rodbina se je bala, da je šofer odve-, gostov vpisa! kot Tomi-*, a oni Arne- ! hvorjevimi venci in pal.-vmn.i vejicami. ico v inozemstvo, še bolj pa, da ri!?anec kot P:r i:1. Pol-cija se jp ta- Barve so prikrojene r\ umetno razsvet. nik Vladislav Kline iz Ljubljane je v svojem govoru napadel vlado, protestiral proti raznim fašistovskim tolpam ter obdelava! razne stranke, zlasti demokratsko, češ, da piačuje orjunaško časopisje, dočim SLS kot krščanska nadaljuje svoje hujskarije, kakor je v vojni ščuvala Cim pa so policijski organi stopili v sobo, se jim je nudil pretresljiv prizor. Šofer Slanski je bil že mi tev; ustrelil se jc poldrugo uro poprej. Poleg njega je ležala gospica Frank s prestreljenimi prsi. Prepeljali so jo takoj v bolnico, vendar pa je že kmalu nato preminula. Pred no biva neki Saftovič. ki se je pred jen dokaz splošnega delovanja treh fak kratkim vrni! iz Amerike. Saftovič ie bil izročen sodišču, a po-lH'a poizveduje za Am°rikancem Pa-ničem. ki j? izginil. Obstoja utemeljen sum, da gre za navaden romarski umor proti Srbiji. Med tem govorom je princ- no je namreč oddal njen ijubimtc nanjo sel nekdo Vladislavu Kllncu majhen li-; strel, se je namreč še zastrupila. Niti stič, katerega je govornik prebral in ga j Slanski niti gospodična Frank nista imela j nezadovoljstvu samostojnih kmetov z Dopisi ŠMARTNO PRI L'Ti!I V ..lufru« št. 277 smo čitali o težjv.ih g Puclja in o torjev — cerkve, šole in donru — v n:i« slih na svetišče prosvete in 'epše bodoč« nosti naroda. Tukaišriia posojilnica je tik pred izhruhom vojne post.?"iIa ns« rodnim društvom 'ep dom »^r iku in zabavi«. Tudi sedanje načelstvo »c ni strašilo velikih žrtev in je zato nabavi« !o ta v rcsnici umetniško izde!::ni zustor. 2eleti bi bilo le še, da se zavanrie d^o« rana proti mrazu z dvojnimi vrati in da bi odbor opusti! svojo ozk">s.'5no stal:« šče napram telovadnim društvom ;n um vtaknil v žep. Izkazalo se je. da mu sra pr; sebi nikakih potnih listov, iz katerih j njegovim postopanjem. Dovolite g. ured | zopet odpr! svoj hram. Zastor otvori v je izročil visokošolec Klopčič, ki je pi- bi se meglo sklepati, da sta nameravala • nik, di se tudi mi oji^mo k tej debati. : nedeljo 30. t m. podružnica Jngosloven« pobegniti v inozemstvo. Zbežala sta iz , ker imamo pasla z zi r.vAi SKS. posclv j ske Matice v zvezi s poč-.i«čeniem spo« Zagreba, da se združita v smrti, ker ie | no v litijskem okraju. Pred 14 dnevi sem | mina imenovanih treh odličn.h domači« dr. Frank branil svoji hčerki zakon s hodi! po tkzv. bivših samostojnih .evir«!nov in v proslavo praznika uiedin:eRja svojim šoferjem. Slanski je bil oženien, j jih in skoro povsod sliši! zahtevo: /dru. j troimenega naroda. Pri tej priliki se gospica pa jako mlada hčerka ugledne ; žimo sc ter pojdimo •»k-ipno na volišče, | uprizori igra »Oporoka^ kralja Matiaža« smeno vplival na to, naj bi Kline govori! vsaj še pol ure. To je storil očividno zato. ker orjur.aški sprevod še r.i prišel do Rudarskega doma. Pred shodom je opozoril vladni zastopnik predsednika Ignaca Priča in govornika Klinca, naj se držita točno programa shoda .n naj opustita vsako hujskanje proti Oriuni. Fric mu je izjavil, da je odgovoren le za dogodke ua shodu, r.e pa za morebitne druge slučaje, kar je zelo sumljivo, zlasti že radi tega. da se je vršil shod in premožne rodbine in je bilo seveda j da potolčemo kierikaLv. kandidati SKS zato popolnoma izključeno, da bi mogia naj kandidirajo na listi Narodnega b.o« dr. Frar.kova rodbina privoliti v tako I ka. Čudimo sc lc, di g. Puccij ne uvidi neobičajno zvezo. ! te potrebe, kar pa bo občutil pri vo. Cim je dr. Frank doznal za beg svoie j litvah, kajti vsi razso-Jni pristaši SKS hčerke S šoferjem, je ukrenil vse mogo- | na deželi bodo volili kandidate Narod« če, da lo dobi še živo na svoj dom. Ob- j nega bloka. Zato se n im zde zelo neu- od Oskarja Žoinirja. Sodeluje tudi or» kes ter čitalnice in pevski zbor Izobražen valnega društva. Po sporedu prosti za> bava. Začetek ob 15. uri. V petek dne 5. decembra priredi Sokolsko društvo v Vojniku Miklavžev večer s telovadnim nastopom. „LXJKULO"- dišave v zavojčkih so najboljše. Domače vesti * Tj minislrstra prosvete. Da se izpopolni organizacija dela v ministrstvu pro-•vete, zlasti v oddelku za Ijuttskoioiski pouk, so se ustanovile posebne komisije šefov vseh oddelkov in odsekov pod predsedstvom načelnika Stevana Markoviča, ii bodo imele seje vsak pondeljek. Prva se je vršila zadnji pondeljek. Sklenilo se je. naj se pozovejo vsi oblastni prosvetni oddelki, da predlože ministrstvu prosvete takoj podalke o šolah in učnem osobju doiičnega teritorija. * Imenovanja v direkciji držamih železnic v Zagreba. Za direktorja d ravnih železnic v Zagrebu je imenovan Dimitrije Jovanovič, dosedanji načelnik prometno-trgovskega oddelka v prometnem ministrstvu, za načelnika administrntivno-pravnega oddelka pa Ivan Franič-Pože-žanin. * Vojaške vesti. S kraljevim ukazom jo upokojeni naslednji bivši avslroogriki oficirji, ki niso bili sprejeti v našo vojsko: bivši polkovnik Kamilo Polajr.er. podpolkovnik Josip Rons. kapitan Karel Detela. konjeniški poročnik Artur Goza-ai, uiženjerskl poročnik Teodor Petns, računski nadsvetuik Jurij Ler'-er in evidenčni r.adoficijal Josip Repi?. * Sovi francosl«, poslanik v Beogradu. V torek je prevzel novi francoski poslanik v Beogradu, Josip Grenard. po«'a-niške posle. Novi poslanik je vodil od le-ia 1919. do 192«'). posle beograjskega francoskega poslaništva in je poznan kot spe-cijalis! za slovanske stvari, posebno za razmere v Rusiji ir. Jugoslaviji. „ * Sovi ameriški koezui v Zagrebu. Vlada je podelila eksekvaturo novemu ameriškemu konzulu v Zagrebu, Lesi le A. Daviš u. (tehnična sekcija, poslopje na dvoriiču glavne pošte), nikakor pa nc direkciji pošte in telegrafa ali celo direktorju sa« memu. Vsaka osebna ali pismena pri« tožba na poštno direkcijo povzroča za» mudo glede ugotovitve in točnega po« pravila napake. • Orjuna proti separatističnim strankam. Glavni odbor Orjune v Splitu je razpravljal te dni o volilni taktiki naci-jonalistov. Sklenjeno je bilo, da morajo člani Orjune povsod podpirati samo stranke ki stoje na stališču državnega in narodnega edinetva. Kjer obstoji več takih strank, morajo glasovati za ono, ki ima največ izgledov na uspeh. Ako kaka državotvorna stranka paktira s kako separatistično, tedaj je izključena od pomoči članov Orjune. Po »eh sklepih morejo glasovati člani Orjune torej samo za obe stranki Nacijonalnega bloka, t j. samostojne demokrate tn radikale. • Radič hoče paslanske dnevnice. — V Beogradu se mudita dva poslanca HRSS. dr. Niko Nikič in Pavle Radič, da dvigneta še neizplačane dnevnice radičevskih pcslnncev. Zanimivo je, da je dr. Nikič izročil tudi Radičevo pobotnico v svrho izplačila dnevnic za mesec november. • Neverjetno, a resnično. — Županstvo Brezje pri Rajhenburgu nam poroča sledeče skoro neverjetno postopanje: V Brezju ob Savi je pred dvema mesecema pogorel neki posestnik ter mu je bilo uničeno skoraj vse premoženje. Zavarovan je bil komaj za četrtino prave vrednosti. oziroma ogromne škode. Vendar mu dobro situira.na banka ponuja samo polovico od zavarovane vsote. Upamo, da se bodo aierotiajne oblasti zavzele za tega nesrečneža ter ga v upravičeni stvari Danes četrt* de všterši nedelje TARZAN IL del, kenec. * Poljsko poslaništvo v Besprarta. Polj ; ščitile proli inozemski banki. Drugič pri-ski poslanik na našfin dvoru. Okenski, je j nesemo v slučaju potrebe tudi polno ime predvčerajšnjim obiskal vnanjega mini- dotične banke, da si bo naše ljudstvo za-stra Ninčira Kakor poročajo beograjski i pomnilo njeno nelojalno postopanje. * Železniška nesreča na progi Ormož-Murska Sobota. Ze prvi dan po otvoritvi rednega prometa je osebni vlak. ki odpelje zjutraj iz Ormoža na postaji Veržej zadel iia tiru v vagon s plinem radi napačno postavljene kretnice. Vagon je skočil s tira, od osebnega vlaka pa se je poškodoval stroj in dva vagona. Promet se je mogel šele čez nekaj ur nadaljevati. Ljudskih žrtev ni bilo. * Otvoritev telefonske cecTale t Cerknici. Dne 10. novembra je bila otvorjena pri poš;i ia brzojavu Cerknica telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno siužbo (L). * Izseljevanje ia naše države. Me" m« septembra se je izselilo iz naše kraljevine 'isti, bo Okenski v krafkem odpoklican. Na njegovo mesto bo imenovati sedanji načelnik v poljskem ministrstvu za vrtanje zadeve dr. Bertoui. * Himen. Poročil se je dne 10. t m. veliki čelnik Orjune, vojvoda Ilija Trila-covič-Birčanin, z gospodično Miro Todo-rovič, Članico ženske sekcije Orjune Beograd. Kumoval je predsednik beograjskega oblastnega odbora Miloš Radcjlo-vič, stari svat je bil vojvoda Kosta Pe-čanac. — V Inomosru se je v torek poročil v stari v9eučiliški cerkvi g inženjer Ado Kftšiša z gospieo Margit Barher. hčerko veleposestnika v Fulpmes-Stubai. Bilo srečno! * Razširjen* seja Ijohljanskcea odbora l»ro*cs rJ;ega d rušiva se je vršila včeraj; popoldne v Ljubljani. Zastopani so bili; skupno 896 oseb, in sicer 599 moških in vsi srednješolski zavodi Slovenije Dele-: £97 žensk. Po pokrajinah odpade: Na gati so z zadovoljstvom vzeli na znanje Hrvatsko in Slavonijo 307. Vojvodino 283, sporočilo, da znani reformni odloki mini-i Dalmacijo 184, Srbijo 58, Slovenijo 40. strstva prosvete ne značijo nikakega na- Črno goro 17, na Bosno in Hercegovino eilnega torsirania. ampak da se bodo iz- 7. DI izseljencev je bi'o 510 Srbov, Hrva-vedli postopno, da se ne bo molil nor- tov in Slovencev. 304 Nemci, 64 Madža-maini pouk. V ostalem so delegati skoro rov in 18 oseb drugih narodnosti. Izseli-soglnsno odobravali uvedbo tromesečii lo se je: V Argentinijo 34S. Brazilijo 175. meso dosedanjih polletij, glede drugih re- Zedinjene države 127, Avstralijo 89. Ka-form pa želeli poprej še tehtnega štu- nado 62. Cile 31. v ostale držav Ajie-dija strokovnjakov. To načelo zastopajo rike 58 in v Novo Zelandijo 6 oseb. Iste-•tudi sprejete resolucije, ki vsebujejo po- ga meseca se je vrnilo iz prekmorskih leg tega še vec stanovskih zahtev. j držav 435 naših državljanov. * Kako posluje Okrožni urad za zava« i * Vino na cesti. Prevoznik Kumpak iz rovanjs delavcev v Ljubljani. Prejeli KrČevine je peljal te dni za mizarja Vi-smo: Okrožni urad za zavarovanje de- herja pet polovnjakov vina iz Rošpaha iavcev pošilja potom mestnega magislra- v Maribor. Na nekem kraju, kjer cesta ta strankam opomine za plačilo nekih precej visi, je prišlo sprednje kolo v dolžnih prispevkov, prištevši k temu še cestni jarek, vsled česar se je voz pre-zamudne obresti, eksekutivne in druge vrnil. Sodi, napolnjeni z vinom, so zrirk-stroške. Tudi jaz sem dobil enak opomin nili po strmini. Dva sta se razbila, eden x navidiranimi stroški, ni pa bilo ome« na je bil poškodovan. Izteklo je 670 litrov njeno, za katero stvar dolgujem in za vina. katero dobo naj bi plačal predpisane j fožar pri Sv. Ani pod Ljubeljem. — prispevke. Ker sem sproti poravnal vsak Naknadno smo prejeli še sledeče pr-> plačilni nalog, sem hotel na Okrožni urad či'o o požaru pri Sv. Ani: Ogenj je oa protestirat. Ravno takrat pa sem dobil ; stal dne 20. t. m v stanovanjski hiši od urada obvestilo, da sem prejel clupli« spoda barona F. Borna, kjer je bila pr°je kat plačilnega naloga vsled te;;a. ker ie restavracija. Poslopje je bilo v lr»n itku prejšnjega najbrže zgubila pošta. Dopis v ognju, tako da so se komaj reši': staje tudi naglašal, da se jc šc več strank ; novalci, ki jim je pogorela skoro vs,i imo-pritožilo, da za maj in junij niso dobile vina. Neumornemu delu skoraj z uever-piačilnih nalogov, iz tega je jasno raz« jetno naglico prispelih ga«!c^7 iz Trž ča, vidno, da Okrožni urad kljub svojemu orožnikov in kraljeve finn*i<> sir. Je se ogromnemu pisarniškemu osobju, za me. | ie zahvaliti, da je bil požar -mejen s^mo sec mai in junij ni razposlal plačilnih ; na poslopje, kar je bilo tem *e?je. ker je1 nalogov in je potem stranke po nepo« bril veter in so se že vžigal* ost"le h"e. > trehnem razburja! z opomini. Ni izklju« Domneva se. da je povzr.iV!a požar eks-čeno, da jih je bilo več tudi oškodova« plozi.ia ročne granate. Reševalno akc.io aih, ker so morda, da se izognejo sitno« j je otežkočilo tudi vžigacjs municije tistim, že plačale potom mestnega magi« nanene straže, ki js imela p »s! op je v na-strata opominjani znesek z obrestmi in 1 jemu. Upamo, da bosta las'iik"in zava-stroški vred. Prosimo načelstvo Okrož« rovalnica upoštevala požrtv >valnost n^ših Naj bi posnemale Tržič w tam .Miru ludi druge občine. • Umor v Zgornji PoUkari. Simona Mlakarja, ki je dne 22. L m. dopoldne ca svojem domu umoril in nato še obesil svojo ieno Marijo, ie vedno niso izsledili. Zločinec je po svojem dejanju nezaano-kam pobegnil Oblečen je bil v temno-zelenkaste hlače, črno kratko zimsko suknjo s črnim kosmatim ovratnikom, na glavi je imel plišast klobuk pepelnate barve in je noeil črne usnjato gamaše s jermenom. Star je 40 let. ° Volkovi v Dalmaciji in Bosni. Po poročilih, ki jih dobiva beograjska vlada, so se pojavile po Dalmaciji in nekaterih krajih Bosne cele črede volkov, ki napadajo živino in ogrožajo tudi vaško prebivalstvo. • Banke in narodni praznik. Po «ak govine teden pred Sv. Miklavžem in te« den pred Božičem zapirati eno uro k,i«> neje. — Načelstvo. 3177 j Sokolski gledališki oder n* Viču elen.£ii ■ Padec Troje sebno zdravstvene zavode — v mnenju, da imajo Um zdravniki poleg znanja tudi boljše pripomočke za zdravljenje. Zlasti rontgenovi aparati so veliki pri« vlečni magnet, ki pa seve tudi prav globoko sega v jugotdovenskc žepe. Kot pa se nam poroča, je sedaj tudi v Maribora postavil slovenski zdravnik g. dr. Bcnja« min Ipavic velik modemi rontgt-n v Go« :>poski uiici 46, ki se ga pridno poslu« žujejo zdravniki. Aparat je važna pri« dobitev, ker sc z rontgenovimi žarki uspešno zdravijo — protin, revmatizem, pljučna« trebušna« kostna tuberkuloza, tuberkulozna ulja, želve (škroflni), kož« nc- bolezni, tvori, trebušne, prsne otekli« ne (bule. gobe, rak, miom), bradavicc, brazgotine, kurja očesa, potenje rok, nog bolečine živccv (ncuritis, ncuraigia trige« mina, iscki&s, intcrkostaln&e), asthmn, že« ledena, črevesna ulje, maternične krva« Za narodni izide »Jutro« v povečanem obsegu In v večji nakladi. Prosimo, da nam po-divizije. —- Vstopnice v Matični knjigar- gljejo cenjeni interesenti svoje oglase ni, Kongresni trg. u— Policijske prijave. Od torka na i pravočasno sredo so bili prijavljeni policiji sledeči!^ n(? bo ov{r ^ sla„anju in tiskanju slučaj,: 2 tatvin,. 2 poneverb., 8 prestop. ,^ ^ ^ ^ ■ v kov ccstnega policijskega reda, 2 pre« ^ . da je vse bega delovanja njihovih telefonov in pri« I moštvo imenovanega društva zavarovano tožbe zoper ljubljansko telefonsko cen« pr0ii nezgodam, znkar gre zavela občin- skemu odboru z županom g. Lončarjem na feiu. To je nedvomno prvi slučaj, dn je občina prevzela zavarovanje gasilcev tralo so na dnevnem redu. V prav mno« gih slučajih telefonski naročniki nc ve« do. ali imajo napako v svojem lastnem aparatu ali pa je pokvara izven aparata. V takem slučaju je krivda največkrat v slabem tehničnem stanju ljuhJjanske ! te'efonske centrale. Ta centrala že dol« SiSSt3UFOCU2 HI toPM TP^fillll go nikakor več ne zadošča današnjim : razmeram in zahtevam, ker so njeni Ktiska trnpa aparati in posame/ni apavatni deli žc ta« j ->o.5 .tu operneca revca. tenorista ko izrabljeni, da jih mehaniki radi pre« Alekaacflra < obrohotova k. ncertrira pogostih napak niti sproti ne morejo več 1 edowsky trio vsaki vefier od ... n , . i - i V, -1 »re tio 1 peno^i. Repertoar ja raiao- popraviti. Zarad. tega se pojavljajo med ^ -n "Arfje u ? ^ govon prnv dostiKrat motenja n. pr. tz« (iiai(.t gtaro rUfko kcit, Horosod, ostajajo besede, sliši se dobro, pa kar ■ notp<)Uri jc nttrajiuskih naroloih operet, takoj slabo ali nič, potem pa zopet do« Amerik»n*ki sketč duot ibi. Vsakih 6 dni bro; centrala se na prvi klic ne javi itd. j popolnoma nor »pored. Vctop nrost Telefonskim naročnikciB z-torej pripo« j g« r.tiporoč. Iffirko Tratnik ročamo, da javijo vsak tik nedostatek _____««.______ naravnost m tektonsko iteviiko 160 , ■■■■■■■■■■■■ činskim volitvam in izvolitvi župana ter s tem odgriznili revni deci podporo za božičnico. a— Praktično izobraževalno delo. Ustrezajoč želji železniških poduradni« kov in drugih nimeščcncev je Ljudska univerza v Mariboru sklenila, da osnuje Fran Lllkič, Pred Škofijo 19 tefai iz matematike, geometrije, geome« * j tričnega risanja in pravopisja. Doslej se j je prijavilo že 36 ude"ežcnccv. Prijave ■ ; se sprejemajo še do vključno 2. dec. a— Nov rontgen > aparat v Mariboru. ! Mariborčani še tudi po prevratu prav pridno obisku;ejo Gradec in Dunaj, po« svojo božičnico v kloStru, kamor itak ha Turnšek in Alojzij Vrečko. Zaposlena prihajajo večinoma le bogatejši otroci, js,a bila pri zi lavi novega generatorja, ki morajo seveda prav pridno obiskova« Med delom se ie pa oder podrl ter poi,o-ti orlovsko te ovadbo. Največji reveži Pal pod seboj oba delavca. Oba težko popa so zunaj samostanskega zidovja in škodovana so prepeljali v celjsko javno za te sedaj nihče ne skrbi. Socialisti sc j bolnico. ogorčeno vprašujejo v današnji .Volks« i Klub esperantistov v Celju spo« stimme«, čemu občinski svet letos ni ni« I roča članom, de se vrši v soboto dne 29. česar ukrenil. In ravno socialisti so za« i novembra pouk v rudarski šoli na Krt« krivili, da- občinski svet šc ne funkcioni« I U* cesti- Rsdi visokega števila pri« ra in ne more zato ničesar ukreniti, ker ! glašenih se prijavnice po 29. t m. no so vlagali kapriesste rekurze proti ob« i »odo več sprejemale. Pristopnina v klub znaša 5, članarina 3 Din, šo nina 20 Din mesečno. Klub ima v zalogi zvezke po 1 zelo ugodni ceni. L me n i ' Bosch: električna nasveti iara za kfllfSS, višeir mederne teh- ike! J. GOTtBC, Psl>-ča Ljubljanske kred tne banks. Iz Primorja • Smrtna kosa. Preminula }e ga Roza Zorn, sopro;a nadučiteija v Vrtojbi. Težko prizadet! družini naše sožalje! — V Gorid je omrl 48letnl krojač Fracc Sokol. N. v m. p. • Dve porok*. V Skednju pr! Trsta se Je poroči! z. Ernest Zerjal, predsednik ondotne «C'ta!n ter se ie peča! s trgovino in posredovanjem, bil ie impresarij. novinar in naposled isra-iec. Vsi ti poklici so mu čudovito nesli, kor je iir.ei veliko veliko praktičnega smisla za življen e b bistro oko psihologa za vse kar ss is zgodilo. Svojo karijero ie začel Barnum v rojst rem mestu Betlieln. Bii je najprej dreb-ninar. Prodajal je vrvice za čevlje, gumbe za srajce ln manšete in trgoval z vsem kar mu ie le prišlo ped reke. Pozneje je posta! loterijski agent in delničar. Začel je izdajat? tudi svoj list «Qla- mnogo važnih podatkov. Posebno znani so poskusi Pavla Kammererja na Dunaju, ki ic proučeval problem mi živalih. Zlasti slove njegovi raziskovanja na sa-lamandru, na katerem je hotel ugotoviti, v koliko vplivajo potom vnanjih okoliščin pridobljene barve na potomstva Kam-merer je namreč presadi! jajčnik normalnega salamandra v telo samice, ki ie vsled okoliščin izprenienila svojo barvo. Njeni mladiči so v resr.ici kazali isto barvo, kakršno je dobila samica vsled vplivov vnanjih okoliščin. Iz tesa je sklepal da je rnoraio telo salamandra-sami-ce prenesti barvo svoje kože na celice vcepljenega ji jajčnika, ki so jo potem podedovali tudi njeni mladiči. Se boli odločilen dokaz za možnost pogledovanja pridobljenih lastnosti je do- da zanesla v isti hotel tudi 24letno Rusinjo Miha lovno. Mihajlovna je bila kra-sotica, za njo so se ozirali ne le tujci ampak tudi rojaki. Krasotica pa je poznala svojo ceno in je zavračala take ljubimce, ki ji niso bili pogodu. Kmalu se je zagleda! v Mihajlovno tudi Karašcvski. Občudoval je njene oči, lase, obraz, roke, noge in je sklenil, da mora postati dekle njegova žena. Mihajlovna pa ni hotela nič slišati o n egovih ponudbah. Odbijala ea je zaporedoma, kar pa Karaševskeaiu ni j-ema-o poguma, da bi ne lazil več za r.jo: Te dni se je tolikrat zavrnjeni ljubimec odločil za zadnjo snubitev. Rekel si je, da mora ukloniti veljo Mihajlovne in si pridobiti njeno srce. Za slučaj, da mu to ne uspe, se je oborožil z revolverjem. na Bermudih, da popravi svojo jahtico in se malo odpočije. X Samomor treh sester. V Satmaru na Ogrskem so se obesile tri seetr), stare 28, 24 in 22 let. Pred letom jim je nmrl oče ter jim zapustil kmrar>ko obrt. Pred par dnevi je bila prodajalna ves dan za t »rta. Sosedje so slutili nesrečo ter dali trgovino odpreti; našli so vse tri sestre v prodajalni obeSene na vrveh, ki »o bile pritrjene na stropu. prinesel Kammerer pri svojih poskusih j Odšel jc- v trakt, k er je stanovala Mina r.eki morski živalici, na Civni intesti- j hajlovna, potikal na njena vrata, pritl-nalis, ki živi v globini 1000 m pod mor- j snil na kljuko še predno je dobil odgovor sko giobino. Kammerer ie r.amreč odre-i in vstopil. Razburjeno je vprašal MihaJ-zal eni teh živalic njene cevke, takozva-j lovno, če ve po kai ic prišel. Dekle je r.e siphcne, in ugotovil, da so ji potem j uganilo, ua tli za njegovo razburjenostjo znova zrasile in postale še celo daljše. | skrita zla namera ta ie skušala moža To amputacijo je še parkrat ponovil, iti predmetne živali so končno dobile naravnost ogromne cevke. Potomci na ta način operirane živali so lineli tudi prekomerne siphone, le njih oblika se je bolj unesla in ugladila. Iz tega poskusa bi torej sledilo, da se sicer ne podeduje odpraviti zicpa. A KaraševskI nI hotel ostaviti sebe. Ko ie MIha.lovna videla. starejSe je bil pripet listek, čefi da J« denar u pogreb v pultovem predalu. V kotu ata ležala mrtva tudi pes ia mačka. X Svinec namesto zlata. Te dni m poslali iz dnine Afrike v London zlata v fialicah v vrednosti 10 milijonov fantov. Na doslej le nepojasnjen način je to zlato na vožnji izginilo. Ko je Dr< žavna banka odprla v Londonu ie ne zaboje, je zapazila, da «o bile | lom« Sestre so bil® oblečene v črno žaino be ponarejene, v zabojih pa je bil u*> obleko z dolgimi zavoji. Na obleki »nj i mesto zlatih palic — svinec. FILIP DOM, KAKO SO SE VRAGI 2ENILI TER DRUGE LEGENDE IN BAJKE. Iz čeSeine prevel Fr. Bredač. V Ljub. Ijani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena broš. knjigi 30 Din, vezani 35 Din, poštnina 1.50 Din. Med darovi, ki jih je prinesel lani sv. Miklavž češkim otrokom, je vzbudila največje zanimanje ln priznanje zbirka legend: Kako bo se vragi ženili. Pohval« no jo je omenjalo vse češko časopisje. snik svobode*, katerega pa je pozneie zetova oblika marveč ie povečana rast. Angleški raziskovalec, in proučevatelj problema o dedičnosti pridobljenih Ijst-nosti H. M. tox pa ni prav zaupal liam-merer.evim poskusom in jih je sklenil šc prodal tr. kupi! za denar veliko slaščičarno v Newyorku. Kmalu nato pa je doznal, da je naprodaj črnka, pestunja, velikega Oeorgea Washingtona. Prodal je brž svojo trgovino za 1000 dolarjev, kupil to žensko in jo razstavil. Američani, ki so ljubili svojega VVashingtona, so kot nori vreli skjpai samo da bi mogli videt! žensko, ki Je imela v življenju r.,!- b7 * JC Z"'. ^ :,',JIV lepi obliki je izšla sedaj knjiga tudi ca sc mož noče umaknH. je poklicala ; , Pven$.jni Vsebuje 14 raznih legend na pomoč. V tem tienotku pa je počil , »-i—*;.:_____ strel in ko so prišli lnid..e, je ležala krasotica na tleh v mlaki krvi. Prenesli so jo v boinišntco, kjer pa je kmalu Izdihnila. KaraševskI pa je pobegnil In ga oblasti sedaj iščejo, da ga izroče sodi-ščn. X Enotračna visoka železnica. Te sam premotriti. No, in on je dobil, da se'dni so napravili v Parizu prvi |>oskus in bajk, ki skušajo tolmačiti razne po« jave na nebu. Take so. »Kako so se vra« gi ženili*, .O štirih bratih«. «Kako ao nastale zvezde na nebu«. »Točonosci« itd. Vsako povett krasi lepa slika kot začetnica povesti, enako mikavno pa p.-cdstavija tudi natlovna starega vraga in mlado vrnžico. Za Miklavža in Božič knjigo prav to» gega. Vse so podobe srea, obrnjenega z Bojni. Cvetlice in reke, ivenket Skoljlc, nalivi indijskega julija ali dušeča vročina: vse predstavlja samo različne izraze srca, ki se približuj« Bogu ali se oddaljuj« «4 njega ...» Knjigo najtopleje priporočamo. —— - - - r - - »- . « —, ... - . • — — — — " — viti • i v/ . a«« * . w i i . m i - ■ J—' ------_ t siphoni potomcev operiranih živali niso z enotručtio visoko železnico. Med P«»r-jP'° priporočamo, prav nič povečali, temveč so ostali prav to cis Lflur. Ko d.4 oblastvo svoj prista- GITAND2ALI. (2RTVENI SPEV). Preložil Alojs Gradnik. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Barnum jc tedaj čez noč postal ne samo akvariju, kjer voda neprestano cirkulira, nek, bodo zaenkrat na (»oskušnji progi, U t. , . -..........ali n^ nj.e/ull l/iur n,ip,,ia i« I, i.. I .. C?. r\---!. .._ 11: ...«...IO m y £nSU fcO Se 'rfrpCVfi PVTOp^kl tlvlj®^ v hlastanju po bogastvu, uživanju ln n nuna' ui/-- brutalnem razkazovanju sile. prihaja iz Priključil se je neki gledalski" d"užbi' pal' da 'e moral Kammerer pri svojih zadovoljivi, bodo sčasoma tudi drugi ■ Indije glas. ki poživlja in uči prezirati ki' je hodita od krasa do kra s pa torsot P°skusifl imeti operirane živali in njiho- | predmestna središča zvezana na ta na-! vsa pozemska razkošja in užitke, a vzuu- . " . .. ' . vf ru\Ti\mra u mlili 7Qnrfih (iiicmlnti Xtn ^ 7«, anA i./i-jh >/i liA.tn Ki*l ,n.r. Rnm Jtieln IplVltn in PI Izjemoma brez sreče. V par letih ga je SCHREINFR: »flTANKA« ZA OBČE OSNOVNE SOLE. Ilustrirana izdaja v treh delih; 7.a viHjo i ve potomce v malih, zaprtih posodah, gin s Parizom. Za eno vožnjo bodo biti znova Boga. čisto lepoto in resnico, stopnjo eno- do trirazrednih osnovnih .......------ ... . . prll(Ja predelana in ilustrirana izda- J. SUCHY: LJUBLJANSKI TIPI Satirično-psihologtčni obrazi. Ljubljana, 1824. Samozaložba: Gledališka ulica 9-li. 160 strani. Cene vezani knjigi 30, broiirar ni 25 Din. S lo pravkar Iziflo knjigo si Je pisatelj nakopal menda več neprijnteljev, nego častilcev. Resnica v oči kolje, pravi naS kmet in kar Čitamo v tej knjigi, j« vse resnično. Satira in sarkazem sta si v teh 41 črticah ali orisbah tjubljan-•'.-» mentnli'ete stala roko v rokL Nehote st reSel: ali jih ima . knjigo Gitan .ra- ^ Krvavo maščevanle zali:ib'ienega Rusa. Ko so nasprotn.ki razbili belo armado Tako ie žive! ta dela! Barnum, oče re- i ruskega generala \Vrangla, so se ostanki Same. Dočaka! je 80 let in še na smrt- zapeljane vojske morali razkropiti po 0,rfJe Bermude. Gerbault se je i postelji mu je bilo življenje prekratko, svetu. Na tisoče boljševikom neprijaznih I 1 "'"č"'1". nasprotnim kla-ne. ni Do danes ga ci v iznajdljivosti prekosil se nihče. L Alnin Oerbanlt s svojo malo j»Ko i H, Učiteljska tiskarna jo je izdala v prav = - ^^^ d^žba. ^ , .Ftrecrest., k, je-le veCj. eoln w.ž..j- , okusn, obliku krasnem nsku in na fmem ^^ m iz kn-?e prirode. IV. ,'okol- sveta. V Ifi dneh je pn^; na I pa p, r ju. Za boz.č najlepže darilce neiu.m ^ jn ^ r katerjh ^ ^ M[nr Podedoya!iie prliloblje-mh lastnosti Problem 0 podedovanju pridobljenih lastnosti je velikega pomena za teoretič-: ki so bili ter ostali siromaki. Reveži so co bioicziio tn ie igral po Lamarcku in ! morali poiskati zaslužka na različne, ce Darwinu veliko vlogo, ko so skušali raz- io nečloveške načine, samo da so mogli jasnitl tn ustvariti razvojno teorijo or-1 ostati pri golem življenju. Brez števila ganskih bitij. Problema se je lotil tudi, Rusov obojega spola se je naselilo v sloviti Weissmann in je po dolgih teo- I Carigradu in njegovi okolici. Tam jih še retičnih raziskovanjih prišel do zaključ-1 seda; živi na tisoče in tisoče, ka, da Je podedovanje lastnosti, kl si lih j Med NVranglovimi odpuščenimi voja-je pridobilo živo bitje za časa svojega ki je bil tudi Nikolaj Karaševski. Bil pa življenja, popc lnoma izključeno. j je praktičen in si je kmalu našel službo Eksperimentalni biologi pa so se s tem ravnatelja v nekem perujskem hotelu, problemom bavili še nadalje ta nabrali blizu Carigrada. Kmalu je begunska uso- iin«*l •m ji družin'in rodbin.TlasU tiikth.'ki so 'se' razburkanim morj-m. tako da jc dejansko kompromitirale pred boljševiki h;' » njeirova kabina vedno p u.la vlje-pa je bežalo z Wranglom iz Rusiic. Ne- na v n0'"' 5 novembra je za-H v »^mi katerim se ie posrečilo odnesti s seboj! v«-'ik P«rn,k njego^-o jahto m jo vsaj nekaj imetja n. pr. dragocenosti v | poškodoval. Mornar je moral na- zlatu, srebru in nakitu. Ti so si pozneje P^' vse sile. da niso valovi odnesli jam-Izbrali za bivališče take kraje, ki so jim ; ,ra ^,"Tlk:, kl T3. * povzrm?". o bili všeč. Drugače pa e bilo s tistimi. t'č'nje s parnikom. je bil del kr »"a ujrazbit. ("Jertianlt j<» moral skoraj ves I dan sesati vodo iz svoje orehovv lupi;:-. Drzni športnik ostane nekaj č.*Fa j '„<>„'11, 2a'nie je bil Tabore leU 1913. odli- dušam! ' po vseh:ni in po obliki najholfSi sestavki Dr. Gradnik je napisal - kar Je ed femP,ih> y M mzpolagajo z zadostnimi preproste, a silne po svoji globoki iskre- u£iij. Opozarjamo vsa šolska vodstva in vse I kovin z Noblovo nagrado. !učit«r«fvo na to delo. kajti prepričani Irlandski pesnik Yea»s je dejal o teh „m0, ,ja marp?lt;e morali uve«ti ! pesnitvah: eteprav so delo najvišje kul-. T tekočem VJ.kem letu. Cena je gled« j lur% rastejo naravno kekor trava po Irav- j na ob*irnost knjige in na njeno prvo^rat- opi i. čeoic- »se l»stn ita izdelka", koiuhi nikih • • Ti verzi ne boremoženja. Oni poln-nečesa velikega v Sebi. nečesa ka brani preil gledanjem v brez. Iiio iu večer sem preživel kot brezumen. Dru Itako bre?niejn«ea, kakor je življenje v tretji . . . četrti . . . p«ti zdravju, iivljonje v čustvih, brez oftrf- Reči hočem: spoznal j mu odvrača pogubne misli o samem gi dan sebi. Tako sem se spet vrnil v mesto. po. iskal si sIiižl>o in se tudi oženil. Spe*, je preteklo deset let. Teh de*et let zgostim v en stavek: preje kralj in čarodej, da sem jaz -^aino «Pred nočjo sem se ustavil visoko j drobec v tem ogromnem svetu silnih v gori, v goščavi ki me je spominjala središč, le ubog drobec, či-rar *;.>iee tiho drlo in nedelo v dveh. Otrok, ki fantastičnih čarovanj Poeievih, v ka- jso se komaj še svetlikale. Zgrozil sem je doraščal. je i«il kakor okrasek, katerih r-em žive! leta in leta. da se mi je se. Neki notranji gla* mi je v>M: kor potrdilo, ki je bilo ustvarjeno za mišljenje in čuvstvovanje prelilo v za- :«Vztrajaj!« Poslušal sem. Sicer ini je j l>odočno«t. Potem je prišlo tretje razbilo kakor tistemu, ki se rasi'.a nsd idohje: smrt ie^ne ... in le potem: smrt prepadom in sem v nočeh i.»knl smrti. \ otroka •Vztrajaj!« me je nagova»jalo snolklo godbenost in nisem več razlikoval dneva od noči, solnce od sence fn sem živel v prednočiu in predzorjn ln v mesečni gorečnosti bolnih prika-sovanj. Tako sem nihal med sanjami in resničnost ;o deset let in nisem bo . Zame: dnevi ln noči gro-. j ze . . . a spet je bilo delo. ki me je re Vzel sem spet v roke nopotno pnli- ševnlo: kajti hočež — nočeš — sem ©o in sem romal. roma!. B^nč, neznan | moral služiti kruh seoi in zbirati po- dan . . . vse »ako dalje, divje, brezmi- ne in zajedljivosti ostroumnega raz-selno . . . toda: in to je glavno ... vil mišljanja . . . In . . . in . . .» Mož je ni bilo. gozd ni postal pravljica ... in prenehal in strmel vame vprašujoče: potnik, človek s ceste — mož brez te! slišati nsodnega trkania ur in ni- imena. Nihče se mi ni klanjal kot p*»?-sem hotel videti kot bodalo ostrega je. ko sem naročal udobni kabine na kazalca pri tehtnici in nisem vedel, da ladj-ih ko sem se nstav'>:»i v bogatih Je najgloblja skrivnost in najveličast- j hotelih in bil potnik najrazAf.šnejSih nejša pesem — matematična označba. | vlak'v. Nezaupno so me m ,trill. zapi kritje dolgov. In sem spet pozaJbljal b sem spet ozdravljaj. Tedaj pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Nekega dne prejmem kratko poročilo, da mi je neki — že davno pozabljeni — dalini sorodnik v Ameriki Ljubil sem to nihanje med zabrisar'mi j rali fo h!5na vTata. boje*. «-> da ne l>i zapustil v«e svoje premoženje. Več ml- in zastrtim! vodometi, slani in pregri nja H in najsi sem se vozil na parnikn po Tihem oceanu, najsi sem se ustavljal no hulvarjih Pariza ali na po stree tih T/oridona. najsi sem se 7.ainikal v omotično ogromnost indijskih svetišč ali na taval po obrežjih avstralskih otokov — vedno in povsod sem bil jaz sam — sam s -voio pesmijo. Ne, sploh nisem Ml, ampak bil sem odblesk tiste pesmi Take sem živel, dokler nisem morali sumljivega gosta prenočiti. Hodil f> m. hodil sem. hodil ... in sem gledal: solnce je solnce — ne pa bajna primera za pesem, gozd je gozd — ne pa bivališče vil in rojenic in zvezde «0 daljni svetovi, (ribajoči g« po ledeno neizprosnem ritmn zakona . . . Dolga je bila ta pot. strma in križc-va. Ko sem prišel na vrh, sem rmah-nil, truden, brezmočen ... Ko sem se preimdH, sam bil zdrav in aea vse ve. lijonov dolariovl — četrto razdobje. — Kaj bi storili vi na mojem mestu?« •Jaz?« sem se zavzel, «jar? Menda isto kot ste vi. In kot bi vakdo.« «T i.» me je prodirno pogledal. •Torej...» sem se nasmehnil. «Va8* vprašanje je vendar do skrajaotU čudno.« • Da, za vas in.« Je strto pristavil, •za nas vs«. Povejte ml izjemo ... Da, kakec pebtaiael aea kital n solnce je (telo . . . ampak ... nič ni ;«Kaj menite, da sem storil?« [»omagalo: matematična enačba . . .! | Gledal sem ga začudeno in sknSal O. [K,mislite, ta blaz.oogrozna zavest: proI,jfcn|ti M gube v njegovem Čelu... živeti brez p«smi in brez dela ... in ... i , n)i ^ pomagal, .vidite na5o Razumete? Razumete?« if,obo ^ ^ „fra|,ofno pogorišče teles P ogledal me je plašno. Ko mu nisem in d„i ^ # ,0 oUuleno n,?PVin0 , . . pritrdil, se je razvnel in ml začel do- odkod . . . čemu? No, raz- kazovati: «Vcm. vem, reči mi hočfte: u^te?, potovali bi sf»et kot nekoč ln tuje de- j ge sem ^ dvomljivo motril, tedaj žele. bučna mesta, stepe in prerije,' me hi(«ma obsveUla jarka mi-morja in jezera . . . vse to bi ros ns|»- j ^ p,^ie,1 primero o ružovl« te re« . . . Toda. čnjte mm tndi l-o«o- „ah ,„ 0 ,lo?r>riJ:fn na!* dobe . . . val sem . . . potoval pa liki živi mrt- T1kukafl kakor » vee ... s steklenim potrlednm in z|CTOtn|cs. mrzlimi rokami, brezbeseden. gluh 'n | €jn Inn hm m ndtn a »niTAotlft ^ m 'a i*JA I _ top za vse, t edino zavestjo, da Je vse! ste ubijali . . .!!!» • Da. ubil sem. samo enkrat . . da —^tehtnica, —- enačba. — ubil som. zato, da se rešim, zato, da " - «e ne popnbim. zato. da moram trpe-" ti . Kaj'1 ?ele v trpljenj« začnemo spoznati ceno in pomen nabira dela fn nedela. In . . . toda. kai naj govorim dalje...» Umolknil jc Nisem «»» hotel spralovatl. Toda vendarle je name l^srfa stra^nn teža ln Rele mnogo let Tn tedaj . . . tedaj sem se zjokal . . zjokal kot le morda nikdar ne v živ ljenju. Vedel sem, da sem mol Niče-sa . . . vedel sem, da mi nI nifiesar več ne odmeva m da sem gluh les ... in vendar sem bil ie pri Ilvljenjn ... In sem padel ob kamen in Ul okrog sel-. divje, obupno. j ,jo*oeU aea razumel ... sem In sem se spraieval: »Kaj sedaj, kaj bi m fc hm spet VO Prispevki za delavske zbornice Okrožni urad za zavarovance delavcev r Ljubljani nas proei za priobčenje sledeče objame: Na podlagi naredbe ministrstva za socialno politiko cd 12. septembra 1924, št. C 49, se bo na podlagi § a 62. zakona Carinska konferenca na Rakeku, j nahaja, 12.5 odst. v Angliji. 11 odst. v Trgovska in obrtniška zbornica v Ljub- i Franciji, 6 odst. na Japonskem, 5 odst. v Ijani opozarja interesente, da se bo mršila izredna carinska konferenca v petek 28. novembra ob 5. popoldne v zgradbi carinarnice. = Prisilna poravnava izven konkurza. Ekonomska revija »Bankarstvo« je prinašala doslej o tej zadevi zanimive razprave izpod peresa dr. Iva Politea, dr. o varstvu delavcev in člena 146. finanč- I Hurrona Werka in dr. Vidana O. Blagoje- nega zakona za leto 1924-1925 počenši 8 1. septembrom 1924 predpisoval davek za začasno delavsko zbornico za Slo veni. jo v Ljubl:ani dne,-no v iznosu pol odstotka zavarovalnega dnevnega zaslužka, ki shiži za podlago pri cdmerianiu prispevka za zavarovanje za slučaj bolezni, odnosno v višini 8 ;n eno tretjino odstotka prispevka za zavarovanje za slučaj bolezni. Prispevek za delavsko zbornico se bo vida. Sedaj jc izšla najnovejša aktuelna študija dr. Radivoja Walterja, enega najboljših^ hrvatskih pravnikov pod naslovom »Prinudna nagoda izvan stečaja de lege lata i de lege ferrenda«. Cena 25 dinarjev. Dobiva so pri administraciji »Bankarstva« v Zagrebu. Marovska 30. = Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani spre:ema do 15. decembra ponudbe glede dobave raznega pohištva. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 16. decembra ponudbe ključavnic i predpisoval samo za ont1 osebe, ki so dolžne biti zavarovane za slučaj bolezni gleda dobave 120 komado in nezgode in so uvrščene v VI. in višje mezdne razrede. Za one osebe, ki so uvrščene v I. do vštevši V. me7/1 ni razred, se ta prispevek i>e bode predpisoval. Prispevek za delavsko zbornico znaša »a teden (za me/dni razred v Din): Španiji, v Nemčiji in Nizozemski po 2.5 odstotka itd. Te številke se nanašajo samo na zlati denar. Kar se tiče zlata, se računa, da ga je doslej-izkopanega iz vseh rudnikov za okrog 87 milijard 500 milijonov frankov v zlatu in ta količina se vsako leto povečava za kakšnih 400 milijonov frankov v zlatu. Od te slednje količine pride okrog 70 odstotkov samo na angleške rudnike. Sokol 1. december j kakor tudi druge Sokolu naklonjene, ki j so zmožni in bi bili voljni sodelovati, da , pristopijo k godbi. Od=ek ima nekaj iu-j strumentov. ki jih lahko posodi onim, ki nimajo svojih. Sestanek, odnosno skuš-| nja se vrši v petek 28. t. m. ob 8. zvečer V zadnji številki iSokolskega Glasni- j na Taboru, kjer se ?prejema;o prigla-ka« je priobčil savezni starosta br. E. ;sitve. Bratje, odzovite se mnogoštevilno. Gangl nastopni članek v srbohrvaščini. Orkestralna vaja se vrši v sredo 26. t. m. o pomenu 1. decembra kot sokolskem ■ ob 8. uri zvečer na Taboru. Vsi in točno. 26. novembra: LJUBLJANA. Vrednote: 7 odst. posojilo 0 do 65.5, Vojna škoda 120 do 0, Celjska posojilnica 210 do 220, Ljubljanska kreditna 220 do 0, Merkantilna 124 do 0, Praštedioua 910 do 912 (zaključek 010), Strojne 130 do 150, Trbovlje 465 do 0, Vevče 0 do 120, Split 1390 do (žabic) s po 2 ključema. I)ne 20. decem-1 d° bra s-e bodo vršile naslednje ofertalne li- citacije: pri ravnatel;stvu državnih železnic v Ljubljani glede dnbave borovega mostoenega lesa (pragov); pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede ske 0 do 90. — Blago: Zaključki so bili: bukova dva, t m dolžine, polsuha, franko nakl. post., 1 vagon 25 do 26, (zaključek 25); bukovi obrobijenci, franko nakladalna post., za 100 kg, 2 vagona VL 0.18, VIL 0.20, MH. 0.24. IX. 0.29. dobave raznesra papirja. — Predmet-X. 0.35. XI. 0.42. XII. 0.50. XIII. 0.60,: stvu državnih železnic v Subotici glede XIV. 0.72. XV. 0.87. XVI. 1.02 in XVII.'do dobave raznega papirju — Predmet-1.20 Din ' n' Ro v pisarni Trgovske in obrt- na prispevek je dolžan.plačati defoda-j niške zbornice v Liubr-ani na vpogled, lalec. vendar ga sme v celoti odtegriti i = Povšanfc glavn.ee. »Spl.t«, d. d za od deioiemalčevega (zavarovančevega) P^rtlandsk, cement pov.šnje svojo glav- zaslužka. Prispevek za delavsko zbornico bode predpisnval po odredbi ministrstva socialne politike okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani mesečno za nazaj istočasno s prispevki za zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode ter za posredovalnico za delo (borzo dela). Plača- nioo na 30 milijonov Din. Nove delnice po 200 Din nommale se ponujajo v oper'. starim delničarjem v razmerju: 2 novi za vsakih 25 starih s pravico na dividen-do od 1. januarja 1925. Pravica oprije velja od 20. t. m. do vključno 5. decembra. t. 1. = Povečanje g!av«'ee Riur.ione AdHa- ne prispevke bodo nakazovali ' okrožni!1 Ca di. ®,cnrta v Trstu" Na uradi osrednjemu uradu za zavarovanje !skup5č.n. ie omenja zavarovalna druz-delavcev v Zagreba, le-ta pa pristojnim ba ,^'em!a Pov.šanjo deln.ske glavn.ee delavskim zbornicam. Zveza pn?«Iacen£ov sladkorne nese na 100 m!li;onov lir in fuzijo z zavarovalno družbo Merdionale. = Notlrarie efektov v Berlinu v državnih nrrrkah. V početku prihodnjega prazniku: Bliža se naš sokolski praznik, ki ga moramo proslaviti po odredbi II. sabora, glaseči se tako: Kot obvezni sokol ski praznik za vse področje JSS se določi dan 1. decembra kot spominski dan narodnega in državnega ujedinjenja. Točna navodila, kako morajo ra praznik proslaviti vse jedinice. so prejele v-e župe in vsa društva tako pravočasno, da ne more biti nobenega izgovora, češ. ua svoj praznik se nismo mogli dostojno pripraviti. (Glej tudi uvodnik v 19. broju »Sokolskesra Glasnika« z dne 15. oktobra t. L). Tri stvari so, ki jih žefhn o značaju in pomenu tega sokolskega praznika še posel« poudariti: 1. Vsako poedino društvo ima dolžnost in priliko, da pokaže svojo veliko moralno moč in življensko epasobnost. Razmere (predvsem materialne) so v posameznih je>'inicah različne, zato ni računati » tem. da l>odo doserrli usjjehi predpisanih prireditev povsod iste ali enake moralne — Godbeni odsek. 18 50 do 19 (zaključek 18.50); bukovo _n nateiiWne viiinp. Toda kjer s0 teije oglje, mešano, franko meja, 1 vagon 8a pri)ike ^ mon m ^^ vo)je ^ do 90 (zaključek 85); turščica nova, fran ko Postojna trrns., gar., 2 vagona 230 do 240 (zaključek 240); orehi slavonski, franko Špilje, 2 vagona 850 do S60 (zakljuečk 860). ZAGREB. V elektih je tendenca neiz- in dvignjena do one mere. ki tej sokol-ski volji vzlic vsemu pridobi zmago. Vsakemu Sokolu sta napor in borba preizkusni njegove zavednosti in energije. In ta preizkušnja ponuja sedaj svojo ostrino in svojo vabljivost vsakemu dru- premenjena. V bančnih papirjih je bil; stvu. ker Je vsako društvo ob tel prosla-promet nekaj večji Trgovala se je Es- vj naše-ra praznika navezano sanro nase! komptna po neizpremenjenem tečaju. Kar zna. more in hoče vsako društvo Etna je porastla od 111 na 115 Od indu-, gamo, to naj pokaže: razprostre naj pred strijskih papirjev je trgovala Slavonija očmi kritične ja vnesti pristno sliko svo-po 76, Trbovlje v začetku po 485. pro'i jega notranjem dela in res sokolske ka-koncu pa so ponujali blago po 470. Od kovosti svoVga članstva, naraščala in državnih papirjev je zabeležila večii po- deee! Niti zunanje obiležje, ki ga zahteva rast Vojna škoda, ki je porastla na 134. — V devizah je bila tendenca zelo slaba. Blaga je bilo na tržišču dovolj; zlasti v začetku sestanka in so tečaji vseh tujih deviz nazadovali. Dunaj je ponovno po- resnost in pomembnost tega praznika, ne sme biti krinka na pristnosti resničnih razmer v društvu: ono smo biti le okvir, ki se skozenj ra?Trne nepotvorjeno lice sokolskih kreposti! 2. Druga stvar je misel na centralo naše organizacije, ki po svo:em mišljenju. Prošlo nedeljo se je .ršilo v Beogradu tborovarre produeentov sladkorne pese > iz vse Jugoslavije, na katerem se % usta- Beogradu. Beograjska tvorniea perila in novila Zveza produeentov sladkorne pese! obleke d. d. je pred kratkim uredila od-za Jngoslnvro. Obširne debate in difku-1 delek za izdelovanje gumijevih plašče v sije so imele med drugim za posledico P° dunajskem vzorcu. To je prva tvomi-nastepne ugotovitve: i ca t0 vrs,e v PrbiiL Sladkorne tvornice so se s prevzemom ! = Nnva svinčene ru^e v SrhUi. eladkorne nese zakasnile, tako da je pe-!B,'2u Arand*lovea so odkrili večja lesa ležala na bo!ju in na posta-ah tri do ; ž!5ža sv:nčen« rude. Za ta rudnik se za-štiri tedne in so producenti utrpeli veli- inlma inozemska dnižha. ke škode zaradi izgube na pesni teži. = Kre',;f 7a po-ravilo vagonov. Pro-Sladkorne tvomice n;«o izvršife izplačil rTlptT10 ministrstvo * odobrilo kredit 100 ob času, ki je bil oogodbeno določen. ti?o£ D?n Ta Popravilo vaconor v sara-Mnoge tvarnice pobirajo n? predujme 8- je(rsk! ?°'P7I1,'51'i delavnici, odstotne obresti. Sladkorni tvornici v = novca pnrnika. TV.brovač- Bečkereku in Beogradu nla&Vi Mmo 30 k* oambrodarska p'ovidM. d. d. je nn-dinariev za 100 kg pese. čeprav bi po po- han'1« dn' nnv »innaisti parobrod. Ta godbi morali plačati isto ceno. kakor % seda1 ™We8ji naš parnik za predrage tvornice. Tvornice so določile ce. . kooce^nsko plovbo, ima preko 9000 ton. ne, ki ne odgovariVo današnji tržni ce- i = Otvoritev poravnalnega postopanja .pustil na 0.09725, Švica pa na 1332 50 meseca bodo najbrže pričeli tudi efekti ; intervencije ni bilo. Promet je bil mini-____________... r_ ................... na berlinski borzi notirati v državnih ma)en Trgov: lo se je nekaj več edinole po svoji vesti in po svojih močeh zVesto markah. v ^evjjai] na Dunaj in Prago. Po borzi je in nesebično služi naši skupni in vsem Nova tvornica gumijevih pla.ščev v ^^ tendenca še nadalje slaba. - No- enako vzvišeni sokolski ideji. Vsakemu tirale so devize: Dunaj 0.fi963 do 0.0983. i mora biti jasno, da ni mogoče tako ob-Budimpešta 0.0920 do 0.0940, Italija, iz-; sežneia aparata in tako velikih in odgo-plačilo 297.25 do 300.25. ček 297 do 300,; vornih poslov obvladati brez materialnih London, izplačilo 318.25 do 321.25, ček j sredstev. Dasi so za nas odločilnega po-1 min strstvo bo v novem učnem načrtu za ljudske in meščanske šole uvedlo plavanje kot obligaten predmet. Šport Revanšna tekma Zcmun : Novi Sai. Kakor smo že javili, je nedavno zemun-ska reprezentanca premagala novosad-sko s 4 : 0. To je b!!o vsekakor precejšnje iznenadenje. V nedeljo se je vršila revanšna tekma med obema reprezentancama. In zopet se je Zemunu posrečilo premagati svojega protivnika in sicer z 8 : 3 (2 : 1). Smuika sekcija Ilirije sklicuje v četrtek 27. t. m. ob 19.30 v Prešernovi sobi restavracije pri »Novem svctu» sestanek celokupnega članstva in naraščaja. Udeležba obvezna. Progam: Občni zbor S. K. Ilirije letošnje tekme, \erlfikacljc, organizacija izletov, imenovanje krmarjev in sodnikov. — Načelnik. S K. Ilirija, lahkoailetska sekcija. V petek 28. t m. ob 19. v novi garderobi na drsališču sestanek radi občnega zbora in obračuna stavbnih kamnov. Radi izredne važnosti sestanka pričakujem polnoštevilne udeležbe. — Načelnik. Olimpijske igre leta /92S v Amsterdamu.' Da se bodo leta 1928 vršile olimpijske igre v Amsterdamu še ni docela gotova stvar. Izvršilni odbor olimpijskega komiteja je zaprosi! Holandijo, da jasno javi svoja jamstva, da sa bodo mogle igre brezhibno vršiti. Holandski olimpijski odbor in holandska vlada sta izjavili, da bosta šele marca mesca na konferenci v Haagu dali obvezen odgovor, ali bosta mogli izvesti organizacijo olimpijade. Ta odgovor bi vseboval tudi tehnična, materijalna in finančna iam-stva. Holandski olimpijski komite dosedaj še nima na razpolago terena za igrišča, uiti ni še dobil od viade nobene finančne garancije. Ako izvršilni odbor na konferenci v Haagu ne bi dobil potrebnih jamstev, bo izročil organizacijo prihodnje olimpijade ameriškemu odboru in bi se ohmpijada leta 192« vršila v Los \ngelosu v Kaliforniji. bligaten pouk v plavanju na Cc- jvaškem. Češkoslovaško prosvetno 317.50 do 320.50, New-York ček 68 do 69, mena materijalre pridobitve, ki nh pri-Pariz 362.50 do 867.50. Praga 205.70 do, čakujemo od proslave sokolskega praz-208.70, Švica 1327.50 do 1337.50; valute: j nika. vendar moram vsaj za svojo osebo dolarji 67.125 do 68.125, avstrijske krone poudariti da polagam še večjo važnost 0 do 0.0985. češkoslovaške krone 0 do na moralno oporo, ki nam jo pripravljajo 206. funti 314.50 do 317.50. francoski fran-' plemenite duše in utrjene mišice vseh ki O do 364: efekti: bančni: Litornle 60 bratov in sester širom domovine. Naslo-do 62. Trgo 29 do 30. Fskomptna 106 do njeni drug na dn.gesra in do i«»ih idejnih 108. Kreditna Zagreb 35 do 0. Hipo 56; smotrov stremeči, bomo zbudili v csa-do 57.50. Jugoslovanska 100 do 101. Ljuh kem poedincu končno tndi zavest mate-Ijanska kreditna 218 do 220. Praštediona ! rij^livh dolžnosti. t.-Vo da nam naposled 0 do 905. Etno 111 do 115. Slavenska 85 "e bp težko pristaviti sveti velike ideie do 87. Srpska 136 do 138; industrijski: tudi "a čvrste materialne temel.;e. Zapali F.ksploatarija 80 do 87. ftečerana 830 do dušo. da sp oživi materija! 3. In to je tretja stvar! — Dne 1. de- ..........- - _ .. . . ,, _ . _ _ 840. Narodna šumska 55 do 60. Gutmann ni in sladkornemu odstotku pese ter nis^ o Uepoz.tui banki na Dunaju. Z Dunaja : M do ^ Slavonija 76 do 76 50. cembra nam bo vsa domovina ohsenčena dovolievale kontrole pri tehtanju b'aga. poročajo, da je tirovinsko sodišče proš- Trboveljska 470 do 485. Union 520 do 0; °d visoko, ponosno in samozavestno kro-rr., .• J- iv,ni.-» r.tenr,!« ! ^^_ p^j^ gg ^ Vojna škoda ^čih in smelo plahutajočih sokolskih 130 do 135. 1 kril! Razmajano in od zdravega sokol- ni?/,/-,n. r. tr j , . , ..m j skega živlienVi predahnjeno in presveže-BEOGRAD. V devizah je bila danes £ , J1 , , . , , ,, Pnrnr"5f,rnnio !» hiln ^ M VSak° R"ko]skO gnezdo! V S.V ka desnica se bo dvignila prot. vsevio Tvornice so krive, da se je pokvarilo n.)° Oepozitne banke rešilo in otvorilo ptvko 5000 viTonov sladkorne pese v poravnalno postopanje o zavodu. Priiav-vrednosti 20 milijonov dinarjev. ni rok je do 15. januarja. Narok za po- Na podlagi teh ugotovitev so produ- ravnavo je določen za 27. januarja, centi sladkorne pese sklenili: 1. Minisfr- j = Ameriška letina bombaža. Ameriški stvo za kmetijstvo in vode ter ministr- j državni departernent za kmetijstvo ceni stvo pravde se nai p070veia. da zaščiti- letošno letino bombaža na 13 mili;onov tendenca slaba. Povprrševanje je bilo precej slabo, dočim je bilo blaga na tržišču dovolj. Tečaji so še nadalje padli. — No ta interese produeentov sladkorne pese in dobre kakovosti, kar pomeni plus za hrf'® ^^"l,1?45 ! nečo in v pra7n;no «e iz^rubUajočo - tapram lanskemu letu. na,JMW2 do Bukarešta^eo do ! ^^ kj ho padla ^ dn0 VR pregledata vse j>ogodbe za to leto. 2. Vsi 3 milijone napra producenti sladkorne pese se prosiio. da | — Sladkorna produkcija Rusije bo ae sklepajo posameznih pogodb s V->teri- zna.šala v letoSnti kjirmnji p*> »F.Vo-mikoli sladkornimi tvomicami. 3. Od mi-! P"'e50"' 31.5 milijona p-.dov Cnnd 16 nistrstva za kmetijstvo in vode se zahte- kilogramov). V Lanski kampanji je znava da intervenira pri sladkornih tvorni- ] žila 23 rriliVnnv pudov. cah glede čimprejšnjega plačanVi s'adkor-' = Koliko je zlatega denar.ia na svetu, ne pese za to isto po p^1 la obstoia Zveza produeentov sladkorne pese v Jugoslaviji iz uprave s sedežem v Beogradu in iz krajevnih organi7aeij. Član postane lahko vsakdo, ki stalno ali perijodieno prideltre sladkorno r>eso. Hlj zveze je povsem borba proti kartelu sladkornih tvomic, potem nakup državnih sladkornih tvornic in eventuelno ustanavljanje novih tvornic na zadružni podlagi. Pogoj za pridelovanje sladkorne pese v prihodnjem letu so nastopni: Pesa se plača po 60 Din. Tvnmice naj dovolijo kot predplačilo po 1500 Din na ha brez obresti in plačilo naj se izvrši za polovico pred tehtanjem, a za drugo polovico najkasneje 10 dni po prevzemu blaga. Ko' odpadek naj se ne računa več kakor 5 odstotkov. TTtovar.ianje v vagone poskrbijo tvornice. Za transport s polja do tehtnic ali tvornic naj plnč.vo tvornice 8 Din na kilometer za 100 kg. Tvomice j morajo prodneentom brezplačno odstopiti 35.75, Budimpešta 0.0925 do 0 0950. Že- ne mu nebu, vsaka usta bodo govorila sveto besedo zaobljube — ne besedo hoh- tem-vsakega I našega srca. da tamkaj, obleži vekomaj neva 133! ± ™/,_Nr, York 68"75! bila vsk naša z,mila istodobno tako naša do 1332. London 318.75 do -iva ve1loina,- rP5nif!la. Se n;Vdar ni do 68.80, Praga 206.75 do 207. Konec julijanskega koledarja Po končani svetovni vojni ie nastala povsod splošna zahteva po reformi koledarja. Tudi v «novi» Rusiji »e je narod sprijaznil s to mislijo. Na kongresu vzhodnih cerkva majnika leta 1923. »e je končno sklenilo, da se ima odpraviti do» sedanji julijanski koledar, namesto njega pa uvesti našega (gregorijanskega). 30. septembra 1923. starega štila je bil zadnji dan štetja po julijanskem ko« ledarju. Naslednjega dne se ie že pisalo 14. oktobra novega štetja, za 13 dni jc namreč narastla razlika med našim in ruskim štetjem. Toda novo štetje se vendar v dveh točkah razlikuje od našega gregorijan* skega štetja, in siccr v velikonočnem datumu in v določevanju prestopnega leta. Novi koledar zboljšuje namreč vjc» man je koledarskega leta s solnčnim le» tom v toliko, da zmanjša razliko med in tako sokolska. tako k lepoti, k luči. k ] tropskim in koledarskim letom od 26 -1 bratstvu, k enakosti in k ponosu hreDe- , na 2 sekundi. Mi računamo vsako četrto ^elflei Vne^^** neča in iz nižin vsakdanjosti se dvie7r.i in vza;emnosti. borbenosti in sa-m07,avfsti. žrtvovanja in rma^slsv-a razri! in razp'apo!al vse naše sokolske »Ljubljanski Sokol« opozarja in vabi na svoo telovadno akademijo, katero priredi v solroto dne 29. t. m. v telovadnici v Narodnem domu v proslavo ujedi-njenja. — Predprodaja vstopnic 27. in 28. t. m. v odborovi sobi v Narodnem domu od :7. do 19. ure. — Po prireditvi prijateljski sestanek v restavraeri »Zve7 prvi polni luni po spo* nrradnem enakonoc/j. Pravoslavni krist» jani praznujejo torej sedaj opravo-® ve* liko noč, medtem ko praznujemo mi »srednjo«. Po gregorijanskem koledarju je namreč spomlad vedno 21. marca, med tem ko jc bila n. pr. letos žc 20. Rusi so imc'i letos veliko noč 23. marca, mi pa šele 20. aprila! Isto se bo ponovilo še v letih 1927.. 1943., 1954. itd. Upati je, da nc bo končno tudi pri nas velika noč do« ločila na stalen datum. —cc. Palma kaučuk pele in podplati »raohljubc« vdeležl v čim večjem ftte- j ' vjj„_ 3i7g; Lastnik tn Majat*!; Konzorcij <4ntr*». Godbeni odsek Sokola L, snuje lastno gr»dl>o na pihala ter rabi vse brate. (Vteovorni urednik Pr. Britm ti, Tit« Delniškf ».»karne. -t d. » Ljubltant. določen« količine semen, laae in gnojil. sladkorja, me- Tržna noročila Novosadska blagovna borza. Notirale ■o danes: Pšenica: baška, 7 vagonov 390; sremska, 72 — 73 kg, 4 odst. 350. TorSčica: 5 vagonov, sremska 132.50. Moka: 3 vag., «0s» 580, «5» 450, «6» 390. Mekinje: 3 vag., 100 odst kaaa 170. Tcndenca čvrstejša. ogočajo elaatičm. tSo kod. Linbliana 26 nivemhr* lfl'4 poročilo I iahlian« n»<1 močem Kra; ; opazovanja ob Zracm tlak £raroa temperatura Veter 1 iblačtio 0—10 PailiiT.cie ■ mra : Ljubljana . 7. 166 9 13 megla — j 1 Ljubljana . 14. 7662 43 n oblčao Ljubljana . «. 7>i6 8 30 „ 1 /ajrreh . . 7. 767 0 o-o brezretra pol. oblač 2-0 ; j Beograd . 7. 7674 -3-0 n 3-0 i Dunaj . . 7. — ! 1 i>*a*a . . 7. 762 7 IO jog oblačno — i inomoat . 7. ? Ljubljani barometer oest. tenper. vilja Solne« »shaja ob 719 iah» * ob 1616 Vremenska napoved za četrtek: Mak) spremembe sedanjega vremenskega položaja- Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Četrtek. 27.: »Sestero oseb išče avtorja*. C. Petek, 28.: Zaprto. (Glavna vaja.) Sobota, 29.: Zaprto. (Generaina va:a.) Nedelja, 30.: »Sumljiva oseba*. Izv. Pondeljek, 1.: ^Veronika Deseniška*. Slavnostna predstava v proslavo Narodnega praznika. Ljubljanska opera. Četrtek, 27.: «Carjeva nevestas. D. Petek, 28.: Zaprto (Generalna vaja.) Sobota, 29.: «Jenufa». E. Nedelja. 30. ob 3.: »Netopir*. Izv. Pondeljek, L: Zaprto. Mariborsko gledališče: Četrtek. 27.: «I rubadur». Premijera. Petek, 28.: »Apolonov hram*. A. Sobota. 29: »Trubadur*. D. Nedelja, 30.: ^Apolonov hram». C. Premijera sVeronike Deaeničko bo v Ij ibijanskem gledališču oa naroda: praznik v rondeljek, dna 1. decembri. Vstopnice prične prodajati gledališka ola-g3jca v opernem gledališču v četr' ik, dne 27. t. m. Vnanj-e pose trnke, ki nameravajo predstavi prisostvovati, prosimo, naj pošljejo takoj vstopnino Narodnemu gledališču v Ljubljani. Cene so: Lože v parterju 140 Din, v L redu 160 Din, v H. redu 110 Din, sedeži v patlerju I. vrste 36 Din, od II. do IV. vrste 32 Dio, od V. do IX. 28 Din, X. do XI. 25 Din, XII. do XIII. vrste 22 D!d. Balkonski sedeži I. vrste 25 Din, II. vr te 20 Din, so deži na galeriji l. vrsta 16 Din, II. vn'a 13 Din, III. vrsta Din. Stojišča 6 m 3 Din. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnice xa koncert Ju,'josInv. Nf»»š nar-ke;-a udružerna, ki se vrši na narodni praznik zvečer v dvorani Uniona. so že v prodaji v Matični knjigarni, Kongresni trg. Običajne koncertne cene. Koncert bo prava elitna prireditev, saj nastopijo na njem naši najboljši pevski zbori in najpriljubljenejša solista, ^ospa Tvierryjeva in g. Betetto, ter novo organizirano Orkestralno društvo Glasbeue Matice. , v kateri je igral vlogo Podkolesina znani umetnik Pavlov Njegova kreacija je bila sijajen dokaz Pavlovega igralskega talenta in je navdušila gledalce in kritike. Poleg Pavlova se je posebno odlikoval Masalitinov. Igralo pa se je tudi sicer zelo dobro in v slom hudožestvenišklh stremljenj, ki so jih nekatere prejšnje P'-d?tnve (zlasti premijera grške Otokar Ostrčil. naslovna vlogn pa je bila poverjena Jugoslovenki Gabrijeli Horva-tovi. Občinstvo je sprejelo opero zelo pri jezno. Strussov , v kateri je pfaft» telj očrtal par tipičuo angleških figur, med katerimi prevladuje zlasti pravcati lip angleškega «businessmana>. Predat*, va j« poslušalcem in kritiki ugajala. Ruske driafbo gledadiče v Darkom je začelo delovali ter je privzelo v svoj letošnji repertoar sledeča glasbena dela: Taras Buljba (Lisenkov). Majska .id (Rimski-Korzakov), Soročinski sejea (Musorgski) in Prodana nevesta (Smeta, na). Program tega gledališča je torej pristno slovanski. Iz ruskih gledališč. Moskovski od skladatelja Mevep-beera. Delo se uprizori pod naslovom al.-i kot eniigrantka zadnja leta v Pragi in Berlinu, se je vrnila v Moskvo, kjer se je predstavila publiki v Ostrovskega komediji . Žela je v glavni ierski vlogi ogromna priznanje. — Meyerholdovo gledališče v Moskvi pripravlja cUČUetJa llubusa* od A. Fajka. Komad je ostra satirični komedija. naperjena proti burioaznlm t rogom. — Nedavno se je v Moskvi otvoril« novo gledališče , ki uprizarja samo aktualne satirične komade. Dosedaj •ta Ili čez > ®> pai Ra ta J..Hmm račnna »iti Aviuula 1 nin — Prlntie»l»f» m I« mali nglaal. »1 o l iči li v mm rra*an>a <»i«nveri» »pr*.* i«. Sa i* .»raSanja prllolesa aaaaka aa aliam lat aulfulMlMi »rtaulktaa O mai Uradnik | te?.'.» stroke, ueotenjen. Išče . aiuibo prt kaki leam Imlu atriji ali trgovini. v aH U- ( vau Slovenije Ponudite pot! j .. i ..Lea" ua upravo ..Jutra' trgovec. Potrudbe a ca- | ^ " i .toduka v francoščini ■■vdbo pogojev na upravo! ■Jutra" pod ^Francoščina". I 25353 ! Gospodična < «±Ofc» <© J £ dalJSo trgovalo praltao, i išče nizata bol prodajalka Eli kot pomnfalca v goapo-i dinjotvu. — Cenjen« ponudite 1 ca unravo ...lutrE " ptid Slfro \ ,,1-obro UpriCevalo". 25312 Pletilka liitnini atrojcic i za Lcct,- { '!.rl()T pove uprava ..Jutra" 25260 Igrače dobro ohranjeue lo več dam-akill fiblek. ae piuda. Naaiov v upravi ..Jutra". 2326D Spalna soba m trdega lesa, nora Id druge pobiSlvene predmue. se zelo ugodno proda, ojhaiel, Am brt.žev trg 3/111. 2j2t>3 Napol krito kočijo dobro ohranjeno, prudum ali zamenjam za k. nja. Naalov v upravi ..Jutra". 25J22 Kapljo s* naslednje itevllkc «l!ra2ri'»u cestni lokal i izlotbenlm oknom. ! — 1'ouudb« pod ..Klahirlka" ca upravo „ J dira". 26231 Opremljeno sobo a dvema posteljama. I*fem. lVuudlie na upravo ..Jutia ' pod „Tak6j 12D32". 26221 Na hrano in stanovanje ae aprejmela dva goapiidIčLi Naalov pove or. Ljubljun A loma Conipa-26182 GUissbctr Klavir (StotTflSfell dobro obran)«* se kupi. Naalov pove uprava ..Jutra". 26366 SivcM Zaposlenost dveh konj ae lite, event. a» jih proda. Naalov pov* uprava ..Jutra" S&2SJ 6166/« prvovrstno letnikov 1921., 1923. in 1924. is h&ioikih in ljatomerakih vinogradov nudi tvrdka V. Baebler in drug po«?«tnika vinogradov v Ptajn. ua upr. 26338 Zamenjam lepo slanovauj« v Mariboru a atano«anlent v LjuMtaui, kl le pripravno za uradnlAko ol-liei) - Plamene pon.idbe pi.rt Takoj ali posueje na upravo „Juira". 242B2 I?če se stroj it. 8 aa poaojtlo proti masacn: odtkodnlul. laUitam ae oddaja delu na dom. Nwmv « upi avl _Juua'. * >62 M Motorno kolo znamke „Wanderer". 4 HP, v najboljšem stanju, proda Ulrko Vebovec, Zutemberk. 2531» Električni motor za enakomerni tok. 110 Volt, 1 KS in vrtilni motor 2 KS. poceni naprodaj. Naalov v upravi „J utra". . 2532S SBI: Fiž.a! prenePčar tr.an-l.-iion folil, prektnr Itd , kupi Tome, poštni predal IV. 25248 Velika. Ict>a soba sredini -nesta. x električno razNvetllavo ae odda a hrano boliHemu et>Mwda. Naalov v upravi „Jutra". 26300 Le-e slrd' e krme ae proda prlblltno 10O mle. Naalov pove uprava MJutra" Ni stanovanle a lajtrknm ae sprejme dijak aH mlaJSI goa|K«l. upravi .Jutra". Naalov 26316 I Ribje olje zajamčeno pristno. oalbolJSe Dor^eJike znamke, d:»s;.elo. — Lekania Itnkarčič. Karlov-aka cesta št. 2. - Olrekm' lmpurt Iz Kristijani Je! 26 MO ________— Peror. kolesaril* PoSIJIIe atara koleaa v popolno preuovo emaillranjcz ogujem lo ponlklauja — Na leljo ae kolesa tudi shranilo čei zimo. ..Tribuna" F. B.. tovarna dvokoies lo oiroSklb vozičkov LUMjana, Karlov Modem in fca&or nos bo sepet Vaš klobuk, ako ga Vam preoblikuje ioana najboljša 6370/a praobltkovaUilea klobukov Barborič - Zavrian Ljnbljana, Meztai trg. DoVo i?nr'ena šivilja ; gre filvat na dom. Naslov v Zdrav in močan vajenec ; upravi ..jutra". 25271 Film 3 role po 100 m (tudi extra) se poceni proda. Pisma pod ..Film" aa upravo ..Jutra". 25306 ss feli-jbuG&rsko obrt, se epref-z.e pri Franu BerniU, š!c-{-.•jčar v Sp. fiiSkl, bivši po-rutEiv.6H) ravofl (vbod Slo-'•fDBka cesla). 25243 Iztirjena ?ivil'a «re 3|vat na dom. Ponudbe n!; upravo ..Julra" ood šifro .,Takoj 129S6". 25351 inkasanta Ki« aeSo takajšaje drcStvc. Pocudbe na upravo ..Jutra" cod ..Inkasant". 25204 Izurjeno pletilko spr&jme v stalno delo proti 3obr! plafl St^aa, £e:jarsks.. "•t. 21. 25317 I Spreten knjigovodja bllanclat. atov., brv, in nem-Skl korespordent. Išče primerne službe. Nastop takoj. Cenjene ponudbe pod značko ..Marljiv 12980" na upravo ..Jutra". 25330 Korespondentinja vešča perfektno Italijanščine ln strojepisja, ee sprejme *>.koj za popoldanske ure od >.—1. Kaalov v uor. ..Jutra" 25323 Uradnik s tietno bančno prakao, vešč knjigovodstva Ier ostalih pi-s.srnlšklb poslov. IS»--e primerne slulbe. Cenjene ponudbe na upravo ..J.itra" pod mačko ..Vesten". 25340 Poyež^a!n8 aparate ima v zalogi folo-M !eri!ol Janin Pogačnik LJUBLJANA Eis« litki Hiei it. 811. Wertfceim blagajne Trgovslt; pomočnik ; 23—30 let star, aamskl, it ! sna vodttj knjisc In trgovske ; posie, se Išče za r.a deželo. Znanje ne—Sčlne Id leyo ve- priporoča ..Ljuialjau.ika ko doajo pogoj. Nastopi lahko mercijaina drutba Ljubila takoj. P iehko prlato- oa. Bioioelaova cesta št. iS. pl druSabr.iS brez' kapi- ! tuba ta!a. Pismene ponudbe na ;------—--——— tipravo .,.I'Jtra" poč značke ' .i-epo ve-ieaje" 21343 Cižčejo) Trgovski pomočnik VoJaSSine prost, želi mesto potalks špecerijske, galaate-rljcks al: čevljarake stroke. Conjeoe ponudbe ca opravo 4fJutra" pc-3 ,,Inteligenten". 25241 Iščem s'ažfce kot vrtnar ta a!u2nlk. Pogoj! po dogovoru. — Nastov pove uprava „Jutra". 25236 Dvoje sukenj prva rjavo-alva, druga vojaška črna. zelo prikladna aa policijsko osnbje, se za nizko ceno prodaata. Blago nelo dobre kvalitete. Nasluv 7 npr. MJulra". 25210 Vseh pisar, poslov vežč tnladcslč. Išče primernega j raeata v kakem večjem podjetju. Cenjene ponudte na upravo Jutra" pod značko „M!6d". 25227 Bukova drva, jav. hlodi 20 vagonov popolnoma ln 80 vag-.mov malo auhlb bukovih drv ter 100 m» lepih javor-jevib hlodov, prodam. Cenj. ponudbe ua upravo ..Jutra" pod „100 vagonov". 24931 Miklavževo darilo najprimernejše — dobite v umetniškem ateljeju ia narodne In moderne vezenine lioieue Kopačeve v Kranju. Cenik zastonj. 24891 Vreče iz jute in ol.jaate rode kupuje kraniaka tovarna lanrno olje ln flroež. — tiruvai & Komp., Ljutii;ana, Vceova ulica C. 24315 Stihe gobe. brinje vo o'jr tn (1*01 kupuje pr oajvtš Jih i.-enat- iet pro«! ..a po **urjeu« ponudbe ivrdKa 11, roislu lili 3000 božičnih dreves razne vellkoatl, potrebuje za takojšnjo nabavo trg. podjetje v Llubijanl. - Cenjene ponudbe a ceno na upravo .Jutra' pod ..Bolltno drevo' 25295 Lo'tal s stanovanjem se ndda v najem v promet nem kraju blizu rudnika, pripraven za vsako obrt. — Cenlcne dootBe na upravo ..Jutra" pod ..Lokal 6im9 '. I 26058 Prodajalci nepremičnin! Gotov uspeh pri prodaji Vašega posestva doaeiete le. ako uglašate laiega a obšlr olin poplaotn v reklam. Ii»tu «Po>,est» kl ga razpošilja vsem Jav nim lokalom štrom Slovenije lu države ier v luo/cin sivo. dalje vaem kupcem rtd.io in brezpl-čno ..Poaeat" Realltetna plaar oa. d s o z v Ljubi lani Sv. Petra cesta 24. 2uo3 Stanovanje t novi hiši Mlin lovarae aa klej. dobi t Isti. kl posodi 26 000 kron. - Naslov pove uprava ..Jutra". 26324 ■ 0"-e7n!;ena soba v Sp. Allkt, ae odita solidne- ' nru goapodu uradniku. Naalov v upravi .Julra". 26329 S^l^ovarve obstoječe Iz 2 »ob, vačje kuhinje In verande v »l!l, a* o-lda. - Pon-'dbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Stanovanje 12979". 25334 ^.ifenja se stunovnnle a aobo. k"hlnJo ln prltlkll-nami n-» OHn--ah 7 enakim alt večli™ — Naalov nore uprava ..JJIra". 25336 n-.p nr*l-"l SOS? a roa»>hnlm vhotnm In elek-trično raravetljavo. ae nd- | dhpra takoi aV^itmn aH n<»ea- j mezno mirni atrankl. Naslov . pove uprava ..Jutra". 26339 »ka cesta »t. 4- 20 IS Za božična in novoletna darila ae pl poroča tovarna toh A Cooip. Prnn. 25£w4 Pirtekui lesni strokovnjak ie £0 let delujo* v tej stroki, 10 let na vodilnem inealii v li-mi intluttriji, trgo ako popolnotn« iz-o!ir'4cn, i*r« odgovarjajoče mreto pri le-ni itnlo-aitiji alt kak.m ilnigria poaredo-valca" na upravo ..Jutra". Prodam posestvo Več pohištva Is trdega leaa, ae radi selitve proda. — Naslov pove sprava ..Jutra". 252S7 i Ktmim okrogle drsalke nlkljane. »lev. 29. — Jnslp Clblaf. dijak, Vodovedna 1. 25 »37 . pil Cel J«. Natečaj za učence poštne in brzojavne šole. Gospod minister pošte in brzoj&va je t odlokom St. 74.059 z dn» 12 novembra 1924 odobril, da se v poštno in brzojavno 6olo v H o-gradu naknadno spre,me poleg moikih tudi določeco število Uafkifc oaeb, ki so: 1) državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; 2.; popolnoma dovršile na mani šest razredov gimnazije ali realke^ 3.) dovršile 16. leto, pa ne prekoračile 25. leta; 4.) popolnoma zdravega telesa in duha, brez telesnih nedostatkoT; in napak, ki gladko govore, kar »e mora dukaz&ti z spričevalom dr-žavn ga zdravnika, in 6.) ki so dobreua vedenja. {/.polnitev naved.mh pogojev je treba dokazati g predpisanimi pričevali pristojnih obla^tev. Prosilci, ki ne pridejo naravnost iz Sole, morajo poleg potrdila • državljanstvu, šolskeira i/pričevala, krstnega lista io zdravniškega izpričevala predloiiti tudi izpričevalo pristojnega '.aitva o E?o]cm vedenju in potrdilo o po.-lu, s katerim so se v tem času navili Pri ave s predpisanimi listinami pristojnih oblaste? vred morajo naki adoi prosilci predati osebno ali pa jih poslat po po.šti do dne !5. decembra 1924. poštni in brzojavni šoli (Poštansko-telegrafska škola) v Beograda. V priiavi mora biti označen natančni naslov prosilca. 6L 1L&2, Pozor! Pozor! Ameriknrcl In kanjta! sti i Za eno celo rentabilno podjetje v Slov.nljl. se l«/vejn družabniki ali delničarji. — Vprašanja s naalovl Je po- alatl pod ..Prvovrstno podjetje 1926" na upr. „Jjtra" 26267 Um Garconre — A1rlnion. nls. Resns ponudbe aa aa-trg.. St. Jurij at latsl tal. slov: leaa Pi so- uid pmann* J inudbs aa aa- ALEKSANDER.-DU/\AS ZVESTOBA IDO GROBA (LA-DA/AE DE-AONCOR.EAU) Kralj Henrik III. je Bussvju ponudil prijateljstvo, a Bussy je ponudbo odbil s pripombo, da so kraljevi prijatelji njegovi sluge, a včasih še kaj hujšega. Henrik III. je to žalitev molče pogoltnil, dasiravno je bila žalitev tem hujša, ker je tik nato Bussy izbral vojvodo Franjo za svojega gospodarja. Franjo je bil pa v toliko gospodar Bussyjev, kolikor je krotilec včasih gospodar leva. Hranil ga je, kakor vsak "eiikaš tiste dobe nižje velikaše, in brigal se je zani, toda vedno v strahu, da bi lev ne ugriznil. Ko so Saint Lucevi ljudje zagledali v dvorcu Montmorency strašnega Bussyja, ki je imel necbičen sloves, so takoj o njegovem prihodu obvestili gospoda de Brissaca. „Je li gospod de Saint Luc doma?" vpraša Bussy in pogleda izz2 zaves svoje nosilnice. „Ni, gospod! „Kje ga pa najdem?" „Ne vem, gospod!" odgovori vrli sluga. „Nasproino, v palači so vsi zelo vznemirjeni, ker nihče ne ve, kje se gospod de Saint Luc prav za prav nahaja. Od sinoči, odkar je odšel s kraljem, se sploh ni vrnil. Pravijo, da je v Louvru." Bussy se je dal prijaviti Sain Lucevi gospe, katero je nalel z rdečimi očmi od prečute noči in verjetno tudi od solz. Mlada soproga je bila obupana, ker je tako nepričakovano in ob nepravem času izgubila soproga. Na sočutno vprašanje de Bussyjevo je Jeanna povedala vse, kar jej je bilo znano o odsotnosti njenega moža. Povedala je, da je kralj njenemu možu ukazal, naj ga spremi, in obvestilo stražnega oficirja, ter da se Saint Luc zares ni vrnil. Bussy je Henrika prav dobro poznal in je vedel, da sc Saint Luc zanesljivo nahaja še v Louvru. To je tudi povedal mladi soprogi in je mladi ženi, katero je oblila rdečica, obetal, da jej bo izpolnil željo za možem, samo naj ona obleče obleko njegovega paža in naj gre ž njim, Bussyjem, v Louvre. Po kratkem razmišljanju se mlada žena, še ljubimka, odloči in pravi: ,.Dcbro, gospod de Bussy, storim to, kar ste mi svetovali, samo povejte onemu svojemu pažu, naj počaka in pripravi obleko in jaz pošljem svojo sobarico ponjo." „Nikar, gospa! Jaz vzamem iz skladišča povsem novo obleko paževo, katero sem pripravil mlademu plemiču za prvi ples pri kraljici materi. Poslal vam bom ono, ki se mi zdi najprimernejša za vaš stas, in sestala se bova zvečer na kraju, ki je najprimernejši za nr.iin namen, na primer v Rue de Saint Honore, blizu ogla z ulico de Prouvaires, odkoder pojdeva skupaj v Louvre. Vi mi pomagate, da zagodem kralju šalo, nad katero se bo smejala vsa Evropa. In sami se maščujete za prošlo noč Jaz pa ostanem še vedno vaš dolžnik." Bussy in Jeanne de St. Lnc-ova, preoblečena v paža. se na potu v kraljevi Louvre srečata z vojvodo Anžovinskim. Dogovorjeno, izvršeno. Zvečer bi Bussy ne bil spoznal mlade žene, če bi ne imela na sebi obleke njegovega paža z njegovimi barvami. Oba sta se napotila v Louvre. Med potjo sta naletela na večjo družbo, ki jima je zastavila pot. Jeanne se preplaši. Po bakljah in puškah pa je Bussy zaslutil, da je ta dražba spremstvo vojvode Anžovinskega, kojega je končno spoznal tudi po šarcu, katerega je jezdil, in po bdi perjanici in belem baržunastem plašču katerega je običajno nosil. „ Monseigneur, monseigneur!" vikne Bussy iz polnega grla vojvodi Princ se začudeno obrne: „Kaj tu si ti, de Bussy? Slišal sem da si smrtno ranjen, in sem se pravkar odpravljal k tebi v poset!* Ne da bi se Bussy zahvalil princu za to pozornost, prostodušno odgovarja: „Zares ne morem nič za to, da nisem mrtev! V lepe zasedo ste me poslali, monseigneur, in v krasnem položaju ste me pustili! Včeraj je na Saint Lucevem pleou bila prava zaseda in vseobče razpoloženje za klanjem. Bil sem pa skoro edini Anžovic tam, in pri moji časti, kar sem imel krvi, so mi jo pozneje vso puščali!" „Smrt! Čuj, Bussy, drago mi bodo plačali vsako kapljo tvoje krvi, in med tem jo zapišem na njihov rovaš!" „Da, da, tako govorite, nasmehnili se boste pa prvemu, katerega srečate!" odvrne Bussy nekoliko porogljivo s svojo običajno iskrenostjo, s katero se je bil že tolikim zameril, — „no, pa če bi jina pri tem smehljanju vsaj zobe pokazal, toda vi čvrsto stiskate ustne!" „No, prav!" pravi princ „Spremi me v Louvre, pa boš videl!" .,Čcsiiti princ, jaz ne bi rad v Louvre, če me ima tam doleteti kakšna nova nezgoda. Louvre je prijeten le za prince kraljevskega rodu in pa za miljence." „Ne bodi no tako osatast! Z menoj pojdi, pa boš videl, da bo prav!" „Mi li obetate zadoščenje?" „Obetam ti, da boš zadovoljen! Zdi se mi pa, da se še vedno nisi odločil?" „ Monseigneur, jaz vas tako dobro poznam!" „E, vraga, pridi, pa boš vide!, ti pravim!" Vojvoda že nekoliko užaljeno gleda, čeprav prikriva svoj vstajajoči srd ali vsaj nestrpnost „Vaša stvar se izvrstno razvija," prišepeta Bussy grofici Saini Lucevi, svojemu pažu. „Vidite, razjezil sem ga, vojvoda se bo t svojim kraljevskim bratom strašno spri, da bosta imela oba rdeče glave, med tem boste pa vi s svojim možem!" „No," ga vpraša princ, „ali si se odločil, ali pa ti moram staviti svojo vojvedsko besedo?" „Ne, ne," se šali de Bussy, „ta bi mi prinesla nesrečo. Kat naprej! Ce me bo kdo žalil, se bom že znal osvetiti." kraljice Mapije za negovanje obraza, nadalje parfume, vsa lasna dela, »pecijaliteta : lasno obrotke ia kite v vseh barvah, priporoča 1SbS/a 1 AiEKS. GJUD m!. higienicno nreiani modemi djmsl.i čosabii p&lon v Ljubljani, Kongresa! trg 6. Odprto: o>i '/»S. do 12. ure io oa '/, 2. do 7. ure, ob tobetah do S ure zvečer. .<1 Tovarna kožuhovine Največje podjetje naše država. Na drobno! 21 a debalo! Barvanje kot v Leipzigu, strojenja, konfekeijoniranje. Popravila preobnove, kožuhovinasti obrohi in obšivi, modeli. Naročila, prodaja iu aakup kož: LJUBLJ&NA. Sodna ulica št. 5. Mmm nsprodsj v sredini mesta Maribora, nanovo reuovirana, * amerikan-kim barom, lepim vrtim, stanovanjem, obstoječim iz štirih sob, ki ie takoj na razpolago. Prevzame se takoj vsleii odpotovauja Ceuj. dopme na kavarno Bristol v Manborn 640"2a Priljubljeni Bonačev beležni Koledar je izšel ira se dobi v vseh Dapimib trgovinah Slovenije. Ceua £0 Sin; izven Ljubljane se prišteje po-tnioa. Direktna nar. čila na I. Bo n a c, Ljubljana. stsca «9€6I -fo-oz B0J3laX ('iv.u a 'I310H) HisraoAd n "hi : »vsipsii« M lOJlWeae[pfi'!M«i-|j D25'Pti1s va 'iperizusmjp qasi A 'ouo nSataja a; onaf|ds) •onSAi? i -8g.o rnijs? *QWI}uejsS 'cnodnj^ qt!|giO|OA q;sl|OqfBn zi omes inBzag Večje oosestvo s hišama, ki ju kaže slika asa. IO O Din ^ dubi lastnik naše sr-.-čke, ki ga bo zadel žreb. 6531/a Cela srečka 100 Din. Č3trtlnslca srečka 25 Sin, desetiuska srečka 10 Dia. Pri čctrtinskih srečkah 'erajo štiri, pri desetinski i deset oseb na jeduo številko. Ako zadene žren se isti tekom 14 dui me i sb<> glt-de uo"iika no upor&zu.iiejo Iziiebaoih ftevi.k je 200J Dan žreba ma se naz *oi po (asopisih takoj, ko l*>do Kreč»e az r> are — Stroke ia«po i ija Prosto oljno gasilno drnitvo V Strnlšču prt Ptuj t proti naprej »poslanemu zue-ku za srečko ter 3 Din za piimuoceno poMl itev. Iščejo povsod pioila&lei sreoic ! Lepo obleko imate, (ko daite ponoieno kemično člitili ia barvali v i.keaičoi £lsi Male: li larvtnji JOS. REICH Poljanski natip iler. 4 PodilitIci: Stlcsburgova ul. 3 ia..*« in Strešno lepenko lesni cement dobavlja najceneje v vsaki množini f,M1. JOS. R. Puh, Ljubljana Gradaska nI. 22. Tel. 513. Spretnega ki ima kapital in je pri odjemalcih dobro uveden, išče jugoslovanski proizvajanja zelo zmožen mlin. Ponudbe pod šifro .,Mlinski zastopnik V-87" sprejema Interrekiam, d. d., oglasni zavod v Zagrebu, Palmotiecva ul. 18. 25e/o popusta za Miklavža in božič dobi, kdor naroči do 24. dccembra 1924 Zbirko mladinskih spisov, ki obstoji iz sedeni lepo vezanih knjig: Cika Jova Gradnik: Kalamantlurija. Čika Jova-Gradn k: Pisani oblaki. Fr. Milčinski: Tolovaj Mataj. Povest b slikami. Fr. Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. Waschtetova: Pravljice. Z barvastimi slikami. I. Sorli: Bob in Tedi, dva neugnanca. S slikami. I. Šorli: V deželi Ciriumrcev. Povest s slikami. Namesto 134 Din, velja v tej dobi cela zbirka le 100 Din, s poštnino 106 Din. liaroča se o knjigarni Mem zadruge s Ljubljani Prešernova ulica št. 54 (nasproti glavne pošte). Kdor oglašuje, ta napreduje! „VINARIA" delniška družba vino^paiiBihos v Ptois priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem svojo bogato zalogo izhornih balonih in tlutomepskih vin po zelo ugodnih cenah 2038/a J 57 d. d. v Ljubljani prodaja 127 m O w Iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov sa domačo uporabo kakor tudi ca Industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste ln vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški ln angleški koks sa livarna in do-mačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete PR0UETB1 ZAHOD II PREM06,0.0. t l]QBl]RIII - KiktaSiecva usti itn. 15/IL - t t t t t i rmr ixxxxii ixxn 11111111111 r z i £mrrru.- BSH mu ŠIVALNI STROJI so na vsem svetu poznani kot naibolJSi ===== Sinser Šivalni stroji, Bourne & Co., New Vork Sel« 709/» Prodala na obroke Centrala za SHS: Zagreb Maruličeva ul. 5